, 'Primorski Št. 35 (15.137) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi6-Tei. 040/77%60Q_____ GORICA - Drevored 24 moggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190___ jcnn UD POSTMNA PLAČANA V GOTOVNI * yUU SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% NEDEUA, 5. FEBRUARJA 1995 Pred rimskim srečanjem Bojan Brezigar V sredo se bo, z obi-sRom novega slovenske-|a zunanjega ministra orana Thalerja pri no-v* italijanski zunanji ministrici Susanni Agnel-ijovi, začelo novo po-Sjavje v slovensko-ita-»lanskih odnosih. Tha-er je že napovedal, da s° ti odnosi zanj nenapi-San list, na italijanski strani pa že nekaj Časa ni ve c sklicevanja na oglejsko listino. Začelo naj bi se torej znova, kar Pa še ne pomeni, da bo iažje. Oba ministra bo namreč vodila velika previdnost: Thalerja za-radi izkušenj, ki so Pokopale njegovega Predhodnika, Agnellife-Va pa zaradi začasnosti sedanje vlade, ki bi ji Vsaka pogumna odločitev otežila izpolnitev kratkoročnega progra-jna; ta pa ne vsebuje nobene markantne zunanjepolitične teme. Zato verjetno ni pričakovati takojšnjih rezultatov ter 0° že umiritev konflik-tuainega stanja in nastavitev novih odnosov so-razmeroma velik uspeh. Smo torej v Času, ko ^acenjata državi usklajevati svoji strategiji in iskati poti, da bi zapustili začarani krog Rim -Ljubljana - Bruselj, v katerega so ju potisnili dogodki zadnjega leta. Slovenija kot nova uržava v tem Času še ni izoblikovala svoje dolgo-rocne strategije. Da je Jako, ima tudi opravičilo v dejstvu, da se je morala v prvih treh in pol letih svojega obstoja takorekoc dnevno spoprijemati s tekočimi problemi in torej skrbeti bolj za taktiko kot za strategijo. V mednarodnih odnosih pa bi morala biti taktika le sredstvo za doseganje strategije. 2al temu ni bilo tako. Se Več. V zadnjem Času pogosto slišimo geslo »Slovenija do meje,« ki je odraz nekakšnega zapiranja vase in celo odpovedovanja tistemu, Čemur so v drugih Časi pravili skupni slovenski kulturni prostor. Na drugi strani pa ima Italija zelo jasno izdelano strategijo do Slo-yenije. Vsa povojna leta je Rim tako ali drugače »držal roko« nad ozemlji, ki jih je začrtala rapalska meja. Italijanske Pokojnine in italijansko državljanstvo sta le dva najocitnejša primera, obstaja pa še mnogo drugih, na primer ozemeljska razdelitev Slovenije pri določanju pri-atojnosti italijanskega konzulata v Kopru, ki soupada prav z rapalsko mejo. Tu seveda ni nobenega avtomatizma, zaradi katerega bi lahko govorili o ozemeljskih skominah ali Cern podobnem, vendar pa Italija v primeru vzhodne meje uveljavlja načelo, po katerem moraš mejo braniti za njo, ne pa na mejni Crti. Ob tej strategiji je tistih 200 hišic na obali minorno vprašanje in Berlusconijeva vlada se ga je oprijela predvsem zaradi političnih in propagandnih razlogov, pa tudi zato, da pred svojo in mednarodno javnostjo opraviči svoje zadržanje do slovenske manjšine v Italiji, in nenazadnje, da prehiti Slovenijo pri morebitni in-ternacionalizaciji manjšinskega vprašanja. V dolgoročni strategiji Italije pa verjetno konflikta s Slovenijo ni, ker bi ji tak konflikt zapiral pot proti vzhodu, kjer ima Italija kljub vsemu velike interese. V nasprotju s tako razlago italijanskega zadržanja se v zadnjem času pojavljajo teorije o Crni internacionali, ki bi povezovala italijansko in nemško skrajno desnico. Taka internacionala verjetno obstaja in prav gotovo bi nemškim skrajnežem koristil italijanski »prodor« v Istro z vračanjem nepremičnin, kajti sudetskim in poljskim Nemcem bi odprl perspektive, na katere doslej niso upali. Vendar je italijanska diplomacija preveč kompleksna in preveč izkušena, da bi se prepuščala samo eni skrajni skupini, popolnoma izključeno pa je, da bi Italijani v tem trenutku delala »usluge« Nemcem. Še Mussolini je to počenjal, samo Ce je bil k temu prisiljen. Zato so teorije o »Cmi internacionali,« kot edinemu vodilu italijanske zunanje politike pri obravnavanju odnosov s Slovenijo, pretirane, in se za njimi verjetno skriva poskus Ljubljani nenaklonjenih krogov, da bi slovensko pozornost preusmerili v zgrešeno smer; skratka, da bi Slovenijo pripravili do tega, da bi začela oblikovati svojo strategijo na osnovi te teorije, namesto da bi se odnosov z Italijo lotila tako kot je treba, torej bilateralno, ne oziraje se na to, kar se dogaja v Nemčiji. Seveda, Ce se v zvezi s tem sploh kaj dogaja. PRODIJEVA KANDIDATURA ZA LIDERJA LEVE SREDINE LS je na robu razkola Levica proti tajniku Prodija podpirata tudi Martinazzoli in Cossiga RIM - Prodijeva kandidatura za liderja nove levosredinske koalicije še vedno buri duhove v Ljudski stranki, ki je pravzaprav na robu razkola. Bivšega predsednika IRI so spet odloCno podprle levičarske struje, katerim se je nepričakovano pridružil tudi nekdanji predsednik republike Cossiga. Buttiglione, ki je prepričan, da ima za sabo večino stranke, je levičarsko komponento označil za »anahronistično sekto«. Prodija je podprl tudi bivši tajnik Krščanske demokracije Martinazoli, ki opozarja Buttiglioneja, da bi morebitni politični objem s Finijem in Berlusconijem pomenil verjetno smrtni udarec za Ljudsko stranko. Za oživitev nekdanje KD pa se zavzema Krščansko demokratski Bivši tajnik KD Martinazzoli center, ki je že pred Časom skočil na Finije v in Berlusconijev voz. Marsikdo je vsekakor mnenja, da ima Buttiglione pri mežikanju desnici za sabo cekrvene hierarhije in morda tudi celo Vatikan. Na 2.strani Atentat v Firencah organizirala mafija FIRENCE - Izdali so 4 zaporne naloge proti mafijcem, ki so organizirali in izvedb krvavi atentat v Firencah 27. maja 1993, ko je ubilo 5 oseb, ranilo 29, poškodovalo galerijo Uffizi in porušilo srednjeveški stolp. Dva osumljenca sta že v zaporu, druga dva, ki spadata v sam vrh mafije, pa še išCejo tudi zaradi drugih umorov. Na sled so jim prišli po zaslišanju 150 prič in analizi štirih milijonov posnetih telefonskih razgovorov, predvsem pa na podlagi pričevanj skesanega mafijca.. Atentat v Firencah, kakor tudi atentate v Rimu (kjer bi moralo ubiti Maurizia Costanza) in v Milanu so mafijci izved-li, da bi zastrašili javnost, ko je parlament odobril zakon, ki je skesanim mafijcem, ki sodelujejo s sodstvom, zagotovil varnost in prekinitev sodnega pregona. Sodstvo iz Firenc sumi, da je vrsta atentatov imela tudi politično ozadje, vendar tej raziskavi še niso prišli do konca. Minister za kulturne dobrine, Antonio Pao-lucci je izrazil zadovoljstvo vlade: »Morda še nismo na koncu tunela mafije in atentatov, vendar današnji zaporni nalogi kažejo, da nismo veC tako daleč«. Na 2. strani Danes bodo športna igrišča prazna RIM - Športna igrišča po vsej Italiji bodo danes prazna zaradi sklepa Italijanskega olimpijskega odbora o odpovedi vseh športnih prireditev zaradi uboja navijača Ge-noe pred prvenstveno nogometno tekmo v Genovi med Genoo in Milanom. Ob nogometu so se za prisilni počitek odločile tudi vse ostale športne zveze, da bi na ta način skušale opozoriti na dramatičnost razmer na italijanskih nogometnih stadionih in prispevati svoj delež v boju proti nasilju, ki preko nogometa ogroža celoten šport v Italiji. Na 34. strani Napadel in udaril prof. Sama Pahorja TRST - Prof Samo Pahor je bil vCeraj žrtev nezaslišanega fh žičnega napada. Medtem ko se je z avtobusom vračal prati domu, se je vanj zagnal, ga opsoval in večkrat silovito udaril 39-letni Armando Grego. Pahor se je moral zateči po zdravniško pomoč. Gotovo je, da gre za osamljeno dejanje nestrpneža, saj o Gregu na kvesturi ni bilo podatkov, da bi doslej poCel kaj podobnega ali da bi sodil med desničarske aktiviste. To pa je lahko tudi zaskrbljujoč podatek, saj pomeni, da se vzdušje napetosti in zaganjanja nekaterih krogov proti vsemu, kar je slovenskega, prenaša med ljudi, na posameznike, ki zatem na tak divjaški način izražajo svoja bolestna Čustva Na 2. strani Borut Pahor: Italija naj umakne veto LJUBLJANA - »Ce bo Italija v prihodnjih mesecih umaknila veto na približevanje Slovenije Evropski zvezi, bo naša delegacija drugim podpisnikom predlagala, naj resolucijo o nesprejemljivi pobtiM Itabje do Slovenije umaknemo iz postopka. Ce pa se to ne bo zgodilo, bo delegacija ubrala dodatne poti za internacionalizacijo slovensko-itahjan-skega zapleta,« je vCeraj dejal Borut Pahor, vodja slovenske delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope. SMUČANJE / KOŠIR NA DRUGEM MESTU Tomba že desetič ADELBODEN - »Nepremagljivi« Alberto Tomba je včeraj v Adelbodnu dosegel že svojo letošnjo deseto zmago v svetovnem pokalu. Jure Košir pa je z drugim mestom dosegel svoj največji veleslalomski uspeh doslej. Da bi Tombo »skrajšal« za eno stopničko pa je bil pičlih osem stotink sekunde prepočasen. Tretje mesto je osvojil Norvežan Harald Strand Nielsen, ki je bil najhitrejši po prvem teku. Glede na to, da so se Italijanovi najhujši konkurenti v boju za skupno zmago v svetovnem pokalu včeraj slabo odrezali, je Tomba tudi vse bližji osvojitvi velikega kristalnega globusa. Na 35. strani Danes v Primorskem dnevniku TV zvezdniki pred sodnike Zaradi plačila na črno se bodo morali pred sodniki zagovarjati TV zvezdniki Anna Oxa, Jonny Dorelli in Raffaella Carra. Stran 2 Rop v veleblagovnici V neki veleblagovnici COOP v Trstu je ropar počakal, da so odšb kupci, nakar je s pištolo v rokah prisilil blagajničarko in upravitelja, da sta mu izročila denar. Stran 3 Občina Trst: polemike s tablami Stranka komunistične prenove je ostro napadla župana Hlyja v zvezi z dvojezičnimi tablami v tržaški občini. Stran 3 Izseljenci se vračajo Ob izboljšanju vremena in z upadanjem gladine rek so se na Nizozemskem nekateri izseljenci zaceli vračati na svoje domove. Stran 9 Odbojka: Daytona pokalni prvak Odbojkarji Daytone Las iz Modene so z zmago nad Sisleyem iz Trevisa s 3:1 osvojili italijanski odbojkarski pokal. Stran 34 EDIM/01 Vse zadnje novosti pri HI EDI MODIH - EDINO PRODAJNO MESTO -TRST - Ulica Baiamonti 3 - Tel. (040) 820766 Kuhinje: tfcfr moreluzzo faiitOlii MINOTTI GRATTABOLA BUTTIGLIONE V TEŽAVAH NA AVTOBUSU V UL. BATTISTI Levičarske struje LS podpirajo Romana Prodija Stranko je že pred razkolom? Tudi Cossigo podpira Prodija Neznanec divje napadel S. Pahorja Prof. Pahor se je vračal s kvesture, sedel je zraven policaja, kar pa nestrpneža ni motilo RIM - Kandidatura Romana Prodija za novega liderja nastajajoče levosredinske koalicije še naprej močno razdvaja Ljudsko stranko, ki je na robu političnega razkroja. Bivšega predsednika ustanove IRI so včeraj spet odločno podprle strankine levičarske komponente, katerim se je nekoliko nepričakovano pridružil tudi nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga. »Toplo pozdravljam Prodijevo odločitev, ki je pogumna in predstavlja spodbudno perspektivo za italijansko demokracijo,« je dejal Cossiga, ki se tako znova vrača k svojim starim levosredinskim koreninam. Prodijevo kandidaturo je v Ponte di Legnu, kjer so se zbrali predstavniki levičarskih komponent Ljudske stranke, vehementno podprl tajnik nekdanje KD Mino Marti-nazzoli. Buttiglioneju, ki mežika Finiju in Berlusconiju, je očital politično naivnost in ga pozval k spoštovanju kongresnih stališč, ki uvrščajo Ljudsko stranko na sredino političnega sistema. Mar-tinazzoli, ki je bil pred nekaj meseci izvoljen za župana Brescie, vsekakor upa, da bo Buttiglioneju vseeno uspelo ohraniti enotnost stranke, saj bi morebitno zavezništvo z desnico pomenilo zanjo smrtni udarec. Buttiglione, ki ne soglaša s Prodijevo kandidaturo, pa vztraja pri politiki odpiranja do Berlusconija in njegove stranke. Notranjo levico, ki mu glasno oporeka, je označil za »anahronistično sekto« in izrazil prepričanje, da ima kljub težavam za sabo večino Ljudske stranke. Nekateri opazovalci so prepričani, da ima Buttiglione za seboj tudi cerkveno hierahijo in celo Vatikan, ki o hudih polemikah v Ljudski stranki še ni zavzel jasnega stališča. Buttiglione je po vsem sodeč prepričan, da se večina stranke strinja s povezovanjem z Berlusconijem in tudi z Nacionalnim zavezništvom. Ali ima tajnik res za sabo večino Ljudske stranke, pa bo pokazal čas. Prihodnji teden bo zasedalo strankino vodstvo, do odločilnega obračuna med Buttigli-onejem in levico pa bo najbrž prišlo na seji strankinega državnega sveta. Za tajnikovo politično usmeritev medtem vneto »navija« Krščansko-de-mokratski center, ki očitno upa v oživitev Krščanske demokracije, vendar tokrat pod političnim okriljem Berlusconijeve in Finije ve desnice. »Sedel je na nasprotni strani avtobusa, nenadoma se je dvignil, se zagnal proti meni, me začel psovati in me silovito udaril v obraz.« Prof. Samo Pahor je bil včeraj žrtev nezaslišanega napada, medtem ko se je vračal proti domu. Zraven njega je sedel policaj političnega oddelka kvesture (Digos), pogovarjala sta se, peljala sta se v isto smer, kar pa napadalca ni ustavilo. O njem ni podrobnejših podatkov, znano je le, da se imenuje Armando Grego in je star 39 let. Zato pa ni nobenega dvoma o njegovih namerah, o njegovi divjaški nestrpnosti, ki je gotovo posledica sedanjega napetega in nam nenaklonjenega vzdušja, raznih sovražnih izjav, pritiskov, obujanja že daljnjih povojnih dogodkov in podobno. Takšno vzdušje ne prinaša nič dobrega, na nekatere posameznike lahko pogubno vpliva. Doslej do fizičnih napadov na srečo sicer ni prihajalo in tudi tokrat gre za osamljeno epizodo, ki pa mora odgovorne in vse, ki vplivajo na javno mnenje, jasno opozoriti, da je treba narediti konec sejanju nestrpnosti. Včerajšnji napadalec lahko najde posnemovalce, kam pa bi Prof. Samo Pahor to pripeljalo, si lahko predstavljamo. Prof. Pahor se je po napadu zatekel v glavno bolnišnico, od koder so ga odpeljali na Katinaro, kjer so ga hoteli zadržati na zdravljenju, vendar je odklonil in je raje odšel domov. Prognoza pravi, da bo okreval v 5 dneh, vendar mora že jutri na podrobnejši pregled. Vračal se je s kvesture, v uradu, kjer se prijavljajo manifestacije. Skupaj z agentom Digosa, ki je končal svoj turnus in ki je bil namenjen v isto smer, je stopil na avtobus št. 9, ki vozi do Sv. Ivana. Sedela sta eden zraven drugega, Pahor na levi, pri oknu. Naenkrat se je na nasprotni strani dvignil moški, visok (1,90 m), krepak, Pahorja je opsoval (izrekel je njegovo ime, kar pomeni, da ga je poznal) in ga nekajkrat udaril v obraz. Pahor mu je dejal, da je zraven policaj, kar pa napadalca ni motilo, odvrnil je, da ga to prav nič ne briga. Zatem je Pahor skušal opozoriti šoferja, naj se vendarle ustavi in pokliče na pomoč. Končno se je avtobus le ustavil, Grego pa je vseskozi kričal in udrihal, a nihče od potnikov ni posegel, policaj v avtobusu tudi ni mogel veliko pomagati, saj je Grego dejansko ležal na njem. Bilo je precej zmede, Pahor je zaklical, naj zaprejo vrata, da napadalec ne zbeži. Agent Digosa je stopil iz vozila in se vrnil z zapriseženim stražnikom, a Grego je še vedno grozil, ljudje so začeli odhajati, nestrpnež je še enkrat udaril Pahorja, neka ženska je začela vpiti. Tedaj je prišla patrulja, ki je Grega odpeljala na kvesturo, kjer so ga legitimirali. Kaže, da s pravico doslej ni imel opraka, saj o njem niso imeli nobenih podatkov. Ker prognoza okrevanja ne presega 20 dni, mora Pahor proti njemu vložiti prijavo, sicer bi proti njemu postopali uradno. E N T E FIERA UDINE ESPOSIZIONI C3 SEVEROVZHOD JE SREDIŠČE KMETIJSTVA Popravek Pod pismom slovenskih predstavnikov predsedniku vlade Diniju v zvezi s težavnim položajem slovenskih kiutumih ustanov, ki smo ga objavili včeraj, je pomotoma izpadel podpis deželnega tajnika SSk Martina Breclja. Zainteresiranemu in bralcem se opravičujemo. BOMBA / 27. MAJA 1993 J Mafijci zakrivili krvavi atentat v Firencah: 4 zaporni nalogi FIRENCE - Po 20 vala pri atentatu proti mesecih preiskav je sodstvo prišlo na sled storilcem krvavega atentata v Firencah, ko je 27. maja 1993 v eksploziji umrlo 5 oseb, 29 jih je bilo ranjenih, hudo pa je poškodovala tudi galerijo Uffizi in porušila srednjeveški utrjeni stolp. Včeraj so izdali zaporni nalog za štiri mafijce. Dva sta že v zaporu zaradi prekupčevanja z mamili in z orožjem: gre za Antonia Scarana po rodu iz Kalabrije in za Alda Fa-brettija iz Rima, ki naj bi materialno sodelovala v atentatu. Druga dva obtoženca pa že več let iščejo brez uspeha, ker sta osumljena sodelovanja z mafijo na najvišji ravni. 