Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 2225 48 Ju Y Ju, tzjz&k t*~J * ^t-u^luc^ J^v-^V>1 Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze. zr 2. Pervo (apostoljsko) popotovanje svetega Pavla. 249 93. Cerkveni zbor v Jeruzalemu.252 94. Drugo (apostoljskoj popotovanje svetega Pavla • .. ••••■• 253 95. Tretje (apostoljsko) popotovanje svetega Pavla - -. -256 96. Poslednje djanje svetih aposteljnov . • • 258 Pristavek.. 259 ‘i * - r t , i Pervi del. Zgodbe svetega pisma stare zaveze. Perva doba. Naj s t a r j e zgodbe. Od stvarjenja sveti do splošnega malikovanja, ali od Adama do Abrahama. (Od leta 4000 do leta 2000 pred Kr. rojst.) 1. Stvarjenje sveta. Bog soboto posveti. V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila še pusta in prazna, in vsa z globocimi vo¬ dami pokrita. Bilo je še vse tema. Duh Božji se je sprostiral nad vodami, in Bog je rekel: „Bodi sve¬ tloba/ — In bilo je svetlo. To je bilo pervi dan. Drugi dan je Bog rekel: „Bodi nebes/ — In v tem hipu je bilo lepo višnjevo obnebje, ki je nad nami. Tretji dan reče Bog: „Zbero naj se vodč, ki so pod nebom, v en kraj in naj se prikaže suka zemlja/ — In zgodilo se je tak6. Suho je Bog ime¬ noval zemljo, zbrano vodo pa je imenoval morje* Dalje je rekel Bog: „Zemlja naj požene travo, zeliša in rodovitno drevje/ Tudi to se je zgodilo. Zemlja je bila ob enem lepo zelena, in vse je bilo v cvetji, kakor spomladi. '' A f"^ rt 2 Četerti dan reče Bog: „Naj bodo luči na nebu, da razsvetljujejo zemljo, in kažejo dneve in leta.“ — Komaj Bog to izgovori, so že bile. Na nebu je sijala velika luč (solnce), da dan razsvetljuje, in manjša luč, da sveti po noči; verh tega je pa migljalo zvezd brez števila veliko. Peti dan reče Bog: „Naj bodo ribe v vodi, in ptice pod nebom.“ — In mergolele so ribe v vodi, in vseh verst ptice so letale po zraku. Šesti dan reče Bog: »Zemlja naj rodi laznino, živino in zverino in vsakoršne živali." — Tudi to se je precej zgodilo. In Bog je pogledal vse, kar je bil naredil, in vse je bilo jloT^ro. Sedmi dan pa je Bog počival, in je ta dan blago slovil in posvetil. % 2. Stvarjenje angelov in greh nekterih zmed njih. Bog je zraven vidnega sveta tudi nevidnega ustvaril, namreč angele v nebesin. so bili dobri in neizrečeno srečni; toda vsi niso taki ostali. Veliko zmed njih jih je grešilo. t Zavolj svoje velike sreče so se prevzeli in so se spuntali zoper Boga. Rekli so: ,Naj Višemo hočemo enaki biti; nad zvezde Božje hočemo po¬ staviti svoj sedež."— In vstal je velik prepir v nebesih. Veliki angel Mihael in ž njim vsi angeli, ki so zvesti in dobri ostali, so se vojsko¬ vali zoper hudobne an¬ gele, ktere je vodil hu¬ dobni angel, ki mu pra¬ vimo satan alf h $ d i č. Hudobni angeli so bili, premagani in z nebes v pekel pahnjeni. 3. Stvarjenje pervega elbveka. Raj. Perva zapoved. Bog ustvari Evo. Predenje Bog ustvaril človeka, je rekel: „Nare¬ dimo človeka po svoji podobi. On naj gospoduje čez vse živali in vso zemljo!“ — Potem je Bog iz persti naredil človeško truplo in mu vdihnil neuroerljivo dušo. 4 Tako je bil pervi človek. Bog gaje imenoval Adama •t. j. moža iz persti ali perstaka. Iz posebne milosti je Gospod Bog za Človeka zasadil prav lep vert; imenujemo ga raj. V njem je bilo drevje naj slajšega sadja. Sredi pa je bilo posebno drevo, drevo spoznanja dobrega in hudega. Studenec, ki se je raztakal na štiri velike reke, je močil ves vert. V ta prijetni vert je Bog človeka postavil, da bi ga obdeloval v svoje veselje. In rekel mu je: „Od vsega drevja po vertu jej; od drevesa spoznanja dobrega In hudega pa nikar ,ne jej ; zakaj kteri dan koli od njega ješ, boš mogel umreti! u Potem je Bog pripeljal pred Adama vse živali. Adam je imel veliko veselje nad njimi, in je dal vsaki posebno ime. Adam je bil zdaj še edini človek na zemlji. Toraj reče Bog: »Človeku ni dobro samemu biti; naredimo mu pomočnico, njemu podobno.“ — Poslal je toraj Adamu ter do spanje, in ko je bil zaspal, mu je vzel eno zmed njegovih reber, in je iz rebra naredil ženo. Ko se Adam zbudi, Bog ženo k njemu pripelje. Adam se je razveselil in je ženo imenoval Evo, t. j. mater vseh živih. * Adam in Eva sta na prelepem vertu vsa srečna živela. Kar nič nista vedila od hudega; in bila sta po posebni milosti Božji pravična in sveta. Bog je bil ž njima tako prijazen, kakor oče s svojimi ljubimi otroci. Nobena atV^ Ju, ni nikoli žalila. Bila sta verh vsega tega še tudi na ttrrpiu neumerljiva. 4. Greh pervili staršev. Med vsemi živalimi na svetu, ki jih je Bog ustvaril, j je bila kača naj bolj prekanjena. Nje se je hodobni satan poslužil, da bi zapeljal človeka. Nekega dne gre Eva blizo k prepovedanemu drevesu. Kar zagleda kačo na njem. i — c Kača spregovori in Evi reče: „ Zakaj vama je Bog za¬ povedal, da bi ne jedla od vsega drevja v raji?“ —- Eva odgovori: »Saj jeva sad vsega drevja, ki je v raji, le za sad tega drevesa, ki je sredi raja, je Bog rekel: »Nikar ga ne jejta, sicer bosta umerla! 11 — Kača pa je rekla: „Ne bosta umerla ne, ako ga jesta; mar več se vama bodo oči odperle, in bosta Bogu enaka in spoznala dobro in hudo/ — Na to začne Eva še le radovedno ogledovati drevo. Bolj ko ga ogleduje, prijetniši se ji njegov sad dozdeva, in bolj jo mika po njem. Kar seže, ga uterga in je. Potem ga da tudi Adamu, in tudi on ga je. — Tako je bil storjen pervi greh. Zdaj so se jima odperle oči, toda vse drugači, kakor sta mislila. S strahom se zavesta, da sta naga,, česar, nista vedila, dokler Sta bila nedolžna. Sama sebe se sramujeta in si iz smokvovega listja krila nare¬ dita. Kmalo pa zaslišita glas Božji. Strah ji spreleti in skrivata še v raji med drevje. Ali Bog zakliče; »Adam, kje si?“ Adam, odgovori: „Slišal sem tvoj glas v raji, in sem se te zbal zato, ker sem nag, ter sem se skril/ — Bog mu reče: „Kdo ti je neki po¬ vedal, da si nag? Ali si mar jedel od prepovedanega drevesa?“ — Adam odgovori: „Eva mi je dala od drevesa; in jedel sem/— Bog tedaj ženi reče: »Za¬ kaj si to storila? — Eva odgovori: »Kača me je zapeljala, da sem jedla/ , U v (#. Ju* M, t*f* 5. Kazen pervega greha,” in odrešenik obljubljen. Bog se poln nevolje oberne k kači in pravi: »Ker si to storila, prekleta si med vseip^, živalimi in zvermi na zemlji! Po svojih fodršitTse hes plazila in 6 perst jedla vse dni svojega življenja. Sovraštvo bom naredil med teboj in medžend, med tvojim in njenim zarodom. Ona ti bo glavo s ter la, in ti boš njeno peto zalezovala. 11 Potem ženi reče: „Veliko boš terpela s svojimi otrobi. Možu boš pod oblastjo, on bo čez te gospo¬ do val. “ v Adamu pa je rekel: „ Prekleta bodi zemlja za¬ voljo tebe! Ternje in osat ti bo rodila. V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne poverneš v zemljo, iz ktere si vzet. Zakaj prah si, in v prah se boš po- vernil.“ Ko je bil Bog to kazen izgovoril, je Ajl^rnu ity njegovi ženi naredil in dal suknji iž ložj ter ji je oblekel. Potem ji je pahnil iz raja, in je pred-nj postavil kerubine z ognjenim in švigajočim mečem, 4a so varovali pot vanj. dam in Eva sta dobila več sinov in hčer. Naj, stana 'A e d njimi sta bila Kajn in Abelj: Kajn, moč-'-*: nejsi, je bil kmetovavec, Abelj, šibkejši, pa ovčar. Abelj je bil pravičen, Kajnova dela so pa bila hudobna. V znamenje hvaležnosti za blagoslov sta oba Bogu nekega dne darovala: Abelj pervencov svoje cede, Kajn svoje polj sin/. Gospod z .dopadljivostjo pogleda na Abeljna in njegov dar; na Kajna in na njegove dari ni pogledal. Zavolj tega je bil Kajn tako nevošljiv in jezen, da mu je obraz upadel. Gospod Kajna ljubeznjivo posvari rekoč: „Zakaj se togotiš, in zakaj ti je obraz tako upadel? Glej,, kakor tvoj brat si mi ljub, če dobro delaš. Ako pa hudobno delaš, ti bo kmalo za petami kazen za greh. Premaguj poželenje do greha, in ti čez-nj gospoduj!“ — Kajn pa ni poslušal Gospoda, temuč je redil ne- vošljivost in jezo v svojem sercu. Nekega dne se Abeljnu posebno prijaznega dela ter mu reče: „Pojdi, greva malo na polje!“ — Nedolžni Abel/ nič hudega ne misli, in gre vesel ž njim. Ko sta bila na polji, se Kajn vzdigne zoper svojega brata Abeljna in ga ubije. Pa kmali se sodnik oglasi in Gospod Kajnu reče: ^ _ „Kje je Abelj, tvoj brat?“ — Kajn preširno odgo¬ vori: „Ne vem! sem mar jez varil svojega brata?" — ‘ , Nato mu reče Bog: „Kaj si storil? Glas kervi tvojega brata vpije z zemlje do mene. Zato bodi preklet na zemlji, ki je odperla svoja usta, in je prejela kri tvojega brata iz tvoje roke. Kadar jo boš obdeloval, ne bo ti več duljala svojega sadu. Potikal se boš in bežal po zemlji!“ 8 f Kajn ves plašen in obupen Gospodu reče: ^Prevelika jc moja pregreha, da bi zaslužil odpušenje! Skrival se bom pred tvojim obličjem, 'nestanoviten in bežen bom na zemlji; in kdor koli me dobi, ubil me bo.“— Gospod pa mu pravi: „Ne bo'* tako, temuč kdor koli Kajna ubije, bo sedemkrat kaznovan." In Gospod je Kajna zaznamval, da bi ga kdo ne ubil. Na to Kajn pobegne spred Gospoda, in je bil nesta¬ noviten in bežen na zemlji. Abelj je predpodoba Jezusa, kterega soljudje, njegovi bratje, nedolžnega mhoriii; Kajn pa je bil podoba judov, po vsem svetu razkropljenih. / . *?. Nainnoženje in popačenje pervih ljudi. Vesoljni potop (okoli |. 240« pred rojst. Kr.). f Adam je živel 930 let. Tudi njegovi mlajši sp .-dosegli visoko starost. — Naj starejši med njimi, Matuzala, je celo 969» let živel. Adamovi mlajši so so razdelili na ^otroke Božje"' in otroke tega sveta. Otroci Božji so se zlasti imenovali mlaj¬ ši pobožnega Seta, kterega je Bog ; Adamu dal namesto umor¬ jenega Abeljna. — Otroci tega 'isveta »Vso se pa imenovali * 9 Kajnovi mlajši. Ko so se pa otroci Božji jeli 1 druži ti z otroci tega sveta, so postali spačeni, kakor le-tl. Toraj reče Bog: „Ljudje ne bodo več dolgo živeli; zakaj meseni so. Še 120 let naj imajo, da se utegnejo poboljšati.” Spačenost ljudi na zemlji je vedno rasla, vse njih misli so bile obernjene v hudo. Ko Bog to vidi, ne¬ voljen reče: „Potrebil bom človeka z zemlje.* Sredi ' *; med hudobneži je pa še živel pobožen in pravičen mož," Noe. On je našel usmiljenje pred Bogom, in Bog mu je rekel: „Naredi si barko iz obtesanega lesa, in s smolo jo zamaži znotraj in zunaj. Tri sto komolcov naj bo dolga, 50 komolcov široka in 30 komolcov visoka. Zgoraj naredi barki okno, na strani vrata, v nji pa spodnje, srednje in zgornje nadstropje. Zakaj, glej, povodenj bom poslal na zemljo, in pokončal bom vse, kar je na zemlji. S teboj pa bom storil prijatelsko zavezo. V barko pojdi ti, in tvoji sinovi, tvoja žena, in žene tvojih sinov s teboj. — In od vseh žival vzemi v barko po dvoje, in vsacega živeža, da bo tebi in njim za jed.“ Noe vse stori, kar mu je Bog zapovedal. Sto let je barko delal pred vseh očmi, in zraven dela je lju¬ dem na glas oznanoval pokoro. Toda ljudje niso marali za njegovo svarjenje, jeli in pili so in svatovšine obhajali. Zdaj pa reče Gospod Noetu : „Pojdi v barko, ti in vsi tvoji. Zakaj, še sedem dni je, potem bom dal debati na zemljo štirdeset dni in štirdeset noči. Potrebil bom z zemlje vse stvari, ki sem jih ustvaril." — Noe gre s svojimi in z živalimi v barko. Ko sedem dni preteče, vsi studenci brezna pri- derd, in zatornice neba se odpro, in dež lije na zemljo štirdeset dni in štirdeset noči. Vode se narašajo in vzdignejo barko od tal na kviško; barka pa je pod 10 8. Noe gre iz barke in daruje. Noetovi sinovi. Sto in petdeset dni so vode stale nad zemljo. Bog se spomni Noeta in pošlje; gorak veter čez zemljo; začele so upadati vode; verhovi gora se iz vode prika¬ zujejo, in obstala je barka na gorah armenskih Božjim zavetjem mirno plavala po vodah. — Zdaj so ptč ljudje zdihovali in jokali; z grozo in strahom so klicali Boga, ter plezali na hiše, drevesa in gore. Toda prepozno in zastonj je bilo. Voda se vedno na- raša in petnajst komoleov više stopi na gore." Pokončane so bile vse stvari, ki so se gibale na zemlji, vse, kar diha in živi na zemlji, jepomerlo, od človeka do živali, od ptice v zraku, do červa na zemlji. Ostal je le Noe in kteri so bili v barki ž njim. Noetova barka jo predpodoba katoliške cerkve. 11 Noe je bil tega vesel; zakaj od začetka potopa je bilo že 350 dni preteklo. Da bi se prepričal, če je voda z zemlje odtekla, odpre Noe okno, in iz barke’ spusti krokarja. Krokar zleti, pa se ne verne. Potem o/ spusti goloba za njim. Ker se pa ni imel kam vsest^” 7 verne se v barko. Noe roko stegne, ga prime in vzame v barko. Ko sedem dni preteče, spet spusti goloba iz barke. Ta še le zvečer nazaj prileti, in očkovo vejico z zelenimi peresci v kljunu prinese. Tako je Noe zvedil,^ da so vode odtekle z zemlje. Vender pa še sedem dni čaka, in zopet goloba spusti. Ta se pa več ne verne k njemu. Tedaj BogNoetu reče: „Pojdi iz barke, ti in vsi, ki so s teboj v barki, in vse živali. Noe je izišel, in vsi njegovi in vse živali. Da se zalivali Bogu, ki ga je tako čudovito otel, je postavil oltar, in je Gospodu žgaven dar od vseh čistih žival daroval na njem. 12 Gospodu je bil ta dar prijeten. Lepa mavrica se pri¬ kaže na nebu, Bog blagoslovi Noeta in njegove sinove, ter jim reče: »Glejte, jez naredim zavezo z vami in z vašim zarodom za vami. Nikoli več ne bodi pokončano z vodami potopa, kar koli živi, in v prihodnje ne bodi več potopa, da bi razdjal zemljo. Dokler bo zemlja, ne bo prejenjala ne setev ne žetev, ne poletje ne zima, ne noč ne dan. In mavrica, ki sem jo v oblake postavil, bodi znamenje te moje zaveze." ** Noetovi sinovi, ki so šli iz barke, so bili: Sem, Kam in Jafet. Noe je jel spet zemljo obdelovati in je tudi nograd zasadil. Ker .pa moči vina ; še, ni. poznal,-, ga je pervio preveč pil. Vpijanil 'se je bil in je razgernjen ^ sotom ležal. Ko^je Kam to vidil, je to svojima bratoma zunaj povedal. Sem pa in Jafet sta vzela plajš, sta šla s proč obernjenim obrazom, ter sta očeta s plajšem bdela. Ko se Noe prebudi in zve, kaj je Kam storil, reče : „Preklet bodi, Kam ! Blagoslovljena pa bodita Sem ili Jafet ! u wX\\ ■ 9. Babilonski stolp. Splošno malikovanj«. Noetovih mlajših je bilo sčasoma velik narod, pa so se spet tako popačili, kakor ljudje pred potopom. Nič več niso mOgli skupaj ostati. Preden so se pa razkropili, so v svoji silni prevzetnosti djali: »Pridite, sezidajmo si mesto in stolp, kterega verk naj se neba dotika, in storimo sloveče svoje ime!“— Ali Bog jim ustavi prevzetno in nečimurno početje. Rekel je = »Zmešati jim hočem jezik, da eden druzega ne bodo umeli!“ — Dotlej je bil namreč le en jezik in enako govorjenje na zemlji. In tako so mogli jenjati z zidanjem mesta, ki so ga imenovali Babel, t. j. zmešnjavo. In Bog jih je na vse kraje razkropil. Razšli so se sem ter tje. /e Vck /' tvf t-v ^. y 'J v,a » '^Jr* *-"'' / ^ ' JkA raV/ f-ir^/v /v\$s"Z Y~&.'1\J(.-'1'^ , 4. < „ £ £p.-v •' /f.~v^ /A.*j -v - / o - 'A 77 . - v«, (o/-* (rx. trM J O oGz**t <0#As' ritA jp e^c^J 7 . ^£ia /€* C *y.J? 'TZ&- ’" CV- t»i tX-e j/ f'- c^v*iX ^aT —< C-^-C Z^,-,^/ ,vv.^., 'f- /Pv^G. ^zeC, ^ &*. ^i_„/ < 9^ /' 2 ' ' - 7 /' 0 — *-* ‘'^f^- ro, ^ .*wJ^ ^ /4-^ ^Vy/ ~a~*. y^' *- /l t ' ^l v^. „; /.v ■ U -S -. j *-^!-^- ■■>.' <« a^' i/ v.I. I v ' l ' f. ks.O^.iirj jiMi-st/'!/ y.-.^j 't ~'/f ■ - 7^^ off 11 a ) S- ®mb etud) etniae »on benen beFtmiii , melcbe alfo unter beti £etben geiebt fcaben ‘l 21. £>ie «&ed. ©cbtift rcbet unter anbertt roti jtocen SDMnnern / roeld)e burcb it)re Sin« bacbt fc^r berufjmf ftnb f nnmltc^ Sob unb 93ield)ffebecb, oon toelcbett fo toof)l etuer aid ter ant tre cine (tu^brudlicbe^tgurSffuČ^t# tli getocfeu. b) SDTtan ftnbet and) fn ter Cdjrift noct> anbere «£>etben/ toelcfje ten toab« rcit ©ott erfannt , unb ibm gebient ftaben .• berejleicben roaren tie STtmnotten, toelcbe auf bnd sprebtaen Sonač Š5u§ getban. ©d ifi ju nmtbmaffen, bafi tie £erf!reuung ber S** 4 ten unter ten Slffuriern, tie S9olfer/ ju tod* cben ftc tie f>eiligen SBftd^er brac&ten, jur ©r* feontnifš unt ^offitunp bet? pefiiaS juberci# tet babe. S* 2£er mar Sob ? 21. £ iefer mar etn ?D?ann Im £anbe reblicb/ aufrtcbfig, ©otteOfurditig, unt ent* bieit ftd) oom SSbfen. ©r tff auf ©rbm auf alle tit tittts Ratecbiemuei 229 X 28 ir t)nben gefefoen r baft ©oft biefe in threm eigenen 95 crberbcn aelatTen , alč er beit Sfbraljam jum SBater bc« jubtfcben Ž80IČČ er- t»af)let. a) ©on ber 3eit at 'l X iDas fubijcbe T>olČ xccx attem bas TD sit / welcbes man tornite obet fcUte rort bet $eit olt (Boctes tiett* nen , fagt ber ■£>. Sfuguftin. tTTart tanit aber nicfet Idugneii , fagt toeifer Der 2?a*» ter / ba£ nicbt etnige unter ben fonberltcb ron ott nwafylt getpefen / mtb unter bie ©efeUfcbaft ber ^eiiigeit gerecbnet tvotben jeyn. b) S- $©ač mu^ten bie *£>eiben »or ber 2fn» funff beč SJteftiač f(jun / um fte& ju fjeiltgen? X ©beit baffeibige, mle mit fc&ott gefagt 5«bcit, t»a$ man »or ber SBmifung 2lbra? $P 3 i)am$ a) Rom. 1. b) S. Aug. de civit. Dei J. i8- c. 47. Vide eti* am 102. aut 49. ad Deo gratias q. 2. n. 15. dj 'str *- 1 *'" 1 o-txr-\i «; (š -ri-^ , , <^K ^-S-nne /O '***&£■ fij) 15 * ‘n* ■ 11. Abi-aliamova mirljivost in nesaiuopridnOst. Melkizedek. * * Abraham je imel veliko hlapcov in dekel, obilo kamel in oslov, goved in ovac. Pa tudi Lot je imel čed veliko, in tako nista imela prostora v deželi, da bi bila vkup prebivala Zavoljo tega se je prepir začel med pastirji Abrahamovimi in Lotovimi za boljše pašnike. Miroljubnega Abrahama je to zlo bolelo. Toraj Lotu reče: „ Ljubi moj! naj ne bo krega med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi pastirji, zakaj brata sva. Glej, vsa dežela je pred teboj; prosim te, loči se od mene! Ako poj deš ti na levo, deržal se bom jez desne; ako si ti desno izvoliš, pojdem jez na levo."—Lot si izvoli lepo, vodenčno^. ( okrajino ob Jordanu; in ločila sta se brata. Lot je prebival v S odom i. Abraham pa pri' Hebronu. * 0e_z nekoliko časa se je prigodilo, da štirje tuji- kralji pridero v deželo. Mesti Sodomo in Gomoro poropajo, in. tudi Lota z vsem njegovim premoženjem odpeljejo. Ko AbraftlmiL f ’ sliši, da je Lot vjet, urno 318 hlapcov zbere, jo udere za njimi, plane 'ponoči nanje, jih premaga, jim vzame ves rop, in reši tudi Lota z njegovim premoženjem. — Ko se verne iz boja, mu naproti prideta Melkizedek, Salemski kralj, in kralj Sodomljanski. Melkizedek zanj in za njegove hlapce 3 * L (Jospod-Bogu krulia in vina v dar prinese; zakaj on je bil tudi dat oven naj Višega. Blagoslovil je tudi Abrahama rekoč: ^Blagoslovi te, Abraham! Bog naj Viši, kteri je stvaril nebo In lemljo: in hvaljen bodi Bog, s čejtar pomočjo so sovraž¬ niki v tvojih rokah.“ Kralj SodomljansEi nato Abrahamu reče: .1 ij mi ljudi, ki si jih rešil iz jefništva; vse drugo zase ob- deri'! u — Abraham pa ni hotel celo nič zase obderžati. Melkizedek je predpodoba večnega duhovna Jezusa Kristusa; njegova daritev pa je podoba svete maše. (Hebr. 5, 7.1 12. Zapoved obrezovanja. Abrahamova vera in gostoljubnost. . \J-4rr4rt; "Sn £* / . "A, 9? T*yc-p.(in verjel. Nekega dne Abraham opoldne pred durmi svojega šotora v senci pod drevesom sedi. Kar zagleda ne delec od sebe iti tri neznane može. Koj jim gre na¬ proti, se jim prikloni, in naj imenitnišemu med njimi reve: »Gospod, ako sem milost zadobil v tvojih očeh, ne bodi memo mojega šotora!" — »Počivajte" — k vsčin trem. obernjen dalje pravi >— »tukaj malo pod drevesom. Vode vam bom prinesel, da si noge umijete; 1 i 4 [ i ' - . X ✓ (rd Ctr-J č- H i> X.; X '• * szhr"^:t' x i* (\/ ^ '<'- i v)7., / oszm » .■h,x" ( ,■-< /yk&~ xe 'v . > 7 sV^dj~‘K. / & — G\S1S0 1 /jf..,* *u-t<-, Ck-"C'(f f A- h--o cM ^ JV 2-» ,,sr(.£,'ri- ^ 1 z^j: K*.; •).« .. . • ^. v < ^7'< . / i^7 A/ , l ipfc*^*.'' 7^‘ P+fi** <*§ 9^,to ii. 19 14. Izakovo rojstvo in njegovo darovanje. čez leto Šara res sina dobi, kakor je bil Bog obljubil. Abraham mu je dal ime Izak, kakor mu je bil Bog ukazal. Izak je bil Abrahamu prav ljub. * * Bog hoče poskusiti, če Abraham njega še bolj ljubi. Ko je deček odraste], Bog ponoči Abrahamu reče: „Abraham ! vzemi svojega e d'n ega sina Izaka, kterega ljubiš, in pojdi na goro Morijo; in tam mi ga daruj v žgayni dar!“ — Abraham brez ugovora še popoči vstane, nakolje aerv za žgavni dar, ž njimi svojega osla obloži, vzame seboj dva hlapca in svojega sina Izaka, ter gredo od doma. Tretji dan od deleč zagleda tisti kraj in reče hlapcoma: „Počakajta tukaj,,z oslom, jez in sin greva hitro tje gori; in kadar bova zmolila, se bova k vama vernila.“ Zdaj derva vzame in jih naloži svojemu sinu Izaku. On pa v rokah nese ogenj in meč. Tako gresta v hrib. Potoma Izak reče: „Moj oče!“ — Abraham odgovori: „Kaj hočeš, sin?“ — „Glej,“ pravi Izak, „tukaj so derva in ogenj; kje pa je jagnje za žgavno daritev? 11 — Abraham odgovori: „Bog si bo že preskerbel klavšipo za žgavno daritev, moj s'n!“ * * Ko prideta na kraj; kterega mu je bil Bog pokazal. Abraham ondi oltar postavi, in nanj derva zloži, zveže svojega sina Izaka in ga na oltar verh germade položi. Zdaj roko z mečem stegne, da bi zaklal svojega sina. — Pa glej, kar pride angel z nebes in zakliče: „Sioj, Abraham nič ža¬ lega ne stori mladenču! Zakaj zdaj spoznam, da se Boga bojiš, in da bi zavoljo njega ne bil prizanesel tudi svojemu edinemu sinu ne.“ — Abraham se pri teh be¬ sedah ozre, in za seboj zagleda ovna, ki je za roge med ternjem tičal; tega prime in ga daruje v žgavni dar namesto svojega sina. In angel Gospo- dov v drug o z neba zakliče: „Sam pri sobi sem prisegel, govori Gospod: Ker si to storil, in nisi prizanesel svojemu edinemu sinu zavoljo mene, te hočem blagosloviti in pomno¬ žiti tvoj rod kakor zvezda?na nebu, in kakor pesek ob bregu morja; in po nekom zmed tvojih mlajših bodo oblagodarjeni vsi narodi na zemlji." Izak v tč zgodbi je podoba Jezusa Kristusa, ki je nesel na , rami svoj križ, na kterega je bil pribit. (Sv. Ambrož,) -et-e *•» c it i 15. Zaroka Izakova ž Rebeko. f Sara je bila 127 let stara, in je umerla. Tudi Abra¬ ham se je bil že zelo postaral, in Gospod, g a je bil z vsem oblagodaril,, Skerbel jo, da bi še pred' svojo ^merijo snjii jlo- ,.bil bogaboječo ženo. Toraj Eliezerju, svojemu naj starjemu'. , ''•■'-'■T^ilapcu reče: „Pojdi v mojo domovino kjnoji rodovini, ondi' izberi ženo svojemu sinu Izaku, pa nikar ‘M zmed hudobnih hčer Kananejskih." — Hlapec to obljubi, vzame vsega blaga svojega gospoda, otovori ž njim deset kamel in so na pot. poda v mesto Haran, kjer je žive) Nabor, Abrahamov brat. Tukaj zunaj mesta se ustavi in ukaže kamelam se vleči zraven studenca. Zvečer je bilo, ob času, ko so mestne hčere hodile, vodo zajemat. Zdaj je na tihem takole molil: „ Gosp o d, Bog mojega gospodarja Abrahama, stoj mi danes na strani, in skazi milost mojemu gospodarju. Glej! hčere tega mesta bodo hodile vode. zajemat. Prosil jih bom, da bi mi dale piti. Ako j ktera deklica na to mojo prošnjo poreče: Pij, in tudi tvoje kamele bom napojila; bom po tem spoznal, da si jo ti, o Go¬ spod, namenil svojemu služabniku Izaku." f Ni bil še te molitve izgovoril* glej, že pride Rebeka, pobožna, in lepa'devica. Verč je imela na rami, stopila‘je k .studencu, verč napolnila in se vernim. Hlapec ji naproti gre, in reče: „Daj mi nekoliko vode piti iz verča!“ — „Pij,“ mu prijazno odgovori, hitro verč na svoje naročje dene, in mu da ; j)iti. Ko se je bil napil, pristavi: „Tudi tvojim kamelam bom zajemala vode, dokler se vse ne napijejo." — Naglo verč v korito sprazne, teče nazaj k studencu in je zajemala vsem ka¬ melam. Hlapec jo molče premišljuje. Ko so se bile pa kamele 1, -T" 1 r-■ • -fif?* ? 0»,' " /'Vsj -i ' / ,, '‘U- /^"r-H^t* ~ r *^ : '~ujk' ^ -v jiu^AKj-e^ <4* rWvi*i tii"č<> , f ‘■■■■“*'f, ' J 'K < vt. - -v ■*^*W <2<«^c.v>‘ %*.. - i"/Cj j f{ *~ &-■ ^ C\ f-njijt -b-f {( L^> 7,' •nm, 'p. rC ' f 'Pv ___ (Jtfj ■) j e*-o- : . .. \ O/-*'- , f|' > " J 4 ~ 10. Ezav' in Jakop. ,, tj Izak in Rebeka sta bila dvajset let brez otrok, irib^oklednjič Bog Izakovo molitev usliši in mu da dva, sina. Pervorojenemu je bilo ime Ezav, drugemu Jakop. Ezav je bil rujav in ves kosmat, in tudi divjega oMa- , sanja. t Jakop pa je bil gladek, in tudi krotak in po¬ hleven. Ivo sta ftila^etfrasla, je bil Ezav dober lovec in kmet, Jakop pa tih pastir. Izak je Ezava bolj ljubil, in je rad jedel od njegovega lova. Rebeka pa je krotkega in prijaznega Jakopa bolj ljubila. Tolikanj bolj ga je 22 ljubila, ker ji je bil Bog razodel, da mu bo kdja sta¬ rejši Ezav služil. * * Nekega dne Jakop ločno Jed kuha, ko Ezav ves tru¬ den in lačen pride s polja k njemu. „Daj mi,, reče Ezav, te rudeče jedi; zakaj zelo sem truden in lačen.“ — Jakop pa' pravi: „Svoje pervenstvo mi prodaj.“ Ezav odgovori: „Glej, od lakote ginem, čemu mi bo pervenstvo?“ Jakop reče: „Prisezi vstane in odide, ,_u. pa m mi tedaj!“ Ezav mu priseže, je m pije, mu mar, da je prodal pervenstvo. * * Izak se je bilo zelo postaral, in njegove oči so bile otemnele, da ni vidil. Tedaj pokliče Ezava v šotor in mu reče: „Moj sin! glej, postaral sem se, in ne vem dneva svoje smerti. Vzemi svoj tul in lok in pojdi ven, in ako na lovu kaj dobiš, napravi mi jed, kakor veš, da jo rad imam, da te blagoslovim, preden umerjem. Ezav berž gre, da bi spolnil očetovo pove¬ lje. — Rebeka je to slišala. Iz samega strahu, da bi Jakop ne bil zoper voljo Božjo podložen Ezavu, nekaj prav pregrešnega stori. Prigovarjala je namreč Jakopu, da bi šel k očetu in se delal, kakor da bi bil Ezav. Potem pripravi dva kozlička kakor divjino, Jakopa obleče z Ezavovimpnaj lepšimi oblačili, mu s kozličevino roka" ovije in goli vrat pokrije, in mu da priprav¬ ljeno jed, da jo očetu nese. Izak vpraša: ,Kdo si ti, moj sin?“ Jakop mu odgovori: ,,Jez sem Ezav, tvoj pervorojeni; storil sem, kakor si mi ukazal. Vstani usedi se, jej in me bla¬ goslovi!" Izak pra¬ vi : „Stopi lesem, da te ošlatam ter so prepričam, ali si ti moj sin "Ezav, ali ne?“ — Jakop sto¬ pi k očetu, in Izak ga , <''>WTrA, Al*-" ( ? e C 7flt w ~ v - 1 jj. ' (HA’) ^ «ifcs Wf* Khfl £> 'p J — «>^t ' • ' * ■ v|iik se obleče in svojega sina dolgo obžaluje. Tudi vsi njegovi otroci so prišli ter - sku¬ šali žalest polajšati očetu. On pa se ni dal utolažiti, temuč je djal: »Žalost en jjpjdem k svojemu sinu pod zemljo"! “ In ne¬ prenehoma je žaloval.^*/- ; ■ V ti in imenjtnisih sldeečih zgodbah je Jožef očitna preupo- doba Jezusa Kristusa. j, :> 20. Jpžcf v.Putifarfevi hiši. '•/■v* ^ > v ! c * .*.rf f - '• • ' ,’i v ,.^'vv > ,fv ' s , 'ko fljvVJ ‘I } l ' t l ''- ' t Kupci so bili Jožefa prodali v Egipt Pulifarju, kraljem vernu dvorniku. Kog pa je bil z Jožefom, vse mu je po sreči šlo, kar je počel. Zato je milost zadobi) pred svojim gospo-: dem, in ta ga je postavil,čez vso svojo hišo. Zavoljo Jožefa je IJog oblagodaril tudi hišo Egipčanovo in pomnožil njega premoženje. f /Gez nekaj časa pa je bil Jožef hudo skušan. Putifar- jeva žena ga nagovarja, , da, bi j^rdo nezvestobo zoper svo¬ jega gospoda storil/ž/njo/ Jožgt-iiikakor ne privoli, temuč reče: »Glej, moj Gospod mi /je vse zročil. Kako bi mogel tako hudobijo storiti iu g rešiti "'zoper svojega Bogsi! “ Tudi po tem odgovoru uo jenja žena, vsak dan nadležviiti mladenča: on pa jo ni poslušal. Nekega dne je Jožef sam doma v svojih opravilih. Ona ga tedaj zgrabi ^konpc njegovega plajša in ga spet nagovarja v ostudni vfeh! Jožef pa pbpušti/plajš v njeni roki in uteče iz hiše/ f Hudobna žena se silno raztogoti. Vso ljudi svojo hiše skliče, ter jim pravi: Glejte, kako hudobnega človeka jo moj mož pripeljal v hišo! Prišel je k meni, in mi je hotel hudo storiti. Ko sem zavpila, je popustil plajš in zbežal." — Ko mož domu pride, mu pokaže plajš, ter mu ravno to laž fCsC v n i 1 i E (f — C, 'tk^A *"~j Lt[,sQ~r4> t ■‘Kjk^t t- r-ti X /ic-fl*? /"'J' /^''- /® — " K -» vf f ^ :~^y-'f fkr Z, ^*wm/k. .' ^ *'‘ ' 7 ■ ' > y < ' j %-A /fc, ft/t 4 -cc« hv . • »■ o X^v~f — ( ‘c ■, ,' c H- k., v' f <# 6s i vM,->Aa»'■• >’ /f *7? — c«. ZZV * ' 29 - pripoveduje. Gospod se silno razserdl, ker je svoji ženi preveč verjel, in je Jožefa ve/gel v ječo. 21. Jožef v ječi. f Jožef je mogel biti v ječi med hudodelniki. Pa Bog ga tudi tukaj n e zapusti, temne nakloni mu, da pri velikem je¬ čarju najde zaupanje in ljubezen. Ta mu vse jetnike zroči.— Prigodi' se pa, da sta se veliki točaj in veliki pek pregrešila zoper svojega gospoda, kralja Faraona. Kavno v to ječo sta bila veržena. Nekoliko potem sta oba eno noč imela sanje, in sta bila zavoljo njih jako žalostna. Ko Jožef zjutraj pride k njima, ter jo vidi žalostnejia, kakor sicer, ji vpraša: „Zakaj sta pa danes tako žalostna?“ Odgovorita mn: „Sanje sva imela, pa nikogar nimava, da bi nama jih razložil.“ Jožef pravi: „Ali ne pride mar razlaganje od Boga ? Povejta mi, kaj se vama je sanjalo!“ f Veliki točaj pervi svoje sanje pripoveduje : „ Videl sem pred seboj vinsko torto, na kteri so bile tri mladike. Počasi raste, ozeleni, cvete in grozdje dozori. Imel sem faraonovo kupico v roki; vzamem grozdja, ga v kupico ožmemj 1 ' in jo podam kralju. “ — Jožef odgovori: „ To je razlaga sanj : Tri mladike so trije dnevi. V treh dneh se bo Faraon zopet spom¬ nil tvoje strežbe in te zopet postavil na poprejšnjo stopnjo; in mu boš kupico podajal, kakor si bil poprej navajen: Pa spomni se meno ter prosi kralja, da mo reši iz te ječe. Zakaj po ne¬ dolžnem sem semkaj prišel. “ f Ko je veliki pek vidil, da je Jožef sanje modro razložil, je rekel: ,,Moje sanjo so pa te: Tri jerbase moke sem imel na glavi. V jerbasu, ki je bil na verhu, je pa bilo mno¬ gotere pekarije. Pa prišle so ptico in/jeefie iz j6rbasa.“ — Jožef odgovori: „To jo razlaganje sanj: Trije jerbasi so še trije dnevi, po ktorih te bo kralj ob glavo djal, in te obesil na križ, in ptice bodo tergale tvoje meso.“ f Tretji dan potem je bil kraljev rojstni dan. Med jedjo se kralj spomni velicega točaja in velicega peka. Točaja je postavil v prejšnjo službo, da mu je spet kupico podajal, peka pa je ukazal obesiti na kol. Točaj se svojo sreče vesell^pa pozabil je Jožefa. tx p *f'-- <.% l ■ c. Schuster, Bibi. Gesch. slov. /VxyU ' '4' 30 ' II, 22 . Jožef povišan. ■■At Dve leti potem je imel kralj Faraon sanje. Zdelo se mu je, da stoji kraj reke „Nil.“ Kar pride sedem krav, prav lepih in debelih, iz vode, in se ob reki na travi pasejo. Za njimi pride sedem druzih krav, gerdih in suhih, iz vode; te so pa požerle une lepe in debele. V tem se je kralj prebudil. — Zopet pa zaspi in imel je druge sanje: Sedem polnih in lepih klasov je po¬ gnalo iz enega stebla; za njimi je prirastlo druzih sedem klasov, drobnih in snetjavih, ki so une lepe požerli. — Faraon se spet zbudi. Berž ko seje zdanilo, pošlje po vse razlagavce in modrijane egiptovske, ter jim pove sanje. Toda ni ga bilo, da bi mu jih bil razložil. f Zdaj še le si domisli veliki točaj Jožefa, ter reče: „V ječi je hebrejski mladeneč, kteri je nekdaj meni in velikemu peku sanje na tanko razložil. “ Kralj naravnost pošlje po Jožefa v ječo. Zdaj Jožefa pripeljejo pred kralja, in ta mu reče: Sanje sem imel, pa ga ni, da bi mi jih razložil; slišal sem pa, da jih ti prav modro razlagaš." — Jožef od¬ govori: »Ne jez, le Bog bo kralju dobro razlagal.“ — Tedaj kralj oboje sanje pripoveduje. Na to mu Jožef odgovori: „Bog je Faraonu pokazal, kaj hoče storiti. Sedem lepih krav in sedem polnih klasov je sedem rodovitnih let. Sedem suhih krav In sedem o- smojenih klasov je pa sedem nerodovitnih let, ki bodo prišle po rodovnitnih in povžile vso obilnost. L-akota^ bo terla vso deželo. Zdaj tedaj naj se kralj preskerbi z modrim in pridnim možem. Ta naj poskerbi, da se od obilnosti sedem rodovitnih let peti del pridelkov spravi v žitnice, da bo imela dežela zalogo za sedem lačnih let.“ V ! ' J t j' J C£*&0 f .\' ' p ^ u-MA/ "fr-ŠK.^-'K a , — '■* '--'f-lAJss.- M 'fLu^jK^sO (^cnr^^l «-!* ■■ t~C\i Av _ tfU Wu* ,W 7 ^/iVvV /7£^> f7~W,/> A .v^vgA- / KJUc -i Vi 4~h*&V^&K' &' V' r ' ( •"'■ '‘JL 1 / y / / 31 Ta svet je bil Faraon^ všeč; reče tora j : „Bomo li mogli dobiti tacega moža, kteri bi bil poln Božjega dnha, kakor si ti? Glej, postavim te čez svojo hišo in čez vso egiptovsko deželo, in vse ljudstvo naj bo po¬ korno povelju tvojih ust; le za kraljev sedež bom vikši od tebe. “ — Zdaj Faraon sname perstan s svoje roke in ga Jožefu na perst natakne, potem ga obleče v oblačila iz tančice, ter mu obesi okoli vrata zlato verižico; rekel je posaditi ga na svoj drugi voz, in ukaže pred njim klicati, naj se vsi pred njim ukla¬ njajo, ter vedč, da je postavljen čez vso egiptovsko deželo. Tudi mu kralj spremeni ime ter ga imenuje Odrešenika sveta." 23. Jožefovi bratje grejo v Egipt po žita. Sedem rodovitnih let pride, kakor je bil Jožef napovedal. Jožef hodi po vseh mestih, in spravlja žita 4 * 32 v žitnice. Silno veliko ga je bilo. Pričelo se je pa tudi sedem nerodovitnih let, in bila je lakota p° vseh de¬ želah. Tudi po Egiptu ljudstvo vpije in kralja kruha prosi! Odgovoril jim je pa Faraon: »Pojdite k Jožefu, in kar koli vam on poreče, storite. “ Jožef tedaj odpre vse žitnice in preskerbljuje z žitom ves Egipt. Tudi iz družili dežel so hodili živeža kupovat v Egipt. Tudi na Kanaanskem je bila huda lakota. Toraj Jakop reče svojim sinovom: »Pojdite v Egipt in ku¬ pite, kolikor nam je treba, da od lakote ne umerjemo!“ Tedaj je deset Jožefovih bratov šlo v Egipt. Malega Benjanima pa je Jakop doma obderžal. »Utegnilo bi se mu,“ je djal, »po poti kaj hudega pri go d iti. Bratje srečno, pridejo v Egipt, gredo do Jožefa, in se mu spoštljivo priklonijo. Spoznali ga pa niso. On pa jih je berž spoznal, ter se spomnil svojih ne¬ kdanjih sanj. Delal se jim je pa tujega, ter jih vprašal: »Od kod ste? Ogleduhi ste, in prišli ste dežele ogle¬ dovat!" Prestrašeni mu odgovore: »Ni tako, Gospod, prišli sino le nakupit živeža. Mi, tvoji hlapci, smo mirni ljudje, in ne mislimo nič hudega. Nas je dvanajst bratov iz dežele Kanaan. Naj mlajši je dorna pri očetu, eneg^jgi v. . ni več. “ — Jožef na to pravi: »Ake ste '■"'■'pošteni'ljudje, najeden zmed vas ostane zvezan tukaj v ječi. Vi drugi pa idite, nesite domu žito, in pripe¬ ljite k meni svojega naj mlajšega brata, da spoznam resnice vaših besedi.“ — Vdajo se in eden druzemu pravijo: »Zaslužili smo, kar terpimo. Zakaj pregrešili smo se nad svojim bratom. Vidilo smo britkost nje¬ gove duše, ko nas je prosil, pa ga nismo uslišali: zato je prišla pa nas ta nadloga. “ — Niso pa vedili, da jih Jožef razume, ker je govoril ž njimi po tolmaču. Razumel je pa vse. Oberne se n koliko od njih in se 33 zjoka. Da bi pa zvedil, ali je resnično njih kesanje, oberne se zopet k njim, in ukaže Simeona, zvezati, vpričo njih. Svojim služabnikom pa reče, jiip vreče, z žitom napolniti, vsakemu denarje v vrečo nazaj djati, in jim še dati brešnja na pot. Ko se je to zgodilo, bratje žito svojim oslom nalože, in odrinejo domu. Doma očetu pripovedujejo vse, kar se jim je pri- D . . —S ■ Egipt. godilo. Ko pa svoje viJečp izpraznujejo, vsak svoje denarje najde na 'vernu "žaMjaj. Vsi se prestrašijo in Jakop pravi: „Ob vse otroke me boste pripravili. Jožefa ni več; Simeon je v ječi; in zdaj mi hočeta še,Ben¬ jamina odpeljati. Ne pustim ga ne z vami v Egipt. Ko bi se mu kakošna nesreča primerila, spravili bi moje sive lase dd žalosti pod zepdjo/f / 24. Benjamin gre z brati v Žito, ki so ga bili prinesli iz Egipta, je bilo pošlo, lakota pa je še deželo stiskala. Tora) Jakop svojim sinom reče: »Pojdite zopet tje, in kupite nam kaj žita!® Juda odgovori: „Mož, ki ondi zapoveduje, nam je rekel: „Ne boste vidili mojega obličja, brez svojega naj mlajšega brata. Pošlji mladenča z nami, da ne umerjemo vsi. Jez sem porok ze mladenča: ako ga nazaj ne pripeljem, naj bom jez greha zoper tebe kriv vse svoje žive dni.“ Jakop se jim vender vda, rekoč: „Ako mora tako biti, storite, kar hočete. Vze¬ mite naj boljšega, sadja naše dežele, in nesite ga možu v dar. Tudi še enkrat toliko denarjev vzemite, in po¬ veril še tiste, ki ste jih našli v vrečah; morebiti je bila kakošna pomota. Bog vsegamogočni vam moža stori milostivega, da z vami nazaj pošlje vašega brata, ki ga vjetega ima, in tega mojega ljubega Benjamina. Jez pa bom ta čas, kakor ko bi bil zgubil vse otroke." 34 Jožefovi bratje pridejo z Benjaminom in z darili srečno v Egipt. Ko jih Jožef ugleda in Benjamina ž njimi, svojemu hišniku zapove: »Pelji te ljudi v hišo in napravi gostje, zakaj z menoj bodo južinali." * Mož jih v hišo pelje. Tega se ustrašijo in med seboj tako le govore: „Zavoljo denarjev se to godi, ki smo jih našli v svojih vrečah. Po krivem nas dolže in nas hočejo sužne sto¬ riti. Zavoljo tega že med vratmi stopijo k hišniku in se izgo¬ varjajo zastran denarjev." Ta jim pa odgovori: »Nič se ne bojte, ne!" Potem Simeona pripelje k njim, in da oslom klaje. Ko Jožef pride k njim, se mu priklonijo do tal, in mu zročč darila. Jožef jih prijazno pozdravi, in vprašg: „AIi vaš stari oče, ki ste mi pravili od njega, še živč? Ali so zdravi? — Oni mu odgovore: »Naš oče, tvoj hlapec, še žive,' in zdravi so.“ Ko Jožef Benja¬ mina ugleda, pravi: „Je li to vaš mali brat? Bog te blagoslovi, moj sin!* — In urno se oberne Jožef, hiti iz hiše in se joka; zakaj milo se mu je bilo v sercu storilo nad bratom. * Ko si je bil obraz zinil, nazaj pride, se premaguje, in reče: »Nosite na mizo jedi!" Ko so bile jedi na mizi, Jožef brate po starosti posadi okoli mize. Temu so se bratje zelo čudili. Benjamin je pa vsega petkrat ve£ dobil, kot drugi. Južinali so in pili, in so bili prav dobre volje. 25. Jožefova s#r;benia kupa. * Jožef se je hotel do dobrega prepričati, če . c o se nje¬ govi bratje popolnoma poboljšali, in po južini svojemu hišniku zapove: »Napolni iim vreče z žitom, kolikor ga gre v nje, in deni vsakemu denarjev na verh vreče; v vrečo naj mlajšega pa še položi mojo sreberno kupo! Storilo se jo tako. Drugo jutro, ko se dan zazna, jo odrinejo.— Ko so bili že nekoliko iz mesta,. Jožef hišnika pokliče in pravi: »Vzdigni se, ter biti za možmi, in ko jih dojdeš, reci jim: »Zakaj ste dobro s hu¬ dim povernili? Kupa, ki ste jo ukradli, je ravno tista, iz ktere pije moj gospod. Grozno hudo reč ste storili!" C* /r ’\' •^■‘LaCo v ffe~j Cj „ ■? ; / , -f .j_ ' '■ , ■ —e- • ' /M - W •" 7 - — rV- j} 'Č“ r , /OoljcX ■■ t^r ,/fo\ ^ cho ’ (**-*' sO , Ciu-- \.;' la*-. y' ^-^.•VN/ rt! •-*> c-7^7,. *, <3 - I &-7 e 'l. 35 * Hišnik jih dojde, ter jim reče, kakor mu je bilo zapo¬ vedano. Prestrašeni in stermi odgovore: „Kaj, mi da smo ukradli zlato in srebro iz hiše tvojega gospoda? Pri kterem zmed nas se najde kupa, on naj umerje, in mi drugi bomo sužnji tvojega gospoda." — Reče jim: „Naj se zgodi po vaši besedi!" — Hitro vreče z oslov denejo, in vsak odveže svojo. Hišnik preiskuje vse od naj starjega do naj mlajšega in najde kupo v vreči Benjaminovi. Od groze vsi svoja oblačila razter- gajo, osle zopet oblože in se vernejo v mesto. * Juda gre s svojimi brati pervi k Jožefu, in vsi se ver- žejo na tla pred njega. Jožef pa jim reče: „Zakaj ste to sto¬ rili?" Juda odgovori: „Kaj hočemo reči svojemu gospodu, s čim se opravičevati? Bog je naj del krivico nad nami, zat^ se nam je to primerilo. Glej, vsi smo tvoji sužni, mv in , on, pri kterem se je kupa našla." Ali Jožef odgovori: „Kratko nikar tega ne storim! Kteri je kupo ukradel, tisti bodi moj sužeu; vi pa idite prosti k svojemu očetu!" — Zdaj Juda bliže stopi in pripoveduje, kako neradi so oče pustili Benjamina ž njimi. „Ako tedaj," govori dalje, „brez mladenča domu pri¬ dem, umerli bi n^m oče, in mi bi jim sive lase od žalosti pod zemljo spravili. Jez sem za mladenča porok. Jez naj tedaj ostanem, in , ^em tvoj sužen namesto mladenča; mladenča pa pusti z brati domu! “ 26 . Jožef se rta spoznati. Zdaj se Jožef ne more več premagovati. Ukaže toraj vsem tujim, ki so okoli stali, ven iti. Zdaj pa naglas jok zažene, da so ga ven slišali, in pravi: „Jez sem Jožef! — Ali moj oče še živč? — Bratje od preveli- cega strahu osterine, in kar besedice ne morejo spre¬ govoriti. On jim pa prijazno reče: „Stopite k meni! Jez sem Jožef, vaš brat, ki ste me bili v Egipt prodali. Nikar se pa zavolje tega ne bojte. Zakaj, k vaši sreči me je Bog poslal pred vami v Egipt, da morete dobi¬ vati jedi za živež. Nisem sem prišel po vašem naklepu, 36 ampak po volji Boga, kteri me je postavil poglavarja čez ves Egipt. Hitite toraj in idite k mojemu očetu, ter mu recite: Jožef, tvoj sin, ti to le sporoča: Bog me je naredil gospoda vse egiptovske dežele; pojdi doli k meni, in nikar se ne mudi! V naj lepšem kraji dežele boš prebival, in blizo mene boš z vsemi svojimi." * * „ Tu te bom živil; zakaj še pet let bo lakota. Ozna- ite mojemu očetu vso mojo čast in vse, kar ste vidili v Egiptu; Na to objame Benjamina, se ga okoli vratu oklene in se joka; pa tudi Benjamin se joka. Tudi vse druge svoje brate je po¬ ljubil ter seje pri vsacem zjokal; potem so si še le upali ž njim go¬ voriti. po kraljevem dvoru: Bratje Jožefovi so prišli! 1 * Kralj se tega veseli in vsa nje¬ gova hiša, in djal jc Jožefu, da bi svojim bratom zapovedal, iti po očeta in pripeljati v Egipt njega in vse, kar ima. — Jožef jim je dal vozov in živeža na pot; ukazal je prinesti vsacemu dvoje oblačilo; Benjaminu pa 300 srebornikov in pet naj lepših oblačil. Ravno toliko denarjev in oblačil jc poslal svojemu očetu in pridjal je še deset oslov, ki so nesli vsega egiptovskega blaga, in toliko oslic z živežem in brešnom. 27 . Jakop gre v Egipt. . Ko Jožefovi bratje k svojemu očetu pridejo, reko: „ Jožef, tvoj sin, še živi in je gospod (Čez ves Egipt." ' 37 Jakop jim tega ne verjame, dokler mu vsega ne po¬ vedo, in ne skažejo kraljevih vozov in vseh prelepih daril. Zdaj pa mu je bilo, kakor da bi se bil prebudil iz terdega spanja. Njegov duh se zopet oživi, in reče: „Dosti mi je, da le še Jožef, moj sin, živi: šel bom tje, da ga vidim, preden umerjem." Jakop se tedaj na pot napravi z vsem, kar je imel. * * Na meji kanaanske dežele Bogu daruje, in Bog mu ponoči v prikazni reče: „Ne boj se, pojdi doli v Egipt! Tam hočem tvoje otroke namnožiti v velik narod, in jih zopet nazaj peljati, in Jožef ti bo oči zatisnil. Jakop se vzdigne, dalje gre in pride v Egipt. Jakop je Juda pred seboj poslal, Jožefu povedat, da oče že gre. Jožef ukaže svoj voz napreči in se pelje naproti , svojemu očetu. Ko očeta ugleda, z voza skoči, se ga oklene okoli vrata in se /od, veselja milo zjoka. Oče pa Jožefu reče: „Zdaj rad umerjem, ker sem še enkrat vidi! tvoje obličje. “ * * Potem je Jožef svojega očeta k kralju peljal. Faraon med drugimi rečmi Jakopa vpraša: „Ko]iko let imaš?“ —• Jakop mu odgovori: „Sto in trideset let je mojega popoto¬ vanja; malo jih je, in hude so, in ne dosežejo dni mojih očetov.* L Jakop je kralja blagoslovil, preden je od njega gel. Jožef pa je dal očetu in svojim bratom seliša v naj lepšem kraji egip¬ tovske dežele, v gesenki deželi, in je obilno z vsem presker- bel ^pe. X .5 28. Jakopove in Jožefove poslednje besede. * Jakop je v gesenski deželi živel še sedemnajst let. Ko pa vidi, da se dan njegove smrti bliža, pošlje po Jožefa. Jožef pride in seboj pripelje^pvoja dva sina Efrajma in Manaseta. Jakop oba mladenea •poljubi, ji obljame ter bla¬ goslovi, rekoč: „ Angel, ki me je od moje mladosti varoval vsega zlega, naj vaji blagoslovi!“ Jožefu pa reče: „Glej, jez amerjem, Bog pa bo z vami, in vas bo nazaj peljal v deželo vaših očetov." Potem Jakop skliče tudi svoje otroke in otrok otroke k sebi, da jim da poslednji blagoslov. Juda pa še po¬ sebno blagoslovi, ter mu to-le obljubi: „Juda, tvoja roka bo nad zatilnikom tvojih sovražnikov; pred teboj se bodo pri¬ klanjali sinovi tvojega očeta. Kraljeva palica ne bo vzeta od Juda, dokler ne pride tisti, ki im a poslan biti, kterega čakajo narodi." Poslednjič še vsem pravi: „Pokopljite me zraven mojih očetov na Ka¬ naanskem." Ko to izreče, umerje. f Jožef pade zdaj svojemu očetu na obraz, se joka ter jih poljubnje. Potem svojim zdravnikom ukaže, očeta maziliti z dišečimi mazili. Na kraljevo povelje ga sedemdeset dni ob¬ žaluje ves Egipt. Ko pa čas žalovanja mine, gre Jožef s svo¬ jimi brati in z vsemi starašini Faraonove hiše gori v Kanaan, in v Hebronu pokoplje truplo svojega očeta. f Jožef je živel 110 let; in je vidil otrok otroke do tret¬ jega rodu. Ko se mu, je ; bližala poslednja ura, reče svojim bratom: ,,Po moji SmrtrVasbo Bog obiskal, in vas. preselil' v deželo, ki jo je s prisego obljubil Abrahamu, Izaku ih Ja- / kopu; takrat vzemite tudi moje kosti iz tega kraja." —- Nato umerje; pomazilili so ga z dišečimi mazili in ga položili v trngo. ji. 39. Jonova iioterpežljivosl. •j* Ob Čas« bč^koVTk živbf^ ATStu? ?fi&ž, Vkterem j! hotel ljudem vseh časov dati perlep izgled poterpežljivosti ^ / T t> /\. < >y j >1 ' - C A- ^9 7*7 ■•■* r > v )C J5 <•. "ivV iC ^ ^ ^ ny*\.ct . L( _, ■/^ ,«■ ' h «J _ »A. • ,*' ’ <«<*„■ r’.. /^?