Izhaja rvečer mk prvi in trenji ietrtelc metec«. Ako je t* din praznik, Uide dan poprej. Cen* mu je SO kr. na leto. Iniaratl le »prejemajo ia plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstva v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu »Domoljuba*, Ljubljana, Semenižke ulice it. j. Naročnina in inaerati pa: Upravniitvn .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. ). Štev. 7. V Ljubljani, dnč 2. aprila 1903. Leto XVI. Zamašiti nam hočejo usta. Krivično nameravajo izpremeniti po slovnik državnega zbora. Čudno obnašanje nekaterih jugoslovanskih poslancev. Dr. Susteršie odstopil od naeelstva »Slovanske zveze". Prav je storil. Pred kratkim se je dr. Šusteršič odpovedal načelstvu državnozborske skupine Slovanske zveze", v kateri so združeni slovenski in hrvaški poslanci. Ker se je ta odstop po liberalnih listih napačno razlagal, zato smo dolžni ta korak našega voditelja slovenskemu ljudstvu pojasniti. Znano je raznim čitateljem našega lista, da so se že večkrat čuli glasovi, kako bi se v državni zbornici izpremenil poslovnik. Poslovnik je nekak zbornični hišni red, katerega si vsaka zbornica sama naredi in katerega se morajo potem vsi poslanci držati pri svojih govorih, glasovanjih, interpelacijah itd. Nekatere zbornice imajo jako strog poslovnik, po katerem ima predsednik veliko oblast, kateri se morajo poslanci pokoriti. Vse to pa zategadelj, daje omogočeno mirno delovanje državnega zbora. Poslovnik avstrijskega državnega zbora ni posebno strog in podeljuje poslancem veliko svobode. Poleg tega ima precej nejasnosti in pomankljivosti v sebi. V naravnih razmerah bi to ne bilo posebnega pomena za zborovanje. Toda pri politični napetosti, kakoršna se je razvila zadnja leta v Avstriji, je v veliki meri ravno ta poslovnik kriv nedelavnosti državnega zbora. To pa vsled tega, ker daje vsaki stranki priliko, da z obstrukcijo lahko prepreči delovanje zbornice. Zato se je že večkrat poskušalo izpremeniti ta poslovnik. Stavili so se razni predlogi. V najnovejšem času pa so nekatere močnejše stranke skupno izdelale nekak načrt, kakč naj bi se poslovnik izpremenil. A ta načrt ni tak, po katerem bi bila v zbornici onemogočena vsaka obstrukcija. Te večje stranke so mislile le nase in načrt je izpadel tako, da velike stranke, ki štejejo po 50 in več poslancev, lahko obstruirajo, manjšim strankam pa to ni mogoče in jim je tako vzeto edino orožje, s katerim bi se mogle braniti proti nasilju in krivicam. Taka izprememba poslovnika pa je za nas maloštevilne Slovence in Jugoslovane sploh š k o d 1 jiva, da, naravnost pogubna. Kdor vč, kako ulogo igra v sedanjem parlamentarnem življenju grožnja z obstrukcijo, ta mora priznati, da je za Jugoslovane silno važno, da se morejo v slučaju potrebe po-služiti tega skrajnega sredstva. Sicer bi imele moč samo velike stranke, manjše, h katerim spadamo tudi Jugoslovani, pa bi bile obsojene k brezpomembnosti. To nevarnost je hitro izpoznal dr. Su-steršič in njegov sklep je bil: ali taka izpre m emba poslovnika, da N nemogoča vsaka o b s t r u k c i j a kater ekolisibodi stranke, ali pa nobena. Predlagal je torej v ..Slovanski zvezi", naj se klub postavi na to edino pravo stališče in naj njega pooblasti, da v zbornici poda izjavo v tem smislu. To je klub tudi soglasno sklenil in dr. Suster-šič je izjavil v zbornici, da Jugoslovani ne morejo glasovati za tako enostransko iz-premembo poslovnika. Zdaj pa čujte, kaj se je na to zgodilo. V odseku, ki je pripravljal načrt za izpre-membo poslovnika, sta sedela tudi dva člana „Slovanske zveze". Samoumevno je. da sta bila dolžna v odseku zastopati stališče, kakoršno jima je bilo dano po enoglasnem klubovem sklepu.Toda člana se nista ravnala po tem, temveč po svoj i glavi. Toda še več. Ko dr. Susteršiča ni bilo na Dunaju, sklicali so nekateri poslanci sejo kluba »Slovanske zveze' in v tej seji se je prvotni sklep izpre-' m e n i 1 in se je sklenilo, da Jugoslovani glasujejo za izpremembo poslovnika. Jasno je, da dr. Šusteršič tega ni mogel molče prezreti in zahteval je, da se zopet uveljavi prvotni sklep. To se je zgodilo. Vendar se je predlagalo, naj se vsa stvar odloži in končno sklepa o tem še le pozneje. Temu se je dr. Šusteršič uprl, ker je bila stvar nujna in ker je za vsakega jasno, kako stališče naj zavzema nasproti izpremembi poslovnika. A odložilni predlog je zmagal z osmimi proti sedmim glasovom. Vsi slovenski poslanci razun dr. Ploja so bili sicer na strani dr. Šusteršičevi, a ker je dr. Šusteršič videl, da nekateri drugi hočejo uganjati politiko na svojo roko in to v škodo Jugoslovanom, zato je odložil n a č e 1 s t v o »Slovanske zveze". Postopanje dr. Šusteršičevo je bilo torej popolnoma pravilno. Imel je pred očmi le splošno korist Jugoslovanov, katerih stališče je hotel v državnem zboru utrditi. Ako Hrvatje menijo to doseči s tem, da se iz-roče popolnoma milosti velikih strank, prosto jim. Slovenci pri tem ne moremo sodelovati. Vodstvo katol. narodne stranke je takoj po teh dogodkih imelo v Ljubljani sejo, v kateri je soglasno sklenilo sledeče: „ Vodstvo stranke izjavlja, da 'v vseh o z i r i h soglaša z načeli in postopanjem dr. Susteršiča v vprašanju o izpremembi po-s 1 o v n i k a. T o načelo in to postopanje odločno zahteva obramba naših vseslovenskih koristi. Izraža mu popolno zaupanje, v t a k t i š k e m oziru mu pa prepušča prosto roko. Za nas je torej ta zadeva rešena. Bog daj, da bi tudi tisti poslanci, s katerimi smo se do zdaj skupno borili za pravice slovenskega in hrvatskega naroda, i sprevideli, kje preti nevarnost skupnim interesom. Pijanska strast. Pošten gorenjski fant se je šel učit črevljarstva. Bor mu je dal srečo. Sedaj ima na Qor. Štajarskem hišo z dobro obiskovano delavnico. Doma na Kranjskem ima očeta, ki pa se je močno vdal - žganju. Nedavno je povabil očeta k sebi na Štajarsko, deloma zato, da bi se morda v tujem kraju lažje varovali pijače. Črevljar je o teh svojih poskusih sporočil bratu, kateremu je pisal naslednje pismo: »Predragi