53-letni Leoluca Bagarella, svak bosa Totoja Riine, je vpleten je v veliko število pobojev, po izjavah nekega skesanca pa naj bi organiziral tudi poskus umora Mau-rizia Costanza, ko je ta javno napadel mafijo in zahteval ostre ukrepe proti organiziranemu kriminalu. 36-letni Gi-ovanni Brusca, sin pripadnika mafijske »kupole«, pa je znan kot eden najbolj nevarnih mafijskih kilerjev, med drugim naj bi bil pritisnil na gumb, ki je sprožil eksplozijo na avtocesti pri Capaciju, v kateri je bil ob življenje sodnik Giovanni Falcone in njegovo spremstvo. Scarana in Fabrettija so aretirali že julija lani, ko ju je skesanec Emanuele Di Natale obtožil, da sta sodelo- Mauriziu Costanzu. Vendar so ju rimski sodniki kmalu izpustili na prostost, ker skesancu niso verjeli. Preiskovalci pa so vztrajno nadaljevali z delom in ugotovili, da je bilo Di Natalejevo pričevanje utemeljeno glede prekupčevanja z mamili in z orožjem. Zaradi tega so ju tudi aretirali, Di Natalejevo pričevanje pa se je izkazalo kot verodostojno tudi glede atentata. Ugotovili so tudi, da so atentat v Firencah, verjetno pa tudi istočasne atentate v Rimu in Milanu, izvedli mafijci, da bi odpravili zakon, ki je skesanim mafijcem, ki sodelujejo s sodstvom, zagotovil varnost in prekinitev sodnega pregona. Sodstvo v Firencah sumi, da je vrsta atentatov imela tudi politično ozadje, vendar tej raziskavi še niso prišli do konca. Po atentatu so preiskovalci zaslišali 150 prič in analizirali štiri milijone posnetih telefonskih razgovorov. Ugotovili so, da so atentatorji razstrelili kar 250 kilogramov eksploziva, ki so ga nato-vorili v bel dostavni avto vrste fiat fiorino. Minister za kulturne dobrine Antonio Pao-lucci je izrazil zadovoljstvo vlade za uspeh preiskave in dejal, da »morda še nismo na koncu tunela mafije in atentatov, vendar današnji zaporni nalogi kažejo, da nismo več tako daleč«. AGRIEST '95 30. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA KMETIJSKIH JiK STROJEV IN PRIDELKOV /f/Jr CREDIT0 Zlil! ^c— 9.-13. FEBRUAR 1995 jg KMEČKE IN OBRTNIŠKE HRANILNICE Furlanije Julijske krajine SEJMIŠČE V VIDMU URNIK: 9.30-18.30 MILAN / PLAČILA NA ČRNO TV zvezdniki pred sodnike Na zatožni klopi so Anna Oxa, Jonny Dorelli in Raffaela Carra MILAN - Državni pravdnik Elio Pop-pa je podpisal zahtevo za sodni postopek proti Anni Oxa, Jonnyju Dorelliju in Raffaeli Carra (Telefoto Ap) zaradi domnevnih plačil »na črno« za nekatere TV programe. Lino Banfi, Lando Buz-zanca in Heather Parisi so že prej eh plačila, Giancarlo Magalli je bil deležen davčnega odpusta, medtem ko so za Alda Biscardija potrebne dodatne preiskave. Tri televizijske osebnosti so obtožene davčne utaje, ker so že prejele plačilo »na črno«; tvegajo kazen od treh mesecev do dveh let zapora z globami do 10 milijonov lir. Preiskava se je začela po stečaju družbe »Sales promotion« Paola Gironeja, za katerega preiskovalci zahtevajo, da se proti njemu sproži sodni postopek zaradi bankrota. Girone je sodnikom povedal, da so se težave za njegovo podjetje začele tudi zaradi plačevanja »na črno« številnih osebnosti javne in zasebne televizije. Po obtožnici naj bi Anna Oxa prejela 140 milijonov lir v treh letih, Jonny Dorelh 170 milijonov lir, Raffaela Carra 202 milijona lir, Lino Banfi 50 milijonov, Lando Buzzanca 120 milijonov, Heather Parisi 330 milijonov in Aldo Bi-scardi 373 milijonov lir. TRŽAŠKA UPRAVA Andrej Berdon na čelu komisije za nepremičnine V novem telesu so zastopniki vseh strank - Zahtevne naloge Svetovalec Zavezništva Za Trst-Slovenske skupnosti Andrej Berdon bo vod.il novoustanovljeno občinsko komisijo za pro-lernatiko občinskih nepremičnin, ki jih namera-va Illyjeva uprava proda-n V tej komisiji sedijo zastopniki vseh svetovalskih skupin, Caka pa jo Ze 0 naporno delo, saj gre zelo aktualno in tudi oelikatno vprašanje, ki je 'm tega še predmet poli-iCne polemike med II-iyjern in desničarsko opomnijo. Ustanovitev komi-s|je je na Četrtkovi obcin-s. seji naletela na soglasje vseh strank, med gla-sovanjem se je vzdržal edinole republikanec Ca-shgliego, ki je bil mnenja, da sodi problematika jned pristojnosti odbora m ne občinske skupščine. Berdonov somišljenik Peter Močnik, ki je tudi pokrajinski tajnik SSk, pa je med glavnimi kandidati za vodenje svetovalske komisije za urbanistiko. Njegovo kandidaturo bo najbrž predlagalo Zavezništvo za Trst, ki je zase zahtevalo podpredsedst-vo občinskega sveta, stvari pa so se potem zasukale v drugo smer. O predsedniških mestih v posameznih svetovalskih komisijah bo tekla beseda na jutrišnji seji načelnikov skupin, zvečer pa bo zasedala mestna skupščina. Zaradi nesoglasij v Illyjevi koaliciji se je Demokratična stranka levice odpovedala predsedniškim funkcijam v teh telesih, ki imajo v glavnem posvetovalne pristojnosti. OBČINA TRST / PO STALIŽCU ODBORNIKA CERVESIJA Dvojezične table še vedno burijo duhove SKP vztraja pri zelo ostri politični polemiki z lllyjem Tudi v tem akademskem letu naraslo število vpisanih na tižaški univerzi Število vpisanih študentov na hžaški univerzi se je v tem akademskem letu povečalo. Po podatkih, ki jih je objavil rektorat, )e bilo 31. januarja letos skupno 23.458 vpisanih, medtem ko jih je bilo leto poprej 22.909, se pravi 549 manj. Poudariti velja, da se je po-yečalo bodisi število redno kot izredno vpisanih študentov. Redno vpisanih je v tem akademskem letu 14.030, izredno Pa 7.625, medtem ko jih je bilo v akademskem letu 1993/94 13.835 oziroma 7.154. Povišalo se je tudi število vpisanih v prve letnike. V akademskem letu 1993/94 jih je bilo 4.206, zdaj pa 4.342. Poudariti velja, da število štu- dentov na tržaški univerzi narašča že dalj Časa, in sicer že dobro desetletje. Marsikdo je napovedoval, da se bo ta trend letos prelomil zaradi povišanja vpisnin, pa tudi zaradi splošnega demografskega padca v Furla-niji-Julijski krajini in še zlasti na Tržaškem. Očitno pa se ta napoved ni uresničila. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je študentov iz drugih dežel Italije in iz tujine. Toda tega podatka, žal, v tiskovnem poročilu ni. Rektorat pa je posredoval število vpisanih po posameznih fakultetah. NajveC študentov je na pravni fakulteti, in sicer kar 3.501, najmanj pa na farmaciji, in sicer 780. Naj navedemo te podatke v celoti. Na visoki šoli za moderne jezike je bilo 31. januarja 1995 783 vpisanih, na pravni fakulteti 3.501, na fakulteti za politične vede 3.311, na ekonomski fakulteti 3.100, na filozofski in leposlovni fakulteti 3.494, na pedagoški fakulteti 1.282, na medicinski fakulteti 814, na matematični in prirodoslovni fakulteti 2.265, na farmacevstki fakulteti 780 in na inženirski fakulteti 2.325. Poleg tega je v raznih visokih šolah in na podiplomskih študijih 1.803 vpisanih. V primerjavi z letom poprej je naj-vecji porast zabeležila pedagoška fakulteta, najmanjšega oziroma celo lažji padec pa fakulteta za matematične in prirodoslovne vede. Vprašanje dvojezičnih tabel, ki so jih svojCas na Vzhodnem Krasu ter na Proseku in Kontovelu postavili domačini, je dalo povod Stranki komunistične prenove za zelo oster napad na II-lyjevo občinsko upravo. Protagonist te polemike je občinski svetovalec SKP Jacopo Venier, ki primerja Illyja z melo-narskim predhodnikom Giuliom Staffierijem ter poziva italijanske demokrate in slovensko manjšino na politično mobilizacijo proti sedanji mestni upravi. Venier se naslanja na stališče odbornika za urbanistiko Giovannija Cervesija, ki je napovedal odstranitev dvojezičnih tabel, češ da so bile postavljene brez gradbenega dovoljenja. Občina pa teh tabel - zaradi znanega odloka o gradbenem odpustu - za sedaj ne bo odstranila. Svetovalec Komunistične prenove je upal in pričakoval, da bo Illy politično dopolnil Cervesija, zato županov molk tolmači kot dokaz krepkega zasuka na desno in težnjo Illyjeve uprave po nespoštovanju volilnih obljub. Illy je res v občinskem svetu prepustil besedo Cervesiju, o dvojezičnih tablah pa je v zadnjem Času že nekajkrat zavzel javno stališče. V pogovoru z novinarjem TV Ko-per-Capodistria je napovedal, da bo Občina v doglednem Času sedanje »privatne« table nadomestila z uradnimi dvojezičnimi, kar je pred kratkim potrdil tudi na javni skupščini v Križu. Postopek za postavitev novih dvojezičnih tabel, je povedal Illy, je v polnem teku in poteka sporazumno s prebivalci posameznih vasi oziroma z lastniki zemljišč, na katerih bodo postavili nove table. Slovenski občinski svetovalci za sedaj ne marajo komentirati te zadnje Venierove politične poteze, ker očitno Čakajo na razvoj dogajanj. Mislijo namreč, da bo treba Illyja, tudi na tem področju, ocenjevati na osnovi konkretnih dejstev. Odločno vsekakor zavračajo vsakršno primerjavo Illyja s Staffierijem, ki je bil desničar in nacionalist, kar se je jasno poznalo tudi v vsakdanjem delu njegovega odbora. V Trstu vodja LS Andreatta Prva pobuda bivše MSI Jutri pride v Trstu predsednik poslanske skupine Ljudske stranke Nino Andreatta, ki bo govoril ob 18.uri v konferenčni dvorani nekdanje Pomorske postaje. Srečanje bo gotovo zelo zanimivo, saj je Andreatta eden od voditeljev LS, ki predlagajo Romana Prodija za morebitnega liderja levosredinske koalicije. Jutri ob 18.30 pa se bo v hotelu Sa-voia predstavilo Nacionalno zavezništvo. Med poročevalci bodo najvidnejši voditelji nekdanje neofašistične stranke, začenši s posl. Robertom Menio. NOVICE Odprtje trgovin ob praznikih, a le za razstavno dejavnost Tržaška občinska uprava sporoča, da bodo trgovine lahko odprte tudi ob sobotah in nedeljah, ne da bi kršile občinske odredbe o umikih obratovanja -toda izključno za razstavno dejavnost. To stališCe je podprl tudi pristojni deželni urad, na katerega se je tržaška občinska uprava obrnila za pravni nasvet. Poudariti namreč velja, da občinske odredbe o umikih trgovin zadevajo zgolj njihovo prodajalno dejavnost. Ukrep zanima predvsem predvsem prodajalce avtomobilov. Posebno okence za gradbeni odpust Tržaška občinska uprava obvešCa, da bo odprla posebno okence urada za protokol za olajšanje vlaganje prošenj za gradbeni odpust. Zadevne prošnje bo mogoCe predložiti od 13. februarja do 1. marca 1995. Posebno okence protokola pa bo v Palači Costanzi 2. Odprto bo v navadnih delavnikih od 8.15 do 12.30 ter od 15.30 do 18. ure, v predprazničnih dneh pa od 8.15 do 12.30. V VELEBLAGOVNICI COOP Oborožen moški grozil in oropal 900 tisoč lir Čakal je, da je iz trgovine odšel zadnji kupec »Smo še vsi pretreseni,« je povedal Paolo Bugliano, ki vodi veleblagovnico COOP na Trgu Perugino 7. Očitno mu n°C ni vrnila miru, grožnje in pogled na orožje so se mu pregloboko vtisnile v spomin, da bi lahko kot običajno v ttbru delal. Jasno je bilo, da kakšne posebne želje po obujanju dogodka ni ltael, saj je večkrat ponovil, kako so Pretreseni. PredsinoCnjim, ob uri zapore, je namreč neznanec s pištolo v rokah grozil tako Buglianu kot blagajničarki, Marini Rtilos, ter odnesel 900 tisoC lir. Moški, star okrog 30 let, visok približno 170 cnL Crnih srednje dolgih las, temnih °Ci, oblečen v plav jopic, je pred Miloševo stopil nekaj minut potem, ko je zadnji klient že odšel. Bilo je nekaj mi-nut po 19. uri. Obraz mu je delno zakri-vala ruta, v roki je imel pištolo majhne-8a kalibra (ali vsaj tako se je zdelo Miloševi). Zagrozil ji je, naj mu izroCi denar. ji preostalo drugega, kot da uboga, dala mu je 600 tisoč lir. Neljube dogodivščine pa ni bilo ko-nec- Očitno je ropar menil, da je plen preskromen in je žensko pod grožnjo prisilil, da ga je pospremila v skladišče, kjer je bil upravitelj Bugliano. Tudi on se ni upiral in tako je nadaljnjih 300 tisoC lir menjalo lastnika. Tedaj je napadalec zapustil trgovino in pobegnil, za njim se je izgubila vsaka sled. Policija je seveda nemudoma začela preiskavo, vendar do sinoči roparja niso še izsledili. Mladima Romkama spodletelo Mladi Romki sta bili tako zaverovani v svoje »delo«, da nista videli moškega, ki ju je opazoval in tudi poklical policijo. Dekleti (13-letna Milica J. in prav toliko stara Chupa J., doma iz Zagreba) sta namreč skušali vdreti v stanovanje družine Bisbano v Ul. sv. Spiridijona 1. Policija je pregledalo celotno področje in Romki kmalu izsledila blizu Trga sv. Antona, pri sebi sta imeli velika izvijača. Obe sta brez stalnega bivališča, prijavili so ju sodnim oblastem (ali bolje, seznanili so sodne oblasti, ker morajo še preveriti njuno starost). KAZENSKA PREISKAVA Vrsta težkih obtožb zaradi stečaja grupe Tripcovich Zaenkrat ne izključujejo tudi aretacij Namestnika državnega pravdnika De Nicola, ki vodi preiskavo o stečaju grupe Tripcovich, smo sreCah na stopnišču sodne palaCe, mudilo se mu je, kar je razumljivo. Te dni verjetno nima trenutka oddiha, grmadijo se mu dokumenti, poročila, saj je v grupo sodilo 156 družb z več kot 5.000 uslužbenci po vsej Italiji in v tujini. Grupa Tripcovich je šla v steCaj julija lani, potem ko je primanjkljaj narastel na stotine milijard lir (govor je o 500 ali celo 1.000 milija-dah), sedaj je v polnem teku tudi kazenska preiskava, v katero je vpletenih veC upraviteljev. Obtožbe so hude, od namernega stečaja do poneverbe bilanc, oderuštva in davčne goljufije. Finančna straža je s fi- skalnimi pregledi začela že oktobra 1993 in ugotovila vrsto nepravilnost, a predvčerajšnjim, kot smo že poročali, so po vsej državi »obiskali« 119 uradov in stanovanj nekdanjih Tripcovichevih upraviteljev. Kot pravijo pri finančni straži, je preiskava izredno zapletena, bodisi zato, ker morajo proučiti izredno veliko elementov, bodisi zaradi značilnosti knjigovodskih in drugih trikov, ki so se jih posluževali. Zaenkrat so jamstvena obvestila poslali okrog desetim osebam, verjetno pa se ne bo ustavilo pri tem, ne izključujejo tudi kašne aretacije. Tisti, ki je doslej imel največjo škodo, pa je prav lastnik De Banfield, ki je izgubil vse premoženje, okrog 80 milijard lir. ■H Sindikati o nezgodi na delu v Italcementi Pokrajinska tajništva gradbinskih sindikatov CGIL, CISL in UIL opozarjajo, da je v tržaški cementarni Italcementi prišlo do nove nezgode na delu. Sindikati poudarjajo, da so nedavno prav za ta obrat zahtevali, naj poseže KZE, ker ga vodstvo podjetja slabo vzdržuje. Sindikati ob tej priložnosti tudi opozarjajo, da se vprašanje varnosti na delu postavlja tudi v drugih tržaških obratih. Občni zbor združenja Salaam Ragazzi dell’olivo Člani tržaškega odseka mirovniškega združenja Salaam Ragazzi delPolivo se bodo jutri zbrali na rednem letnem obenem zboru. Zbor bo potekal v prostorih združenja katoliških delavcev ACLI v