(J T f' 39 Temu možu je bilo ime Job. Sedem sinov iu tri hčere je imel, in silno veliko premoženje, namreč: 7000 ovac, 3000 kamel, 500 jarmov volov, 500 oslic in veliko poslov. Zavolj tega, se . bolj pa zavoljo svoje bogaboječnosti in zavoljo svojega cega usmiljenja do revežev je bil v veliki časti pri vseh lju- deli jutrove dežele. — Enega dne pa Gospod reče satanu: „ Ali si že vidil Joba, mojega služabnika, da mu ni enacega na zemlji?“ Satan odgovori: „Ali se mar Job zastonj Boga boji? Delo njegovih rok si blagoslovil, in posestvo v deželi se mu je naraslo. Stegni pa le malo svojo roko, in vzemi mu vse, kar ima, vidil boš: v obličje te bo klel." — Gospod reče satanu: „Glej, vse, kar ima, bodi v tvoji roki; le njega se ne dotikaj!" f Jobovi sinovi in hčere so imeli o rojstnem dnevu svo¬ jega na starejšega, brata v njegovi hiš gostje. Kar pride sporočnik k Jobu, in reče: „Voli so orali, in oslice so se zra¬ ven njih pasle. Tedaj nad nas Sabejci planejo, vse vole in oslice odženo, pastirje pa so končali z mečem; le jez sem jim ušel, da ti to oznanim." — Se je govoril, že drugi pride in pravi: „Ogenj je z neba padel na ovce in pastirje, in pokon¬ čal jih je; in jez sem ubežal, da ti to oznanim." — Tudi ta je še govoril, ko tretji pride in reče: „Kaldajci so udarili na velbljude in so jih odgnali, tudi pastirje so končali; le jez zem utekel, da ti to oznanim." — Še je govoril, in glej če- terti notri stopi in pravi: „ Tvoji sinovi in hčere so jedli v hiši tvojega, pervorojenega, in pri. ti priči iz^pušavc privali vihar in pretrese vse štiri hišne vogle. Hiša se ^pofere m jpodsuje otroke tvoje. Le jez sem ušel, da ti to oznanim^'" — Na to Job vstane, preterga svoja oblačila, na tla pade in moli rekoč: „ Gospod je dal, Gospod je vzel. Kakor je Gospodu dopadlo, tako se je zgodilo. Ime Gospodovo bodi češeno." f Satan Gospodu zopet reče: „Vse, kar ima človek, za svoje življenje da. Ali stegni svojo roko, dotakni se njegovih - kosti in njegovega meša,/potem boš vidil, da te bo v obličje klel." Gospod mu odgovori: „ GI e j, v tvoji roki je, toda nje¬ govemu življenju prizanesi." — Satan Joba s silno hudo ote¬ klino obda od podplata do temena, Job na gnojiši sedi in si gnojnino s čepino sterže, da bi si polajšal bolečino. Zdaj ga še njegova žena zaničuje v tem strašnem stanu, ter mu pravi: „Ali še ostaneš v svoj pri prostosti ? Le hvali Boga, pa umri!" — On pa ji odgovori: „Kakor nespramotna ženska govoriš! 40 Ako imamo dobro iz roke Božje, pcjkaj bi tudi ne sprejeli hu¬ dega?" Ni je rekel Job ne ene grešno besede. f Trije prijatli so slišali vso nesrečo Jobovo, kLge, pm te pripetila, , iin.g« pridejo tojajiit,- nPa ga niso^več spoznali, . ' jaito^sePje l T)il spren^nk Zato" na gfas* zavpijejo in se jokajo, svoja oblačila pretergajo in si pepela potresejo na glavo. In dolgo mu ni nobeden besedice rekel; zakaj vjdili so, da je bila njegova bolečina silno velika. Ko pa Job zme ter jim toži svoje silne bolečine, mu očitajo, da si je mogel svoje terpljenje z grehi zaslužiti, ker Bog, kakor so po svoji nespameti mislili, le hudobeža z nadlogami obiskuje. Job se pa stanovitno za svoje poštenje poganja, in v terdnem prepričanji pravi: „Grlej, v nebesih je moja priča. Dokler je sape v meni, moje ustnice ne bodo govorile nič krivičnega. Ako me tudi Bog konča, ho¬ čem še vanj upati. Zakaj saj vem, da živi moj Odre¬ šenik; poslednji dan bom z zemlje vstal, bom zopet s svojo kožo obdan in v svojem mesu bom gledal svojega Boga." f Jobovo zaupanje v Boga ni bilo osramoteno, temuč bilo mu je žejna tem svetu povernjeno. Zakaj kmali mu je Bog odvzel bolezen, ter mu dal vsega blaga po dvojno, kar ga je poprej imel. Tudi sedem sinov in tri hčere je zopet dobil. In živel je potem še 140 let v sreči in veselji, ter jo vidil sinove svojih sinov do četertega rodu. -j- Poterpežljivi Job je ganljiva predpodoba Jezusa Kristusa, ki je, da bi nas odrešil, neizrečeno velike bolečine v čudoviti poterpežljivosti terpel. Z odrešenikovim prihodom se je Job po¬ polnoma utolažil. x : . •• . v,,.. -^V f \ u^ ’'■ A/U /Čl^ze - «= c*£t > t f-y'^ -6-r f ^Kn^ct *• ^-nrd-tk^ J ' r/Ce.A.-A '^ ‘ *- «0 * 7 ; ^ ^ ''pfA ^C- ^ «'» /c'i^ ti 6 », utK ( * c- -' «e< p^ c CI 'KJL&d j t-či *+ . •'at* 'M '■>•» -A ^ 7 /-O ], Gescli. slov. 5 46 f Potem Bog pošlje grozovito kugo; in poginila je Egipčanom vsa živina; živine Izraelovih otrok pa celo nič ni poginilo. f Nato Mojzes po povelji Božjem pepela strese proti nebu, in narede se turi in gnojni mehurji po ljudeh in po živini. f Potem Mojzes svojo palico proti nebu stegne, in Gospod je dal blisk in točo tako debelo, kakoršne ni bilo nikoli poprej po vsi egiptovski deželi. Toča je pobila vse zeliša na polji in polomila vse drevje po deželi; v gesčnski deželi, kjer so bili Izraelovi otroci, pa ni bilo toče. f Za tem gorak veter privleče kobilic brez števila, vso poveršino so pokrile in vse so pokončale; celo nič ni ze¬ lenega ostalo na drevesih in na zeliši po vsem Egiptovskem. f Zdaj Mojzes še enkrat svojo roko stegne proti nebu, in bila je. strabovitna tema tri dni po vsi egiptovski deželi, da človek ni vidil več človeka, in si ni upal nihče ganiti iz mesta. 34. Velikonočno jagnje in izhod iz Egipta. f Po teh strašnih stiskah Faraon Mojzesa in Arona po¬ kliče, ter jima, pravi: „Idite vsi in darujte Gospodu; le vaša drobnica in g.oV/ja' živipa naj tu ostaruj." Mojzes mu odgovori: „Vse čede pojcleja V 1 žarni, bar parklja ne bo ostalo tukej." I Faraon serdito reče: „Spravi se spred mene, in varuj se, da mi več ne prideš pred oči. Zakaj ako mi se enkrat prideš pred obličje, boš mogel umreti." Mojzes odgovori: „Tako bo, kakor si rekel, uič več me ne bo pred tvoje oči, ako me ne pokličeš. Toda vedi, Gospod tako le govori: ^Oez malo dni bo umeri vsak pervorojeuec v Egiptu, in veliko vpitje bo po vsi deželi, kakoršnega ni bilo in ga tudi več ne bo. Pri vseh Izrae¬ lovih otrocih pa kar pes ne bo zalajal, da veste, s kolikim čudežem Gospod loči Egipčane in Izraela. Tedaj nas boste, ti in tvoje ljudstvo, milo prosili, da bi šli od tod. Potem poj- demo od tod." f Ko Mojzes in Aron zapustita Faraonovo poslopje, jima reče Bog: „Recita vsemu ljudstvu Izraelovemu: Štirnajsti dan tega,, mesca na večer zakolji vsak jagnje brez madeža, toda kosti naj mu nobeden ne zlomi; ž njegovo kervjo pomažite I li i L oba podboja in naddurje tistih hiš, v kterth ga boste jedli. Tisto noč jejte njegovo meso pečeno, pa opresen kruh. Svoje ledja prepašite, čevlje imejte na nogah, palice deržite v rokah; pa hitro jejte jagnje; zakaj „Fase“ je Gospodovo, to je: me- mohod Gospodov. Tisto noč namreč bom pobil vse pervoro- jeno v egiptovski deželi. Ko bom vidil kri na vaših hišah, pojdem memo vas, in peljal vas bom vse iz Egipta." Izraelci store, kakor jim je bil Gospod ukazal. * * O polnoči je Gospod pomoril vse pervorojeno po Egiptu, od pervorojenega sina Faraonovega po pervorojenca kake sužnje. Zavoljo tega vstane veliko vpitje po vsem Egiptu; zakaj i\i bilo hiše, v kteri bi ne bilo merilca. Zdaj Faraon Mojzesa in Arona po noči pokliče k sebi, ter ji prosi rekoč: »Vzdignite se in pojdite ( zmed mojega ljudstva, vi dva in Izrae¬ lovi otroci: idite in darujte Gospodu! Tudi svojo drobnico in svoja goveda seboj ženite, le. blagoslovita 'me, preden se od¬ pravite." Še bolj so pa Egipčani tišali ljudstvo, naj hitro gre iz dežele, »zakaj sicer," so djali, »bomo vsi pomerli," Tako so tedaj Izraelci iz EgiptaJšli. JBilo jiji jo okoli G00-000 mož, brez žen in brez otrok._Tudi JožefotzC-kosti so vzeli seboj. I 48 *) Velikonočno jagnje je bila pred podoba neomadežvanega, jagnjeta Božjega p' ki se je dalo na križi zaklati, da bi bili mi ?' rešeni vežne smerti, in ki nam daje vživati svoje meso in svojo kri v presvetem režnjem telesu. 35. Izraelci gredo skoz rodeče morje. * * Bog sam je šel pred Izraelci ter jim kazal pot, po dnevu v oblačnem stebru, po noči pa v ogn^^rn. Tako pri¬ dejo do rudečega morja, kjer med 'dvema gorama razpbo šo¬ tore *). — Zdaj se začne Faraon kesati, da je spustil Izraelce. Toraj urno,, zb,ere vozove, konjike in vso vojsko skliče, jo za Izraelci 'udere, ter jih dojele še pred nočjo pri ruclečem morji. Ko Izraelci Egipčane za seboj ugledajo , se silno prestrašijo in vpijejo k Gospodu za pomoč. Mojzes pa jim pravi: „Ne bojte se, Gospod se bo bojeval za vas!" Potem na Božje povelje svojo palico nad morje stegne. In glej, oblačni steber, ki je dozdaj stal pred Izraelci, se vzdigne ter se ustavi med nje in med Egipčane. Egipčanom je tako teman, da celo noč ne morejo priti do Izraelcov; Izraelcom pa razsvetljuje noč. *j Glej na zemljovid, kod so hodili Izraelci do rudečega morja, potem pa skoz pušavo. '/ / v./C4 /ci, / ^d/p} ^Vv/ ^4, /} t/«-š ' / A ^V<, f '\A-Uyv*. (Jhi4~ (^ H.J ^<- i/ajG. /'&#*&*£%J*i. tfi.is' ci ^ -JL' n/*-,, 1 ,^A^/ Jw.\ j? X/ ^'~+ ^ ^ /L^y 4 J - a -~'~‘' / s*f*-vd '7'-+ />vny ««.i, Z^fn P*Z ! - a&r (Vv -kVc /*< 7~~- 7*-*'' 7~ C > «•' ^/a < W t/ ; 'c\ ,<.-v7. v - '. V-. /-i k. '.-. ^// A,1 rAkk//. 1 t V; v/ ; • V/^ckt-^j/ ~jA/ ^ ■>«.~ 7l.a~<,1^,, L r ---- (f ^'{ ( '‘A Z-w •j'* A" ?'~" ‘/>'-/' /A • ,• ^•<- * V? y /A 'a-^^ ' Ji\^ ,, -J^ 'A i f*& ?~WA A A- aa • a _ v/ ;- v ' v f X- ,—> k 1 '7 ~*f" 1 ' i <‘k v *V. <_J x /"-»k, < \ k~ /p« n /7’^—7 7f^7 ~/**■-• (*.-^>j[,, [/^c v ■. / '«•*-• >/ w A-^'" * /'*' .v *'*•■ 'jA" c Y*f y . C- ,—v,. /^»- A^<>- /u ~* n, v/*-* *■ • & r< y /*'*-''7 ‘T' p'*"' t *~—'• >V A> ^/C<«-»— k < gl (u~Z 76 ■- i t-n/Zk« AA-At : o-Ltr^ti^ -“A/ /T»t.< . k *■ yt' p *^*l X> J?.*. f \ k ■, /*/*“ -Ak ^ A^rt,,' M. » k. V? /»\' f ^/t,* .,kv* A- *< ^ a, >kC^k k/*k< 4)4 ^ yj7 k.. v p 7" 7" y v ‘ ^' f H «* *- / \ ^ tr / «* ^ k. .' *, Ak’ /a. s: -T^kk .k.,'c^.^ « ,-kw *^ -u*_.-/ , ( v t . v»>/ &s^Jz.Qs' — *yč' jLUtfr+st, A’ Y£'~ < t '*- '*.'»i/ / cA^X!- ^/'^C- 'y ’ **■ ^ ^ ^ ^ w *tA ,‘ U ^ a. f-t^» /v/ *■ ?.VX^K o/ ^ ■/"e> ^ . , . -e* -X . .y» < O^p/-^ > p -ff\ ~ > £ . . / >t •^• ( /‘ *-~*J7-ti ■ ^ v/ »O ( iy P* pZ ^rpKjlsl v /^. ( **'£»-'<- <*_£/ «° n ^' ■n. n ,v^ x/3- t -& ( * 1," ,^-i.. J- /Y*.£-<. Y~pt rt M.< ^ A' ~ •*■/-*-*' '£"/ ’- '£t/ rlr"^ •x/»x ,w. t*y /U^.'/ -! . ' ., „ { f [^^ j '"'. , rtčč-tt - U^~/ tu * . C*\t rh" ^ s/s/» i~ v ■ y~ i fZ ^ r . c/- Z'< **■ s ,-/■*s*. r a —~ ~ fj 1 <*-C£t. ■ * >>~'fr f^r rtrsJi^Lrt 7 Y \ —X < /‘/rf y /*.-~v ^—>•■. ‘^rt-c-K yx-,p^prr y _ /„J> t rt^t, K -rtf Zp sA-t(, htJpAA.^ ^ n—■ ._« r*£~-4'’ r ^7~ l frtZrt^-A. rrr? .. ( • > >š 'Ž^cis-gi- -v • GrtZrt ~»‘ M. ‘>Ai *f/r< ry_ _ /U~4*fs£6 X rtp X \ •iff* -V s". /m ^ , /*■*- < y/"-v.' / A"V-" s st - ^C>1 f < j. ‘i .' , ‘ Z-'c (\ i«y /1 ci -s ^Aas*/ 1 ) " /> ^«‘Vvtt (7 (rtC-rtfi . 4-A* 1 • J " * Izraelovih otrok, je bila predpodoba unega pravega Božjega kruha, O- ki vsaki dan pri sveti maši pride z nebes in za večno življenje nasituje naše dušo. — Voda-Jiz skale pa je pomenila obilne milosti ali gnade, ki nam dohajajo iz presvetih zakramentov, ki jih je postavil Jezus Kristus. ' of. (j j~*i uT' ■V. , O ■ £ r'/ rA u, -< J ? i; ' JA- 'Ci . 51 * ' L , ■ 7 37. Bog da deset zapovedana gori Sinaj. Tretji mesec po izhodu iz Egipta pridejo Izraelci do gore Sinajske, in šotorijo v tem kraji. Mojzes gre na goro. Tu se mu Bog prikaže ter mu pravi: * * Oznani otrokom Izraelovim: „Sam' ste vidili, kaj sem storil Egipčanom, in kako skerkno sem varoval vas. Ako boste tedaj poslušali moj glas in spolnovali mojo zavezo; boste moje izvoljeno ljudstvo." Mojzes pokbče ljudstvo in mu razloži' vse Gospodove besede; in ljudstvo z enim glasom odgovori: „Karkoli je Gospod govoril, vse bomo storili!" Potem gre Mojzes zopet na goro, in Gospod mu zopet govori: „Pojdi tje in zapovej jim, naj se ^psvpčujejo danes in jutri, da' si operd svoja oblačila, in da so pripravljeni na tretji dan. Postavi tudi pregrajo okoli gore, da ne pride kdo preblizo gore. Kadar trobenta zadoni, obstopite pa goro! Ko se zasvita v jutro tretjega dne, se začne strašno bliskati in germeti. Cern oblak pokriva vso 52 gord; vsa se kadi, gori in trese. Čedalje močneje buči trobentni glas; ljudstvo pa, ki je bilo v šotoru, se boji in trepeče, Mojzes ga pelje pod goro Bogu naproti, Bog začne govoriti: I. Jez sem Gospod, tvoj Bog. Ne imej tujih Bogov zraven mene. Ne' delaj si izrezane podobe, da bi jo molil! II. Ne imenuj po nemarnem imena Go¬ spoda, svojega Boga! III. Spomni se, da posvečuješ sobotni dan! IV. Spoštuj očeta in mater, da dolgo živiš in tije dobro na zemlji! V. Ne ubijaj! „ VI. Ne prešeštvaj! ^ T7TT vr 1 .1-1 VII. Ne kradi! r /-r , VIII. Ne govori krivega pričevanja zoper, ^ svojega bližnjega! IX. Ne želi svojega bližnjega žene! X. Ne želi svojega bližnjega hiše, njive, hlapca, dekle, vola, osla, in ničesar, kar je njegovega! * * Trepetaje je ljudstvo pod hribom stalo in s spošto¬ vanjem reklo: „Vse, kar je Bog zapovedal, hočem spolno- vati!“ Da bi ljudstyo v tem sklepu uterdil, Mojzes pod goro oltar postavi in, daruje. Potem vzame darivne kervi, ter po¬ kropi ljudstvo ž njo, rekoč: „To je kri zaveze, ki jo je Gos¬ pod z vami sklenil. “ 38. Zlato tele. * Mojzes so verne zopet na goro, in pstane štirdeset dni in štirdeset noči na nji, ter se pogovarja z Bogom. Ko se Bog dogovori z Mojzesom, mu da dve kamtieni tabli, na kterih je bilo zapisanih deset zapoved. /r?wV' ute i v, / en^fjUr , v L "■* ’ /^' ‘l^U-- I. Ii. V m. 0r#» /*-??. // * ■ ‘ v 1 r~t> V 3 ' &.-*-■** , 4. 4 .' v*’. *~a>^ruL^, o c r '• /A ; c? ?. r*ri' 53 * Ko je ljudstvo vidilo, da se Mojzes dolge mudi na gori, leče Aronu: „Naredi nam bogov, kakoršne imajo Egip¬ čani, da bodo bodili pred nami; zakaj, ne vemo, kaj se je prigodilo Mojzesu." Da bi Izraelce odvernil od njih brezbož¬ nega početja. Aron odgovori: „Vzemite zlate uhane iz .ušes svojih |en in svojih hčer, t ( er jih m?ni grinejgite! “ Česar se ni nadjal Aron^td'se je žgbdiio : prineso mu'zlate uhane. Zdaj si Aron iz grešnega strahu ne upa, ustaviti se jim. Iz uhanov tel«C vlije, in oltar pred njim napravi. Ljudstvo pa teletu darov prinese, in okoli njega je in pije, igra in raja prav po neversko. * Med tem Mojzes z gore pride s tablama postave v roki. Ko pa sliši hrup vpijočega ljudstva, ter vidi tele in ples, se silno razserdl in tabli zažene na tla, da se razdrobite. Potem tele zgrabi, ga sežge, in stere v prah, kterega v vodo strese. Na to Aronu očita greh in Levijenim sinom reče: ^Pripaši si vsak svoj meč okoli ledja, in hodite sem ter tje od vrat do vrat sredi staniša, in umorite vsakega, kogar koli najdete pri malikovanji. 11 Levijevi sinovi store po Mojzesovi besedi, in padlo jih je tisti dan okoli 23.000 mož. * Drugi dan se Mojzes k Gospodu verne na goro in milo prosi ljudstvu odpušanja. Gospod njegovo , prošnjo usliši ter mu zapove, izrezati novi kamineni tabli. Mojzes to stori in Gospod mu v novic na nji zapiše deset zapoved. Ko Mojzes s tablama v roki pride z gore, lesketal se mu je obraz tako, da so se Izraelci bali, vanj pogledati. X 39. Sveti šotor. f Izraelci do zdaj niso imeli posebnega svetiša, v kterem , bi bili Boga častili, in tudi posebnega duhovstva ne. Njih po¬ božni očaki so Bogu daro,vali zdaj na tem mestu, zdaj na tem. Pozneje so starašini pbsamesmn. družin opravljali duhovska opravila. Zdaj pa je imelo to drugači biti. f Bog je Mojzesu, ko je bil štirideset dn! in noči na -ff gori, določne zapovedi dal, kako naj uredi službo Božjo. Naj- pred je postavil sveto stanovanje za Gospoda, kakoršnega je bilo treba za njih vedno popotovanje: naredil je razložljiv svet šotor. Naredil ga je iz desek drazega lesa, trideset 54 komolcov dolzega, deset visocega in deset širocega. Deske so bile z zlatom preprežene, in s srebernimi nožicami. Potem jih je s čveterimi pregrinjali ogprnil. V strop, ki je bil znotraj šotorjf na vorlm, so bili vdelanj. kerubimi, palme in cvetice. Pred vhod je naredil drago pregrinjalo. Enako pregrinjalo je „sveto,“ od „presvetega“ ločilo. + V „ P r c s v e t o “ je postavil skrinjo zaveze Gospodove, ktero je zunaj in znotraj z naj dražjim zlatom prevlekel. Štiri zlate ročke je v štirih vogiih imela, v ktere so vtikali štiri pozlačene droge, da so jo na njih nosili. V skrinjo je djal tabli z zapovedimi zaveze Božje, od tod njeno ime: skrinja zaveze. Na skrinjo je postavil pokrov iz čistega zlata, in na obe strani dJ&Tkoniba, e den proti druzemu obernjena z obra¬ zom, vsak pa je eno perutnico razprostiral nad pokrovom. f V „sveto“ je postavil mizo, s čistim zlatom prevle¬ čeno za dvanajst kruhov iz naj lepše pšenične moke in za skledico z vinom; tudi zlat svečnik s sedmimi svetilnicami. / ftrenje z- Oj\ 55 : ■ - ki so mu kupe bile napolnjene z naj čistejšim oljem, in kadilni oltar, na kterem se je zažigalo kadilo iz naj dražjih dišečih reči *). f Okoli svetega šotora je Mojzes napravil velik dvor, in vanj postavil bronast dariven oltar za žgavne daritve, in bronasto umivalnico za duhovne **). f Ko je bilo na povelje Božje vse dodelano, Mojzes šotor in vse njegovo orodje poinazili z oljem. In glej, oblak obda šotor in napolni ga veličastvo Božje. Odsehmal je Gospod prebival v „presvetem“ nad skrinjo zaveze med kerubima; in kolikor*ferat je Mojzes, hotel Boga kaj poprašati, je tukaj njegovo voljo zvedi], •j- Sveti šotor in njegove mnogotere naprave so bila predpo- dobe svete katoliške Cerkve in njenih zakladov. t |L 7 Q 40. Vnanja služba Božja. f Po Gospodovem povelji je Mojzes vpeljal mnogoverstne daritve. Nektere so bile kervave: za nje so, jemali brez madežne goveda, ovce, koze in golobe. Nektere so bile nek.er- vave, in sicer j e dne iz lepe nekvašene moke, pitne pa iz vina. Oboje daritve so bile ali žgavne t. j. molne, pri kterih so bili darovi vsi sežgani na oltarji, ali hvalne, p r o s n e ali spravne daritve, pri kterih se je le mastnina sežgala na oltarji, vse drugo se je pa snedlo. f Mojzes je dalje postavil praznike Gospodove. Zakaj Gospod mu je zapovedal: „Iieci Izraelom- To so sveti pra¬ zniki Gospodovi: Obhajajte 1) „ F a s e “ t. j. velikonočni praznik ali praznik opresnih kruhov. Tedaj jagnje brez vsega madeža zakoljite in meso jejte; sedem dni \e_ opresni kruh jejte, v spomin izhoda iz Egipta. — Sedem tednov potem obhajajte 2) binkošti, praznik postave, ki vam je dana na Sinaji. Tedaj pervln svoju žetve prinesite in darujte. — Potem ko spravite vse pridelke, obhajajte 3) praznik šotorov. Iz drevesnih vejic si napravite šotore in pod njimi stanujte, da bodo vaši mlajši vedili, da ste v pušavi prebivali pod šotori. 0 teh treh praznikih morajo vsi m oživi pred-me priti. ') Glej pervo podobšino v novi zavezi: Caharija v tempeljnu. ’*) Glej podobšino v naslednji zgodbi. »Prazničen in svet vam bodi tudi dan sprave. Ta dan delajte pokoro. Veliki duhoven naj zakolje goyed za svoje grehe, in kozliča za grehe ljudstva. Potem naj z darivno^kervjo in z zlato_kadilnico stopi za pregrinjalo v „ pres^eto^j* paj pokadi pokrov skrinje zaveze ter naj s kervjo p o k ropi; skr* h j 0\J> J -ft 'r~-i /% "7’ i. 59 izgovoril, raz¬ poči se zemlja pod nogami teh treh puntarjev, požre jih ž njih šotori vred in vse njih premo¬ ženje, in . živi se pogreznejo v brezen. Pa tudi ogenj šine od Gospoda in po¬ konča 250 mož, ki so kadilo darovali. f Da bi tacim puntom za vselej konec storil, reče Go¬ spod potem Mojzesu: „Vzemi vsacemu vojvodu dvajnastih rodov palico in vsakterega ime zapiši na njegovo palico. Potem vseh dvanajst palic položi v šotor. Kogar palica ozeleni, tega sem zmed njih izvolil v vik še duhovstvo." Mojzes stori, kakor mu je Gospod ukazal. Ko tedaj drugi dan stopi v sveti šotor, najde, de je zelenela palica Aronova, pognali so bili namreč popki ter se razcvetli in naredili sad. Mojzes potem nese vse palice pred vse Izraelce, vsak je ogledal svojo palico in jo vzel. Gospod pa reče Mojzesu: „Nesi nazaj Aronovo palico v sveti šotor, pologi jo v skrinjo zaveze, da se hrani tam v znamenje zoper puntarske Izraelov^ otroke." 43. Mojzesova nezaupnost. Bronasta kača. * * Konec popotovanja Izraelcom zopet vode zmanjka; zavoljo tega vnovič godernjajo zoper Gosppda. Gospod reče Mojzesu: „Vzemi palico, govori skali, inf dala bo vode." Mojzes uboga, vzame palico i z svetega š otora in zbere ljudstvo pred skalo, ki je bila pred njimi. Nekoliko dvomi in reče Iz- raclcom: „Ali bom li mogel vam puntarjem iz skale priterkati vode?" — Vender roko vzdigne,' in s palico dvakrat na skalo udari. Še le na drugi udarec priteče vode, in sicer toliko, da se je napilo ljudstvo in živina. Gospoda je* razžalil dvom, ki ga je imel Mojzes nad njegovo besedo, toraj r mu' reče: „Ker 60 mi nisi popolnoma verjel, ne boš peljal ljudstva v deželo, ktero mu bom dal." + Kmalo potem se Izraelci naveličajo vednega popoto- vanjo pu pušavi, in «opet zoper Boga in Mojzesa godernjajo. Zatoraj Bog pošlje strupene kače med nje, njih pik je pekel kakor ogenj. Prav veliko Izraelcov je bilo pičenih, jako_veliko jih je pomerlo. Zdaj ljudstvo skesano pride k Mojzesu in pravi: „Grešili smo, da smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe; prosi, da nam odzvamo kače!" Mojzes, poln usmiljenja in poterpljenja, jih usliši in prosi za nje. Na, to mu Gošpod reče: „Naredi bronasto kačo ter jo naifcel postavi; kdor koli bo pičen, in jo bo pogledal, bo živel! “ Mojzes tako stori, in vsi pičeni, ki so pogledali bronasto kačo, so ozdraveli. •j-Bronasta kaSa je bila predpodoba Jezusa Kristusa na križi, si. On vsem, ki z vernim sercom nanj pogledajo, ozdravi, a rane, ktero jim je naredila peklenska kaEa. V!U; b JlV / ' ''' / I 44. Balaaiuovo prerokovanje. Izraelci .so,prišli do moabshih mej Uho Jordana. Ned Modami je živel mož, po imenu Balaarn, hi . - — < * ^jKytr •f^’fr ^-u-c /jrj^eL/ ji Xl °. GL*.'* * ^ ^oo~-s/ f\yty^\ iX — j /&*-<** ? - ( "/y ■_<, a ’ f /V—‘CA^C // ^ O / . ^v, ^^»v-C^/^V-r^vA^ f 1 ,-''7'^° / A»l)^i «^u^> TCS^^ttC 1 _ /•^ čl<\A^—~^ s-w ^/q^h^aJ&.' y£f\s\sT> /^^Mr^d-7* ^ Č&fLZs^f-f^S ^Kfi, c /^ } ,' ClMsV* A\// ''V +&r* -/U/. t r f-C ^ C\^OlSU+~ tj A^s-* //»Aa/hUv*-) Qs&v+"Jr~*y+ -4.. j u,"& ./ v • '' V.- E 61 je poznal sicer pravega Boga, vender pa se je pečal z vedežvanjem, IcaJcor neverniki. Do njega pošlje Moabljanski kralj, Balah po imenu, ter mu sporoči: „Glej, števjlpo ljudstvo je prišlo iz Egipta, in se je ustavilo meni nasprostr. Pridi toraj, in prekolni Gospod pa se je ponoči prikazal Balaamu ter mu rekel: „ Pojdi tj e, toda le samo to stori, kar ti lom jez zapovedal!“ Balaam zjutraj vstane in gre k kralju. Kralj Balaama pelje na tri gore, od kodar je vulil tabor izraelski, ter misli, da bo Balaam po nje¬ govem popelji, preklel Izraelce. Gospod pa Balaama navdihne, naj blagoslovi Izraelce. Balaam toraj kralju pravi: „Kako bom perklinjal, kogar Bog ne preklinja; kako bom rotil, kogar Bog ne roti? Blagoslovit sem poklican, blagoslova tedaj ne morem_. zader zevati. “ In blagoslavjal je Izraelove otroke ter jim prereko- val: „ Vid/l ga bom, toda ne zdaj. Gledal ga bom, toda ne blizo. Zvezda izhaja iz Jakopa in žezlo se vzdiguje iz IzraelNa te besede mu Balah nevo/jin reče: „Poklical sem te, da bi mi sovražnike preklel, ti pa si jih blagoslovil. Pojdi, od kodar si prišel .“ — Nato se Balaam zopet domu verne. 45. Mojzesovo poslednje opominjanje in njegova ! smeri. /. As .... e ' 'r tv ’- V r { Au / tvJMti ,■ 'r v . > " l f Pnsh so dnevi, ko je mogel Mojzes ločiti se od svojega ljudstva. Tedaj mu reče Gospod: „Svojo roko vpričo vsega ljudstva na Jozveta položi, da je v prihodnje pokorno njemu." Mojzes to stori in ljudstvu Se to le govori: »Glejte, jez moram v, te pušavi umreti, in ne pojdem čez Jordan. Vi pa pojdete in prejeli boste lepo deželo v last. Varujte se toraj, da nikdar ne pozabite zaveze, ki ste jo sklenili z Gospodom, svojim Bogom. Ljubite Gospoda iz vsega serca, iz vse duše in iz vseh Schuster. Bibl. Gesch. slov. 6 ... 62 svojih moči! Spomnite se cele poti, po kteri vas je Gospod štirdeset let vo(Jil^go jmšavi^ vas pasitoval in redil, kakor oče svojega sina. Vse njegove besede v sercu deržite, premišljujte jih s svojimi otroci, kadar doma sedite, in kadar ste na poti, : kadar se vlegate spat in kadar vstajate. Spolnujte zapovedi Gospodove, in blagoslovljene bodo vaše hiše in vaša polja: blagoslovljen bo sad vaše dežele in vaše živine; blagoslovljeni boste vi, kadar domu pridete in kadar greste od doma. Ako pa nočete poslušati glasu svojega Gospoda, bo v vseh rečeh prekletstvo prišlo nad vas. Nebo in zemljo danes kličem jut pričo, da sem pred vas postavil blat oslov in prekletstvo, živ¬ ljenje in smert. Izberite si toraj življenje za se in za svoj zarod' ** Mojzes je ljudstvu obljubil še to: ^Preroka, meni ^naVeg a, vam bo Gospod obudil; tega po¬ slušaj te.“ — Potem Mojzes liudstvo blagoslovi, in gre na goro „Nebo . Z nje mu Gospod pokaže vso deželo kanaansko, , rekoč: ,To je dežela, ktero sem obljubil AtiraMmu/lzaku in Jakopu. Vidil si jo z očmi, vanjo pa ne pojdešl" Pa prekrasni , pogled Mojzesa z veseljem napolni. Zahvali se Gospodu za srečo, ki jo je namenil njegovemu ljudstvu, in mirno in srečno v Gospodu zaspi. — Ves Izrael je trideset dni žaloval po uiem ^ £ "' ' , ■ *” V*. / pr r-rrr r:t rt'„ f ■ - , , , , , • Mojzes je bil po svojih lastnih besedah podoba naj višega : ' f preroka Jezusa Kristusa On je tako kakor Jezus oznanoval po¬ dstavo Božjo, in je s čudeži, prerokovanjem in s svetim življenjem ‘ poterjeval, daje bil poslanec Božji: Se celo njegovo posamesno iOs>r*:. djanje je bilo nekako Odrešenikovemu podobno: Kot dete je ušel splošnji moriji grozovitega Faraona, v pušavi ga je Bog v čudoviti prikazni poklical in poslal, bil je Čudovito spremenjen, z daritvino kervjo je sklenil zavezo itd. 46. Izraelci gredo v obljubljeno deželo. j ** Po Mojzesovi sinerti Bog Jozvetu tako le govori: „Vzdigni se, in pojdi čez Jordan 1 Kakor sem bil z Mojzesom, tako bom s teboj.“ Ljudstvo se toraj vzdigne proti Jordanu, in duhovni pred njim^sij-rinjo^zaveze nesejo. Ko stopijo v Jor¬ dan, ki je bil ob tretjem času naraste!,,/obstoji voda, ki je od zgoraj tekla, in se ko gora nakopiči, vo/3a pa, ki je bila spo- 1 , r-ult 63 daj, je v mertvo morje tekla. Ljudstvo pa je šlo skoz suho strugo. Ustavilo se je pri mestu Jerihi. Tukaj so obhajali velikonočni praznik in jedli pridelkov te dežele. Odsehmal je mana nehala. * Jeriho je bilo obzidano mesto, in je imelo veliko bram- bovcov. Zavoljo tega si ga ljudstvo ne upa premagati. Toda Gospod rede Jozvetu: „Pojdite, vs: vojšaki 'Skoz šest dni po enkrat na dan okoli mesta! Sedmi dan pa pojdite sedemkrat okoli mesta, duhovni naj pred skrinjo zaveze hodijo in naj trobijo s trobentami, in ljudstvo naj zažene velik krič: ih ozidje mesta se bo iz,d na razvalilo. 11 Jozve stori, kakor mu je Gospod zapovedal, in nodili su okoli mesta sedem dni. Kopa duhovni sedmi dan pri sedmem obhodu zatrobijo s trobentami, Jozve vsemu Izraelu pravi: „Zaženite velik krič, zakaj Gospod vam je dal mesto v oblast.“ Zdaj vse ljudstvo zavpije, tro¬ bente zabuče, in berž se poderejo zidovi, da Izraelci mesto vlamejo brez truda. * Po množili bojih se Jozve polasti vse dežele, ter jo razdeli z vadljanjem med dvanajstero rodove, na ktere so bili ” ■ 0 * razdeljeni Jakopovi sinovi*). Tako se je na tanko spolnilo, kar je Bog obljubil očakom Izraelovim. -f- Obljubljena dežela in njena težavna pridobitev je podoba obljubljenih presrečnih nebes, kamor bomo prišli iz pušave tega življenja, ako si jih z velikim trudom privojskujemo. . . 7 * c~ 47. Sodniki. —■ Gedeon. f Dokler je živel rod, ki je bil zrastel v pušavi in je videl čudeže, ktere je Bog delal po Mojzesu in Jozvetu, so Izraelci zvesto Gospodu služili. Novi rod pa je zopet hudo delal pred Gospodom. Zoper prepoved Božjo so so jeli družiti z neverniki, ki so prebivali okoli njih; so pa tudi začeli mali¬ kovati in posnemati njih hudobijo. Zato jih jo Bog sovražnikom v roke dal, kteri so jih hudo stiskali. Kadar so se pa poboljšali in se vernili zopet k Bogu, se jih je zopet usmilil. Pošiljal jim je modre iu serone može, ki so jih rešavali iz rok sovraž¬ nikov. Tem možem se je reklo Sodniki, ker sojih reševali in vodili po Gospodovi postavi. Ti možje so bili: Barak, Jefte, čudovito močni Samson, zmed vseh naj imenitniši pa je bil Gedeon. ■A/** o«/ f Gedeon je bil sin preprostega Izraelca in je živel ob tistem času, ko je bil Bog Izraelce zavoljo njih hudobij Madja- nom v roke dal. — Vsako leto ob žetvi so prihajali, in jim pokončevali vse, kar je bilo zelenega. Ko sc je enkrat spet bližala žetev, se Izraelci k Gospodu obernejo ter ga pomoči prosijo. .Gospod pošlje angela k Gedeonu, ki jo ravno v tla- čivrficf žito otepal in čistil, da bi ga Madjanom skril. Angel mu reče: „Gospod bodi s teboj, ti naj močnejši zmed mož! Pojdi, in reši Izraela iz roke Madjanov!" — Gedeon odgo¬ vori: „ Prosim, moj Gospod, s čem bom rešil Izraela Glej, moja rodovina je poslednja v Manasetu, in jez sem naj ihanpsi' v hiši svojega očeta.“ Gospod pa mu reče: „Jez bom s teboj, iu pobil boš Madjane ko enega moža.“ *) Le duhovaki rod Levijev ni dobil dela, ker je živel ob dese¬ tini in daritvah. Namesto njega so pa Jožefovi mlajšVdbbili dva po njegovih sinih Efrajmu in Manasetu. Glej zemljovid. '£' u ■n/l xk>. ,YKGa"iA ’ 'i-\43~ - . 4 / 65 + Kmali potem Madjani z veliko vojsko udarijo čez Jor¬ dan, in se všotorijo na veliki planjavi. Kar duh Gospodov navda Gedeona, Izraelce skliče, in 32.000 mož se zbere okoli njega. Toda Gospod Gedeonu reče: „Preveč ljudstva je s teboj, in Madjani mu ne bodo v roke dani; sicer bi še Izraelci hvalili in,, rekli; s svojo močjo smO; rešeni. Oznani ljudstvu: ni o ol SiVr n o 1 en kdor je v b6jaztjiv in ,plačljiv, naj ie verne!“ Na to se jih 22.000 verne,- ^r' le 10.000 mož ostane. Gospod zopet Ge¬ deonu reče: „Še je preveč ljudstva, pelji jih k vodi. Kteri bodo vodo iz periša pili, jih posebej odloči; ravno tako te, ki bodo pili na pripognjenih kolenih." In bilo je le 300 mož, ki niso na tla pokleknili, ampak so naglo iz periša pili, vsi drugi pa so na pripognjenih kolefnh polagama pili, Na to Gospod pravi: „S temi 300 možmi vas bom rešil, vsi drugi naj se vernejo domu! “ f Vsi drugi množici Gedeon ukaže verniti se domu. Svo¬ jih 300 mož pa na tri trume razdeli, vsacemu da trobento v roko in prazen verč in gorečo baklo sredi verča, rekoč: „Kar boste mene vidili delati, to delajte tudi vi!“ Proti polnoči se natitoma bli¬ žajo šotorišu sovražnikov, ki so še ter- dno spali, in ga obstopijo od vseh stra- Gedeou v šoto- kar za- na tro- razbije verč , zasuče gorečo baklo ter zavpije: „Meč Gcspodov in Gedeonov!“ Ko bi z očmi trenil, ravno tako njegovi ljudje store. Strah in groza spreleti sovražnike, vse šotoriše je bilo zmoteno; vpijejo, tulijo in beže ter se med seboj more. — Izraelci, ko zvedp slavno zmago svojih, se vzdignejo kakor en mož ter Madjanom pot zapro. In tako se zmed 135.000 Madjanov le 15.000 domu verne. Izraelci pa so imeli mir veliko let. 66 48. Kako je Ruta ljubila svojo taščo. f Ob času, ko so v Izraelu gospodovali sodniki, JbUa^,, enkrat lakota v deželi. Nek mož iz Betlehema se tedaj preseli^', ^ s svojo ženo in z dvema sinovama v Moabsko deželo. Njemu 4 / / je bilo ime Elimelek, njegovi ženi pa N o em a. (Gez nekaj časa Elimelek umerje, deset let_pozneje umerjeta tudi sinova, ki sta se bila oženila pri Moabljankah. Noema se od tod vzdigne in se verne v svojo domovino. Njeni sinahi, Orfa in Ruta, jo spremljate. f Ko ste jo že deleč spremile, jima Noema pravi: „Ver- nite se v hišo svoje matere, Gospod naj vama poverne, kar ste storile meni m. ranjkima!" Onedve se jamete jokati na glas in pravite: „S teboj pojdeve k tvojemu ljudstvu! — Ona jima odgovori: j; Veypite sp, moji hčeri; zakaj hočete z menoj? stara sem že, Vajina Stiska pa bi me še bolj težila. “ Zdaj se začnete še britkeje jokati. Vender pa se Orfa da pregovoriti, se od svoje tašpe poslovi in se domd verne. Ruta pa pri nji ostane ter reče: Kamor- Tl koli pojdeš ti, pojdem tudi jez, in kjerkoli osta¬ neš ti, ostanem tudi jez. Tvoje ljudstvo je moje ljudstvo, in tvoj Bog je moj Bog. V deželi, kjer . boš pokopana ti, hočem . '• • umreti tudi jez." Zdaj ji . Noema več ne brani, in , šle ste skupaj ter prišle v Betlehem. t Ravno so ječmen Želi, ko pridete v Betlehem. Ruta Noemi reče: „Ako hočeš, pojdem na polje in bom pobirala klasje, ki za žepjei ostaja." Noema ji odgovori: „Le pojdi, moja hči! Ruta gre. Primeri se pa po volji Božji, da Ruta klasje ppbira ravno na njivi, ki je bila Bopova. Boc pa je bil bogat mož in. Elimolekove rodovine. In glej, on sam pride tisti dan k ženjcom, ter jim reče: „Gaspod z vami." Oni mu I 67 odgovore: n Gospod te blagoslovi." Ko pa zagleda Kuto, vpraša: „Čigava je ta deklica?" Odgovore mu: „To je Moab- ljgn-ka, ki je prišla z Noemo ; prosila je, da bi smela za ženjcr hoditi in ostalo klasje pobirati, in od jutra do zdaj je na polji, in se ni še trenutek ne domu Vergila,", . . f Zdaj Boc prijazno reče Kuti: ^Poslušaj, hči'! Derži se le mojih dekel, in kjerkoli bodo žele, pojdi za njimi; ukazal sem svojim hlapcom, ^daT naj ti nihče ne bodi nadležen. In ko bi te žejalo, pij iz posode, iz ktere pijo moji ljudje .' 1 Ruta se ponižno do tal prikloni, ter mu pravi: „Od kod ta sreča, da sem jez tujka milost našla pred tvojimi očml?“ On ji odgo¬ vori: Vse mi je bilo povedano, kar si storila svoji tašči po smerti svojega moža. Gospod naj ti poverne!" Potem ji reče: „Ko bo prišel čas za jed, sem le pridi, z nami jej in svoj kruh m&či v kis!“ Ko je tedaj prišel čas za jed, Kuta kjženj- com prisede in je to, kar se 'ji je dalo, in nekoliko še za Noemo na stran dene. Potem precej vstane, in pobira klasje do mraka. Boc je pa bil zapovedal svojim hlapcom : „Nektere svojih sno¬ pov nalaš tje verzite in jih pustite ležati, da jih brez. strahu pobere ! 11 f Ko je zvečer klasje s paličico otepla, je dobila skorej tri merice ječmena. Nese jih domu svoji tašči, in tako tudi ostanke jedi. Drugo jutro pa in več dni zapored je šla vselej zopet z Bocovimi deklami, in je ž njimi^žels dotlej, dokler nista bila ječmen in pšenica v skedne spravljena. f Nekoliko potem Boc Ruti reče: „Moja hči! vse mesto ve, da si pobožna ženka.“/jfn vzaine jo za ženo . 1 Gpšpod je blagoslovil njun zakon, ter jima je dal sina, ki se mu je reklo Obed; Obed pa je imel sina Isaja, očeta^Davidpvega, iz čegar rodu je bil rojen jjdrešenik svetk. -f i 'j --S.«,,-' j; , y . ff. 49. feanHiel. Helijeva hudobna sina. Ob času, ko je včliki duhoven Heli bil sodnik, sta živela dva pobožna zakonska človeka, Elkanain Ana. po imenu, ^.na, ni imela otrdk, in, je bil^ zavo ljo tega žalostna. Šla je enkrat v Gospodov šotor~~Tu je bil v Šilu, in je, milo jokaje se, molila Gospoda, ter vV mu obljubo storila, rekoč: „ Gospod vojskinib trum, ako se mene spomniš, in mi daš sinu, ga bom dala tebi vse dni njegovega življenja!“ Gospod usliši njerto molitev, ter ji dd sinu, kteremu je bilo dano ime Samuel, t. j sprošen od Boga. Ko je bil Samuel tri leta star, ga nese k Heliju v Silo, da bi Gospodu služil v šotoru. In Samuel je Gospodu služil, je rasel in je bil Bogu in ljudčm prijeten. * * Heli je imel dva sina, reklo se jima je Ofni in F in e e s. Bila sta zelo hudobna in sta že celo ljudi odvračala od daritev. Če je kdo prišel v Silo in prinesel Gospodu dar, sta med tem, ko se je kuhal*) meso, s triroglatimi vilicami v ,pisker dregala in meso jemala za še. Se celo, preden je bila mast zažgana, sur6vo’mes6 sta ljudem po sili jemala. Ileli je vse to slišal in tudi zvedil, da starše druge hudobije uganja' v svetiši. Sicer ji je posvaril zavoljo tega; starček hujši strah, za to je bil premehak. da bi iima/Ual U 69 * * Nekega dne se je tedaj zgodilo, da je Heli eno noč spal v prcdvpru''svetega šotora, Samuel pa blizo njega. In Gospod zakliče: ^Samuel, Samuel!" On meni, da ga klico Heb, precej vstane, teče k Heliju, in pravi: „GIej, tu sem! 11 —• Heli pa mu reče: „Jez te nisem klical. Vejni se in spi!“ — Samuel se verne in zaspi. Gospod Samuela spet pokliče. Samuel zopet vstane, gre k Heliju in pravi: „Glej, tu sem, ker si me klical .“ On pa mu odgovori: n Jez te nisem klical, moj sin, verni se in spi!' 1 — Kmali potem v tretje Gospod pokliče Samuela. Ko Samuel zopet pride k Heliju, Heli spozna, da kliče Gospod mladenča, in mu reče : „Pojdi in spi, in če te še pokliče, reci: „Govori, Gospod, tvoj hlapec posluša. Samuel gre in spet zaspi: Gospod ga spet pokliče, kot poprej: n Samuel, Samuel ! a Samuel reče: „Govčri Gospod, tvoj hla¬ pec poluša. 11 Gospod tedaj reče Samuelu: „Dan se bliža, da bom Helija in njegova sinova kaznoval. On je vedi), da njegpva sinova nespodobno ravnata, pa ji vender ni strahoval.“ Za jutra Heli Samuela pokliče in mu pravi: ^Kaj je Gosfiod s teboj govoril? Prosim te, nikar mi nič ne skrivaj. <£ Tedaj mu Samuel vse pove. Heli, ponižno vdan, odgovrol: „ Gospod je, naj stori, kar je dobro v njegovih očeh." ** Nekaj let potem se prigodi, da Filistejci Izraelce, ker so bili Gospodu nezvesti, hudo stiskajo. Izraelci toraj gredo nad Filistejce na vojsko. Komaj pa se začne boj, pobegnejo Izraelci pred Filistejci v svoje šotojšše, in pobitih jim je bilo okoli 4000 mož. Zdaj pravijo staraš'ni Izraelski: ^Prinesimo skrinjo zaveze sem, da nas rejSi iz rok Mži^-jsovr^žgjkov!“ Tedaj v Silo po skrinjo zaveze pošljejo, i& spremljata jo v šo- toriše Helijeva sinova. Filistejci z dvojno močjo zopet nad Izraelce planejo, in jih. še huje otepo. Padlo jih je 30.000 , mož, med kterimi sta bila tudi oba sina Helijeva, in še celo skrinja zaveze je bila 'zaieža. Heli, ko -Sfši žalostno novico, ..znak s stola pade, si zlomi, vrat in umerje. ,, Filistejci skrinjo zavezo vzanjejo, m jo nesejo v tem¬ pelj Dagona, svojega malika. Ko pa drugo jutro vstanejo, glej, Dagon z obrazom na tleh leži pred skrinjo Gospodovo. Verh tega Bog Filistejce .še» z mpozimi nadlogami obišče. Njih polja jim miši pokončajo, v mestih in vaseh pa zboli in umerje veliko ljudi. Filistejci so tega zelo prestrašijo, in pra¬ vijo: „Skrinja Izraelovega Boga naj ne ostane pri nas, z%ai 70 ter da je njegova roka nad nami." — In naložili so skrinjo Božjo na voz, v kterega so vpregli dve dojeta kravi. Kravi pa, ste šle naravnost polpeti, ki deržl v Betsainež,' in tako je skrinja spet prišla v deželo''izraelsko. ‘ , ' (Jy * Med tem je bil namesti Helija Samuel sodnik. On Izraelce skliče, jim njih pregrehe očita in pravi: „Ako vsega svojega serca vernete k Gospodu, vas bo otel iz stejskih rok.“ Izraelci se postijo in pravijo: „ Grešili zoper Gospoda." Na to se jih Gospod usmili, ter jim da 1 . slavno zmagcčhad Filistejci, da si veliko let diti do Izraelske meje. , „ , . »Hr 7 - / > ‘v* i r- nv . 50. Kraljestvo vstanovljeno. Savel pervi kralj. (1095 pred rojst. Krist.) •'A 6 V dnik. se iz Fili- smo tako več ne upajo I10- Ko se je Samuel postaral, vsi Izraelovi starašini pridejo k njemu ter mu pravijo: „Postavi nam kralja, kakor ga imajo vsi narodi!" Ta govor Samuelu ni bil všeč, ker je hotel, da ostane Gospod sam njih kralj. Bog pa mu vender reče: „Slušaj njih glas; vender pa jim naznani pravice, ktere bo imel kralj nad njimi.“ Ob tistem času k Samuelu pride mož Benjaminovega rodu, Savel po imenu. Bil je mlad in lep junak, od pleč in više je molel čez vse ljudstvo. Ni ga bilo med Izraelovimi otroci goršega od njega. Ko ga Samuel zagleda, mu Gospod reče: „Glej, to je mož, kterega mazili, da gospoduje nad mojim ljudstvom." — Samuel vzame posodico z oljem, ga nad njegovo glavo izlije, rekoč: Glej, Gospod te je mazilil v kneza čez svoje ljudstvo." Potem ga postavi pred vse ljudstvo, rekoč: „Glejte ga, kogar je Gospod izvolil. Ni mu ga ena- cegamedvs.em ljudstvom." I11 vse ljudstvo) je zavpilo: „Živi, kralj r ! * * Gospod je bil s Savlom, in mu je dal zmago nad vsemi sovražniki Izraelovimi. Enkrat pa Samuel Salvu reče: i /S-Offv-.**#^'"^' -f* 'TrTrčj-Ž* /Kj^K^rr eC^l^rC^. *?«9 " , '‘* 7 , ' i - G>\.-x. fju^:\\ e. i. . 71 „Tako govori Gospod vojskinih trum: Premišljeval sem, kaj je Amalek storil Izraelu, ko je šel iz Egipta. Toraj pojdi in pobv'Amalečane^ nič,;njjbŽy£g a bl aga pa ne, jemlji .za ,■ Savel tedaj ljudstvo skliče', m Amalečane pobije. Ali (Gospodove besede ni spolnoval, ampak prideržal si je naj lepše čede: tudi si je v svoji prevzetnosti postavil premagavski oblok. — Samuel Savlu naproti gre ter mu vos nevoljen pravi: „Kaj je beketanje čed, ki šumi v mojih ušesih ?“ Savel se izgovarja rekoč: „Zanesel sem naj boljšim ovcam in govedam, da jih Gospodu darujem.“ Toda Samuel mu odgovori: Gospod žgavnih im klavnih darov, in ne veliko bolj posluša njegov glas? Pokoršina je boljša, kakor cfarovif Ker si tebe ,,Ali mar hoče t, ; da se tedaj zavergel G o s p o d o v o besedo, je tudi Gospod te zavergel. Nič vej ne bodeš kralj. 'X'VL 51. David ■ten pastirček. .t t • r, r*2r v 7 r Osv 7 ■’ * Samuel je kralja Savla serčno ljubil; zato ga je zelo bolelo, daTga je Gospod zavergel. Nekega dne mu Gospod toraj reče: ^Doklej boš še Savla obžaloval? Napolni svoj rog z oljem, in pojdi k Isaju v Betlehem; zakaj zmed njegovih sinov sem si kralja izvolil. “ Samuel gre v Betlehem, tam Gospodu daruje in na skrivnem povabi Isaja in njegove sinove k daritvi. Naj starji sin, \np in velik mož, pervi vstopi. Samuel misli: „Ta le bo Gospodov maziljenec." Ali Gospod mu reče: „Ne glej na njegovo postavo in visokost. Njega nisem izvolil; za¬ kaj jez ne sodim po pogledu člove¬ kovem." Potem - Isaj svojih šest druzih sjnov po versti pripelje pred Samuela. Tol da Samuel reče : ^Nobenega zmed teh ni Gospod iz¬ volil ; ali so to že vsi tvoji sinovi?" — Isaj odgovori : v b . 72 „Še naj manjši je ostal, namreč David, ki ovce pase." Samuel nato reče: »Pošlji ponj !“ Ko pride David, Gospod Samuelu reče : „ Vzdigni se, ter ga mazili l' 1 — Samuel tedaj vzame rog z oljem in ga mazili vpričo njegovih bratov, in Duh Gospodov je bil od tega dneva z Davidom. , . * * In Gospodov Duh je šel od Savla, in hud duh ga je nadlegval; in bil je ves pobit, otožen, klavern in žalosten. Ko Savlovi služabniki to zapaziki, mp pravijo: »Poiskati ti hočemo moža, ki zna na citre brenkati, da brenka pred teboj in da ti odleže." Eden zmed služabnikov pa še, pristavi: »Glej, jez poznam naj mlajšega sina Isajevega, Betlehemljana, ki zna ■ dobro brenkati, ki je silno močen korenjak in junašk mož in. moder v besedi." Tako pride David k Savlu. Savel je kmali začel Davida zelo ljubiti, in izvolil si ga je za oproda, t. j.v vojaka, ki mu je orožje nosil. Kajrar je prišel hudi čkih nad Savla, mu je David na citre zabrenkal, in Savlu je odleglo. O' C/$ ^ ■ Q ' ' C- ^.r. ' a o. ilc 52 . Davidov boj z velikanom Goljatom, k* / * * Filistejci zopet vzdignejo z vojsko na Izraelce. Filistejci so stali na goli od te strani, Izraelci pa na .drugi gori njim nasproti, tako daje bila dolina med njimi. Kar stopi iz filistejskega šohoriša velikan, Goljat po imenu. On ni bil le veči od drugih' navadnih mož, ampak tudi zelo močan. Imel je na glavi bronasto^_čelado, oblečen je pa bil v luskipast oklep, kije tehtal več od centa; m nogah je imel bronaste skorne; 1 bronast' škit mu je pokrival rame, in drog njegove sulico je bil kot tkavsko vratiio. Ta velikan toraj stopi pred Izraelove verste in kliče: .Izvolite zmed sebe-moža, iu naj gre doli na posebni boj. Ako on pobije mene, bomo ml vaši sužnji; če pa jez premagam njega, in ga ubijem, boste vi služili nam.“ Ko pride potem k svojim, pravi: »Danes sem zasmehoval Izraelove trume.“ Tako je ta Filistejec hodil jih zasramovat zju‘raj in zvečer štirdeset du!; Savel in Izraelci pa so se ga silno bali. * * Ker so bili Davidovi trije starejši bratje s Savlom na vojski, se je David od Savla^ domii, verni 1, da bi pasel čedo svojega očeta. Isaj tedaj reče Davidu- »Pojdi v šotoriše k svojim bratom, in glej, kako jim je,“ David vzdigne iu 'V*' . ... ^n.O , < ' - 'o'.-.- /,! /' '< '/V~ ^,->.-..- /vc hw Tk, tu) U - ; - eS\s*i( c -—' -ar^ ^rtvfV ,- !*y4-Ks-' Ka i,> ■'JivCrr- 1 * — rjtiujf-usjf /U. t, - *-»l . t- O - - J s*~\ -»-"Ir-V e - ^ cv./ :/ f ■v/ /Ccl^-e^- ^ (Z ' /i '2-j-j j t J 'M . ..■ liimfi iVlaafMifli 73 pride k svojim bratom. Še ž njimi govori, kar Goljat pride iz šotora filistejskega, in Izraelce zasmehuje. David to sliši in reče: .Kdo je ta Filistejec, ki zasmehuje vojsko živega Boga? Pred Savla stopi in pravi: „ Nikomur naj serce ne upada za¬ voljo njega; jez, tvoj lilapec, pojdem ter se bom bojeval zo¬ per Filistejca. “ Sav^l pa mu pravi: „Ti ne moreš zoper tega Filistejca bojevati se, zakaj mladeneč si še, on pa je že z mla¬ dega vojšak."., David odgovori: „Pasel sem čedo svojega očeta, 'fe.ko je prišel lev ali medved in je vzel ovna zmed čede, tedaj sem tekel za njima, (er sem ga jima iztergal iz in ako sta se zoper mene vzdignila, sem ji za brado zgrabil,’ davil in ubil. Ravno tako zdaj pojdem in bom ljudstvu vzel osramotenje. Gospod, ki me je otcl iz levove in medvedove roke, me bo tudi rešil iz roke tega Filistejca." Nato Savel reče: „ Pojdi, in Gospod bodi s teboj." ** Zdaj Savel Davida obleče v svojaj?blačila.