brat! Najprej Ti moram pisati, ker vem, da si zelo radoveden, kako je kaj z očetom. Res huda je navada, katero imajo. Zelo si prizadevamo, da bi jih od nje odvrnili. Mene se zelo bojč, pijani še niso bili, kar so tukaj. Prve dni smo jim dali nekoliko zganja, pa smo precej spoznali, da jih zelo vsko-minimo in smo sklenili, da ga jim čisto nič ne bomo dali. Pustno nedeljo so ga dobili zadnjikrat. Osem dni so se premagali, deveti dan sem proti večeru od doma šel in so hitro čas porabili, da so nam ušli v bližnjo gostilno. Precej smo jih spoznali, so ga pili. Potem ga zopet jednajst dni niso. Danes v nedeljo sem po maši šel po nekem opravku m spet se ušli v neko prodajalnico. Tako so pa pametni in pridni; radi jih imamo in tudi otroci jih imajo radi. Jaz upam, da se bodo sčasom bolj premagali in odvadili; zato prosim, da jih v molitvi priporočate, da bi jih Bog odvrnil od njih navade. Pri nas jim vsak dan damo vina za malico, ga imajo tudi radi. Pred velikonočjo jih ne bo doli, pa tudi potem bi jih radi imeli, če bodo hoteli tukaj ostati in pa če bo Tebi prav. Če bi doli prišli, jo bodo zopet po stari navadi mahnili; če bi se odvadili žganja, vem, da bi tudi vas veselilo in bi jim gotovo radi kak kozarec vina privoščili." To pismo nam razodeva dve reči: prvič kako huda je pijanska strast .in kolik revež je, kdor se ji vda; — drugič razodeva nam lepo sinovsko ljubezen poštenega sina, ki se ljubeznivo trudi s svojim očetom, da bi jih odvadil pijančevanja. Zopet eden! Jakob Prašnikar, 39 let star samski posestnik iz Vežnice, občina St. Lambert, se dne 15. marcija ni vrnil od službe božje domov. Ker ga tudi v ponedeljek ni bilo, so ga začeli iskati ter stvar naznanili tudi orožnikom. Se le v sredo, 18. t. m , so ga poslednji našli v gozdu — obešenega. — Kako je prišel do tega? Žganje ga je umorilo. V nedeljo proti večeru je šel cesto mereč iz gostilne težkih nog in težke glave; ljudje so ga slišali grozno preklinjati. Imel je baje neštevilno duš, tudi „krščenih", — a niti jedne ni mogel rešiti. Boj žganju! Proti turikim alkoholistom. Turkom prepoveduje koran pitje alkoholičnih pijač, vendar se je kljub temu med Turki zadnji čas jako širilo pijančevanje. Sedaj priobčujejo turški listi sultanovo povelje, ki prepoveduje Turkom piti alko-holične pijače v javnih gostilnah. Kogar oblasti dobe, da ne vpošteva tega sultanovega povelja, ga najprej posvare in iztirajo iz dotičnega prostora; ako se ne poboljša, naložč mu denarne globe. Skupno s tem sultanovim odlokom turški listi priobčujejo tudi članke, v katerih dokazujejo škodljivost alkohola. Dar našega cesarja ruskemu carju. Naš cesar je prosil grofa Ivana Draškoviča, naj mu v svojih gozdih nalovi štirinajst plemenitih jelenov, katere hoče cesar pokloniti v dar ruskemu carju. Ta zanimivi lov se je vršil dnč 14. pr. m. v grofovih gozdih pri Pečuhu na Ogrskem in so vjeli 42 takih živalij, izmed katerih so izbrali 14 najkrasnejših je-| lenov. Ti so že dospeli na Dunaj. Naval na nemško hranilnico v Pragi. Razširile so se vesti, da praška nemška hranilnica stoji slabo, ker so jo baje zadele velike izgube. To je pro-vzročilo, da je hipoma prihrumelo velikansko število vlagateljev, ki zahtevajo, da se jim izplačajo vloge. Naval še ne poneha. Vsak dan prihajajo novi vlagatelji in dvigajo denar. Dosedaj se je izplačalo nad 50 milijonov kron. Veliko je temu kriva agitacija. Smrti niso mogli pričakati. V Svindernu v iztočni Prusiji je obolela neka starka. Vsak dan so sorodniki čakali njene smrti. Da jih smrt ne najde nepripravljenih, naročili so za-starko mrtvaško krsto, katero so postavili v kuhinjo. Ko je drugi dan starka še živela, prinesli so krsto v sobo, v kateri je ležala bolna starka. Nežni mož starke rekel je bolnici, da jo bodo položili živo v krsto, ker z živo pri tem ne bo toliko sitnosti, kako z mrtvim truplom. Starka se je morala udati v svojo usodo. Položili so jo v krsto, a — umrla ni. Zdravje se ji je vrnilo in sedaj že zopet hodi. Kaj bo sedaj z mrtvaško krsto, katero so sorodniki tako hiteli kupiti, se ne ve. Petleten deček samomorilec V vasi Grbavec pri Grubišnem polju se je dogodil nastopni vele-žalostni slučaj vsled nepažnje in nemarnosti starišev. Gospodar Stevo Hanževački je bil odšel v somenj, a je bil tako napreviden. da je pustil na steni viseti nabasan revolver. Njegov petletni sinko Ivan je prišel do ubijalnega orožja in se igral ž njim In igral se je dalje in dalje, ker ni bilo nikogar blizu, ki bi bil opozoril otročiča na nevarnost. Dečko je začel tolči z revolverjem ob mizo. Revolver se je sprožil in zrno je prodrlo nesrečnemu dečku v prsi in ga smrtno ranilo. Deček je trpel eno noč in en dan, a došli zdravnik je izjavil takoj, da ni rešitve za dečka. Deček je v mukah izdihnil svojo dušo. To je zopet takošen slučaj, ki naj bi služil v svarilo starišem in vsem onim, ki imajo v svoji hiši orožje. Velikanski sneg. Na severnem Francoskem je bil nedavno silen sneg. Ostal je vlak, ki vozi iz Bastide v Saint Laurent, na progi ves zasut od snega. Cela četa delavcev je prišla na pomoč vlaku, da ga izkoplje iz snega. Dvajset ur so delavci delali, da so vlak izkopali izpod snega. Promet je bil za nekaj dnij radi prevelikega snega na tej progi popolnoma ustavljen. Proti dremanju v cerkvi med službo božjo je danski kralj Kristjan IV. dne 17. majnika 1864. leta pisal sledeče lastnoročno' pismo: Ker smo zvedeli, da se je dremanje med službo božjo po cerkvah preveč udomačilo, ukazujemo najmilostiveje, naj v vsaki farni cerkvi bode nastavljenih več mož, ki naj med službo božjo hodijo z dolgo palico po cerkvi in naj z njo vsakega, ki med službo božjo dremlje, vdari po glavi, da bodo tako verniki med službo božjo ostali čuječi. Listek. Izgubljeni sin. (Povest. Po Oertzen-ovi priredil F. S.) (Dalje.) V. Na koncu vasi. Izven vasi, skoraj na polju je stala majhna, pol podrta kočica. Zidovje je bilo zakajeno in razpokano, kakor bi se hotelo vsak čas porušiti. Streha je kazala rebra in dimnika sploh ni bilo. Dim je odhajal prosto