Ul. sv. Frančiška 4 z začetkom ob 18. uri. Staro kovinarstvo pri Mostu na Soči V Četrtek, 10. t.m., bo kovinarska arheologinja prof. Alessandra Giulia Mair predavala na temo: »Staro kovinarstvo v luči analiz mrtvaške opreme v nekropoli pri Mostu na SoCi«. Predavanje bo v konferenčni dvorani zavarovalnice Generali na Trgu degli Abruzzi 2, 7. nadstropje, in scer z začetkom ob 18. uri. Večer prireja tržaško občinsko odbomištvo za kulturo. Slovenska Evrošola ‘95 Od 19. do 22. aprila letos bo v Trstu, Gorici in Čedadu SLOVENSKA EVROŠOLA '95 Prispevke za organizacijo manifestacije zbirajo na tekočem računu Štev. 01/7780/13 pri Tržaški Kreditni Banki v Trstu. BOLJUNEC / ZANIMIV VEČER NA POBUDO KD PREŠEREN IN KD VODNIK Problematična identiteta manjšinskega Slovenca Posegi Borisa M, Gombača, Cirila Zlobca in Pavla Fonde Z leve Pavel Fonda, Ciril Zlobec in Boris M. Gombač (foto Križmančič/KROMA) Vprašanje o tem, kdo pravzaprav smo ali bolje, s Cim se v svoji duševni in družbeni razsežnosti istovetimo, Čestokrat prihaja na dan. Se posebno v naši manjšinski stvarnosti ni lahko natančno določati, komu in Cernu pripadamo, kakšno podobo imamo o nas samih oziroma drugi o nas. Zanimiv večer, ki je nastal na pobudo boljun-skega in dolinskega kulturnega društva, sicer ni ponudil odgovore na vprašanje o identiteti (bilo bi skorajda nemogoče). Odprl pa je vrsto važnih poti k nadaljnjemu razmišljanju o tem, kaj smo in kako naj bomo naprej, da bomo ohranjali, a obenem tudi z novimi kakovostmi vrednotili svojo narodnostno, kulturno, bivanjsko istovetnost. Iztočnico za tematsko srečanje je ponudila knjiga Borisa M. Gombača, tržaškega Slovenca, ki že dolgo let živi v Ljubljani, ravnatelja Narodnega muzeja, zgodovinarja in sociologa, ki je junija 1993 izdal knjigo z naslovom »Trst -Trieste, dve imeni, ena identiteta«. Sam jo označuje kot »knjigo z izzivalnim naslovom«, v kolikor našemu mestu pripisuje eno samo istovet-nostno razsežnost. Prav na tej dvojnosti oz. »enotnosti« skozi zgodovinski čas gradi razvoj slovenstva v Trstu in okolici, utemeljuje njegove boljše in slabše trenutke: vse do današnjih dni, ko se še sami znajdemo pred odprtim vprašanjem pripadnosti slovenskemu narodu ali italijanski državi, morda mešanici obojega, z oviranim prizadevanjem za utrjevanje (ponekod celo ohranjanje!) svojih narodnostnih in širše kulturnih značilnosti v okolju, ki nasploh globoko občuti demografski osip in ki je seglo po nas tudi z ogromnimi razlastitvami. Gombačev uvodni poseg je zgodovinsko uokviril našo prisotnost na teh tleh (neizpodbitne prvotnosti Slovencev v Trstu ne morejo namreč zanikati niti drugi zgodovinarji) sta dopolnila druga dva ugledna gosta večera v mali dvorani občinskega gledališča v Boljuncu, akademik Ciril Zlobec in psihoanalist Pavel Fonda. Zlobčev nastop je izzvenel v obliki prostega razmišljanja ob vsebinskih vzgibih, ki jih je ponudil zgodovinski okvir. Slovenski književni ustvarjalec je spregovoril o svoji osebni izkušnji ob osvobajanju Trsta, s primerjavo med tedanjim navdušenjem in današnjo hladnostjo, o vlogi, ki jo imajo majhni narodi. »Bolje je biti manjšina v malem kot v velikem narodu, ker veliki ni zmožen razume- vanja manjšega.« Tako se manj številni narodi morajo uveljavljati z večjim trudom, z neizmerno večjo prizadevnostjo, seveda ob tvorni zavesti svoje »majhnosti«. Zlobec je dodal tudi kritično ugotovitev, Ceš da smo Slovenci večkrat sami krivi za napake, predvsem zato, ker navzven nismo sposobni nastopati strnjeno in soglasno, kot to delajo ostali narodi, na primer Nemci. Dr. Pavel Fonda je o vprašanju istovetnosti in pripadnosti spregovoril z zornega kota človeške psihe: poudaril je, kako se zdrava identiteta stalno razvija in posodablja. Važen dejavnik ostaja vselej zgodovina, čeprav ni lahko biti zgodovinar lastnega naroda, ker vsak narod zahteva, da se ustvarjajo skupnosti življenjsko potrebni miti in iluzije. Nedoslednosti ali odprte vrzeli so torej tudi v slovenskem zgodovinopisju, tako da bo treba objektivno zgodovino naših krajev še napisati. V Trstu imata večinski narodnosti neskladno podobo ena o drugi, vsak si drugega predstavlja drugače, kot drugi misli o sebi. Tudi v naši narodnostni skupnosti so torej mi- tične podobe, denimo o slovenski čistosti, izjemnosti, nekakšni imunosti. Fonda je opozoril na enosmerno težnjo, ki se kaže tudi na časopisnih straneh, da se italijanski del mesta nekako »brani« s poudarjanjem senčnih strani naše zgodovine, kot so fojbe, izgnanstvo iz Istre, in s tem utrjuje svojo vlogo nekakšnih žrtev. Početje ustreza desničarskim krogom, žal pa tudi zmernejšim. Po njegovem mnenju pa bi vendarle morali priti do soočanja s »poštenimi« Italijani, kar bi obojestransko pomagalo k odkrivanju zgrešenih podob in prepričanj. Popolnoma mimo tega so seveda politični dogodki, ki vsak dan brezobzirno potrebujejo manipulacijo zgodovine. Damiana Ota Danes redno zborovanje Edinosti Na Trgu Zedinjenja Italije bo danes med 11.30 in 12.30 62. mesečno zborovanje Edinosti v protest proti zakasnitvi odobritve zakonske zaščite slovenske manjšine. Ob tej priložnosti bo društvo Edinost »proslavilo sodno zmago, saj je razsodba z dne 3.2.1995 dokazala, da je vicekvestor D’Aciemo 1.11.1992 samovoljno in proti-zakonizo zahteval, da se manifestanti Edinosti ukmak-nejo izpred vrat cerkve Novega SvAntona«. Razsodba je po mnenju Edinosti dokazala protizakonito postopanje funkcionarja in postavila v novo luč dogodek, zaradi katerega je bil aretiran Samo Pahor. SSk že začela priprave na bodoče občinske volitve Tržaški pokrajinski izvršni svet Slovenske Skupnosti je na svoji zadnji seji obravnaval trenutni politični položaj. Kot beremo v tiskovnem poročilu s seje, se je izvršni svet najprej seznanil s poročili o pripravah na bodoče upravne volitve v treh občinah. SSk je mnenja, da bi morali Slovenci, v kolikor je to mogoče in sprejeto, nastopati kar se da enotno, ob spoštovanju pluralizma, ki ga naša skupnost pozna že dolga leta. Se posebej bi bilo pozitivno, če bi sodelovale tiste komponente, ki štejejo v svojih vrstah dobro pripravljene politike, so pa morda danes v posebnem položaju radi korenitih sprememb na političnem prizorišču. SSk je odprta za te prispevke in jih vabi k skupnemu nastopu. Krajevne sekcije - se nadaljuje tiskovna nota SSk - so začele z oblikovanjem programov, ki bi obravavali problematiko, ki je danes na krajevnih ravneh občutena in včasih pereča. Za sestavo kandidatnih list se bo SSk obrnila na vse osebe, ki jih zanima in skrbi naš trenutni položaj in ki so občutljive za narodnostne vrednote ter za ohranitev in ovrednotenje krajevnih značilnosti v novih časih. Izvršni svet SSK se je nadalje seznanil s poročilom tržaških občinskih svetovalcev Berdona in Močnika, katera sta sporočila, da je problem dvojezičnih tabel na vhodih v slovenske vasi na tem, da se reši, saj je tudi župan Illy na nedavnem srečanju v Križu to formalno obljubil. S postopnim reševanjem problema sta tudi opozorila v neformalnem pogovoru kolego SKP Veniera, ki ju je o tem spraševal, zato je poteza rajonske svetovalke te stranke na Vzhodnem Krasu, čeprav umestna, ker opozarja na aktualen problem, vendar malo pozna. SSk se je od vsega začetka zavzemala za dvojezične napise v slovenskih zaselkih in že več mesecev temu sledita omenjena svetovalca. Zato ni tudi SSk s tem v zvezi zavzela v javnosti trdih stališč, kar pa bo nemudoma storila, če ne bodo spoštovane obljube. Nazadnje je izvršni svet SSk z zaskrbljenostjo prejel novico, da se večinska koalicija na tržaški občini ni držala že podpisane obveze, da bi bil podpredsednik občinskega sveta slovenske narodnosti. Le skupina Zavezništva za Trst je držala obljubo, medtem ko se je ena večinska stranka razcepila, druga pa podprla kandidata Liste za Trst, ki se je v občinskem svetu proglasil za naslednika iredentističnega deda. Zaskrbljujoče je, da sta obe naslednici politične sile, ki se je vedno proglašala za zaščito in prisotnost Slovencev, enotno popustili slovensko kandidaturo in podprli pripadnika Slovencem nasprotnega bloka. To stališče je zavzel svetovalec Močnik v svojem posegu na seji občinskega sveta, se zaključuje tiskovno poročilo tržaškega pokrajinskega tajništva SSk. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TISKOVNA KONFERENCA / NACRT GEMMA Za pomoč življenju Italijansko gibanje za življenje deluje že skoraj dvajset let preko svojih 500 sedežev po vsej državi. Njegova glavna naloga je senzibiliziranje javnosti o bistveni vrednosti človeškega življenja, od spočetja do naravne smrti. Zato pripravlja in sprejema razne zakonske pobude, poleg tega pa vlaga veliko naporov v svojih Centrih za pomoč življenju. Tako se je porodila ideja o načrtu »Gemma«: gre za predlog o predpo-rodniškem posinov-Ijenju, ki ga je pripravil Sklad Vita nova, ki deluje v sklopu Gibanja za življenje in ima svoj sedež v Milanu. Namen predloga je v tem, da se ena ali pa tudi več oseb obveže, da bo ekonomsko pomagala nosečnici z minimalnim mesečnim prispevkom v višini 300.000 lir za najmanj osemnajst mesecev; po navodilih Sklada je treba znesek izročiti Centru, ki je prevzel skrb za nosečnico. Kot so včeraj na tiskovni konferenci podčrtali pobudniki načrta »Gemma« Paolo Grego-ri, Mariolina Enche in Chiara Bressa (na sliki -foto Ferrari/KROMA), predstavlja predlog veliko solidarnost do vsakogar, ki si želi deliti napor, upanje in tudi veselje materinstva, ki gre od boleče izbire splava do radosti novega rojstva. Tudi v Trstu deluje že od leta 1978 Center za pomoč življenju, ki ima svoj sedež v Ul. Maren-zi, 6, v bližini bolnišnice pri sv. Magdaleni. Odprt je vsak dan, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, v njem pa dela več kot 40 prostovoljcev; nanj se je v teh zadnjih letih obrnilo okrog 1500 mater, ki je od Centra v sodelovanju z javnimi ustanovami prejelo najrazličnejšo pomoč. ŠOKANTNA IZJAVA / EROS BICIC Za humanitarno pomočjo se skrivajo umazani posli? Včeraj dopoldne je na sedežu skupine občinskih svetovalcev »Nord Libe-ro« bila razburljiva tiskovna konferenca o primeru Bozzole, ki ga že dva meseca zadržujejo v Bihaću, in o humanitarni pomoči iz Trsta v Bosno nasploh. Svetovalec Giorgio Mar-chesich je predstavil dopisnika iz nekdanje Jugoslavije milanskega Corrie-re della Sera, Erosa Bici-ca, ter Roberta Delle Fave, ki se predstavlja kot najemniški vojak, ki naj bi se do leta 1993 boril na raznih frontah v bivši Jugoslaviji, sedaj pa sodeloval z »neko tajno policijo«... Bicic je pred dvema tednoma bil v Bihaću, kjer je brez uspeha poskusil doseči osvoboditev Carla Bozzole. Povedal je, da namerava postatati »Simon VViesental nekdanje Jugoslavije«: treba je razkrinkati pravo ozadje humanitarne pomoči, je dejal, odkriti pred jav- nostjo »umazane interese in vojne zločine, ki se skrivajo za humanitarno pomočjo«. Bicic je celo govoril o pobivanju otrok za prekupčevanje z njihovimi organi in o trgovino z ženskami za prostitucijo. Mimo Bicicevih šokantnih izjav je Giorgio Mar-chesich poudaril, da z mednarodno pomočjo določeni krogi zasluzijo tako velike vsote, da nimajo interesa, da bi se vojna končala. Medtem ko se še pričakuje osvoboditev iz Bihaške enklave tržaškega avtoličarja Carla Bozzole, je pediater Andolina ostro reagiral na Biciceve izjave: natolcevanja o nelegalnih aspektih humanitarne pomoči otežavljajo odnose med človekoljubnimi organizacijami in muslimanskimi oblastmi, je dejal, zaradi takih izjav pa naj bi Bozzola, novinar Fausto Biloslavo, ki ga je šel reševat, in sam Andolina tvegali življenje. NABREŽINA / ZA POPRAVILO DVORANE OPČINE / PREDSTAVITEV Slovenska pomoč Grudnu in Sokolu Občni zbor je kljub zelo hudim težavam izpostavil zelo pestro dejavnost društev Petkov občni zbor na-biežinskih društev SD Sokol in KD Igo Gruden le potekal v dvoranici, ki 1° )e °b tej priložnosti dal na razpolago župnik, saj društveni sedež trenutno ne odgovarja nikakršnim varnostnim predpisom. V Predsedniškem poročilu 16 zato Niko Pertot obnovil članom že dolgoletne napore in večkratna trkanja na vrata različnih krovnih organizacij. Odbor je na sestankih s slednjimi dosegel le moralno podporo glede Preureditve društvenega sedeža. Tako so odborniki navezali direktne sdke z Ljubljano in s strani slovenske vladne dele-gacije dobili resna zagotovila za čimprejšnjo finančno podporo za obnovitev dvorane. Tajnica Nevenka Pernarčič je svetovala, naj bi Se društvi organizacijsko Preuredili, mnogi pa so rzpostavili pomanjkanje kulturnih in športnih delavcev. S podobnimi težavami se sicer ubadajo tudi druga zamejska društva. Referentka za kulturo Maja Lapornik je naštela pestro lanskoletno dejavnost na kulturnem področju. Naj omenimo delovanje dramske skupine, kamnarsko razstavo, redne zabave za otroke in mladino, poletni živ žav v sodelovanju z animatorkami ter božični koncert pevskih zborov. Za kulturo pa ni dovolj finančnih sredstev. Tudi predsednik ZSS-DI Livij Valenčič je omenil, da bi ob nezago-tovljenih podporah s strani dežele in drugih ustanov, veljalo vzpostaviti odnose med zamejskim gospodarstvom in kulturnimi ustanovami. Odgovoren za športno delovanje Aljoša Terčon je naštel uspehe, ki so jih Sokolove košarkarske in odbojkarske ekipe ter ba- linarske dvojice dosegle v minuli sezoni. Tudi pri športnem delovanju pa je občutiti pomanjkanje kadrov. Sledili so številni pozdravi predstavnikov okoliških in ostalih zamejskih društev ter domačega bančnega zavoda, ki so pohvalili zelo pestro delovanje nabrežin-skih društev. Sledile so volitve na katerih je bil izvoljen širši odbor. V njem so Niko Pertot, Nevenko Gruden, Aljoša Terčon, Ivo Marušič, Matej Gruden, Martin Venier, Maja Lapornik, Tanja Kosmi-na, Marko Golemac, Marjanka Ban, Damjan Gherli in Igor Pipan. V nadzornem odboru pa bodo sedeli Stano Koja-nec, Mariza Skerk in Nevenka Pernarčič. Pri društvih nadaljujejo z že začrtanim delovanjem in za 17. februar napovedujejo Prešernovo proslavo. Matej Caharija S Petkovega občnega zbora nabrežinskih društev Igo Gruden in Sokol (F. KROMA) Knjiga o italijanskem napadu na Jugoslavijo Kodrič (levo) in Bianchini med predstavitvijo v Prosvetnem domu na Opčinah (foto Ferrari/KROMA) Knjižnica P. Tomažič z Opčin je pripravila v prostorih Prosvetnega doma zanimiv večer s predstavitvijo knjige o napadu Italije na Jugoslavijo z naslovom »6 aprile 1941 -Tattacco italiano aha Ju-goslavia«, ki sta jo že leta 1993 objavila priznana zgodovinarja bolonjske univerze Stefano Bian-chini in Franco Privitera. Večera se je udeležil le Stefano Bianchini, ki ga je številnim poslušalcem na kratko predstavil prof. Ravel Kodrič. Kodrič je med drugim poudaril, da gre za pomembno zgodovinsko publikacijo, ki na osnovi dokumentov in drugega zgodovinskega gradiva odkriva takratne odnose med sosednjima državama in označuje 6. april 1941 kot datum, ki je dal pečat vsem nadaljnjim dogajanjem na tem območju. Oba zgodovinarja sta se lotila tega dela, zbiranja gradiva in dokumentov o dogajanju v letu 1941 prav iz razloga, ker sta bila prepričana, da je italijanska javnost premalo seznanjena s tem delom italijanske zgodovine. Knjiga obsega 200 strani, vendar je tako bogata z dokumentiranim gradivom in 16 doslej še neobjavljenimi dokumenti iz beograjskih in ita- lijanskih arhivov, da je po prepričanju avtorjev priložnost za mlade, da se seznanijo z resničnim dogajanjem v tistih prvih letih druge svetovne vojne, ki so predstavljali pomembne etape tudi pri nadaljnjem razvoju vojaških in političnih dogodkov do konca vojne in zmage nad nacifašizmom in še naprej. Diskusija, ki je sledila predstavitvi knjige, je pokazala, kako smo Slovenci na tem območju zainteresirani nad knjigami in drugimi publikacijami, ki zadevajo zgodovino teh krajev, pa čeprav ta knjiga ne vsebuje tistega, kar so Slovenci v času fašizma, torej še pred aprilom 1941 doživljali, kolikšne so bile njihove žrtve in zakaj so se tako-rekoč plebiscitarno odločili za sodelovanje v osvobodilnem boju. Neva Lukeš ^ PRIREDITVE ŽUPNIJA sv. Jerneja - Opčine prireja danes, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah koncert, ki ga bosta izvajali Silvia Di Martino - flavta in Luisa Antoni - orgle in Čembalo. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 večer z Dušanom Jelinčičem z naslovom: »Biseri pod snegom v zvezdnatih noCeh« - himalajske izkušnje zamejskega Slovenca v sliki in besedi. STRANKA KOMUNISTIČNE _ NA OSNOVNI ŠOLI IVAN TRINKO - ZAMEJSKI_ Glasbena urica ricmanjskih otrok Ricmanjski osnovnošolci so imeli včeraj v gosteh pravcat orkester ndadih glasbenikov. Na soli Ivana Trinka-Zamej-skega so namreč priredili glasbeno urico v živo, katere protagonisti so bili nfiadi, ki obiskujejo gla-sbeni tečaj domačega godbenega društva, ter njihova profesorja Marino in Fulvio. Glasbena urica (na sliki - foto Ferrari/KRO-MAJ je potekala v okviru glasbene vzgoje. Novi učni načrti namreč predvidevajo spoznavanje raz-hčnih instrumentov in glasbenih del. Domače Učiteljice so se zato domenile z vodstvom glasbene šole, ki vadi prav v Šolskih prostorih, za konkreten glasbeni prikaz. V učilnici so glasbenim točkam poleg ricmanjskih otrok sledili tudi učenci osnovne šole Mare Samse od Domja in °troci iz ricmanjskega otroškega vrtca. Najprej jim je Rossana Purger predstavila glasbeno šolo (ki jo obiskujejo tudi tudi nekateri ricmanjski učenci) in njeno delovanje, nato sta profesorja Marino in Fulvio, ki vodita glasbene tečaje, razkrila značilnosti pihal in trobil. Učenci so tako izvedeli za saksofon, klarinet, flavto, trobento, rog in druge inštrumente. Gojenci so nato zaigrali nekaj odlomkov, da so se učenci na lastna ušesa prepričali o glasovnih značilnostih posameznih glasbil. Poslušali so nato posnetke del Vivaldija in Straussa in ugotavljali, katera glasbila so v njih igrala, ob koncu pa so prisluhnili še skupnemu nastopu mladega ricmanjskega orkestra. Glasbena urica je bila, skratka, res zanimiva, pestra in zabavna, in jo bodo verjetno ponovili tudi po drugih šolah dolinskega didaktičnega ravnateljstva. PRENOVE - Krožek Kras vabi jutri, 6. t. m., ob 20. uri v SošCevo hišo na Proseku na PRAZNIK VČLANJEVANJA. KD F. VENTURINI v sodelovanju s COS M. Samsa - Domjo priredi proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE v torek, 7. t. m., ob 20. uri v Centru A.U.Miro pri Domju. Gostuje ZPZ I. Grbec iz Skednja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja v sredo, 8. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 PRIREDITEV ob dnevu slovenske kulture. Sodelovali bodo: prof. J. Baša z uvodno besedo, recital Stane Raztresen, glasbeno točko bosta pripravila gojenca Glasbene matice : violina - Matej Santi, klavir -Tatjana Jercog iz razreda Jagode Kljuder. Vabljeni! KD . VODNIK vabi na proslavo ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo v sredo, 8. t. m., ob 20. uri v društvenih prso-torih v Dolini. Nastopajo uCenci. osnovne šole P. Voranc in dijaki nižje srednje šole S. Gregorčič, dekliški zbor V. Vodnik pod vodstvom Iva Tulla. ZDRUŽENJE STARSEV osnovne šole Prosek vabi v soboto, 11. t.m., ob 18. uri v Kulturni dom Prosek na ogled igrice MESTNI GODCI. Izvaja mladinska skupina SKD Primorec. SKD TABOR in TK GALERIJA ob dnevu slovenske kulture v soboto, 11. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah RUDOLF SAKSIDA. Odprtje razstave ob 10-letnici umetnikove smrti. Predstavitev Franko Vecchiet. Predvajanje kratkega filma Rudolfa Sakside. Nastopata MPZ in ZPZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. KD LIPA s sodelovanjem ba-zovskega mladinskega krožka priredi KONCERT ob dnevu slo- venske kulture v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu. Gostuje ZPZ I. Grbec iz Skednja. Vabljeni! VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 5. februarja 1995 ANDREJ Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16 - Dolžina dneva 9.54 -Luna vzide ob 9.43 in zatone ob 23.40. Jutri, PONEDELJEK, 6. februarja 1995 DOROTEJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,6 stopinje, zraCni tlak 1025,5 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 28 km na uro, burja, vlaga 48-odstotna, nebo rahlo pooblaCe-no, morje razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Riccardo Novic, Silvia Trampuš, Sara Caruso, Andrea Giovanna Curiel. UMRLI SO: 95-letna Ida Sirca, 86-letni Liberato Siderini, 56-letni Carmelo Passaggio, 83-letni Danilo Toncich, 77-letna Albina Pizziga, 95-letna Maria Solazzi, 65-letni Giovanni Dorci, 50-letna Giorgina Petronio, 91-letni Matteo Sartoretto, 93-letna Paola Pečenko, 85-letni Giovanni Raseni, 79-letni Marcello Fi-losa. LEKARNE Nedelja, 5. februarja 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 44, Ul. Com-merciale 21, Trg sv. Jakoba 1, Opčine - Trg Monte Re 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg sv. Jakoba 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 639749). Od ponedeljka, 6., do nedelje, 12. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Gizele Marušič vd. Smotlak se toplo zahvaljujemo doktorici Egidiji Kos za vsestransko zdravniško pomoč, g. župniku Žarku Škrlju za cerkveni obred in vsem, ki so se je na katerikoli način spomnili in jo spremljali k večnemu počitku. Svojci Mačkolje, Boljunec, Koper, 5. februarja 1995 t Po življenju, ki je bilo posvečeno delu in družini, nas je spokojno zapustila Eleonora Pecchiar vd. Kertu Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v katinar-sko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Fabio ter ostali sorodniki Trst, 5. februarja 1995 V sožalju preminulega Ivana Lovrečiča dne 2. t. m. s strani SK Devin je bila pomotoma izpuščena hčerka Roberta. Sočustvujemo z njo in se ji oproščamo. ZAHVALA Dragi Ivan Lovrečič počiva pri svojih starših na ricmanjskem pokopališču. Ganjeni se toplo zahvaljujemo vsem za številno udeležbo na pogrebu. Hvala dr. Angelu Kosmaču za verski obred in poslovilne besede. Vsi njegovi Nabrežina, Praprot, 5. februarja 1995 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta Josipa Grudna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Svojci Sempolaj, 5. februarja 1995 (Pogrebno podjetje - ul. Zonta 3) 7.2.1975 7.2.1995 Minilo je 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi Willy Ota Z ljubeznijo se ga spominjata mama Dora in brat VValter Boljunec, 5. februarja 1995 3.2.1990 3.2.1995 Minilo je pet let, odkar te je kruta bolezen odtrgala od nas Jernej Valentič Z žalostjo v srcu se te vedno spominjajo Vsi tvoji Zavije, 5. februarja 1995 KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II fiu-me della paura - The Ri-ver Wild«, i. Meryl Streep, Kevin Bacon. EXCELSIOR - 15.15, 17.30, 19.50, 22.15 »Rive-lazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 22.10, 22.00 »Belle al bar«, r.-i. Alessandro Benvenuti, i. Eva Robin’s. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 1- 16.20, 17.00, 18.50, 20.30, 22.15 »Time Cop«, i. Jean Claude Van Damine. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, ' 20.05, 22.15 »Kika«, r. Pedro Almodo-var, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ca-merieri«, i. Paolo Villag-gio, Diego Abatantuono. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedove e un delitto«, i. Mia Farrow. MIGNON - 16.00 -22.00 »Voglia di maschi caldi«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »The Mask« r. Jim Carrey. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II toro«, r. Carlo Mazzacurati, i. Diego Abatantuono, Roberto Citran. LUMIERE - 10.00, 11.30, 15.00 "Pollicina”, risanka; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sirene«, i. Hugh Grant. □ OBVESTILA SKK razpisuje ob dnevu slovenske kulture literarni likovni in fotografski natečaj. Tema in tehnika sta prosti. Svoje prispevke lahko oddate do vključno Četrtka, 9. februarja na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 vsak delavnik v jutranjih urah ali ob sobotah zvečer, lahko pa jih oddate referentom SKK na slovenskih srednjih Šolah. GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ sporoča, da poteka na osnovni Soli v Ric-manjih predvpis za Šolsko leto 1995/96 in sicer: od jutri, 6. do 17. t. m. (izključene srede in sobote) od 16.30 do 19. ure v teCaje glasbene vzgoje za otroke od 6. leta dalje z individualnim poukom trobil, pihal, tolkal in komp.klavirja. H ŽOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - obvešča — Člane, da so roki za vložitev prošenj za premestitve naslednji: prof. višjih šol do 10.t.m.; osebje A.T.A. do 11. marca. — kandidate, ki so se prijavili k natečaju na osnovi izpitov in uradnih listin ( dne 22.2.1995), da je Šolski skrbnik poslal vsem didaktičnim ravnateljstvom okrožnico v kateri jih vabi, da naj začasnim suplentom omogočijo udeležbo na natečaju. E3 ČESTITKE 3. februarja je slavil 70 let MARJO SKERL-STE-LA. Iskreno mu Čestitajo in mu želijo Se na mnoga leta Marjo in Milka, San-tina, Marija, Anna, Eliana z Beppejem in Enricom, Gabrijela z Andrejem, Neva in Rada, Franko z družino ter Vera z Edijem in Miranom. Miran želi stricu MARJOTU vse najboljše in se že pripravlja, da mu bo pomagal ugasniti toliko svečk, mali Enrico pa mu pošilja 70 poljubčkov. Te dni je praznoval 70. rojstni dan naš dragi MARJO SREKL. Se na mnoga zdrava in vesela leta ter da bi še dolgo glasno pel mu želijo brat Gi-gi z Bruno ter nečaka Igor in Erika z družinama. Ob priliki 70-letnice vošCi TPPZ P. Tomažič dolgoletnemu elanu in pevcu MARJOTU ŠKERLU. Danes praznuje 10. rojstni dan KARIN RACMAN. Da bi bila se naprej tako pridna in simpatična ji iz srca želijo Zaira, Ada in Albin. V Četrtek, 2. t. m. je praznovala draga mama in nona MARIJA svoj rojstni dan. Mnogo lepega in še posebno veliko zdravja ji želijo hčerke Silvana, Adriana in Gabrijela z družinami. Živio nona! Vse najboljše ti želita Erik in Danjel. Ko komaj prejšnja polnoč mine se dvigne glas z openske Brdine. Danes na GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 94/95 Jutri, 6. 2. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET Monika Skalar, violina Karel Žužek, violina Franc Avsenek, viola Stane Demšar, violončelo (Szymanovski, Delak, Šostakovič) hišni številki 9 praznuje LUCIANA 18 let. Polno sreče v življenju ji želijo mama, tata, Danjela in nono. Tdi Ce si ratla stara zdej, ki 18 si psala boude zmeri nasmejana, ustani taka “lukcy“ LUCIANA. Ingrid, Fabio, Ivica in Er-minio. Danica in Ivan Sedmak se iskreno zahvaljujeta vsem, ki so na karšenkoli način pripomogli k uspehu njunega praznika. MALI OGLASI TAVERNA PRI JOKL- NU v centru mesta Celovca išCe poslovodjo ali gostilničarja s koncesijo. Naslov: Badgasse 7 - 9020 Celovec, tel. st. 0043/463/46436 , faks St. 004/463/46189. VISMA ARREDO s.p.a. zaposli 23-30 letnega/no opremljevalca/ko-pro-dajalca/ko s pisnim in govornim znanjem slovenščine in italijanščine z geometrsko ali podobno diplomo, zaželjene iskušnje s področja. Službovanje na sedežu, kraj Cittadella (PD). Odlični ekonomski pogoji in povračilo stroškov. Tel. 049/5975200 ali 0336/793053. SLUŽBO iSCe marljiv in vesten fant, star 21 let, vojaščine prost, z vozniškim dovoljenjem, srednješolsko izborazbo, dobrim zanjem slovenskega in italijanskega jezika, željan delati. Tel. St. 368230. MLADA žena, delovna, poštena, iSCe zaposlitev kot hišna pomočnica ali otroška varuška. Tel. St. 229389. IŠČEM zazidljivo parcelo na Krasu (PadriCe -Opčine). Tel. 662023 ali 280891. IŠČEM stare razglednice ali risbe iz Podgore, St-mavra, Oslavja in Pevme ali zanimivosti iz teh krajev za objavo v zborniku, ki je v pripravi. Zanima me material izpred prve svetovne vojne. Osebno jamčim za vračanje materiala. Vlado Klemše, Rupa, 54 - So-vodnje ob SoCi - tel. st. (0481) 882079 ( v večernih urah) ali (0481) 533382 med delovnim Časom. DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU išče STOP za VtOMU-CE S PASIVNO VARNOSTJO LAHKO MIRNO SPIS Železna premična dvoriščna vrata, blindirana poik-na in navojnice, železne ograje raznih oblik in barv IN... BREZPLAČNI PREDRAČUNI A1TMANA ALMMIMD Trst - Ulica Giotto 9 - Tel. 635086 V četrtek, 9. t. m., bo SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST proslavilo Praznik slovenske kulture s predstavitvijo najvažnejših za planinstvo pomembnih del: Rafko Dolhar - Od Trente do Zajzere; JelinCiC - Pod svinčenim nebom; Henrik Tuma - Dalla mia vita; Dušan JelinCiC - Le notti stellate Po uvodnih besedah pro/. Nade Pertot, bodo o knjigah spregovorili: avtorja in prevajalec pro/. Marjan Vončina. Vabljeni v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20, ob 20.30 KD VESNA vabi v soboto, 11. t. m., ob 20.30 v Dom A. Sirka v Križu na KONCERT harmonikarskega ansambla »Synthesis 4«. Vodi prof. Claudio Furlan. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Marc Camoletti \pmm scd[la sm ^Slelaujej Gostovanje MGL - Režija ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 5. februarja, ob 16. uri ABONMA RED C IVAN GRBEC Skedenj KD in ŽPZ I. Grbec Skedenjska ul. 124 vabita člane in prijatelje na »Veselo srečanje« danes, ob 16.30. Vabljeni Caka vas presenečenje. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu ODPRAVI NA KARAK0RUM IN HIMALAJO v sliki in besedi DUŠKA JELINČIČA Peterlinova dvorana, jutri, 6. februarja, ob 20.30 natakarico/ja. Tel. na št. 225039 od 18. do 20. ure. PODJETJE import/ex-port zaposli osebo s prakso v uvozno/izvoznih operacijah ter odličnim obvladanjem slovenskega in hrvaškega jezika. Pisati na Publiest Srl pod šifro “Import/Export, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst. TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV zaposli resnega in marljivega fanta z opravljenim vojaškim rokom in znanjem slovenskega ali hrvaškega jezika. Zaželjene izkušnje na mehaničnem področju. Tel. št. 231736 - urnik trgovine. NUDIM nego in pomoč na domu v Trstu in okolici. Kvalificirana medicinska sestra. Tel. št. 0038667/25510 zvečer. GREM za gospodinjsko pomočnico v Trst in okolici. Tel. št. 0038667/89311. PROFESORICA nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. št. 814550. NUDIM lekcije iz angleščine in slovenščine dijakom višjih srednjih šol. Tel. št. 55293 v večernih urah. SEMPOLAJ (Nabrežina) Čudovite vile v izgradnji (predaja konec 1995) v kraškem stilu, razgled na morje z lastnim vrtom cena od 390.000.000. CMT Piramide tel. 040-360224. KUPIM stanovanjska ali kmečka poslopja, kjerkoli in v kakršnemkoli stanju, tudi z zemljiščem ali s posameznimi dvorišči. Plačilo v gotovini ali v zameno za posamezne dele posesti, ki spadajo k dedovanju. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Posest". IŠČEM kmečko poslopje na gričevnatem področju za prašiejerejo. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Prašicjereja". PRODAM lada niva, letnik ’90 v dobrem stanju, bele barve. Tel. št. 228932. PRODAM fiat uno fire, rdeče barve v dobrem stanju, letnik ’88 po ugodni ceni. Tel. št. (040) 229353 v večernih urah. PRODAM majhno zbirko starih kamnitih izdelkov (stopa, sod, pomi- BARI 32 65 25 10 26 CAGLIARI 11 86 30 87 81 FIRENCE 71 24 78 59 84 GENOVA 51 63 69 56 29 MILANO 59 55 34 40 15 NEAPELJ 6 88 33 75 35 PALERMO 48 52 7 67 16 RIM 66 22 27 65 81 TURIN 28 62 14 5 39 BENETKE 55 35 49 45 68 ENALOHO X 1 2 X X ) X 2 1 X 2 1 KVOTE 12 --33.177.00C 1,- n 1.164.000 10 131.000 i,- (Cas KONCERT NARODNO ZABAVNE GLASBE NIKO ZLOBKO predstavlja ROM POM POM s humoristom SLAVKOM PODBOJEM danes, 5. februarja, ob 18. uri V ŠPORTNOKULTURNEM CENTRU V ZGONIKU Sodelujejo: Restavraciji BOŽO Repentabor tel. 327113 in Fernetiči tel 211460 ter Rože MIKI - Nabrežina 104 tel. 200286 KD L0NJER KATINARA prireja ob dnevu slovenske kulture KINO ALJOŠE ŽERJALA društvenih prostorih v Lonjerju v sredo, 8. t. m., ob 20.30. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja v sredo, 8. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 PRIREDITEV OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Sodelovali bodo: prof. J. Baša z uvodno besedo, recital Stane Raztresen, glasbeno točko bosta pripravila gojenca Glasbene matice: violina - Matej Santi, klavir - Tatjana Jercog iz razreda Jagode Kjuder. Vabljeni! valno korito in drugo) Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2. PRODAM klavir znamke Kavvai. Tel. št. 226577. PRODAM stare predmete ( kolesa od vozov, itd.) Tel. št. 228547. VZGOJNO ZAPOSLITVENO središče Mitja Čuk zbira volno in blago. Za pojasnila kličite po 13. uri na tel. št. 327114. Že v naprej hvala. MINI TERME v centru Trsta: fango, parafina, masaža, laser, ultra zvok, in-terfenCni tok in drugih 34 terapij. Danes lahko preko KRUT-ove posvetovalnice. Pojasnila: KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 od 9. do 12. ure ter od 14. do 17. ure, razen sobot. OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku. BORIS IN PEPI SANCIN (Samek) imata v Dolini odprto osmico. Točita belo in Črno vino. SKLAD MITJA CUK vabi na uprizoritev igrice MESTNI GODCI izvaja Mladinska skupina SKD Primorec iz Trebč Danes, 5. 2. 1995, ob 17. uri v Marijin dom pri 5v. Ivanu Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^.lUBIJANg V pRANKFURT pONDON j^JUNCHEN JSTANBUL jyj0SKV0 gOPENHAGEN pARIZ piM gKOPJE gPLIT JIRAN0 QUNAJ JVm Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131 -81 -55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 ZAGOTOVILA dr. maninnija GORICA / NA POBUDO ZSKP BENCIN Novost samo v šoli Pitteri So/o Ivan Trinko bi lahko preselili v ulico Marconi r zajcunai. unči ^ je "delovni načrt” pr reditve šolske mreže sl nn i._, . • -utsKo skrbništvo, ki je sestavi delovnega na' sodelovalo in ki je upe valo prošnjo občine, Zel (JAVA noUoi U- j^vuusu rotem pa zgodilo prav to, čemi se hoteli izogniti: odi 111 ogorčen protest c nov, opozicije, javnos 2 ,1 je treba na jav Vn litro*,1 • . je Šolski skrbr go Mannini prij srečanje z novina Pojasnil, da alarmiz na mestu, kaj Prihodnjim šolskim ne bo nakazanih jnemb, razen za šolo Inameščena je v ze benassi), kjer ne sprejemali vpisov z; razred, medtem ko P°uk za učence v razredih nadaljeval i Prostorih. Starši, ki nameravali otroke Prvi razred te šo lahko poskrbeli z s°lah v ulici Gode oi Svevo in v ulic ni. Nobenih sprer oo v severnem pre sta, oziroma v šo' galli v ulici Capp bodo redno sprejel se otrok v prvi raz nikakor ne namer. Preti. Ce bo potret sna selitev zaradi c ra občina v ra sredstev, dati spremembe nc obalo povsei buina spremi šole Pitteri, zadeva OS Leopardi, ki pa je v postopku ukinjanja že nekaj let. Peti razred, ki ga bodo obiskovali štirje učenci bodo iz poslopja v ulici Leopardi preselili v šolo v ulici Svevo. Šolski skrbnik je na srečanju z novinarji posredoval tudi predlog selitve nižje srednje šole Ivan Trinko. Za dr. Maninnija namestitev v šolskem centru v Puccinijevi ulici ne pride v poštev ker je treba prostore držati na razpolago v primem, da bodo na ministrstvu upoštevali predlog in zahteve po osamosvojitvi sekcije industrijskega tehničnega zavoda Galilei. Postavlja se tudi vprašanje razpoložljivosti prostorov. Najbolj primerna rešitev je premestitev šole v poslopje v Marconi j evi ulici, kjer je zdaj poveljstvo mestnih redarjev. Seveda gre samo za možnost, za predlog, kajti vprašanje bi, oziroma bo treba poglobiti z različnih vidikov. Prostorsko bi stavba nekako ustrezala potrebam šole Ivan Trinko, postavlja pa se vprašanje, kje in kako bi redarjem zagotovili nov sedež. Tega pa ni mogoče urediti čez noč, zato menimo, da bo nižja srednja šola Ivan Trinko najbrž še kar lep čas v prostorih, ki bi jih morali že pred leti prenoviti. V torek naj bi o preureditvi šolske mreže razpravljali v občinskem svetu, jutri bo v dvorani pokrajinskega sveta javna razprava o tej problematiki. Upati je, da bodo pristojne oblasti, v prvi vrsti Občina, po izkušnjah zadnjih dni, v prihodnje ravnale bolj odgovorno in predvsem bolj odkrito. Balantičev večer s krstno izvedbo nagrajenih del in podelitvijo priznanj O pesniku je govorila prof. Lojzka Bratuž V nabito polni komorni dvorani ( foto Studio Reportage) ob Katoliškem domu je v četrtek, 2. februarja, potekal Balantičev večer, ki ga je priredila Zveza slovenske katoliške prosvete -Gorica. Prireditev je bila namenjena podelitvi priznanj in krstni izvedbi nagrajenih skladb na besedilo Franceta Balantiča ob 50-letnici njegove tragične smrti. V dvorani sta bili prisotni Balantičevi sestri. Prof. Lojzka Bratuž je obudila lik pesnika, ki je dozorel in se izpel v zelo kratkem času. Na eni strani ga kruta usoda in rana smrt združujeta z drugimi velikimi predstavniki slovenske lirike - Murnom, Kettejem, Kosovelom in Kajuhom, na drugi strani pa je njegova pesniška pot še pretresli-vejša, saj vodi mimo Dantejevih peklenskih rovov v taborišču v Gonarsu preko duševnega in telesnega trpljenja do očiščenja. V svojem kratkem, a globoko izpovednem pesniškem delu je znal Balantič zajeti včasih elegično obarvane, včasih mogočno doneče podobe iz lastne in narodne usode in jih izpovedati z bogatim slogom, prežetim z žlahtnimi akordi. Pasijon njegovih pesniških podob se sklene s slutnjo o premi-nitvi, grozno v svoji izpovednosti, “ker se je privid o smrti uresničil.” Prof. Franka Žgavec pa je spregovorila o izdaji izvirnih skladb na Balantičevo besedilo, ki je izšla ob tej priložnosti. Orisala je zgodovinsko podobo goriškega glasbenega prostora in poudarila vlogo pomembnih skladateljev, ki so s svojim delom na glasbenem in kulturnem področju prispevali k ohranitvi slovenskega duha. Nato je prisotnim obrazložila, kako je prišlo do natečaja za izvirne uglasbitve Balantičevih pesmi in do priložnostne publikacije Bogat sem kakor tihi glas piščali (spremno besedo je napisal Andrej Bratuž, likovno oblikoval pa Franko Žerjal). Za natečaj je bilo prijavljenih kar 42 skladb, ki so jih razdelili v tri skupine glede na glasbene kategorije. Zmagale so skladbe Domov 0ože Trošt), Sacrum De-lirium (Tomaž Svete), Gospod odgovori o čem (Stefan Mauri), Zadnji čas pred zimo (Samo Vremšak) in Judežev obup (Stanko Jericijo). Priznanja sta podelila predsednik ZSKP Damijan Paulin in Franka Padovan. Ob zaključku večera smo prisluhnili nekaterim nagrajenim skladbam v izvedbi prof. Helene Plesničarjeve in baritonista Martina Srebrniča oziroma Komorne pevske skupine. Jan Bednarik _____SREČANJE STRANK Priprave na bližnje volitve Srečanje med Demokratičnim Forumom in slovensko komisijo DSLi SL / POSEG V POLEMIKO Visintin in Asquini: Odločati mora prebivalstvo jvjRIMORKA Oddaja o poskusih zapiranja naših šol Nevarnost, da bo go-riska občinska uprava za-Prla slovensko osnovno Solo v Pevmi, bo osrednja sina jutrišnje, ponedeljkove oddaje “Med °čo in Nadižo”, ki jo bo-m° lahko gledali ob 18.45 na Tv Primorka. Gostje oddaje bodo didaktična ravnateljica slovenskih osnovnih šol za Goriško Mirka Brajnikova, pred-aednik Sindikata sloven-ske šole za Goriško Leopold Devetak ter učitelj avid Sossou. Gledalci se o°do lahko prepričali, da napovedana poteza občin-,e uprave ne sloni na nikakršnih tehtnih argu-nientih in da je bolj “poli-One ’ narave. Televizijska oddaja pa bo nudila tudi Priložnost za celovitejšo razpravo o slovenskem oistvu na Goriškem. V Gorici sta se sestali pokrajinski delegaciji slovenske komisije Demokratične stranke levice (Ivan Bratina, Igor Komel in Rafko Butkovič) ter Demokratskega foruma Slovencev (Rudi Pavšič, Vlado Klemše in Igor Pe-tejan), da bi ocenili priprave na bližnje upravne volitve v treh slovenskih občinah, Sovodnjah, Ste-verjanu in Doberdobu. Na srečanju je prišla do izraza ugotovitev, da je težko posplošiti problematiko in da je treba upoštevati predvsem izbire, ki nastajajo na krajevni ravni, kjer strankarske in druge tovrstne logike prepuščajo mesto skrbi za uspešno upravljanje. Zato je prav, da se o teh vprašanjih izrečejo predvsem krajevni politični in družbeni subjekti in da poiščejo najboljše rešitve. Poudarjena je bila tudi misel, da se v teh upravah ohrani dosedanje koalicijske dogovore, ki so rodili dobre sadove. Obenem pa ne sme to predstavljati fiksnih shem, ki bi ne dovoljevale bodočih širših razmišljanj. Na srečanju v Gorici so opozorili tudi na nova volilna pravila, ki ponujajo različne možne rešitve, predvsem kar zadeva sestavo opozicije. Potrebno je torej, da se dobro preuči nov volilni sistem in da se temu primerno poišče takšne rešitve, ki bi prispevale tudi k narodnostni celovitosti doberdobske, šte-verjanske in sovodenjske javne uprave. Deželni tajnik Severne Lige, poslanec Roberto Visintin, je včeraj s tiskovnim poročilom, odločno podprl goriško prebivalstvo, ki noče vsiljenih rešitev glede lokacije šole - vojašnice za finančno stražo na mirenskem letališču. "Prebivalstvo ima pravico odločanja pri tako pomembni zadevi, ki lahko pogojuje nadalnji razvoj območja. Trmasto vztrajanje pri odločitvah, ki so jih jih hoteli vsiliti z vrha, brez upoštevanja alternativnih možnosti in rešitev, je bilo značilno za obdobje takoime-novane Prve Republike, je pa obenem tudi izkušnja, ki jo želimo za vedno odpraviti s prehodom v Drugo Republiko, ki bo temeljila na de- mokratičnem federalizmu”, piše v tiskovnem poročilu Severne Lige. V dokumentu poslanec Visintin, v soglasju s poslancem Asquinijem, izraža podporo goriškemu prebivalstvu v boju proti takšnemu načinu vsiljevanja in demagoških prijemov. Slišati je sicer, da so bili vidni predstavniki Severne Lige te dni v Gorici, in da je pričakovati v kratkem novo pobudo s katero naj bi dosegli zamenjavo v vodstvu nekaterih pomembnih ustanov. Po izidu sodne afere Giannija Brava je, kot kaže, precej majav prav stolček Predsednika Informesta. Težave se kažejo tudi na Trghovinski zbornici. Sicer pa velja počakati. Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Municipio 20 AGIP - Ul. Lungo Ison-zo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birši TRŽIČ AGIP -Ul.Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Republike 2 KRMIN AGIP - Drevored Ven. Giulia FARA ERG - UL Gorizia POLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. IB Armata 58 VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu 28. januarja do 4. februarja. RODILI SO SE: Karol Paulin, Andrea Altarui, Martina Gorjan, Diana Franciulli, Luca Hess, Elisa Rossi, Mattia Tofful, Fabrizio Dalla Francesca. UMRLI SO : 74-letna Davorina Colliotti vdova Lutman, 69-letni geometer Tullio Devetag, 80-let-na upokojenka Andreina Bonetta vdova Pasian, 86-letna upokojenka Olga Golob vdova Bernardis, 82-letni upokojenec Luigi Cividin, 82-letni upokojenec Alcide Failutti, 91-letni upokojenec Isidoro Lorenzon, 82-letni upokojenec Bruno Can-dussio, 81-letna upokojenka Livia Cargnel vdova Boemo, 85-letni upokojenec Ilario Zotti, 93-letna upokojenka Virginia Štrukelj, 91-letna upokojenka Francesca Stoisser vdova Provvi-denti, 52-letni upokojenec Franco Balbinot, 84-letna upokojenka Francesca Velikonja vdova Obljubek, 91-letni upokojenec Emil Brisco, 75-letni upokojenec Feli-ce Donda, 66-letna upokojenka Luciana Mar-chi, por. Picciotti. OKLICI: trgovski potnik Franco Nardin in frizerka Francesca Ledri, pripadnik gasilskega zbora Moreno Gratton in uradnica Marisa Prove-del, uradnik Fabrizio Bandelli in učiteljica Paola dTsep. g____________IZLETI ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo od 15. do 21. maja 95. Informacije in vpisovanja v Doberdobu v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila. PRISPEVKI Ob 6. obletnici smrti Branka Juma daruje žena Vilma z družino 50 tisoč lir za SKD Danica in 50 tisoč lir za Balinarski klub Danica iz Vrha. a PRIREDITVE KD BRISKI GRIČ IZ STEVERJANA vabi na pustovanje z večerjo, ki bo 18. februarja v domu na Bukovju. Igral bo ansambel “Štirih vetrov” Rudija Komavlija iz Pev-me. Prirejajo tudi nagradno razstavo pustnih slaščic, srečelov, šaljiva tekmovanja in še kaj drugega. Zaželjene so pustne maske: najlepše bodo nagradili. Vpisujejo Maja Humar (tel. 884187), Tamara Mizerit (884110) in Emanuela Juretič (81163). Predstavitev KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENCEV V ITALIJI, DRUGA KNJIGA - GORIŠKA POKRAJINA, bo v četrtek, 23. februarja, ob 20.30, v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. CICIKLUB obvešča svoje male člane, da bo pribodnje srečanje jutri, v ponedeljek, 6. februarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. □ OBVESTILA SPD GORICA -Smučarski odsek sporoča, da bo 19. februarja-društveno tekmovanju na Nevejskem sedlu. Prijave v prihodnjem tednu na društvu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo pustovanje 25. februarja v znanem gostišču Al Fogolar v kraju Galliano pri Čedadu. Prijave na sedežu društva in pri poverjenikih. KSD DANICA IZ VRHA vabi na občni zbor, ki bo jutri, v ponedeljek, 6. februarja ob 20. uri v centru Danica na Vrhu. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA vabi vse upokojence iz doberdobske občine na srečanje, ki bo v četrtek, 9. februarja v glasbeni sobi v Doberdobu za razdelitev izkaznic in vpisovanje novih članov. Sledila bo družabnost. ______________KINO GORICA VITTORIA 14.30-16.30-18.20-20.10-22.00»The mask«. Igra Jim Carrey. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 15.15-17.SO-lO. 45-2 2.00 »Rivelazio-ni«. Igrata Michael Douglas in Demy Moore. TRŽIČ COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00»Kika«. Rež. Pedro Almodovar. I. Victoria Abril, Peter Coyote. Prep. ml. pod 14. letom. [J] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI THE A, Raštel 52, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497 POGREBI Jutri, ob 9.30, Francesca Velikonja vdova Obljubek, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 11. uri, Gio-vanni Cargnel, iz splošne bolnišnice v Ločnik. NOVICE GORICA / V SREDO 8. T.M. V KULTURNEM DOMU GLASBA/ V KULTURNEM DOMU Do 18. februarja prevzeti nakaznice za bencin Trgovinska zbornica obveSCa, da je treba prvi kontingent bencinskih bonov za leto 1995 prevzeti do vključno 18. trn. Isti rok prevzema velja tudi za nove upravičence, ki so prošnjo vložili do 31. januarja letos, ali ki so va lanskem letu spremenili bivališče, zamenjali avtomobil itd. Nagradni natečaj Združenja delovnih invalidov Vsedržavno združenje ANMH, (Združenje delovnih invalidov) je razpisalo natečaj za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Pobudo so uresničih v sodelovanju s sindikalnimi zvezami CGIL, CISL in UIL. Rok za predložitev izdelkov zapade konec februarja letos. Avtorje najboljših izdelkov (raziskav, spisov, socioloških raziskav) s področja varstva na delovnem mestu in vključevanja delovnih invalidov v družbo, bodo nagradih. Posebne nagrade bodo prejeli avtorji - posamezniki, predvidene pa so tudi skupinske nagrade. Interesenti oziroma predstavniki šol, se za podrobnejše informacije lahko obrnejo na pokrajinski urad združenja ANMIL v Gorici, ul. V. Veneta 14 - tel. 531953. Društva pripravljajo pustne prireditve Na pustovanje se v teh dneh precej vneto pripravljajo tudi v kulturnih in športnih društvih. Pustovanje pripravlja KD Briški grič, upokojenci bodo pustovali v Gallianu, na podobno družabnost pa vabijo tudi pri SD Sovodnje. Prireditev bo v soboto 25. februarja v Kulturnem domu v Sovodnjah. DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALCEV NSK-ODSEK ZA ZGODOVINO KD SOVODNJE vabijo na predstavitev publikacije TABOR »SOVODNJE 93« V petek, 10. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah Pokrovitelja: Zadružna kreditna banka Sovodnje in občina Sovodnje ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV DAN SLOVENSKE KULTURE 95 Kulturni dom Gorica, zgornje preddverje - 6. 2. 1995, ob 18. uri. Predstavitev del dijakov, ki so sodelovali na natečaju »SIMON GREGORČIČ V POSOSKEM PROSTORU«. Kulturni dom Gorica, velika dvorana 8. 2. 1995, ob 20.30. OSREDNJA PROSLAVA Sodelujejo: Gledališka šola Gorica in Oder ’90 Slavnostni govornik: ALEŠ DOKTORIČ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Marc Camoletti PRIDI GOLA NA VEČERJO Gostovanje MGL - Režija ZVONE ŠEDLBAUER V torek, 7. t. m. (Red B) ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20) Mladi so oblikovali Prešernovo proslavo Skupna pobuda ZSKD in ZSKP - Izvajalci člani Gledališke šole in Odra 90 Ciklus štirih koncertov jazz glasbe Bliža se za vse Slovence pomemben datum, 8. februar, dan, ko se skoraj na vseh odrih po Sloveniji in zamejstvu prižgejo žarometi in se po najboljših možnostih, polni umetniškega navdiha, proslavlja Dan slovenske kulture. Vsi, vsi ali skoraj vsi bi si tudi letos pričakovali klasično proslavo, ki se že desetletja odvija po ustaljeni formuli “govor-recital-zbor”. V sredo, 8. februarja, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici, se bo stvar obrnila nekoliko drugače, saj sta Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete prepustili izdelavo koncepta in izvedbo osrednje proslave skupini mlajših amaterskih igralcev Gledališke šole in Odra 90. Režiral bo gledališki igralec, režiser in koreograf iz Ljubljane Branko Završan, medtem ko sta izdelavo scene in kostumov zasnovala mlada ustvarjalca iz Gorice, Herman Kosič in Igor Pahor. Mladinsko zasedbo dopolnjuje še oblikovalka Živa Pahor, ki je izdelala gledališki list za proslavo. Govornik na letošnji osrednji kulturni prireditvi ob 8. februarja bo prof. Aleš Doktorič. V letošnji izvedbi proslave Dneva kulture, bo osrednji motiv odnos med vsakodnevnim življenjem in kulturo, hrupom, ki nas obdaja in sprostivijo, umiritvijo, ka nam jo dopri-naša umetnost. Okoli te osi se bo razvila cela paleta poezij, pesmi in gledaliških intermez-zov, ki jih povezuje rdeča nit intimnega doživljanja življenja in umetnosti. Osrednja starost celotne ekipe, ki dela okoli tega projekta se seveda odraža v poezijah in pesmih, ki jih je režiser Brane Završan izbral pri, za mlajše generacije, kultnih avtorjih kot sta Milan Jesih in sku- pina Lačni Franc. Seveda ni izpadel iz programa tudi večno aktualni France Prešeren, ki je ob tej priložnosti, ki ji pravimo Prešernova proslava, nepogrešljiv. In še kratek pregled imen nastopajočih. Za skupino Oder 90: Tamara Kosič, Matej Klanjšček in Katja Sfili- Pred kratkim smo poročali, da se pri kulturnem društvu Jezero pripravljajo na zelo zahtevno nalogo prenove sedeža. Dela so se te dni dejansko že pričela, saj nikakor ne kaže izgubljati dragocenega časa. Prenovljeni sedež društva, kjer bodo v pritličju dobili večnamensko dvora- goj. Za Gledališko šolo pa: Martina Baldan, Katja Gaeta, Luiza Ger-golet, Sara Hoban, Boris Pernarčič, Betti in Marko Tomšič. Pri glasbenih, petih delih, bo igralcem priskočila na pomoč vokalna skupina mladih glasov, ki so se za to priložnost zbrali skupaj iz vseh vetrov. no, v nadstropju pa pisarno in klubske prostore, naj bi izročili namenu že do konca leta. Dela izvaja gradbeno podjetje Devetak s Poljan. Društvo je za izvedbo načrta prenove sedeža prejelo prispevek Dežele, ki pa ne zadostuje za popolno dokokončanje del. Mar- Tradicionalna Srečanja jazz, ki jih goriška uprava prireja letos že šestič, se bodo končno odvijala v tej glasbeni zvrsti primerni dvorani. Občina se je letos (končno) odločila prirediti koncerte v Kulturnem domu, ki se v tej sezoni ponuja kot idealno prizorišče večjega dela goriških kulturnih pobud. “In out jazz": moto letošnjih srečanj je glede na glasbenike (Don Byron, Carla Bley, Enrico Rava in Scott Henderson), ki bodo nastopili v Gorici zelo posrečen. Jazz glasba je bila vedno odprta do vsakovrstnih prispevkov. Različni stili in druge glasbene zvrsti so se vedno mešale z afroameriško glasbo. V zadnjih letih se sikaj bodo zato člani društva postorili sami, potrebno pa bo zagotoviti še dodatna sredstva. Računajo na prispevke vaščanov pa tudi raznih ustanov. Na sliki - foto Studio Reportage - na stare prostore bo ostal samo spomin in morda kaka stara fotografija. je ta izmenjava in skupna dopolnitev različnih glasb še povečala: “jazzmeni" z izredno lahkoto uporabljajo zdaj elektroniko zdaj pozabljena klasična glasbila, iščejo motivacije v tradicionalnih in etničnih glasbenih bogastvih ali si nadejajo za popolno improvizacijo. Ni slučaj, da je v ameriškem narečju beseda jazz tudi sinonim za kaos. “Kontaminacija" jazza pa je pozitivna stvar. Odtod tudi podnaslov letošnjih goriškij Jazz srečanj, ki so jih odbornik za kulturo Antonio Devetag, organizator Giancarlo Veliscig in kritik Claudio Dona predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci. Niz koncertov bo o tvoril klarinetist Don Byron s svojim sekstetom v ponedeljek 13. februarja. Enrico Rava in Richard Galhano bosta igrala v torek 21. februarja, na pustni torek (28.2.) bomo lahko sledili Carli Blay, Stevu Swallowu in Andyju Sheppardu, 16. marca pa bosta na zaključnem koncertu nastopila Scott Henderson in Gary VVillis. Imena nastopajočih so torej zelo zanimiva in bodo v Gorico privabila lepo število ljubiteljev te glasbene zvrsti. Kulturni dom lahko sprejme le do 300 ljudi, zato organizatorji priporočajo, da vstopnice čimprej kupite, v Gorici pri agenciji Appia-ni, v Trstu pa pri Utatu. Vstopnica za vsak koncert stane 25.000 lir (znižani 18.000), možen pa je tudi nakup abonmaja za vse štiri nastope po 80.000 oz. 60.000 lir. Jazz se v Kulturni dom vrača po številnih letih: pred leti so tu v organizaciji Unifaxa že nastopili svetovno znani glasbeniki Bruce Forman, Tri-lok Gurtu in Jesse Ovvens. Vsi so bili pohvalili akustiko dvorane, ki je baje prav za jazz zelo primerna. Letošnjim nastopom bomo lahko torej, seveda če bomo pohiteli z nakupom vstopnic, končno sledili udobno in zbrano. Aleš VValtritsch V sklop prireditev ob Kulturnem prazniku sodi tudi jutrišnja predstavitev in podelitev priznanj udeležencem literarnega in likovnega in fotografskega natečaja "Simon Gregorčič v Posoškem prostoru”. Prireditev bo jutri, ob 18. mi, v preddverju Kulturnega doma. Natečaj sta lani, ob 150-letnici rojstva razpisali ZSKD in ZSKP in je bil namenjen dijakom nižje in višjih srednjih šol. Prispevke, v glavnem literarne, je poslalo okrog štirideset dijakov. Sodelujočim na natečaju bodo izročili knjižni dar in portret Simona Gregorčiča v lesu. DOBERDOB / OBNOVA SEDE2A KD JEZERO Začela so se dela t ROLEX Draguljarna - urarna giorgio de savorgnani se je preselila na Korzo Italia 34 Tel. 533500 SEIKO Eb6BH6B^@. om9ga SUUCltChn d&.&ki/ionL mikimoto V cerkvah danes "Dan za življenje” Tudi goriška cerkev bo današnji dan posvetila "Dnevu življenja”, oziroma razmišljanju o vrednotah življenja v vseh njegovih oblikah. Vprašanje upadanja števila rojstev, ki je splošen pojav vseh razvitih družb, je v Gorici in na Goriškem morda še bolj poudarjeno. Te dni smo lahko brali zaskrbljujoče številke o rojstvih, ki že skoraj dve desetletji stalno upadajo. Posledice se odražajo tudi na drugih področjih, začenši od šolstva, do raznih aspektov na socialnem področju. Te dni je v Gorici v ospredju vprašanje racionalizacije šolske mreže: to je ena od posledic upadanja števila rojstev. Vprašanje je torej prisotno, zadeva pa vse, verne in neverujoče, treba je o njem začeti razmišljati in iskati rešitve. lZZ POPLAVE / STANJE V SEVERNI EVROPI SE IZBOLJŠUJE RUANDA / NAPETOST NE POPUŽCA Po enotedenski bitki Nizozemcem odleglo Veliko očitkov na račun nemških sosedov ANGLIJA London •Taunton Q !0. NEMČIJA O Berlin Bruselj^ © B E L G , Pariz Čoln FRANCIJA Država Reka Belgija © Reka Meuse Francija <0!) Reka Loira © Reka Mayenne © Reka Meuse © Reka Sena © Reka Vilaine Nemčija © Reka Fulda © Reka Main © Reka Mozel O Reka Ren © Reka Saar Nizozemska © Reka Maas (Meuse) O Reka Waal (Ren) AMSTERDAM - Po dobrem tednu strahu so se Nizozemci končno oddahnili. Njihovi zemeljski reCni nasipi so vzdržali povodenj stoletja Rena in Maa-®a- Da se je to zgodilo, se morajo zahvaliti predvsem svojim v°jakom, potapljačem, gasilcem in prostovoljcem, ki so se nesebično dan in noč mučili z nasipi, jih mašili, utrjevali z vrečami peska in s plastičnimi tolijami. Nizozemska civilna zaščita ni zatajila. Gmotne škode je bilo res za 2 milijardi mark, a pravih žrtev povodnji in poplav ni bilo. Zenski, ki sta svoje psičke peljali na sprehod, zdrknili v Ren in utonili, nihče ne uvršCa med prave žrtve. Seveda je vsaka primerjava z drugimi državami nehvaležna. Se najbolj nehvaležna pa bi bila primerjava z nedavnimi poplavami v severozahodni Italiji. Nizozemci navsezadnje že stoletja živijo v stalnem boju proti vodi, tako da so pri njih s tega vidika presenečenja redka. Prav zato so z ogroženih območij na varno izselili skoraj 300 tisoč ljudi, poskrbeli celo za njihovo imetje in živino. Ta stoletni boj je obenem do take mere izostril njihove Čute, da dobesedno vohajo vodno nevarnost, tako da vsakdo ve, kaj mora storiti, ko se bliža nevarnost. Ob koncu nevarnosti pa se večina Nizozemcev ne zadovoljuje s kalvinistiCno razlago, da so poplave »Božja kazen«, in išCe krivce za prestali strah in škodo. Tokrat so jih našli v so-sedih, predvsem v Nemcih, ki so z urbanizacijo in industrializacijo svojih porečij povečali odtok voda, ki sedaj izredno hitro odtekajo v regulirane nemške reke. »Ren so zadušili z betonom,« ogorčeno navajajo navadni ljudje. »Oni si z industrializacijo višajo življenjski standard, raCune pa moramo plačati mi,« se je v teh dneh izseljenci se vračajo HAAG - Upadanje gladine rek, suho vreme in ugodna vremenska napoved so prepričali nizozemskega notranjega ministra Hansa Dijkstala, da je dovolil vrnitev prvim 55 tisoč izseljencem. Gre za prebivalcev področij Ooij in Maas en Waal, medtem ko bodo moralo Se nekaj dni počakati 140 tisoC prebivalcev polderjev, ki jih ogroža sredni tok Rena. Nizozemski zunanji minister je povedal, da bo država izplačala odškodnino vsem poplavljen-cem, ki so utrpeli vec kot 2.000 guldenov škode, medtem ko bodo tisti, ki niso utrpeli škode, dobili samo 500 guldenov pri-spevcka na družino. slišalo v zbirnih centrih, kamor so se zatekli ljudje z ogroženih polderjev. Nizozemski strokovnjaki so previdnejši. Strinjajo se, da je pretirana betonizacija srednjega in zgornjega toka Rena glavni krivec za tako izredne povodnji, a ne edini. Tudi Nizozemska se je navsezadnje pretirano urbanizirala. Steklene tople grede in s plastičnimi folijami prekriti nasadi tulipanov prav tako povečajo odtok voda v reke kot nemške tovarne in gospodarski objekti. Take trditve pa ne bodo zmanjšale jeze navadnih ljudi, ki je tudi psihološke narave. Navsezadnje v Nizozemcih še ni zbledel spomin na nemško invazijo in zasedbo med drugo svetovno vojno. Se težje pa uspejo Nizozemci prebaviti dejstvo, da imajo Nemci kljub porazu v drugi svetovni vojni za eno tretjino višji povprečni dohodek na osebo kot oni. Motijo jih luksuzni avti svojih nekdanjih okupatorjev, motijo jih njihove počitniške hišice na nizozemskem Seelandu. Le redki se zavedajo, da je Rotterdam v bistvu postal glavno pristanišče za uvoz in izvoz nemškega blaga in da je Nemčija prvi trgovinski partner Nizozemske. Sedaj jih le delno tolaži spoznanje, da je povodenj stoletja povzročila hude težave tudi v Nemčiji in da bodo morda Nemci končno začeli ukrepati. Seveda Nemci v glavnem trdijo, da je prišlo do klimatskih sprememb in da je betonizacija le posredno kriva za sedanje zaplete. Vseeno pa se kljub takemu opravičevanju jasno zavedajo, da bodo morali tudi sami kaj storiti. Odpovedati se bodo morali marsikateremu kmetijskemu območju ob svojih velikih rekah, da ga bodo ob izrednih povodnjih namerno preplavili in tako zmanjšali pretok velikih rek. Že lani so Nemci zaceli razmišljati o ponovnem pogozdovanju odvečnih ornih površin. Navsezadnje bi s tem znižali kmetijske presežke, gozdovi pa bi ob naravovarstveni vlogi imeli tudi svoj gospodarski pomen. Sedaj bodo morali to akademsko razmišljanje Cimprej uresničili in to ne samo za svoje nizozemske sosede, temveč predvsem zase. Dve katastrofalni poplavi v trinajstih mesecih so namreč tudi za bogate Nemce prehud zalogaj. V prihodnjih mesecih bodo sedanjim polemikam bržkone sledile konkretne pobude. Nizozemci bodo obnavljali in posodabljali svoje prastare zemeljske reCne nasipe, Nemci pa bodo poskušali upočasniti odtok voda v svoje reke. Že sedaj pa so svoje počitniške hišice na Seelandu prostovoljno prepustili evakuirancem z ogroženih polderjev in tako pokazali, da ne sočustvujejo samo z besedami, temveč so pripravljeni tudi na žrtve. Mediji ščuvajo k poboju Tutsijev V begunskih taboriščih imajo vso oblast vojaki nekdanje hutujske diktature PARIZ - Robert Menard, predstavnik mednarodnega združenja novinarjev »Reporters sans frontieres«, ki se je ravnokar vrnil s področja Zaira, kjer so taborišča beguncev iz sosednje Ruande, meni, da je treba Cimprej vrniti Ruandi vojne zloCince Hutu, sicer preti nevarnost nove državljanske vojne. V taboriščih, kjer živi približno poldrug milijon beguncev, so predstavniki OZN povsem nemočni, zairske oblasti pa nimajo nobenega interesa, da bi jim pomagale vzpostaviti red. Vojaki bivšega diktatorskega režima, ki je izražal nadvlado Hutujev nad pripadniki plemena Tutsi, pripravljajo vojaški napad na državo, kjer so do pred nedavnim imeh vso oblast. Pri tem jih podpirajo novinarji radijske postaje RTLM, radia tisočerih gričev, in rasističnega Časopisa Kangurai. Obe sredstvi javnega obveščanja šČuvata begunce k maščevanju in k poboju Tutsijev: »Pobili bomo hrošCe, ki so se izognili našim mačetam, tokrat se bodo Tutsiji utopili v lastni krvi«. Predstavnik združenja »reporterjev brez meja« je povedal, da se je v Francijo zateklo več novinarjev Hutu, ki so moralno soodgovorni za poboje Tutsijev. Živijo v Parizu, francoske oblasti pa se ne menijo za protest vlade iz Kigahja, ki zahteva, naj jih izročijo ruandskim oblastem, da bi jim sodili zaradi vojnih zločinov. V državah okrog Ruande, kamor so se zatekli Hutuji, deluje več radijskih postaj, ki SCuvajo k sovraštvu: iz Burundija oddaja Radio