- Da mu na glavo bronasto čelado, in z oklepom ga obda. Ali David ne more hoditi v orožji, zakaj tega ni bil vajen; sleče se toraj, vzame svojo palico ter si zbere pet prav gladkih kamnov iz potoka, jih done v pastirsko torbico, vzSmc pračo v roke in gre nad Filistejca. Ko Felistejec Davida ugleda, pravi: „Ali sem mar pes, da greš s palico k meni?" Le pojdi k meni, in dal bom" tvojo meso pticam, pojb nebom in zverinam po ^zemlji. “ —■ David mu pa odgovori: „Ti greš k meni zjpečem in^sulico in^^s škitom; jez pa grem k tebi v imenu Gospoda vojskinih trum, kterega si/danesIzasmehoval, “ Goljat se vzdigne in se bliža Davidu. Tudi David hiti in teče v boj, seže v tor¬ bico, vzame kamen, ga dene v pračo, pračo zasuče, kamen zažene ž njo, ter zadene Filistejca v čelo tako močno, ^da jc^ padel na svoj obraz 'na žemljo Filistejec. Potem DavidCljpFi- listejcu stopi, mu vzame meč, mu ga pofegne iz nozmc, ter mu odseka glavo. Ko vidijo Filistejci, da je mertev naj^moč- nejši zmed niih, pobegnejo; Izraelci pa se vzdignejo za njimi, jih pode, (velika, jih pobijejo, in planejo nad njih šotoriše. t / ■ / 53. Jonatanov« ljubezen in Savlovo sovraštvo do Davida." 1 * Ko Savel z Davidom domu gre, jima pridejo naproti žene iz vseh mest z bobni in cimbalami, ter plesaje prepevajo : „Save! j : h je pobil tavžent, David pa deset tavžent.“ Savel se silno razserdi,- in od tega dne več z lepim očesom ne po¬ gleda Davida. Drugi dan ga hudi duh napade Savla. David pred njim brenka kakor vsaki dan. Kar Savel sulico, ki jo je imel v roki, vanj zažene ter misli, da bo Davida k steni pribodel ž njo. Ali David se umakne, in sulica se v steno zasadi. — Nekoliko potem Savel Davida postavi za višega čez tavžent mož, ter mu obljubi svojo hčer Mikolo, ako pobje sto F'ili- stejcov. Savel je namreč mislil, da bo tako David prišel Fili- stejcom v roke. Ali David pobije dve sto Filistejcov, in vse ljudstvo ga je, ljubilo. c , f To Savlu obudi šum, da David hrepeni po kraljevem sedeži, in še bolj se razserdi. V svojem slepem sovraštvu še celo svojemu sinu Jonatanu in svojim služabnikom ukaže, umorit'Davida. Jonatan pa, ki si je bil Davida močno priljubil, in ž nj : m sklenil zavezo priserčne ljubezni, svari Davida, po nedolžnem, preganjanega, pred svojim očetom. Verh tega tudi svojemu očetu, ko ga vidi dobre volje, reče: „Kralj! ne pre- grešuj se zoper Davida; saj se on ni pregrešil žoper tebe, in njegova djanja so tebi zelo koristna. On je svojo, življenje prostovoljno postavil v nevarnost in je umoril Filistejca. Zakaj se toraj hočeš „pregrešiti nad nedolžno kervjo? — Ko Savel y jy+s->n'oU-v-e*» «■,„, pr^-e-.^ > .^/-* t ? ^ . " •> -t-r* /'-••7 1 "l,/(ri\*yi.o* h /Kft-j' v* , ./r, 7” /!?*l '->~'ot h i?' ? /trJ h^ i/ <*, ' A v,' <>(* 7 - v/ !r *č' 7S > • i to sliši, utolaži se in priseže: „ Kakor resnično Gospod živi, naj ne bo umorjen ! u Jonatan tedaj pelje Davida spet k svojemu očetu, in David je bil pri Savlu kot poprej. -j- Prične se pa. no novo vojska, David se toraj vzdigne, se vojskuje zoper Filistejce, jih pobije, in bežali so pred njim. Zdaj hudi duh zopet v Savla pride, in ta zopet sulico v Davida 7 - zažene; ali zopet se David umakne, in zbeži. Ko je nekoliko potem Jonatan zavoljo Davida zopet govoril s svojim očetom, se Savel razserdi in reče: „ Dobro vem, da ljubiš Isajevega sinu, sebi v sramoto in škodo; zakaj dokler on živi, ti kra¬ ljestva ne dosežeš; pri te priči pošlji ponj, zakaj sin smerti jei“ Jonatan odgovori: „Zakaj bi umeri? Kaj je storil?“ Nato Savel sulico zagrabi, da bi prebodel Jonatana. Jonatan zbeži in nevarnosti uide. Iz tega pa spozna, da je Savel sklenil Davida umoriti. Zavoljo te gre Jonatan k Davidu v skrivališe ter mu reče, ui^se ne vrača več nazaj. Potem se poljubita ter se jokata oba; Jonatan pa pravi: „ Pojdi v miru! Kar sva si v imenu Gospodpvem prisegla, pri tem naj osf_ane!“ , .!/J, *Wt/ S V*« 54. Davidova velikodušna ljubezen. • :» *** ; <> fr f- <-/' '7 f David ni bil nikjer varen pred Savlom, toraj beži na y gore Judove. Smertne nevarnosti ga obdajajo od vseh strani. Toda David ne obupa. Z m slijo se tolaži: „Kdor prebiva pod varstvom Najvišega, je varen in nič se mu ni bati.“ Njegovo zaupanje v Boga pa tudi ni bilo osramoteno. Bog ga ne reši le iz vsega Savlevoga zalezovanja, temuč mu še celo da Sav¬ lovo življenje v roke, da je poskusil njegovo čednost. David posknšnjo slavno prestoji. , , Kv -., i f Savlu je bilo povedano, da je David skrit na neki gori. Savel se toraj vzdigne s 3000 možmi, da bi poiskal Davida. ' Ko David to zve, pride skrivši na tisto mesto, kjer je Savel prenočeval. Vidi, da vse spi po šotoru, gre natihoma z - Abi- • - sajem, svojim tovaršem, v Savlov šotor ter ga najde, kako je spal. TudiiAbner, Savlov vojvoda, in ljudstvo okoli njega spi. Abisaj tedaj reče Davidu: „ Danes ti je dal Gospod tvojega sovražnika v rok^; zdgj ga bom tedaj s sulico enkrat zabodel k zemlji, in v drugič ne bo treba. u David pa mu pravi: ,,Ne umori ga; zakaj kdo bi stegnil svojo roko na maziljenca. 76 Gospodovega , ■a, in bi bil nedolžen ? Vzemi sulico, ki je pri njegovi glavi, in kozarec za vo¬ do, in daj ji me¬ ni, in odriniva !" To se zgodi, in nikdo ne vidi in ne čuti nič. Ko David vernivši se pride verh gore, zavpije proti Abnerju in pravi: „Zakaj nisi varoval svojega Gospoda kralja? Poglej, kje je kraljeva sulica, kje kozarec za vodo?“ Savel se na Davidov glas zbudi, in reče: Ali je to tvoj glas, moj sin David?" David odgovori: „Moj glas je, gospod moj in kralj! Zakaj vender preganjaš mene, svojega hlapca? Kaj hudega sem ti storil ?—■ Savek zdaj spozna jvojo krivico in pravi: „Grešil sem, verni'se', moj sin David!' Nič več ti Co bom kaj žalega delal. Bodi blagoslovljen, moj sin David!“ Potem se v miru ločita. * * .Ne dplgo, potem je bil med Izraelci in Filistejci boj na goranGellioeS Ker je Savel vedi/, da ga je Bog zapustil, zato je trepetaje šel na vojsko. Veliko .Izraelcov pade v boji, ‘ med njimi tudi Jonatan in dva ! druga siiia Savlova. Poslednjič je bil tudi Savel sam, ki se je serčno vojskoval, s sovražno^ sulico, težko ranjen. Filistejci so od vseh strani planili nanj,, tu so ga hotli vjeti. Savel pa, da bi ne prišel sovražnikom W 7 v roke, popade meč in so obupno sam nanj natakne, in umerje. ) - -j- David je bil tedaj rešen svojega naj večega sovražnika. Ko muje bila naznanjena Savlova smert, se je pa v svoji bla- goserčni ljubezni spominjal le njegovih dnbrih lastnost. Od žalosti je pretergal oblačila, se jo milo zjokal in rekel; „Gore Gelboe! posihmal naj ne pada na vas ne rosa, ne dež! Kako so popodali junaki v boji! Savel in Jonatan, ljubeznjiva in lepa v svojem življenji, tudi v smerti nista bila ločena. Moj brat Jonatan! Kakor ljubi mati svojega edinega sina, tako sem jez tebe ljubil! I>'iw ^ £ Vjf{-vVry> ,Afrr£J /#. 7(5 •• •' r ■>'**■ i f >■■«* ,p-*-^>Vh*Ct£st \ r: r£j+~*c\ ■ /*^ -V 1 ^^ v -s- tr-v . -> i -v A^ /»*.>? ," ^vd rj'4-^-t «*•.•. f HZ~s*K,'£&>(k AC“vt“-»«r, £c/ n.*~7£*« 1 ' •, fl k, fC c i , 4 <:■> >< h'~/' A< -/- ‘‘T ■ 77 III. Moč izraelskega ljudstva, ali od Davida do Roboama (1055 — !>75 pred rojst. Kr.). 55. David, pobožni kralj. Njegova skerb xa vnanjo službo Božjo. /. /v fl 7 'A, Po Savlovi smerti izraelsko ljudstvo Davida za kralja izvoli. V Jeruzalemu si kraljevi sedež izbere. Kmali začne sloveti njegovo ime po vseh deželah; zakaj bil je jako hraber in imel je okoli sebe tride¬ set junrkov, ki so opravljali imenitna djanja. Ž njimi je premagal Filistejce in veliko druzih ljudstev. — Še slavnejše je biFo njegovo vladanje zavoljo skerbl, ki jo je imel za srečo svojega ljudstva. Ker ga je navdajal straj Božji, je bil pravičen do vsega ljudstva, in si je volil tudi take svetovavce, ki so mu pomagali, pravično in modro vladati. Še bolj goreče je skerbel za Božjo čast. ■f*}~*t€ ‘ 4>ry.' ; ** Tik Jeruzalemskega mesta je bil lep hrib Sion po imenu, tfa tem hribu David drag in krasen šotor za skrinjo zaveze napravi. Ko je bil dodelan, jo ukaže z veliko sloves¬ nostjo vanj nesti. Brez števila ljudstva se zbere; vsi knezi izraelski v škerlat oblečeni, duhovni v svojih naj slovesnišifi oblačilih in nič manj kot 3000 oboroženih mož jo spremlja. Ti, ki pred njo in za njo gredo, na harpe in citre, na zvon- čeke, bobne in cimbale brenkajo,- David sam, grede pred du¬ hovni, od veselja raja in na harpo brenka. Prjpeval je pa: .Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotoru? ali kdo bo poCival na tvoji sveti gori? Kdor hodi brez madeža -in pravico dela; kdor resnico govori v svojem sercu; kdor s svojim jezikom ne 'V goljufa, tudi ne dela hudega svojemu bližnjemu, in zasramovanja ne sprejema zoper svoje bližnje; kdor svojega bližnjega ne goljufa, in svojega denarja ne daje na obresti in ne jemlje daril zoper nedolžnega. Kdor takd dela, ne omahne vekomaj. 44 Schuster. Bibl. Geseh. slov./; 1 v Ci.; : . • 7 ? /?. tL' 4 JjKv: . « r / r < ■■■ f Kolikor krat leviti, ki skrinjo nosijo, po šest stopinj store, David vola in ovna daruje. Še vete dar! pa daruje, ko je bila skrinja postavljena v svetem šotoru. Duhovne razdeli na 24 verst, da verstama opravljajo sveto službo. Ravno tako tudi levite razdeli. Zmed njih ne izvoli nič manj ko 4000 pevcov, da so, verstama v čast Božjo peli svete pesmi in igrali jnaj glasbino orodje. 56. Davidovo /prerokovanje od Zveličarja. David je tudi, pastirček še in zdaj ko kralj, v Božje poveličevanje zlagal svete pesmi, kterim pra¬ vimo psalmi, in je v vseh rečeh ravnal po volji Božji. Zavoljo tega ga Gospod blagoslovi, da se mu izide vse po sreči, in mu tudi obljubo da, rekoč: „Iz tvojega rodu bom obudil enega, čigar sedež bo terdno stal na vekomaj. Jez mu hočem Oče biti, on pa mi bodi sin.“ i /'t ■-» 3 /O" e ^' W " I 1 ' /'" Y' # ■ > /•‘■.■j* ■ v ^ •■. ; ^• • "' - - '•'• -'P'-- ^ • ‘ * n ; f ( _^ 79 f Bog je Davidu dal tudi dar prerokovanja. Naj ime- nitniše njegovo prerokovanje od Božjega Odrešenika in od nje¬ gove svete cerkve je: f „Gospod mi je rekel: Ti si moj sin, danes sem te rodil. Poželi od mene, in dati ti hočem nevernike v tvojo dedino, in v last tečaje sveta. “ „V njegovih dneh bo vshajala pravica in polnost mirti. Pred njim se bodo priklanjali Etijo- pejci; kralji iz Tarza in otokov mu bodo darov darovali; kralji iz Arabije in Sabe bodo dari prinesli." »Jez sem červ, ne pa človek: ljudem v zasmeho¬ vanje in zaničevanje: Vsi, ki me vidijo, se mi posmehujejo, in z glavo majajo. Derhal hu¬ dobnežev me je obdala; roke in noge so mi prebodli, moja oblačila med se razdelili, in za mojo obleko so vadljali." »Ti, o Gospod, ne boš pustil moje duše v peklu, in tudi ne b oš pripustil svojemu svetemu viditi trohnobe." „Odprite se, večna vrata, da pojde noter slavni kralj! Ti greš na višave, vjete pelješ jet¬ nike, in darila seboj jemlješ za ljudi. Hva¬ lite Gospoda, hvalite Boga, ki gre nad ne¬ besa nebe^s proti izhodu.® „On je rekel mojemu Gospodu: Vsedi se na mojo desnico, da tvoje sovražnike položim v pod¬ nožje tvojih nog. Gospod je prisegel in se ne bo kesal: Ti si duhoven vekomaj po redu M e 1 k i z e d e k a. “ David, Cigar rodu je Zveličar, ki se večkrat imenuje sin Davidov, je tudi zveličarjeva/(predpodoba: v rojstnem mestu, v tihoti in nizkoti, v kteri je živel v svoji mladosti, v zmagi sovra¬ žnika Božjega ljudstva, ko kralj in prerok. ( / 7 * 80 57. Absalom se sprinta zoper svojega očeta in je {kaznovan. David, dasiravno poprej le.ta aO" ) c ' 'it/ ves po volji Božji, se je ,biL vender že poznejša le.ta dvakrat kudo nregrešil, Š^prešeštvoni z Urijevo ženo in z neSolž! lega Urija. Gospod je to raj k njemu poslal preroka Natana, da mu je očital ltudo pre- grešenje. David je spoznal svojo pregreho in ves skesan rekel: „ Grešil sem zoper Gospoda.“ Nato pravi Natan Davidu: „Gospod ti je greh odvzel; vender pa naj ti umerje naj mlajši sin!“ K ti časni kazni mu jih je Bog še več dodal. David jih je pa ves vdan prenašal in si tudi še sam prostovoljuo nalagal ; 0 Stro.jiokoro:' 1 . ■ l /'< * Naj hujšo šibo mu jo spletel poredni Absalom,. rijeg6v tlasni sin. — Absalom je bil naj lepši mož v vsem Izraelu. podplatov do temena ni bilo madeža na njem. Zlasti pa je g: imei jepe dolge lase. Da bi se ljudje zgledovali nad njim,, zatol si omisli vozov in konjikov in 50 mož, ki so pred njim hodili. Verh tega je vsako jutro stal pri vratih kraljevega poslopja. Vsakega, ki je imel kako opravilo pred kraljevo sodbo, je k sebi poklical, prav prijazno ž njim govoril, ter mu na zadnje rekel: „Tvoje govorjenje se mi dobro in pravično zdi: pa kralj ni postavil nikogar, da bi te poslušal. O, ko bi bil jez postavljen za sodnika čez vso deželo, vse bi po pravici sodil!“ Ko je kdo ganjen, da je bil tako prijazno sprejet, pred njega na kolena padel, mu je podal svojo roko, ga objel in poljubil. S to zvijačo si je nakljanal in tudi naklonil serca Izraelovih mož. * Ko je mislil, da si je že zadosti sere pridobi), jiek,ega dne k očetu kralju gre in pravi: „Kad bi v Hebron šel,' da spolnim obljubo, ki sem jo Gospodu naredil. “ — Kralj mu od¬ govori: -Pojdi v miru !“ Absalom pa iz Hebrona pošlje oglednikov po vseh Izraelovih rodovih, ter jim veli reči: „Kakor hitro boste slišali bučanje trobent, recite: Absalom je kralj v He¬ bronu!“ Iu res, velik punt se vzdigne, preslepljeno ljudstvo od vseh strani prihaja in se zbira okoli Absaloma. Ko David to zve, reče svojim služabnikom: „Vzdignite se, bežimo, da nas ne napade Absalom in ne pokonča nas in mesta. “—David tedaj s svojimi ljudmi iz Jeruzalema čez potok Cedron peš in jokaje 1 .r/ ...... *r- /»■ A^'tyt -v-i^ fW £,W-,’ o-(* - ■sti-' ' ' '■■ J-*,.-v ’ ^->'t*«^ - ' — ^-0 <*W>’frvfw, ^«Ktk. 4-u:.r*c^,* •"' ._, /^>\—t v r,; ' J*KAAr*^ ~-<&"n*-> X , f £ ,y j 81 gre na Oljsko goro. Ko pa dalje beži, ga sreča mož iz hiše Savlove po imenu Semej, kteri je kamne lučal vanj, preklinjaje ga rekoč: Pojdi iz dežele, pojdi, ti mož kervl!" Abisaj ne- voljin zoper to hudobijo kralju reče: „Zakaj preklinja ta'pes mojega gospoda kralja? Pojdem, in mu bom odsekal glavo!“ Ali kralj mu pohlevno in mirno odgovori: „Pusti ga prekli¬ njati, zakaj morebiti da se Gospod ozre na mojo nadlogo, in da mi z dobrim poverile današnjo preklinjanje 1 “ * David potem gre s svojimi ljudmi čez Jordan. Ko mu pa Absaloin tje naproti hiti, se David pripravi za boj, rekoč: „Tudi jez grem z vami v boj!" Vojšaki mu odgovore : „Ncf bodi! zakaj ako bi tudi zmed nas polovica padla, ne bodo veliko marali; ti pa sam veljaš za deset tavžent." Tako tedaj kralj ostane zad, zapove pa Joabu in vsem poglavarjem: „Ohranife mi mladenča Absaloma!“ V velikem gojzdu se boj začne, in pobita je bila Absalomova vojska. Absalom na, mezgu pobegne. Ko mezeg pride pod Jnr košat velik hrast, Absalo-' mova glava z dolgimi lasmi na hrastu ob¬ visi, in me¬ zeg, na kterem je sedel, spod njega zdirja. To vidi nekdo 'ž- in Joabu pove. jx/Joab tri sulice. v roke vzame, ' leti k hrastu in jih Absalomuj nehvaležno serce zasadi. In ko šc živi na hrastu in vise’trepeče, deset Joabovih mladenčev tje priteče; oni mahnejo po lijem m ga ubijejo. Potem njegovo truplo veržejo v globoko jamo in silno velik kup kamenja nanošijb nanj. y~t\n/ * Poslanec Davidu oznanilo prinese, da se je boj zanj srečno izšel. David ga precej vpraša: „ Je li dobro mladenču Absalomu?“ Poslanec odgovori: „Kakor njemu, bodi vsem so¬ vražnikom mojega kralja." — David na to začne zelo žalovati, in jokaje se, govori,:- „Mpi sin Absalom! Absalom moj sin! Kdo mi da, da bi 'T>u / joz umeri namesto tebe, Absalom, moj 82 sin, o Absalom, moj sin!" Ko se David verno v Jeruzalem, mu vse ljudstvo naproti pride, ter ga z velikim veseljem v mesto pelje. f David je Jezusu zelo podoben tudi v tem, da je šel žez potok Cedron na oljsko goro, da je blagoserčno odpustil svojemu preganjavcu iu zasmehovavcu, i slovesno šel po zmagi v mesto Božje. 58. Davidovo posljtednje opominjanje in njegova .smeri. f Trideset let je bil David star, ko je prišel na kraljev sedež, in je vladal štirdeset let. Bližal se je toraj čas njegove smerti. Tedaj vse poglavarje in pervakc skliče, tor jim tako le govori:., „Poslušajte me, bratje moji, mojo ljudstvo! Mislil sem Gospodu bigo zidati, in sem pripravil vse za zidanje. Bog pa mi je rekel: Ti mi ne boš zidal Lise, ker si v tolieih voj- skali kri prelival. Salomon tvoj sin naj mi zida hišo, in jez mu bom prestol njegovega kraljestva uterdil, ako bo stanovitno spolnoval moje zapovedi. Opominjam vas toraj zdaj: Spolmijte vse Gospodove zapovedi V, Ti pa, moj sin Salomon! Spoznavaj Boga, svojega očeta, in služi mu s popolnim sercom in z volj¬ nim duhom; zakaj Gospod vsem v serce vidi in vse njih misli ve. Ako ga išeš, ga boš našel; ako ga pa zapustiš, te bo zavergel vekomaj." f Potem David svojemu sinu zroči zlato in srebro za svete posode, obris za tempelj, za vse potrebno poslopje in za dvoriša, rekoč: „Tako mi je roka Gospodova v serce zapisala. Zidaj toraj sveto hišo, in Gospod bo s teboj." t Na to reče vsem: „Delo je veliko, zakaj no pripravlja se prebivališe človeku, ampak Bogu. Po svojem uboštvu sem pripravljal stroške za hišo svojega Boga: zlata in srebra za posode, brona, železa, lesa, drazega kamna in marmeljna na kupe. Tudi vi svoje roke napolnite z darili, ter jih darujte Gospodu! “ In poglavarji in ljudstvo so z veselim sercom dali darov za hišo Gospodovo. David je tega vesel in pravi: „Cešen bodi Gospod, Bog Izraelov, od vekomaj do vekomaj! Tvoje je vse, in kar smo prejeli iz tvojih rok, smo ti vernili. Gospod, vedno ohrani sveto voljo njih sere, in daj jim, vedno stano¬ vitnim biti v tvoji službi. Tudi Salomonu, mojemu Sinu, daj 83 popolno serce, da tvoje zapovedi vedno ohrani v svojem sercu . 11 Na to David mirno v Gospodu zaspi. 1 . 59. Salomonova molitev in modra sodba. ** Po Davidovi smcrti je bil Salomon kralj v Izraelu. On je ljubil Gospoda in živel je po priporočilih svojega očeta. Gospod se mu enkrat v spanji ponoči prikaže, rekoč: „Prosi, kar hočeš, da ti dam." Salomon odgovori: „Ti, o Gospod, Si me postavil za kralja; pa mlad sem še in ne vem, kam se djati. Daj mi tedaj podučljivo serce, da prav sodim tvoje ljudstvo, in da vem razločevati med dobrim in hudim. “ — Všeč je bila Gospodu ta beseda. Gospod mu to raj reče: „Kcr si prosil teh roči, in si nisi prosil dolzega življenja, ne bo¬ gastva, ne pogina svojih sovražnikov, ampak modrosti, glej, storil som ti po tvojih besedah, in sem ti dal serce modro in razumno tako, da nihče pred teboj ni bil tebi enak, in ti tudi za teboj ne bo. Pa tudi tu, česar nisi prosil, sem ti dal: bo¬ gastvo namreč in slavo. A!«o boš hodil po mojih potih in boš spolnoval moje zapovedi, kakor tvoj oče, bom tudi podaljšal tvoje dni." f Kmali potem pridete dve ženi k Salomonu, da bi jima prav razsodil v prepiru, ki ste ga imele ; zakaj vsaeemu so bile duri odperte do, njegovega prestola. Ena zmed nju reče: „ Jez in ta žena sve samo stanovale v eni hiši. Imele sve vsaka svojega otroka. Umeri je,pa sin te žene po noči: zadušila ga je namreč spe. O polnoči na tihem vstane, ter vzame mojega sina od mojo strani, ko sem spala, in ga položi v svoje na¬ ročje; svojega sina pa, ki je bil mertev, dene meni v naročje. Ko zjutraj vstanem, najdem ga mertvega; ko ga 'pri belem , dnevu skerlmo ogledujem, vidim, da ni moj.“ — Uua žena pa pravi: „ Ni tako, kakor govoriš, ampak tvoj sin je umeri, moj pa zivl." — Nasproti pa reče perva: „Lažeš, zakaj moj sin živi, /"tvj)jgvin . pa je mertev. “ — In tako ste se prepirale pred kraljem j' Na to kralj reče: mi prine¬ site!" Ko se to zgodi, kralj reče: „ Razdelite zivejga otroka na dva dela, in dajte polovico eni, polovico pa drugi!" Pri teh besedah se prava mati živega otroka silno prestraši, in na glas zavpije, rekoč: „Prosim, gospod, dajte raji upi 84 otroka živega, nikar ga ne umo¬ rite ! “ Nasproti pa una pravi: „Naj ne bo ne moj, ne tvoj, am¬ pak razdeli naj se.“ Na to kralj razsodi ter reče: ajte uni otroka , ne da bi ga umorili ; za¬ kaj ona je nje¬ gova mati. — Ves Izrael je to sodbo zvedi! in v časti su imeli svojega kralja, ker so vidili, da je Božja modrost v njem. fj c »vCov'! ■ ■ ^ 00. Salomonovi pregovori. Salomon je modrost, Id mu jo je Ml Bor/ dodelil > tudi skazal v prelepih pregovorih, ktere nam je zapustil. Ne/eteri naj lepših so ti le: „Prevzetnost hodi pred zdlorom m napuh pred padcomč „Kdor hodi z modrimi, ho moder. Kdor je prijatelj z nespametnczi, ta bo njim enak. Ako te vabijo grešniki, ne hodi za njimi po njih potih'; zakaj njih noge v pogubljenje teko. Ne bodi kakor plidi, Merim se zastonj meče mreža pred oči d „Kdor varuje svoja usta in svoj jezik, svojo dušo varuje. Veliko govoriti*ni brez greha. Beseda o pra¬ vem vasuje zlato j abe! ko v sreberni skle d i ci »Ldžnjive 'usthfce so Gvdpodu 'gnjusotid'; všeč so mu pa, ki odkriloserčno ravnajoč, , . „Kdor svoje pregreh e skrivaj mu ne io dobro; kdor se . obloži, bo milost. dosegel. “ Y O ' “V Ž <2^A . 11-1 ' ■ «.k^u!i K ( <■ 'Žrfc ■ £V>- r Č-črv-t 'f/yz »* »/'A/ rxy? ,' 7 £ 1 * 7 . Y&.-U-,< '. '■; - / f f*- A'v-^’^ - 'Jc;,<..' 85 „ Majhina je mravlja, pa je vender modrejša od modrih. Pojdi k mravlji, o lenuh, in ogleduj njena pota ter se udi modrosti. Ona nima ne vojvoda, ne učenika, ne oblastnika, pa si vender po leti hrano napravlja in zalogo ob žetvi nabira. “ „ Mirna vest je vedna gostija. Bolje je malo po pravici, kakor veliko po krivici.* „Usmiljenje skazovali in prav delati Gospodu bolj dopade, kakor klavne daritve. — Kdor se ubozega usmili, na obresti posodi Gospodu; on mu bo povernil »Pravični tudi za svojo živino skerbi, -krivični pa je neusmiljen „Kakor oglje pri žerjarci in les pri ognji, luko jezen človek prepir napravlja. Pohlevno govorjenje jezo hladi. “ „Ako je lačen tvoj sovražnik, daj mu jesti, ako ga žeja, daj mu vode piti; ker tako živo oglje vsipaš £ na njegovo glavo, in, Gps^o(l^ti .ho porernili' ( f f / ( / ’ 't & 7- * i Gl. Zidanje iu posvečevanje ieiiipeljna. ( , Četerfo leto svojega vladanja začno Salomon Gospodu sveto hišo (tempelj) zidati v Jeruzalemu ua hribu Morija. Iz- / V ' bere si delavcov iz vsega Izraela, in sicer: lU.UOO t.irili, ki : o cedre in hoje sekali na Libanonu, 70-000 taoih, ki so nosili bremena, 80-000 kamnarjev in 3-300 viših, |i so zapove- dovali delavcom. Lahko si jo toraj- misliti, kolika je bila ta hiša Božja! Narejena in razdeljena je bila sicer po obrisu sve- | tega šotora, toda bila je brez_ vse primere veča in krasnejša od šotora. Šestdeset komolcev dolga, dvajset komolc-ov široka in trideset komolcov visoka razun lop, ki so bile okoli uje, in razim dvoriš za duhovstvo in ljudstvo. Notranje stene so bile prevlečene vse s codrovim lesom, v kterega so bili vrezani kerubimi, palmove drevesa in pmogotere cvetlice, iu sicer tako umetno, da so je vidiio, kakor da bi tastle iz stene. Vse sveto orodje, zlasti IU miz in svečnikov in 100 posodic, je 86 bilo iz čistega zlata. Tudi Presveto in Svetiše je bilo okoli in okoli, še celo tla z zlatom prevlečena, tudi zebli so bili zlati. Sedem let je Salomon tempelj zidal. Ko ga je dodelal, vse starašine in poglavarje okoli sebe zbere, da prenese skrinjo zaveze v slovesnem obhodu iz svetega šotora v tempelj. f Salomon, starašini in pervaki rodov in Vsa množica je šla pred njo, in grede so darovali toliko ovac in volov, da jih ni bilo ne prešteti, ne ceniti. Leviti so vbirall in brenkali na cimbale, harpe in citre, 120 duhovnov jo pa trobilo s troben¬ tami. Vse je na ves glas, da se je deleč razlegalo, pelo, rekoč: „ Hvalite Gospoda; zakaj dober je, in njegovo usmiljenje terpf vekomaj!“ Ko skrinjo zaveze prineso pred tempelj, jo sami duhovni v Presveto spremijo. Precej potem oblak napolni hišo Gospodovo. Salomon pa pade na kolena, svoje roke razpne proti nebesom, in reče: „Gospod, Bog Izraelovi ni ga tebi cnacega ne v nebesih gori, ne na zemlji doli. Ako te nebo in nebes nebesa ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem ti jo sezidal? Vender pa naj bodo tvoje oči odperte nad to hišo, in uslišuj molitev svojega ljudstva. Kdor koli moli na tem svetem kraji, usliši ga,./Jer mu bodi milostljiv. “ t OAi J f Ko Salomon odmoli svojo molitev, kar ogenj z nebes šine in zažge vse pripravljene daritve. Vso ljudstvo na obraz popada in Gospoda moli. Potem se veselega serca vernojo domu, Salomonu pa se Gospod v drugo prikaže ter mu reče : p ..v o rw / - r t / .'2v • '7 £H\J\Ap L■ 87 „Uslišal sem tvojo molitev in tvojo prošnjo; posvetil som to hišo, in moje oči in moje serce bodo ondi vse dni, in bodo pazile na tega, ki bo molil. “ Kakor velik in krasen je bil Salomonov tempelj, pa je veruler le slaba podoba naših hiš Božjih, v kterih je Bog in človek Jezus Kristus v vidnih podobah kruha in vina pričujoč, ter nam deli svojo obilno milost. S kacim spoštovanjem in veseljem bi mogli toraj v našili sv. cerkvah biti! 62. Salomonovo velieasto in njegova siuert. f Salomon je tudi za se veličastno kraljevo poslopje napravil. Njegov sedež jc bil slonokoščen, in jako z rumenim zlatom ga je prevlekel. Imel je šest stopnjic, na kterih je stalo dvanajst Jevjjokov po obeh straneh. Tudi si je dal nare¬ diti 500 škitov iz čistega zlata, in jih jo obesil po . svojem poslopji. Kavno tako so bilo zlate vse posodo, iz kterih jqsom pil, in vse mizno in hišno orodje. Zakaj srebra niso visoko cenili, ker so njegove barke iz daljnih krajev obilo prinašale le drago cenjenih reči in žlahtnih kovin — Zidal je veliko mest, in vsa mesta je s terdnjavami obdal, zlasati Jeruzalem, tako da jo to mesto v lepoti in terdnjavi preseglo skoraj vsa druga tedajšnja mesta po vsem svetu. Salomon je gospodoval od reke Evfrata do egiptovskih mej. Imel je mir z vsemi sosedi, in vsak je brez strahu v njegovem kraljestvu srečno prebival pod svojo torto in smokvovim drevjem. Bližnji in daljni kralji in narodi so ga spoštovali in častili ter mu darov pošiljalli Kraljica iz Sabe je celo šc sama prišla, gledat njegovega ve¬ ličastva in poslušat modrosti njegove. Salomon je bil naj bo¬ gatejši in naj modrejši zmed vseh kraljev na svetu. Kakor veličastna so bila perva, tako žalostna šo bila poslednja leta Salomonovega kraljevanja. Ko še jo bil že po¬ staral, so mu neverske ženske serce spačile. Salomon, dozdaj tako moder, je tako globoko zašel, da je ženskim po vrdji častil malike in jim zidal tempeljne. Zato se je Gospod raz- serdil nad njim, ter mu rekel: „Ker si to storil, bom tvoje kraljestvo tvojemo sinu vzel in ga dal enemu tvojih služabni¬ kov. Vender bom dva rodova pustil tvojemu sinu zavoljo Davida, tvojega očeta. “ — In res, punti so se vzdignili po vseli krajih, ker je preslepljeni Salomon svoje podložne zelo stiskal. Sredi teh stisk pa je Salomon umeri. 88 'J * ,J r«?š'-. *%y£. .-$ f■'. /~i, K ? '■ * / •■*- (.( f ‘,. f.« /y>-t, Tretja doba. Slava izraelskega ljudstva zatemni, «11 od[ Roboainp do Kristusu (975 prod rojst. Kr. do 1.). 03. Razdelitev Kraljestva. J «\ * * Po Salomonovi sme.rti pride vse izraelsko ljudstvo k Ro bo amu, Salomonovemu sinu, iu mu reče: „Tvoj očo / nam je naložil preterd jarem;' žlajšaj nam ta težki jarem’ pa ti bomo služili." Roboam pa jim odgovori: „č'ez tri dni zopet pridite!" Potem se je posvetoval s starimi svetovavci svojega očeta, ter jih vprašal: „Kako mi svetujete, da odgovorim temu ljudstvu?" In oni mu odgovore: „č'e danes slušaš to ljudstvo, in jim govoriš pohlevne besede, bodo tvoji hlapci vse svoje živo dni." Roboam pa zapusti svet starih, in si privzame mladenee, ki so bili ž njim vred v mehkužnosti zre¬ jeni. Ti mu pravijo: „Tako govori temu ljudstvu; Moj oče vam je naložil težak jarem, jez mu bom pa še dodal; moj oče vas je tepel z biči, jez pa vas bom tepel s škorpijoni." ** Ko tedaj ljudstvo tretji dan zopet pride k Roboamu, jim je govoril tako, kakor so mu bili nasvetovali mladeuči. Ko ljudstvo ta terdi odgovor zasliši, reče: „Kaj nam je Ro¬ boam mar?" In deset rodov si je izvolilo za svojega kralja Jeroboama, ki je poprej bil Salomonov služabnik; Roboamu pa ostaneta le dva rodovfi: juda in Benjamin. Od tega časa je bilo izraelsko ljudstvo razcepljeno na dve kraljestvi: „Izrael in Juda. Jeruzalem je ostal poglavitno mesi o judovskemu kraljestvo, S a m arija pa izraelskemu. * Žalostni nasledki razcepljenosti se kmali pokažejo. Jeroboam, kralj judovskega kraljestva, namreč v svojem sercu pravi: „Če bo to ljudstvo hodilo v Jeruzalem, opravljat darit¬ ve v hiši Gospodovi, obernilo se bo (udi serce tega ljudstva k Roboamu in kraljestvo bo zopet prišlo k Davidovi hiši." i Da bi to ubranil, naredi dve zlati teleti, postavi ono v Betelu, eno pa v Danu, in rečo ljudstvu: „Nikar ne hodite več v Jeru¬ zalem! Glejte, to stg vaša bogova, ki sta vas izpeljala ,'V. . v -.,, i . - -iv. * 1 - • • ' I «1 > A> 'C I . tik y* pfL , ; ,, „ 89 Egipta! Tako je ljudstvo zapeljal v malikovanje; zakaj ljudstvo je hodilo teleti molit. -f< cu4^o j 4* 7“^ * Roboam, judovski kralj, ni mogel pozabiti odpada deset rodov, in se je z Jeroboamom vojskoval vse svoje žive dni. Tudi njuni nasledniki so bili v vedni vojski med seboj; večkrat so še tuja, celo neverska ljudstva klicali na pomoč. Kralji so bili pa tudi veči del hudobni in so tudi ljudstvo napeljevali v mnoge pregrehe. V svojih pregrehah so se tudi judovski kralji maliko¬ vanju vdali, ter so s svojim zgledom tudi ljudstvo judovsko za sabo potegnili. V VI (. Izraelovo ljudstvo polagama razpada. <54. Preroki: Bog pošlje Elija (912 pr. rojst. Kr.). o «/ 4f**» ** Kralje in ljudstvo boljšat in na pravo pot pripeljat, je Bog od časa do časa pošlijal svete može, ki se jim je reklo preroki. Z veliko serčnostjo so kraljem in ljudstvu pre¬ grehe očitali, jih z besedo in zgledom k pokori budili, in s čudeži spričevali, da jih je Bog poslal. Njim je Bog tudi veliko prihodnjih reči razodel, zlasti od obljubljenega odre¬ šenika, čigar rojstvo, življenje, terpljenje, smert in vstajenje so na tanko z vsemi okolišinami popisovali. ** Tak'prerok je bil Elija. — Živel je ob času Ahaba, kralja Izraelovega. Ahab je storil več hudega, kakor vsi nj govi spredniki. Verh druzih pregreh si je še celo me.v^rk« 41 Jezabelo za ženo vzel, in je v velikem mestu v Samanji ma¬ liku Balu tempelj sezidal iip log zasadil. Tudi 450 Balovib duhovnov je poklical, d 11 1k A h 5 “ ; G osp o d o v e pa je ukazal po-' moriti. Zdaj Elija prednj stopi, rekoč: „ Kakor res živi Gospod, Izraelov Bog, pred čigar obličjem stojim, da ne bo ta leta ne rose, ne dežja, dokler jez ne porečem!" Ahab se razserdi nad temi besedami in Eliju skrivaj po življenji streže. Toraj Gospod Eliju pravi: „Umakni se. od tod, in pojdi in skri se pri potoku Kantu? ki je Jordanu nasproti, jn ondi iz potoka pit Krokarjem sem že ukazal, da te ondi žive." — Elija stori po besedi Gospodovi, in krokarji mu prinašajo kruha in mesa vsako jutro, vsak večer; pije pa iz potpka. * '/f .f''r"v H (££.4 , «4 I, 68. Prerok "Jona Ninivam, neverskemii mestu, po koro oznanuje (826 pred rojst. Kr.). Po Elizejevi smerti je Bog obudil preroka Jona, da bi tudi neveriiTKom milost skažaT Ninive, veliko in poglavitno mesto asirskega kraljestva, je bilo namreč vdano vsem pre¬ greham. Zato Gospod Jonu pravi: „Pojdi v Ninive, in ondi pokoro oznanuj; zakaj njih hudobija je prišla do mene. “ Jona pa s tem poveljem Božjim ni zadovoljen; zakaj bolj ušeč bi mn bilo, da- bi bil Bog Ninive pokončal zavolj njih pregreh. Toraj gre k morju, in v barko, ki jo imela na Špansko odri¬ niti, stopi, da bi - pobegnil čez morje in se Gospodu umaknil. Ali Bog silen vihar pošlje, tako da je bila barka v nevarnosti potopiti se. Da barko zlajšajo, mornarji in brodarji vse težje orodje in blago v morje pomcčejo. V sili vsak k svojemu Bogu vpije in ga kliče na pomoč. Jona pa je na dnu barke spal. Vikši brodar gre k njemu ter mu reče: „Kako vouder moreš tako terdo spati? Vstani, kliči k svojemu Bogu, morebiti se nas On usmili, da ne poginemo. 11 Brodarji pa med seboj tako le govore: „Vadljajmo, da zvemo, ^do, j52. kriv te tjesreče^, g ki nas je zadela." Vadljajo, in vadija iadeneJoun. Zdaj Jona 1 možem spozna svoj greli, in pravi:" „V morje me verzite, zakaj jez vem, da je zavoljo mene prišel ta vihar nad vas." ')***¥• a « /i,--t.- ka ,. ,■■■ iiU-rAl f* , '> - ‘ ' ' v ' / ' • 97 I ! Brodniki rrm hočejo prizanesti, in proti suhemu veslajo, da bi ga na suho djali; toda ni se dalo ker morje žene čedalje više valove, tako da jih zagrinjajo. Primejo toraj Jona ter ga v morje veržejo, — in pri le priči morje utihne od svoje ihte. Kavno ob tem času Bog nakloni, da pride velika morska riba, in požre Jona. Jona je bil v ribjem trebuhu tri' dni in tri no¬ či, in je on¬ di molil in Gospoda kli¬ cal na pomoč. Bog ga usliši ; — na Gospo¬ dovo povelje riba tretji dan Jona na suho * verze. Zdaj Bog Jonu vnovič zapove, naj gre v Ninive pokoro oznanovat. Jona se vzdigne in gre dan hoda notri v mesto in vpije: „Se štirdeset dni in Ninive bodo pokončane ! 11 Niniv- Ijani jamejo verovati Gospodovim besedam, post napovedo, in vsak, bodi velik ali majhin, se v spokorno obleko obleče. Tudi kralj rasovnik obleče, se s pepelom potrese in ukiaže po Ninivah razldicati: „Slehern naj se spreoberne od svijih hu¬ dobnih potov; kdo ve, morebiti se Bog potolaži in nam od¬ pusti, da no poginemo? u In zares! Ko Bog vidi, da so se Ninivljani spreobernili, se jih usmili in od njih odverne ne- 7> srečo, ktero jim je bil zažugaJ. “'T / T' ’' Ha t & j~' ij**- <&**:- psu Jona'pa je wl meir tem sel iz mesta ter se usedel., proti izhodu v senco, da bi bil vidi], kaj se bo z mestoif? zgodilo. Ko vidi, da je Bog prizanesel mestu, ga nevolja obide, da si želi umreti. Bog mu toraj prav očitno pokaže, kako na¬ pačne so njegovo misli in želje. Gospod namreč da. da nad Jonam zrase kloščevina (neka buča), in senco dela njegovi glavi. Tega je Jona prav vesel. Drugo jutro pa Bog pošlje červa v kloščevino, ki jo spodje, da usahne. Ko izhaja solnce, Bog pošlje vroč veter, in solnce Jona tako žge v glavo, da j e 98 i ' y * - skoraj medlel. Zopet se ga loti neVolja in želi si smcrti. Pa zdaj mu Gospod, reče: „Tebi je žal za kloščevino, ktcre nisi ne sadil, ne redil, ki je v eni noči zrasla in v eni noči usah¬ nila; meni pa bi se Ninive.ne smilile, v kterih je več ko 120-000 ljudi, ki ne vedo, ktera roka je desnica, ktera pa levica, in zraven še toliko živine?" / (/...\/-v J 1 . f Jona, ki je bil tri dni v ribjem (trebuhu in je bil verzen na suho tretji dan, je predpodoba Odrešenika, l *Ki' ja bil tudi tri . dnt-v-grofes-im-je tretji dan od smerti vstal. ^^ ..// , V 09. Izraelovo kraljestvo za vselej jen j a (d'2c pred rojst. Kr.), 'fobija v asirski sužaosti. ** Gospod ni jcnjal; svetih prerokov pošiljati Izraelu, ki so mu oznanovali pokoro z besedo in z djanjom; vender so .Izraelci vedno hudobniši prihajali in čedalje globokeje se pogrezovali v pcgrche. Zastonj so jim preroki žugali strašne- kazni Božje; Kar se utrudi Božje usmiljenje in strašne kazni nad lije jjridejo. S a Im a n as ar, asirski kralj, z veliko vojsko v deželo udari, poglavitno mesto Samarijo tri leta oblega, ga premaga in skoraj vse prebivavce Izraelovega kraljestva v sužnost odpelje na Asirsko. f Namesti odpeljanih Izraelcov Salmanasar neverska ljudstva iz svojega kraljestva naseli v zapusono deželo. Asirski naseljenci se pa.,čedalje bolj družijo z ostalimi Izraelci, tako da so bili ž njimi euo ljudstvo. Ti, ki so prebivali proti .sverju, so se imenovali Galilej ci, ti proti jugu S a m a rj a ni, po Samariji, nekdanjem poglavitnem mestu; ti unkraj Jordana pa P c rejci*). — Vera samarijanskilr prebivavcov je bila mešanica iz judovske in neverske; zavoljo tega so jih jako sovražili prebivavci Judovega kraljestva, ki so se radi imeno¬ vali Jude, da so se od njih ločili. f Ti, ki so bili odpeljani na Asirsko v sužnost, se niso nikdar več vermlj^inTonec je bilo Izraelovega kraljestva. Bog pa tudi ' teh nesrečnih- ni popolnoma zapustil; to nam kaže zlasti zgodba pobožnega Tobi j a.^Tobija sc je z mladega, ko je bil še v Izraelovem kraljestvu, hudobnežev ogibal, ter f . *) Glej zemljovij. ; ‘ K' ■ vČHV« ~ *H**S- S+fvt/J /1 99 na tanko spolnoval Gospodove zapovedi. Zato mu je Bog na¬ klonil Salmanasarjevo serce, tako da mu je ta kralj dal pri¬ voljenje, iti kamor koli je kotel. Hodil pa je okoli vseli, ki so bili v sužnosti, in jih je opominjal in tolažil. Tudi svojega premoženja jim je'delil, lačne je nasitoval in oblačil nage. f Salmanasar umerje, in namesto njega je bil kralj nje¬ gov sin Senaherib. On Tobiju ni bil vdan; 'preganjal je Izraelce, in jih je dal veliko pomoriti. Tobija pa se je bolj bal Boga, kot njega; v svoji hiši je skrival trupla pomorjenih ter jih pokopaval o polnoči. Kralj to zve in da povelje, Tobija umoriti; tudi mu vzame vse ^premoženje. Tobija s svojo, ženo- in' svojim sinom zbeži od tod in se kralju skriva. ;Č’ez''45'dni 7 kralja lastni njegovi sinovi umore. Zdaj. se Tobija domu verne, in vse svoje premoženje zopet nazaj dobi. f Vender pa Asirjani ne nehajo Izraeleov preganjati ; ravno tako tudi ne jenja Tobija dobro delati : ubite je poko¬ paval kakor prej in skoraj vse^premoženje je razdal. Nekega dne od pokopovanja truden domu pride, k steni leže in zaspi. Kar mu iz lastovičjega gnjezda gorkega blata pade v oči, — in oslepil je. Tobija pa nč toži zato, temuč nepremakljiv ostane v strahu Božjem in Bogu še hvalo daje za terpljenje vse dni svojega življenja. -f Ana, njegova žena, je vsak dan hodila tkat, in ga je živila z delom svojih rok. Prigodi se, da dobi kozlička v dar in ga domu prinese. Tobija dvomi,, da bi si ga bila prislužila, toraj ji reče: „ Glejte, da bi ne bil kje ukraden! Dajte ga go¬ spodarju nazaj; ker kaj ukradenega ue smemo ne jesti, ne dotakniti se! “ Ana, sicer pridna in poštena, pa prenagla žena, mu te besede zelo zameri in pogostoma očita. Tobija pa le na tihem zdihuje in moli. //&?' ." ' ' V. - 70. Stari Tobija slovo jemlje, mladi Tobija pa gre na pot. t Tobija, ki so ga mnogotere nadloge terle, meni, da, bi utegnil kmali umreti. Toraj svojega sina k sebi pokliče ter mu za slovo da veliko lepili naukov in ganljivih opo¬ minov. 100 f „Moj sin,“ tako le govori, „kaclar Bog k sebi vzame mojo dušo, moje telo pokoplji! Spoštuj svojo mater vse dni njenega .živ¬ ljenja, in spominjaj se, kakosne in kolikošne nevarnosti fe^prestala zavoljo tebe! In,kadar bo tudi ona dopolnila čas svojega življenja, jo pokoplji zraven mene “ ,,Vse dni svojega življenja imej Boga v spominu, in varuj se, da kdaj ne privoliš v greh in da v nemar ne pušaš zapoved Go¬ spoda našega Bog:l.“ „ Varuj se, moj sin, vse nečistosti, in napuhu ne pušaj go:pcn dovati ne v svojih mislih, no v svojih besedamj zakaj v_njem se je vsa spačenost začela!" *Kdor ti kaj dela, mu Ijerž daj plačilo! Glej, da ti nikdar druzemu ne storiš, česar nočeš, da bi kdo drugi tebi storil ?" „Od svojega premoženja dajaj milošnjo! Ako imaš veliko, obilno dajaj; če imaš malo, daj tudi malo i/, dobrega serca!' 1 „Boga vsaki čas hvali, in prosi ga, da vodi tvoja pota! Nikar se ne boj, moj sin, revno sicer inimo, pa veliko,dobrega bomo imeli, ako so Boga-bojirupj .vsega greha ogibamo in dobro delamo." t G anjen ega screli mladi Tobija odgovori: „0če, vse bom storil karkoli ste mi zapovedali.“ f Po tem podueevanji Tobija svojega sina pošlje v daljno raesto Ragez, star dolg iztirjat. Preden pa mladi Tobija odide, mu oče reče, naj si poi.še zvestega (ovarša, Tedaj Tobija, gre in najde ldpega miadenea stati prepašanega in kaKTza prit pripravljenega. Bilje angelRafaeL Toda Tobija ni vodil, da je angel Božji. Pozdravi ga in pravi: „Dobri rnladeueč, ali veš pot, ki derži v modij ansko deželo ?“ On mu odgovori : „Vem!“ Mladi Tobija toraj mladenča seboj k očetu pelje. In ta mu pravi: „Ali bi peljal mojega sina do Gabel a v Ragez?" Mla- deneč odgovori: „ Peljal ga bom tj e' in spet nazaj pripeljal k tebi." Na to stari oče obema reče: „Srečno hodita, Bog bodi na vajnem potu, in njegov 'aiigej/uaj vaji spremlja!" f Na večer pervega dne prideta do reke Tigride. Tobija k vodi gre, da bi si noge, umil; kar ..silno velika ri£a pride, da bi ga požem. Tobija’ se ustraši m na ves glas zavpije: „Gospod, nad mp gre!" Angel mu pa reče: „ Primi jo za žabre (dušnice) in potegni jo k sebi!" Tobija tako stori,, in ribo na suho potegne. Potem mu angel reče: „ Iztrebi to ribo ; in si obrani njeno serce, in žolč, iu jetra; zakaj te reči se potrebujejo za ozdravljanje." Tobija uboga. Nato ribo speče; kolikor jo ne snesta, jo osolita in jo seboj vzameta na pot. I 10! f Ko do nekega, mesta prideta, Tobija reče: „Kjc hočeš, da ostaneva V “ Angel odgovori: „ Tukaj je nek jmož, po, jmenu Raguel, iz ^tvojega^ rodu je, in ima hčer z imenomJSarar Snubi oj jo pri njenem očetu, in dal ti jo bo ža^zeno.®" Tobija odgo*-/ ■' I vorl: „ Slišim, da je že imela sedem mož, ktere ji je hudi duh ' ' '■ . , pomoril. Zato se bojim, da bi se tudi meni kaj tacega ne zgo- o}. (lilo, in da bi po tem tacem svojih staršev, (ker sem njih edini otrok, od britkosti no spravil v zemljo."— Ali angel Rafael mu reče: „Poslušaj, povedal ti bo,m, kdo sp,^čez ktere ima hudič oblast: Oni so namreč, kijtafco stopijo v. zakouj. .dajBog:i od sebe in iz svojega serca odženojin ie^švoji pozeljivosti strežejo! Ti pa, kadar jo boš vzel, tri dhTmpli ž pregnan 1)0 hudobni duh." ‘V ‘ /r lf L* 7 Mč fZ t Mcil malim številom dobrih vladarjev Judovega kra¬ ljestva je bil kralj Ozija, ki je vladal dve i« petdeset let Dolgo je delal dobro pred Gospodom. Zato jo bil tudi Gospod 105 ž njim v vseh njegovih delih. Ali, v svoji veliki serci ge prevzame, da si prilastuje celo duhovsko oblast. — Enega dne gre v tempelj Gospodov, ter hoče zažgati kadilo na kadil¬ nem oltarji. Precej za njim gre Azarija, veliki djihoven in z njim 80 duhovnov Gospodovih, prav sercmli mož, in se kralju ustavijo, rekoč: „Ni tvoje opravilo, Ozija, da bi zažigal kadilo Gospodu. To gre le duhovnom, ki so posvečeni v tako službo. Pojdi iz svetiša, ne zaničuj ga, ker ti to ne bo šteto v čast pri Gosnod-Bogu. “ — Nato se Ozija razserdi^iu X roki kadilnico derže preti duhovnom. Pri te priči pa se^spočnejo gobe na njegovem čelu vpričo duhovnov pri kadilnem oltarji. Z grozo in strahom viši duhoven in vsi drugi duhovni na nje¬ govem čelu gobe ugledajo in ga naglo iz svetiša izženejo. .Pa tudi on sam so šibe Gospodove prestraši in hiti iz svetiša. Poln gob jo stanoval v posebni hiši, da bi se jih kdo od njega ■ ne nalezel. In bil je gobov do smerti«''/, / X PA. ^ vvu-fl'v-c; . 0 — okoli 700 pred rojst. Kr.). '" /) ' h j Prebivava' Judovega kraljestva so 'malikovali še * , , i $/] celo ob času, ko je krati Ozija še ponižno Gospodu služil. Bog jim toraj pošlje velikega preroka Izaija. Ta prerok je nezvestemu ljudstvu z ostrimi bese¬ dami napovedoval mnogotere šibe Božje, ki so se na tanko spolnile. Terli tega je pa od Boga prejel toliko in tako razločnega razodenja od prihodnjega odreše¬ nika, da bi bravec njegovega prerokovanja lahko mislil, da je Izaija žival z mesi jem ob enem času, ne : pa 700 do 800 let pred njim. Med njegovimi mesijevimi prerokbami so naj imenitnejše le le: » Glejte, Devica bo spočela in Sinu ro¬ dila, in. njegovo ime se bo imenovalo Emanuel (Bog z nami). u j 10G Mladika ko pognala iz J es e to v e*) ko¬ renine. Duh Gospodov ho nad njim počival, duh modrosti in razumnosti, duh sveta in moči, duh ved¬ nosti in pobožnosti, in duh strahu Božjega ga bo na- po/novalč Dete nam je rojeno, in Sin nam je dan, in na njega rami je poglavarstvo, in imenuje se Prečudni, Svetovalec, Bog, Močni, Oče prihodnjih časov, Pogla¬ var mir it.“ „Glas vpijočega v pusavi (zadoni): Pri¬ pravite pot Gospodu, ravne naredite v pusavi steze našemu Bogu. Vsaka dolina hodi zvišana in vsak hrib in grič hodi znižan, in krivo hodi ravno, in grudasto hodi ravna poti 1 h ' V"„ G o sp o do v duh je nad menoj, ker me je Gospod pomaži lil; poslal me je pridigovat krotkim, da ozdravim pobite v sercu, in oznanim jet¬ nikom prostost, in zapertim rešenje; da okličem spravno leto Gospodovo in dan maševati j a našega Tlntid “ • - <$£yV ..i. noga. ^ „Bog sam ho prišel, in vas ho rešil. Tedaj se bodo slepim oči odperle, in ušesa gluhih bodo odmašena; tedaj ho kraljevi skakal kakor jelen, in jezik mutastih ho razrešen.“ ‘ „Svoje telo sem dal njim, ki so me bili; svoj ega obli čja nisem oh er ni l od njih, ki so me zasramovali in z ap Ij ev ali.“ ^ „ Darovan je, ker je sam hotel; kakor jagnje je p el jan na zakol, in ne odpre ‘'svojih us tč „Njega bodo narodi molili, in njegov grob bo čas til!j iv č Jsaj. t i /H* H *) Jesej r A -A’ /KG& /fč, f v'(?£ *( aU&. ^VI,‘‘ / /V-O-7 '^J». t ‘-'•''V-^ '^% \ T*^ *»—-^"’ / O S CX^n vVc //^-'iL- ( A*^< f {*&**■'« ^/•^Vt, 'i^-^u, ^ *v.- s\J *ul V» . */L£ ,^y' wX ^ '-»-. ~^y > y-J*~+*—Z V - ^^rx- ’oX c ^*~p 0 ^**'^ ' ^ ^ ->*-^A -v^ ^ **~^a »A^c ^— Yw, - ! ( / 7' ‘ O—u- • / _ ;, *'n 'K <1* , 4 -a «. ' TS. Judovo kraljestvo razpade (588 pred rojst. Kr.)