skozi mala okenca pod streho. Lastnik te koče je bil nam že znani Anton, ki je služil pri Svetinu. Podedoval jo je po očetu in stanoval v njej s staro materjo in osemnajstletno polsestro Cilko. Tisti dan, ko se je poslovil Anton pri Svetinu je prišel proti opoldne domov. Mati je čepela pri ognjišču, kjer je plapolal pod začrnelim loncem majhen plamenček. Pri oknu pa je lupila Cilka krompir. Olupke je metala v posodo, da bi pozneje malo postregla dvema ščetinarjema, ki sta krulila v hlevu poleg koče. Cilkino obličje je bilo bledo in podolgovato, oči velike in otožne. Nekoč je služila v mestu v tovarni, toda ker ji razuzdano življenje v mestu ni ugajalo, je prišla domov. Preživila se je z delom svojih rok. Po gozdu je nabirala jagode, koreninice in drugo rastlinje ter je prodajala. Anton je oblastno stopil v kočo, potrkal s pestjo ob lonec na ognjišču in zavpil: „Kosilo — če ne —!" ,Kosilo?" začudila se je Cilka, „jaz ga nimam, saj boš južinal pri Svetinu." „Ne služim več tam! Pokazal sem mu hrbet! Tamkaj je novo gospodarstvo, ha, ha! In menda tukaj tudi! Kaj delaš tak obraz, kot mokra kokoš? Kosilo sem!" Cilka je skočila po koncu. Iz miznice je vzela kosec suhega kruha in ga položila pred brata. „Ali je to kosilo? Kaj imaš pa za „staro"; nič ne dela, samo jedla bi!" Mati se je tiho zajokala. Nekaj kuhanih hrušk je zavžila za kosilo, drugega nič. »Denarja mi daj, potem bom napravila kosilo'" Anton je izvlekel iz žepa kos slanine in začel pri-grizovati s kruhom. „Tako", dejal je nazadnje in zaklopnil nož. „Mati bodo šli zdaj v vas pesek prodajat. Zglasijo naj se najprvo pri župniku, potem pri učitelju in po drugih hišah." Pri teh besedah je potegnil izpod klopi precejšnjo vrečo drobnega, kot sneg belega peska. ,,Ali si neumen, ka-li? Sama sem peska nakopala in ga bom tudi sama prodajala. Mati ostanejo doma!" Anton pa jo je sunil s pestjo, da je omahnila na stran. .Molči, če ne —!" Objokana starka je zagrabila s tresočimi rokami vrečo in lezla na cesto. Počasi je sopihala pod svojim bremenom dalje. Solnce je močno pripekalo in veter ji je podil prah v oči. Z veliko težavo je pritirala starka vrečo do župnišča. Vsedla se je na prag. Peska ni prodala nič. Toda milosrčni gospod so ji ukazali dati malo kave, kos kruha in nekaj krajcarjev. Začetek jc bil torej dober. Lepo se je zahvalila, spravila krajcarje v žep in odšla v šolo. Tčitelj Klanec je ravno golorok premetaval prst na vrtu. Nekoliko v zadregi je bil, ko je stopila siromašna starka predenj in mu ponudila peska na prodaj. Izgovarjal se je, da ne ve, kje je žena, in kot učitelj si je štel v dolžnost, da ji je ob tej priliki povedal, da njen sin Anton zapeljuje otroke, da ne hodijo v šolo. Vodi jih v gozd, da mu nabirajo jagod in ptičjih jajc. Ona seveda tega ni. kriva, toda dobro bi bilo, če bi šel Anton kam proč. Stisnil ji je v roko štiri krajcarje. Hvaležno gaje pogledala in zdihnila: Z Bogom, ter odšla. Nato je potrkala na vrata pri krčmarju Bobenčku, ki je bil obenem tudi župan. Ta ji je dal kozarec vina. Zraven pa ji je napravil tudi lepo pridigo. „Vi, Katra, Anton je zopet doma. Na vašo kočo bora zdaj posebno pazil. To je sramota!" Potrta je odšla dalje, obiskala je hišo za hišo, samo Svetinove ne. Medtem se je zmračilo, oglasili so se večerni zvonovi, in tanka megla je lčgala na dolino. V koči je bilo že temno. Cilka je stala pred ognjiščem in pihala v žerjavico. Anton je ležal na klopi pri steni. Vrata so zaškripala, in ko je zagledal mater, je stegnil roko, da bi prejel denar. Molčč mu je izročila mati denar, ki so ji ga podarili usmiljeni ljudje. Ker Anton še vedno ni odprl ust, se je plašno oglasila: ,,Nisem mogla več dobiti, če tudi sem hodila celo popoldne naokrog." Malomarno je gledal krajcarje, ki so bili pridobljeni z materinimi solzami. Prebrisavčev Peter. Prebisavčev Peter je bil v malem številu onih, ki slišijo travo rasti. Akoravno ni mnogo hodil po svetu — držal se je večinoma le doma, kajti vedel je, da je doma najboljše — je vendar znal pripovedovati čudne povesti. O resničnosti tega, kar je pripovedoval, še sam ni bil prepričan, tem manj pa njegovi poslušavci. Peter je imel to »lepo" lastnost, da je iz komarja vedno naredil — slona. Peter je imel sina Janeza, ki se je učil v malem gorenjskem mestu za krojača. Ravno je dobil pismo od sina, v katerem mu toži, kako da mu je hudo, kako mojster z njim grdo ravna, da mora delati vedno in vse, kakor bi služil <%a hlapca, in da je povrhu še lačen, ker nima denarja, da bi si kupil kaj za zobe in ker je v mestu vse tako preklicano drago. Končno je Janez prosil očeta, naj mu pošlje par novih črevljev, češ da je one, ki jih je vzel s seboj že popolnoma strgal, in da hodi že malone bos. Peter, ki je bil zelo dobrosrčna dušica za svojce, bi bil kmalu jokal, ko je prebral sinovo pismo. Njegov edini sin, njegov ljubljenček, pa tak revež! Takoj je šel k črevljarju in ukazal par čisto novih črevljev. O osmih dneh so bili črevlji gotovi. V go-lenice je mati natlačila, kolikor je mogla, mesa, sira prekajene slanine itd., da si bo njen Janezek včasih' lahko potolažil lakoto. „Stara, ali si neumna! Ali ne veš, da se mora vse izpriditi vsled predolge vožnje?" je vskliknil Peter, ko je videl kako je njega „boljša polovica" napolnila črevlje. Toda prebrisana glavica jo že ugane! Ker je spadal Peter med ljudi te vrste, jo je tudi on hitro „pogruntal". ^Brzojavno odpošljem črevlje. Kaj če plačam par „soldov" več!" Vesel, da je dobil tako rešilno misel, hitro napiše naslov: »Naj prejme moj sin, Prebrisavčev Janez, krojaški učenec v J. Gorenjsko." Sedaj pa le hitro v mesto, da dobi Janez prej črevlje in prigrizek! Prišedši v mesto vpraša prvega precej velikega gospoda: „Ljubi gospod „dohtar" ali kar ste že — ali bi mi hoteli povedati, koliko bom moral plačati, če odpošljem par črevljev po brzo-javu?" Gospod je izpočetka začuden motril Petra, kakor bi ga hotel vprašati, če je v njegovih možganih vse v redu, potem se pričel na glas smejati in je mislil Petru