Rutumorangingo, radio, ki lomi sklepe, dnevnik Carrefour des idees, križišče idej (!), pa svetuje, naj Tutsije spečejo na ražnju, Hutujem pa obljublja nagrado za vsakega ubitega Tutsija. Robert Menard je poudaril, da ne upoštevajo številnih pobud mednarodnih organizacij, da bi preprečili ščuvanje k poboju Tutsijev prek javnih medijev, ki jih nadzorujejo vojaki nekdanje hutujske vlade. Novinarji radia RTLM so se celo javno pohvalili, da bodo s svojo kampanjo nadaljevali in da se sploh ne bojijo, da bi jih Francija izročila novim ruandskim oblastem, še manj pa se bojijo mednarodnega sodišča za vojne zločince, za katerega se sploh ne ve, kje in kdaj bo začelo delovati. PORTUGALSKA / NAJDBIŽCE OB REKI COA Polemike o paleolitskih risbah Arheologi zahtevajo ustavitev gradnje jezu, ki bi ogrozil najdbe LISBONA - Prazgodovinske risbe na prostem, ki so jih odkrili v dolini reke Goa na severnem Portugalskem, so spet v središču žolčne polemike. Po preliminarnem poročilu izvedencev Unesca, ki ga je objavil eden od portugalskih tednikov, naj bi bilo to arheološko dediščino iz paleolitika mogoCe zaščititi tudi Ce bi nadaljevali gradnjo predvidenega jezu. Unesco torej ne zanemarja gospodarskih in socialnih potreb regije, s svojo občutljivostjo pa je sprožil ostro nasprotovanje domačih arheologov, ki se že od začetka gradnje borijo Discovery: srečanje z Mirom je še v načrtu HOUSTON -Kljub manjši okvari na ameriški vesoljski ladjici Disco-veiy, je »rendez-vo-us« s sovjetsko vesoljsko postajo Mir še v programu. Tako je ameriška vesoljska ustanova Nasa sporočila šestim kozmonavtom na krovu Discoveryja. Takoj po izstrelitvi so namreč opazili, da iz ene od šob za manevriranje vesoljske ladjice uhaja gorivo. »Upamo, da se bo uhajanje ustavilo kar samo od sebe in da ne bodo potrebni posegi,« pravijo v Houstonu, kjer zaenkrat programa poleta niso spremenili. proti jezu. Risbe na skalah v ustju reke Goa so odkrili pred tremi leti, vendar javnosti o tem odkritju niso obvestili, ker bi stvar oCitno preprečila ali vsaj zavrla izgradnjo jezu. Umetno jezero, ki bi ga konstrukcija ustvarila, bi namreč poplavilo skoraj vse reperte. Toda v zadnjih mesecih je stvar vendarle prodrla v javnost in sprožila tudi mednarodno razpravo, ki so ji sledili pritiski za prekinitev gradnje. Zadnja beseda pripada seveda portugalski vladi, ki medtem čaka na kako »genialno« zamisel, s katero bi lahko volka našitih, kozo pa reših. Paleolitske risbe ob reki Goa predstavljajo takratne živali, ki so po nekaterih ocenah stare dvajset tisoč let. Doslej so našteh okrog sto takih podob, najbrž pa jih je še veliko več. Po mnenju britanskega arheologa Paula Bahna gre za najpomembnejše svetovno arheološko najdbišCe na prostem, ki pripada vsemu človeštvu, zato bi bila njegova potopitev kriminalna, medtem ko italijanski strokovnjak Angelo Fossa-ti predlaga ustanovitev zaščitenega parka, da bi ga lahko ohranili za prihodnje rodove. NOVICE V nacistični Nemčiji nepregledno število koncentracijskih taborišč BONN - Število koncentracijskih taborišč, ki so jih Hitlerjevih Časih od 70 do 90 tisoč. V nekaterih primerih je sicer šlo za majhne skupine, ki so jih poslali na prisilno delo na razne kmetije, v mnogih drugih primerih pa so bila to prava pravcata koncentracijska taborišča s tisoči in tudi desettisoci jetnikov. V otroški vrtec z nabito pištolo ČAMP SPRINGS - Nek petletni malček iz Čamp Springsa v ameriški zvezni državi Maryland se je nekega lepega dne pojavil v vrtcu z nabito polavtomatsko pištolo in jo ponosno razkazoval svojim vrstnikom. K sreči ga je pri tem pravočasno zalotila vzgojiteljica in poklicala varnostno službo vzgojne ustanove, ki je malčka »razorožila«.Otrok je pojasnil, da je orožje našel v nekem domačem predalniku, njegova mati pa tvega tisoč dolarjev globe. Za novinarje lani leto tragičnega rekorda NEW YORK - Število novinarjev, ki so bili ubiti na najrazličnejših koncih sveta med opravljanjem svoje poklicne dolžnosti, je lani doseglo rekordno raven 72 mrtvih, od katerih jih je bilo 58 umorjenih namerno. Podatke je posredoval mednarodni odbor za zaščito novinarjev (CPJ), ki so ga ustanovili leta 1981 v ZDA z namenom, da bi ugotavljal vzroke smrti novinarjev, fotografov in založnikov med opravljanjem njihovega poklica. Med državami, ki so bile lani za novinarje najbolj nevarne, vodi Alžirija. bili postavili nemški nacisti, je veliko večje od dosedanjih domnev. Po ugotovitvah predsednika nemške zidovske skupnosti Ignatza Bubisa naj bi jih bilo v FRANCIJA / SOCIALISTI SE ODLOČAJO ZA PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA Jospin pred Emmanuellijem Nekdanji minister za šolstvo ima več podpore kot voditelj stranke PARIZ (dpa) - Kandidat francoskih socialistov za položaj predsednika države bo po vsej verjetnosti Lionel Jospin (57). Nekdanjega ministra za šolstvo je po neuradnih podatkih v interni izbiri kandidata socialistične stranke podprlo šestdeset odstotkov njenih elanov. Predsednik stranke Henri Emannuelli (49), ki se je prav tako potegoval za ta položaj, je že pred končnim izidom glasovanja omenil možnost, da bo poražen: »Menim, da bodo izbrali Lionela Jospina.« Do napovedane »bratske vojne v vrstah socialistov« pa po njegovem mnenju ne bo prišlo. Po nekaterih podatkih naj bi se predčasnega glasovanja udeležilo približno 75 odstotkov vseh elanov stranke, v katero je včlanjenih sto tisoč Francozov. Uradni izidi bodo objavljeni danes na začetku izrednega kongresa socialistične stranke, na katerem bodo tudi uradno imenovah kandidata, ki se bo potegoval za položaj sedanjega predsednika Francije Frangoisa Mitterranda. Volitve bodo potekale v dveh krogih, 23. aprila in 7. maja. Javnomnenjske raziskave kažejo, da socialisti po Štirinajstih letih vladavine Mitterranda nimajo skoraj nobene možnosti za vnovičen uspeh na predsedniških volitvah. NajveCje možnosti ima premier Balla-dur, veliko manjše pa dolgoletni Sef neogaullistov Jac-ques Chirac. Volitve v socialističnih vrstah (prve v zgodovini stranke) so postale nujne, potem ko je nekdanji predsednik Evropske komisije Jaques Delors zavrnil kandidaturo za položaj francoskega predsednika. Lionel Jospin je bil v letih 1981 do 1988 predsednik socialistične stranke, od leta 1988 do leta 1992 pa minister za Šolstvo. V njegovi stranki so ga podpirali tako imenovani »prenovitelji«, somišljeniki nekdanjega predsednika francoske vlade Pierra Mauroya. Enamanu-ellija so šele lani novembra na kongresu stranke v sever-nofrancoskem Lievinu z več kot osemdesetodstotno večino vseh glasov izvolili za predsednika socialistov. (Na sliki: sedež francoskih socialistov v Parizu) Anketam pa res ne gre verjeti... LONDON - NiC Čudnega ni, če se vsi britanski politiki strinjajo s trditvijo, da raziskavam javnega mnenja ne kaže zaupati. Lani so bila britanska sredstva javnega obveščanja zaposlena predvsem s korupcijskimi aferami in seksualnimi podvigi elanov Majorjevega kabineta ter poslancev spodnjega doma, zato je razumljivo, da večina britanskih državljanov meni, da so institucije britanskega političnega sistema brez slehernega ugleda. Ciniki bi ob tem seveda zlobno pripomnili, da »Se nikoh ni bilo drugače«. Britanci so zelo zaskrbljeni nad delovanjem parlamenta in njegovih delovnih teles ter nad nenadzorovanim naraščanjem državne birokracije, tako da tamkajšnji pohtologi že govorijo o vsesplošni krizi zaupanja v dtiavne institucije. Rezultati raziskave javnega mnenja, ki so jo prejšnji teden izvedb terenski sodelavci agencije za raziskovanje javnega mnenja MORI, so za britanske politike naravnost uničujoči: le 37 odstotkov vprašanih polnoletnih Britancev meni, da parlamentarci zadovoljivo opravljajo svoje delo. Pred štirimi leh je tako menilo kar 59 odstotkov vprašanih. Gallupove javnomnenjske raziskave pa so pokazale, da je neverjetnih 64 odstotkov vprašanih prepričanih, da imajo poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta previsoke plaCe, poleg tega pa večina vprašanih britanskih državljanov meni, da se poslanci in uslužbenci v državni upravi okoriščajo z denarjem davkoplačevalcev. »O tem, da sta nezaupanje in odtujenost britanskih državljanov od inštitucij političnega sistema narasli do skrajnih meja, ni več nobenega dvoma. Res pa je, da smo bili državljani večine zahodnih držav vedno precej skepheno naravnani do pohtike in predvsem do politikov,« pravi profesor pohtiCnih ved Ivor Crewe in doda: »Britansko javno mnenje je elane spodnjega doma vedno obravnavalo z dobršno mero skepse in zdravega cinizma. Državljani namreč vedo, da soh ljudje po večini premeteni koristolovci in nesramni hinavci.« Mladi voditelj britanskih laburistov Tony Blair, ki je med drugim obljubil, da bo po zmagi na parlamentarnih volitvah leta 1996 obnovil delovanje škotskega parlamenta in valežanske skupščine, je prepričan, da je treba »britanski demokratični primanjkljaj« Cim prej odpraviti. »Politika v Veliki Britaniji je med konservativno vladavino postala področje ozkih krogov, ki poleg pohtičnega sistema nadzirajo tudi britansko gospodarstvo in sredstva javnega obveščanja. PohtiCna moc se je skoncentrirala v West-minstru in na ulici Dovvning 10, državljani pa so izgubiti stik s poslanci, ki naj bi v parlamentu zastopati njihove interese. Takšno stanje je nevzdržno! Laburisti bomo vrniti politiko preprostim ljudem,« obljublja Blair. Alan Wheatley / Reuter Mitterrandovih Štirinajst let na čelu Francije PARIZ - V Franciji, ki jo že dolgo Časa pretresajo ideološki konflikti, uživa predsednik Frangois Mitterrand ugled pravega očeta naroda. Utrujeni in bolni Mitterrand danes je popolnoma drug človek kot zmagoslavni, ambiciozni Mitterrand iz leta 1981, ko so ga francoski državljani prvič izvoliti za predsednika države. »Francozi smo težavno, razdeljeno, sprto ljudstvo. Podobni smo bratom, ki se nenehno prepirajo, vendar potrebujejo očeta, ki je svojevrsten razsodnik,« meni avtor vplivne knjige o francoski družbi in njeni zgodovini zgodovinar Michel VVinock. VVinock, ki je napisal knjigo z naslovom Pripoveduj mi o Franciji, je prepričan, da je predsednik Mitterrand očetovska figura, podobno kot sta bila to denimo Napoleon Bonaparte in Charles de Ganile, ki veljata za najve-Cji osebnosti novejše francoske zgodovine. »Vse od leta 1793, ko so jakobinski revolucionarji obglaviti tedanjega francoskega kralja Ludvika XIV., živi naSa država v stalni negotovosti. Francozi zaničujejo svoje voditelje, se jim upirajo, hkrati pa od njih veliko pričakujejo,« zatrjuje VVinock. Večina francoskih državljanov namreč meni, da morajo voditelji miriti stoletna, na videz nepremostljiva nasprotja, ki močno pretresajo Francijo - nasprotja med francosko levico in desnico, med katoličani in ateisti, med Francozi in priseljenci ter med provincami (departmaji) in prestolnico. Mitterrand je podoba vseh teh francoskih nasprotij, saj so njegovo življenjsko pot zaznamovati številni preobrati. Mitterrand, ki je bil rojen v meščanski katoliški družini, je v mladosti simpatiziral s skrajno desnico, nato pa se je pridružil socialistom in se zavzemal za združitev francoske levice. Kot številni drugi Francozi se je med drugo svetovno vojno najprej zaposlil v »državni upravi« kvizlin-škega režima v Vichyju, vendar je kmalu zaCel sodelovati s pripadniki francoskega Odpora. Leta 1958 je sicer veljal za enega najostrejših kritikov de Gaullove ustave, toda ko je bil leta 1981 z geslom Spremenimo življenje! izvoljen za predsednika republike, je brez slehernih moralnih in političnih zadržkov zaCel uporabljati svoja predsedniška pooblastila. »Pazite! Socializem ni bil nikoli moja biblija,« je nekoč dejal predsednik. Njegovi kritiki skušajo francosko javnost prepričati, da je Mitterrand človek brez hrbtenice, kar naj bi po njihovem mnenju dokazovala tudi njegova življenjska pot. Mitterrandovi občudovalci pa denimo dokazujejo, da je bil francoski predsednik vedno privržen evropskemu združevanju. Toda celo nekateri Mitterrandovi občudovalci pravijo, da je to človek, ki ga lahko strastno ljubiš, a tudi zagrizeno sovražiš. Znano je, da se Mitterrand rad druži z intelektualci, ki so njegovi zvesti volilci. »Mitterrand fascinira svoje sodržavljane. Francija in njen predsednik sta v svojevrstnem, a neverjetno strastnem razmerju,« pravi direktor neke pariške agencije za javnomnenjske raziskave Pi-erre Giacometti in dodaja: »Po štirinajstih letih vladavine je njegova podoba postala del osebne zgodovine slehernega francoskega državljana. Naš predsednik je v očeh ljudi postal oče našega naroda.« »Verjamem v moč duha, zato vas ne bom zapustil,« je v novoletnem televizijskem nastopu svojim sodržavljanom sporočil predsednik Mitterrand. John Follain /Reuter O čem pišejo drugje po svetu O Alžiriji »Francoski predsednik Fracois Mitterand je Evropski zvezi predlagal organizacijo konference o Alžiriji. Nekdanji predsednik francoske vlade Clemenceau bi znal to ceniti ... V zvezi s prizadevanji Mitteranda se nujno spomnimo »tigrovih« besed: »Ce želimo pokopati problem, ustvarimo komisijo.« Ali ni ironično, da se želi Evropa sestati na konferenci in poskrbeti za mir v Alžiriji, Ce pa ni bila sposobna ohraniti miru na svojem kontinentu? Ati je Mitteranda res treba opomniti na trpljenje Sarajeva, stoti-soCe beguncev na tleh nekdanje Jugoslavije in žrtve v Bihaću? ... V bistvu pa prizadevanja francoskega predsednika niso nic dragega kot priznanje neuspeha neke politike: francoske politike.« (L’Alsace, Mulhouse) O Poljski »Poljska je v nevarnosti. Vlada VValdemarja Pavvlaka ogroža kakovost poljske demokracije. Predsednik VValen-sa pa napoveduje ukrepe, ki bodo prizadeli bistvo demokracije. Jaz spadam h generaciji, ki se je dolga desetletja borila za demokracijo. Danes nimamo nobene izbire. Braniti moramo demokracijo - Četudi je še na majavih nogah in zelo ranljiva. Najbolj tragično bi bilo, Ce bi morati demokracijo ubraniti proti VValensi - skupaj z včerajšnjimi nasprotniki Lecha VValense, našega nekdanjega voditelja.« (Gazela Wyborcza, Varšava) O Kitajski »Za vodenje države, ki šteje 1, 2 milijarde ljudi, in za modernizacijo kitajskega sistema, brez opustitve avtoritarnega načina vodenja, bi potrebovali izrednega voditelja -ali celo veC izrednih voditeljev. Potrebna bi bila podobna inteligenca, kot jo je imel Deng Xiaoping, ko je Kitajsko rešil maoisticne katastrofe. Toda takih osebnosti ni. Zato lahko z mimo vestjo napovemo, da bo sedanje vodstvo s pomočjo vojske ostalo na oblasti vsaj v prvi stopnji in da se bo ukvarjalo le z vsakdanjimi državniškimi posli. Toda nekega dne bo gotovo prišel trenutek za bistvene odločitve o nadaljnjih smernicah kitajskega razvoja - in takrat lahko pride do hude zmešnjave.« (La Repubblica, Rim) O Rusiji »To, kar nam pri današnjem življenju in strukturah oblasti ni všeC, ne prihaja z nekega drugega planeta, temveč je odraz naših realnih intelektualnih sposobnosti. Tudi naš (ruski) karakter ni prav nic preprost. Naši veliki predniki so svetega carja Aleksandra Nevskega kar dvakrat izgnali iz mesta. Lahko domnevamo, da Jelcin morda ne bo vstopil med posvečene, toda kljub temu smo ga že dvakrat izvolili. Jelcin ne prihaja s kakšnega dugega kontinenta. Predsednik Jelcin se opira na svoje umske, intelektualne in organizacijske sposobnosti, s katerim razpolaga naša deformirana zavest. Kakšne druge zavesti pa nikjer ne najdemo.