- Daniel v Babilonski sužnosti. * * Tudi pri prebivavcih Judovega kraljestva poslednjič vse šibe Božje nič ne pomagajo. Vdajo se gnusobnemu mali¬ kovanju. V svoji terdovtratnosti tudi tako globoko zabredejo, da preroke Božje preganjajo in nektere zmed njih celo pomore. Toraj pa tudi Božjo milost'utrudijo, in ostra pravica jim hudo šibo splete, kakor jim jo je bil napovedal prerok Izaija. — jj&£-,jLeta BOB or, Kr. pride N a b u h o d o n o z o r, babilonski kralj, ^^IfKOVojsko v Judovo deželo, plane nad Jeruzalem, ga pre- A-^^more, in kralja in naj imenitniše prebivavce v sužnost pelje na Babilonsko. Šestnajst let pozneje se ti, ki so bili še doma 'X Postali, v svoji slepoti spuntajo zoper Nabuhodonozorja; on pa z večjo vojsko pride nad nj.e, Jeruzalem poldrugo leto oblega, ga zopet premore, in do malega vse prebivavce od¬ pelje, mesto pa in tempelj, iz kterega je vzel drage posode, z ognjem popolnoma pokonča. Strašne so bile razvaline ne¬ kdaj tolieega in prekrasnega mesta. Še zdaj mu serce trepeče, kdor bere žalostne pesmi, ki jih je prerok Jeremija pel nad temi razvalinami. Tako le toževaje žaluje: f „Oh, pota na goro Sion žalujejo, ker ni nikogar, da bi prišel k praznovanju! Vsa njena vratg so poderta, nje duhovni zdihujejo, nje devico so nVšnazne^ in sama'je utopljena v brid¬ kosti. -— 0, vi vsi, ki mcmo hodite po potu, pomislite in glejte, če je kaka bolečina, kakor bolečina moja. — Vsi, ki po. potu hodijo, ploskajo nad teboj z rokami in s svojimi gla¬ vami majejo rekoč: „ Je li to tisto mesto doveršene lepote, j 'veselje vsega sveta ?“ ' : ' * * Pri toliki nesreči je "bilo' tolazljivo le edino to, da je Nabuhodonozor sam sploh usmiljeno ravnal z odpeljanimi in sužnimi Judi. Med njimi je bilo več mladenčev kraljevega in knežjegu rodu. Kralj ukaže naj umnejše in pripravniše njemu v službo odbrati, ter jim Jiranp dajati s kraljevo mize. Mod izvoljenimi so: Daniel, Anablj a,^Mizijtel in A z ari j a. Oni pa sklenejo, ne jesti kraljevih jedi / ker so jim bile marsiktere prepovedane po judovski postavi. Kraljevega hiš¬ nika toraj poprosijo, da bi jim dajal le sočivja in vode 9* 112 piti. Hišniku je to sicer všeč, vender Danielu reče: „ Boj im se kralja; ako on vaša obličja vidi medlejša, kot druzih mladen- čev, vaših verstnikov, zapadem glavo. “ Daniel pa dalje prosi, rekoč: ,Poskusi z nami vsaj deset dni. In potem stori, kakor se ti bo zdelo . 11 Hjšnik njegovo prošnjo usliši. In glej! Njih lica so lepša in obilnejša,-kakor vseh unih, ki so ob kraljevi hrani živeli. Toraj jim hišnik še dalje daje sočivja in vode. Bog pa jim je podaril visoko razumnost in modrost. * * Ko minejo dnevi, po kterih jih je bil kralj ukazal pripeljati, jih vikši hišnik pelje pred Nabuhodonozprja. Kralj se ž njimi pogovarja, in najde desetkrat več modrosti in um¬ nosti pri njih, kakor pri vseh vedežvavcih in modrijanih svo¬ jega kraljestva. -Pridem jih toraj v svoji službi. 28. Daniel cisto Suzano smerti reši 'U. % / 1 -eNHrt* O J. »v. j»»V» ; > m / i a v so prebivali v Babilonski suznosti, Med Judi, je bil tudi, mož, po imenu Joakim. Imel je ženo, po imenu Suzano, ki je bila silno lepa in boga¬ boječa. Judje so se pri njem. shajali, ker je bil med vsemi naj častitljivi, Pri njem. sta se sliajald tudi dva sodnika, ki si jih je bilo ljudstvo malo poprej izvolilo, 'itdr so mislili,/ da sta poštena moža. Bila sta pa silna hudobneža. Joakim je imel blizo svoje hiše saden vert, in ko je bilo ljudstvo okoli poldne domu odšlo iz hiše od sodbe, je hodila Suzana tj e sprehajat se. To sta vedila stara hudobneža. Nekega dne se skrijeta. In ko Suzana po svoji navadi pride na sadni. vert, in ukaže zapreti vrata, starca berž k nji, prite¬ četa ter jo nagovarjata, da bi privolila v velik greh'. „Ako pa ne“, ji pravita, „bova zoper tebe pričala, da sva te zapazila v grehu,“ Suzana zdihne rekoč: „Y stiskah sem od vseh strani: če namreč to storim, kar hočeta, je moja smert (pred Bogom), če pa ne storim, vajnim rokam ne ubežim. Pa bolje mi je brez o/, '/< 4 ,,^, cf 7«^ t *"* ^ ;■-■ • -f ■_. /£7 c- • A>, T^I-V <:.„ 113 it» form einea Raudiiamus- m c. biefeč SBctueS abroenbtg ju m«* * S. 21 . in SBon bet* j*ttU$eti SRegimmg be$ jubf* de fd)ett SJoifeč nadj ber SBieberfunft «ud ber °> babplomfcfim ©efangenfcfjaft, bič ju bcffen »bili* a J ger iBcrtiigung burcfj bie 9?omer. er ca S- ©tab bie $uben nacb ber ba&pfonifdim in ©efangenfd&aft burd) $$nige regieret roorben, ' m roie »brt)« 'i e ~ 21 . SRcui. ©te futb unfer ber 35otma§i> er fcit ber Sperfer unb nac&gefjenbd unter %lt> ranber bem@rp§en uerbiteben, »etdjer- nad}* m bem er Sariuč/ ben tehten j£6nig in ^>crfien i: itberumnben , ftcf) be$ ganjen £ment$ bernei* se fiert ()at. sftad) bem Sobe Stieranberd (ja* ?* ben De [fen ©dnfilinge bad Dfatd) gefpeilef. sptaiomdud tfi $onig gercorben in (Sgpp* ro ten t unb ©eieufub bat in Sabpion unb in ■«- feriten regtert. ^toiomdud f>at Subda etn* ta, genommen, unb eine grofte 3abi ber Snbett 7 aj gefdngticf) nad) <£gppten gefuprt; betTen Šlafy m, folger ^tolomdud sppilabelppud gemefen / raelc&er bte $uben fepr n>o()l getmlten, uttb ew jpat aOen , bie nur gemoilt, jugelaffen, »on ati ba in $ubda ju jiepen. Unter biefem iff ni , nad) ber gemeineu SD?ctuuna bie £■ ©cbrift go¬ to % in "t au t&inc aUgememe Untttvoeifung in bač ©riecbtfc&e u6erfe$et roorben- (Dtan nemir fte baber t>te Uebetfe^ung ber ftebenjig SDoitnetfdjer/ unb bie Širclje bat f mit SPbttippug $ 0 Uj 8 in SSKacebonien »miitigt, umben^pto* lomaug ©ptpbaneg i^nig in ©gppfen femeg J^^nigretc^e; ganjlieb ju entfefcen. £5ag jubi* fcge £anb ifi.bamafg immer »onbiefen §itr* jteu geplagt unb rerfolgt roorben, 2(ntiocbug tftfnig in ©ptim t fjnt J« fef* nem £Rrtd)fo|ger ben ©eleufug ^iiopater ge# babt, roelcber burcb bie S(nbad)t beg #obfn» pncfferg £>nfag bemegt rombe, aUe Sftofb« roenbigfeit jum £)pfer barjureitben. ©eleufug bat ju (finem šftacpfptger ben Stntiodjud ©pipbaneg gebabt: biefer bat fi# burcb feine S8o^()fit fe^t befatmt ti nem unbern gegeben unb ge* nonunen. @r bat ben £empel ju Setufalem &erte^ jenige getoDtet , mrlebe jum £)pfer »erfammelt m marcu. (SnbterO ift er butcih gerecfjfe ©trafe 4e ©otfeš eifnbiglid) geffotbeit. °\ SBdbrenber biefet SSerfolgung beš Sfnfto« aj cbuš/ bnt ftd) 9 ttatfjatbiaš in bie SBtiffe be« er geben; atfmo er lieber »on ben $rdutern le« ? . a ben molite , aiš baš $leifcb effen, melebeš m bureb baš ®cfe0 »erboten mar. ©cmnad) bat ' m er bie SBajfen ergriffen; etn glekbeš fbataucb e " fein 6o()n, ber berubmfe ^ubad $?acbabduš er mn tbre ŽKeligfon unb baš iubifcl>e Solf ju befebu^en. /« £>bfd)on bie $uben btš jur 3*it beš Otta* »; tbatbtaš unter ber SSofmdfiigFett ber fturflen se gelebt, mooon mir je^t gebanbelt ; fo be« ?“ i^tetten jte bodi) etne ©attung ber£>5erberrlte§« $•« fetf- a) ©te mad)tenetne fr«u)e ©emeinbeauš, ro melebe burd) £obe))rlejtet unb burt& ben bo« «- ben Olatb beš 23o(feš / fo man ©anebrm b>tep^ *«, regieret murbe; ©ie mare« nur allein fnbern, '«/ £) 3 maš if fe: *" ~ ’ vbi citz a) Vide quoad hsc omnia libros Machab. Jo- feph. uh. 11. & 12. hiftor. Jud. S. Aug. d« m i ctvit. Dei 1. 18. c. 45. go- 7 ai4 £ine allgemettte Urtrmreifmtg m$ bie &d)d^ung betrifft / ben $M«t um? tenrorfen. $. 3Batr t$ bem Sftaf&aff)ia4 unb feincm ©of)ne 3>ubuč 5D^adf)a&du«f jsugeffljfen, gegen ben Jfontg 2fnttocf>u5 bie ©nffen ju ercirct- fen / untee bem 23on»anb ftcf) megen bet 3lc> ligfon/ t»eld)e felber »erfofgte, ju rdcfjen ? Z. r. (H tfl ntemaič jugelafieti/ unterbem SJotttmnbe ber ŽBerfoIgung r ober bet SKeli* gion m gegen bie mbfmdfige ©ercaft bet l5mge mtfjumerfen. a) Sefuč flTljrffiuč (jat nidjt f)ie etilen ©ijtijlen f>aben feb nfemdgegeh bie betbntfcbett faifer mit@ei©af aucb ber 9)?r|ia$ »ollen geboren merben; unb biefeč ©efcfeledbt J)at audi nad)icc^tem ben gameti gegeben. Scb fage nactgelienbe; benn bet SRamen^uben tfl ntd)t bem ganjenSJol« tc, fo »on 5afobTerfIdmmte>gfgeben morbcn, a($ naeb berSBieberfunftaučber bab^Ionifcben ©e* fangnifj. Sorbet ttntrbe biefer Diani en fcinemge* geben, alčaUeinbenjentgen, melcbebad lonig* reicb guba benoobntcn. ©be ba$ fjeilige £anb in £t»ft) ,tonigmd)e jertbeiiet t»ar , toooon i»ie bie Š3efd)reibung glctcf) bernaeb fef>rn rnerben, ftnb bie Sftacbfommltnge Sate r.tc&f anberč befannt gercefen / ntč unter bem Plamen ber Sfraeliten obet *£)ebraet. e&rder iff mribt fo get»ifl. ©intge fagen , bafj Stbrabam bet ©ro0»atet Safobd fep genennet toorben -£>e* 6teu / t»eil er »on -Jjeber bem 3Sater tyf)alt§$ flbflammte, unter roele&em bie @pra©e »emir* __ £ 2 _ ret a) Gen. 32. 28. J n 6 i£int aUsmdtttUMavceiiimtij tet »otben. &ie (Sprale / t»eld>e£e&e» trebeč , til gtoufcltd) »crfcliebm ; biefe lueg bte Ijetirdifčpe on dnem $8ot> te, fo (tuf frbtaifeb fv »ielald Jenfdte ifeijjt, x»eit Slbrabam »on jenfeltdbed^lufted @upf)rat geFommen mar- §olglid) nad) biefer tehten SJrbeutung ifl 5f6raf)am etn £cbraer genannt morben, ta et-tmbafl ftui&fffianaan getom* men / um feln -čertommen ju jeigen, ali? menn man getogt fjatfe: etn SJtenfcJ) »on jen* feits bed glufied @upt)rat. a) $. S®ad bebeutete bad jubtfd)e SSolf / met* <&ed »,on etnem SJlenfdjen ganj allein entfprof- fen? 2f. ®lf gripen/ melc&e alem bnrrfj Se* fum £()riflum entffanben ftnb. S- 2Bad bcbeutetfit bie jmolf spafftarcfjetf / »on t»eld)en alle 3uben iijren ttcfprung l)aben? 21. 2)ie $rci>lf 2(»of?el, meletse bie gttflli’ d)en SSdter aUcr0>nflen ftnb, unb bedmegett fagt ber •£>. Slpoflel ^aulud, bap mir auf i>er eJmmbfef te bet 2lpoffcl gebaitec fini), b) $. SKad beoeutete £ia unb šKac^ef ? %. S5ie {jetligen 23dfer ber^irefce l)a6enbie S?ia megen if)tet giut&tbarMt ald eine $or* bii>* a) S. Aug., de civit, Dei Jib. 16, 'c. n. & j'b. 18. c. 5. b) Ephef. 2 . 20, A •Zlrti. —Aijuaavu it* lja, lic. U amela namreč m bilo vpričo, sicer bi se bil branil tudi on. Ko trije in Sotm tints ZUtecfr temin*. 117 btlbnič t>esS t£>dttgen gebend betradtfef , unb bte SRadjet n>?$?n tf)ter6$onl)ett unb jugletdj Unfrud)tl>jtfett tild ettte S3orbilbnt| bedjent* gen £ebend/ n>etdE)e mefjr lit (£rfenhtni§ bet gSaftpeit afd tu bet* flujjecllcljen S&trfutig be- fdjaftiget mat; a) eined tfi jeitifdb unb mulj* feltg/ bad anbere enng unb glucffdtg, / S- 7- Bon bet* 3)tenfi&arfeft ber Sft-Tteltfen tn (Sgppten, unb mte Ife tn biefe £)tenft&ar* feit gci-at^crt. S- !>a6en bte ftnbet 3fcael bttd bem $C6ea* (jam »erlprodjene £anb alijetf bemo^net? .21. Sl&tgfjam, $fa«f unb Safob fjaben in bem »eefptodjenen £anbe ald ^remblinge ge- roofjnet, unb bie Sfrneltfen lijte ^acpfbmm* Itnge (tub niefot JU m Beftge blefed £anbed ge# fomrnen / btd »tet buitbert Sraljre nad) bet 23erljetf?un.ct / tpeldje »on@ottbem2l&raljant gefcbefjcn. bj S- SBarum ttf fo »tel %eit »etflofTen , efjt bie Sftgeliten bttfed £anb Pefaften ? £ 3 2t. a) S Aug. 1. 22. cont. Fauft. c. 52. & feg. & S. Greg. 1. 6.•moral, in Job. c. ig. b) G$n. 15. 13. A&. 7. 6» Hebr. 11. 9. ii8 ičitte rr nacb betu Q3erufe be3 2tbrnbamš. a) S. ?8et> rcač fur einetr ©elegenbett ftnb Die Sffcaeliten in bie egpptifct)e £>ienfibarfetf ge? jatben? 21. (£tne gro§e £uHger$notb t)at ben 3aFob gejroungen , ficb mit feinem ganjen -£>aufe tn (Sgpptcn nteberjufepen, t»elcbeč in fiebett* jig sperfonen beffunb. ©fin ®efcf)Iedf)t bat ftd) Dflfelbfl »ermef)cet, unb barauč tjf ein fe&t jjdufigeč 23oIF entftanben , roelcbeč nacbge* fjenbtf graufam »erfoiget unb bureb g.'barao .Vtonig in Sgppten in bte grofje ©Hanerep ge* . fiurjet roorben. b) S • SSarurn i>at SaFob , biefetn -£)unger ju fntgefjen, ftd) tn (Sgbpten begeben ? %. 5Bei( er »emommen, bafj btefe£un* geržnflfb fteben ^abre rcdbmi folite f unb So- fepb feta ©obn in (čgbpfen atle ©etualf bafte, burd) beffen JtforficbttgFeif biefetn $bnigf reiebe ntd)f bač ©ertngfie nedbmiber *£>un« getčnotf) abgieng. $. $Bte ifl 3ofepf> tn €gppfen geforamen ? 2i. 3iafob liebfe 3ofep() mebr alč feine «n* bern $tnber , unb bečaegen $afcn fie ben 3o* fcpf) a) Gen. 15. 13. Aft. 7. 6 . Hebr. 11. 9. * . b) Aft. 7 . II. & feq. i>. Allg. de civit. Dei 1. t( l6. C. 40. zl~ - _ ' na namreč ni uuu _ vfJit j^o trije , Potem kralj stopi pred sjgje' razbeljene peči, m reče: „Vi služabniki, naj višega Boga, pojte iz pečl!“ in mahom iz peči pridejo, in vsi se prepičajo, da ogenj ni imel moči do njih mladenči ne popadajo na obraz, pristopijo Babilonci ter jih zatožijo kralju. * Nabuhodonozor ves togoten ukaže, da se peč sedem¬ krat bolj zakuri, kakor je bila navada, in naj močnejšim mo¬ žem zmed svoje vojaške trume zapove, te tri mladenče zvezati in jih z oblačili vred vreči v razbeljeno peč. Berž se to zgodi. Toda, angel Gospodov k mladenčem pristopi, in palme plamen iz peči, tako da može, ki so jih bili vanjo vergli, zažge in konča; sredi peči je pa hladil, kakor da bil pihal večerni veter. Ogenj se mladenčev celo nič ne dotakne, sežge ie vezi, s kterimi so bili zvezani. Mladenči tcsaj kakor na ena usta Boga hvalijo, slave in časte. * Ko kralj hvalno petje sliši, se začudi, in v peč pogleda, kar osterml in svojim imenitnikom reče: „Ali nismo tri zve¬ zane može v sredo ognja vergli? Glejte, jez vidim štiri može, razvezane, v sredi ognja hoditi in nič niso,poškodovani; in podoba četertega je lepa in krasna, kakor' sinu .božjega!" 116 teles, in še kar las ni bil prismodil na njih glavi. Sterme nad tolikim čudežem, Nabuhodonozor zavpije, rekoč: „Česen bodi njih Bog, ki je poslal svojega angela ter je rešil svoje slu¬ žabnike. Zato od danes to povelje dam, da mora umreti, kdor¬ koli zoper tega Boga kletev izreče; zakaj saj ni druzega Boga, ' kteri bi mogel tako rešiti!" Tudi je kralj povišal v Babi¬ lonski deželi te tri mladenče. , . - ‘ s? TCU'- \j 80. Kralj Baltaz tet* hfUUf-AA, ■ i?f?ahieK?"jč Kog rji n malik Bel £Bal) poznejši n starosta dodelil tudi dar/gj*- prerokovanja in čeznatornega razlaganja. To je očitno dokazai^*? ob času, ko je bil stopil na kraljevi babilonski sedež Nabu- hodonozorjev vnuk, Baltazar po imenu. Ta kralj svojim ve- likašem in ženam svojim napravi veliko gostarijo. Že vinjen se prederzne, in ukaže prinesti zlate in sreberne posode, ktere je bil njegov stari oče odnesel iž tempeljnaT Jeruzalemskega. Iz teh posod pije kralj,Mtjegovi velikaši in njegove žene. Kar se prikaže roka, ki zapiše nekaj besed na steno. Vsi se pre¬ strašijo in osterme; kralj pa obled! in se trese po vsem životu. Urno vse modre skliče, da bi mu besede razločili. Ali niso mOgli ne pisanja brati, nikar ga kralju razložiti. Zdaj Daniela pokličejo pred kralja. Daniel pa odkritoserčno tako le govori: „Ti, o kralj, si se vzdignil zoper nebeškega Gospodovavca. Ni ti bilo zadosti, da je tvoj stari oče svete posode vzel iz njegove hiše. Ti si jih dal še prinesti, da ste iž njih vino pili, ti, tvoji boljšaki in tvoje žene. Zato je Gospod dal pisati na steno. To pa je napisano: Mane, tekel, far e s. To pa , je njih razlaga: „S eš t e 1 — je Bog tvoje kraljestvo in ga dokončal. Tehtan — si bil na tehtnici, in prelahak si najden. Razdeljeno -je tvojo kraljestvo in dano Medijanom in -(^vlPerzijanom." — — Še tisto noč se prerokovanje spolni: Cir_ ; S -, pridere v mesto ter ga zažge; Baltazar je bil umorjen, PeK' £*(š(zijani in Medijani |i kraljestvo razUele. n -o,:, - *j.* t C i r, perzijffoski kralj, se je kmali vsega babilonskega'' kraljestva polastil. Daniela je Cir visoko cenil in častil ter ga j še celo k svoji mizi jemal. — Babilonci so pa imeli malika, z imenom Bel, kteremu so vsak dan darovali dvanajst mer pšenične moke in štirdeset ovac in šest verčev vina, Daniel L £ £ ''^tr^.. 4t*tk cA^^, J rS e^uzZ^fT /u . eZf&t, Zt-Zj JL Cz^-^O p $-*A , o(jxo £^f-A\_fcz c*jf~ ^ (J-cJlA^ ^£_skJ\ iA/^un e)«? . o&+a-wk*v c^*i., & J 'L . sZszuji^ 'Ttr>c/-f’ Z-Z+^a. t-^Jt^- *£ / XJ? i £‘ y^M.^ c/c^ s6-€^C. ‘VjZ-s *~^'^ l * - jO 2 , ZS'°*4zt\s9. pZZ^-rAjj? 0^0 tZ-^M TZU'^ J^tye h . XrtsQ. 1 a U^f/tu J~J-x^Zi fz^. J.^ffif .(rjjf- ^pfeA '••■' ^frC-KjK.' r ?-•> y č )* >u«. _ C^ZUI t ^-MCo ^a£^A_ *> ^ M -Vi’ -- T<’^ ... .5«. -7 # " “ < i4 ' . y. vjt . 117 pa je molil svojega pravega Boga. — Nekega dne mu toraj kralj reče: „Zakaj ne moliš Bela? Daniel mu odgovori: »Ker častim živega Boga, ki je ustvaril nebo in zemljo, in ima oblast čez vse, kar živi.“ Kralj se začudi in vpraša: »Ali se ti Bel ne zdi živ Bog? Ne vidiš li, koliko vsak dan povžije in po¬ pije?" — Daniel se mu posmeja in pravi: „Ne dajaj se mo¬ titi, kralj! ta Bel je znotraj iz ila, in iz brona zunaj, in nikoli nič ne je. “ Na to se kralj razserdl, pokliče Belove duhovne, kterih je bilo sedemdeset, in jim reče: „Ako mi ne poveste, kdo povžije te darove, boste umerli! Ako pa skažete, da Bel povžije to, bo Daniel umeri, ker je Bela klel." Daniel kralju odgovori: „Zgodi se po tvoji besedi. t Potem gresta kralj in Daniel v Belov v tempelj, in nje¬ govi duhovni pravijo: „Glej, mi gremo ven, in ti, kralj, po¬ stavi jedi in vina, ter zakleni vrata, in zapečati jih s svojim perstanom. In ko jutri noter prideš, in najdeš, da Bel ni vsega pojedel, naj umerjemo mi!" — In celo nič niso bili v skerbi zavoljo napovedane smorti; zakaj naredili so si bili pod mizo skriven vhod, po kterem so noter hodili in dar! povživali. — Ko tedaj odidejo, kralj pred Bela postavi jedi in vina; Daniel pa ukaže svojim služabnikom prinesti pepela; in ga vpričo kralja narežeta., po vsem tempeljnu. Potem, izideta, zakleneta vrata in jih zapečatita s kraljevin/perstanom. — Duhovni pa, njih žene in otroci ponoči po svoji navadi v tempelj gredo in vse pojedo in popijejo. f Kralj o pervem zoru vstane in gre z Danielom k tem¬ peljnu. Pečati so celi; zdaj odpreta vrata; berž pogleda kralj na mizo, in zavpije na vse glas: „Velik si, o Bel, in ni je goljufije pri tebi!" — Daniel se mu nasmeja in reče: »Po¬ glej na tla, čigave so te stopinje?" Krat se začudi in pravi: »Vidim možke in ženske in otročje stopinje." Kralj bolj na tanko preiskuje in prikažejo se mu skrita vratca Belovih du¬ hovnov. Cir se razserdl ter ukaže duhovne zgrabiti in pomoriti. Bela pa zročl Danielu, ki razdene njega in njegov tempelj. Ol * v 81. Daniel v IJevnjaku. * Babilonci so častili tudi velikega zmaja. Še čelo kralj je bil tako bedast, da je molil divjo zver. Enega dne toraj 118 Danielu reče: „Glej, zdaj ne moreš reči, da to ni živ bog, moli ga tedaj!“ Daniel pa odgovori : „ Kralj, daj mi le oblast, in ubil bom zmaja brez meča in brez kola.“ Kralj mu privoli. Na to Daniel vzame smole, masti in dlak, jih skupaj skuha, iz tega naredi kep ter jih zmaju v gobec daje, — zmaj pa se- razpoči. Potem pa reče: „Grlej, kakošne'ga toga ste častili ! 4 * Ko Babilončam, to slišijo, se silno razserde, in se zoper kralja zberejo, rekoč: „Kralj je Jud postal: Bela je razdjal, pobil zmaja in duhovne umoril ! 4 Ko pridejo do kralja, pra¬ vijo: „Daj nam Daniela, ali pa bomo pomorili tebe in tvojo \ rodovino ! 4 Kralj se ustraši, sili jenja in jim s težkim sercom i da Daniela, kterega je serčno ljubil. Spuntana derhal Daniela v levnjak verze. V jami je pa bilo sedem levov, kterim so vsak dan dali dve trupli in dve ovci; le takrat jim jih niso dali, da bi požerli Daniela. Divje zveri pa mu nič žalega ne store. * Šest dni je Daniel že v levnjaku, in silno lačen je. — Ta čas je pa blizo razdjanega mesta Jeruzalema živel prerok, po imenu Habakuk. Ravno je podmet skuhal ter ga na polje nesel ženjcom. Kar se mu prikaže aiigel Gospodov, in mu pravi: „Nesi južino, ktero imaš v roki, v Babilon Danielu, ki je v levnjaku . 4 Habakuk mu odgovori: „Gospod, Babilona še nisem nikdar videl, in za jamo tudi ne vem ! 4 Ali angel ga A 'Z^/‘ 7 “^ «^«*r*- r^- 7^9 iz*y CT?Vi^ -x-»~r^- «. . "T^^^Cijt^, Ja te.*, alt, r^-< , \^-»uo 9 £i-c ^ 7* i/*, /?, y«-<^r *-e-'«'-o G} «.-&* •* 7,^., -r 1 r.^v. i P r 'me verh glave, in ga nese za lase s hitrostjo svojega duha v Babilon na jamo. Habakuk zavpije, rekoč: „Daniel, slu¬ žabnik Božji, vzemi južino, ktero ti je Bog poslal!“ Daniel s hvaležnim sercom odgovori: „Spomnil si se me tedaj, o Bog, in pokazal, da ne zapustiš njih, ki tebe ljubijo!" Potem vstane, in je. — Angel Gospodov pa Habakuka berž spet nazaj postavi na njj^ovo rgesto./^^ ^ , 2 /, * Sedmi dan kralj sam k ljevnjaku gre, da bi obžaloval svojega ljubega Daniela. Stopi toraj k jami, pogleda vanjo, in glej, Daniel sedi zdrav in vesel sredi levov. Osterml in zavpije ■;g na ves glas: „Velik si Gospod, Danielov Bog!" Na to ukaže, Daniela iz levnjaka potegniti; nje pa, ki so ga hotli pokon¬ čati, v jamo vreči; in bili so berž požerti v pričo njega. Kralj se vnovič začudi in pravi: „Boje naj se vsi prebivavei Da¬ nielovega Boga, ker on je rešenik, ki dela znamnja in čudeže na zemlji!" > jll, 82. Judje se iz babilonske sužnosti vernejjj (536 pred rojst. Kr.). Preroka Agej in Caharijd. Duho¬ ven Ezdra. * * Že Jeremija je prerokoval, da bo babilonska sužnost terpela le 70 let; in da se bodo Judje spokorjeni vernili v svojo domačijo. Daniel je to tolažljivo prerokovanje ponovil, ter mu pridjal še novo prerokovanje, da od povelja, naj se Jeruzalem zopet sezida, do odrešenikove smerti ne bode prav na tanko preteklo sedemdeset letnih tednov, t. j. 490 let. Hudo terpljenje v babilonski sužnosti in opominjanje k pokori po prerokih, zlasti po 7 t)anielu in jCcehielu je Jude k pobolj- šanju nagnilo. Taraj' Bog serce perzijanskega kralje Čira gane, da dovoli Judom verniti se iz sužnosti; ravno sedemde¬ seto leto po odpeljanji v sužnost da Cir po Božjem navdih- njenji po vsem kraljestvu oklicati: „Kdor je zmed Božjega ljudstva, naj gre gori v Jeruzalem, in naj zida Gospodu hišo! “ Tudi jim nazaj da vse posode, ktere je bil iz tempeljna pobral Nabuhodonozor. J * Tedaj se na pot v Judejo *) napravi veliko tavžent Judov, Vodnika sta jim bila knez Zorbbabel in veliki duhoven Jozvai* Leto po svoji vernitvi so začeli v Jeruzalemu tempelj zidati. Duhovni in leviti so zraven delavcov stali s trobentami in cimbalami ter so hvalili Gospoda, in vse ljudstvo je od ve¬ selja vpilo z močnim glasom in hvalilo Gospoda. Ko so pa . / čez več let dozidali tempelj, ga z muozimi daritvami posve¬ čujejo ib praznike obhajajo. /v f Veliko starčekov, ki so nekdanji prekrasni tempelj [ vidili, milo toži, da je uni tempelj tega v veličastnosti daleč presegel. Bog pa pošlje preroka Ageja jih tolažit s prero¬ kovanjem: „ Bodite serčni! „Se majhen čas, in prišel bo On, ki so ga zaželeli vsi narodi, in veča bo čast te poslednje hiše, kakor poprejšnje. “ Skoraj ravno tako je govoril prerok Cah arija: „Uterdite si svoje roke. Zakaj glejte, velika in močna ljud¬ stva bodo prišla, v Jeruzalem iskat Gospoda vojskinih (rum. Vriskaj, hči Jeruzalemska! Glej, tvoj Kralj pride k tebi, pravičen in zveličar; ubog je, in sedi na oslici in na zebe tu oslice." Caharija pa tudi vidi, kolikošna žalost se bo pripravljala Odrešeniku, in v njegovem imenu tako le govori: „Gospod mi je rekel: Pasi ovce, ki brez usmiljenja koljejo in prodajajo svoje posestnike. In rekel sem jim: Če se vam prav zdi, mi prinesle plačilo; če pa ne, je njajte! In nahtehtali so za mojo plačo trideset sre- bernikov. . . Gledali bodo na me, kterega so pre¬ bodli: in bodo objokovali, kakor se objokuje edinorojeni sin. Tisti dan bo v Jeruzalemu velika žalost, in žalovala bo vsa dežela." vAbrPv * Kakih 80 let potem, ko so se bili Judje domii vermilj,. /so na povelje perzijanskega kralja 1 !začeli zidati tudi mesto m njegovo zidovje. Samarijani so jim pa hotli zidanje po sili , ubraniti. Judje so Boga molili in straže stavili noč in dan. Polovica mladenčev je delalo, polovica pa jih jo bilo na boj ; pripravljenih s sulicami, škiti, loki in oklepi. V 52 dneh je I zidovje z vratmi in stolpi stalo. Samarijani spoznajo, da'je bilo *) Judeja se je zdaj imenovala dežela nekdanjega Judovega kraljestva, z rodpvpma Simeon in Dan vred, ki sta se bila že poprej odtergala od Izraelskovega kraljestva, in se zedinila z Judovim. /p. S? olK * * ■ /frčS?tAMsti _ 'tih ~ : \ * ''^ 2 '%% I; r r VT*' *? ttt c,ne8 ^acecfrfemus. 239 biefed batbie ©efteber^erobianeroerurfacbf, »on t»elcl)er mir fc^oit »orber gftelbung ge? u niad)t . * S- 33ci»eifet biefe ^Bet^agung, ba§ SefuS p (Tfjrtfhtd ber SOtefeiad fep ? L Z. 3a. ©enn ali badjentge/ road »on bem i t Sfte$iad tfl »orgcfagt, fonmrt Sefu iEbrifto 4 »olJfomraentlid) ju. p 7 1 (štflarung. ssr Slrtarerred ber Bangbdnbfer bat (m jrcan* jfgftcn Sabre feincr OUgierung ben S5cfel>i er? gel)eu laffen um bie 6fabt §erufalem steber 7 aufjubanen. SBenn man »on biefer %tit an? fdngt bie Sal)ri»ocben ju redfjnen; fo if! <£l>ti» fhid miffen tn bcr fiebenjebenben Sabrmocbe getobiet roorben. ©te Subett l)aben £f)nftum ^ nid)t fur ben SDtefjiad erfennet , fte »erldugtv ten ibn , unb torten auf bad $olf (Softed ju fe»n. $olgcnbd l)aben bie Olontet fte a»? gegrtffen , unb ibrett £em»el unb ibre 6tabt gdnjlieb »ertiiget. a) @0 if? in ber ©efcbiebte bed a) Vide alias explicationes hnjus prophetiae quo adjefum Chriftum apud Authores fnpra, ubi agebatur de prophetia Jacob. citatos. De re- aediiicatione templi fub Julian. apoftata vide Ammin. Marcellinum authorem' Ethnicum lib. 22>. c. 1. S. Greg. Nazian. ©rat. 4. S. Chry- fofl. hom. 4. iu Mat. dtc- i a4o (Sine aUgtmeine Untetrveifung Sofep&S ju fe&en f mit roie »čet ©rauel ber gernpel ju gerufaltm barnalč befubelt morben fft). (š$ ifi funbbar , bafj »on ber 3eit an bie Suben burcf) bie ganjc SBelt w* limit morben jtnb; unb baf? alte tbre SBernu* fmng, meicbe f tt r um jut 58eftf?ung ber ©fabč gerufaient mteberum ju geiangen, unb ben Sernpel roieber aufjubauen angementt babem ulemah ben 3men«n bepgeftattben, unb gemoiJt / ba& (te ben £empel jurn £a$t ber griftiigen Vitlu gton roieberum aufbauen foEJfen. S. £af ©aniel aucb nocb mcl)r »on bet Stofunft befl SKefnač geroeifjaget? 2(. Sa. ©iefer ^Propbet l)at auc& gefebrie* Ben / bajt ®ort tf>m geojfenbaret, tute ein sHetd) bem anbern iofgen rourbe, »onber3eft beo £Rabucf)»bonofor$ an , b$ jurn (Olef ia«. ©olebe ftnb , bnč žHefd) ber fSabplonier / ber^erfer, ber ©rtecben, unb ber SHomer. ©aS SSeicb ber žKbmer tff bem ©fen »ergli* d)en tuorben/ roelebeč alleč jerbricfjt, unbjer* fd)lagt; beitn bie ŽKbmer baben (id) aucb in ber 2&«t ber 2Beit bemeiftert. ©er ‘►prop^et fepf butju i n ©ač &ue 3eit biefeč $eicb$ /t ®ott ein nnberč žKeicb ermeefen murbe/ „ roelebes in biefer 8Bei§agung einem Eteinen t, ©čeut »erglic&en roirb, fo »om Serge ober z/ »o m 'T Čb če : ffeO />, e^reX-V^> &T £ C /() €'7 Kf-leAjAevo£' č Ac J* VjHrtulfr-,' -v OC*reKa^rio cčejjuAk, Arjjelf ~^~r -~' f \ L /v(y f r f [ J ',. / 7 f: e ' e 1: <-<7* te^^^j'c\ '.} r£<*sxJ-*J( t,», _,^r 7^r '" I L(jz jje f-včJ^. j-e AfAthA-čtCCo sKstj&o Je ' tčCv yi^.^ i \ji^o( ju?, crlHjpi/t£/*r'y^ y epe Aje e-s~c£: X ^7 ‘CfrtAi ! ete /-t ^ ' V/V cWt/r - ". J '' Vm • 6 . 7 -ir v^_ f \ *f. &iy f, t/. tl /i U/V /, - ^ ^ 7 - 9 — 0 ^ ’/. / , / ' '■' 2'“- <«■!/ J-C-uc.* )■, K ^-d^v-c/u^ 7^ -/, ■?• A- 'T ' ■ e-*«.*. L^.^vU*- £rJj < - - As n--', t=t. ?i v (V •'/■ - . ‘f g**.-*, Ms*f.r x»« trg- ;> •,. » L _- ---- to delo pod Božjim varstvom doveršeno, in Judom več ne nad- legvajo. Judje pa se slovesno Bogu zahvaljujejo in s solzami obetajo, da bodo odslej vedno zvesti postavi, ktero jim je du¬ hoven Ezdra prebiral. L * ' 83. Estera. ,,c t' f Perzijanski kralji so z Judi lepo ravnali, zato jih je še veliko ostalo na Babilonskem. To se je zgodilo po Božji na- redbi v prid nevernikom, da so se če dalje bolj seznanovali s pravim Bogom in z obljubami prihodnjega odrešenika. Kakor nekdaj Daniel in njegovi tovarši so tudi zdaj pobožni in modri Judje po Božji previdnosti pri nevernih kraljih dosegli veliko veljavo, ki so jo obračali svojim rojakom v prid in v razširjanje prave vere. f V ta namen je enkrat Bogu dopadlo izvoliti pobožno Judinjo, Estero po imenu. — Estera je živela ob času kralja Asvera pri svojem redniku Mardoheji, ki mu je bila prav 'serčno vdana. Ko jo kralj enkrat vidi, mu je bila tako všeč, da ji krono na glavo postavi in jo za kraljico izvoli. Ona ni pa nikomur povedala, da je Judinja; to zamolčati, ji je bil Mar- dobej svetoval. Ker je Mardohej prav po očetovsko skerbel za njeno srečo, je vsaki dan hodil sprehajat se pred kraljevo poslopje. Nekega dne zve, da sta dva kraljeva hramnika skle¬ nila, kralja umoriti. To kraljici pove, Estera pa kralju. Ta reč se preiskuje; in skaže se, da je bila tožba resnična. Hudobneža sta bila obešena, dogodba pa se je vpričo kralja vpisala v letne bukve. f Nekoliko po tem kralj nekemu Amanu podeli pervo službo v svojem kraljestvu. Vsi kraljevi služabniki svoja kolena po kraljevem povelji pripogujejo pred njim in ga skoraj po Božje časte. Le Mardohej tega ne stori, ker ni hotel človeku skazovati časti, ktera gre samemu Bogu. Ko Aman vidi in sliši, da je Mardohej Jud, se razserdi in kralja pregovori in od njega povelje dobi, vse Jude po vsem kraljestvu od mladih do sta¬ rih, otroke in žene v enem dnevu pomoriti in njih premoženje v cesarske zakladnice djali. Aman je bil namreč judovsko ljudstvo pred kraljem počernil, češ, da so nepokorni in da 122 zaničujejo njegove postave. — Judje silno zdihujejo in jokaje žalujejo. Mardohej Esteri sporoči, kaj se je zgodilo, da bi šla k kralju in ga prosila za svoje ljudstvo. Bila pa je postava, da je mogel umreti kdor je nepoklican prišel k kralju. Vender se Estera prfiderzne, ko je bila poprej svojo molitev opravila, in gre v kraljevskih oblačilih pred kralja. Kralj ravno na svo¬ jem zlatem stolu sedi. Estera pred njim na kolena pade. Kralj, ko jo ugleda, se silno . razserdl, jeza, mu šviga iz oči. Estera omedli in se na tla sese¬ de. — Pri te pri¬ či se kraljevo ser¬ ce omeči, naglo sedeža plane, jo s taj, . in rokah'' der- ži, dokler se Estera /brjhta. Na to kralj: „ Ni¬ kar se ne boj, Este¬ ra, ne boš ne umer- la; zakaj ta zapoved je dana za vse druge, le za tebe ne. Kaj hočeš, kraljica?" Estera mu odgovori: „Ako kralju dopade, pridi danes k meni, na kosilo in Aman s teboj." f Zgodi se. Ko jo kralj pri jedi vpraša, kaj želi, mu od¬ govori: „Ako sem milost našla pred kraljevim obličjem, naj pride kralj in Aman na kosilo tudi jutri, in potem bom raz¬ odela kralju svojo željo." Kralj obljubi. Aman gre ves vesel take časti iz kraljevega poslopja. Ker pa vidi, da Mardohej pred vratmi sedi in ne vstane pred njim, se silno razserdl, in ukaže, petdeset komoleov visok steber postaviti za Mar- doheja. f Drugo noč kralj ne more nič spati, in si reče prinesti in brati zgodbo iii letnike poprejšnjih časov. Ko se bere, kako je Mardohej izdal zalezovanje hramnikov, ki sta želela kralja zadaviti, kralj vpraša: „Koliko časti in plačila je Mardohej h * .-/A' \ t j' *£*!•■■ r< r 123 prejel za to zvestobo?' Služabniki odgovore: „pelo nič pla,- čila ni prejel.' Na to kralj vpraša: Kdo fe na dvoru?' Od¬ govore mu: „Aman.“ Bil je namreč tako zgodaj prišel kralja pregovarjat, — naj ukaže, Mardoheja obesiti. Kralj mu reče notri stopiti tjrfr mu pravi: „Kaj se mora zgoditi možu, kte- rega če kralj častiti?' Arnan si misli, da kraij noče počastiti nobenega druzega, kakor njega, toraj mu odgovori: „Človek, kterega želi kralj častiti, se mora v kraljeva oblačila napra¬ viti in posaditi na konja, in prejeti kraljevo krono na glavo, in pervi kraljevih poglavarjev in oblastnikov naj deržl njego¬ vega konja in po mestnih tergih grede naj vpije, rekoč: „Tako se časti, kogar hoče kralj počastiti.' — Na to mu kralj reče: „Hiti in stori, kakor si govoril, Judu Mardoheju ki sedi pred vratini!' Aman more, če tudi nevoljen in serdit, spolniti kraljevo povelje! '6-lfrb' f Med tem pride čas, iti k kraljici na kosilo in hitro se Aman tje odpravi. Pri kosliu kralj vpraša: „Kakošnja je tvoja prošnja, Estera? Ako želiš tudi polovico mojega kraljestva, dobila jo boš?' Ona mu odgovori: „Če sem milost našla v tvojih očeh, o kralj, pusti meni in mojemu ljudstvu življenje; zakaj izdani smo jez in narod moj, da bomo poteptani, podav- Ijeni in pokončani.' Kralj vpraša: „Kdo je, ki se prederzne, to storiti?' Estera odgovori: „Nas sovražnik in zopernik je ta le prehudohni Aman?' /3-to Aman to sliši, ves osterml in ne more ne kraljevega ne kraljičinega obraza prenesti. Kralj ser¬ dit vstane. Eden zmed hramnikov pa reče: „Glej, v Amanovi hiši stoji steber, petdeset komolcov visok, kterega je postavil Aman za Mardoheja!' Kralj na to ukaže: „Nanj ga obesite.' Še tisti dan kralj Mardoheja izvoli sa pervega deržavnega poglavarja namesti Amana, in prekliče dano postavo zoper Jude. Zavoljo tegale med Judi veliko veselje po vsem kra¬ ljestvu, in več Perzijanov prestopi k judovski veri. -[• Pobožna kraljica Estera, ki je edine kraljeva postava ni vezala, ki je pa svojemu ljudstvu milost izprosila pri serditem kralju, je predpodoba Marije, nebes kraljice. Le ona je bila brez izvirnega greha, ona s svojo ljubeznjivo priprošnjo.J jezo Božjo tolaži in nam zadobiva milost in zveličanja pri Bogu. j«. ~ - 124 *»*•» /AAV • •*^y- £4. Prestavljanje sv. pisma v greški v jezik (okoli leta 300 preji j-nist. Ki\), Modri pregovori Jezusa, sinu S^’ahovega^Tokon 280 pred rojst. Kr.). * Judje, ki so se bili v domovino povernili, so 'čez 200 let mirno in zadovoljno živeli pod gospodstvom perzi- jauskih kraljev. Njih sreče tudi ni kalil Aleksander veliki, Macedonski kralj, ki je razderl perzijansko kraljestvo; zakaj bil je Judom dober. Ko pa po njegovi smerti razpade njegovo veliko kraljestvo, so za judovsko deželo žalostni časi nasto¬ pili. Egipčanski in sirjanski kralji so bili v vednih vojskah med seboj, v kterih je judovska dežela veliko terpela. Pa tudi velika nevednost in huda spačenost je med ljudstvo nastopila. f Veliko djanje odrešitve pa so ti žalostni časi pospe¬ ševali. Bog je naklonil, da je na prošnjo egipsčanskih kraljev 72 učenih Judov sveto pismo prestavilo v greški jezik. Ker je bil greški jezik skoraj po vsem tadajšnjem svetu znan, so se tudi neverniki po daljnih krajih po svetem pismu seznanili z besedo Božjo, zlasti pa z obljubami prihodnoga zveličarja. f Da bi se nevednosti in spačenosti v okom prišlo, na¬ vdihnil je Bog pobožnega Juda, z imenom Jezus, sin Sirahov, da je spisal bukve, ki so s prelepimi izreki napeljevale k mo¬ drosti in pobožnemu življenju. Naj lepšim njegovim pregovorom prištevamo te le: _ . _ l * J - /L-— j V I f ^Začetek in venec modrosti je strah Božji. Vir modro¬ sti pa je beseda Božja in njena pota so zapovedi. Moj sin, nauke sprejemaj v mladosti, in našel boš modrost v starosti. Prizadevaj si za modrost, kakor on, ki orje in seje; in kmali boš pokusil njenega sadri." „Ponižuj svoje serce, in nosi, kar ti Bog naklada, zakaj v ognj i se skuša zlato in srebo, ljubčeki Božji pa v peči po¬ niževanja." „Otroci, poslušajte očetova povelja in ne žalite ga v njegovem življenji. Očetov blagoslov otrokom hiše vterjuje, materna kletev pa jim jih do tal podira." „Ne zaničuj človeka v njegovi starosti; zakaj tudi zmed nas se nekteri starajo. — Ne zametuj govorjenja starih modrih, (? JO — 3 1*3 Cy . ’. > . 0 ■ c p-rw^v, £-»-£ %/-Xtnc£; ,—iCj, «x y-*^JLs 0 . t /-*-£ecX^ cLe i (3 0 ? —/ 67 / 7 «^ /. **y St-^sK t/y~c Zc^vx/ o^l V. 4 c p^COi^/^tX<, ^ j-ra^-^tLUt, oCa^ T^erfc'^ 'jh:.^. /luu^uof*^ L. -rctr au LXX /\ or+. l&Jcj (J-;-e*«ji\ i Vj.^mi Jtn "Ytt^ v »e ** *-* <7*1 JC>'n..t regicrct »črten. §. 22- 35on bcn ©Itten unb ber 3^eItgton bcč ju* bifd)en iBotfeS, »on tfjrer oteglerung 0$ jur iCnfuuft teč SJčefjiaei. *?. £cittm bit 5uben n«c& Derbnbplonifdjen (Bcf«ngenfd)aft aud^roptieten, mte »orf;er? 2t. 2JMad)ia3, mcldjrr bepnabe w felbkger 3ett / alb StgduO unD 3ad)arta<$ meiffagte/ Dad gegen Dem (Sni >c Det 5tuferbauung bed jroeptenSempeld/ tfiber (e&feSprop&etgeroe* fen. iBon Diefer 3eit an bid ju Sotjann dem &du« fer l)at (id) fem ^ropfjet mel)r t)er»orgef&an. a) S- SBt« »ift Satire ftnb »on SBlalaebtad an Pid ju Sobami bem Sdufer »ergangen ? 2t. Ungefd()t »ier bunDertfunfiigSajjre. b) S- «£>aben bie Suten M bcr3nuid)cnjfit m ber 3*nrd)t ©otfeO gelebt? 2t. ett fmb fafi fo bodpaft geroefen, i»ie »orper. 2)iefeP fann man oft genug m Deu 5But&cm Der 9Kad;abaer unb m Deu ®efd)id)fen So* ►ve (L *sjV A :^C a ) Pf. 73 - 9 - *• Mach. 4. 49.1.c. 9.27^ 14.41. b) S. Aug. de civit. Dei lib. iii. c. 36. Vid* Chronologiftas. 222 aUgcmeirie UntS fe&en. Unfect?efTcn raaten bo$ baju* tnal mita ben ^ubcn fe^r ()etlige £eute. a) S- SBetdje ftnb bte Sube«, fo fict) bamalS burcb it)re -£>dfigfdt unterfdbteben ? 2L Drnač bcc ^ofjepriefier/ ©ttnoit fein ©obn, (£leer ? 2i. g)ie 33etfolgungen, rodeče fic unfer sptofemduč $bnig in ggtjpten, unb unfet bem 2tntiod)UČ Stontg m ©prien aučffunben , t)a6fn »e.rurfatf)t/ bafj beren cine grofje 3abl in bte mgottexet) gefatlen. c) 'Ban finbet abet nief)t/ bajj fit »on ftc& felbfi unb un> gejmungen falfcbe ©ottet angebetet/> i»ie fic x>ori)e.r gedjan batfen. $. SSSeffcn ŠotMb toat* bie Serfoigung/ tpdcjje Dic Subeu »on Sinttoc&uč etiitteti? 2t. a) S. Aug. de civit. Del lib. ig. c. 45. Qui di- cit, quodJudaei tune temporis fuerint magis impit quam tempore Prophetarum. b) -Vide etiam Ecclef- c. 50. 2. c) Vide libros Machab. ^W-vo" ( c £lit^' -e^ž jt+14+cje ' -Ce, y^en^' V' tM ^f^trčCCg iiv^ s^jL 7 w^ , c -& 2e u ^ wt %5to -*-(KHyp /fcW_ ' .-/r' /'- >. , /V/*«.,?,.. V ^ a ‘hC-- -07 in Jcrm tint » 2Urecki'8mu&. 223 2 2(. ©er SBerfofgung,‘melcbe bte 0jrtf!en od fefncn ^propljeten od mebr teifete ? ra Z. £ft«cb bem Sebe be$ Subaš 5 Jtacf)«bčuS do tmb beffen Gruber ftiib unterfd)tebltc!)e ©eften t0( unb 3n)tefpaltmigen m StuTcF)ung ber- ŽRefigion sts enffhiiiben r unb bie spjjarifdcr f)aben bem ^ gottiic&en ©efe^e etne Slenge menfd)(icf)er %u$* L Ifgnngen &ugefei?f, meicbe abergldubig, sis tbetfč biefem ^eiltgtn ©efe^e ganili# iumiber ti »aren. b) kn ©f{d)e maren biefe ©eften? %. ©ie »ornefnnfien maren bie©eFfe ber fP^arifaer, ber ©abbucaer unb ber ©fjaer. c) $: &8ač mar bie ©efre ber sp^actfaer ? 2f. ©iefe fZtib burd) jene SBermeife, folbnen Sefud ©fjrifhič ma#te / genugfam befannt ©ie mami Suhcu, bie du^etlicb cin ffrengeč erbentlicbeb Čebru bejeigten 5 im ©runbe a b er unb in ber 5 Bai)rf)eit marcu fte »erborben; ta a) Vide S. Hier. & alies Inferpretes S. Scriptu- rae in c. 7- g. u. & 12. Daniel. . b) Vide autoritates poft baec addu&as & S. Hier. dialogo eontra Luciferar. c) Quoad haec vide Serarjuru lib, de tribus fear bie ©cfče bet ©fjder ? 2t. ©iefe tcareu $itbeti, ibefdje aOed uttfer fid) gemettt Itatten, uub fiifjrten cin f# auf» erbaultc^tš Žeben. ©te brttftn m t&ttm Šer^ab ten unb in iftten ©itfen nidjtb ftrafmdfjtgcS obet’ tabeftjafteš. ©mige »erijeurmbeten fid) nicfot ,* bie anbeni (Baten fofdteč nur f um bie beč €&effatibe$ aufd gemtuefte ju bed^ baditett. @ie roaren ganj uttb gar ber SBob luft ntc&t jugetfjan. c) - 3$te<= a) Potefl: videri do&rina coruro apud jofeph,. hiltoria de Judaeis lib, 13. c. 9. & lib. 18- c 4. de bello judaico lib. 2. c. 7. Matth. 15. &23, Luc, 18. S. Epiplian. haerefi. i 5 - &c. b) Vide Jofeph. hiflor. de Judaeis lib. 13. c. 18. & lib. c. 2, de bello judaico lib, 2. c. 7. Mat. 22. 23. & feqq. A&. 23. g. S. Epiph! haere¬ fi 14. c) Vide Jofeph. ibid. Eufeb. lib. 8, de praepi- rac. Evangel, c. u. & 12. &c. 127 kakor zapovedi Božje prelomiti." Zdaj se kralj razserdi in zapove, ponve in bronaste kotle razbeliti. Potem ukaže naj starjemu jezik odrezati, kožo z glave potegniti, roke in noge odsekati, in ga, ko je še dihal, v razbeljeni ponvi peči. Vse to so mogii' bratje in mati gledati; ali med dolgim mučenjem so sc med sobc^j opominjal^ setčno uajreti^ * Ko je bil pervi umrel, drugega pripeljejo. Ko so mu kožo z lasmi vred z glave potegnili, ga vprašajo, če bo jedel, preden ga mučijo po vseh udih. On jim pa ravno tako serčno odgovori, kakor njegov starji brat: „Nc bom!" Zato je terpel ravno tiste muke. Pri zadnjem dihljeji kralju reče: „ Ti, hu¬ dobnež vseh hudobnežev, nam sicer sedanje življenje vzameš; toda kralj vsega sveta bo nas, ki umerjemo za njegovo po¬ stavo, obudil k večnemu življenju. — Tretji svoje roke pro¬ stovoljno pomoli, rekoč: „Z nebes sem jih prejel, in od njega jih upam zopet dobiti." Preden je bilo njegovega mučenja konec, oglasi se že četerti in pravi, da hoče za svojimi tremi brati slavno umreti za Boga. Ko on umerje, mučijo petega in šestega. Tudi ona junaško umerjeta. Zaničevala sta vse muke, tako da se kralj in vsi, ki so bili okoli njega, čudijo njuni stanovitnosti. * Le naj mlajši sin je bil še živ. Antioh mu s prisego obeta, ga obogatiti in osrečiti, ako odstopi od svojih očetov- 10 * 128 skih postav. Ker se pa mladeneč nikakor ne da pregovorila kralj mater pokliče, ter ji svetva, naj ga ona pregovarja, da ji ostane živ vsaj naj mlajši. Ona se pa k njemu skloni ter mu reče: „Prosim te, ljubo moje dete! Poglej nebo in zemljo, in vse, kar je na njima, in vedi, da je Bog vse to iz nič ustvaril. Toraj se ne boj tega trinoga, temuč skazi se vrednega svojih bratov, ter sprejmi smert, da te enkrat nazaj dobim s tvojimi brati vred." Ko mati še govori, mladeneč reče: „Kaj čakate? Nisem pokoren kraljevi zapovedi, ampak postavi Božji, ki nam je dana po Mojzesu. Ti pa," — k kralju obernjen reče,— „ti pa, ki Judom vse hudo zmišljuješ, jezi Božji ne boš odšel." — Kralj, ko to sliši, ves od jeze vre, in ukaže, ga še hujše mučiti, kakor njegove brate.-Poslednjič tudi mater umore. V. er? /c £hJv . /f . ' fl , k a -'.- c /čir 81. Daritev in junaško djanje Juda Makabejca (166—160 pred rojst, Kr.V^ ^^ *'~ r ' /% * * Ob času, ko je Antioh grozovito preganjal Jude, je v Judeji živel duhoven Mat a ti j a, ki je imel pet sinov. Ko sliši, da je kralj Antioh celo tempelj oskrunil in povsod po- deželi upeljeval gnusobno malikovanje, Matatija velika žalost prevzame. Spoznal je, da bi hudobija utegnila zmagati pravo vero, ako se dobri terdno ne združijo. Toraj na ves glas vpije, rekoč: „Kdor koli gori za postavo, naj se vzdigne in gre za menoj!" In vzdigne se s svojimi sinovi ,,^n ,veliko zvestih ž njim, ter zbeže 'v hribe. ^Kamor pridejo,' malikovavske oltarje podirajo in se poganjajo za Gospodovo postavo. * * Po Matatijevi smerti j m je vodnik Juda, njegov sin. Zavoljo njegovega verlega junaštva so mu rekli Makabejec, t. j. ki a d var. V boji je bil serčau, močan in strašan kakor lev; premagal je z malo množ ; co vse Antiobove vojske, in Jeruzalem in tempelj zopet v oblast dobil. In zdaj je še le prav vidil, kako je bilo svetiše zapušeno, oltar oskrunjen, vrata sežgana, in po dvorih hiše Božje je trava rasla, kakor v logu ali po hribih. Tedaj osnaži tempelj, zmagavni praznik obhaja in oltar posveti med hvalnim petjem in godbo. * Ko Antioh zve, da so vse njegove vojske na Judovem zgubljene, se silno raztogoti nad Makabejci, se vsem svojim ' t \ ■ /V 7 ' e-* • . vj - J* jvlri', ■((.: 1 > : k J 1?9 vojaškiih trumam na čelo postavi, in se ž njimi vzdigne nad Jeruzalem. Da bi se poprej nad njimi znosil in maševat, ukaže prav hitro voziti. Toda v silnem dirjanji se zverne voz, Antioh ž njega pade ter se zelo poskočiva na svojih udih. Zdaj grozno hudo zboli, živepm červi'iz trupla lazijo in meso mu odpada na kosce. Pri njem, ki je ravnokar menil, da ho zvezd^, na, nebu dosegal, ne more nikdo več sterpiti zavoljo silnega 'smračffi ,^Z daj ga minuje njegova velika obšabnost, v se gre in spozna, da ga je ta stiska zadela zavoljo hudobije, ki jo je v Jeruzalemu počenjal, ko je ropal hišo Božjo in prelival nedolžno kri. Boga Vač ne moliti in obeta, da hoče popraviti vso krivico in obhoditi Vse strani sveta ter razglaševati ib. oznanovati mogočnost Božjo. Ali Bog ga ne usliši, ker je njegovo kesanje izhajalo le iz strahu pred smerljo, — njegovo terpljenje ne odjenja. Umeri je morivec, oskrunjevavec in preklinjavec vinji deželi v strašnih bolečinah, kakor je sam poprej terl in mircfrdruge. ' ivKvt-li': iA?' i ' 130 * Po Antiohovi smerti njegov sin silno vojsko z naj slavnejšimi vojvodi pošlje v Judejo, da bi si jo zopet podvergel in poropal. Zdaj se Makabejec s svojimi zvestimi v molitvi k Gospodu obeme. Po molitvi v zaupanji v Boga primejo za orožje in grejo v boj. Koj se vojska hudo vname, se Eiovražni- kom z neba prikaže pet svetlih mož na konjib, z zlatom oberz- danib. Dva zmed njih imata Juda v sredi/ pred seboj in ga s svojim orožjem varujeta. Drugi trije pa pušice in strele z neba mečejo nad sovražnike, tako da ali oslepljeni padajo, ali od strahu beže! — Dvajset tavžent petsto pešcov in 600 konjikov so po boji našteli mertvih. * Tako Juda s pomočjo Božjo premaga vse Izraelove sovražnike še v množili kervavih bojih. V nekem boji pa se zgodi, da tudi nekoliko Judov pade. Ko Juda s svojimi zve¬ stimi drugi dan pokopava mertve, po njihovimi poverilnimi oblačili najde reči, ki so bile malikom darovane, kar je bilo po Gospodovi postavi prepovedauo jemati. Očitno se toraj pokaže, da so bili zavoljo tega pokončani. Vsi toraj pravično sobdo Gospodovo časte ter molijo, da bi Bog odpustil stor¬ jene grehe. Na to Juda v Jeruzalem pošlje 12-000 drahem / jč-£- j oC-r-e c^e 'VML/J ^ •&■ &4! *-, * f-^c M_-y ■ 7 ^v.Mi v Kc ‘-*? X^d*j^' f - 7 ^ 77 ; c/'^ tf'^’ /^•'A/JC-o -v-fi-a o£"4-Xlp *i \y <^r :■( . cX^ £ » i\ie r . ''^c/k r ,Malakij a (okoli 1. 