raztolmačiti, da črevljev ne more brzojavno odposlati. Toda Petra je že minula potrpežljivost, nič več ni mogel molčati. „Kaj! ti se boš iz nas norca delal? Ali misliš, da smo mi kmetje tako neumni, da nas lahko vsaka gosposka srajca nafarba; mi že vemo, kar vemo; in sedaj bom še nalašč odposlal črevlje po brzojavu!" Tako se je Peter razvnel, in ne meneč se za to, kaj se godi na njegovi desni ali levi, hitel je naravnost proti železniškem tiru. Ali tu so bile žice previsoko, moral je iti par korakov ob tiru, dokler ni prišel do kraja, kjer so bile brzojavne žice bolj pri tleh. Vzel je iz žepa papirnat goldinar in ga pritisnil na golen i ce. »Tako! Mislim, da bo dovolj za brzojav; ako bode pa kaj preveč, bode pa dobil sin, ko dobi črevlje!" Zavihtel je črevlje, jih vrgel in obviseli so na brzojavni žici. Peter je sedaj privlekel iz žepa pipico, jo nabasal s tobakom, vlegel se v travo in čakal, kdaj da se črevlji odpeljejo. Toda jčrevlji so viseli mirno na žici in le kadar jih je veter zmajal, je Peter uprl svoj pogled, meneč sedaj pa sedaj mu izbeže izpred oči. Čakal je že precej časa, a trenutka odhoda le ni mogel pričakati. „Ah!" je vzkliknil „najbrže se ne sme gledati takrat, ko bi imelo oditi." Vstal je toraj in odšel v bližnjo gostilno, da se malo pokrepča. Ker mu črevlji nikakor niso hoteli iz glave, šel je črez jedno uro pogledat, ali visijo črevlji še tam, kamor jih je obesil. Že oddaleč je videl, da črevlji še vedno mirno vise. Šel je bližje, da bi — toda kaj je to ? Videl je skozi črevje višjevo nebo. „Za božjo voljo" si je mislil „kako to, da so črevji prebodeni? Kje je slanina, meso in kruh? Pa vendar niso uslužbenci tako neumni, da bi mislili, da hočem poslati sinu samo kaj za zobe?" Z dolgo palico, ki je ležala na tleh, je zbil črevlje z žice in sedaj je šele zijal. To so bili popolnoma drugi črevlji in tudi pismo je bilo zraven: „Mojemu dobremu očetu. Dolenjsko. Ljubi oče! Črevlje in to kar je bilo zraven sem dobil. Lepo se Vam zahvaljujem in pošiljam obenem stare, da jih daste popraviti. Vas prisrčno pozdravlja Vaš hvaležni sin Janez!" „Saperlot!" je vskliknil oče „to pa je moralo zelo hitro leteti! Kako lepo in učeno že zna moj Janez pisati! Rad bi ga zopet enkrat videl, kakšen je že. Se bom ob priliki še sam po brzojavu peljal, mislim, da ne bo preveč stalo!" Veselega in zadovoljnega obraza je šel Peter domov; a še veliko bolj zadovoljen je korakal po mestu krojaški učenec in pogledoval od časa do časa svoje čisto nove, tako lepo se lesketajoče črevlje. Včasih je segel tudi v žep in prinesel iz njega kaj za lačen želodec.--Prebrisavec je kmalu zvedel, da njegov sin ni dobil niti črevljev niti kaj drugega in da ga je enkrat nekdo pošteno nafarbal. Postal je jezen in divji kakor razjarjena zver in prisegel slovesno, da po telegrafu nič več nič ne odpošlje, češ da so tam sami oderuhi, goljufi in lumpi. S. Krošnjarski zakon v gosposki zbornici. Poročali smo že, da je bil v poslanski zbornic1 spremenjen dosedanji krošnjarski zakon in da so naši katol. narodni poslanci veliko pomogli našim kranjskim krošnjarjem v prid. Zdaj je bil načrt zakona v razpravi gosposke zbornice, ki ga je sprejela sicer z nekimi spremembami, a v korist krošnjarjem. Po tem ima pravico do krošnjarstva vsak, ki izpolni splošno zahtevane pogoje in se jim ne more odreči. Pomnoženo je tudi število krajev, kjer je izrečno priznana pravica zlasti na Češkem, Moravskem in bleziji. Na eni strani je po tem načrtu veliko stvari v prid krošnjarjem, na drugi strani so pa tudi kazni za prestopke krošnjarskega zakona zdatno poostrene. Poročilo pride na vrsto še enkrat pred poslansko zbornico. Kaj pa bodo rekli poslanci k spremembam, bomo že poročali, ko pride do razprave, skoro gotovo bo pa treba še precejšnega boja, predno bo načrt postal zakon. Dvoboj v armadi. Kakor znano, obstoji še ne dolgo ,, splošna proti-dvobojna liga", ki ima namen, da spravi že vendar enkrat dvoboj iz armade, kakor tudi pripelje vlado do tega, da nastopi res z vso resnostjo proti tej moderni surovosti. Ko se je v zbornici razpravljalo o vojaški predlogi, se je novi vojni minister Pit-reich silovito lepega kazal in se delal, kot bi bil tudi on nasprotnik dvobojev. Komaj pa je vojna predloga prodrla, že je pokazal drugo barvo, kajti razni dunajski listi objavljajo sicer »tajni ukaz" ministra v katerem razpravlja to le misel: O častnih zadevah sme soditi in odločevati le vojaški častni sod in zato m umestno, da bi o teh stvareh fsem spada tudi dvoboj) določevala kaka druga društvena razsodišča Vsled tega pa ne sme biti noben niti aktiven niti neaktiven (v rezervi) častnik ud protidvobojne lige Kdor je torej vojak, on po tem ukazu ne more pritrditi nadvojvodu Karlu, ki je dejal: n v o b o i smatram za preostanek iz one surove dobe, v kateri je bilo dovoljeno, dasi je vsak s silo pridobil pravico, in ki je naravnost nasproten vsakemu redu" Tako je torej pri naših gospodih ministrih. Kadar je treba dobiti od poslancev kakega potrjenja, takrat imajo polno obljub, a ko so svoje dosegli," potem s pa mislijo: »Obljubiti in da t i j ep reveč« Res slabo je začel delovanje novi minister v ka terega so v začetku vsi stavili svoje zaupanje Sicer pa ze še pride čas, da bo moral iskati minister zaupanja m pomoči v zbornici in potem se pač lahko zgodi, da se prepriča, kako nespametno je posnemati prejšnjega vojnega ministra Krieghammerja. In res so poslanci v centrumu storili potrebne korake glavni obračun pa še pride v delegaciji. Škandali v Budimpešti. Dne 20. marca so obhajali Madjari in Mažaroni v Budimpešti obletnico smrti revolucionarja Košuta. Na univerzi so razobesili črno zastavo in visoko-šolci so s silnim hrupom in ropotom onemogočili vsako predavanje. Potem se je po mestu pričela demonstracija, katere se je udeležilo nad tisoč visoko-šolcev. Naposled so se pridružile še množice ljudstva in je prišlo do resnega konflikta s policijo, katero so ometavali s kamenjem. Stražniki so morali po tegniti sablje in jeli udrihati po glavah vročekrvnih Madjarov. Bilo je več oseb demostrantov, a tudi stražnikov ranjenih. Se le ob 9. uri zvečer je raz-sajanje nekoliko utihnilo. Drugi dan so se visoko-šolci zbrali v univerzi in zahtevali, naj se zopet razvije črna zastava, ker je bilo toliko ranjenih. Zlasti neresnična vest, da sta dva dijaka obležala mrtva, je demonstrante razkačila. Poslanci Košutovc stranke so pozvali dijaštvo, naj gre pred zbornico in so ob 10 dopoldan res pričeli pred parlamentom razgrajati. Pod vodstvom Košutovega sina poslanca Košuta so šli v deputaciji k ministerskemu predsedniku Szellu in zahtevali zadoščenja proti policiji. Ker jih je Szell ostro zavrnil, se je oglasil poslanec Longvel: ..Jaz ne morem zato, ako še danes izbruhne revolucij a." Ministerski predsednik mu je odgovoril resno: „To ni govor, kakor bi bil dostojen poštenega moža. Ta ton si p repo vem naj odločnejše." Nato je ministerski predsednik obrnil deputaciji hrbet in odšel iz sobe. Dijaki so se vrnili v mesto in nadaljevali demonstracijo, vendar ni prišlo več do večjih izgredov. Vlada hoče pomiriti ljudstvo s tem, da obeta nove volitve za državni zbor. — V mažarskem gledališču so vprizorili tudi v dneh demonstracije igro »Bog ohrani", v kateri se zasramuje in smeši avstrijska cesarska pesem. Ljudstvo je burno ploskalo in se radovalo, saj tu se gre proti cesarju. Potem so pa zapeli Košutovo himno, na kar je kri mažarska na vrh prikipela in vsi pozdravljali to pesem in kri; čali, kot bi bili besni proti avstrijski cesarski pesmi med vpitjem: „Doli s kroniško himno!" Tudi vojaško godbo so demonstrantje prisilili, da je igrala čardaš. Na teh dogodbah se bravci Domoljubovi zopet lahko prepričate, kaki so naši sodržavljani v blaženi Ogrski in si morete sodbo sami napraviti, kako hudo se mora pod tako vlado goditi našim bratom Hrvatom, ki zdihujejo pod jarmom mažarskega nasilja. Nemiri na Portugalskem. V Koimbri so se dogodili nemiri, ker se prebi' valstvo brani plačevati užitninski davek. Ob spopadu s policijo so bile v Lizboni tri osebe ubite in mnogo ranjenih. Demonstrantje so napadli sodno poslopje, razbili pohištvo in obmetavali vojake s kamenjem. Vojaštvo je bilo prisiljeno rabiti orožje in je začelo streljati na razdraženo ljudstvo. V sosednih vaseh so začeli zvoniti in tako ljudstvo sklicali skupaj, ka- tero se je potem v velikih gručah podalo v mesto Koimbro. Prišlo je potem do resnih nemirov in se je bilo skoro bati, da nastane splošna revolucija. Vseučiteljišče so morali zapreti in davčni nadzorniki, proti katerim je bilo prav za prav vse gibanje naperjeno, so morali hitro pobegniti iz mesta, kajti sicer bi jih ljudstvo gotovo pobilo v svoji jezi. Med nemiri je bilo poleg drugih oseb ranjenih tudi več vojakov, ki so prišli razganjat jezno ljudstvo. Nad mestom se je proglasilo obsedno stanje. Nemiri so sicer potihnili v štirih dneh, vendar se je še bati hudih izgredov, ako vlada ne zmanjša davkov. Po-vsodi se kaže, kako breme so za ljudstvo davki, zlasti ob sedanjem času, ko je potreb vedno več, a zaslužka čem dalje manj. Komaj se bere, da so se izgredi v eni državi polegli radi teže davkov, že se čuje, da se vzdignejo drugod proti temu težkemu jarmu, ki žuli ubogo ljudstvo. Zmaga francoske h udobij e. Dneva, ko pridejo v francoski zbornici na vrsto prošnje redov, ki so prosili za državno potrditev, je francosko kakor tudi drugo svetovno časopisje težko pričakovalo. In zdaj je hitro končano, kajti večina francoskih poslancev je na strani vlade in je torej tudi, kakor smo že naprej vedeli, s 300 glasovi proti 257 odobrila predlog komisije, da se brez vsake daljše razprave odreže potrditev vsem kongregacijam, katere se pečajo s poukom mladine. Francija je zopet vsemu svetu pokazala, kakšna je toliko hvaljena francoska svoboda, odrekla je pravico poučevanja vsem redovom, ker so katoliški. „Ta duh, kakor vlada v samostanih", tako je govoril mogočni Combes, „je nevaren francoskemu narodu." O posameznih prošnjah niti razpravljali niso, ampak naenkrat odpravili z enim glasovanjem vse kongregacije. Take krivice svet še ni doživel in sicer se je zgodila v državi, katero so nekdaj nazivali »katoliško Francijo". Za kongregacije sta zaman govorila Renault-Mollier in Ribot seveda brez vspeha, ker framasonski poslanci na krasne govore, v katerih sta ta dva poslanca dokazovala potrebo redov in nesramnost francoskega nasilstva, niti poslušati niso hoteli, ampak le čakali na glasovanje, da iiitro oddajo svoje glasove za vladno predlogo brez vsakega premisleka. S tem je zapečatena usoda redov, ki se pečajo s poukom mladine, ostali redovi pa še pridejo na vrsto. Sadovi francoskega nasilstva. Komaj je zbornica sklenila predlog o razpustitv1 redov, že se je oglasilo francosko ljudstvo in pokazalo, da nikakor volja framazonov ni volja francoskega naroda. Povodom zatvorjenja šol se je pričel odpor že v Bretaniji in Combes misli od tod prestaviti vse uradnike, ki še čisto ne soglašajo z vladnim nasilstvom. Položaj v Maroku in Venezueli. Iz Tangerja dohaja poročilo, da vlada sedaj po-vsodi mir. Sultan bo lahko odpotoval v Fez. Blizu Tetuana se je pojavilo sicer še nekaj manjših prask, ki so pa bile udušene. — V Venezueli so ustaši tudi za nekaj časa poraženi, dokler zopet ne pričn6 delati preglavice Castru, ki je podal svojo demisijo, a jo kongres noče sprejeti. Razmere v Makedoniji. Turške reforme se čudno izvajajo. V Strumici, Tikvešecu in Vardaru so nastavili sedaj za sodnike same Turke, kristjan pride komaj do službe kakega stražnika. Roparski poglavar pod pretvezo da lovi, bolgarske vstaše, hodi z 30 roparji po deželi, mori, ropa in požiga. Ce se mu kdo ustavi, pokaže pismeno dovoljenje kajmakanovo. V Bojanici v Makedoniji so se vršili krvavi boji. Četa vstašev je napadla omenjeno vas. Turki so poslali za posredo-vavca grškega popa, a vstaši so obrnili nanj puške in ga vstrelili. Druga bitka je bila na Malešu, kjer so imeli vstaši 13 mrtvih in več ranjenih. Pravi bojni ples se še obeta pričeti na Balkanu. It Kožljeka pri