466 pr. Kr.) je veselo oznanoval, rekoč: „Glej, zdaj bo kmali prišel on, po kterem hrepen : te. Potem bodo jenjale vse živalske daritve. Nad vami nimam več dopadajenja, rdče Gospod vojskinih trum, in daritev nočem več iz vaših rok. Zakaj od solnčnega izhoda do zahoda bo moje ime veli¬ častno med narodi, in v vseh krajih se bo mojepa u imenu opravljala čista jedna daritev. “ — Le eno. znamenje' se še ni bilo spolnilo: namreč Jakopova obljuba, ki jo je b : l dal Okoli 2100 goldinarjev našega sedanjega denarja. 132 svojemu sinu Judu. Tudi ta se spolni. Nasledniki Makabejcov so bili v vednih prepirih med seboj: Bratje se vojskujejo zoper brate in se med seboj more, in Rimljane pokličejo, da bi jih pomirili. Rimljani jpa se sami Judeje polaste ter Judom postavijo tujcga ;' kra!ja ~ Heroda Idumejca. Tako je bila toraj kraljeva palica od Juda vzeta, in priše ^ i (fč^U ( 'Ta'si.%*** v/ - 4-. : / / e a i /]• ■ ■' - * . • - V f j / t — -=—— Drugi del. Zgodbe svetega pisma nove zaveze. Pervi oddelek. ■ ~ " 7 , \. trt , Zgodbe Jezusa Kristusa. Jezusovo rojstvo in njegova mladost. 1. Oznaribvanje Janezovega rojstva. Ob času Heroda kralja je živel na Judovskem bogaboječ duhoven, Caha rij a po imenu. Njegovi ženi je bilo ime Elizabeta. Bila sta sredi grešnega ljudstva pravična pred Bogom, ker sta živela brez madeža''po’božjih zapovedih. Otrok nista imela. To jima je Drlo "na veliko žalost. Serčno pa sta Boga pro¬ sila, da bi jima sinu dal - pa zdelo se je kakor da bi. ' rt*. ^ K 1 K LfUthAi bila zastonj njuna molitev. Oba sta se bua ze postarala..,-^ Prigodilo se je pa, daje Caharija prišel na versto, duhovslco službo v Jeruzulemskem tempeljnu opravljati. Tedaj gre v svetiše pred kadilni oltar kadila zažigat. _ •’ D )/ i, , Ljudstvo pa zunaj na dvoru moli. Kar se mu angel Gospodov prikaže na desni strani oltarja. Caharija se ustraši in groza ga obide. Angel pa mu reče: „Ne boj se Caharija! Tvoja prošnja je uslišana. Tvoja žena 134 Elizabeta ti bo sinu rodila, in njegovo ime imenuj Janez. Vesel boš ti, in veliko se jih bo veselilo nje¬ govega rojstva; zakaj velik bo pred Gospodom. Vina in močne pijače ne bo pil, in že pred svojim rojstvom bo s svetim Duhom napolnjen. Veliko Izraelovih otrok bo spreobernil k Gospodu, njih Bogu. V duhu in v moči Elijevi pojde pred Gospodom, da mu bo sveto ljudstvo pripravljal. Caharija >rj^elu odgovori: „Bo čem bom spoznal, • '"zgodile? Zakaj jez sem star, iutudi moja f žena že^je priletna/ Angel mu odgovori: „Jez sem Gabriel, ki stojim pred Bogom, in sem poslan, tebi prinest to veselo 'oznanilo. Ker pa nisi verjel mojim besedam, boš mutast do dneva, ko se bo to zgodilo/ Na to angel zgine. jM-r. A A ** ff * / * 135 Ljudstvo po čaka Caharija ter se čudi, da se tako dolgo mudi v svetiši. Ko pa vender izide, ni mogel govoriti ^lagdslova nad ljudstvom. Iž njegovega mi¬ ganja spoznajo, da je imel prikazan v tempeljnu. In ko minejo dnevi njegovega opravila, se vesel domu verne. 2. O/nanovanje Jezusovega rojstva. V šestem mescu potem, ko je bilo Janezovo roj¬ stvo oznanjeno, je bil angel Gabriel poslan v gali¬ lejsko mestice Nazaret, k devici, ki je bila sicer revna v posvetnem blagu, v čednostih pa silno bogata. Marija ji je bilo ime. Zaročena je bila svetemu možu, Jožefu po imenu, ki je bil tesar in kakor Murija iz kraljevega Davidovega rodu. Kavno'je v svoji izbici pobožno molila, ko angel pride k nji, rekoč: „0ešena, 136 gnade polna, Gospod je s teboj, žegnana si med ženami!" Ko Marija to sliši, se prestraši, in premišljuje, kaj bi pomenilo to pozdravljanje. Angel pa ji reče: „Ne boj se, Marija! ker milost si našla pri Bogu! Glej, sina boš dobila, in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišega imenovan. Gospod Bog mu bo dal sedež Davida, njegovega očeta, in njegovemu kraljestvu ne bo konca." Marija angelu reče^ „Kako se bo to zgodilo, ko sem vender Bogu'Vedno"Čistost obljubila?" Angel ji odgovori: „Sveti Duh bo prišel v te, in mož Najvišega te bo obsenčila. Za tega voljo bo sveto, ki bo rojeno iz tebe, Sin Božji imenovano. Glej, tudi Elizabeta, tvoja teta, bo v svoji starosti in sicer že čez tri mesce, sinu dobila; ker pri Bogu ni nemogoča'nobena reč." Tedaj Marija pravi: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi." In angel je šel od nje. - .1 f, -J* ■ "Xyii . • 3 Marija Elizabeto obiše. G Marija se mahom vzdigne in biti y gore k Eliza¬ beti, svoji teti, ji veselo oznanilo povedat. Ko pride k nji, jo preserčno po¬ zdravi. (Ko bi trenil, je bila Elizabeta napol¬ njena s_ svetim Duhom, in na ves^las zavpije: „Zegnana, si med ženami, in |egnan je sad tvojega te¬ lesa! In odkod meni to, da pH&e^ matf 'mo¬ jega Gospoda k meni? Blagor tebi, da si /V- "v —(,'] ' ? t -t j ' *- r /^'»V'V'1 '■‘f, .. "r \. ■ r< - ^ J 1 frf,' tr-. '■■■' '■ ' / *7, ry^sCc&> r ' člr^r-^o 6 - 7-t» Cil^i A ^ .. /, JH-J-*-, - A-*’ J ^ ' aXW><* J^-Ut !*'!(] ■ 137 verovala; ker dopolnilo se bo, kar ti je Gospod do- vepal. “ Marija od veselja zavoljo čudovite milosti, ki jo je od Gospoda prejela, Bogu sprelepo hvalno pesem zapoje. tj- Tako le je pela: „Moja duša poveličuje Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu, mojem zveličarji. Kor M }J ozerl na nizkost svoje dgkle. Zakaj, odsihmal me bodo Srečno' ime¬ novali vsi narodi'^zakaj velike reči mi je storil on, kije mo¬ gočen, in sveti) njegovo ime. Njegovo usmisljenje je od roda do roda njim, ki se njega boje. Moč je skazal s svojo roko in razkropil je napuhnjericv misli njih serca. Mogočne je s sedeža vergel, in ponižne vzdignil. Lačne je z dobrim napolnil, in bogate prazne spustil. Sprejel je Izraela, svojega služabnika, ju se je spomnil svojega usmiljenja. Kakor obljubil našim očakom Abrahamu in njegovemu zarodu na vekomaj." Marija pri Elizabeti več tednov ostane, potem se pa verne v Nazaret na svoj dom. „ 'f' /"< p/ ■ K:'} _ t ,*4 v w-' V- ' 7 -'! ' ff-.. C /iC. J. , ,, / ,-V, , 4. Rojstvo Janeza kerstnika. % ; W c : : r - • *., / Ko se dopolni obljubljeni čas, Elizabeta sinu dobi. Veselili so se ga njeni sosedje in vsa rodovina ž njo. Hotli so detetu po očetu ime Caharija dati. Elizabeta paen; alfo, bafjfte/ um ben anbern in ber *£>er&erg sp(a^ ju iiiachcn, in etnen ©tali ftd) ju begebcn, ftitb gejmungett morben. S- Naften bie *propf)eten »orgefagt , ba§ ber 50tel^fn^ in dnem geringeit / unb anuen ©fanb jur SBett Fommen nuirbe? Z. 5at mit t>eutlid)cn SSSorfen »orgefagt: beffen SBort &ter fofgen: ,, ©r* ,, freue biefj bu Sodbter ©ion froloefe bu „ $ocf)fer Serufafem! benn ftd)/ bein fontg ,, mirb ju bir Fommen; er tfl gmd)t unb „ etn £elfer/ er ift arm. b) S Sin mefdJtm £age / unb ju »telege ©funb gefub 0)df?u$ fluf bie.ffielt ge* Fommen ? Z. ber Sffictsbeif, ba eS »on ber 2tnfunft bed @»ie C£tft=» gebornen ber @g»ptier ju »ertilgen ; bebienef ftdb etne^ SfučfprticM, rcetdten bie $ircbe bet ©tunbe »on ber ©eburt Sefu ©firiflt jueivF neb a) @jef) fttcr bie ©telic bieleč 53 ud)P : ,, ©fnn, bn gUeg.fMle unb ruf)/g mar/ unb ,, bie £Ract;t tn itjrem l&tujTben tjmlben £f)ctl „ »ellenbet batte > ba fant betu aHmadttcge^ „ S&CTrr; t»ie etn umiben»inb(id)et Jbrieget „ anč bem £imme! »om fcmfgltdten $l)rone. $. &at %efu0 ®f)rifJu$ feine ©eburt ben 2J?enfd)en ntcbf ju erfennen gegeben ? 2(- 3«. ©o balb aid foldbe gefd>e^ett mar, Ijaben bie (Engef folc&e ben ^>irten ui bcr£Ttacft'> barfdmft / tueldte Suben tuarcn / »erfunbi« gefj unb etn neuer ©tern mit bepge&enbec gbtrlirben ^Dffenbarung fiat fofdte im 5 Jlorgen* lanbe ben SBeifen, mcldje *£>ei)ben maren/ ju erfemteit gegebent fo mobl tiefe ald jene finb, aifobalb binaeftmtmen, ben -£)etlmjb ber^Belt emjubefcn. b) S a) Sap. ib. 14. b) Luc. 2. Mat. 2. Vide ea, quae nos dicfmus de Fefto Nativitatis Dominicse & adoratione JVIagorum parte 2. hujus operiš in 1, Prae- ceptum Ecclefiae S- 5 • & 7 - it\ $omt drtees Katecfctsmtie. i6y S- ©btiflud gfetcbmte afleSttbett beti ad)tea .Sag nad) ber ©eburt bef fynit* fen »orbcn. 21. S«- W ficf) bcm ©cfefie unfertoet« fen »odeti , fagt ber £. Sfpojief spauiuč/ mu biejentgeti > »eldje unter betu ©efcge »aren, iti eri&fen. a) S- SR $ffu$ CljftffuS nad) ber ©eburt \ lang ju SBef&leljem uerblteben ? • 2f. (Sr tff bafelbft merjtg £age »crbtfeben , bamft bie Suben^ett genug ^atten, liber btefe^, »aP ba gefcbe&en , ftd) ju erfunbigen. b) 9tad) btefen »terjtg Sagen §at bie alletfeltgffe . Smigfrau Sefum Žfjrtflum junt Sempel ge« j tragen , um il)n ©ott bem |>erctt a!P bte erffe ©eburt aufjuopfern / ftnb ftd) fclbft na&bem ©efefje ju reimgen / obfcfon bgp ©efetj' fte nidjt »erbanb. S. @tnb bte 23 e tleti »or ober nad) bec 9?fti!tgung gcfommett / Sefu m ©briffuin an* jubcfen ? 2t. £)te gemeine 9$etnung tff, baft fte ge* fommett ftnb ant bret;jel)ttben STag nad) ber "--- ©c* a) Luc. 2. Philip. 26, & feqq. Vide part. 2. hujus operiš de Feilo Circurncif. Sedt. 4. c. 2 . §. 6 . b) S. Chryf. hom. 7. in Mat. Vide qaoad hapc ea , quae nos dicimus in explicat. fefli Prae- fentationis Chrifti & Purificatiorris B. Virgi- flis tradatu de feftis §. g, hujus operiš. a6g (£ine aUgemeitie llntetvveifimg ©eb.urf , cm bem Sage / in mefd&em in bec lateimfd)en Iftrcbe baP geji ber (Erfcbetnung beP £errn gebalfen mirb. S- bte Sinktuna ber Sgkifen burcfc t>ie ipropijefen aucb »prgefagt? 2t. $a. ©er kroket $j[aiaP krte foldje mit auPbrMjidien SBorien »orgefagt: unbeP ifl aucb eine ©efj&jgung mbmgMalmen/aefc ct)e f)te&er ge!>č>tet. ©icb / map ber spropbet SfataP fagb: „ Ste £et)ben merben tn beinent Čidrte, unt> , f bie kontne ttTbem ©farije ijeTneP 3tufgannP ,, manbein. — ©ie merben aUe auP ©aba „ fomiriett , ©cdb trn D SBetbraucf) bringen, „ uiil) "kes £bb' beP £>errn perfimbigen. a) ©tef), maP Sa»ib fagt: ,/ Ste Jkntge noti f , SftarftP unb bte ^nfeln merben tbm ©e*- ,, febenfe opfern : bte iknigeauP 2trabien f ,, unb »on ©aha merben gaben brusen.m. b) SP fdjemet $mat f bali Samb bem i8ud)tla* beti nac& tyu »on ©aimmm rebe. 5Iber in £efung biefeP iPfalmeP mirb man baib etn* feben, bač bejfen ma(>rer @tmt anfben KftefnaP gericfjtetfep, notimeidjett ©alomonetne^igur mar: unb ep ftnb in biefem §)fa(me »tele ©a* cfjett / meicbe aucb nac& bem š8ud)fiaben fei« nem fomiett jugeeignet merben, alP bem Sfte* mr a) Ifai. 6o. 6. fe) Pf, 71. 10. vide S. Aug. in hunc Pf. r> f--v J, v^p ; «*v. •' 1 >> rj *' '' ’"■(■ { / ■ . ■ ^ ™. - T 5 _ ... 139 v nek pastirsk hlev p red m es to. In tukaj je po¬ noči prišel na svet J ez us Kristus, Sin Božji. — Marija devica dete s priserčnim veseljem v plenice povije in v jasli položi. ' Ae./- 'f I 1 ' 6. Pastirji pri jaslih in Jezusov« obrezovanje. Ne deleč od Betlehema je bilo na polji nekaj revnih pastirjev, ki so culi pri svojih čedah. Kar stoji Angel Gospodov pred njimi, in nebeška svetloba jih obsveti. Zeld se prestrašijo. Angel pa jim reče: „Ne bojte se, zakaj, glejte, oznanjam vam veliko ve¬ selje , ktero bo vsemu ljudstvu. Danes vam je v mestu Davido¬ vem rojen Zve¬ ličar, kteri je Kristus Gospod. In to vam bodi v znamenje: Našli hote dete, v plenice povito in v jasli položeno!“ In mahom je bila pri angelu množica družili angelov, ki so Boga hvalili rekoč: „Cast Bogu na visokosti, in mfrljudem na zemlji, kteri so svete volje.“-7’ [o angeli spet odidejo v nebesa, veseli pastirji reko med seboj: „ Pojdimo do Betlehema, in poglejmo, kar nam je Gospod oznanil!“ Hitro gredo in najdejo v hlevu Marijo in Jožefa in dete, v plenice povito in v jasli položeno. S svetim spoštovanjem ga gledajo, se ga serčno vesele ter ga molijo. Potem pa se k svo- Z ., ■» i.l.bb— t——m mb— 1 mu.— 140 -» jim čedam vernejo, Boga caste in hvalijo za vse, kar so slišali in vidili. (Jez osem dni je bilo dete obrezano. Dano mu je bilo ime Jezus, kakor je bil angel že pred njego¬ vim rojstvom zapovedal. 7 . Murija Jezusa v fempljmi skaže. Ko je bil Jezus štirdeset dni star, ga Marija in Jožef po postavi v Jeruzalem v tempelj neseta, da ga pred Gospoda postavita. Tudi zapovedani dar za uboge prineseta, namreč dva mlada goloba. ' 141 moje oži tvoje zveličanje, ktero si pripravil pred obličjem vseh narodov, luč v razsvetljenje nevernikom in v čast Izraelu svo- , f j emu ljudstvu." Na to Simeon Marijo in Jožefa blagoslovi, se k Mariji oberne ter ji reče: „Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu, in v znamenje, kteremu se bo zopergovorilo. Tvojo lastno dušo pa bo meč presunil." * V Jeruzalemu je bila tudi prerokinja, Ana po imenu, Schuster, Bibl, (Jesch. slov. 11 ** Ob tistem času je pa v Jeruzalemu živel pravičen in bogaboječ mož, Simeon po imenu. On je Zveličarja željno pričakoval; zakaj sveti Duh je bil v njem in mu je bil razodel, da ne bo umeri, dokler ne vidi Gospodovega Kristusa (Maziljenca). Po navdihnjenji svetega Duha Simeon ravno tisti čas v tempelj pride. Ko Marija in Jožef v tempelj prineseta otroka Jezusa, precej spozna, da je to dete obljubljeni odrešenik. V naročje vzame nebeško dete, ter hvali Boga rekoč: ,,Zdaj, o Gospod, spustiš svojega hlapca po svoji besedi v miru! ker so vidile 142 vdova pri 84 letih, ki se ni irnaknila iz tempeljna, in je s postom in mjlitvami noč in dan Begu služila. Tudi ona ravno tisto uro v tempelj pride in časti Gospoda. Ona potem družim pobožnim dušam, ki so čakale Izraelovega odrešenika, veselo pripoveduje/ da ga je že vidila. 8. Modri od jutra Jezusa molijo. Ko sta bila Jožef in Marija z Jezusom v Betlehem nazaj prišla, pridejo iz daljne jutrove dežele modri v Jeruzalem, ter vprašajo: „Kje je novorojeni judovski kralj? Zakaj vidili smo njegovo zvezdo na jutrovem in smo ga prišli molit/ Ko kralj Herod to sliši, se prestraši in ves Jeruzalem ž njim. Skliče toraj vse velike duhovne in pismarje ljudstva, in jih izprašuje, kje bi imel Kristus rojen biti. Oni mu odgovore: ,,V Betlehemu na Judovskem. Zakaj tako je pisano po preroku:vTi, Betlehem, zemlja Judova, nisi ,* 2R . Ta Qi,l\^ • 'K' C^U^r / , ^V£,a'V ** £ f Herod je modrih že težko čakal. K , r - #*■ pa vidi, da £ r ; zastonj čaka, se silno razserdi in ukaže, pomoriti vse , fantiče, kar jih je bilo v Betlehemu in v vseh njego- . vih pokrajnah po dve leti in manj starih. Tako le, si misli, tudi dete Jezus gotovo ne bo, .ušlo smerti. Toda Bog je Čuf nad detečjim življenjem. Po noči se Jožefu v spanji prikaže angel Gospodov ter mu reče: „Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt, in ondi ostani, dokler ti ne porečem ; zakaj Herod bo deteta iskal, da bi ga končal. „Jožef kar / 11 * 144 vstane, vzame dete in njegovo mater še tisto noč in pobegne v Egipt. Ko deteta Jezusa več ni bilo v Betlehemu, pri- dero morivci, ktere je bil Herod poslal. Z golimi meči hodijo po hišah, materam iz naročja tergajo nedolžne fantiče in jih more. Strašen jok in krik matere zaženč in se ne dajo utolažiti. ^ Ali Božja kazen ne zaostane. Le malo let po kervavi moriji Heroda gnjusobna bolezen zadene, za ktero umerje med strašnimi bolečinami. Na to se angel Gospodov Jožefu v Egiptu zopet v spanji prikaže rekoč: „Vstani, in vzemi dete in njegove, in verni se v svojo domovino! Zakaj pomerli so, kteri so detetu po življenji stregli." Tedaj Jožef vstane, T «t a /ou^ -d"* ^ -ifo ^ V«^ft(u> yf-€eAi+-cie j ^vWitO^& e* j-tI-% t^^u., ‘X^ t ‘j-&s£jt±, . yU^~d OiA- t,n ^Xt. c^* spomnijo prerokovanj svetega pisma, po kterem je imel odre¬ šenik Bogu tako le govoriti: »Gorečnost za tvojo hišo me izjeda. “ ** Ostali judje pot Jezusu reko: »S kakošnim čudežem nam skažeš, da smeš to delati V u Jezus jim, na se kazaje, od¬ govori: »Poderite ta tempelj, in v troh dneh ga bom postavil.* Judje mislijo, da govori od kamnitnega tempeljna, toraj mu rečejo: »Šest in štirdeset let se je zidal ta tempelj, in ti ga boš v treh dneh postavil?" * Da bi jih Jezus popolnoma prepričal od svoje Božje oblasti, pred njimi mnogo čudežev stori, in veliko jih veruje vanj. Med temi je bil tudi mož velicegii Ssbora. Niko dem po imenu. On je jako želel, Jezusov učenec biti. Toraj gre k Jezusu, toda po noči iz strahu pred judi, ter mu reče: Učenik! vemo, da si učenik od Boga prišel, zakaj nihče rie more delati teh čudežev, ktere ti delaš, ako Bog ni ž njim." Jezus mu na to razlaga, česa mu je treba, da bo ud njegovega kraljestva. »Resnično, resnično, ti povem," — mn pravi, — »ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne more iti v Božje kra¬ ljestvo. “ f »Kakor jeJttojzes p.ovišal kačo v pušavi, tako mora povišan biti Sin človekov; da kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje. Zakaj Bog jo svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da, kdor koli veruje vanj, se ne pogubi, temuč ima večno življenje. Bog c "~v 4 "Cf v»' y_t. r - < l X ■ — - fv-r-*t fj* 'j »(, pAJsx~- . ! ■§■> - ■; ■"/:,, Jt 4 ' f V&i'*,'rt , V C.«WK.J v "X :■'■•T? Ov-* o Vt-— »•< ,v->w* e—»O ^*f v,./. ■"/v- . rv>vt ■»(,(*■ yV ^ ^ ( (■■•■■■ '■ ■ i, v .s\ '■■ - < .v sK&t 7yt' » <*•**■>v**-' iSM -ri y--U>>< :■'■( j. ett, ■% Zr ^j * /t-jšl-ft ■ C> ,k£/'i /> i 't-čJ > . , ij '-ul' J -I .- irt eirtes &«ttdE>i 6 mu 8 + 225 Stele ©diriffjfetter batfen bcifuv , ba§ bad* jeni^c / tDad Sojepb unb sptjtlon »on ben (Sf* faem gefd)m£>en baben, »on ben ^uben tu Perfletjeit fep , mdd)e burd) bte žtpoftct gletcj) nad) bcr (Smpfangung bed •£). ©effted &cfet)* ret rporben.a) 2lpoffelgefd). 2 . $ap. S■ SBeldie rcaren bte anbem @efte ber $u# ben? 21. ©te ©e?te ber ©amaritaner / -£>emero» 6apttffcn uab «£>erobianer. S. SSBad mat bte ©efte ber ©araartfaner? 21. ©iefe mar etgentttrib jene ©efte/ roeldje bte abtrtnnigen Subett audmac&ten. ©iefe Naften far ftc& etnen etgenett Sempel/ 2lltar unb 9>rtef?er / unb erfannten mcDt bte £>ber* ge»att bed £oi)enpriefferd ber Suben. (šrfldrung. ©tefe Jerfrennung fteng tmtet Sero&oam anr mte mir fc&on »orfjer gefagt, unb ifT bid jur 3eritreuung ber jetjn ©efdjiedtfer uimran* berltd) gebueben. ©te 3mpb«ner ©am-ariend mufifen bte ©e* brdud)e bed &otted btefed £anbed nt$t; ba* l)er a) Vide hanc guaelt. funditus tračtatam apud f* rarium ib. €oU>m* Kare4>, 1. Zfyl. 226 igitte nUgenmne Untemdfmig ber bat bec £err £dnjen unter fte gefenbet , »on biefen nnirben »iete Snroobner umgefcracbt. (irin spriejfer ber Suben murbe »on SJa&plott nacb ©amariengefdncft, umbenmaljrentSot* tebbienft bafefbj! einjufiiljren. a) 5Die ©efell* fcbaft ber ©%nbiener,i»eld)e im £anbe ^evrfd)» fen/ fyat »erurfacbt/ t>af? bie ©amaritaner in ib* rem ©otteObienfte eine drgerlicbe SSemufdmng beč Ijeibnifd)en 9tberg(auben3 mit ben jtibtfcbeh Seremonten eingefufnt ©anabaHat, ern §iirfi »on ©amarien, f)«t »on Sdepanber bem ©rof^en ©rlaubnin er£)«lten f nadnl 6ei)@atnarien auf bem SBcrge ©ari&im einen Sempel nienf!e biefed Šempeld jubi[d)e $»rieftet lommen, unb unter biefen befanben ftcb ctni- ge fcbmacb unb »erjagt genug, fte dnberfen tf)re 5KeItgfon/ unb f)aben ficb bem SBegebren bie« feS gotdofen $tir(frn ergebeti. Wtanaffe^, eiit iBruber be$ |>obenpriefter3 $abbi, ift jnm S>nupte biefer abftinnigen Spriefier gefeijt mor* ben; unb ©anaballat f)«t ibn jurn £obem prieffet ber ©amaritaner gemacbt. Q}on bte* fer ^fit rtd megen geftritten , mo ©oft fodte angebetet rcerben. ©iefer ©trat bauerte bič jur 3eit $efu ©fjrifti, unb btefe jroet) SSdtfer »aren tmmer gegen einanbec feinbfelig. a) 4.- Reg. 17. 153 in cfctes Katecbtomus* 227 bo me £Dle )@rtmarttaner erfanntm mir fttr bie Ijeiltge ©cl)rtff bie funf 93uc!)et SSKopfeS. <®5ie Idugtietett , bafj ^erufalem allein ber Ort mm te / mo ©off molite angebetet merben. Sm . e uDrigen Pameti fte »iel mit beti Suben tiber* CT , cin, melcbe i()iiett »tele3;d)lfb iumapten, mo» od ritm fte utifcl)ulbtg maren. a) iti. S- SBao mar ote ©efte ber ^emetobapti* ak > (leti ? 2t. ©itfe mar eine ©efte bet Suben , mel* d)e »on etttero gried)tfct)eit SBorfe fo genannt lri _ morbeti/ melc&eči fo »tel f)etpt/ alo ftO) tag* me licf) mafc&en, beitn fte molltenbeljaupten, baf? >m, aUe tbre -£>etligfeit in tdglidjer SSBafcljung beč ?er £ei6es5 beftuube. ©te laugneten bie Stufer* 5tl ; (lel)ung bet Sobten mte bte ©abbucdcr , unb folgten im ubrigeu ben fJM)artfdern, b) ° 2Bab mar bie @e fte ber £ercbianer ? kj Z. S)tefe mar etne ©cfte ber '^uben , mef* ga cfte bepmegen alfo genannt morbcn / meti fte m bafur i)teltett/ bafj drobeč ber ©rope bet na SOlepiab mdre. Sliele »ermeinen r baf? menn im ©oangeltum »on ben ^erobtanern gerebet mirb / folcbeiS v ? SBort »on benientgen ju »erfletjen fet), mel$e n btefe ©efte offentltcl) befannten. Slnbere fa< e* sp 2 gen, 10 a) Vide lib. i. & 2. Efdrse lib. ir. 12. 13, hi- ftoriar. Jofephi dejudseis & Joan. 4. b) Epiphan. h.3eref, 17. 2-aS nUgememe U»ttetweifuitciituši auf bie 2&dt ijeFommen. §■ 23 - 2$on ten |?ctbm uberfjaupt bt$ jur 3fn* Funft beS SJtefua^ . S Itntecbeffen, ba bie (suben in biefet JSerberbtmg/ ober friftern lebten, mie»erbie(< fen ftet) bann bie mibcrn 35olFer ber @rben / bie imfec betn SRamen ber £eiben bcfannt finb ? Z. a) Vide S, Hier, Dialog, contraLucifersr. visi# S. Paul. Hom, 2 . 3 - iO. feqq. 153 namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil, temuč da bi bil svet po njem zveličan. Kdor vanj veruje, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, je že'sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Simi Božjega." V V \ oiv 16 . Jezus pri Jakopovem vodnjaku. * Iz Jeruzalema je Jezus hodil po Judeji, oznanovaje prihod Božjega kraljestva, ter je svojim učencem ukazaf ker- ševati. Veliko jih je verovalo in bili so Jezusovi učenci. Od ondot se je pa verni] v Nazaret. Mo^e-f je skoz Samarijo iti. Pride tedaj do mesta Sin ar po" imenu. Ondi je bil vodnjak, kterega je bil Jakop dal izkopati. Od pota truden se Jezus k vodnjaku usede. Njegovi učenci so pa v mesto šli, da bi kupili jesti. janka po Ko Jezus sedi pri^ vodnialuu ip, jnesta pride Sama) >o vode. Jezus ji teče: Daj mi pin|“ Žena še zavzan an- 6aj mi piti!“ Žena še zavzame (had prijaznim ogovorom, in mu reče: ^Kako ti, ker si Jud, mene prosiš piti, ki sem samarijska žena?" Jezus ji odgovori: „Ako i bi |i spoznala/dar Božji in ri /kilo'je, kteri ti pravi: daj riii piTT; bi bila ti njega morebiti prosila, in dal bi ti bil' 'žive vode." Žena mu reče,’: „ Gospod, saj nimaš s _čem. zajeti, in studenec je globok: od kod imaš tedaj živo vodo? Ali ?i v ti "veči,lakor naš oče Jakop, kteri nam je dal studenec? Jezus ji odgovori: „SIehem, kteri pije te vode, bo spet žejin: Kdor pa pije vode, ktero mu bom jest dal, ne bo žejin vekomaj, ampak voda, ktero mu bom jest dal, bo v njem studenec vode, ki izvira v večno življenje." Na to žena reče: n Gospod, daj mi te vode!" * Zdaj pove Jezus ženi skrivne grehe življenja. Sramote in kesanja polna mu žena reče: „ Gospod, vidim, da 154 si prerok?"—Vidi se ji, da so se ji zbudile želje, odsihmal Bogu prav služiti, toraj reče : ^Naši^očajij so molili Boga na ti gori le — pokaže na Giincim, 1 d 'je bifljlizo Šihema, - 11 - vi pa pravite, da v Jeruzalemu je mesto, kjer se mora moliti." Jezus ji odgovori: „Žena, verjemi mi, da pride ura, ko ne bote ne na ti gori, ne v Jeruzalemu molili Očeta. Pride ura, in je že zdaj, ko bodo, kteri prav molijo, očeta molili v duhu in resnici. Bog je duh, in kteri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici." — Žena spozna, da Jezus govori od ure m esijevegk'prihoda, in mu toraj pravi: „Vem, da Mesija pride; kadar tedaj on pride, nam bo vse oznanil." ^Jezus reče: „Jez *§it ki IVU-' * „Žena, ko to sliši, sterme popusti verč pri vodnjaku, vesela v mesto teče in ljudem reče: „Pojdite in poglejte člo¬ veka, kteri mi je vse povedal, kar koli sem storila; sami raz¬ sodite, ali ni on Kristus?" — Med tem učenci z jedmi iz •mesta pridejo, in Jezusa prosijo: „Učeuik, jej!" On pa jim reče: „Jez imam jesti jed, ktere vi ne znate. Moja jed je, da storim voljo tega, kteri me je poslal." Še govori, ko iz mesta pridejo ljudje, ter ga prosijo, da bi ondi ostal. In ostal je dva dni pri njih, in jih učil. In veliko jih je vanj verovalo, in so L rejdi ženi: „Zdaj več ne verujemo zavoljo tvojega go¬ vorjenja ; zakaj sami smo ga slišati, in vemo, da je on v resnici Zveličar sveta." 17 . Jezusova pridiga v Nazaretu. / > č ) q£ * j* \j\ ' f Oez dva dni Jezus Sihar zajpusti, gre na Galilejsko, in ondi evangeli od Božjega kraljesta oznanuje, rekoč: „Čas se je dopolnil , in kraljestvo Božje se je približalo. Delajte po¬ koro, in vervajte evangeliju." Ko pride v Nazaret, je šel po svoji navadi sobotni dan v shodnico; ondi vstane v znamenje, da hoče kaj iz svetffi?bukev brati. I11 dali so mu bukve Izaija preroka. Ko bukve razgne, najde mesto, kjer je bilo’to le zapisano: „Duh Gospodov je nad menoj. Zato me je on ma¬ zilil in me poslal, evangeli oznanovat ubogim, ozdravljat te, ki so potertega serca, oznanovat jetnikom izpušenje, in slepim pogled, in oznanit dan vračila." Ko te verste zbere,^ukve slu¬ žabniku poda, in se usede. Tedaj so bile vseh oči vanj ober- , / y t-o /v r Irt4^ l^*]. 155 njene. On pa je začel tako le govoriti: »Danes se to pismo pred vami spolnuje.“ f Vsi so se čudili prijetnim besedam, ki so mu šle iz ust. "Joda verovali mu pa jpiso, kar je sam od sebe govoril, ampak rekli so: „0n ima sijgej’ veliko modrost in čudovito moč; ali stena rjev sin je Venderle?” Jezus jim toraj reče: »Resnično, povem vam, noben prerok ni prijgjep' v svojem kraji. V dneh-Elijevih je bilo veliko vdov v Izraelu, ko je bilo nebo zaperto tri leta in šest m esej} v, in ko je bila velika lakota po vsi deželi; ju k nobeni zmed njih ni bil Elija poslan, ampak le v Sarepto k ženi vdovi. Tudi je bilo veliko gobovih ob času preroka Eliseja v Izraelu; in nobeden zmed njih ni bil očišen, ampak le Naaman Sirec.” f Vsi, ki so bili v shodnici, se zdaj silno razjeze. Z velikim hrupom vstanejo, Jezusa iz shodnice in iz mesta izženejo ter ga peljejo na rob gore, na kteri je bilo njih mesto zidano, da bi ga ž njega pahnili. Jezus pa se oberne, in po sredi med njimi stran gre. Vsi_ so oster meli, stoje kakor okamneli, in nikdo mu ne more'"braniti. - k 18. Jezusova, čudovita dela v Kafarnavmu. * Iz Nazareta je šel Jezus v Kafarnavm. Ondi je učil v shodnici ob sobotah.'fVsp-se je čudilo njegovim naukom; zakaj njegovo govorjenje je bilo polno oblasti in je segalo globoko v serce. Med poslušavci je bil tudi človek, kteri je imel nečistega duha; in ta z velikim glasom zavpije: »Kaj je nam in tebi, Jezus Nazarenski? Ali si prišel nas pogubit? Poznam te, kdo si, Sveti Božji?” Jezus pa ga zaroti, rekoč:’ »Obmolkni, in pojdi iz tega človeka?” Nečisti duh na to člo¬ veka na sredo verze in gre iž njega. Vse strah obide; in med seboj govore, rekoč: „Kaj je to?” Z oblastjo in močjo celo nečistim duhovom zapoveduje, in pokorni so mu.” Iz shodniefe je šel Jezus v hišo Simona Petra in njego¬ vega brata Andreja. Petrova tašča-eje imela hudo merzlico. Toraj Jezusa prosijo, da bi jo ozdravil. Jezus k nji stopi, ; T^rr« A 156 . . , ; ,it- 1 jo prime za roko, zapove vnerzlici, iu glej, mahom jo merzlica zapusti; ona vstane in streže Jezusu in njegovim učencom. * Na večer, ko je solnce zašlo, mu vse bolne in obse¬ dene iz mesta pred vrata prinesd. In ljudstvo celega mesta se zbere pred vratmi. Jezus pred vrata stopi, na slehernega bolnika .roke položi in ga ozdravi. Hudiče pa z besedo izžene: , * Zjutraj Jezus zgodaj vstane in gre v pust Tiraj molit. Množice pa ga poišejo in ga prideržujejo, da ne bi šel od njih. On jim pa reče. „ Tudi družim mestom moram oznano- vati kraljestvo Božje, ker sem zato poslan. “ In učil ja po vsi Galileji, hudiče izganjal, in ozdravljal bolezni \ji slabosti med ljudstvom. In razglasi se njegov sloves Sin i in velike množice iz vseli krajev k njemu .prihajajo iff-bodijo ?a 19. Obilni ribji lov. O i „ . /V / - , / i * * Iz Kafarnavma a je nekega dne Jezus prišel k Geneza* roškemu jezeru,, ki se mu je reklo tudi Galilejsko,, morje, da ■ s f r C.7 ; j C -Jtj&V bi ondi oznanoval besedo Božjo. Velike množice ga obsujejo, ki ga žele viditi in slišati. — Pri kraji sta bila dva čolna; eden je bil Petrov in njegovega brata Andreja, eden pa Cebe- dejevih sinov, Janeza in Jakopa. Kavno so bili iz čolnov sto¬ pili ter so mreže izpirali. Jezus stopi v Petrov čoln in ga prosi, da nekoliko od kraja odrine. Potlej se usede in iz čolna uči ljudstvo^ Ko neha učiti, Simonu in njegovemu bratu reče: „Peljita na globoko, m na .Jov verzita svoje mreže!“ Simon mu odgovori! „Učenik! vso iioč smo, delali, pa nismo nič vjeli; na tvojo besedo pa bom vergel inrčžo.“— In ko so bili to storili, so zajeli toliko število rib, da se jim ie mreža tergala. Toraj mignejo; tovaršema Janezu in njegovemu bratu Jakopu, naj jim gresta pomagat. Prideta, in napolnili so oba čolna z ribami, tako da sta se topila. * * Ko Simon Peter vidi, ostermi in se ustraši, in pade Jezusu k kolenom, rekoč: „Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek!“ Jezus pa mu pravi: „Ne boj se, odslej beš ljudi lovil.“ — Tedaj čolna k kraju potegnejo, vse popuste in hodijo za Jezusom. Odslej so bili zmiraj pji njem in so ga spremljali po njegovih potih. ; Schuster, 13ibl, Gesch. slov. 12 'rTL 158 20. Mertvoudni. ''-'.i!. •-.tf /■- i4 j Jezus se Jez nekoj dni spet v Kafarnavm verne, in v neki hiši uči. Iz vseh krajev je prišlo veliko ljudi, ki so hotli Jezusa poslušati. Kar štirje, možje prineso na postelji človeka, ki je bil mertvouden. Zavoljo tolike množice ljudstva ga niso mogli prinesti pred Jezusa, toraj gredo na streho, ki je bila plošnata po šegi jutrovih dežel, in ga s posteljo 'pred spustč doli v sredo pred Jezusa, Jezus njih ter dno vero vidi, in reče mertvoudnemu: „Zaupaj, sin, tvoji grehi so ti odpušenil x Med poslušavci so bili tudi Farizeji in pismarji, ki so sami pri sebi mislili: „Kdo je ta, da preklinja? Kdo more grehe odpušati, kakor Bog sam ?“ Ker je Jezus njih misli poznal, jim reči: Zakaj mislite hudo v svojih sercih? Kaj je lozej reči: Grehi so ti odpu- šeni; ali reči: Vstani, in hodi. Da pa veste, da ima Sin človekov oblast na zemlji ^ grehe odpušati, tl rečem — se k mertvoudnemu oberne, — vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom.“ Bolnik precej vstane, vzame posteljo in gre na svoj dom. Vse pa groza obide, Boga daste in reko: „Danes smo čudne reči %diMl* ' x fr w i* V v mm ,, ^ Po . , Uk ^ '-i*"*4* ^ v, “ / '* .• o || 2|. Jezusova pridiga na gori. r • tT '- i r. C' f ; ( yj ^ Neki dan se je bilo zopet sila veliko, ljudi zbralo okrog Jezusa. Ko ugleda množico, gre na goro. Ondi sčde, učenci ga obstopijo po obeh straneh, spodaj so pa cele trume ljudi. Zdaj vse utihne, in željno pri¬ čakuje Jezusovih besedi. i • i*v 6 v«^ } ^ — £/'• frtrv v ^r^»' *' r'e^A^ro“£‘ j /J **Y. &■%£'< v ( f** t> ~ c *'^/rPf. j£fil,'l' th . Cc^v^t'. ^ y VJ * L ^t‘ j X>\yf' Cck. ^’C /*A^{y-^-y ^ * „Nikar ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke. Ne razvezovat, ampak dopolnit sem jih prišel. Resnično vam povem: ako ne bo obilnisi vaša pravica, kakor- pismarjev in Farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Sli šali ste pa, da so pismarji zapoved: „ne ubijaj“ tako le razlagali: Le kdor ubija, bo sodbe kriv; jez pa vam povem, da vsak, kteri se jezi nad svojim bratom, bo sodbe kriv. Kdor pa svojega brata hudo zasramuje, bo kriv zbora; kdor pa svo- jerpu bratu,reče:, B noi;e.^,“.bo kriv peklenskega ognja." * „Dalje ste slišali, da so pismarji zapoved: „ ljubi svo¬ jega bližnjega" tako le' razlagali: sovražiti pa smeš svojega sovražnika. Jez vam pa povem: Ljubite tudi sv oje sovražnike, dobro "j™ delajte, kteri vas svoražijo in molite zanje, kteri vas preganjajo: da boste otroci svojega Očeta, kteri daje svojemu, solncu sijati na dobre in hudobne, in daje deževati na pravične in krivične. Zakaj ako tiste ljubite, kteri vas ljubijo, kakošno plačilo boste imeli? Ali ne delajo tega tudi cestni¬ narji? In ako pozdravljate le svoje brate, kaj posebnega sto¬ rite? Ali ne ,delajo tega tpdj malikovavci? Bodite tedaj popol- borna, kakor je vaš Oce nebeški 'popolnoma." D. Od čistega in dobrega namena pri dobrih delih. *-Glejte, da svojih dobrih del ne delate, da bi vas ljudje j vidili. Sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je /' j£f / ur ’ s+e&; t v /Uxe^ *je f^S7, _ a.^ /^l ;, /K^~' oCvf^^r/- fr-vY*, "r^-£/o ''L-trf j? c ^ (7>«_ A <*-£-.' J \rt/Ch a, / ^ ^^r-c x je &t o^O^^virt . /*•/-/£. •''V-£-'W, r-/ ■'i.e-7!, $)rS-jsfc j, &&*) ft'r-4s^sji\,f V *^-0\Ccf • r pf Cv / ; £‘ V>4v6 * i '-rf \fi> s r-. <«. * • A- .<■< •/'t •> . v -t-V A* # *C{ 'b+SLs f— ^,€^TtY '^0*'^ -C« . vc.^.-G^ ^-^XlZ ‘pS--TC*-4A+-AA**^ '/Tff ~ 'j^cii-rti eXe^ [/r^^ «*•■«♦» <7 < »^( o y^*vr^Tv7«^ /fl32ot4^a : '»«a^ /KčCf' jft^ SbCcrt ^%Xf v- c^*.^ Va/i ?v-A* 'fr>r+^{*+4 * t ‘ L **-' ^/tivrvCr!♦, (f^gtKsOf e ; o^e ft-f, 'h%X5T cCLt x^ sjU^, rCL\JL^ b^tCTc *K ! PCCfaS^£<*. tM^Zff-, tu. ... ■ K’’^*S. Ct t. ‘ «*f 'tiiscv Grrrf t b *t*f . , *C*t fa lo/ m k/cKt^C* A-tX : ’ ■' i ^ c . > r j, v^ .: f /. W T- •> i-^sS/.lA - n...‘< ■v.r. ^/.r , ' ''Ta v ''■*’' ~>£jK**N-£<-'. $-VC- v ' ^ 'u^rvj - •/*••* ^,/■-&•*, ,>fW ; >• / . 'V ;•; ,./ rV*V- '■' ■ ... &'■■&&■'/ • ' ■ ' • - v • /, :-.. * -^5 M r ►-v** ^ K c #.jA ( C^I ', / 16 i v nebesih. Kadar toraj vbogajme daješ, ne trobi pred seboj, kakor hinavci, delajo po shodnicah in po tergih, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa daješ vbogajme, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja milošnja na skrivnem, in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo poverni].“ * „In kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojega Očeta na skrivnem, in tvoj Očp, ki na skrivnem vidi, ti bo povernil.“ * „In kadar se postiš, se ne delaj žalostnega, da bi ljudje vidili, da se postiš, in tvoj Oče, ki na skrivnem vidi, ti bo po vernih “ . ■ /Vi* E. Od : e d ine : s k e r bi,- ki je kristjanu pristojna, /«y _ •... , r - 1 J t „Ne spravljajte si zakladov na zemlji, ki jih rija in molj konča, ali tatje izkopljejo in ukradejo; tcmuč zbirajte si zaklade v nebesih, kterlh ne konča ne rija ne molj, in jih tudi tatje ne izkopljejo in ne ukradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce. Nihče ne more dvema gospo¬ doma služiti. Ne morete toraj služiti Bogu in mamonu.“ f „Zato vam pravim: Ne skerbite za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblačili. Ali ni življenje več, kakor jed, in telo več, kot oblačilo? Poglejte ptice pod nebom; one ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice; in vaš Oče nebeški jih živi. Ali niste vi veliko več, kakor one? Poglejte limbarje? na polji! Oni ne delajo, in ne predejo; pa vam povem, da še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor njih eden. Ako toraj travo na polji, ktera danes stoji, in se jutri v peč verze, Bog tako oblači, koliko bolj bo vas, maloverni! Ne skerbite tedaj, rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s čim se bomo oblačili? Ker po vsem tem oprašujejo neverniki. Saj ve vaš Oče nebeški, da vsega tega potrebujete. - Išite tedaj naj poprej Božjega kra¬ ljestva in njegove pravice, in vse to vam bo priverženo.“ P. Od keršanskega obnašanja do bližnjega^ * „Ne sodite,,da ne-boste sojeni. Ne pogubljajte, in ne boste pogubljen/, temne odpušajte, pa bo tudi vam odpušeno. S kakoršno mero merite, s takošno se vam bo odmerilo. (A , ' ■ 162 ■ ■ i f ( K-tr'^ J • t' J . Kaj vidiš pezder v očesu svojega brata, bruna *) pa svojem očesu ne čutiš? Ali kako praviš svojemu bratu: Pusti, naj izderem pezder iz tvojega očesa; in glej, bruno je v tvojem očesu? Hinavec! izderi poprej bruno iz svojega., brata.“ f „Vse kar koli ho|ete, da vam ljudje store, tudi vi njim a, storite. To je postava in preroki." O AT' J* f Po teh in še veliko druzih opominih Jezus svoj govor sklepa s temi le besedami." f „Pojdite v večno življenje skoz ozka vrata. Zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ktera pelje v pogubljenje, in veliko jih je, kteri po nji noter hodijo. Kako ozka so vrata, in tesna jc pot, ktera pelje v življenje in malo jih je, kteri jo najdej^ , , f „Vsak, kteri sliši te moje besede in jih spolni, je po¬ doben modremu možu, kteri je sezidal svojo hišo na skalo. In ploha se je vlila, in prišle so vode, in pihali so vetrovi in se vperli v tisto hišo; — in ni padla, zakaj vstavljena je bila na skalo. — Vsak pa, ki sliši te besede moje, in jih ne spolni, je podoben neumnemu možu, kteri je sezidal svojo hišo na pesek. In ploha se je vlila, in prišle so vode, in pihali so vetrovi in se operli v tisto hiše — in padla je, in velika je bila njena podertija. “ * Ko je bil Jezus ta svoj govor dokončal, so bile mno¬ žice v sercu ganjene, zakaj učil iih je, kakor kdor ima oblast z nebes, ne pa kakor njih pispiarji in farizeji. J - / 0 %f - 22. Jezus Ozdravi gobovega in hlapca. stotnikovega ; 'JA /.* * * . _ .. L A-10 ■/f lA&t) Kadar je’ Jezus zopet z gore šel, mu gobov človek naproti pride, pred njega pade in ga moli, rekoč: „ Gospod' ako hočeš, me moreš očistiti." In Jezus stegne roko, se ga dotakne, rekoč: „Hočem, bodi očišen?" In kar čist je bil od f Al '1 - ; - ‘) bruno ali bervno. , a, '. A ..£.vWv '' tn < ' ' ' - ■ — f - >--'"1 / ■ r - > ? « rt CA- t'i' 1 «•' 1 ' h' V ' f '■* (ty}< — <*_^C yVr Q, ~~(j\~Qj t^L/ ■ }< — - \C’ Z j /> > /•- / , , (T/. Co^eA^-«-/ .• ~t^~ r ~^-^' / /<*77- CJ c, ,n. j/ ^ O^J^. JjJ t^x/~f > f K-»' if ^2> 0~J v />vPi-^7 /fJ*- h»^dA^--^cA> / K O^. y — <7*<<^7-. 7 7 0 ^r~€-f—> 'c^JL--f > S € -— &^’*7 ySO-&Q LCj O r€7-T> ^ px r" ■ T^c. /tr o^-jp /e ‘fcCJt*> /k ra^Unj' /t<\yK^j '*> /twK^o Tr-trrAT . TVg^ ‘7 ^7'/ /- O^rvG^V *^qc/ &£&*., / A'WV«, / $ c /^ r Y^< )a f J c ‘ ' xXe ^,/<4*, /v / ('e* i\si- } i£&yrtsK* /Ot,/^C ’ ^CV /A/H* ,-^Q)C6eo t^iso /v oOiAf^r'^ /W* f/iASkJlf* K$i/vC«> n/ 7«X-v^t> f&i.-o'C^J’ f fj fc\/K t , i^- jr-r-u-r' *. 0 ~ a' 'JsJLA /^K^AteXf *„vt/ 7'^v^ 01^*0«-V ; (* Trote, -tb -0 'Ae *, o/., 7? g,*, '* ‘o'n’ rij *— ; • c^A ’ 7 C ', c ^ ***-.;. ^ €■• 7'c .* otfifJČ-' i-» J f^e j c?U\ £e cP^i. f / >vu fr t <^ e ^C ^ Tn-a ^ K .,' % r C 1 ^*Co I . / cA- ^L+J-e-^s ^ ' ^ ^ /v • rV^y i> -sr^v^f ? ^ 7A-w;^ p ^t) y f/~ 4 \jp Tlf '>-v^.-»v »«a_ ^ if. / L&\.-UL, t> ^"*“‘^v.'V^3. v r ^.i. >1 i’TU 1 /’ lo x yt- t> /v-i/(/i^v*v», / Ta^C-v ^ a u-, 'KJh/T-o ST~- V ^^C..67) ^ .. 7 ')UL.yX& 7 A To ‘ f //u77 '/'^rv 'Vv> /gy*f ^ _ V' /x> v i«A'' /L ’ tA 4 ^ ^ {J f x-y '-&^str\r-f > /> C ^ G -^7-7--*/' £« / '~t+-b^sf x/ %^-tr , '7'C *o7^ j‘o 7 -jža A-- j-f / a,o t-* rtov* oCc, •Y’ /* C " j". f ^r >1 y cT", ) / 2^ — /\Oy^' v,'^c ^ r7# ^ prrn^'VV'tf->4M.77 V-S ^ -v^v7 7< >1 J” >' rti>'oLv f ,1^_ -v^-l^A' ‘ ,v - c -' 1 '*' r~*s v / a. V/-A.-A < 3^7 (fi: hJ^> I (fcJv KuS-ji . . \ y ■ j ' O 1 i. r . : ‘i •' ‘ ' \ '■ : &xi* $ ^ ^ . ■ ', ' r /*#. /A-f . 1*0 «?V j ^ l^-V “{\ l' ■' r i 1-j ' , \ •JPCl *' ■ • , a*+ J 1. t *nu 1 • fec> . . M .4 v^> f f te* Jv^„^X--f '_;. £?' ^./ ^J&"*sCu, f~K',,'$~»€*e* V-J: ^"> J ,► J- *—-v*V ‘ , t,- r*' Ih./] .’g fC^i/ta fl&" (U~f vr*-r * Jezus pride v Kafarnavm. Ondi je bil rimsk stotnik, ki je bil Judom zelo dober, ter jim dal na svoje stroške zidati shodnico. Imel je za smert bolnega hlapca, kterega sV je bil ... prav priljubil. Ko stotnik sliši, da je Jezus na potu v Kafar¬ navm, mu mestne starašine naproti pošlje, ter ga prosi, da bi prišel in mu hlapca ozdravil. Jezus gre ž njimi. Ko ni bil že več deleč od hiše, mu stotnik sam naproti pride ter pravi: * Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo ^streho, temuč reci le z besedo, in moj hlapec bo ozdravljen . u ’ Jezus se tem be¬ sedam začudi in reče tistim, ki so šli za njim: „Resnično, vam povem, tolike vere nisem v Izraelu našel! Povem vam pa, da jih bo veliko od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi z Abrahamom in Izakom in Jakopom v nebeškem kra¬ ljestvu; otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v vnanjo temo, ondi bo jok in škripanje z zobmi." — Potem reče stotniku: „Pojdi, in kakor si veroval, tako se ti zgodi! “ In hlapec je bil ozdrav¬ ljen tisto uro. ^-v/ 23. Mladeneč v Najinu. Prigodilo se je, da je Jezus šel v mesto Najm po imenu. Ž njim so šli njegovi učenci in veliko sveta. Ko se je približal mestnim vratom, glej, 'fnerliča nesd. Bil je edini sin svoje matere, ki je, bila vdova. Jokaje in zdihovaje je šla reva za parami. Veliko ljudi iz mesta je bilo ž njo. Ko Gospod mater ugleda, se mu v serce smili, ter ji ljubeznjivo reče:. ,„Ne jokaj!" Potem pristopi, in se par dotakne^, v znamenje, da naj nosci -obstoje. Nosci obstoje. Potem Jezus merliču reče: „Mladeneč, velim ti, vstani!" In merlič sede in 164 začne govoriti. In Jezus ga da, materi. Vse pa je strah obšel, in so Boga hvalili rekoč: ,,Velik prerok je med nami vstal, in Bog je obiskal svoje ljudstvo." • V / , , Q 24. Janezov poslanca. Ufif-" urne.!' ^ ' ■ " Herod) sin tistega Heroda*, ki je bil dal pomoriti otroke v Beilehei^dTjt' bil oblastnik na Galilejskem in Pertjskcm. Za ženo si je bil vzel Herodijado, ženo svojega brata Filipa, ko je ta še živel. Janez ga svari in mu odkritoserčno naravnost reče: „Ni ti pripa¬ šem imeti žene svojega brata!" Heroda te besede zelo razžalijo, zlasti p d Herodijado, toraj Janeza čer ti in Heroda nagovarja, naj bi ga s poti ,.U •^■.<••0- ;-/:. • r. V. - , //’ ^ > / '{£>•; : -0 v/ ... .,-^a & '/^■> ' 7W^/' . ATD^CČ - /^.a{ .'. C c7 ? 4 »-x^we -./^p t/»^' cj -Cč -v ct(n^2- v/' Ča^x*'* / ^ / 7 ^ ^ £ t ’j\ m ^ l^\-.o -*j yv r~\_ /^-C e/^7 ’ f t ■V' /c /^, ^ /'KV^v >’ ^ C*C<4/l.L c. c 7' hv S-^C-^’ (^ J Tl/ ^Ovll *- erv . / 6^7 £ ,ir'č ' C /-‘ K--W>,<5( * : - ■ ^ ^ 165 spravil. Da bi ji v,stregel, ukaže Janeza vkleniti in v jedo vreči. Janez tudi P-j^fi nič druzega ne želi, kakor da bi vsi verovali v Jezusa in za njim hodili. Ali nje- govi lastni licenci niso nic kaj mogli verovati v Je¬ zusa: spotikali so ne nad njegovim ubožnim in, nizkim stanom. Toraj Janez dva zmed njih pošlje k Jezusu vprašat ga: „Ali si ti ta, kteri ima priti; ali naj dru¬ zega čakamo?“ Namesto kacega odgovora se Jesus sklicuje na svoje čudeže, ki jih je storil nad bolniki, in reče: „Pojdita in povejta Janezu to, kar sta slišala in vidita. Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobovi se očijujejo, gluhi spreslišujejo, mer Ivi vstajajo in ubogim ge evangeli oznanuje • in blagor mu, kteri se nad menoj ne pokujšal'%. 25. Magdalena spokorniea. * Nekdo zmed farizejev, Simon po imenu, je Jezusa prosil, da bi pri njem jedel. Jezus gre v hišo farizejevo in sede, za mizo. V tistem mestu je pa živela'žena, Marijoc Magdalena'po imenu, ki je bila grešniea iu v slabem'slovesu. Po Jezusovih govorih se je pa bila spregbernila,, im polna ljubezni je bila Ao njega in polna kesanja za svoje grehe. Ko tedaj zve, da je Jezus v farizejevi hiši pri jedi, vzame alabastrovo pušico, drazega mazila polno, in gre tje, da bi mazilila Jezusu noge. K njegovim nogam se toraj verze, kesanj in žalost nad, pehi jo presune in jame milo jokati, .Solze pdli^ajo Jezus« noge/ Ko ona to zapazi, jih z lasmi svoje glave brise, potlej jih poljubuje in mazili.. , , ^ / * Farizej, ki je to vidii, on prerok, bi pač vedil, kdo in kakošna.je žena, ki se ga . dotika, da je grešniea." Jezus pa mu reče: „Simon, nekaj ti imain povedati. Nek posojevavee je imel dva dolžnika; eden mu je bil dolžan petsto denarjev, “ eden pa petdeset. Ker nista imela s čim plačati, je obema odpustil. Kteri tedaj ga sam pri sebi reče: „Ko bi Ml ■ 166 yV/ bolj ljubi? Simon odgovori: J u 2fenim, da tisti, kteremu je več odpustil.“ Jezus inu reče: „Prav si razsodil!" * Zdaj se Jezus k ženi oberne, in reče Simonu: „Vidiš li to ženo? — Prišel sem v tvojo hišo, in vode,,za noge mi nisi dal; ta pa mi je s solzami noge močila in s svojimi lasmi jih brisala. — Ti me nisi poljubil, ta pa, od kar je prišla v hišo, ni jenjala, mi nog poljubovati. Moje glave nisi z oljem mazilil, ta pa mi je noge z dražim mazilom mazilila. Zato ti povem: Veliko grehov ji je odpušenih, ker je veliko ljubila. Komur se pa manj odpusti, manj _jjubi.“; — Na to ženi mi¬ lostljive besede reče: „Odj)Ušom so ti grehi. Tvoja vera ti je pomagala. Pojdi v miru! Druga velika noč. T f = 26. Osem-in-tridcset-letni bolnik. Drugo leto o veliki noči je šel Jezus zopet v Je¬ ruzalem. Ondi je bila ovčja kopel, kteri se je po hebrejsko Betzajda reklo. Bila je v velikem poslopji, " V . ' ' . .. , ' C^/*. ^kA*l£\XsV *y u ‘U'lV»uc-X / f ■ •, c y f ■^^C'-> OyV*J--C+. -J . r'-“^3r-sa=?rs!s-^ -- - . ---- -.-----. ... TCt^ ^ kV ~~t&$i' fCo ^j(jrf~ f ^/VA^JA C fi*r^/i^~&' < fc*> 4-i /f S~»^ ,**;.. \ sa xa£? /rt tiR s-^eri&ks+ZCr^ r\j rvf - W. seme so otroci kraljestva Božjega, ljulika pa otroci hudobe. Sovražnik, ki jo je sejal, je hudič. Žetev je konec sveta, ženjci pa so angeli. Kakor se tedaj ljulika ob setvi pobere in v ognji sežge, tako se bo konec sveta godilo hudobnim. Sin človekov bo poslal svoje angele, in pobrali bodo vso pohujšljivost in tiste, kteri krivico delajo, in jih bodo vergli v ognjeno peč. Ondi bo jok in škripanje z zobmi. Pravični pa se bodo svetili kakor solnce v kraljestvu svojega Očeta. “ C. Od gorčičnega zerna, kvasu, skritega zaklada, bisera in ribje mreže. * Jezus je dalje govoril: Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zernu, ktero je človek vzel in na svojo njivo use¬ jal, To je sicer naj manjše zmed vseh semen, kadar pa zraste, ' 1 171 je veče kakor vsa zeliša, in je drevo, tako da ptice spod neba pridejo, in prebivajo na njegovih vejali. * »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, kterpga je žena vzela, in vmesila med tri polovnjake moke, da so je vse skvasilo." •' / t „ Nebeško kraljestvo je podobno/zakladu, v njivi skri¬ temu, kter^jjajilovek, ki ga je našel, prikriva, in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, in kupi, tisto njivo. “ t Spet je nebeško kraljestvo podobno kupcu, kteri iše dobrih biserov. Ko je našel drag biser, gre in proda vse, kar je imet, in ga kupi. S t »Spet, je podobno nebeško kraljestvo /mreži, ktera se verže v morje, in zajme rib vsa.cega rodu. Ko je napolnjena, jo - iztečejo' in na bregu sede odbero dobre ribe v posode, malovredne pa odmečejo. Tako bo tudi ob koncu sveta. An¬ geli pojdejo venkaj, in bodo odločili hudobne zmed pravičnih, in jih bodo vergli v ognjeno peč; ondi bo jok in škripanje z zobmi. “ f Tacih prilik je Jezus šp veliko pravil ljudstvu, tako d ase je spolnilo prerokovanje: „ Svoja usta bom odperl v pri¬ likah ter povedal, kar je bilo skritega pred začetkom sveta." 29. Vihar na morji. -Jp id\ f Zvečer je Jezus svojim učencom rekel: T Prepeljimo se na uno stran morja." Tedaj pismar pristopi k njemu, in mu reče: „Učenik, za teboj pojdem, kamor koli greš!" Jezus pa, ki je vodil, da mu je le svet mar in njega dopadajenje, mu reče: »Lisice imajo jame, in ptice pod nebom gnjezda; Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil." Na te besede v pism^ Jpzusa^zapu^^u gr^^nje^a^?^^' * Totem' Jezus v colmc stopi, ut njegovi ucenci gredd za njim. Ker je bil od opravila truden/'se usede in zaspi. Kar vstane velik vihar na morji, tako da valovi čolnič pokrivajo. Učence prevzame strah in groza, toraj k njemp stopijo in ga zbude rekoč: „Go- spod, otmi nas, tonemo!" Jezus jim odgovori: „Kaj w 172 ste boječi, malo vern i ?“ Tedaj vstane in zapove vetru in morji — in bila je velika tihota. _Vsi se čudijo in pravijp: „Kdo je ta, da so mu pokorni vetrovi in morje 30. Jajrova I»el in bolna žena. * Ko se je bil Jezus od unstraii rnprja uazaj prepeljal, ga , je ljudstvo ob bregu z velikim veseljem sprejelo. Med .'druzimi k njemu stopi eden zmed vikšili v shodnici, Jajr po imenu. On je imel hčer, dvanajst let staro, ki je bil'a l za smert bolna. Jezusu k nogam pade, in milo prosi: „Gospod, moja Mi umira; ali pridi in položi svojo roko na njo, in bo živela !“ Jezus vstane in gre ž njim. Njegovi učenci in velika množica ga spremljajo. ^ j * Med množico je bila tudi žena, ki je J? t* ("n tj. A' «'-'... A-> * -r 6 ■'•■• /c. J v-v .' 1 c • i V c X\f s^-$. J” tCAa yr j/ _; f 4> ^-V. *. v ‘l ** 17.3 *„ pade in pred vsem ljudstvom pripoveduje, zakaj ^ j e to storila, in kako naglo je bila ozdravljena. Jezus pa ji ljnbeznjivo reče: „Hčf, tvoja vera ti je pomagala. Pojdi v miru!" * Jezus je še govoril, kar pride.... nekdo , Jajrovih in mu reče: „Tvoja hči je ravno kar umerla, ne nadlegvaj toraj dalje Učenika!" Oče se silno prestraši. Ali Jezus mu reče: „Ne boj se; le vervaj, in bo oživela." Ko Jezus stopi v hišo, najde ondi veliko ljudi, ki so jokali po, otoku, in tudi piskače, ki so po šegi tistih krajev „žaIos'tnej“ piskali. Jezus jim pa reče: „Kaj -hrup jelate in jokate? Deklica ni mertva, ampak le spl!" Tedaj so se 'mu posmehovali, ker so dobro vedili, da je umerla; pomislili pa niso, da je Jezus prišel, jo spet oživit; 1 Jezus veli vsem ljudem iti iz hiše, in gre s starši in svojimi tremi učenci v hram, kjer je deklica ležala. Potem k mer- liču stopi, ga prime za roko in reče: „ Deklica,. vstani!" Deklica mahom'vstane in hodi. — In ta sloves*) je šel po vsi deželi. *) Sloves ali glas. Schuster. Bibl, Geseb, slov. 13 “-/z??' 3,J. Jezus si izvoli ^posteljne ter jih jierjič razpošlje. * Brez števila ljudi iz daljnih Krajev in celo od bregov srednjega morja se je, okoli Jezusa nabiralo. Ko je nekega dne spet toliko sveta okoli sebe vidij, da je bil prj poslušanji njegovih besed človek človeku na poti, str 1 sd 'mu ljudje V serce smilili, ker so bili, kakor ovce brez pastirjev. Tedaj svojim učencom reče: »Žetev je sicer velika, ali delavcov je malo. Prosite tedaj Gospoda, naj pošlje delavcov v svojo žetev!“ Proti večeru prejde Jezus na goro in vso noč pre¬ moli. Ko se dan stori, pokliče svoje učence, si jih zmed njih izvoli dvanajst, ter jih imenuje aposteljne, t. j. poslance. Imena teh dvanajsterih so: Simon, imenovan Peter, in nje¬ gov bratAndrej, Jakop>un njegov bratJanez, Filip in Jernej, Matevž in Tomaž, Jakop^jmlajši in Juda Tadej, Simo ny imenovan .gorečjiik, in Jud^Iškarjot. f in te '"je r poslal rekoč : »Pojdite k zgubljenim ovcam hiše Izraelove; in Oznanujte: Nebeško kraljestvo se je pribli¬ žalo. Ozdravljajte bolnike, obudujte mertve, o.čišujte gobove, hudiče izganjajte. Na pot nič ne jemljite; zakaj delavec je vreden svoje jedi. Kadar stopite v hišo, recite: Mir bodi te hiši! In ako bo tista hiša vredna, bo vaš mir prišel nad njo: ako pa ne bo vredna, se bo vaš mir povernil k vam. In kteri koli vas ne sprejme, in ne posluša vaših besed, pojdite iz hiše ali mesta, in otresite prah ad svojih nog. Resnično, vam po¬ vem, lože bo zemlji Sodomski in Gomorski sodnji dan, kakor tistemu mestu. “ f »Glejte, jez vaj pošiljam, k;akor , ovce njed volkove; Bodite toraj razumni,' kator kače, 7 'in pfiprbsti kakor golobje.^,, Varovajte se pa ljudi; zakaj izdajali vas bodo v zbore, in v svojih shodnicah vas bodo bičali, in pred poglavarje in kralje vas vodili in sovražili zavoljo mojega imena. Saj uče¬ nec ni čez učenika, in hlapec ne čez svojega gospodarja. Učencu je zadosti, da je, kakor njegov učenik, in hlapcu, kakor njegov gospodar. Ne bojte se jih, kteri umore telo, duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistega, ki more dušo in telo pogubiti! Ali se ne prodajata dva vrabca ' ' - (V MjKyX.X.ti ' /7£vf r ^-eJ J tsf-h l ' 7 * /-^-VlyV\/ O / -- , /fr-i' ^ />L -I/ ,^- 2 -^-Vi^ ^C^ f ocf /w ^^-rr^-oc /^j?-, j y ^'» - < ^2-‘*t K ** K '^f /^lA^VK/ / ^ ■ ?k (> r y . t/fc- •^'C^K-t> ^/tvivvffv rv^v »1 ^v — ^/^vo e^e Vf<^Q-l' \r-Z_Jll' ^xr-e/V, -& xUf -O'^ tr/ : /ef'f /L & * ' K<±~ je .'^-ilJl p ^ t • /IV,- f‘"A- '*LaZ^L ,' / ' K.*rf y^Ov ^ 7-{ J '(_.-* _/A> nr£sX^< *~y , c Jj\ /fa' XlA^*v_^.JVC /z*Lsj' e-» n_a^*-€. ^ 5 ? s^je.-t~ys*o cp&Č*.- rtri.£st> yA.sc^, 7 *^ 8-^^0 A &-*- Af , t> ,-^vP 0 - a~V 'TCcv /~V H^c//V y~0 Je^t^v • 'jL*} /KL^A , /<^y /C+^9ksfC> J x , s\rQ/\^fT * C ^ ^ _> fir {(lsy t , /-»vXW OsJ\ /U»-> — o( W-0*^-Q . čš^ž &Csi rj/C_0^s C{/ /t-l.)\sj <\s / s\s1£.S\^Q 7 /3" /O tj!-n-, t*-\^-, 'V- £L >l -»■ A C~<^ts*> C-\S /\'^' /w^t/*> ()^f/^- ^ T^p '*v^ t ’ e- s f ^ W’ ">c. y^>» . 7 *^- * Ot^v/ • J yV^^XiL f ' /?''x> /tc\yCK/, 1 v “.i 6 t-t-č&tj? ^>1 ■ /r (TČ K^Ut_ X '7c^ ^ ^i-l, 7 t 4 ■,' o(c »> »v.i* A-^ J(jxsy* j-f fc) . < yc\k ( ' v '-^ > ' •<-i’ aksl . c t 7 Č ^r~Cj^\f~> ) Q^t7 CKjU~i\jLsj\' c.AcA' 1 ( - V V >YX -t P >x^> / » / A-tA A »> - ,/^-0 /*^lXr*‘ J t*. t < J >C^ ■ >v r X^v f t> iT» -/ »' >V) Ov (V - *v<" J--e v*-v( *-•'oC•' , b(J UcJ y\ A. V v-c ^ KT - * .^- • A-Vf.y / A ^ ' r '« 1 ^'x 7 K < T (fl^T 2^~ £cv<* Usmili se jih Jezus, kn jili ugleda. Še počitka si ne privoši; iz čolna stopi in gre na goro, da bi ga vsi vidili in slišali, in začne učiti. Ko je izgovoril, gre k bolnikom, ki so mu jih prinesli, in jih ozdravi. /£*■*■' ** Kadar je pa pozno bilo, učenci k njemu stopijo in mu reko : „ Spusti ljudstvo na bližnje terge in vas!, da si kupijo kaj jesti.“ Jezus pa jim pravi: „Ni jim treba od tod hoditi. Koliko kruhov imate? Andrej odgovori! „Mladenič je tukaj, ki ima pet ječmenovih kruhov in dve ribi; ali kaj je to med tolikanj?" Potom Jezus ukaže: „Recite ljudem sesti!" In truma . za trumo seda na travo. Bilo jih je pa pet tavžent mož brez žen in brez otrok. ** Tedaj Jezus vzame pet kruhov in dve ribi, v nebo pogleda, jih blagoslovi, razlomi-in da svojin*^ueenjog, . jih polože med množice. Vsi jedo in se nasitijo.' Potem ‘ježusj,' učencom ukaže: „Poberite kosce, da/konca ne vzamejo." Pobrali s 0 tedaj ostanke koscov,’ in bilo jih je dvanajst polnih košev. Ljudje, ko vidijo čudež, se začudijo in reko: „0n je resnično prerok, ki ima na svet priti!" Ker so vedili, da ima obljubljeni odrešenik tudi biti kralj, ga hočejo v Jeruzalem peljati ter ga po sili za kralja, postaviti. Jezus pa je to ctd>e nacf) etutger Sflteinung Sftagbalena foff getoefen fet>n. a) ^efu^ ff&riftu# fu&r fort au unfentmfett / unb SBunoer ju mtrfen. <£r (>ač etnen 8$e« fefTenen befrept, roelcf)er fau& unb fhtmnt mar. £)ie sptjacefaec ftabeu roegen biefem SBunbet roibec tt)n gelaftert; (Sr aber ^at fie burc&gegrunbeteUrfacben, unbfeljr ubecmeifen' De, abcr aueb jugleidji fanftmutl)tge©cfjluftre* ben befd^dti.u. <2t fu&rfort DačSSolf juunter* roeifen* (Sr dcbtenfe ftcf) gemetmgltef) ber ?Pa# rabeln, baO ift/ befannter (Sfetc^niff^ / banttC fie begretfen mi 5 cl>tcrt , smO fr t&nen fagte, unb er befraftigte feitie £ebre burcb etne gro* fje SOtenge ber SBunber , roefcfee er mirfefe. Sta# biefem iff er na# ^a^areff) getom« men; meil er bafribjt auferaogcn mar t unb bič jum bret)fngf?en 3«&re feineč Sflterč, vok ein gememer SJtenfcb/ bafelbft gemefeu/ obit e ban er etmač SMaerorbentlicbeč an feinemSSBan« bel bat fefjett laffen; bte gtnmobner beffelben JOrtč babett an iljn ganj fcinen ©iaubcn ge* babč; ©efjmegen er gefagf: „ @in $ropl>et ,, tft ntrgenbč roertiger afotnfctncmSBaterfati* „ De, unb in feinem $aufegce&tet. b) X 2 i- 8. a) IVIatt. it. b) Matt, 13. 392 aUsmtm Umavctifun^ §■ a* ^crtfeijung bcč bffentltcpen £e 6 en$ Sefu &f)vifti/ bt$ ju fctnev SGerflarung- S fjnf SefuS £&r/flu$ fm brtfferi £wbre feineč ^rebigenč Senfroftrbfgeč getban? 2f. 2i(£ er fetne 2fpoflef abgefenbet bat' te/ burcb banj Subda bie S8uj?, unb buč žKetc^) ©ctteč ju prebtgen; ifl er felbft aud) rnegen beffen afle ©fdbt in ©aldda burcbge' Sangen. ©o bafb bie ZvvM bon ibrct ©enbung tmeber jurucf gefommen , l)«t er fte in bte SSijfre SBot^fatba fenfeitčbeč gatildifc&en Ofteerč gefubrt/ ttmfelbfl er funf taufenb SJlenfcben angetroffen, meidje tbn erroattefen: er bat fee untermiefen / unb burcf) ein grofječ SBunber , um btefe funf faufenb ju erfdtttgen , funf S3rob unb jmeen- gifcbe »ermef)tf. Š)a bač SBolf biefeo SBunber gefeben / t)aben fte ibn jum ^ontg madjen moden ; er aber entmid) auf einen SBerg, um bafeibfl ju betcn. ©etne $unger meldjen er befoblen bntte iiber bač SJteer nad) 33et()faiba mfeber ju febten, ftnb »on einem llngemitter auf bem SBaffer um SDtiffernacbf uberfallen morbem Sefuč fiTbtfflu^ manbelte auf bem SBaffer / fbmmt ju tfjncn / mad)t i(;nen mieberum et* um SJiutf) i fettfJt ten $etruč aueb «uf m 4 ' /V - jtč j L il, ''K' r, h^A . V t\.(’-<■■ l..r.. : A,-} , "H tr^^v-to rt? /' - a/^j fc&l c€e l b .■’■■ . "2 S-C? ^ •? V TZ ” rC \ _ : ^ 71 J ’T r ~’ . ■». ■ . jrrr n 1 Tretja velika noe,. 5 ’/ ' ■sC^ctsi j ^ pa a^f. f' *>***ft ... . | J.!. Kananejska zena. so Judje Jezu,na zalezovali , zato ni vel lo leto v JeriMatertc/k velikonočnim praznikom, ampak ' 7 je hodil po Galileji. Povsod ga je velika množica '' spremljala, in seboj vodila slepe, gluhe, mutaste, hrome, gobove in veliko druzih bolnikov. K njegovim nogam so jih polagali, in Jezus je vse ozdravil. ' Enkrat je prišel do Tira in Sidona, kjer so pre¬ bivali neverni mlajši nekdanjih Eananejcov. Kar zena iz tistih krajev za Jezusom priteče in vpije rekoč: „Gospod, Sin Davidov, usmili si me! Moja hči ve¬ liko terpi od hudiča.“ Jezus ji kar besede ne odgo¬ vori. Ker pa ne jenja klicati, učenci k Jezusu sto¬ pijo ter ga za njo prosijo. Jezus jim odgovori: „Jez sem poslan le k zgubljenim ovcam hiše Izraelov e. “ Ali zena pride, mu k nogam pade, ga moli in reče: „Gospod, pomagaj mi! u Jezus pa hoče njeno vero še bolj poskusiti in uterditi. Toraj ji odgovori: 180 „Pusti, naj se otroci prej nasitijo: „Ni prav, jemati otrokom kruha, in ga psom meta ti. u Žena mu odgo¬ vori: „Kaj pa da, Gospod! ali psički dolivajo vsaj drobtinice, ki padajo z mize njih gospodovTedaj ji Jezus odgovori rekoč: „0 žena, velika je tvoja vera! Zgodi se ti, kakor želiš. 11 In ozdravljena je bila njena hči tisto uro. „e*4p7 36. Jezus Petru obeta naj vikšo cerkveno oblast. ** Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je rede vprašal svoje, ucejuce; rekoč: „Kdo, pravijo ljudje, da je Sin človekov ?“ Oni reko: „Nekteri, da je Janez kerstnik, nekteri da Elija, nekteri pa da Jeremija ali prerokov Mo.“ Jezus dalje vpraša: „Vi pa, kdo, pravite, da sem?“ Tedaj odgovori Simon Peter, rekoč: „ Ti si Kristus, Sin živega Boga!“ Na drugo to spoznanje mu Jezus slovesno reče: „Blagor ti, Simon, Jonov Sin; ker meso in kri ti ni tega razodela, ampak moj Ou\ kj. Jj? ■ -7 .£> / I °/2jQe^t £>ooo UZ^a, 7 *$&(&*• JO ^T r - ^ 1 ?Oy, 39. Jezus prijatel otrok. Od pohujšanj«'). svoje otročiče, da bi roke nanje polagal in nad njimi molil. Ker je bil pa Jezus od učenja truden, jih učenci niso hotli k njemu pustiti, zavoljo tega je bil Jezus nad njimi nevoljen in je' rekel: »Pustite otročiče, in nikar jim ne branite k meni, zakaj tacih je nebeško kraljestvo. Potem je Jezus otroke objemal, roke nanje pokladal in jih blagoslavljal. ** Potlej Jezus reče tem, ki so okoli njega stali: „Res¬ nično vam pove,m, ako se ne ^preobernete, in niste, kakor otroci,' ne pojdete v' nebeško kraljestvo. Kdor koli se'pa Poniža, kakor ta otrok, ta je veči v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme kterega tacega otroka v mojem imenu, mene .sprejme. Kdor pa pohujša kterega teh malih, ki v me veru- jejo, bi mu bilo bolje, da bf se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja. Glejte, da ne zani¬ čujete kterega teh malih! Ker povem vam: Njih angeli v ne¬ besih vedno gledajo obličje mojega Očeta, kteri je v nebesih. “ 184 40. Jezus da aposteljnom oblast vezati in raz¬ vezovati. — Prilika od neusmiljenega hlapca. ** Jezus je dalje učil: „Ako greši zoper tebe tvoj brat, ne mašuj se nad njim, temuč pojdi in ga posvari med seboj in med njim samim. Ako te posluša, pridobil si svojega brata; ako te pa ne posluša, vzemi seboj še enega ali dva. Ako ne posluša fudi teh, povej cerkvi. Če pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni greš¬ nik. Resnično, resnično, vam povem,— to govore se k aposteljnom oberne,— kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boste razvezali na zeirtlji, bo razvezano tudi v nebesih/ * Na te besede Peter k Jezusu pristopi, in vpraša: „ Gospod, kolikokrat naj odpusljjh svojemu brsttu, , ako greši zoper mene: ali do sedemkrat v“ Peter misli, to bi bilo že silno veUkodušno. 'Toda Jezus mu odgovori: „Ne rečem ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. Zakaj v ne¬ beškem kraljestvu je, kakor pri^k^alji, kteri je.Jiotel obrajt delati s svojimi hlapci. Ko jevzacel rajtatp je^biji.prednj po¬ stavljen eden, kteri mu je bil dolžan deset tavžejubtalentov. Ker pa ni imel, s čem plačati, je gospod ukazal, prodati njega, njegovo ženo in njegove otroke, in vse kar je imel, in popla¬ čati. Tedaj pade hlapec na kolena, in ga prosi, rekoč: Poterpi z menoj, in vse ti bom povernil. In Gospod se usmili tistega odpust^* „Spred njega grt:de'pa"je tisti hlapec našel enega svojih sohlapcov, kteri mu je bil dolžan sto denarjev: In zgra¬ bil ga je in davil, rekoč: Plačaj, kar si dolžan! Tedaj njegov sohlapec prednj pade, in ga prosi, rekoč: Poterpi z menoj, in vse ti bom povernil! On pa noče, temuč gre, in ga verze v ječo, dokler ne plača dolga. — Ko so pa vidili njegovi sohlapci. kar se je zgodilo, so bili silno žalostni, ter so šli in povedali svojemu gospodu vse, kar se je bilo zgodilo. Tedaj neusmiljenega hlapca pokliče njegov gospod, iu mu reče: Hudobni hlapec! ves dolg'* sem ti odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil toraj tudi ti dolžan usmiliti se svojega sohlapca. . t/l' u-ift 1 ' ‘‘ ' 'v* JO e ^ v <• — <=* 1 * *~1 ♦'('»v'. J } P V ’ ,r ,;W»’ :' • ' : ' fv.,, * ; *^- ... .. >v \ j- . «-' / C \Kj^r'£& 2 - a -. H •K-pOtfr s? j-r-t. • h T;y J a\jC.^y^y vxk. «A , 7 ou^,' /y>-->'C)iyO šfi*j£ ux+ » V vk^Ojl; >^C ,V-tCj O ^®7 e /* ^ ve ^*c v rW* 'v* z 1 «-‘^■€<^6, 1U&y : 185 kakor sem se tudi jez tebe usmilil? In Gospod se razserdl in ga izroči trinogom, dokler ne poplača vsega dolga. “ * „Tako“, — Jezus sklene, — „bo tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu bratu iz svojih serc.“ * i4 '•* w v, 'k txh 41. Jezi 'A* us razpošlje 72 ueencov. * Ko je Sel Jezus iz Galileje spet v Judejo, aposteljnom pomagavce izvoli, in sicer dva in sedemdeset učencov, in jih, kakor aposteljne, pred se(?oj pošlje po dva in dva. Eeče jim : „Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je poslal. “ * iCez nekoliko časa so se dva jn, sedemdeseteri z ve¬ seljem vernili, rekoč: „Gospod! tudi hudiči so nam pokorni v tvojem imenu.“ Jezus jim reče: „Ne veselite se tega, da so vam duhovi pokorni, temuč veselite se, da so vaša imena zapisana v nebesih.'** In Jezus se razveseli v svetem Duhu in reče: ^Zahvalim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si to skril piodrim in razumnim, in si.Razodel malim. Pridite k meni vsi, kt eri se trudite, in ste obtežeii, in jez^vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase, in učite se... od mene; ker jez sem krotak in iz serca ponižen. Tako boste pokoj našli svojim dušam moj jarem je sladak, in ipoje breme je lahko. “ /‘ 42. Zapoved Ijubezni/^Usiuiljeni Samarijan. Ko Jezus skoz Judejo gre v Jeruzalem,, učenik postave k njemu stopi, da bi ga skušal, in reče-’ »Učenik, kaj naj storim, da bom večno življenjo zado¬ ni? Jezus ga vpraša: Kaj je v postavi pisano? K^ko bereš?" Uni mu odgovori: „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega serca, in iz vse svoje duše, in j z V se svoje moči, in iz vse svoje misli; — svojega bližnjega pa kakor sam sebe." Jezus mu na 186 to reče: „Prav si odgovoril; to stori, in boš živel!“ Uni pa se j e (hlinil, kakor da bi resnično želel, postavo na tanko spoznati, toraj vpraša: „Kdo pa je moj bližnji ?“ Jezus reče: »Nek človek je šel od Jeruzalema v Jeriho. Grede pade med razbojnike. Ti ga slečejo, z ranami obdajo, in na pol mertvega puste. Primeri se pa, daje nekt'duhoven šel po tistem potu; in ga je vidil, ko je memo šel. Potem pride levit. , Tudi on ga vidi, in memo gre. Nek popoten Samarijan pa pride do njega, in ko ga ugleda, se mu v serce smili. Pri¬ stopi toraj k njemu, vlije mu v rane olja in mu jih potem ga , ga posadi svoje živinčd, ter v gostilnico oskerbljuje. dan, ko je imel dalje iti, vzame dva denarja, ji da goštilniku, in reče: Skerbi zanj, in kolikor več potrošiš, ti bom jez nazaj grede povernil." — »Kteri teh treh 41 , — Jezus sklene, — se ti zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je bil padel med razbojnike ?“ — Učenik odgovori: ,, Tisti, kteri mu je usmiljenje storil." Na to mu Jezus reče: »Pojdi, in tudi ti tako stori! jpt ■ "i ■ ( '. t «.£- /"c-v "CArt K - . a sra m d /, H ■ A*« /j-.,. , r ' Vja., , w ‘ /»-»v ■j/'(r$*-. ’'~} AsX h /*i 'JVjdiU edt-A^.- / ^A-^-»Vu<' M e i a ry OL*-^}~ yl> ,.}■<- j ( ^14-1>V-'1' < '' /li‘ l iJ'V''A''«>U /3 1 tfcdcj. Ci y'k.C-'> < ^ Vl( +* v u-Ajpt vt^ t- , '/ Vvt^ / r jh&Cl * .' •- t\ .' ViV’/ • ^ ^\f4i ’> % ' vV, ty %J Jf 187 43. Marija in Marta. <■/ f ■ V/. 4 ■ * Ko je Jozus dalje'proti Jeruzalemu šel, je prišel v vas Betauijo. Neka žena, M a rta po imenu, ga je sprejela v svojo hišo. Imela pa je sestro, ki se ji je reklo Marija. Marija se je usedla k nogam Gospodovim in poslušala njegove besede. Marta pa si je dajala s po¬ strežbo veliko opraviti, ter je pristopila in rekla: »Go¬ spod, ali ti ni mar, da me moja sestra samo pusti streči. Reci ji tedaj, da naj mi pomaga!" Gospod ji pa odgovori, rekoč: »Marta, Marta, skrebna si, in si veliko prizadevaš. Pa le eno je po¬ trebno. Marija si je izvolila naj boljši del, ki ji ne bo odvzet." > 44. Jezus, dobri pastir. Zgubljena ovca. ■/(■ * Ko je Jezus o šotorovem prazniku prišel v Jeruzalem, je šel v tempelj učit. Rekel je:,, o „ * ,,, _ * Jez sem.Muč sveta. t Kdor hodi za menoj, ne hodi v temi, temuč imel bo, luč življenja." * »Jez sem. jdobrf pastir^ Dober pastir svoje ovce vodi r, a. dobro pašo in' proti njimi hodi, in ovce hodijo za njim, her poznajo njegov glas. Tako hodijo moje ovce za menoj; zakaj jez poznam svoje, in. moje poznajo mene. Jez sem dobr n »»+;>• t, _ t—.* ... ■ -• ’■ .. j svoje, lil. unije puznnju mene. pastir. Dobri pastir da svoje življenje za svoje ovce. Najemni Pa jih tinniioi; .v „sas ..«11.« :+! Jez dam življenj Pa jih popusti in beži, kadar vidi volka iti. Jez uam zivijcn, za svoje'ovce. Imam še drugih ovač; ktere niso iz tega hlevi Tudi tiste morem pripeljati, in poslušale bodo moj glas, in b en hlev in en pastir." Jezusove besede so ljudi tako presunile, da vse k njem tisi ga poslušat. S posebno gorečnostjo so se mu celo kri 188 , v ... £fi K pgftAiS ■ ' y/ vični cestninarji in drugi očitni grešniki približevali, ker jih je njegova nebeška krotkost, r m ljubezen mikala. Zavoljo tega so pa godernjali pismarji in farizeji, ki so v svoji prevzet¬ nosti zaničevali te ljudi. Jezus jih v več prilikah osramoti in posvari, rekoč: Kdo zmed vas, ako ima 'sto ovac, in eno zmed teh zgpibi, ne po¬ pusti devet in devetdesetih v pušavi, in ne gre za zgubljeno, dokler je ne najde? lu kadar jo najde, jo zadene vesel na svoje rame. In ko pride domu, pokliče prijatle in so¬ sede, in jim reče: Veselite se. z me¬ noj, ker sem našel svojo zgubljeno ovco.-Povem vam, da tako bo v ne¬ besih veče veselje nad enim grešnikom, ktori so spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, ki ne potre- ^ bujjjo^.pokore^t, ,u, ■, 0 45. Zgubljeni sin. ,, t / Jezus dajje govori: Nek človek j e imel dva sina. Mlaji reče: 6ce! Maj mi del blaga, ktori mene zadene. Oče jima premoženje razdeii. Malo dni potlej mlajši sin vse pobere in se poda v daljno deželo. Tam pa je zapravil vse svoje premoženje žf razuzdanim življenjem. Ko je bil vse zapravil, velika lakota v t isti deže li vstane. Tudi on je začel pomanjkanje terpeti. Tedaj je sel in se pridružil nekemu mestnjanu tiste ,delele; in ta. ga pošlje, na syojo pristavo svinj past. In tu je želel šVoj trebuh napojili ti z lušinami, ktere so svinje jedle; pa nihče mu'jih ni dal. »Tedaj je šel sam v se, in je rekel: Koliko na¬ jemnikov v hiši mojega očeta ima obilo kruha; jez pa tukaj (od) lakote gin_em! Vzdignil se bom, ter pojdem 7 ■ r 1 'J , A > T>’ V i ; V '*?'. 1 ' 1 l j ^< ^»•vCf v 189 k svojemu očeta, in mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe ; več nisem vreden tvoj sin imenovan biti; stori me, kakor enega svojih najem¬ nikov ! In vzdignil se j'e in šel k svojemu očetu. milo se mu stori, teče mu naproti, se ga okoli vratu oklene ter ga poljubuje. Sin pa mu reče : Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe; več nisem vreden, tvoj sin imenovan biti. Ali oče mu ne pusti dalje govoriti, in svojim hlapcom reče : Hitro prinesite naj boljše oblačilo, in oblecite in ga dajte mu perstan na roko in čevlje na noge , in pripeljite pitano 'tele, in zakoljite ga, in hočemo jesti in se gostiti. Zakaj ta moj sin je bil mertev, in je spet oživel; je bil zgubljen, m je najden. In so se začeli gostiti. >•8 ta rji sin je bil pa ravno na polji. Ko se domu verne in približa hiši, je zaslišal petje in ples. Enega Mapca pokliče in ga vpraša, kaj je to? Tamu odgo¬ vori: Tvoj brat je prišel, in tvoj oče je zaklal pitano Schuster, Bibl. Gesch. slov. 14 190 tele, ter ga je,spet zdravega nazaj dobil. Tedaj se je starji brat ‘usercfii in ni hotel v hišo iti. Ko oče to sliši, pride ven, in ga začne prositi. Sin pa očetu reče: Glej, toliko let te služim, in nisem nikoli tvo- tega povelja prestopil, pa še nikdar mi nisi dal koz- liča, da bi se bil gostil s svojim prijatli. Ko je pa prišel ta tvoj^sin, ki je svoje premoženje z maloprid¬ nimi osebami^ zapravil, si mu zaklal pitano tele. Na to mu oče odgovori: Moj sin, ti si zmiraj pri meni, in vse moje je tvoje. Gostiti se pa in veseliti, se?je spodobilo, ker je ta tvoj brat bil mertev in je spet oživel, je bil zgubljen in je / najden." J-f .> 4(>. Bogatili in ubogi Lazar, '* * Jezus c!a"lje govor! : „Bil je nek bogat mož. Oblačil Se je v škerlat in v tančico, in se je vsak dan imenitno gostil. 191 p'-:, i-v-./':. j jjM i, -w ■■ Bil je pa tudi neki ubožec, po imenu Laza#. Ležal je pred vratmi bogatinovimi in je bil poln ran. Želel' se je nasititi z drobtinami, ktere so padal# z bogatinove mize ; ali nikdo mu jih ni dal. Le psi so hodili lizat njegovih ran. Prigodilo se je pa, da je umeri ubožec. Angeli so ga nesli v naročje Abraha¬ movo. Umeri je pa tudi bogatin, in je bil pokopan v pekel. Ko je v terpljenji povzdignil svoje oči, je ugledal od deleč Abrahama, in Lazarja v njegovem naročji. Tedaj je vpil in rekel : Oče Abraham, usmili se me vender, in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega persta v vodo, in ohladi moj jezik, ker grozovitno terpim v tem plamenu. — Ali Abraham mu odgovori: Sin, pomisli, da si prejel dobro v svojem življenji, j; Lazar pa hudo; zdaj je ta oveseljen, ti pa terpiš. Vcrh vsega tega pa je med nami in med vami velik prepad+poštavlj&n,' da, kteri hočejo od tod k vam iti, ne morejo, tu kteri ga prosijo!“ /j * J. f.f . - 49. Prilika od bogatega moža. - - - (tiij IU Jezus je zopet hodil po Galileji, in je čedalje re¬ snobni j e opominjal h veri in pokori. Nekega dne mu tedaj nekdo iz množice reče : „Včenik, reci mojemu bratu, naj deli dedino!“ Jezus mu. nevoljen odgovori: Človek, sem mar jez za delivca de dih e postavljen čez vaji ?“ Potem reče vsem: „Glejte, in varujte se vse lakomnosti l Zakaj nikdo ne živi ob obilnosti svo¬ jega premoženja Da bi jim razjasnil to resnico, jim pove to le priliko : „Nekega bogatega človeka polje je obilo sadu rodilo. In človek je sam pri sebi mislil: „Kaj bom storil, ker nimam, kamor bi spravil svoje žitnice , in večje naredil: In porečem svoji duši: „Duša, ve¬ liko blaga imaš spravljenega za prav veliko let; počivaj, jej, pi in bodi dobre volje ! Bog pa mu je rekel: Neumnež! to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe , kar si pa spravil, čigavo bo ? Tako je s tem,“ pravi Jezus, „kteri si bogastvo nabira, pa ni bogat V BogiU- t * (j. ,'. n : u vx, rud A. ruz* 50. Od nerodovitne smokve (tg-sj ; /’ ali od nerodvitnega figovega drevesa. Ze tretje leto je bilo, da je Jezus učil. In če ravno se je neprenehoma trudil za zveličanje svojega ljudstva, je vender le malo sadu našel nad njimi. Zavoljo tega jim pripoveduje to le priliko: „ Nek do _ je imel figovo drevo ‘zasajeno v svojem vinogradu./ ■ Enega dne pride in iše sadu na njem, pa ga ne najdefi^VJ L t' : W 7 :, K.-r- t-f ,f.■■■■. '-. 5-'vn.V.- a,*\K f^y~ ° Jis ? £ j '■ V /.tu-, &■■» y _ 'c- •; /T h )iv,.; r .-‘4 .»..t *Y^, c^-zsC*'' vf 'r-^*y-e ; ., .&,/'; . „> .4^ *wU-io<-'f’ *ti<, p^t/. i /lv^ 195 . , - rt . Tedaj gorniku reče: „Glej tri leta je, kar hodim iskat sadu na tem figovem drevesu, pa ga ne najdem. Pose¬ kaj a a tedaj 1 Čemu, še^prostor Jemlje ? Gornik mu odgovori: Gospod, se to leto ga pusti, pa ga okopljem, 51. Deset gobovih. ■ Ko je Jezus zopet sel v Jeruzalem , ga je srečalo deset gobovih mož, hlevi so od deleč stali in vpili: „Jezus; učeniki usmili se nas!“ Jezus jim reče: Poj¬ dite, in skazite se duhovnom.“ Ko so šli', so bili oči- šeni. Eden zmed njih pa, ko je ridil da je očišen, se verne, na ves glas Boga časti, padf na obraz pred ' Jezusa , in se mu zahvali. In ta je Ml " Samar ijan. Na to Jezus reče: Ali jih ni bilo deset očišenih ? Kje je pak unih devet? Nobeden se ni znašel, da bi se bil vernil in Bogu čast dal, kakor l a hi j ec .“ K ozdravlje¬ nemu pa pravi: „ Vstani in pojdi, ker tvoja vera ti je pomagala !“ Y* 52. Farizej in cestninar. / ? >.j Ko je Jezus dalje šel po potu v Jeruzalem, k nje¬ mu pristopijo nehteri, Meri so sami v se zdupaliA da so pravični, in so t irifge za ničevali,. Tem to. le priliko pripoveduje: „Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden % je bil farizej, eden na cestninar. Farizej je - S-** in je sam pri sebi to motft? °Bog, / l ’zafivairm te, dh ni- ( sem kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, pre- šestniki, ali tudi kakor ta cestninar. Dvakrat v tednu se postim: desetino dajem od vsega, kar imam. —' 196 Cestninar pa je od deleč stal, in še oči si ni upal proti nebu povzdigniti, temuč je terkal ua svoje persL rekoč: Bog, bodi milostljiv meni grešniku! — povem > vam ! Ta je šel opravičen v svojo hišo , uni pa ne. Zakaj vsaki, kteri se povišuje, bo ponižan, kdor se pa ponižuje, bo povišan. M JL M 53 . ' ! Brislulj nam <: f , * i j j" -■ . tj c- Joziis o prazniku tempeljnovega posvečevanje. Jezus pride o prazniku posvečevanja tempeljno¬ vega v Jeruzalem. Judje ga v Umpeljnu obstopijo ter mu reko: „Doklej nas v nevednosti pustiš? Ako si naravnost povej.“ Jezus mn / odgovori: da ne verujete.. DeU »Saj vam pravim, da ne verujete. Dela, Mera jez , delam v im enim svojega Očeta, te pričujejo od “mene. Jez in Oče sva^enoč 'Tedaj Začno kamne pobi¬ rati, da bi ga kamnali Jezus pa jim odgovori: ime/m svojega Očeta sem .vam pokazal velikp do-p. , brili del ; zavoljo kterega me fiočete' Judj. mu pravijo: „Zavoljo kterega dobrega delu te no¬ čemo kamnali, ampak zavoljo prejdinjevapjg Bgzjega, ker se sam delaš Boga . ko si vender te. človek. — Jezus jim pa odgovori: „Ako ne delam ded svo¬ jega Očeta, mi ne verujete.C)Ako jih pa delam, verujte vsaj delom, ako nočete verjeti meni, da spoznate, da je Oče v meni, jez pa v njem.‘‘ Tedaj ga hočejo zgrabili. On pa jim iz rok uide, in gre unkraj Jordana. *7%> f /v , o \t'- (■ 54. Bogati niladeneč. C 19l J -j- Nekoliko potem bogat mladeneS Gospodu naprotu pride, prednj pade ter ga vpraša: »Učenik, kaj naj storim, da za¬ donim večno življenje Jezus mn odgovori: „Ako hočeš v frjU * ' * ' r, 10» ■ 197 življenje iti, spolnujzapovedi." Mladenečdalje vpraša: „Ktere?“ Jezus mu odgovori :,„Te le: Spoštuj očeta in mater; ne ubijaj: ne prešestiij ; nč kradi;' rie pričaj po krivem; ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. — Mladeneč mu vesel reče : „Vse to sem spolnoval od svoje mladosti; kaj mi še manjka j“ Jezus ga ljubeznjivo pogledi in mureno : „Ei£o'*tf štmanjka." Ako hočeš popolnoma biti, idi, prodaj, kar imaš, m daj ubogim ; in boš velik zaklad imel v nebesih ; potlej pridi in hodi za menoj." Ko mladeneč to sliši, žalosten odide ;„imel je namreč veliko premoženje. 55. Večno plačilo. Delavci v vinogradu. T\ **>, Peter je bil zavoljo obljube, liter e je Jezus boga¬ temu mladcnču dal, zelo vesel, in ga je vprašal: »Glej, mi smo vse zapustili , in smo vsi šli za teboj : kaj bo tedaj nam ? Jepus jfpn je rekel: ,,Resnic 5^0 vam povem, da, ob prerojenjij kadar bo Sin 'človekov sedel na sedeži svojega veličastva, boste tudi vi. Meri ste,,, , •' fvCV trt*,' <5 'Z J*. s(i za menojsedeli na dvanajst sedežih, m sodili dvanajstere Izraelove rodove. In slehern, ktch’ zapusti . hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mojega imena, bo stoterno prejel in vedno življenje dosegel. Da bi pa ne mislili, da se bo v Božjem kralje¬ stvu plačilo, tako delilo, kakor na tem svetu, jim pri¬ poveduje to le priliko : — „i\ebeško ’kraljestvo je Podobno hišnemu gospodarju, kteri je zjutraj zgodaj šel najemat delavcov v svoj vinograd, Kadar je de- tavcov najel po denarji,na dan, jih je poslal v svoj vinograd. — In ob tretji uri je ven šel, in vidil druge na tergu brez dela stali, in jim je rekel: Poj¬ dite tudi vi v moj vinograd, in kar bo prav, vam ,bom dal. In oni so šli. •— Spet je ven šel ob šesti in 198 deveti uri, in je ravno tako storit. — Okoli enajstih pa je ven šel, in našel druge postajati, in jim reče: Maj stojite tukaj brez dela celi dan ? Mu reko: Mer nas ni nihče najel. Tedaj jim reče : Pojdite tudi vi v moj vinogradi — Madar se je pa večer storil, reče gospod vinograda svojemu hišniku : Pokliči delavce in daj jim plačilo, in začni od poslednjih do penili. Prišli so tedaj, Meri so Mii okoli enajste ure najeti, in so prejeli vsak po denarji. Ko so pa tudi peni prišli, so menili, da bodo več prijeli; pa tudi oni so po denarji prejeli. In ko so ga prejeli, so godernjali nad hišnim gospodarjem, rekoč: Leti poslednji so le eno uro delali, pa si jih enake storil nam, ki smo tezo dneva in vročino prenašali. On pa je odgovoril in rekel enemu zmed njih : Prijatel, ne delam ti krivice, ali se nisi za denar z menoj pogodil. Vzemi kar je tvojega, in pojdi; hočem pa tudi temu poslednjemu dati , kolikor tebi. Ali mi ni pripušeno, storiti, kar hočem ? Je li tvoje oko hudobno, ker sem jez dober ? — ,',Tako,“.Jezus sklene, ..bodo p oslednji per vi. pervi pa poslednji; zakaj veliko jih je poklicanih, malo pa izvoljenih.“ j, > 50. Jezus obudi Lazarja. ~H j- Sestri Marija in Marta v Betanii ste imele brata, po imenu Lazar, kterega je Jezus jako ljubil. Lazar hudo zboli. Sestri toraj pošljete do Jezusa in mu sporočite! „Gospod, glej, ta, ki ga ljubiš, je bolan. “ Ko Jezus to sliši, reče : „Ta bolezen ni k smerti, temuč je k časti Božji, da bo Sin Božji po nji poveličan." Gez dva dni pa je rekel svojim učencom : „Pojdimo v Botanijo ! Lazar, naš prij ate!, spl ; pa grem, da ga iz spanja zbudim. „ Tedaj mu učenci pravijo : „ Gospod, ako spi, bo ozdravel. “ Zakaj oni so menili, da Jezus govorj, od navailnega spanja, 'toraj jim Jezus na to razločno reče • . °^j ‘, Vl'Uv-' J,1 - V^v , VM . > „ v yC- 4 vidiri zavoljo ljudstva, ker je bil majhine postave. Toraj je ‘i naprej tekel in je zlezel na divjo smokev, memo ktere je bilo /La^r&C ->-» '^^trr-CiLu^ rt.- .- /a_.OA.T<-c/ esuCZ £ X X£f-«*? : ^-c^-e. (><\pf~~ ^©~^/v<*J2^6 aXiL>> f v-C-A-V (&. , /trrtih±*&!c (, a^,/ j t^^i‘d)£^i < u* cr>r~^*i j &C%+*a . / ^->«^»-m-»k^6 csfaSl~ e.\spo 9'«-^-»^ «“-it-*i, t c 7” aa^žs^o : ^ ftA-^J^c^. vl-^s\ e X e ^-*-T^»^r-jf«i^t7 /o^ju^', t/hs^-n~Of Afi\x> ajfrfnis, £ftSlscrr /c*J^0*As\‘ c*sv~t'*sf^£4’ >~A'1> * 1 —^ "~ g^tuCLA J-Ct- (~a^j^rčCCo 4~0~č •o - ’!*" '&°< S. dv~j. bj^rzr. — 7«^'^ II .Tu J 201 Jezusa 5 " iti. Ko Jezu3 pride na tisto mesto, se na drevo ozre in reče: „ Cahej, stopi hitro doli, ker danes moram v tvoji hiši ostati. “ Cahej hitro doli stopi in ga z veseljem sprejme v svojo hišo. Vsi, kteri so to vidili, so godernjali in rekli: K grešnemu 'človeku je šel v hišo! „Cahej pa je pristopil k Gospodu, in rekel: „Glej, Gospod, polovico svojega pre¬ moženja dam ubogim , in ako sem koga kaj ogoljufal, čve- terno povornem ! “ Jezus mu odgovori: „Danes je te hiši zve¬ ličanje došlo ; ker Sin človekov je prišel iskat in zveličat, kar je Bilo zgubljenega. “ . j 58. Marij«! Jezusa mazili, tu- Iz Jerije jg šel Jezus dalje v_Betanijo. Ondi so mu na¬ pravili večerjo. .Lazar je Bil edep zmed njih, ki so bili pri imizi, Marta je Gospodu stregla. Marija je pa prinesla libro drazega mazila prave najde v alabastrovi pušici, ga je zlila » a nj egovo glavof ^mu mazilila noge ter jih brisala s svojimi lasmi, in vsa'Hiša, je bila napolnjena z duhom tega mazila. Nekteri učenem so bili zavoljo tega nevolnji in so med seboj veleli; „Čemu ta potrata ?“ Eden zmed njih pa, Judež Iškar- j°t. je rekel: „Zakaj se to mazilo ni prodalo za tri sto da- n arjev, in dalo ubozim?“ To pa je rekel: ne da bi mu bilo ■skerb z a ubogo, temuc ker je mošnjo imel in milošnjo nosil, ki so jo vanjo metali -Za Jezusa in za njegove jčencp,, in gi je lz lakomnosti večkrat kaj iž nje ukradel, dezuš je vedli, kaj, ! e med učenci,^foraj jim reče : „Kaj nadlego delate te ženi ? Jlobre delo je nad menoj storila; t zakaj ker je to mazilo zlila na moj život, je to storila za moj' pogreb. Ubogejmatc vselej Ine, i seboj, mene pa nimate vselej. Resnično vam povem, kjer koli se bo oznanoval ta cvangeli, se bo tudi pravilo v njen s Pomin, kar je nad menoj storila*?., r • - »«■ 59. Jezusov slovesni M«od v Jeruzalem. * Drugi dan jeJel Jezus iz Betanije v Jeruzalem. Ko je prišel blizo terga Betfage pri Oljski gori, je poslal dva svojih Pcencov in jima je rekel: Pojdita v vas, ktera je pred vama 202 in berž bosta našla oslico privezano in žebe pri nji, odvežita ga in mi ga pripeljita. In če vama kdo kaj poreče, recita, da ga Gospod potrebuje, in berž vama ga bo izpustil." * Učenca sta šla in sta vse tako našla, kakor jima je bil Jezus povedal. Pripeljata mu žebe. Pregerneta ga s svojimi oblačili in posadita Jezusa nanj. Ko je dalje jezdil, nabiralo se je okrog njega silno veliko ljudi, ki so vpili od veselja na ves glas Nekteri so razgrinjali svoja oblačila po potu, nekteri pa veje sekali z drevja in stali na pot. Množice pa, ktere so spredaj in zadaj 'šle, so vpile, rekoč ■. B Ilozana sinu Davidovemu. Hvaljen bodi, kteri gre vimenu Gospodovem Ilozana na visokosti!" Med množicami so bili tudi nekteri farizeji, ki so iz nevošljivosti in sovraštva Jezusa preganjali na vseh njegovih stopnjah. Toraj se nad toliko veselim vpitjem, s kterim so množice Jezusa v Jeruzalem spremljale, tako razserde, da Jezusu samemu reko: „Učenik, posvari svoje učence!" Jezus '.'jim pa odgovori i ^ovčm vam, da bodo kamni vpili, če ti molče!“ Kolikor bliže je Jezus Jeruzalemu, toliko veče pri¬ haja veselo vpitje. In spolnilo se je staro prerokovanje Caha- 203 rija preroka : „ Veseli se, Jeruzalem ! Glej, tvoj kralj ide k tebi ko Zveličar : ubog je, sedi na žebetu, osličnem.“ Med tem se ( ]ra, Jezus^spornima terdovratnosti Jeruzalemskega mesta, in zjoka/s? taduflim/ rekoč: „Da bi bilo spoznalo tudi ti, zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir. Zdaj pa jo skrito pred tvojimi očmi. Glej prišli bodo dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo obdali za zasipom, in te bodo oblegli in stiskali od vseli strani. V tla bodo pomandrali tebe in tvoje otroke in v tebi ne bodo kamna na kamnu pustili, zato ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja. “ * Jezus je šel skoz Jeruzalemske ulice naravnost v tem¬ pelj. Vse mesto je bilo po koncu. Od vseh strani so mu (prinesli bolnikov, hromovih in slepih, in vse je ozdravil. Od vesolja so začeli vnovič otroci vpiti: „Ilozana sinu Davidovemu !“ Farizej se še bolj razjeze in mu rečejo: „Ali slišiš, kaj ti pravijo?" Jezus jim pa odgovori : „Kaj pa da. Ali niste nikoli brali: Iz ust otrok in sesajoeilrsi sl Hvalo napravil ? , ° ..v/ (»O. Kraljeva ženitnina in davski denar. A'a . večer se je Jezus, iz . JeruzaUma v Betdnijo vernil. 'Vsaki dan pa je sel. ‘' splet' v mesto , * in je v tempeljnu učil. Žalostnega serca se je spominjal omah¬ ljivosti in terdovratnosti judovskega ljudstva ter jim pripoveduje to le priliko: „Nebcško kraljestvo je podobno kralju, kteri je napravil zenitnim svojemu sinu. Poslal je toraj svoje hlapec poklicat povabljene na zenitnim ; pa niso hotli priti. Spet je poslal dru¬ žili hlapcov, rekoč ; Povejte povabljenim: Glejte, svoje kosilo sem pripravil, moji junci in pitana žival je zaklana, in vse je pripravljeno, pridite na ženit¬ nim ! Ali oni niso marali, in so šli, eden na svojo vristavo, eden pa po svoji kupčiji. Drugi pa so zgra- bir njegove hlapce, ter so jih zasramovali in pobili. 204 Ko je kr a/jo to slišat, se je razserdil, in je poslal svoje vojske, in je končal liste ubijavce, in njih mesto požgal. Potlej reče svojim hlapcom: Ženitnina je sicer pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Poj¬ dite tedaj na razpotja, in ktere koli najdete, pokličite jih na ženitnino. In šli so njegovi hlapci na ceste, in so jih nabrali , kolikor so jih našli, hude in dobre' in ženitnina je bila napolnjena s svati. Prišel je pa kralj gledat svatov; in je vidil ondi človeka,, ki ni bil svatovsko oblečen; in mu reče: Prijate/, kako si , leseni prišel, ker nimaš svatoskega oblačila. On pa je umolknil. Tedaj je kralj rekel služabnikom: Zvežite mu roke in noge, in verzite ga v vnanjo temo , ondi bo jok in škripanje vztfmM. ^ $ .Farizeji tn pismarji 1 so dobro vedili, da (g, pri¬ lika zlasti, nje zadeva. Jezni toraj se snidejo in posvetujejo, kako bi Jezusa v besedi /ujeli, da bi ga mogli obsoditi. In pošljejo do njega v tempelj . svojih , , ucencov sdtterodijani vred, rekoč: „Ucenik vemo,' da, j/ si resničen , in pot Božjo po resnici učiš, in da ti ni mar za nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi. Povej nam, kaj se ti zdi, ali se sme davek dajati cesarju, ali ne ?, — Judje so namreč silno neradi prenašali rimsko gospodslvo ; Herod pa m njegovi so deržali z Rimljani. Farizeji so si tedaj mislili: ako Jezus reče, da se sme, bo razžalil judej alco poreče, da ne, bo pa razžalil Heroda in Rimljane. Toda Jezus je spoznal njih zvijačo in je rekel: ..Pokažite, mi davfki denar ?“ In podali so mu denar. Tedaj jih Jezus vpraša : „Čigava je ta podoba in napis ?“ Mu reko! „Cesarjeva.“ Tedaj jim reče : „Dajte toraj cesarju , kar je cesarje¬ vega, in Bogu, kar je Božjega ?“ — Kadar s; to ^*W S' /<#}#'. /. f v;. v c-f'_ ’y't^^ -'"n. L v / G r ' t > , „C - v .V^6|A’ -, - ' /■•♦ . ■ r C ■'^-."Ci, ^ jf) “ - / _ • CX. ' v o * - t-► K AaVT ^_ j ' t-^-n v / j ■/ - t .u-tA^ ' W0 205 slišali, so se začudili njegovi modrosti, s ktero je osramotil njih zvijačnost, in so ga molče popustili, Oj y ' 61. Dar uboge vdove. Prerokovanje od razdjanja Jeruzalemskega mesta in od končanja sveta. I /v*i t ; i, , tttg iT' ' , , t Jezus je bil že dalje v tempeljnu. Enega dne je gle¬ dal, kako so ljudje denarje metali v pušico. Veliko bogatih je veliko verglo vanjo. Med druzimi je prišla tudi uboga vdova, in je dva denaren; vanjo vcrgla. Ko Jezus to vidi, svoje učence pokliče in jim reče: „Itesnično vam povem, da ta uboga vdova je več vanjo vergla, kakor vsi. Zakaj ti vsi so od svo¬ jega obilnega vergli; ta pa je vergla vse, kar je imela. “ v. t Ko je Jezus ravno pred solnčnim zahodom iz tem- peljna še), so učenci pregledovali prelepo tempeljsko poslopje. In zmed njih mu eden reče : „Učenik, poglej, kakošni kamni, in kakošno zidanje!" Jezus jim odgovori: „Ali vidite vsa ta. c poslopja? Resnično, vam povem: Dnevi bodo prišli, ob kterih , , ne bo pušen kamen na kamnu, kt.eri bi ne bil razvaljen. u Ko pridejo na Oljsko goro, se Jezus s svojimi učenci ondi usede. S te visočine je bilo mesto in tempelj ravno pred njihovimi Schuster. Bibl. Gesch. slov. 15 206 očmi. Pri tem lepem pogledu ga učenci vprašajo: „ Učenik! povej nam, kedaj bo to ? in kakošno bo znamenje tvojega prihoda in končanja sveta?" Jezus jim odgovori: t „Kadar bote vidili, da je Jeruzalem z vojsko obležen, takrat vedite, da je blizo njegovo razdjanje. Tedaj naj beži na gore, kdor je zunaj mesta v Judeji, in kdor je na polji, ne vračaj se jemat svoje suknje. Zakaj takrat bo velika stiska, kakoršne ni bilo od začetka sveta do zdaj, in je ne bo. Padali bodo pod mečem, in vjeti bodo med vse narode odpeljani; Jeruzalem pa bodo neverniki poteptali, dokler se časi never¬ nikov ne spolnijo." f „Preden se pa to zgodi, jih bo veliko prišlo, ki bodo rekli: „ Jez sem Kristus, in veliko jih bodo zapeljali. Slišali boste od vojske in puntov; narod bo zoper narod vstal, in kra¬ ljestvo zoper kraljestvo ; in tu in tam bo kuga, lakota, in potresi." f „Vse to je pa le začetek vseh stisk. Zakaj kmalo po¬ tem, ko bo evangeli oznanovan vsem narodom, bo solnce otemnelo, in luna ne bo dala svoje svetlobe, in zvezde bodo z neba padale, in moči nebeške se bodo gibale. Na zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega šumenja morja in valov. In ljudje bodo koperneli od strahu in čakanja tistega, kar ima priti čez ves svet. In takrat se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu, in vsi rodovi bodo vidili Sinu člove¬ kovega iti v ohlakih neba z veliko močjo in veličastvom. In on bo poslal svoje angele s trobento in bodo zbrali njegove izvoljene od čveterih vetrov od konca do konca neba. Nebo in zemlja bo prešla, moje besede pa ne bodo prešle." Razdjanje Jeruzalemskega mesta, ki se je 37 let pozneje na tanko po prerokovanji zgodilo, nam je zvest porok, da se bo tudi prerokovanje od končanja sveta gotovo do pičice spolnilo. C 62. Od desetih devic in od talentov. f Jezus dalje govori: „Varujte se, da vaša serca ne bodo preobložena v požrešnosti, in pijanosti, in časnih sker- beh ; in da tisti dan na nagloma nad vas ne pride. Zakaj kakor 4 H i' 207 zaderga bo prišepcez vse, ki po vsi zemlji prebivajo." Potoki' r jim je Jezus to opominjanje v naslednjih prilikah razjaŠmf. f „Nebešk<) kraljesto.