Cirknici. Dne^2l. marca je umrl na Kožljeku pri Cirknici posestnik Matevž Švigelj, »Gašperjev oče" po večmesečni bolezni, in- večkrat previden z sv. zakramenti za umirajoče. Vkljub mučni bolezni, v kateri se niti ganiti ni mogel, je vse vdano in voljno trpel. Bil je oče revežev, kajti pri njegovi hiši je brez števila revežev dobilo pomoč v vsakoršnih potrebah, za kar mu bodi Bog plačnik. Skrbel je tudi za krščansko življenje v svoji hiši, kajti vsa njegova družina morala je vsaki večer moliti sv. rožni venec. To naznanjamo vsem daljnim pokojnikovim znancem in pa prijateljem. Posebno znancem duhovnikom, katere je visoko spoštoval. Zato je pa imel veliko tolažbo na smrtni postelji, da je prav miren v Gospodu zaspal. Svetila mu večna luč! Iz Belokrajine. Velik ogenj je nastal vsled neprevidnosti otrok v vasi Maline semiške občine. Pogorelo je 12 hiš z drugimi gospodarskimi poslopji, tudi pet goved in štiri prašiči so bili žrtva ognja. Škode je okoli šestdeset tisoč kron, zavarovani niso bili pogorelci nič. Ob tej priliki se je zopet pokazala nujna potreba vodovoda za Belokrajino, za katerega beračijo že leta in leta ljudje, a se zanje merodajni krogi nič ne zmenijo. Sploh je veliko po- manjkanje vode sedaj zlasti po suhorski in radovi-ški občini. V Ravnacih in Bušinji vasi sta zgorela pa dva otroka Vzrok so bili domači, ki premalo pazijo, da bi otrokom ne dohajale v roke žveplenke. — Vina imajo ljudje še dosti. Prodali bi ga radi, a ni kupcev, če tudi je izborna kapljica letos in tudi cene niso nič prevelike. Podvizajte se torej, vinotržci, na Belokranjsko! Vreme je letos kakor nalašč za te kraje. V vinskih goricah se povsod veselo rigola. Sadno drevje je začelo že tudi cvesti. V Metliki so otvorili mestni mlin. Če jim ne bode nesel, jim blagohotno svetujemo, da naj napravijo še en „ringel-špil", kjer naj izberejo za „derehtarja" pedenj— možic-laket—brado, za blagajnika pa beraškega Janko Babjeka. V Črnomlju bodo osnovali novo posojilnico, kakoršna je v Metliki »Hranilnica in posojilnica". Očka Ščetina bode otvoril pa menda zadružno mesnico, da mu ne bode sila ob raznih volitvah kupovati drugje mesa. O načrtu, kako namerava ta ..duhoviti" človek to izpeljati in o najnovejšem duševnem proizvodu, katerega je poslal metliški Konfucij v ameriški list „Glas Svobode", hočemo „Domo-ljubovcem* prihodnjič obširneje poročati. Mislimo pa, da ne bode preveč v čast sodrgi, zbrani okoli Konfucija. Iz mengiške okolice. Dne 25. pr. m. ob polu 4. uri popoludne je v prostorih ,.pri Jelenu" v Mal. Mengšu priredilo „katol. slov. izobraževalno društvo Mengeš" gledališko predstavo. Vreme je bilo krasno in zbralo se je natlačeno polno ljudstva iz Mengša in okolice — ki so nestrpno čakali, da se vzdigne zastor. Ker je nam časa preostajalo, ogledali smo si občinstvo ter z veseljem smo zapazili — da se je naša inteligenca jela zanimati za predstave ..izobraževalnega društva", ter jih"k vsaki predstavi več prihaja. Žal, da je prostor premajhen za toliko število ljudi, ki radi prihajajo k predstavam — in jih mnogo mora oditi, ker ne dobijo ni sedežev, ni stojišča. Ali se ne more pomoči tej nepriliki • — Točno, kot napovedano, se je začel vspored. 1. Venček narodnih pesmi, katerega je pod vodstvom gospoda Golfa, kapelana v Mengšu, pel ženski oktet. Zares ljubko so nam donele mile naše narodne pesmice. — Kako lepa je domača pesmica, ako je prednašana z občutkom, in da je vsem dopala, pričalo je pohvalno ploskanje. 2. Prolog. .Mala deklica A. Preseljeva — nas je iznenadila s svojim deklamovanjem. Gladko neustrašeno in navdušeno je govorila — in nas pripravila, da nam 3. točka igrokaz „Lurška pastarica" prinese zopet prijeten užitek. Težka naloga je reči: katera igralka je najbolje izvršila svojo ulogo. Vse so bile na svojem mestu, tako da bi človek mislil, da vidi pred seboj v resnici one osebe, — ki so živele v času dogodkov v Lurdu. — Čuditi se je, da so se dasi same novinke, tako dobro priučile kretanju, naglaševanju, da človek ne bi verjel, da so prvič na deskah. Prikupile so se občinstvu, ki je pazljivo sledilo dejanju — in burno ploskalo in hvalilo igralke. Koliko truda in požrtovalnosti je trebalo k temu! Začetek je storjen, ledina preorana. Zmožnosti, delavnih moči je dovolj, le čvrsto naprej! - čast in hvala vsem sodelujočim! Podpirajte neutrudljivege, Vašega voditelja g. Golla v njegovem delovanju -in zavest, da pomagate izvrševati lepo nalogo izobraževalnega društva, vam bodi v plačilo in ponos. Gospod kapelan G pa lahko vidi, da njegova po-žrtovalnost ni zastonj, — da se dani in svetli, da ga visoko ceni in spoštuje ljudstvo, ker toliko stori v njega prid in blagor — in v poznih dneh, ko bode seme izrastlo iz tal in rodilo dober sad, se ga bode še hvaležno spominjal sedanji rod. Kozjanski vsevede*. Predpustno nedeljo, dne 22 sušca je imelo katoliško politično društvo letno občno zborovanje z Leonovo slavnostjo v gostilni g. Mihael a Hrovat a v Šonovem zunaj Kozjega. K temu zborovanju je prišlo dokaj vrlo nadarjenih, kakor skala trdnih mož in mladeničev iz več župnij, da bi skoraj gostilniški prostori bili premajhni. Štirje župani so bili zastopani. Cela soba je bila lepo ozaljšana z venci; posebno pa stena, na kateri sta viseli praznično okrašeni podobi svetega Očeta Leona XIII. in presvitlega cesarja Frančiška Jožefa. S strehe so plapolale zastave, cesarska in narodne slovenske. Kmalu po 4. uri se je začelo zborovanje, ki ga je otvoril č. g. predsednik Marko Tomažič. V lepih besedah pozdravi vse navzoče zborova!ce in potem poljudno razloži stanje državnega zbora, in delavnost naših vrlih poslancev in več raznih točk. Nato da besedo č. g. Jančič-u, ki v jedrnatem govoru natančno razloži, kaj je liberalizem in kleri-kalizem in kako se razloči liberalec od klerikalca i. t. d. To vam je bil govor, da malo takih, ki je prišel iz bistro učene glave g. govornika. Krepki ..Zivio" klici so pričali, da je govoril govornik navzočim iz srca. Zatem še je govoril č. g. Toinan, župnik iz Spodsrede, in