-, b.o podobno desetim devicam, ktere so vzele svoja' ,gyetila,'’ ini so šle ženinu in nevesti na¬ proti. Pet jih je bilo nespametnih, pet pa pametnih. Pet nespametnih je vzelo svetila, olja pa niso vzele seboj. Pametne so pa vzele olja v svojih posodah s svetili vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. 0_ polnoči pa je šum vstal: Glejte, ženin gre, pojdite mu naproti. Takrat so vstale vse tiste device, in so napravljale svoja svetila. Nespametne pa so modrim rekle: Dajte nam svojega olja, ker naše svetila ugasujejo. Pametno pa so odgovorile, rekoč: Da ga kje ’ne zmanjka nam in vam, pojdite raji k prodajavcom, in si ga kupite: Kadar so pa šle kupovat, je prišel ženin; in priprav¬ ljene so šle ž njim na ženitnino, in duri so se zaperle. Po- 208 v' : '- >>• slednjič pa pridejo tudi ime device, rekoč: „Gospod, gospod, odpri nam! On pa je odgovoril in rekel: Kemično, vam "povem, vas ne poznam. Čujte tedaj, “ — Jezus priliko sklene, — „ker ne veste ne lire, ne dneva.* ^ w ' i r V- f „ Zgodilo se bo kakor imenitnemu možu, kteri je na tuje šel, da bi se ondi kraljestva polastil. Preden odide, je poklical svoje hlapce, in jim je zročil svoje blago. Dal je enemu pot tafeptpv, enemu dva, enemu pa enega, vsaccmu po njegovi zmožnosti. Kupčujte ž njimi, jim reče, dokler domu ne pridem, in berž potem odrine. Šel je tedaj tisti, ki jih je bil pet \ talentov prejel, in je kupčeval ž njimi, in jo pet družili pri¬ dobil. Kavno tako je tudi uni, ki je bil prejel dva pridobil dva druga. Ta, ki je bil pa le enega prejel, je šel in je zakopal v zemljo in skril denarje svojega gospoda. Gez veliko časa pa pride gospod tistih hlapcov in ima obrajt ž njimi. Pristopil je najprej tisti, ki je bil pet talentov prejel, in jo prinesel pet druzih talentov, rekoč: Gospod, pet talentov si mi zročil, glej, pet druzih sem pridobil. Njegov Gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! Ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v veselje svojega gospoda. — Pa tudi uni, ki je bil dva talenta prejel, je pristopil, in rekel: Gospod! dva talenta si mi zročil; glej! dva druga sem pridobil'. Njegov gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v veselje svojega gospoda." t „Poslednjič je pristopil tudi ta, ki je bil en talent prejel, in je rekel: Gospod, vem, da si terd človek, da žanješ, kjer nisi sejal, in pobiraš, kjer nisi razsipal. Zato sem so te bal, ter sem šel iu skril tvoj talent v zemljo. Glej, tukaj imaš, kar je tvojega. Njegov Gospod pa je nevoljen odgovo¬ ril, in mu rekel: Hudobni in leni hlapec! Vodil si, da žanjem, kjer nisem razsipal; toraj bi bil mogel moje denarje dati [ menjaveom, in kadar bi bil jez prišel, bi bil prejel svojo z obrestjo. Vzemite mu toraj talent", — okoli stoječim reče, — „in dajte ga mnenu, ki ima deset talentov. Zakaj vsa- cemu, kteri ima, se bo dalo, in bo obilno imel; kdor pa ! nima, mu bo še to, kar se zdi da ima, odvzeto. Nepridnega hlapca pa verzite v vnanjo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi." 1% -(.it* u,, / C ~ t pH * /lf |7 . n srt m ■ 209 63. Poslednja sodba in ločitev na vekomaj. * * Ko jo bil Jezus svoje učence opomnil, naj se za po¬ slednjo sodbo dobro pripravijo, jim to sodbo tudi popise, in sicer s temi le besedami: — „ Kadar pride Sin človekov v svo¬ jem veličastvu, in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na se¬ deži svojega veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi na¬ rodi, in jih bo ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. “ " , V _ Vv ■'•V' ’ ‘ ■■ ■ • • ’ . '' VV • / * „ Takrat nebeški kralj goreče tistim, kteri bodo na— njegovi desnici: „Pojdite, blagodarjcni mojega Očeta, pose¬ dite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil, in ste mi dali jesti; žejen sem bil, m ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste me pod streho vzeli; nag sem bil, in ste me oblekli; bolan sem bil, in ste me obiskali; v ječi sem bil, in ste k meni prišli. Tedaj mu bodo pravični odgovorili, rekoč: Gospod! kedaj smo ti to storili? Kralj pa jim bo odgovoril: Resnično, vam povem, kar ste storili kteremu mojih naj manjših bratov, ste meni storili.* * Potlej goreče tudi tistim, kteri bodo na levici: Pobe¬ rite se spred mene, prekleti! v več ni, ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim angelom. Zakaj lačen sem bil, pa mi niste dali jesti; žejen sem bil, pa mi niste dali piti; tuj sem bil, pa me niste pod streho vzeli; nag sem bil, parne niste oblekli; bolan in v ječi, pa me niste obiskali. Tedaimu bodo d tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod! keifaj smo te vidili lačnega,' ali žejnega, ali tujega, ali nazega, ali bolnega, ali v ječi, pa ti nismo postregli? On pa jim bo odgovoril: Resnično vam povem, kar niste storili kteremu mojih naj manjših bratov, tudi meni niste storili." In ti pojdejo v večno terp- ljenje; pravični pa v večno ževljenje." 210 Poslednja velika noč. Terpijenje in smert Jeiusa Kristusa. 64. Velikonočno jagnje. Umivanje nog. * Pervi dan velikonočnih praznikov, ko je bilo treba velikonočno jagnje klati, so pristopili učenci k Jezusu in so ga vprašali: Kje hočeš, da ti pripravimo velikonočno jagnje?* Jezus Petru in Janezu reče: „Pojdita v mesto, in srečal vaji bo človek, kteri ponese verč vode; idita za njim; in kjer noter pojde, recita hišnemu ,gospodarju: „Učenik pravi: Kje je moja gostilnica, kjer bom velikonočno jagnje jedel s svo¬ jimi učenci. In'pokazal vama bo veliko obednico pogernjeno; ondi nam pripravita. * — Učenca gresta in prideta v mesto, in najdeta, kakor jima je bil Jezus povedal; in sta pripravila velikonočno jagnje. Ko se je bil večer storil, je prišel Jezus z dvanajsterimi, ter za mizo sedel in rekel: „Iz serca sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden terpim. Povem vam; od zdaj ga ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v Božjem kraljestvu. “ * Po jedi velikonočnega jagnjeta Jezus vstane, sleče zgornje oblačilo, vzaipe ; |)^rt ter se ž njim opaše, vlije vode v torilo, da bi apošteljnom noge umival in jim jih s pertom brisal. Ko je hotel pri Petru začeti, Peter osterml in reče: „Gospod! ali ti mi boš noge umival?“ Jezus mu odgovori: „Kar jez delam, ti zdaj ne veš; vedil pa boš potlej.“ Peter mu reče: „Ne boš mi umival nog, vekomaj ne!“ „Jezus mu pa odgovori: „Ako te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.“ Tedaj mu Peter reče: „Gospod! ako je temu tako, ne samo nog, ampak tudi roke in glavo! “ * Ko je bil Jezus apošteljnom noge umil, je vzel svoja oblačila, se je spred za mizo usedel, in jim je rekel: „ Ako sem jez, Gospod in Učenik, vam noge umil, morate tudi ,vi eden dnizemu noge umjvati. Zakaj zgled sem vam dal, da ravno tako tudi vi storite, kakor sem jez vam storil.* ¥ ftfa. . ; ’■ ■ : < • - L _ / -• .; VC J^V d ’t'^r' v ••'MvvPW. / • , ; / lfitv<*y7} >r£y- < X 211 i <»5. Jezus postavi presveto rešuje telo in prero¬ kuje, da ga bo Judei izdal. Jezus vzame kruli, ki je bil pred njim, v svoje svete in častitljive roke, je povzdignil svoje'oči proti nebu, k Bogu, svojemu vsegamogocnemu Očetu, je posvetil kruh in ga „svojim učencom dal, rekoč: »Vzemite in jejte; to je moje telo, ktero bo za vas dano.“ — Ravno tako je vzel tudi kelih z vinom, je zahvalil, ga posvetil in svojim učen¬ com dal, rekoč: ^Vzemite, in pite vsi iž njega; to je moja kri, kri nove zaveze, ktera bo za vas in za njih toliko prelita v odpu- šenje grehov« T,'"^stavil ? Resnično, resnično ti povem, da to noč, preden -vy.’/petelin dvakrat zapoje, mo boš trikrat zatajil!" r - >v* , f Te Jezusove besede so aposteljne silno prestrašile. Jezus jih toraj tolaži, rekoč: „Vaše serce naj se ne prestraši! V hiši mojega Očeta je veliko prebivališ; in zdaj tje grem, vam mesto pripravit. Potem spet pridem in vas bom k sebi vz el, da boste tudi vi tam, kjer sem jez. Pot pa veste." Tedaj mu Tomaž 1 rec^ f „Gospod, kako moremo pot vejiti?" Jezus odgovori: „Jez sem pot, in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugači, kakorpomeni. Ker pa tje grem, bom Očeta prosil, in vam bo druzega To- Ližnika dal, da pri vas ostane vekomaj, Duha resnice. Ta To- Ltžuik, sveti Duh, vas bo učil vse, in vas bo opomnil vsega, Lar koli sem vam jest govoril. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam: ne kakor ga svet daje, vam ga jez dam. Ne bom več veliko z vami govoril; pride namreč vojvoda tega svlfa Kri meni bi sicer nič ne imel, ako bi jez ne hotel; svet. naj u * *v*J. cp ? e-A r 1 'fajit- ' 1 utaj (vJ, 214 t './ .' /. ,<* pa spozna, da Očeta ljubim in tako delam, kakor mi je Oče zapovedal. 1, Vstanite in pojdimo od tod.“ — Ko je bil Jezus to izrekel, so zahvalno pesem speli in šli proti oljski gbri. tfyy£-*KA. 'i-v&i 1 j* t . >> «i" j i^u£ pr h/ f Po poti jim je Jezus dalje govoril: „Jes sem prava vinska terta, moj Oče pa je vinogradnik. Vsako terto, ktera v meni ne rodi sadu, bo odrezal; vsako pa, ktera rodi sad, bo otrebil, da več sadu rodi. Ostanite v meni, in tudi jez bom v vas ostal. Kdor ostane v meni, in jez v njem, on rodi veliko sadu. Kakor mladika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane na terti: tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete; ker brez mene ne morete nič storiti. Kdor ne ostane v meni, bo odrezan in vsahnil, kakor mladika, ki se pobere, v ogenj verze in zgori. >***: se 7 C * * * A . • f Potlej je Jezus proti nebu pogledal in rekel: „Oče, ura je prišla! Poveličal sem te na zemlji: dokončal sem delo, ktero si mi dal. In zdaj ti, Oče, mene poveličaj z veličastvom, ktero sem pri tebi imel, preden je bil svet. Tvoje ime Sem razodel ljudem, ktere si mi dal. Spoznali so, da sem od tebe izšel in verovali, da si me ti poslal. Tedaj prosim zanje, sveti Oče, vari jih «-/?.{. /ultriv<-i! ' ■ .'V. r« ve£> K-ff '<£ 7 f k in $otm eitte& Zsatedbismus. 325 S- 3« meld)er ©funbe ifi Sefug £&riftu$ »on ben Suben gefnngen roorben ? 2(. SOinn rcetfi btefe@funbe ffirjeroift nfdjf J mmt roetf nur / bafj eg mit ©onnerflage in ter jefdie^ett fe» ; uitb befnnegett faat bag (Eoongelium , baji »te Subcn mit Čtcbtcrn unb $acfelu gcfommen ftnb / Sefum ju fuc^en. a) S- &Biefe rotit butci) bte SSertrtffjeret) beg 5fd)tfo»f)eIg / cineg Dfatfjgeberg unb ftreimbeg beg SDaoibg oorbebeutef/ roelc&et bemaufritf)* rettfd>en 2lbfalom anf>angtg gerootben. b) Stt Sfnfefjung biefet le^ten gjerraf&eret) fctgt £)a* »ib in feinent »teratgflen^falme folgenbe $85or> te/ i»eld)e bet £. 3f»ofW $efrug in ben ©e- fcbtd)fen bet Sfpoffel alg eine SBeifjagung bet S&rrdt&eretj beg Subag erjd^tet r c) unb bte aud) in bet 55bat uid&t »on ©a»ib / foni bern »on bet sperfon Sefu ©Ijtijlt gefagf ftnb: „ (Bin $lcnfd) f bet mit mit ftieblid) „ tebte/ aufbenid)»erfraute, bet metu 95tob „ afi/ bat eine grof,e SSerratfterep roibenmd) „ geiMgt £>u aber / o #err! etbatme biči) 9£ 3 rr met* ______.i_»- a) Joan, ib. 3. b) 2. Reg. 15. c) Ačt. 1. 16 . 3 26 iJtim (nU$mane Untenveifung „ melner, unb rldde ml# mfcber «&«! bie 9)ropl)eten nu# gemetjmgef/ b«f? Sefud dljriftud gefemgen trni brit fbB ? 2t- ©ec sprop&ct $eremlad (tat fold)ed ge* roelfiaget: fte^ beflen SSBorte: ,/ £>cr ®efai(v o te bed -perm / bureb ben mit ntljmen / ifi ,, In unfern @uitben gefangen roorben $ ju bem „ fagten mir: mir roerben In belnetn @d>at- ten unter ben $epben fe&en. c) ©er «prop&et Seremta« felbften Ift etne te- benbige SBelfmgung beffeit geaefen , ma$ ftefud dfjrlfhtd gellften. ©enn roegen bee f)et(igen $rft#elf, mit aefc^er er bie §uben felner 3etf anrebefe, tfnb ble Stelteften unb ble £>berpriefter gegen Iljn ge&eSfTfg unb ber* bittert morben, bnben tfm binben/ unb ?nd ©efdngnifl merfen taffen; unb er l)at fofdje Sormenfen ciudgeflanbfn, roetd)e elne gro&e ©Jel#* a}* Vide etiam Pf, 54- 13. & feqq. & Pf. 108. b) Zach. 11. ia. Mat. 27. 9. c) Lament.Jer. 4. 20 vide Theodoret. inhunc Inčun) S. Iren. iib, 3, ab initio S. Ambrof. 11) Pf. n8. • 215 aposteljnom reče: »Sedite tukaj, da grem tje, in molim!“ Le Petra, Jakopa in Janeza je seboj vzel in ž njimi šel bolj na vert. Zdaj je začel žalosten in: , otožen prihajati, tresti se in trepetati; toraj reče: »Moja duša je žalostna do smerti! Ostanite tukaj, in čujte in molite z menoj." Na to se za lučaj deleč od njih odtegne, pade na svoj obraz, in'moli, rekoč: »Moj Oče! ako je mogoče, vzemi ta kelih od mene: ali vender ne, kakor jez hočem, ampak kakor ti!“ Po ti molitvi Jezus vstane, in se verne k svojim trem aposteljnom; oni pa so spali od žalosti. Toraj jih zbudi in Petru reče: »Simon, ali spiš? Tedaj niste mogli eno uro z menoj čuti? Oujte in molite, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, meso pa slabo.“ — Potem gre;vdrugič, in moli: „Moj Oče: ako ne more ta kelih memo iti, kakor da ga pijem, o 217 •'-r-M 1 * * Ko učenci to vidijo, reko: Ali naj z mečem mahnemo. “ In Peter res potegne meč in mahne po hlapcu velikega duhovna, kteiemu je bilo ime Malh, ter mu desno uho odseka. Ali Jezus Petru reče: „Vtakni meč v nožnico! Ali meniš, da ne morem prositi svojega Očeta, in bi mi poslal več ko dvanajst legi- jonov angelov? Kako bi se tedaj dopolnila pisma?“ Potem se dotakne hlapčevega ušesa in mu ga, zaceli. Potlej je Jezus zadovoljno roke podal, in se dal zvezati. Takrat so^ga vsi učenci zapustili in so zbežali. Le Peter in Janez sta šla o J deleč za njim. % . (»9. Jezus pred Anom in Kajfež$ii& v , fr {, v./. .1] y J v»7*. •-> r ' ■ t ' č v-fc 4.-' O y' s . J ij' ** Derhal je Jezusa najpoprej peljala k Anu; kteri je A-. bil prej to leto veliki duhoven jn tast Sedanj ega velikega du- .hovna Kajfež.a, Ana ga je vprašal za njegove učence in nje¬ gov nauk. Jezus mu je ves pohleven odgovoril: „Jez sem očitno govoril in učil; vprašaj tiste, kteri so me/slišali." Za-' voljo teh besedi' ga eden zmed hlapcov s pestjo za uho udari, rekoč: „Ali tako odgovarjaš velikemu duhovnu’? Jezus mu ljubeznjivo odgovor': „ Ako sem hudo govoril, spričaj; ako tem pa prav govoril, kaj me biješ ?“ ** Ana je poslal Jezusa zvezanega.jk Kajfežu, kjer so bili že zbrani pismarji in starašini ljudstva. Zborni mož,je bi bili radi našli kaj nad Jezusom, da bi ga bili mogli k smerti obsoditi. Toda niso mogli. Sicer so bili veliko krivih prič podkupili, da bi bili krivo pričale zoper njega. Toda njih pričevanje se ni ujemalo. Poslednjič pridete dve krivi piiči, in ste rekle: „Ta je govoril: Jez morem podreti tempelj Božji, pa ga v treh dneh zopet sezidati." Ali tudi njuno pri¬ čevanje je bilo različno v več rečeh. — Zdaj veliki duhoven vstane, stopi na sredo, in Jezusu reče: „Ali nič ne odgo¬ voriš na to, kar ti pričujejo zoper tebe?" Jezus je pa mol¬ čal. — Zopet, mu veliki duhoven reče,: „ Rotim te pri živem, , Bhgu' d a" n am p o veš, afi siti Kr j. atu s, £4* Božji?,,, •— Na to mu Jezus slovesno in resnobno' reče :% Jez senj IV «Povem vam pa: posehmal boste vidili Sinu človekovega se¬ deti na desnici moči Božje, in iti v oblakih neba." Tedaj ve- * -Vje-j-riti-v* Tvfc/j _ _ „Tudi ti si bil z Jezusom, Nazarenčanom. “ Peter se je ustra¬ šil jin je pred vsemi tajil, rekoč: „ Jez ne, saj ga še ne po¬ znam." In petelin 1 per vi č zapoje. Kmali potem- { Jilapec na Petra kazaje reče: ,,Tudi ta je eden zmed učencev. u Peter je spet tajil in prisegal rekoč: „ Jez no peznam tega človeka. “ Cez nekoliko časa pridejo^drugi, in pravijo: „Kesnično, tudi ti si eden zmed tistih; .Galilejec si; tvoj jezik te razodeva." Peter pa je začel spet rotiti se in prisegati: „Ne poznam tega človeka." — In pri te priči petelinivdrugič zapoje. — Go- liki duhoven svoja oblačila razterga in pravi: „Kaj potrebu¬ jemo še prič? Saj ste sami slišali, da je Boga preklinjal; kaj se vam zdi?" In vsi ^zavpijejo: „Smerti jo vreden!" 70. Peter Jezusa zataji. Judež obupa. ** Peter in Janez sta šla od deleč za Jezusom na dvo- riše velicega duhovna. Sredi na dvoriši so bili vojšaki in hlapci zakurili, in se greli okrog ognja, ker je bila merzja noč. Peter je bil k njim sedel, da bi bil vidil, kako sebozJezu- som izteklo. Tedaj pride /Vratarica, ugleda Petra in reče: • ' ✓ -v |I/ T " ( / 'KjO&v^ • 'J I " ^-V.'Vv, 'f-l' y *XA^fi J s*a*%~ 6 i' ^*-»-»-r->^l ' yO Of-rC £- 0 r^—' r H a ^ i., ^ a i-i f H i^H Jf /*- —a_ .j 'y^Ji-Sfc t j frX^O ^ ; n ^ <_,' V ?>( <-‘ f £ /^ t * / — ‘aS-«? • X-e <^a_ ;v /O -r iž ,' f f. Hf Gy ' ^ ' v iUjt^-p.,- ] iv. J -y^tc /. o0\o(, ^ ^k- 'e , 5 /f > -" 7 * 7 < 3 : ~ ^ - '- • - ■ ^' '^'^■e-rc ¥-' ^V-A^C^T - ’' '^ L -‘ 'a S~~J« to .y *vs& -7 & rg ^v €'3 V £ 7 ’ .- /<, £A : A ^ /Gc/41 - l^OJ f cl*, (rf 4 Ia^(?s+^v 'Jhfj J "K^-nAv •^h^-Ajf «. . KjtA^ J cj^ 6 ^» in rm eines B^tecfcismus. 335 c&enSSfltm&erjtgFeif ttelitijetfeif , a) l)(it cr l)k* i>urct> bem erfFcn cin »eucd ftifler augefe^f, unb ficf) er^cnft, rcoburc!) er ber ganjen Sftad)* ivclt gejetgf , road fur cin |oc&n>icf>tige$ ©e* fc^aft fep, ftcf) ber SSegictHcbfat rcjberfe* #en , inbetn ftc bad gtaufame £aftct* ft i\jt s in i»c($e3 $uba$ burd) t>en ®ei$ gerat&en. S- 1 5- ScfttS fltyrlffti$ n>trb »or bcm Citatu? gefu&rt , jum^erobečgefdmff, unb »on btejetn rcieoec ju Spikittič, n>e(djer i(;n jum Žob »mirtf)ei(t. $. 8n sum Sob »erurt&eilt ijaften i 21, @ie bunben/ unb fuijrfen it;n in bcm »on ben 9 ?&mem gcfe$ten jubifcljcn frmbpfle* ger piafud, bam;t »on b/efer £>6rigFeit bad Mrtveti / meldjcO fte auč ©rimnt unb 3tmt auegefprodcn , »oliven nntibe. ©ie »er* Flagten $efum bep ^iiafud ntctjlenO megen brep* a) Vide S. Mat. 27. 3- & feqq. S. Ambr. in cap. 22. Luc. S. Chryf. hom. 86. in Mat. S. Auguft, feim. 352, vel homij, 27. de pce- nitent. 334 /Sme uUgememe ilntetwetfutt<$ breg £aaptmfad)en. r. ©afi er eiite $tuf^ ruf>r unter Dem 2MFe bureb fetne fHeben »er* urfacfote. 2. er »er/nnberte bem $a/fec 3mg $u ja&len, 3. /Dag ec (id) eineti Stbni& nennte. šp/Iatud fragte Sefu m uber biefe Sinflagung, uttb 6c(;cf>rfe » 0 » Ujm ju »((jm, ob er mar()afttcj e/n fdmg bet’ 3/uben fei; : £)a 5efu3 0f)riftu3 i&rn geanfroorfet / bafi ec ed fet) / abec fein SKefctf ntd;t con b/efer 5K5e!t fet;; $>Uafu3 tU C au# ttod; »ide anbe* re ^ragen-/ attf jgeldje er i&mgar m#t$ ge« mitmoctef. sp/lafu3 (jaf bie ltnfcQu(b Sefu . (Tftriflt / uttb bfe ‘S3p3l)ett bet 2lnF%ec ec« ffltirtt. SBeif er aber ftd; /ger geni »cHte 5 icfeln o&nejjfa beti Suben anjufToffert, / tmb I>e3rfe, bab fte bfe ^rebtgfen oorbracjtten, ( n>eld)e $efub /n 0al/(/ bamit b/efer ‘gtirfl' liber bfe, a/3 miter feirt . \ ©eblet gef>brige ©'adje/ urt/jetlen fot/te. a) * ?il $efuč (Ojriftuč tcurce a/ebann ju *£>fro» bc$, rceldjer ju §ecufulera ftd; Ijefanb, ge* fut)Ct- b) ©«3 ŠSejetgen bed »p/fatud mar btefem {Jurfleit angeneljiit/ unb tgurben ftc jur fel&i* m a) Mat. 27. Marc. 15. Luc. 23, 7. Joan. Tg b) .Ephef. 2. v. 14. 15. t6, trt jfotm tinm jftacedbtštmis* gff tu$ ftef? ftc& bureki blefe empfmbftcfjett SSorte unb etgcneti ffiutjeu uberrombeu $ ntcfrtž beffs* meniget molite §>(laf?iž »ur alkm Solfe feitie •£)dnbe mafeben / befatmte bte UnfctjiUb Sefu ©)riat / unb fagte f ban bte Suben an brns 9 t*aufamcn Urtbelle fetjulbig mdrrn , melefjež Ir }ef}t aužfpree&en rourbe. £>ie Suben feriten: t , @drt Slut fomme u&er unž imb ubit urn* n fete finber; unb fneburd) Ijabett fje rotbet? fM) felSjfl elnen crf^recfltc^en ^lu^au^rpro^ djeu, beffen SBttftmg fte balb bauad) mtt i&* tem pebfkn (Slenbe empfunbeu , gub nocf) ^cuttge^ £agž empfttiben , nad) bet fSBeina* gung bež ^rop^eten .©anielž / ,mefcf>e mit fi>pti sortier eiildtet. ^acijbem $dfgfuž bie •fbam £>e gem«fcf)en , fprad> er bati llrh)f|{ bež bež u&et Scfum <£&rfffum> unb ubetltcfevfe il)n beu Suben jut freujlgung , ungead)fet ber Bži/igen ilebetmeifung, mdcf)e er mm bet llnfd)u(b Sefu ©brtfli pafte, a) @in erf#recfc fietjež 93ep(pid f«t ble £K(d)ter ; mde&e bur$ menfddldbe Seibcnfdmften obet 'd n fen en neb 'beeffU)ten la (Ten- ©ott bat md)t (ang »mued let ftdi) gegen bte fen urigetedjfeii SRi$tet ju m* c()en. ^eben bet @trafe bež anbera ifebenl iff er bier mif ber mit geftraft nmrben < unb S) 5» iu (3 n) Vide, S. Chryfoft, hop. 37, in Ms*, & S, Ang. trači, n 6, iri foann. 34o £Ewe att&tmeine ilnutvodfmg in tačjettige Unglttcf gefalfen, tueldM er Ut f5r $Ut, imb ncbbut# ec fin fo ungetecbtee Sfufrfer gewotben. a) gr ifl tn bte Ungnab tes itatfer? geratjtcn , ml tn (Mi (en gcfemctt, n>ofeldft er etenbtg ge« fforbcn , iribtm er ftcb feibfteo bcn Sob »er* rnfa^t - , 16. 3efti$ ffljrtfmč irdgt fetn $ren$, wtxb ge- freujigf, nnb fiir&t ^ geftrccben? 2i. 2>ie r£>mif4>ett ©olbaien Men |utnb m tf)n gelegt, jogen tlim fcen spurpur auč/ ^ mit aelf&em fr mi$ SBerfeimnpfung befieibet V rcorben; legfen ib m feine gen)eimii$en $lei* ~ bee an/ unb be/flbefen tl>n mit bem fc^roeten Gretij; g(eicf}wte bcr Sfaaf, ba er ben SBerg emffiteg, roofel&ff er folite aufgeopfert rcerbfn,. auf fcinm Si^feln t>a$ ^oia ium SBranfcopfer trug. Sffiett a) Vide Euf. hift. Ecd. lib. 2 , c, 7. & in anjEn 40.Jef. C h,nit 219 sjod. pa se je ozerl in je pogledal Petra. Ta pogled Petra Pmrine,' m/spomnil se je Gospodovega prerokovanja: „Še to noč preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil. u -— Ves skesan je šel iz dvoriša, in se je bridko jokal. ** -ITojaH«. .iPv ^Pl$g^ B0 ^ e . z , ns - u ^ ez noč, ^ ar 80 mogli, hudega 'delali 1 Nekteri so mu v-tffiraz pljevali, nekteri so mn oči zakrivali in ga v obraz in za uho s pestmi bili, ter. ga vpraševali, rekoč: .Preroluj iiarn, Kristus, kdo te je udaril?“ In še več hudega so ž njim počenjali, in preklinjali ga. ** Ko seje dan storil, se je veliki zbor še enkrat sni : del in vnovič izrekel nad Jezusom! smertno sodbo. Ko je Judež to slišal, seje kesal svoj eg a Jru^lie foega^dj anj a. Nazaj je pri¬ nesel trideset srebernikov velikim ouKofeom in starašinom, in Jim rekel: „Srešil sem, ker sem izdal .nedolžno kri! “ Oni pa so mu odgovorili: „Kaj to nam mar? Ti glej.f“ In vergel je od sebe srebernike v tempelj, je šel in se v obupnosti z vervjo obesil. ^ t^/V- i" n ^ ^ * s, k . 1 v t ■- <. 71. Jezus pred Pilatom inlleroctom. ** Veliki judovski zbor Je smel sicer k smerti obsoditi ^ender pa sklenjene sodbe ne spolniti. Toraj so veliki duhovni. 111 starašini Jezusa peljali zvezanega pred sodno hišo dežel- ne ga poglavarja Poncija Pilata. — Pilat je toraj prišel iz sodne kiše, in je stopil na zrisano Uneslo,'; ^a, bi slišal njih tožbo. Toraj jih'vpraša: „Kakošno tožbo imate 'zoper tega človeka ?“ Odgovore mu: „Tega smo, našli, da zapeljuje naš narod in da brani cesarju davke dajati, ker pravi, da je Kristus/ kralj. Ko ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili izdali. “ Pilat je tedaj ee l v sodno hišo, je k sebi poklical Jezusa, in ga vprašal: ”Ali si ti kralj judovski?“ Jezus odgovori: „Kralj sem; pa ®°je kraljestvo' ni od tega sveta. “ Na to je Pilat šel k veli- nim duhovnom in starašinom, in jim reče: „Jez ne najdem nobene krivice nad tem človekom." Oni pa so še bolj silili in v Pdi rekoč : Ljudstvo šunta, ker uči po vsi Judeji začenši od Galileje do sem.“ Jezus ni odgovoril na nobeno tožbo. Toraj mu Pilat reče: „Ali ne slišiš, koliko pričajo zoper tebe?“ Jezus buli zd a j mojg; tako da se deželni poglavar silno čudi. 220 ** Ko je pa Pilat slišal Galilejo imenovati, je vprašal če j’e Jezus Galilejec. In ko je zvedil, da je spod Herodove oblasti, ga je poslal k Herodu, ki je bil tiste dni tudi v Jeru- zalemp zavoljo, praznika. Herod se je zelo, veselil, J,esusa poznati, ker je upal, ‘ da bo vpričo njega kak ' čudež vforil. Opraševal ga je z mnogimi besedami; ali Jezus mu ni odgo¬ voril na nobeno vprašanje. Tedaj ga je Herod s svojimi dvor- niki zasramoval; in da ga še bolj opanašajo, ga re& obleči vAhelp kraljevo^oblačilo, in ga tako k Pilatu nazaj pošjie. 22. Jezus hit im, s tei-njeni kronan in k smerti obsojen. ** Pilat je dobro vodil, da so veliki duhovni in starašini Jezusa le iz nevošljivo.iti 'sodbi izdali. — Bila je navada, da je poglavar o veliki noči ljudstvu izpustil enega jetnika, za kterega so prosili. Takrat je bil v ječi velik liudodelnik, Baraba po imenu. Njega zraven Jezusa postavi in zbranemu ljudstvu roče: „Kterega hočete, da vam ga izpustim ? Baraba ali Jezusa? — Pilat je za gotovo menih da bodo za Jezusa prosili. Ali veliki duhovni in starašini so ljudstvo podšuntali, in vsa derhal v en glas vpije: „Preč s tem, izpusti nam Baraba!“ Pilat jim reče: „lvaj tedaj naj storim z Jezusom, ki jo imenovan Kristus ?“ In vsi zavpijejo: „ Križaj ga, križaj ga!“ Pilat jim odgovori: „Kaj pa je hudega storil? Nič Smerti vrednega nad njim ne najdem; pretepe l ga bom tedaj in spustil." Na to ukaže Jezusa v sodno hišo peljati. Vojaški lilapci mahoma vso trumo skličejo, Jezusa pa slečejo, ga privežejo k stebru, in ga neusmiljeno bičajo. Potem mu v zasmeh škerlatast plajš ogemejo, ternjevo krono spletejo in mn jo pritisnejo na glavo. V desnico mu dajo terst; poklekujejo pred njega, in ga zasramujejo rekoč: „Zdrav bodi, kralj judovski!“ Drugi vanj pljujejo, ga s pestmi za uho bijejo, mu terst iz roke jemljejo, in ga tolčejo po glavi, da se mu ternje še bolj v čelo in v senca vdira. . 222 * * Ker je bil Jezus tako strašno raztepen, je Pilat menil, da bo sam pogled Jude ganil in k usmiljenju nagnil. Toraj reče Jezusa pred ljudstvo pripeljati, in jim ga pokaže z milimi besedami: „Glejte, človek!" Ali divja derhal ženim glasom zavpije: „ Križaj, križaj ga!“ Veliki duhovni in stara- šini pa Pilatu pravijo: „ Ako tega izpustiš, nisi cesarjev pri¬ jatelj zakaj vsak, kise kralja dela, cesarju se ustavlja." Tedaj se Pilat ustraši. „In vzel je vode, in si je vpričo ljudstva roke umil, rekoč: „Jez sem nedolžen nad kervjo tega pravičnega; vi glejte!" Vse ljudstvo odgovori in reče: ^Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke! “ Tedaj jim je Pilat izpustil Baraba; Jezusa pa je izdal njih volji, naj bo križan. 73. Jezus težki križ nese. Jezus križan. Vojšaki so zdaj Jezusa vzeli, mu slekli škerlatasti plajš, so ga oblekli v njegovo oblačilo in mu naložili križ na ramo. S tem težkim bremenom obloženega peljejo po Jeruzalemskih ulicah na moriše, ki se je imenovalo Kalvarija (mesto mertvaškib glav), po he- v * brejsko pa Golgata. Ž njim so tudi peljali dva raz¬ bojnika in ubijavca, da bi bila križana. Jezus večkrat pod težkim križem pade. Grede so dobili nekega človeka iz Cirene, Simona po imenu, in vojaški hlapci so ga primorali, da je pomagal Jezusu križ nesti. ** Med veliko množico ljudi, ktera je šla za Jezusom, -je bilo tudi nekaj pobožnih žen, ki so ga milovale in objoko¬ vale« Jezus še k njim oWrne in’ jtm reče: „H$ero Jeruzalem-** ske, nikar se ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj in nad svojimi otroci! Ker glejte, prišli bodo dnevi, ob kterih poreko: Gore, padite, na nas! hribi, pokrite nas! Ce namreč nad surovim le3om to delajo, kaj se bo godilo nad suhim. 4 Okoli devete ure je prišel Jezus na goro Kal¬ varijo. Vojšalti mu ponudijo vina z miro in žolčem 10 * 224 - ■l zmešanega; Jezus ga pa ni hotel piti. Potlej mu ob¬ lačilo z života potegnejo, in ga na križ pribijejo. Ž njim so križali tudi razbojnika, enega na desni, enega pa na levi strani. ^ ^ ^ ^ ‘-r&L&lzr Jr**!* - W<>, A$vV K?« ** Tako je tedaj Siii Božji visel, nag med nebom in zemljo; in njegova kri je na zemljo tekla, 'jfediijo pjegovo lastnino, njegova oblačila, so vojšaki razdelili med so; za njegovo suknjo pa, ker je bila brez šiva so vadljali. ' k.i t iffij* 74. Jezus govoriš šetlehi poslednjih besedi in imierie 7 7 ^ 7 ^* ***** A* jjz 'fis+v-f-iUsv -v tg+*x, 'Ts-vcfJfifo ft y bet* SKomcr fep cuifbefjalten roorben ; unb ©oft bat jugelaffen/ bafibte -^epben feibft fjteppn gerebet (Sttfamng. ffiljlegon ein $rei;getaf]ejwV beč $aifer$ SCbrtan, pat untct anbern ein SSSerfperfftffgT/ fifeV in fecpjepn SSudtet eingefpeilt: ttt biefcnt befcpreibt er, rcač flcp in bet SBelt Denfmur* bige^ ju getragen/ »on Sinfang ber£)Hmpia* ben Pid ju feiner 3eit/ bačifl, PiOjumSap* ve Sefu ©Ijrijli punbert jjeben unb brepčig. Gtn Dlimpiab ifl eine 3ett pon »ier Sapren. ?Run im brepjefjntenSBucpe biefeč gBerfč fagt er, bafj im »ierten Safjte ber pet; punbert pepten £5lfmpinb, bad ifl eigentiicp im Sap* te Des $obed Sefu ©prifti, bie gr afite Sinfi .anilž. ber ©pnne, fapnjyinifl^ ge^en / geroefen fepT benn unHSEfilfagptf man bie ©tmte beg *f>immel3 deluje n. ©r fefcf pinju /odfi atff-bfrfe §inf?e7br^ ein grofico ©rbbeben ge* fofgt fep. Spadud ein pepbniftper 6cprift* flelier, rebef aucp in feinen ©efekten »on 3 5 bie# 362 itine aUgetfmnc Unwtxoeifm$ biffet $tnf?ernt 6 / mfe Stfrifatiud fin ©d)riff* fttUit beč britten erid&lef. a) $. ®rj4&U unč je#t bie SBunbet/ trelcbe ftd) nad) bem 55robc Sefu C^rifli jugetrngcn ? 2b 1 . ©er S3or()an^ be^ STcmpet^ f roeldjjer bač *£)eilige bet «£>elligen »otn f)et(čgcn JDrte aimbeilte, rifj mttfen cntgtvcp / um anjubeu* fen , bnjj bet £immel bfn f9?enfd^cn etoflfnet <— vtmirbe, b<$ Sefuč Cfjriffuč burc^ feinen gob in bač mafjtljafticie ^ciltge bet *£>efigcn etn* geljen roitrbe, ba& bic Siguren tttib bet ©djat* ten beč ©efef?eč fic& jeno miirben cnbigen f unb bet getnpel bet Suben famtnt bem juhi- fcfcen §25ofFe rntrbe perfajfen, unb oemorfett roerbcn. b) 2 . S)ie @tbe f>at gebebef, bte {yabeit (Tc^ eroffttet/ t>ie(e ftnb »on ben gobfen auferftanben / vnb ^aben fic^t $erufaiem feljen faffert- ©iefeč materne SBirfung »on bcm Sobe bečSKejitač, roel* d>er tmb bab £eben geben mollfe. c) S- 6 inb b;e-gotfcn, oon melcben bie gtauaelijTiuSjielbtimj ntacften , »or riber nac& bet $Uiferf?eI)tmQ Sefu £!jtifli enoetff tbbrbbTT Z. s) Vide quo ad haec onmia Cbronic. Eufebii & S. Hier in Cbronic. Eufebii. b) Heb. 9. 8. S, Amb. in c. 13. Luc. S’ Cy- ril Catech, 13. &. c. cs) Vide S. Leon. ferro. 2. de Faff. c. 2- in ei nes, Kaucbi&tnm. 363 % Sie bet $fu$iebcen, unb ben t£vfl( iing untev ben Sdblafenbcn. a) $. @titb bie $eitigen n?etd>e bamatč aufer* ffanben, mit £eib unb ©eele ndc&geljenbč mit Sefu 0 )rijb in ben-£>imnie[eingegangen, obet ftnb fte aum ^voeptenmal geflorben ? Z. Ser •£), Sfuguffin bat gegiaubf/ ba§ fle tmebergejlorben, unbb(il- £u>. b) §• 5 * Storutit ttftb fur n>elcf)e 3^ ffljrtfhiS ant Gretij utc£ feinen Jod genug gctljan t>at. gi-ucjjt unt> 2tu|en biefe* iobeer. S • SBarum f»at 3efuč (tuf etne fo fd)mdf)ticf)e uttb graufame Olrt, n>te ber Sob am@altjen be$$rt$e$ t»ar, ffetben rcolien? 2 U ©r bat btefen Sob erna^et, r. bamtt mir bef!omebr bte @r6f?e ter ©tinbe, furmeU cf)e er jierbenmolite, t»abrnd;menunberfennett foUfen. a* a) Luc. 23. 48. b) Serm. 17; de PalTlon. c. 3. 227 Skriven učenec Jezusov je bil tudi Jožef iz Ari- ffiateje, bogat in imeniten svetovavec. Kadar se je bil večer storil, je serčan šel k Pilatu in ga prosil, da bi mu dal Jezusovo telo. Pilat mu ga je dal. Jožef in Nikodem sta tedaj snela Jezusovo telo s križa, in ga zavila v tančico z dišavami vred. Jožef je blizo ^ r aja, kjer je bil Jezus križan, imel vert, na vertu P a je bil nov iz skale izsekan grob. Vanj sta tedaj Položila Jezusa. K durim grobovim pa sta zavalila velik kamen. ** Drugi dan so se zbrali veliki duhovni in farizeji pri Pilatu, in so rekli: „Gospod, pomnimo, da je ta zapeljivec, k° je bil še živ, rekel: Čez tri dm' bom vstal! Ukaži tedaj grob obvarovati do tretjega dne, da kje ne pridejo njegovi u oenei, in ga ne ukradejo, in ljudstvu ne reko: Od mertvih I • 99 « • ,'* - , '^r' _ ***>*' . < 7 ° «*. P^TH'- - je'vstal!“ In Pilat jim je stražo dal. Postavili sojo p Kamen pa so zapečatili. - Jezusovo poveličanje. 1 'at k<> • 76. Jezusovo vstajenje. Jutro tretjega dne je napočilo. Kar je velik po¬ tres vstal. Angel Gospodov je prišel z nebes, in kamen spred groba odvalil in nanj sedel. Njegovo obličje je bilo svetlo kakor blisk in njegovo oblačilo belo kakor sneg. In Jezus vstane iz groba živ in ča¬ stitljiv. Variti se stresejo in kakor mertvi na tla popa¬ dajo. Ko so se spet zavedili, so vstali in v mesto bežali. r 229 * * Poprej ta večer so bile pobožno žene dišav kupile, da bi Jezusa mazale. Zjutraj pa' so šle k grobu, ko je solnce izhajalo. Grede so med seboj žalostno govorile: „l£do nam bo odvalil kamen od duri groba?" Ko so se grobu bližale, so vidile, da je kamen že odvaljen. Šlo so v grob, in nisp več našle telesa Gospodovega.'Zavolj, tega šo bile sililo ža¬ lostne. Kar zagledajo dva angela v svetih oblačilih, in osjerpae. • Angel na desni strani pa jim reče: »Nikar se ne ustrašite! Jezusa išete, Nazarenskega — križanega; vstal je, in ga ni tukaj. Pojdite, iu povejte njegovim učencom, zlasti Petru! In s strahom in z veseljem so tekle povedat njegovim učencom. ■ . ~~y °l ■ 77. Jezus se Mariji Magdaleni in Petru prikaže. a-i tf/< r * Pri ženah jo bila tudi Marija Magdalena. Ona/hi bila šla v grob. Marveč je, ko vidi kamen odvaljen, tekla v' rnešto, učencom to povedat. Potem se je zopet k grobu vernila, in je šla jokaje Vanj. In glej, tudi ona je zagledala dva angela, ktera sta ji rekla: »Žena, kaj jokaš?“ Ona je odgovorila: »Mojega Gospoda so vzeli, pa ne vem, kam so ga položili.“ Ko se oberne, je Jezus stal pred njo; menila je pa, da je Vertnar: toraj mu reče: »Gospod, ako si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil." Jezus pa jo z znanim glasom nago¬ vori, rekoč: „Marija!" Ona se ozre, ga' spozna, m reče: »Učenik!" Jezus ji pa reče: »Pojdi k mojim bratom'in po¬ vej jim : Grem k svojemu Očetu in k vašemu Očetu, k svojemu Bogu in k vašemu Bogu. “ In zginil je spred njenih oči.— Ta dan se je Jezus tudi Simonu Petru prikazal. /f _ I P , J P f ' v* 78. Jezus se prikaže učenemua na poti v Emavs. Tisti dan popoldne, sla šla dva zmed Jezusovih Udencov v terg Emavs, hi je bil dve uri od Jeruza¬ lema. Po poti sta se pogovarjala od vsega, kar se je btto poslednje dni v Jeruzalemu zgodilo. Kar se jima Jezus pridruži v podobi tujca; in ga nista spoznala. 230 Rekel jima je: „Kakošni so ti pogovori, kijih imata grede med seboj, in kaj sta tako žalostna ?* Eden, kteremu je bilo ime Kleofa, mu odgovori: „Ali si ti sam tujec v Jeruzalemu, da ne ves, kaj se je zgodilo v njem te dni? K Potlej sta mu pripovedovala, da so upali, do bo Jezus Izrael rešil, da je bil pa k smerti obsojen in križan. On jima pa odgovori: x O vi ne¬ spametni, — kdaj boste vender verovali, kar so go¬ vorili preroki. Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to terpel, in tako v svojo čast šel! In začel je od Mojzesa in vseh prerokov, ter jima je razlagal, kar je od njega po vseh pismih. Med temi pogovori so se približal tergu; Jezus se je delal, kakor da bi hotel dalje iti Ona sta ga pa silila rekoč: „Ostani z nama, ker se mrači, in se je dan že nagnil.“ Tedaj je šel ž njima noter, in je ž njima k mizi sedel. Na to vzame kruh ga posveti, zlomi in njima poda. Zdaj so se jima oči odperle, in spoznala sta ga. On pa jima zgine spred oči. Ko sta se od veselega stermenja zaredila, sta rekla med seboj: Ali ni bilo najno serce goreče v nama, ko je po poti govoril, in nama pisma raz¬ kladal ?* Vstala sta, in se še tisto uro vernila v Jeruzalem, ter sta pripovedovala, kaj se jima je bilo na poti zgo¬ dilo; in kako sta ga po lomljenji kruha spoznala. Aposteljni so bili tisti večer v Jeruzalemu zbrani v neki hiši pri zaklenjenih durih iz strahu pred Judi. Z veseljem so poslušali, kar sta jima učenca pravila; so jima pa tudi oni povedali, da se je bil Jezus tudi Petru prikazal. o. f w . t " v r. •' i tfvčrs • ^' T v>t < \ ■' •*£. ' l y' - ' v . »^1 ../' ) 'v,- s" x '- •' ■■<■■-'..-/* 'ry\ . /Cvi . K-t-.O jU^-SflAr <>.yf ^7 r f- 1 231 50. Jezus se vsem aposteljnoiu prikaže in zakra¬ ment svete pokore postavi. Ko so bili aposteljni še v hiši v Jeruzalemu zbrani in so se pogovarjali med seboj, je prišel Jezus pri zaklenjenih vratih k njim in jim je rekel: »Mir vam bodi; jez sem, ne bojte se!“ Prestrašili so se bili namreč in zbali, ker so menili, da duha vidijo. On jim toraj reče: »Poglejte moje roke in moje noge, da sem jez sam; potipajte in poglejte! saj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih jez imam.“ Ko je bil to rekel, jim je pokazal roke, noge in stran. Ko Pa še niso verovali od veselja, jim je rekel:.Imate li kaj jesti tukaj ?“ In ponudili so mu kos pečene ribe m sat medu. Vpričo njih je jedel, ostanke pa njim nazaj dal. Potlej jim zopet reče: »Mir vam bodi! Ka¬ kor je Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem. 1 ' Ko je bil to izrekel, je v nje dihnil in jim rekel: »Prej¬ mite svetega Duha! Kterim boste grehe °dpustili, so jim odpušeni; in kterim jih boste za d er žali, so jim zaderžani.“ ** Tomaža pa takrat ni bilo pri njih. Drugi aposteljni 80 mn, ko pride, povedali: »Gospoda smo vidili.“ On pa ni kotel verjeti, toraj reče: „Ako ne vidim na njegovih rokah znamenj žebljev, in ne denem svojega persta v rane žebljev, 111 ne položim svoje roko v njegovo stran, ne bom veroval. “ — C’ez osem dni so bili aposteljni spet v tisti hiši zbrani, in tu di Tomaž ž njimi. In zopet Jezus pride pri zaklenjenih Vratih k njim, stoji sredi med njimi in reče: »Mir vam bodi!“ Potlej Tomažu reče: »Poglej moje roke in vloži svoje perste semkaj; podaj semkaj tudi svojo roko, in položi jo v mojo str an, in ne bodi neveren, ampak veren! Tomaž Jezusu k nogam pade in reče: »Moj Gospod, in moj Bog!“ Jezus pa 232 nra pravi: „Ker si me vidil, Tomaž, si veroval; blagor njim, j kteri niso vidili pa so vender verovali." \ \ r ** Učenci so se iz Jeruzalema podali v Galilejo, kakor jim je .bil Jezus rekel. Ondi se jim je bil prikazal pri tiberi- jaškem morji, jim je blagoslovil ribji lov, in je jedel ž njimi. Ko so odjedli, Jezus Simona Petra vpraša: „Simon, Jonov, sin, ali me ljubiš bolj, kokor ti le?“ Peter mu odgovori: „To je da, Gospod, ti veš, da te ljubim." Na to mu Jezus reče: „ P a s i moja jagnjeta!" — Vdrugo ga Jezus vpr.aša: „Simon, Jonov sin, ali me ljubiš?" Peter odgovori: „To je da, Gospod, tl veš, da te ljubim." Jezus mu zopet reče: „Pa.si moja jagnjeta!" — Še v tretje Jezus Petra star, boš svoje roke raztegnil, in drugi te bo opasal, iu te popelje, kamor ti nočeš." To je pa Jezus rekel, da je n» znanje dal, s kakošno smertjo bo Peter Boga poveličal. * Potlej so šli enajsteri na goro, karpor jim je bil Jezus ukazal. Ž njimi je šlo tudi več od petsto učencov. In Jezil 8 se je vsem prikazal. Ko so ga ugledali, so popadali na obr» z vpraša, in reče: „ Gospod, ^j^ti vse veš, ti tudi veš, da (Sfejte ljubim." In Jezus mti reče: „P a s i moje opasoval, in si šel, kamor si hotel; kadar boš p 3 ter so ga molili, potem so se pa veseli v Jeruzalem vernih- j ( k&e, - Ks O 'J& /?>r*jCLy ? J /J/ Č^v-fr^' 7 e fKsist&J' /)** S t^. ^tij /*+*XjLCj <9-k A_ , TtXŠLK*_x^r /^ tr&i& c ^6 f 1 r /t*Jkf' c * , *"h*s**sj-PT^O f ^ /e ^ 7^*sa**i<*^ *s4~yjp£*l'CK^ & f /W/" ^ t (flsnr^ČAfiŠft v / t^-c^ yCAy*3 , / ^ / * •5‘V / ^ a ft’f^i*- / °J j ~ O-ff^tcs * i (i-' n l'^ e ~f' v . ThA 7 v ^vj*-A^t^ / 9j*tt-ooo /yzj\Xšii£~’ Aiy ’ *?!& s**~+JLčf 3 *T& . o on 'Ks*i£+-& c *r>? ^ ^sJ-~UzJj 'f'JL'X.ASJL r-±Xj . uh**s*-t IK/JCJ f fS *Ciy ■ ' ■ I 233 81. Jezus obljubi svetega Duha; — drugič raz¬ pošlje aposteljne; Ju. gre v nebesa. ** Jezus se je bil svojim učencom še večkrat prikazal, iu je ž njimi govoril od Božjega kraljestva, t. j. pripovedoval jim je vse, kar je bilo treba, da so vstanovili in vladali nje¬ govo cerkev. Štirdeseti dan po svojem vstajenji se je v Jeru¬ zalemu vsem aposteljnom poslednjič prikazal. Ukazal jim je v Jeruzalemu ostati, dokler jim ne pošlje sve¬ tega Duha. „Cez malo dni," — jim reče, —“ bo sveti Duh nad vas prišel, in prejeli bote od njega moč, da bote od mene pričanje dajali v Jeruzalemu, po vsi Judeji in Samariji in do kraja zemlje." Ko je to izgoporil, jih je peljal na Oljsko goro. In tu jim reče: »bana mi je vsa oblast v ne¬ besih in na zemlji; toraj pojdite, inlučite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Učite j i h s p o 1- n o vati vse, kar koli sem vam zapovedal. In glejte, jez sem z vami vse dni do konca sveta." * * „Kdor veruje in bo keršen, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Kteri pa verujejo, pojdejo ta znamenja za njimi: v mojem imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili; kače prijemali; in a ko kaj strupenega pijejo, jim ne 7 v/, bo škodovalo; in na. bolnike bodo roke poldadali, in bodo zdravi. “ Ko je Jezu^ to izgovoril,: je 'roke vzdignil, ter jih blagoslovil. Dokler jih'je pa še blagoslavljal, seje spred njih vpričo njih vzdignil in šel v nebesa in se usedel na desnico Božjo. 234 * * Učenci so st^rmeli in žalostni gledali za njim; in tudi še potem, ko ga je bil svital oblak odmaknil njih očem Kar se jim dva angela v belih oblačilih prikažeta, in jim re¬ četa : „Možje Galilejei! kaj stojite in gledate v nebo? Ta Je¬ zus, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo zopet ravno tako pri¬ šel, kakor ste ga vidili iti v nebo !“ Pri teh besedah aposteljni pokleknejo in Jezusa molijo. Potlej se pa veseli vernejo v Je¬ ruzalem in Boga easte in hvalijo. * Še veliko druzega je Jezus storil, kar v evangelijih ni zapisano; in ko bi se vse na drobno popisalo, pravi sveti Janez, bi na vos tevel; no šle bukve, kterd bi bilo treba pisati. To pa je zapisano, da verujemo, da je Jezus Sin Božji, in da po veri večno življenje dosežemo v njegovem imenu. m " 235 Drugi oddelek. Zgoc/fl/nT jiptfštaljnov in perve svetel c4rkve. 1 f^Š 82. Matija izvoljen v aposteljstvo._Priho«I svetega Dullcl. it ry I .fe" * Aposteljni so se z Oljske gore vernili vJer.uzalom. Ondi so se podali v zgornjo izbo neke hiše, kjer so se navadno zbirali, ter so z Marijo, Jezusovo materjo, in z več drugimi ženami in f učenci deset dni v vedui molitvi pričakovali svetega Duha. /Enega tistih dni je Peter vstal in pričujočim oznanil, da je namesti Judeža, izdajavca, treba izvoliti novega aposteljna. Tedaj so molili in razsvetljenja z nebes prosili. In potem so izvolili pobožnega pžejjijjt, Matija po imenu- in bitje pri¬ štet enajsterim aposteljnom. Deseti dan po Kristusovem vnebohodu je bil bin- koštni praznik judovski. Tedaj so bili vsi aposteljni zbrani v neki hiši. Kar okoli devetih dopoldne pri- šumi z neba velik šum kakor pihanje silnega piša, in napolni vso hišo. Plameni v podobi ognjenih jezikov s e prikažejo vsakemu nad glavo. Vsi so bili napol¬ njeni s svetim Duhom: in so začeli govoriti v mno¬ goterih jezikih. * * Bili so tačas judje iz vseh narodov prišli zavoljo bin- koštnega praznika v Jeruzalem. Ko zaslišijo veliki šum, steče se jih velika množica od vseh strani pred hišo, kjer so bili aposteljni. Zavzeli so se in stermeli, ker jih je vsak slišal v svojem lastnem jeziku govoriti. „Glejte,“ — so rekli, —“ niso li vsi ti, kteri govore, Galilejci ? In kako je to, da jih slišimo govoriti vsak svoj jezik, v kterem smo rojeni? Kaj hoče to biti?“ Drugi pa so se posmehovali in rekli: Ti so sladkega vina polni." svoj vate j ■ • ; v Jeruzalemu, zaslišite moje besede! Ti niso pijani, kakor vi menite; ampak spolnilo se je, kar je že zdavnaj prerok Joel govoril: Zgodilo se bo poslednje dni, reče Gospod, in izlil V bom svojega Duha na vse meso. Možje Izraelci, poslušajte to besede: Jezusa Nazarenskega, kteremu je Bog mod nami spri- čevanje dal z deli, čudeži in znamenji, ste po rokah krivični¬ kov na križ pribili in umorili. Njega je pa Bog častitljivega obudil. Mi vsi smo tega priče, in ko je povišan na desnico Božjo, je nad nas izlil svetega Duha, kterega vidite in slišite. Prav gotovo tedaj vedi vsa Izraelova hiša, da je Bog Gospoda in Odrešenika storil vsemu svetu Jezusa, kterega ste vi križali. “ * * Te besede so jih globoko v serce zbodle. Veliko skesanih Petra in druge aposteljne vpraša: „Bratje, kaj nam I je tedaj storiti?“ Peter jim odgovori: Spokorite se, in daj se kerstiti slehern zmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpu- šenje svojih grehov, in prejeli boste dar svetega Duha.“ Na te besede se jih je še tisti dan dalo kerstiti okoli triTtavžent duš. In bili so stanovitni v nauku aposteljnov, in združeni pri lomljenji kruha (sveti maši) in v molitvah. Vsak dan so bili z enim duhom v tempeljnu, so Boga hvalili in so bili prijetni - ‘ t ' ( ti v .C--' — ,r ‘ t - /" . ./ /" / <" Pv/ ' v\ / IsiAnfi'. 't~W, i, ^7^-,* j-cUt-f 'M-vh J " fr^-v^>*^p . _ ;:■ f 7, - ' ■. -, 't - !'-'- > O 'l ' - ■ •. 237 vsemu ljudstvu. In Gospod je dan na dan množil število izvoljenih. 'i-a.fe -v r* • , -ct* . 83. Peter ozdravi človeka hromega od rojstva. Peter in Janez pred velikim zborom. f Enega dne sta šla Peter in Janez v tempelj. Nekega moža, še čez štirdeset' let starega, id je bil hrom, kar je bil, na svetu, so nosili in ga posajali vsak dan pred tempeljnova vrata, da je ondi prosil vbogajme njo, ki so hodili v tempelj. Tudi Petra in Janeza je vbogajme prosil. Peter mu odgovori: „Srebra in zlata nimam; kar pa imam, to ti dam. Vimenu Jezusa Kristusa Nazarenskega r ,ystani in hodi! u ..Potem ga prime za desnico ter ga vzdigne .' 