vnemal srca poslušalcev za dobro narodno stvar. Tudi nekaj novih udov je pristopilo. Nato je bila volitev za novi odbor, ki je večinoma tako sestavljen, kakor dozdaj. Breme pred-sedništva je zopet sprejel č. g. Marko Tomažič. Predno se je zaključilo zborovanje, je g. predsednik nekaj besedi spregovoril o trojnem jubileju svetega Očeta, na kar je močno po sobani zadonelo iz vseh grl trikratni „Živio' na sv. Očeta Leona XIII. in presv. cesarja Frančiška Jožefa I. — Papeževa slav-nost se je v Kozjem vršila na prav svečani način dne 3 sušca ob 8. uri zjutraj. Cerkvene slavnosti so se verniki udeležilii z več župnij, da je bila cerkev polno natlačena. Povabili so se tudi sodnijski uradniki in drugi iz višjih slojev, a žalibog ni jih bilo več kot en par. Ta dan je lahko vsakdo spoznal, kdo je za sv. katoliško cerkev in nje namestnike in kdo ne. Zdaj pa tudi veste, kakšne so razmere pri nas v višjih slojih. Žalostno-liberalne, kaj ne. — Umrla je dne 12. sušca na Zdolah pri Kozjem blaga in usmiljena žena Uršula Brilaj po večtedenski mučni bolezni v 54. 1. starosti. Rajna je bila usmiljenega in radodarnega srca. Marsikateremu revežu in otroku je podelila košček kruha. V priznanje za njeno dobrodušnost so ljudje prihajali od blizu in daleč k njenemu pogebu. — Na Pilštanju je umrl dne 24. sušca oče pr. g. župnika, Martin Tomažič za pljučnim vnetjem. Naj mu sveti večna luč! — Župnija Krško ob Savi je podeljen« č. g. I v. R e n i e r, tamoSnjemu župnemu upravitelju. Umrl je čast. g. Jernej Kosec, župnik v Skocijanu pri Turjaku. Bolehal je že dalj časa in prejel pred nekaj dnevi sv. zakramente. Pokojnik je bil rojen 16. avgusta 1836, v mainika posvečen 29. juliia 1860 Služboval je kot kapelan v Črnomlju do 1. 1863, potem na Igu do 1873. Odtod se je preselil kot župnik k Sv. Vidu pri Cirknici in 22. oktobra 1878 kot župnik v Škocijan pri Turjaku. N. v m. p.! — Ljubljanski grad — kdo ga bo kupil ? Finančna uprava je dala grad ceniti, in cenjen je bil na 90.000 kron (45.000 gld.). Ta svota zdi se nam previsoka in zato se nadjamo, da ga razen mestne občine nihče ne bo hotel vzeti. Liberalcem služIti — sramota! to je spoznal g. Z a v a d i 1 , duhovnik lavantiaske škofije, katerega je liberalna stranka zvabila, da je vstopil v uredništvo „Slov. Naroda" in »Rodoljuba«. G ZiVidil je od blizo glodal življenje in delovanje pri liberalni stranki in storil vse korake, da se je zopet re&i. Priobčil je v »Slovencu" sledečo izjavo: Ker sem trdno sklenil nastopiti zopet pot dubovskega življenja, preklieujem s tem vse, karkoli sem kedaj pisal proti sv. katoliški cerkvi, njenim naukom in naredbam ali proti njenim služabnikom, in prosim odpufičanja vse, katerim sem kakorkoli dajal pohuj- šanje ali s svojim pisanjem ali b svojim vedenjem, katero iz vsega srca obžalujem. Bog mi daj svojo pomoč, da morem vse to popraviti. Njegovi milosti priporočam svojo dušo za sedanje in prihodnje Življenje. — V Mariboru, dne 20. sušca 1908. A. Z a v a d i 1, duhovnik. Velika nesreča se je pripetla, kot nam javljajo iz Gorij, 21 pr. m. 35'etnemu, oženjenemu Jožefu Ambroži č. Z očetom sta izpodkopavala na polju hrast. Ker hrast ni hotel takoj pasti, sta ga podirala z vrvjo. Med tem mu je noga izpodrsnila, in ker se ni mogel pravočasno umakniti, ga je hrast med padcem s tta na I.ašk. reka, {o;oda vas pri Ljublj., ptič kuhinjsko orodje Kaj pomenijo prednje črke, brane od zgoraj navzdol, in zadnje, od spodaj navzgor ? Zastavica. (Priobčil Stambol Fr.) 4 5 6 ------- 4 o s v 2 5 6 3 7 5 6 stolp je--- del hiše moško ime veznik soglasnik Rebus: V se so prav rešili: Jakob Hočevar, Josip Stupia in Feliks Verbič, dijaki v Celju; Feliks I.uštrck, učcnec v I iubliani. Franc Zore, Martin Sirmk in Anton Jancič, tantje v lira vi i ah Franc Vilfan iz križne nore; Vckoslav I.cvstik l nod sv Gregorijem; Ivan /Kur in Ivan Kctc, dijaka v iubliani: Anton Mclik, Kadivoj PrivSek; Ignaciji Zganjar in liiidolf Tonih, dijaki v I.iubijani; I-rane Kozeljski I.cpold Hrus učenec v Ljubljani; Ivan Brus, ministrant na Polici; o/ef Žanar i/ -Stare Loke: Alojzij Zbačnik, gimazijce v LJub-liani \nton Sira j in Mih. Turk Bločena; Marijana Ravnikar in Viška Berčie, dekleti v Virmažah; Andrej Porenta v Vir-mažah. V m trava' nu = leto si' A uep Rešitev ugank v zadnji številki. Črka H las oko m o a r laško i š j k lan sok Besedni uganki. I. Mali traven II. Katar - Ina Katarina Zastavica. Pred dnevi so bile v Rimu noči Rebus. Štlridesetdanski post. MT Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dnč 1«. aprila 1903. rifffffffffffffffffmffmmfffffmfffffffffmTfifiiv Loterijske srečke. Line, 21. marca 22 38 56 73 76 Tr»t, 21 marca 36 71 32 28 6n Dunaj, 23. marca 53 62 74 22 / 1 Grade«, 28 marca 70 43 86 10 39 MATKO ARKO, trgovec LJUBLJANA (semeniščno poslopje) priporoča največjo zalogo otročjih vozičkov od gld. 3-60 do najfinejših angle* kih. Žimo in morsko travo za m a 11 a c e, po najnižji ceni. Košarioe, jerbaae, ikaie itd HIŠA 63 2- 1 tik državne ceste Kranj Kokra, v kaleri je že nad 10 I let go« stilna, pekarija in trgovica s Špecerijskim in mešanim blagom, zraven nekoliko polja in |/ojzda — vse v najboljšem stanu — se daje v najem skupaj ali posamezno, ali tudi na račun za več let. Več povč lastnik Peter A 1 e š o v e c v T u p a I i č a h, lištv. 20. nad Kranjem. ********* 3(i 2-1 Za okrajne ceste v občini Medvode se sprejme okrajni cestar z mesečno plačo 40 K Oglasila sprejema g. Anton Belec, okr. cestni načelnik, t SentVidu nad Ljubl)ano. Žrebanje nepreklicno Plavili dobitek 1 23. aprila 1903. kron 40 000 bron po I krono Srečke za sobe grevnice priporoča d. C. JVIAYE^ V Djubljani Vsi dobitki se Izplačajo v gotovini po odštetih 10 % zneska. Spomlad se približuje, treba je toraj kmetiji raznih strojev, to so v prvi vrsti: jekleni univerzalni plug, kojega ni potreba nič držati. Piužne kakor tudi plugi so čisto iz železa in jekla, toraj trpežen in tako zboljšan, da živina pri istem manje trpi in lepše orje, kakor nagi navadni plugi — sploh najboljše kar se dobi. — Vsakdo naj poskusi in potem naj sodi; če bi kateremu ne ugajal, ni primoran ga obdržati. — V drugi vrsti so : železne brane za mah. Njih korist je pri nas še premalo znana. Ker je pri kmetij živinorejstvo najplodonosnije, treba je toraj v prvi vrsti dobrih travnikov, a to je le mogoče, če se travniki vsako šport lad s tako brano prevle^ejo. Dobra brana splača se sama v prav kratkem času. — Te, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo, potem traverze, železniške šine, cement itd. priporočata po najnižji ceni. 32 3—3 Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek, trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. Slovenske cenike pošiljamo na zahtevo brezplačno. ftc pozabiti! pri nakupovanju pomladanske in letne obleke za ženske in moške na domačo, pošteno, zanesljivo trgovino Cešnik 4 /Hilavec Ljubljana, Llngerjeve ulice. Velika zaloga j>2 6 1 oblačilnega blaga. —— Cene najnižje.- *•••••«••••••••----- m ............o.......................... KAVA i m ]» jm- ;w :::: •••• to ;'e neposredno od sadilca kave brez vsake pre-kupčije, torej • polnim Jamstvom za nepona-rejeno, naravno-pravo, jako izvrstno kavo po najnižjih cenah. Najino posestvo na 60 4 -1 otoku Java ::« kjer, kakor znano, najboljša kava sveta rase, obsega okoli 80 kilometrov in se nagaja na tem posestvu 12 vasij s približno 30 000 preb valci. Najini razširjeni • kavini nasadi se obdelujejo najracionalnejše, tako, da >| je najina varstvena znamka | JAVAfLOR redno bolj in bolj priljubljena. Najina kava je jako aromatična in okusna, zraven tega pa še posebno izdatna. Midva pošijsva poštne tovore (pak(te) franko ''popolnoma p štnine prosto) na vsako inozemsko pošto po poštnem pov elju (Nachnahme) po iledeč ti cenah: Kava z marko Javailor 3 kile gold. 438 4»/, „ „ 665 TURK & drug veleposestnika na Javi, prodaja kave in čaja v lastni režij ::*!:!!s?!5?? ▼ TRSTU via Rapitio št. 7. iililiillllilliiiil Zarezane strešnike vštricne (Strang- p), ^ falzziegel) in francoske (gepresste p! Falzziegel) zidarsko opeko 0 54 1 V"/. m m -{T/. 1 cement roman in portland lil glinaste peči in štedilnike M plošče za tlak samotne in cementne M •e najnižjih cenah v poljubnih množinah m m m m f. P VIDIC k Comp. LJUBLJANA. m m f m s veiega medu pitanca ima na ponudbo okrog 45 »kafiv (1500 kg.) Janez G olj a t, posestnik, Csrklje št. 48 na Gorenjskem. Gena po dogovoru. 64 2-1 pri kupovanju zahtevajte Schichtovo štedilno milo 1 *nimk0 , JELEN". G*. Je zajamčeno čisto, brez vsake škodljive primesi, pere izvrstno Kdor hoče dobiti res zajamčeno čisto, perilu neškodljivo m lo, naj gleda na to, da jena vsakem kosu ime „Schicht* in gorenja znamka »jelen«. - ■ Je dobiti povsod I Največja in najstarejša parobrodna & & & jI 0 družba na svetu, ' poseduje 279 pnrnikov._ Najvarnejše, najhitreje in največje parnikov, ki vozijo samo potnike iz Hamburga v Novi-york so: vrste velikanskih in cesarsko pošto Deutschland Auguste Victoria Moltke . . . Pennsylvania . Graf Waldersee Palatia . . . Batavia . . . Bulgaria . . . Filrst Bismarck Columbia . ■ BlUcher . . . Pretoria . . . Patricia . . . Phoenicia . . Belgravia Armenia . metrov dolg Hamburg-New Jork le 6 dnijl Vožne karte po najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena „agentura Hamburg-Amerika Linie" v Ijubljanl, Dunajska cesta št. 31. takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice. 203 12—7 Za jubilej sv. očeta papeža prodaja 4) i_i jubilejske spominske svetinje Lr^sao izdelan« Jožef Eberle, ura rja Kofeka nasl. v Ljubljani, veliki trg 13. Edina zaloga za avstr. juž. dežele. 1 kom. spominSčica iz aluminija .... K 1-— „ medaljon „ „ ova'en . .' „ 150 „ spominščica srebrna 35 mm v premeru " 8-— » " >1 80 mm „ 25' — P> šilja se proti predplačilu ali na povzetje. Razprodajavci dobž visok popust. IJ EKBABN\ -jev podfosfornAsto-kiali sirop, Ta že 33 let od mnogih zdravnikov priporočeni pr»nl sirup rastaplja »les, umiri kaielj, pomanjioje p6t daje slast do Jedi, poapeinj« prebavljanje in redil aoat. Železo, ki je v sirupu v lahko ti prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi. faztopljive foiforno-apnene soli, ki 10 v njem, pri slabotnih otroolh nc-speflujejo narejenje koatij. 194 9 (Jena uteklenloi 1 gld 25 kr. — 2 K 60 h, po polti 20 kr. — 40 b v«i xa »avljanje. CVnrj|n| Pred izdelki pod enakim OialllUI ali podobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa različna posnemanja naših izvirnih preparatov 2e 83 let obstoji če^a podfosfornastega kislo - apnenca-Železnega sirupa svarimo in toraj prosimo, zahtevati izrečno Her-babny-Jev ,,apneno - železni ■trap" in gledati na to. če ima vsaka steklenica pristavljeno uradno vpisano varstv. znamko. Edina izdelovavnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeil' vn.l, Kaiieratraaie 79—7». V zaie|l »kuri v vteb Itkariab ■■ D«»a|«. v L|Nbl|anl li dn.jid. V zalogi je pri gospodih lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mar-ietschlftger, G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl 4 Co., M. Rausdier; Reka: F. Prodam G. Prodam, A. Schindler, A. Mizzan; Breze: G. Els&asrr dediči, Seveden : F. Kordon; Celoveo: P. Hanser & J. Pichler, P. Birnhacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. v. Hillinger; 81. Vid: C. Schiebl. Trbiž: J. Siegl; Tr»t: C. Zanetti, A. Suttina. A. Filippi, dr. V Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini dediči, M Ra-vasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikoveo: J. Jobst; VolSperk: A. Hutb. APENTA Najboljša Budlinska grenčica. Se jako uspešno rabi pri telesnem zaprtju, protinu in tolščici. Dobitj je v lekarnah, pri prodajalcih dišav, minralne vode itd. 18> 13-10 Edini zastopnik: S. Ungar jr., Dunaj, 1. Izdajatelj in odeovorni urednik- nr i«n«nii »n- Proda se še dobro ohranjeni »r križev pot po jako nizki ceni. — Podobe so velike z okviri in nadstavkom 125X67; brez okvira in nadstavka pa 67x52 cm. Kaj več se izvč pri cerkvenem pred-stojništvu v Rudniku. 38 ' 0 ■ 1