1 Pri te priči je ubožec na noge sko¬ čil, je šel za njima v tempelj, se je sprehajal, poskakoval in Boga hvalil. f Vse ljudstvo je stermelo in se zavzemalo, in tišalo za * aposteljnoma. Ko Peter to vidi, začne govoriti, rekoč: „Možje Izraelci, kaj se čudite temu, ali kaj naji gledate, kakor da bi bila iz svoje moči ali oblasti storila, da ta hodi? Bog naših očetov je poveličal svojega Sina Jezusa, kterega ste vi umo¬ rili. Vera v njegovo ime je dala temu popolnoma zdravje vpričo vas vseh. In zdaj, bratje, vem, da ste iz_ u<;yednosti Svetega in Pravičnega umorili. Spokorite in spreobernite se toraj, da se zbrišejo vaši grehu “ •—■- Na te besede jih je veliko Verovali in dala se jih je kerstiti pet tavžcnf. f . Ko sta pa aposteljn a ljudstvu še govorila, so tje prišli duhovni s tempeljnovo stražo, ji primejo in v ječo denejo. Drugo jutro so se zbrali veliki duhoven in starašini, so uka¬ zali dva aposteljna pripeljati pred se in so ji vprašali: V či¬ gavi moči ali v čigavem imenu sta vidva to storila ?“ Tedaj jim Peter odgovori: ^Poglavarji ljudstva in starašini, poslu¬ šajte : Bodi znano vsem vam in vsemu Izraelovemu ljudstvu; v imenu Gospoda našega, Jezusa Kristusa Nazarenskega, ki ste ga vi križali, kterega je Bog obudil od mertvih, v tem stoji ta pred vami zdrav. Jezus je kamen, kterega ste zavergli vi zidavci, on pa je postal vogelni kamen. In v nikomur dru¬ gem ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v kterem bi mi mogli zveličani biti." »Schuster. Bibl. Gesch. slov, 17 J fjJV 238 f Sodniki osterme nad Petrovo serčnostjo. In ker so tudi vidili ozdravljenega človeka zraven pju, niso mogli nič reči zoper to. Ukažejo tedaj apostcljnoma nekoliko iz zbora stopiti in se med seboj posvetujejo, rekoč: „Kaj nam je sto¬ riti s terna človekoma, zakaj znan je čudež, ki sc je po njima zgodil, vsem Jeruzalemskim prebivavcom; očiten je, ne mo¬ remo ga tajiti. Da se pa dalje ne razglasi med ljudstvom, jima zapretimo, da naj več ne govorita od Jezusa nobenemu človeku." — Pokličejo ji tod,v zopet pred zbor, in jima zater- dijo, naj v Jezusovem ipicnu nikakor več ne govprita, in ne učita. Peter in Janez jim neprestrašena "odgovoritaSodite, če je prav pred Bogom, vas bolj slušati, kakor Boga”! “ Ne moremo namreč, da bi ne govorili, kar smo vidili in slišali." Na to so jima sodniki še ostreje zažugali ter ji spustili; zakaj iz strahu pred judi si niso upali, jima kaj žalega storiti. 84. Ananija in Saiira. zk; JJ p> ** Peter in Janez sta vernim povedala, kaj se jima je bilo ugodilo. Tedaj so vsi skupaj glas zagnali k Bogu in rekli: „0 Gospod, daj svojim služabnikom z vso vestjo govoriti tvojo besedo, in znamenja in čudeže delati v imenu tvojega svetega Sina Jezusa." Ko so molili, se je potreslo mesto, na kterem so bili zbrani, in vsi so bili napolnjeni s svetim Duhom, in so serčno govorili Božjo besedo. Množica vernih je bila enega serca in enega duha. Ni ga bilo ubozega med njimi; zakaj kolikor je bilo gospodarjev, ki so imeli njive in hiše, so jih prodali in ceno aposteljnom prinesli od tega, kar so prodali. Od tega premoženja so aposteljni delili vsacemu, kolikor je bilo komu potreba. * Med premožnimi je bil mož Ana ni j a po imenu ; nje¬ govi ženi pa je bilo ime Safir a. Ona sta prodala njivo. Ne¬ kaj cene sta skrivaj za se uderžala; drugi del pa je Ananija prinesel in k nogam aposteljnom položil. Toda Peter mu je rekel: Ananija! zakaj je skušal satan tvoje serce, da si lagal svetemu Duhu, in prideržal nekoliko njivine ceno? Ali bi ne bila njiva, ko bi jo bil obderžal, tebi ostala, in prodana; ali niso bili denarji v tvoji oblasti? Zakaj si sklenil to reč v svo- • <6’''lv'x/-v ii C k. y r ’ '/rf •- OL-- y fsC': 239 jem sercu? Nisi lagal ljudem, ampak Bogu!“ Ko jo Ananija te besede zaslišal, je padel na tla, in pri te priči umeri. In velik strah je obšel vse, ki so bili pričujoči. Nektcri mladenči, ki so bili vpričo, ga pobero, odneso in pokopljejo. * (Cez kake tri ure se prigodi, da pride tudi Satira, ki še¬ ni!) vodila, kaj sc je bilo zgodilo. Peter ji reče: „ Povej mi, žena, ali sta za toliko njivo prodala?“ Ona mu odgovori: Prav za toliko!" Peter pa ji pravi: „Zakaj sta se vender po¬ govorila, skušati Duha Gospodovega ? Glej, tisti ki so poko¬ pali tvojega moža, so prod durmi, in tudi tebe ven poncso.“ Pri to priči Satira Petru pred noge pade in izdihne svojo dušo. Mladenči noter stopijo, jo mertvo iznese ter pokopljejo pri njenem možu. Velik strah in groza je obšla vse verne in vse druge, kteri so to prigodbo slišali. 85. Vsi »posteljni v jeti. — Gamalielov svet. t Po aposteljnih, zlasti po svetem Petru, se je godilo veliko čudežev med ljudstvom. Bolnike so že kar na ceste nosili in na postelje in ležiša pokladali, da bi saj senca memo gredočega Petra koga zmed njih obsenčila in bi bili rešeni svojih bolezni. Zavoljo tega je bilo dan na dan čedalje več vernikov,! možkih in ženskih, ki so verovali v Gospoda. Tedaj 17 * 240 v.' je veliki, duhoven ukazal, vseh dvanajst aposteljnov vjeti in v mestno ječo vreči. Ali angel Gospodov je ponoči odperl vrata v ječo, in jih je peljal iž nje, in rekel: „Iditc v tempelj in govorite ljudstvu vso besede tega življenja!" Ob zori tedaj gredo v tempelj in uče. •j* Snide se pa veliki zbor in pošljejo po aposteljne v ječo. Služabniki pa reko : „ Ječo smo sicer našli z vso skerbjd zaperto, in varilo stoječe prod vratmi; ko smo pa odperli, nismo nikogar notri našli." Silno se prestraši veliki zbor, ko to zve;, kar pride nekdo, in jim pove, da aposteljni zopet uče v tempeljnu. Poglavar gre tedaj po nje, in jih pripelje brez sile; bali so se namreč ljudstva, da bi ne bili kamnani. Ko jih pred zbor pripeljejo, veliki duhoven reče: „Ali vam nismo ostro prepovedali, učiti v tem imenu ? In glejte, napol¬ nili ste ves Jeruzalem s svojim ukom, in hočete na nas pri¬ praviti kri tega človeka?" Peter jim v imenu vseh aposteljnov odgovori: „Boga j e tre b a bol j slu š a ti, kakor ljudi! Bog naših očetov je obudil Jezusa, ki ste ga vi na les obesili in umorili; on gaje za poglavarja in zveličarja povišal, da da Izraelu pokoro in odpušenje grehov." Ko to slišijo, so se nad Vstal/ 4 aposteljni silno razsevdili .in sq gih misliji f umoriti. — vstai je pa v zboru neki farizej, Gam ali e 1 po imenu, učenik po¬ stave in častitljiv vsemu ljudstvu, in je ukazal aposteljnom odstopiti. Potom pa reče: „Možje Izraelci! dobro pomislite pri teh ljudeh, kaj hočete storiti. Odstopite od teh ljudi in pustite jih. Zakaj če je, iijjli, delo od ljudi, se bo razderlo; ee je pa ocl'Boga, • g^ rie*, butc mogli razdreti; in poslednjič se bo nad vami našlo, da se Bogu ustavljate. S — Ju vsi so ipu prav dali. Vender so pa dali aposteljne 'pretepsti,' in so jim zopet ostro prepovedali, naj nikakor ne govore v Jezusovem imenu, ter so jih spustili. — Aposteljni so pa šli veseli spred zbora, ker so bili vredni spoznami, zavoljo Jezusovega imena zasramovanje terpeti; in niso nehali v tempeljnu in po lužah vsak dan učiti in ozuanovatj Kristusa Jezusa. J 86. Volitev dijakonov. Štefan, pervi mučenec. _ ta : l( -'/V«. . * * Število vernih se je množilo, in aposteljni niso ve, utegnili z delitvijo milošnej pečati sc. Tudi se je bilo prigodilo m ! ‘ ^ ^ _ V, -j ,^v€& • - ■ ■■■ .■ ' ■' Yn* f V-^-frJrČ &•*{ j 'K :fh'-'Jrt £ teS~- "'•' 1 . A^-C--^*'! i-j&■"(- •' /v-^ ^ 7-? " ~ «v-^vA^"^ "2",-' -• \? ^ .• tfvv£- -£y /jtiJ-ff ti&HA*J ■ , ru&rU.' ^r^v V u •* /i. A-i “'■ /«**•* ^ ^'V ' 7 ^ V x » .< / ■' ' ^ ' -' fiši, .*> VtW^. ,r.^-Ktu..( A^w<. A- 241 - da jo bilo nekaj -vdov v nemar pušanih pri vsakdanji delitvi. Toraj aposteljni vso mvožico učencov skličejo in reko: „To ne gre, da bi ml opušali Božjo besedo, in mize oskerbovali. ; Ozrite se tedaj, bratje, po sedmih možeh zmed sebe, kteri Imajo dobro spričevanje, kteri so polni svetega Duha in mo¬ drosti, da jih postavimo čez to opravilo." To govorjenje je bilo 1 . ,všeč vsi množici; in izvolili so Štefana, moža polnega vero.iu svetega Duha, iu Filipa in še pet družili. Te so postavili pred aposteljne, kteri so nad njimi molili in na nje roke položili, . ** Štefan, poln milosti in moči, je delal čudeže in velika znamenja med ljudmi. Vstalo je pa nekaj judovskih vj,- modrijanov zoper njega, in so se ž njim prepirali. Ali njegovi , \ modrosti in svetemu Duhu, ki je govoril, se niso mogli ubra¬ niti. Osramoteni so sc razserdili in so nadražjli ljudstvo zoper njega, in so vkup priderli ter ga zgrabili in peljali v zbor. Najeli so tudi krivih prič, ki so rekle: „Ta človek ne neha govoriti preklinjavskih besedi zoper sveto mesto in postavo.“ Vsi, ki so sedeli v zboru, so jako nevoljni oči vpirali v Šte¬ fana ; in vjdiii, sp njegovo obličje kakor obličje angelovo. — hitelan jim začno razlagati, kako prečudno m ljubezujivo je Kog izraelsko ljudstvo vodil, in kako so se Izraelci vedno Kogu ustavljali in mu bili nepokorni, in sklene svoj govor s temi ostrimi besedami: „Terdovratni iu neobrezani ua sercih in ušesih ! Vi se vodno svetemu Duhu ustavljate, kakor vaši očetje, tako tudi vi. Oni so preganjali in morilipreroke, ki so napovedovali prihod odrešenikov; vi pa sto njega samega izdali in umorili!" ** Kadar so pa to slišali, so se togotili in nadnje z zobmi škripali. On pa, poln svetega Duha, sc v nebo ozre, ugleda veličastvo Božje, in reče: „Glejte, vidim nebesa od- perta, in Sinu človekovega stati na desnici Božji. “ Tedaj zavpijejo na ves glas, zatisnejo si ušesa, in vsi kinali nanj planejo, ga iz mpsta vlečejo, da ga, bodo kamnali. Na moriši si oblačila slečejo, -Ih 'jflf polbže' k / Aogam' mladenču, kteremu je bilo ime Savel. Na to Štefana obstopijo in ga s kamenjem Pobijajo. Štefan pa moli rekoč : „ Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!“ Potem poklekne in ua ves glas zavpije, rekoč: „ Go¬ spod, ne prištevaj jim tega grelni." In ko je to izrekel, je zaspal v Gospodu. 242 * Po Štefanovi smerti so počeli v Jeruzalemu verne strašno preganjati: Zlasti je Savel hudo divjal zoper cerkev ' Božjo. Po hišah je Rodil iiv- vlačil može in žene in jih v ječo I izdajal. Velik o ueefičov je' toraj bežalo iz Jeruzalema, so se po vsi Judeji in Samarji razkropili, in povsod Jezusa Kristusa , ■ oznanovali.— Dijak on Filip je šel v mesto Samarijo, in je ondi oznanoval Kristusa. Tudi velijo mertvoudnih in kraljevih, hromih in obsedenih je ozdravil. Veliko veselje je bilo zavoljo tega po mestu med prcbivavci; veliko jih je tudi verovalo in so se dali kerstiti. Ko so aposteljni to v Jeruzalem zvedili, so poslali Petra in Janeza v Samarijo. Aposteljna prideta v Samarijo in molita za nje, da bi prijeli svetega Duha. Na to nad nje roke p o ki a d at a, in prijeli so svetega Duha. f Potem ko sta' Peter in Janez po veliko samarijskih krajih evangeli oznanovala, sta se spet v Jeruzalem vernila. Filipu pa se je angel Gospodov prikazal, in mu rekel: „Vstani in pojdi proti jugu na cesto, ki deržl iz Jeruzalema v Gazo. “ Filip vstane in gre. In glej, mož iz Etijopije, dvojnik etijopske kraljice Kandace, ki je bil prišel molit v Jeruzalem,lerpelje domu po cesti in sede na vozu preroka Izaija bere. Duh Božji *-'- /i^XT c M ■'<■ t.' trr^f' — f y*~+sC c %Cv •- , c{- >-■ 6; v '^-•'"V '■— *'•■-*£-'-• / f' •••. > ■ n7, *> Ir I Is-O f >S« . 243 reče Filipu: „Pristopi in pridruži se temu vozu. Filip priteče in sliši moža brati besede: „Kakor ovca je bil na zakol pe- Ijan; in kakor je jagnje brez glasu pred tem; ki ga striže, tako tudi on ni odperl svojih ust.“ Filip ga pozdravi ter vpraša: „Meniš li, da razumeš, kar bereš'?“ Dvornik odgo¬ vori: „Kako bi to mogel, ako me kdo ne poduči!“ Prosi tedaj Filipa, naj stopi na voz in k njemu sede. IFillp mu začne to pismo razlagati in mu oznanovati evangeli od Jezusa. f Spotoma prideta k neki vodi, in dvornik vesel reče : »Glej yodej kaj^zaderžnje .kerstiti me?“ Filip mu odgovori: »Ako veruješ^iž vsega serca,' s&e se zgoditi,“ Dvornik mu odgovori: „Verujem, da je Jezus Kristus sin Božji,“ in mahom ukaže voz ustaviti. Oba tedaj stopita v vodo in Filip dvornika kersti. Ko pa stopita iz vode, Duh Gospodov vzame Filipa, in dvornik ga več ne vidi.-V te čudovitni zgodbi dyornjk roko 9°sjjodoy° spozmvin gre vesel 88. Savci se sj>reol>erne (okoli 1. 37 po Krist, rojst.i. še vedno ves hrepenel, maševati se nad * SavoF, je !. učenci Gospodovimi in jih pomoriti. Šel je celo k velicemu duhovnul prosit pisem v Damask do ^hodnic, ako bi ondi našel mož ali žen Jezusove vere, da bi jih zvezane pripeljal v Jeru¬ zalem. Ko pa je Pil na potu in se že bližal Damasku, ga je 244 nanagloma obsvetila svetloba z neba. Od nebeške svetlobe Savel oslepi in kakor bi ga' bila strela zadela, pade na tla, Kar zasliši glas: „Savel, Savel! zakaj me preganjaš?" Savel trepetaje vpraša.- „Kdo si, Gospod?" Ta mu odgovor!: „Jez sem Jezus, kterega ti preganjaš!" Savel ostermi in reče- „Gospod! kaj hočeš, da naj storim?" Gospod mu odgovori: „ Vstani in pojdi v mesto, in tam se ti bo povedalo, kaj ti je storiti." Savel vstane; ko pa hoče pogledati, 90 mu bile oči oslepljene. Toraj ga njegovi spremljavci zaJeoke priihejo in ga peljejo v Damask v hišo nekega moža, kteremu je bilo ime Juda. Ondi je bil tri dni, in ni ne vidil, ne jedel, ne pil, am- pak^edno moh^ - ,-' . Z* l' ^ ^ ** 'Živel je pa v Dataaskii učence Gospodov, pe imenu Ananija. Njemu je Gospod v prikazni rekelAnanija, vstani in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne, - ' m'-'vprašaj v Judovi hiši po možu iz 1 Tarsa, Savlu po imeuu; zakaj glej, m oli!" Ananija odgovori: „Gospod! slišal sem od veliko ljudi, koliko hudega jo storil ta mož tvojim svetim v Jeruzalemu. In tudi semkaj je prišel z oblastjo velicega duhovna vezat vseli, kteri kličejo v tvoje ime!" Gospod pa mu reče: „Le pojdi, ker izvoljena posoda mi je 011, da ponese moje ime pred never¬ nike in kralje in Izraelove otroke. Zakaj jez mu bom pokazal, koliko mu je treba za moje ime terpeti." Ananija tedaj gre na dom k Savlu, položi roke nanj, in reče: ,,Savci, brat! Gospod Jezus, kteri še ti je prikazal na potu, me je poslal, 245 • ... ; i, • i , m f J. (, \ Ua spregledaš, in da bodeš napolnjen s svetim Duhom. “ In Pri te priči so padle od njegovih oči kakor luskine, spregle¬ dal je in vstal, je bil keršen in odslej Pavel imenovam. Po¬ tem šel v shodnico in oznanoval, da je Jezus sin Božji. 89. Peter po več krajih hodi, ozdravi Eneja, in obudi Tabito (okoli I. 39 po Krist, rojst.) Sveta cerkev je imela nekaj časa zopet mir. Tedaj je Peter vse keršanske srenje obisk aval in v veri po- terjeval. Na tem popotovanji je Peter dva čudeža storil . V Lidi je Peter našel mertvoudnega človeka, po imenu Eneja, kteri je že osem let 'v postelji ležal. Peter stopi L njegovi postelji in mu reče : „ Eneja, ozdravpfo Go¬ spod Jezus Kristus; vstani in si postelji/ In kar vstal je. In vsi, ki so ga vidili, so se spreobernili. Ne deleč od Lide je bilo mesto Jope. Ondi je bila učenka. Tabita po imenu. Ona je bila polna dobrih del 111 milošenj, ki ji je delila revežem. Prigodi se pa, da Este dni zboli in umerje. Ko zvedo učenci, da je E eter vLidi. pošljejo dva moža k njemu s prošnjo, da f)i kmali, tje prišel. Peter pride, in gre naravnost v gornjo hišo, kjer je bil mejrUč. Ondi ga obstopijo vsa odove ter mu jokaje kažejo suknje in oblačila, ki jim jih je bila Tabita naredila. Peter, močno ganjen, po¬ klekne in moli. Potem se proti merliču oberne, in reče: /Tabita, vstani!% In Tabita spregleda in ko Petra ugleda, se usede. Peter ji poda roko, —- in Tabita ostane. — Ta čudež se je naglo razglasil po vseh Jo- Tah, in veliko jih je verovala v Gospoda. Peter se je o •Jopah še veliko dni mudil, in stanoval pri nekem sivo- farji, ki mu je bilo ime Simon. . . /.'rtAJtUf. x>CW;vr/M 'l 'XV 1 'jT' C i 240 90. Sprcobernitev nevernika Kornelija. Keršanska občina v Antiohiji (okoli I. 40 po Krist, rojst.). f V Cezarcji, nekem mcstn pri srednjem morju, je živel rimski stotnik, Komeli po imenu. Bil je z vso svoje hišo po¬ božen in bogaboječ, je ljudem veliko vbogajme dajal in vedno Boga molil. Enega dne je prav serčno molil, kar ugleda an¬ gela Božjega, kterl mu reče: „ Komeli! Tvojo molitve in tvoje miiošnje so prišle v spomin pred Bogom. In zdaj pošlji mož. v Jope, in pokliči nekege Simona, s primkom Petra. On ti bo povedal, kaj ti je storiti. “ Ko angel zgine, Komeli berž tri pobožne može v Jope pošlje. f Drugi dan o poldne, ko so domači ljudje južino... pri¬ pravljali, gre Peter verh hišne strehe molitev Ko pa mr/if, šč ‘ zamakne. Vidil je odperto nebo, in kako se ž njega spuša na čveferonogate in lažne živali z zemlje in ptico spod neba. Ob enem je zaslišal glas, ki mu je rekel: „Vstani, Peter, zakolji, in jej I “ Peter odgovori: „ Tega, ne, Gospod! ker nisem nikoli nič nagnusnega in nečistega jedci. Glas pa dru¬ gič pravi: „Kar je Bog očistil, ti nagnusnega ne imenuj!" To se ie trikrat zgodilo, in prikazen je zginila. C-fc-T-^l //u^f j/Co i 7 o*c -j r—£jiu^~f~ '7\J&£c*i ‘^-€a^A. *y. **■-*•*•■» c^K^e-rT^^ t ^ JLzlS ^»-c^u-^. ^ a--£ 'V~>1> < ' b-frUA*/.; . č*. o^f o« ,.>»C^' '^mJU-'/ 4 ' 1 ^ /V±ris e^zL*.\ ", ^►'L-ct^ M. <-*» (' y*~~,'~s\ lij £ (gfoj- V( ^ vv 7 ^ '"**'’Vto~£l^*. \*~^j'P / i ~' )n ‘ £ J s 'S I ' \,-y-P . £7 (^; ;|» j 4 y. ^ - -, 7 a ,-(h'^' W ^;r- ; /V^Trmi _ s V-, r 0 * /~f < 0 . ^ .jk-i -j J T 247 f Ko je Peter sam pri sebi pomišljeval, kaj bi pomenila ta prikazen, mu Duh Božji pravi: „Glej, trije možje te išejo. Vstani tedaj, stopi doli, in pojdi ž njimi brez pomišljanja, zakaj jez sem jih poslal.“ Ko Peter doli stopi, najde može, ktere je bil Komeli poslal. Koj drugi dan se Peter ž njimi in nekterimi učenci na pot poda v Cezarejo k Korneliju; in od njega zve angelovo prikazen in njegove besede. Zdaj še le mu je znan pomen prikazni, ktero je imel, namreč : da je pri¬ šel čas, da so tudi neverniki, ktere, so do sedaj imeli še za nečiste, sprejemajo v Jezusovo cerkev. Ves vesel oznanuje Peter nauk Jezusov Korneliju in vsem nevernikom, ki so bili pri njem zbrani. Ko je pa še govoril, je sveti Duh padel na vse, ki so poslušali njegovo besedo. In Peter in njegovi to- Varši sterme poslušajo, kako ti neverniki, kakor oni o binko¬ šti!), v tujih jezikih govore in Boga poveličujejo. Tedaj Peter reče : „Sme li kdo kerstne vode braniti tem, kteri so svetega^ Duha prejeli, kakor ml ?“ Toraj ukažgl jkerstiti jih v imenir f: Gospoda Jezusa Kristusa. ,. ^ v t Od sili mnl se je začel tudi po družili krajih evan- geli oznanoVati nevernikom. Zlasti se je to godilo v Antio¬ hiji , nekdanjem poglavitnem sirskem mestu, kjer sta učila Pavel in lijegov tovarš Barnaba. Ondi sta tolik o množico Vernikov pridobila, da so jipr ondotni neverniki lastno ime dali, ter jih po njih začefoiku in Gospodu začeli imenovati kristjane. r, ČlC, . Gl. Peter v ječi (okoli I. 42 po Krist, rojst.). .is* Herod Agripa, vnuk unega Heroda, M je {ni vka- %al otroke v Bethlehemu pomoriti, je bil vso Judejo pod svojo oblast spravil. Judom sc je prilizoval , toraj je preganjal Jezusove učence. Appstp/jna. Jakopa, jJaneko- vega brata, je dal ob glavo' Jjali. Potem ‘je ukazal Petra vjeti, ga v ječo vreči, ter ga v varstvo zvočil čveterni straži, ki je imela vsaka po štiri stražnike, ker gaje hotel po veliki noči postavili pred ljudstvo 248 ter ga končati. Cerkev pa je neprenehoma Boga molila za svojega višjega pastirja. Že je bila poslednja noč pred dnevom, ho je imel Peter umorjen biti. Peter je tisto noč spal med dvema vojakoma vklenjen v dve ve¬ rigi, drugi vojšaki so pa pred vratmi na straži stali. — In glej, kar angel Gospodov stoji pred Petrom in nebeška svetloba se v ječi zasveti. Angel Petra zbudi, in mu reče: „Hitro vstani !" Peter vstane in ve¬ rige so padle od njegovih rok. Angel dalje pravi: „Opaši se, in obuj svoje čevlje, in hodi za menoj 1“ Peter tako stori. Ni pa prav vedil, ali je res, kar se je godilo, ali je le prikazen. Kadar sta bila odšla nemo perve in druge straže, sta prišla do železnih vrat proti mestu. Ta vrata so se jima odperla sama od sebe. In šla sta skoz nje in prišla v neke ulice, — in pri te priči angel spred njega zgine. Zdaj še le se Peter zave, in reče: x Zdaj vem res, da je Gospod poslal svojega angela, in me otel iz roke HerodoveN Premišljajif, koliko dobroto mu je Bog skazal, pride Peter do 31 ar ko ve hiše, kjer je bilo veliko kristjanov v molitvi ravno zbranih, in so zanj molili. Ko poterka na vežna vrata, je šla dekla, po imenu Roda, poslušat, kdo je. In ko Petrov glas spozna, od veselja pozabi vrata odpreti, in nazaj teče povedal, da Peter stoji pred vratmi. Zbrani pa so ji rekli: „Meša se ti. a Ona pa le terdi, da je tako. Tedaj so ji rekli: „Njegov angel ječ Ko pa Peter le še ter ha, mu odpro. Kar res Petra ugledajo in osterme. Še bolj pa so se čudili, ko so iž njegovih ust slišali, da ga je Gospod ipeljal iz ječe po svojem angelu. Ko se je dan storil, ni bil maj¬ hen strah med vojaki, ', ki so bili na straži. Ne more jim v misel, kam bi bil Peter zginil. Herod jih izpra¬ šuje, in ukaže, jih ostro kaznovati. *. '“-7 *’■ ^ ref ^ ''t^r^f, 7c ^ ^ 05 Ul ^r i£>K +~ 1 C / urifafv+T*. 249 Herod je po svojem grozovitem preganjanji svete, cerkve Jemali umeri. Šel je iz Judeje v Cezar ego in je ondi prebival. Enega dne je sedel, oblečen v terasna oblačila, na kraljevem sedeži, da bi sprejemal tuje po¬ slance. Ko pridejo prednj, jih je nagovoril. Ljudstvo se mu je prilizovalo in vpilo: „7’o je Božji glas, pa ne človeški J“ Herodu je bilo to jako po volji. — Ali — pri te priči ga angel Gospodov udari, ker ni dal časti Bogu. Červi so se ga živega lotili, in umeri je v straš¬ nih bolečinah. 92. Pervo popotovanje svetega Pavla (45—48 do Krist, rojstv. Sveti Duh je duhovnim prednikom kersanske občine v Antiohiji rekel: „Odločite mi Savla in Barnaba v opravilo, za Mero sem ji izvolil.“ Tedaj so se postili r n so molili ter položili ha nji roke in ji poslali. Pavel tedaj prične veliko delo spreobračanja nevernikov. Povsod je pervič judom sv. evangeli oznanoval. Ker so se pa ponujanemu zveličanju ustavljali, se k neverni¬ kom obermj. Njih veliko je veselega Cjcrca poslušalo megove besede; in dan na dan se je množila Jezusova cerkev ~iudi med njimi. Najprej sta Pavel in Barnaba šla na otok Ciper, kjer je bil Barnaba doma. Ko sta ondi že po vseh kra- ■Ph evangeli oznanovala , ji deželni poglavar, S er g i Pavel po imenu, k sebi pokliče, ker je želel shsati y besedo Božjo. Pri njem pa je bil nek jutj, Bar-jezu po imenu, vražar in kriv prerok. Ta se jima je ustavljal, ln je deželnega poglavarja od vere odvračal. Pavel, napolnjen s sv. Duhom, ostro vanj pogleda, in reče: 250 k^rthrC* č-'Kti? ' -■■'■■'"'"'•v' >. j „0 ti sin hudičev , vse goljufije in vse lažnjivosti, ali ne boš nehal prevračili pravih potov Gospodovih. In glej, zdaj je rolca Gospodova zoper tebe. Oslepel boš in ne boš vidil sobica nehaj časa.“ In ko bi trenil, pade tema na vrazarja; okoli je taval in iskal, da Vi¬ ni u kdo roko podal. Ko je deželni poglavar vidil ta čudež, veroval je Gospodove nauke. Iz Cipra sta se čez morje prepeljala v južno malo Azijo, in prišla v deželo Pisidijo, kjer sta v mestu. Antiohiji učila. Sobotni dan sta šla v shodnico, ' in se usedla. Pavel je govoril od Jezusa križanega, ki je od smerti vstal, in da je le od njega upati odpu- šen je grehov in večno življenje. Pavlov govor je poslu- šavcSm tako v serce segel, da so ga prosili, naj drugo soboto zopet pride v shodnico ter jim govori. — Drugo soboto se je skoraj vse mesto, judje in neverniki, zbralo poslušat besede Božje. Ko so pa judje vidili trume, prevzame jih nevošjivgst, in so na laž obra¬ čali to, kar je Pavel govoril, ter preklinjali. Tedaj jim Pavel in Barnaba rečeta : „ Vam sva mogla naj¬ prej govoriti Božjo besedo. Ker jo pa od sebe pahate, in se nevredne štejete večnega življenja, glejte, se oberneva k nevernikom. 11 Neverniki so bili veseli teh besed, in po vsi deželi sc je razširjala beseda Božja. Judje pa tega niso mogli sterpeti; naidražili so nekaj žen i mož in so obudili > preganjanje zoper Pavla in Barnaba, ter so ji izgnali iz svojih pokrajin. Pavel in Barnaba sta otresla proti njim prah z nog in sta prišla v Li str o na Likaonskem. Pavel začne ondi kar na očitnem tergu nevernikom sveti evangeli oznanovati. Med poslušava je bil tudi nek hrom in kruljev človek, kteri ni nikoli hodil. Ko ga Pavel ugledo in vidi, da ima vero, mu je glasno 251 rekel: „ S topi po koncu na svoje noge!“ In človek je skočil in hodil. Ho ljudstvo to vidi, ostermi, zažene svoj glas in reče: „Bogova sta v človeški podobi doli k nam prišla!“, Barnaba so zavoljo njegove velike in lepe postave imenovali Jupiterja, svojega J naj visega boga; Pavla pa so imenovali Merkurja, bog.d zgovor¬ nosti. Na vse kmali Jupiter jevi duhovni priženejo oven¬ čanih volov, in se pripravljajo, jih njima darovati. Ho Pavel in Barnaba to vidita, oblačila po sebi raz- stergata, skočita med množico in na iys glas vpijeta: xMožje! kaj to počenjate ? Tudi midva sva umerljiva, ram enaka človeka, ki vam oznanjujeva, da se od teh praznih malikov ob er nit e k živemu Bogu, kteri je ustvaril nebo in zemljo, in morje in vse, kar je v njih. Moravno je v preteklih časih pustil, da so vsi narodi hodili po svojih potih, pa ni vender samega sebe brez pričevanja pustil, ker je dobrote delil, dajal dež in rodovitne čase, in napolnoval z jedjo in z veseljem naša serca. “ In ko sta to govorila, sta komaj ubranila mno¬ žicam , da jima niso darovale. Veliko jih je verovalo besedo Božjo. Med tem je pa prišlo nekaj judov iz tistih mest, po kterih je Pavel že evangeli oznanoval, in so ljudstvo tako nadrazili nanj, da so ga kamnali, in lz mesta vlekli, ker so menili, da je mertev. Ho se je razšlo ljudstvo, pridejo učenci, ki so bili sprejeli Jezu- sovo vero, in ga žalostni obstopijo. Har Pavel vstane in s c verne ž njimi v mesto. Ho sta Pavel in Barnaba še c mestu Derbe ozna- novala sveti evangeli, sta se domu vračala skoz mesta, kier sta že jroprej učila. Opominjala sta učence k stanovitnosti in postavila sta vsem občinam star a šine, t- j. mašnike, z molitvijo ', s postom in s pokladanjem rok. Potem pa se verneta v Antiohijo in sta pripovedk- 252 vala, koliko reči je Bog z njima storil, in da je odperl nevernikom vrata (prave) vere. 93. Cerkveni zbor v Jeruzalemu (okoli leta 50 po Krist, rojst.) * Neki verni zmed Judov so prišli iz Judeje v Antio¬ hijo, in so ondot kristjanom govorili: „Ako se ne daste obre¬ zati po Mojzesovi šegi, ne morete zveličani biti.“ Pavel in Barnaba sta se temu nauku precej ustavila. Tedaj sklenejo, naj gredo nekteri v Jeruzalem k aposteljuom in stardšinoin zavoljo tega vprašat. Pavel in Barnaba sta bila v Jeruzalem poslana. * Ko prideta v Jeruzalem, so se aposteljni in starešini zbrali k skupnemu posvetovanju. V tem zboru Peter vstane, in reče: „Bratje: Vi veste, da je Bog mene izvolil, da se ne¬ vernikom evangeli oznanuje. In Bog, ki pozna serca, nič razločka ni storil med nami in med njimi, ker je njim dal svetega Duha, kakor nam. Zakaj tedaj zdaj Boga skušate, da nakladate jarem učencom na vrat, ki ga ne naši očetje, ne mi nismo mogli nositi. Mi verujemo, da bodo tudi oni brez tega jarma zveličani po milosti Gospoda Jezusa Kristusa, kakor m!.“ IT ' -U, ‘Prir+>fc->*4%J ''r/Šsfe E* ; v "a^ZC^ tCc : “ <&---} .:- '1^,aA (f ./ ■' -■>' . /,. fjrti /f> w» ■ £WirtjU>.^^ sIFSU ’ . ' t—-/--’ n;-'J C 11 ■ s. S . . . /f-^/l I 253 Kavno tako je ap ost el j Jakop Y govori]. Tedaj so sklenili ''posteljni in ves zbor, kristjanom v Antiohijo poslati pisa¬ le g_sklepom, da kristjanov več ne veže Mojzesova po¬ dava. __Ta zborov sklep se začenja, z besedami: .Svetemu Kubu in nam je d o p ad 1 o , nobenega bremena več v am ne nakladati." 'H. Drugo popotovanje svetega Pavla (51—54 po Krist, rojst.). , . • , ; • ' rez nekohko časa je, Pavel drugo apost oljsko po¬ potovanje nastopil. Z veliko gorečnostjo je obhodit Sirijo ln skoraj vse dežele male Azije: Cilicijo, likaonijo, Prig/jo, Galacijo, Bitinijo, Mižijo. Bo pa pride v ! 'r o a do, sam ne ve, kam bi se ob er ni/, Gospo d se 71,11 v spanji prikaže ter mu pove, kam naj gre. K ek d o r macedonski o bleki nam reč je stal pred njim, in ga presercno prosil, rekoč : „Pojdi v Macedonijo in Pomagaj nam'.VJl&AZjprko ^pLLjlldJn njegovi tovarni: Si/a, u$jjjgpinr%nnotej sep^pMje^f% Evropo, srečno pridejo v Filipe, veli/ o m a c e donsko niesto. •—o Pavel je precej pervo soboto oznanoraf nauk Je¬ zusov. Med poslusavci je bila tudi bogaboječa zena s k er!at ar ica, po imenu Lidija. Sveti Duh ji je serce odpev/, da je verovala, h ar je Pavel govoril, in se ;e dala kerstiti % vso svojo družino. Pa kmali vstanejo tudi tukaj sovražniki ter na- draiijo ljudstvo zoper Pavla in Sila , Bo sta Pavel in Si/a zopet en/ral šla v molftVrfiico, ji sreča deklica, ki je imela tedezkega djihajin je svojim gospodarjem veliko dobička privedezvdla. Ta je hodila za njima in je vpila, rekoč: „Ti ljudje so služabniki Boga visokega, Schuster. Bibl. Gesch« slov. 18 254 kteri vam oznanvjejo pot zveličanja. „Pavel je pa bil nevoljen, se je obernil in rekel hudobnemu duhu '■ * Zapovem ti v imenu Jezusa Kristusa iti iz nje.“ i> 1 izšel je še tisto uro. Ko so pa vidili njeni gospodarji, da je zginilo upanje njih dobička, so zgrabili Pavlu in Sila, in so ji peljali na terg pred mestne sodnike ter so ji tožili, rekoč: r Ti ljudje motijo naše mesto.“ — Vse ljudstvo se vzdigne zoper Pavla in Sila, in mestni sod jijki ji ukažejo s šibami tepsti ter vklenjena v ječo vreči. O pol noči pa, ko sta Pavel in Sila molila in Boga hvalila, na naglem vstane velik potres, tako da se % odpro v ječi vsa vrata, in se vsem odklene železje. Ves prestrašen se ječni varh zbudi; in ko vidi vsa y ječna vrata odperta, izdere meč in se hoče umorili, ker je menil, da so vsi jetniki pobegnili.. Ati Pavel m 11 na ves glas zavpije: „Nič žalega si ne delaj, saj smo tukaj. “ Ječar s termi, si da luč prinesti, gre k Pavlu kemogim pade, rekoč: Gospoddkaj mi je storiti, da bom zveličan ?“ Ona mu odgovorita: „Verovaj v Gospoda Jezusa Kristusa, pa boš zveličan ti in tvoja hiša.“ In še tisto ‘ uro ji je vzel v svojo hišo, jima je rane izpral, in se je dal kerstiti z vso svojo hišo. Ko se je bilo zdanilo, so po¬ slali mestni sodniki bričev k ječarju s poveljem , na) oba jetnika izpusti. Ko pa briči sodnikpm prinesti glas, da sta Pavel in Sila Rimljana ,se prestrašijo , gredo sami k njima, ji prosijo za zaUero ter ji iz jedi' peljejo x K. i Potem ko je Pavel s svojimi tovarši učence obiš-z j kal in ovesetil, so šli^ dalje v mnoga macedonska mesta. Od tod Pavel pride v Atene, naj imenitnejše : greško mesto. Ko je vidil, da je mesto malikovanju vdano, se mu je duh vnel, in na očitnem tergu je za¬ čel oznanovati pravega Boga in njegovega Sina Jezusa Kristusa. In prišli so tudi neki modrijani, in so ga Veljali na Areopag, veliki mestni ter g, da bi zvedili, kaj uči in oznanuje. Pavel stopi sredi Ariopaga pred velik zbor in tako le govori: Možje, Atenci! Ko sem okrog ho'dil in ogledoval podobe vaših bogov, sem naše# 1 -* tudi'oltar, na kterem je zapisano: Neznanemu Bogu. Kar tedaj častite, dasiravno vam je neznano, to vam jaz oznanujem. Bog, kteri je ustvaril svet in vse, kar je na njem, Gospod nebes in /zemlje ne pre¬ biva v tempeljnih, z rokami narejenmMMriidi se mu ne streže s človeškimi rokami, kakor da bi česa potrebo- val, ker on daje vsem življenje , dih in vse. On je j ustvaril iz enega ves človeški rod , da prebiva po vsi zemlji; in jim je odločil čase in meje njih prebivanja, da bi njega iskali, dasiravno ni deleč od nobenega zmed nas. Zakaj v njem živimo , se gibljemo in smo, kakor so že nekteri vaših pemjkov rekli: Mi smo nje¬ govega rodu. Ker smo tedaj Božjega rodu , ne smemo misliti, da je Bog enak zlatu, ali srebru: ali kamnu, izrezanemu po umetnosti in izmišljenji človekovem. Bog je sicer čase te nevednosti pregledal, zdaj pa ozna¬ nuje ljudem, da naj vsi povsod delajo pokoro. Zato jv odločil dan, v kterem bo sodil svet po možu, kte- r vga je, v to postavil, ter ga, da bi mu vsi verjeli, °d inertnih obudil.“ — Ko so pa slišali od vstajenja mertvih, so se eni posmehovali, eni pa so rekli: Poslu¬ šali te bomo od tega drugikrat.“ 'Pako je Pavel šel zmed njih. Eni možje pa so se ga še deržali, in so verovali. Iz Aten je Pavel šel v Korint. Pa tudi tukaj so mu nasprotovali judje, Merim je najprej evangeli 256 oznanoval. Toraj jim je rekel: Vaša kri vam pridi na glavo; jez sem nedolžen; zdaj pa pojdem k nevercomN Potem je učil neverce v Korintu, in veliko jih je vero¬ valo , ter se dalo kerstiti. Pavel je poldrugo leto ondi ostal; potlej se je od Korinčanov poslovil in se prepe¬ ljal v Azijo, ter se skoz Efez vernil domjj v AndoJjijo. \ ~ ~ T'- i ' ~2.v. ,/ v- ; (55—58 po ■ m.<. 95. Tretje popotovanje svetega Pavla Krist, rojst.). Ko se je Pavel nekaj časa v Antiohiji pomudil, je šel tretjič Jezusa oznanovat je zopet veliko krajev male Azije obhodil, in poleni prišel v Efez, ki je bil glavno mesto rims ke Azije. Ondi je našel dvanajst učencev ter jih "vprašal: „Ali ste prejeli svetega Duha ?" Oni mu odgovore: „Saj še slišali nismo , da je sveti Duh J Pavel jih dalje vpraša: n Na kaj ste bili tedaj ker- šeni? u Odgovore mu: „Na y Janezov kerstN Na to Pavel reče: „Janez je kerševal ljudstvo s kerstom pokore, in ga je opominjal, verovati v Njega, Meri bo za njim prišel, t. j. v Jezusa Kristusa. Ko so to slišali, so se dali kerstiti v imenu Gospoda Jezusa. Ko je Pavel roke na nje položil, je prišel sveti Duh n tj, tnj e. - /c i j ^ , ,/ v - ^ Pavel je dve leti in tri mesce v Efezu ostal in ' - : Us , učil, tako da so z Jezusovim naukom seznanili rvsi prebivavci rimske male Azije. Tudi velike čudeže je Bog delal po svetem Pavlu, tako, da so polne rute od njegovega života in pasove pokladali na bolnike, in bolezni so jih popustile in hudi duhovi so šli iz njih. Groza in svet strah je obšel vse, ki so to vidili. Veliko jih je všrova' 0 , in prišli so, ter so se spovedali svojih grešnih del. Veliko zmed tistih, kteri so 'TŽX'L - i' ' A. v /' l<.' ’ h ^ ’ I / •» 257 vraže uganjali, je prineslo svoje vražarske bukve in so jih sežgali vpričo vseh. Njih cena je bila okoli dvajset tavžent tolarjev. Tako modno je beseda Božja rastla in se uterjevala. Tisti čas je pa v Efezu vstal velik hrup zoper Pavla in njegove tovarše. Neki srebrdr, po imenu Dem etri, je namreč delal sreberne hišice ali podobice Oijaninega tempeljna, in je imel z umetniki vred velik zaslužek pri njih: Te in take ddtavce je on sklical in jim je rekel: „Možje! veste, da imamo od tega dela svoj dobiček. Zdaj pa vidite in slišite, da je ta Pavel ne le v Efezu, ampak skoraj po vsi Azii veliko mno¬ žico pregovoril in odvernil (od Bijaninega češenj a), nekoč: „Niso ne bogovi, kteri so z rokami storjeni Ko so to slišali, so se razscrdili ter so vpili: „Velika je Dijana EfežaiMta /“ V še mesto je bilo polno zmeš¬ njave, in zagnali so se v gledišč, kjer je bilo ljudstvo zbrano. Tudi dva Pavlova tovarša so popadli in tj e Peljali. Pavel je hotel iti med ljudstvo, ga miritev a mu učenci niso pustili. Poslednjič je vender mestni pogla¬ var s pametnimi besedami utolažil in pomiril nadraženo ljudstvo. * Ko je bil hrup potihnil, je Pavel slovo vzel in šel 1 Macedonijo in Grecijo. In ko se je bil čez tri mesce. s pet v Azijo poverni/, je zopet prišel v Troado, kjer % sedem dni ostat. V n ede/jo se vsi verni snidejo v neki hiši kruli lomit, t. j. obhajaj spelo daritev in sveto obhajilo. Ondi jim je Pavel do polnoči govoril, kcfi-j' Troadc odrinili. je hotel drugi dan zjutraj iz Troadc odrinili. Sedel je Pa na oknu nek miadeneč, po imenu Er tih ;.-on ter do zaspi, omahne v spanji in s tretjega nadstropja ra tla Pade, tako da ga mer tvega vzdignejo. Pavel tedaj k njemu doli gre, in ga oživi. J 258 Drugi dan Pavel s svojimi v barko stopi. Peljali so se mamo otokov '1/ešbos, Kios in Samos v Milet. | V to mesto Pavel skliče prednike Efcžahshe cerkve, in od njih ganljivo slovo jemlje. Ko jih/je bil opomnil svo¬ jega aposieljskega djanja med njimi, dalje pravi: „ln ; zdaj, glejte, jez, nagiban po svetem Duhu, grem v Jeru¬ zalem, ne vedoč, kaj se mi bo tam zgodilo. Le samo to mi sveti Duh pričuje po vseh mestih, in pravi; da me vezi i bridkosti čakajo v Jeruzalemu. Ali nič lega se ne bojim; tudi svojega življenja ne. cenim dražje, kakor sebe, da le dokončam svoj tek in oznanujem evangeli milosti Božje. Jez vem, da ne boje več vidi/i mojega obličja. Pazite, toraj na se in na vso če.do, v k ten jv.as.je sveti Duh'za škofe postavil, da f vla- cf ate fl c er k ev B ožj o, kte.ro je pridobil s svojo kervjo. , Jez vem, da bodo po mojem odhodu prišli zgrabljivi j volkovi. In se zmed vas samih bodo vstali možje, ki bodo napčno govorili, da bi za seboj potegnili učence. Zavojo tega čujte in v spominu ohranite, da jez tri leta noč in dan nisem nehal s solzami opominjati vsa- cega zmed vas. In zdaj vas priporočam Bogu in milo¬ sti Njega, kteri je mogččen, sezidati in dali delež vsem... posvečenim.“ Ko je bil to izgovoril , je pokleknil ih ■ molil, ž njimi vsemi. Velik jok med njimi vstane; Pavlu objemajo in hudujejo. Naj žalostnčjši so pa bili zavoljo besede , da ne bodo več vidi/i njegovega obličja. 06. Poslednje djanje svetih apoštelnjov. Ko je bil Pavel prišel v Jeruzalem, so ga kristjani z vesejem sprejeli; judje pa se zoper njega vzdignejo in hrup zaženejo zoper njega. Pavel je bil vjet in v 259 ječo verzen. Potem ko se je dve leti jedil v Cezareji, ga peljejo v barki po morji v Rim, da bi ga, kakor je sam hotel , cesar sodil. Na morji je vstal velik vihar, tako da se barka razbije. Pavel in vsi ljudje, ki so bili z njim na barki, so se bili čudovito rešili na otok Malto. V Rimu je bil dve leti vjet; potem je bil izpu¬ šen iz ječe, ter je še po množili deželah in v Rimu kraljestvo Božje oznanoval. Kakor Peter in Pavel so tudi vsi drugi aposteljni nauk Jezusov oznanovali križem svet po množili krajih m deželah, in ga poterjevali s čudeži in znamenji. Peter, ko poglavar in višji pastir svete cerkve , pa je keršanske občine povsod obisk aval in jih po terjemal v veri. V ta namen je šel še pred sv. Pavlom v Rim, ki je bil glavno mesto tedanjega sveta, in si je ondi vsta- novil škofovski sedež. S svojega mnogokratnega aposteljskega popotovanja se je vselej v to mesto veffat. Poslednja leta pa je stanovitno prebival v Rimu. Bil je 33 let škof in poglavar vseh vernih. er « Pristavek. Peter in drugi aposteljni so povsod, kjer so bili, i stanovih keršanske občine, postavljali škofe, da so ko dušni pastirji namesti njih verne vladali, m to, kar so od njih pred toliko pričami slišali, z ustnim oznanova- n Jeni nepopačeno zopet zročali svojim naslednikom. Ob en m so nekteri aposteljni in učenci zase in za pcsa- r »csne daljne osebe in keršanske občine po navdihnjenji žetega Duha pa tudi marsikaj zapisali. Ta njih pisma je sveta cerkev iz visečega spoštovanja do svetih pisav- cov sčasoma zbrala v ene same bukve, ki jih imenu¬ jemo sveto pismo nove zaveze. Prišel je čas, da so mogli aposteljni sveto vero s svojo smertjo poterditi. Leta 67 po Kristusovem roj¬ stvu je prišel Pavel zopet v Rim in je v strašnem pre¬ ganjanji , ki se je bilo vzdignilo pod cesarjem Nero¬ nom, ondi 29. rožnika mučeniške smerti umeri. Ravno tisti dan je tudi Peter, poglavar Jezusove cerkve, živ¬ ljenje dal za Jezusa. Pavel, ko rimski mestnjan, je bil obglavljen; — Peter pa po Jezusovem prero¬ kovanji križan, in sicer z navzdol obernjeno glavo, ker se ie nevrednega stel, s svojim Gospodom enako smert terpeti. — Jakop starji je bil ze veliko po¬ prej (42 po Krist, rojst.) na povelje Herodovo ob¬ glavljen. Ravno tako so tudi vsi drugi aposteljni svoje življenje dali za svojega Gospoda Jezusa Kri¬ stusa , le sveti Janez ne. Ta Gospodov ljubljenec je po smerti in častitljivem vnebovzetji presvete Ma¬ rije Device zlasti v Efezu stanoval , in je od onod keršanske občine male Azije obiskana/. Pozneje, za cesarja Domicijana, je bil v Rimu v kotel vrelega olja verzen, in ker se mu ni bilo nič zalega zgodilo, na otok Patem pregnan. Ondi je po navdihu svetega Duha skrivno razodenje spisal. Iz pregnanstva izpu¬ šen se je vernil v Efez. Jako ganljivo je, kar nam ustno zročilo od njegovih poslednjih dni pripoveduje. Zavoljo njegove velike starosti so ga mogli k Božji službi le nosili. Vselej je kristjane pozdravil z bese¬ dami: „ Otročiči, ljubite se med seboj. “ Nekleri so se bili teh besedi ze naveličali, in so ga tor a j vprašati: x Učenik, zakaj nam vedno le eno praviš ?“ On jim pa odgovori: /To je Gospodova zapoved, in da ste le to ■ut.-lc , h _ ^ v ^3 v *■’ Ia^GCpi <*^'!7i\X'c\ fi---,■>,'^4^ IM. 261 prav spolnili, je zadosti .* Okoli leta 100 po Kristusovem rojstvu je blaženo v Gospodu zaspal. S smertjo aposte/jnov je vso sveto cerkev velika zguba zadela. Po njih je iz malega gorčičnega zerna čudovito hitro zrastlo veliko drevo, ki je senco dajalo 'f ce ^ ;m deželam. Vender pa cerkev ni zapušena ostala. Škofje so delo svetih aposteljnov vedno z enako go¬ rečnostjo nadaljevali in s pomočjo sebi podložnih maš- mkov m vernikov razširjali. 1 'se skupaj pa je kuge krivoverstva, razpertije in ločitve varoval naslednik sve- tega Petra, sveti oče, ali papež v Rimu, ter jih v sta¬ novitni edinosti ohranil. Tako se je pokazala v eni veri Schuster. Bibl. Gesch. slov. 19 262 in v enem vidnem poglavarji edina, po uku, zakra¬ mentih in po mnozih vdih sveta, na aposteljnih vter- jena ap o st olj s k a in vse čase in vse narode obsega¬ joča vesoljna ali katoliška cerkev. Zidana je na skali svetega Petra; ona pod varstvom Jezusa Kri¬ stusa in pomočjo svetega Duha že več kot osemnajst sto let nepremakljivo stoji, in bo vsem napadom peklen¬ skih moči vkljub stala ves čas do lonca sveta. Blagor njemu, kteri je sklenjen z njo; in z njo v Jezusa, Sinu Božjega veroval, v njega upal, in njemu služil z mnogo- verstnimi dobrimi deli. Gospod ga lo ob svojem častit¬ ljivem drugem prihedu spozral za svojega, ter ga seboj peljal v večno življenje. Ondi bo poln veselega zamak¬ njenja gledal Gospoda, začetek in konec, na sedeži nje¬ govega veličastvu, z vsemi svetniki pred njim na kolena padel, ga molil, in hvali/ in poveličeval na vse večne čase. M ’ N.Mtisiiil Kn:t-1 Gorišek na Dunaju. 262 in v enem vidnem poglavarji edina, po uku, zakra¬ mentih in po množili vdih sveta, na aposteljnih vter- jena ap o st olj s h a in vse čase in vse narode obsega¬ joča vesoljna ali katoliška cerkev. Zidana je na skali svetega Petra; ona pod varstvom Jezusa Kri¬ stusa in pomočjo svetega Duh d že več kot osemnajst sto let nepremakljivo stoji, in ho vsem napadom peklen¬ skih moči vkljub stala ves čas do lonca sveta. Blagor njemu, hteri je sklenjen ž njo; in ž njo v Jezusa, Sinil Božjega veroval, v njega upal, in njemu služil z mnogo- verstnimi dobrimi deli. Gospod ga ho ob svojem, častit¬ ljivem drugem prihodu spoznal za svojega, ter ga seboj peljal v večno življenje. Q,ndi bo poln veselega zamak¬ njenja gledal Gospoda, začetek in konec, na sedeži nje¬ govega veličastva, z vsemi svetniki pred njim na kolena padel, ga molil, in hvali/ in poveličeval na vse večne čase. ' I Natisnil Kn el Gorišek tia Dunaju. v \ / \ ' \-A, i: Obris : v ; „ y . I It : ‘ - JERUZALEMSKEGA MESTA ■%. 1; * %, - Bczela ;U • „ b hm Janam I Jmtr. 77 3 A smer«. >SS8k A/ . ■ ./ I " ■ smerti. 7 Golčat/ |! ' | Pom6» Številk: ' " ' . Akra i J»ioriji|9 #'£ Veliki tempelj . I • v,:' C.'!* ! ■ ! i, a- ! j | ***$ c- Herodovo poslopje . i \ 7 . J j„ / .. ^ sinovo /tis« ... 3 •V«rf »Wi$cdi „ —ni 7. **&> Kajfežev* hiša , 4 ,'i | * . \ ./ . . ... hiša . . o 7 * Sijali • 1, ^ .7 blfedjgfa&^e ve- |!V: fri ikmii- % ■ 4> cer )e (lakaj so bili (uhan j !;..'a . J V j ] t ! r\- ^ r?fSi4 >** binkoštni praz- 1 ?'v ' •■ ff . /• /7;l ^. • ;■ mik zbrani ... ti fU Sv, božji grob . ■ 7 \ \.J i Nw ' 1 . - i v.n / *£ < i ‘ -''tt r • ' ‘ * "T ^ Si N - . Gora Kraj , itfer je Jezus ? .po/mjjljivoati ' v nebesa sel . - 8 5"j ' ^ Kraj, kjer je bil sv. j bora hudega V-J Stefan kamnan . 9 Tj !.1 - svetd\ Kopel ozdravljanja i 0 1 'til EGIPT in KANAAN 9 potom, po kterem so šli Izraelci skoz pu- ^ >avo iz Egipta v Kanaan. nemške milje. si lf O vi izli\. k8aiidrl.ja,'7 ^J n \ i ; ' V/"' dežela 1 - - /4 ■' A ' (tesen • / a v /i;S. v; sui- ,, v »w.«s« : Ar'- vin nM i\\ [is-A^KAs Mf* I f Afroditopel n v y pm g iu» barmei v t (Jgnezare I Sibeoi . v I . ^ i era ho * >' .,:)š‘ Makaron 8 V^“. 7 ^ ? Dibon ^ ’ 5 jti-uaiV' •- ^ ; t' ^ •7- ,7-7^ Rabat Moah x 71:7 4 1'X»r * 7 .7 ^ *• nzmL. _ -fr M i .. ■ I nemške'.; , '.V-. .'U, ^ 5j^M^ v:.-r fasCf yjb*^-č. y £jti /r*~Of~ ^ r /G. X T <2.&\J-y^K. 4-"y[/t(> ^ i sKr- 'f> v, ^rCi-C? - »* / A/^ O-j / 4 ^cK'*Kst\ čfc-C^h ~'ir^/tx. *~<- „.^'&’UJ>> ffaMts-^ oU>\ - cf 'fak*.f?2 & (*&+ CaJ^C «/c' { E?tio( . Aroe«, j^L t*.au«7Gr \^zs6f. c/zj v -i . X c/t/'&fj.][/Y. c .> f *!* 1 * / 7/io *fo -- / A Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 222548