« (Izvestija, Moskva) O francoskih socialistih »Zdaj razpravljajo o odstopu predsednika francoskih socialistov Henrija Emmanuellija. Po njegovih besedah bo v primera poraza pokazal »čut za odgovornost«. Francois Mitterand, ki ne želi nove destabilizacije v vrstah francoskih socialistov, je pozval k redu, in zato je Emmanuelli svojo grožnjo takoj omilil. Toda zdaj je Emmanuelli v nevarnosti, da se stopnja njegove popularnosti v lastnih vrstah približa ničti. Pod takimi pogoji seveda obstaja nevarnost, da se bo ta ponosni in neodvisni mož ukmaknil. Svojo držo v zvezi s tem bo izrazil v nedeljo, ko bo imel govor na izrednem srečanju socialistične stranke.« (Le Parisien, Pariz) EGIPT / OBLAST SE PRIPRAVLJA NA NOVEMBRSKE PARLAMENTARNE VOLITVE Mubarakovi predvolilni udarci Muslimanski bratovščini »Zagotovo bo prišel dan, ko jih bomo razkrinkali,« je prepričan egiptovski predsednik, ki je ukazal vrsto aretacij KAIRO - Potem ko je vladi Hosnija Mubaraka uspelo omejiti islamsko-fundamentalisticni terorizem, se Egipt zdaj pripravlja na nov udarec proti muslimanski organizaciji, imenovani Muslimanska bratovščina. V tem tednu so priprli 27 elanov bratovščine, ki se je po lastnih trditvah že pred leti odpovedala nasilju. Zadnje aretacije predstavljajo nov višek prizadevanj egiptovske vlade, s katerimi skušajo preprečiti še večji razmah prikrite islamizacije države. Organizacija Muslimanska bratovščina, ki je prepovedana že od 80-ih let, je v svojem »pohodu na ustanove« zabeležila že vrsto uspehov: njeni člani so prevladali v študentskih združenjih, najpomembnejših sindikatih in njihovi privrženci so v zadnjih letih zasedli pomembne položaje tudi v raznih ministrstvih, varnostnih službah in vojski. Cilj te najstarejše funda-mentalistiCne organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1928, je vzpostavitev islamske države, kateri bi vladati principi šeriatskega prava. V 80-ih letih se je organizacija močno razvila, ker predsednik Hosni Mubarak takrat kljub opozorilom, da organizaciji daje preveč svoboščin, ni ukrepal proti njej. Zdaj je Hosni Mubarak spremenil svoje mnenje: »Pod pokroviteljstvom Muslimanske bratovščine so nastale skupine skrajnežev v Egiptu, Hezbolah v Libanonu kot tudi organizacija palestinskih skrajnežev Ha-mas.« Slednje je Hosni Mubarak pred kratkim dejal za ameriški Časopis The New Yorker in še dodal: »Pripadniki te organizacije sicer trdijo, da so se odpovedali nasilju, toda v resnici so prav oni odgovorni zanj. Zagotovo bo prišel dan, ko jih bomo razkrinkali.« Mubarak se je delno odpovedal svoji liberalni politiki ob koncu leta 1992, ko mu je primer Alžirije jasno pokazal, kam lahko vodi to- vrstna politika. Eno leto pred tem so na volitvah v Alžiriji zmagati skrajneži, nakar je vojska prevzela oblast in s tem se je zaCel krvavi konflikt, ki še vedno traja. Od takrat je v Egiptu vedno znova prihajalo do aretacij elanov Muslimaske bratovščine. Tudi temu, da bi se registrirati kot stranka, Mubarak odločno nasprotu- je. Lansko poletje se je v Egiptu začel tudi »nacionalni dialog«, v katerem sodelujejo egiptovska vlada, opozicijske stranke, sindikati in različna združenja. Po mnenju neodvisnih opazovalcev je nov udarec proti tej organizaciji pričakovati novembra, ko bodo v Egiptu verjetno parlamentarne volitve. »EgipCan, pro- Egiptovske oblasti načrtujejo nov udarec skrajnežem ti kateremu je uveden kazenski postopek, ne sme kandidirati,« kometira zahodni diplomat. Četudi bo postopek ustavljen še pred začetkom volitev, lahko zelo škodi ugledu prizadetih oseb. VeCina aretiranih odvetnikov, učiteljev in inženirjev so člani mestnih svetov ali pa so pomembni elani sindikatov. Nekateri bi imeli dobre možnosti za uspeh na volitvah. Po podatkih egiptovskega notranjega ministrstva so obtoženi, da so »skušali vzpostaviti ilegalno organizacijo s podružnicami po vsej državi, katere cilj je razveljavitev ustave in prevzem oblasti«. Slednje pa spričo znanih ciljev in dejavnosti uradno prepovedane organizacije ne predstavlja niC pretresljivo novega. »Aretirani niso storiti nic protizakonitega. Mi želimo le uresničiti svoje pravice, ki nam pripadajo po ustavi,« pravi Mamun El Hodaibi, predstavnik za stike Muslimanske bratovščine. Jorg Fischer/dpa SVET Nedelja, 5. febraarja 1995 MEDNARODNA KONFERENCA O VARNOSTI Kako oditi iz Bosne? Spor med Natom in Združenimi narodi se zaostruje MUNCHEN (dpa) - Na ozadju možnega umika bodrih Čelad iz Bosne Pohaja do velikih neso-^ . ij med ZDA in njihovi-mi evropskimi zavezniki. Ameriški politiki so na 32. konferenci o varnosti v Miinchnu svojim evropskim kolegom dali jasno Vedeti, da je sodelovanje ameriških sil pri umiku modrih Čelad iz Bosne odvisno predvsem od te-§a, ali bodo našli odgovor na bistvena vprašanja, ki so v zadnjem Času poja-v*jajo v Severnoatlantski zvezi. Nemški obrambni minister Volker Riihe je v okvira konference zahteval, naj s® za prihodnja posredova-nla Nata pod pokroviteljstvom Združenih narodov sestavi posebno poveljstvo Za enote Severnoatlantske zveze. Nemški zunanji mi-mster Klaus Kinkel pa se le zavzel za novo mirovno Pobudo, s katero bi skušali rešiti bosanski spor. Danes se bo v okviru konference na višji uradniški ravni sestala skupina za. stike. Ameriški senator VVilliam °hen je dal jasno vedeti, da je možni umik modrih Čelad iz Bosne odvisen Predvsem od sodelovanja mneriskih sil v tej zahtevni operaciji. Bistvena naj bi mla vprašanja, ki se poja-vljajo v zvezi s sodelovanjem približno trideset tisoč ameriških vojakov, ki so nujno potrebni ob morebitnem umiku sil ZN iz osne. Slednja vprašanja 86 nanašajo predvsem na Za to potrebna finančna sredstva in način poveljevanja. VVilliam Cohen je za zahodne sile zahteval poo-tastila, da lahko v nuj-Pem primeru bombardirajo srbska ozemlja zunaj bo- sanskega ozemlja. Britanski obrambni minister Malcolm Rifkind se je odločno uprl zahtevam ameriškega senatorja in hkrati poudaril, da je treba v prvi vrsti poskrbeti, da modre Čelade ostanejo na območju Bosne. Nemški obramni minister Volker Riihe pa je dejal, da se mora zveza Nato zavedati nekih novih dejstev, ki so povezana z njenim posredovanjem v Bosni: »Severnoatlantska zveza ne sme postati zgolj izvršni organ Združenih narodov z nezadovoljivim izkupičkom svojega delovanja.« V prihodnje naj bi Nato deloval v okviru sil ZN le še v primeru, da bodo njeni politični cilji od vseh partnerjev sprejeti v enaki meri, da bo obstajal dejansko izvedljiv vojaško-operativen koncept in če bo Severnoatlantska zveza lahko svoje sile in sredstva neovirano izkoristila. Med Natom in Združenimi narodi prihaja v zadnjem Času do velikih nesoglasij, ker poveljevanje modrim Čeladam v Bosni ni jasno urejeno. Zveza Nato za svoja posredovanja potrebuje soglasje predstavnikov ZN. »S tem je obseg posredovanja Nata močno omejen in zato akcije Severnoatlantske zveze pogosto spominjajo na farso,« so dejali nekateri udeleženci konference, ki so enotnega mnenja vsaj glede enega vprašanja: nujnost razširitve zveze Nato na vzodnoevropske države, ki v nobenem primeru ne bi smelo biti usmerjeno proti Rusiji. Madžarski obrambni minister Laszlo je dejal, da njegova država v prihodnje ne bo vama, Ce ne bo pripadala zvezi Nato. Ameriški obrambni minister Perty, njegov nemški kolega Ruhe in ameriški senator Cohen (AP) Leto dni po sarajevski tragediji, ki je pretresla svet SARAJEVO - To nedeljo bodo v Sarajevu zaznamovali žalostno obletnico: natanko pred enim letom je granata, ki je padla na tržnico v središču mesta, ubila 68 ljudi. Ta pokol je izzval osuplost vsega sveta in hkrati pomenil preobrat v vojni. Na trgu Mar-kale danes nobena stvar ne spominja več na moro, ki jo je 5. februarja 1994 povzročila ena sama granata, za katero izvedenci ZN niso povedali, od kod je bila izstreljena. Ranila je približno dvesto ljudi. Trg je majhen, stisnjen med tri poslopja, v katerih so uradi, in poln kovinskih stojnic, na katerih prodaja le nekaj trgovcev. Toda tragični dogodek na tem prizorišču pred enim letom je moCno odmeval po vsem svetu, pretresel evropsko in ameriško javno mnenje in odločilno prispeval k temu, da je Nato postal zaveznik OZN pri njeni mirovni misiji. »To je bil Sok za Evropo in za Ameriko,« pripoveduje sodelavec bosanskega predsednika Alije IzetbegoviCa Kemal MuftiC. »Po tej tragediji so Američani lahko odločneje postavili svoj ultimat. Mi smo doživeli v dolgih mesecih vojne veliko takšnih tragedij. Toda s tujino je paC tako, da jo veliko bolj preseneti nekaj deset ljudi, ki so tragično umrli hkrati, kot pa tisto, kar se dogaja vsak dan.« Pokol na tržnici Markale je bil za generala Michaela Rosa prvi večji preizkus, saj je v Bosno, kjer je prevzel poveljstvo nad mo- drimi čeladami, prišel le nekaj tednov pred tem. Devetega februarja se je sešel z bosanskimi voditelji in z voditelji bosanskih Srbov in si pridobil njihovo soglasje za premirje v Sarajevu kakor tudi za umik težkega orožja dvajset kilometrov stran od mesta. A bolj kot to so zalegle Natove grožnje z letalskimi bombnimi napadi proti tankovskim in topniškim enotam, Ce bi se te znašle na omenjenem območju po 20. februarju, ki jih je srbska stran občutila veliko bolj. Tisti Srbi, ki so ostah v Sarajevu, so občutili olajšanje brez bombnih napadov in skoraj brez skritih ostrostrelcev. V tem Času so topovi utihnili in mesto je že zaCelo dobivati svojo običajno podobo. ZaCeli so voziti rumeni in rdeči tramvaji, znova so začeli voziti avtomobili in od Časa do Časa so prebivalci dobili celo pitno vodo in elektriko. Marca je ZN v pogajanjih uspelo zagotoviti odprtje dveh cest, ki peljeta prek letališča. Zaradi živil in vsakovrstnega blaga so cene na Cmem trgu moCno padle. »Maja, junija in julija smo že skoraj začutili mir,« se spominja profesorica angleščine Mirna. Toda v začetku poletja so Srbi zavrnili mirovni načrt in obtožili bosansko vlado, da odprte človekoljubne poti zlorablja za dobavo orožja. Avgusta so začeli znova obstreljevati mesto, ki je potem skoraj popolnoma potihnilo zaradi štirimesečnega premirja, ki je začelo veljati za božič leta 1994. Nathaniel Harrison / AFP §j*čijA / KO SE ZDRU2ITA AMERIŠKI STIL HITRE POSTREŽBE IN TRADICIONALNA GRŠKA KUHINJA Suvlaki, vsakdanja jed preteklosti in prihodnosti Nekdaj so verjel da vonj na žaru pečenega mesa pomirja jezo bogov, danes si obetajo predvsem velike dobičke ATENE - Nekoč so ga zaničevali, čes da je s akovosti, in ga pripisovali delavskemu razredu nes Pa se suvlaki, grška hitro pripravljena hr V^a med ljudi. Iznajdljivi Grki so predelali, p abui staro in tradicionalno jed, ki je ostala v p •nem ali celo nepozabnem spominu marsikater liSf.u' ^rG(l kratkim so namreč odprli trgovino lakijem in zdaj upajo, da se bo uveljavil doma lu*’ Sai )e verjetno najcenejša hrana, ki jo ti ahko dobi na atenskih ulicah - nabodeni koščki sa’ Pečeni na žaru. »Videti je, kot 1 odprli prvi McDonald v Moskvi. Ljudje čaka; v vrsti tudi čez polno da kupijo nas suvlaki Je povedal Tanos Stef tttdis, eden od direkti r)ev Amfitriona, ki ; Pred kratkim odprl lok boksandrin suvlaki. Loksandra, primera ociran lokal prav zrave McDonaldsa na glavnei trgu, je prvi v verigi n, črtovanih restavraci Mefanidis je dejal, da : že prva zelo dobi obnesla med velikai svetovne trgovine in c J® bilo soočenje z McDi ualdsom zanje pravi i: ziv. Na tem trgu se obračajo največje vsote denarja v Grčiji in restavracije, kot so Wendy’s in Kenny Rogers Roasters, so izpodrinile kavarne z dolgoletno tradicijo. Pretekla sta manj kot dva meseca, odkar so odprli Loksandro, danes pa več kot tisoč ljudi vsak dan čaka na suvlaki. Ni znano, če so suvla-Jti poznali že v starih časih, vsekakor pa naj bi jezo olimpijskih bogov miril vonj na oglju pečenega mesa žrtvovanih živali. Leta 1950 so se skoraj na vsakem vogalu po- javile trgovine, kjer so prodajali suvlaki, vendar so v naslednjem desetletju izginile, saj so se ljudje ustrašili zaradi površne kontrole mesa. V anketi, ki jo je leta 1991 opravila neka grška družba, Jd je prva ustanovila verigo suvlakijevih restavracij Pita Pan, je šestdeset odstotkov ljudi povedalo, da suvlakija niso jedli, saj niso zaupali kakovosti mesa, devetinsedemdeset odstotkov ljudi pa je suvlaki jedlo le v izbranih restavracijah. Joe Mediano, solastnik verige Pita Pan je dejal, da je očitno, da se ljudem suvlaki ni zdel nekaj umazanega zaradi hrane, ampak zaradi restavracij, in da je bil njihov namen dati suvlaki-ju novo podobo. Tri restavracije Pita Pan, ki so jih v Atenah odprli od leta 1993, so zelo moderne, kar privlači najstnike. Dobili so tudi ponu- dbe, naj take restavracije odprejo tudi v Španiji, Franciji in Kanadi. Družba se želi razširiti in upa, da se bo število restavracij povečalo najprej v Grčiji na deset, potem pa se bodo odpravili v tujino in prvo restavracijo v najboljšem primeru odprli že Cez štiri ali pet let. ZaCetna vloga za majhno restavracijo Pita Pan se giblje med trideset in petdeset milijonov drahm. V letošnjem letu nameravajo odpreti še eno ali dve restavraciji, po letu 1996 pa bodo morali odpreti kar pet ali šest restavracij letno. Prva restavracija je stala petinšestdeset milijonov drahm zaradi elitne lokacije na trgu Sintagma, zato pa je bil njen dobiček kar za štirideset odstotkov večji od pričakovanega. V Loksandri se mešata ameriški stil hitre postrežbe in tradicionalni grški videz s prevladujočo modro in oker barvo. Stefanidis je dejal, da niso niti pomislili, da restavracije ne bi opremili tradicionalno. Da bi se tej podobi čimbolj približali, so najeli celo starejšega možaka, ki pred gosti pripravlja meso, kot so to počeli v starih restavracijah suvlakija. Hrano v Stefanidisor vih restavracijah so malo spremenili in prilagodili poslovnežem, ki so vse pogostejši obiskovalci restavracij s hitro prehrano. Pojavilo se je povpraševanje po bolj zdravi hrani, zato ponujajo tudi kokošji suvlaki in grško solato. Stefanidis meni, da je poleg dobre kakovosti in skbnega preučevanja trga primeren tudi Cas, saj se zdaj, ko na Balkanu narašča nacionalizem, Grki vračajo k svojim koreninam. Dina Kiriakidu / Reuter PRESS OD ZAGREBA DO SKOPJA 0 tisoč dni obleganem Sarajevu in o Jovanu Gvozdenoviču PECAT Pečat objavlja besedilo generala Hrvaške vojske Karla Gorinška o vojni na Hrvaškem in BiH, v katerem med dragim piše: ... »Oborožene bitke, ki zdaj potekajo na bojišču BiH in obojestranska strateška koncentracija ter razvoj oboroženih sil Hrvaške in ZR Jugoslavije (z vojskami Karadžiča, Mladiča in AbdiCa) na območju, ki sega od Drave do Konavel, ne napoveduje mirnih dni, paC pa nadaljnja zaostrovanja in možnost splošnega vojaškega spopada ... Splošni vtis je, da je večina mednarodnih dejavnikov mimo pristala na razmere na terenu, strani v spopadu pa prepustila njihovi iznajdljivosti in sposobnosti za vojskovanje ... Unprofor je doživel poraz, zato Čedalje pogosteje napovedujejo njegov odhod, pa tudi odhod sil Nata. ZDA so napovedale od dvajset do petindvajset tisoč vojakov. Verjetno je, da bodo Rusi na drugo stran napotili vsaj 50 tisoč svojih vojakov. Islamske države ponujajo Sarajevu vojake, tako da se utegnejo na vsaki strani v BiH razmestiti vojske tujih pokroviteljev...« MONITOR Monitor objavlja izjavo generala Radomirja Damjanoviča o dogajanjih v Plevljih: ...»V občinski zgradbi sem na svoje oCi videl Momirja Bulatovi-Ca, kako se objema s Čekom DaCeviCem, znanim teroristom..., ki je zažgal Plevlje, ko pa sem hotel prijeti ljudi iz vrst Srbov in Črnogorcev, ki so nastavljali razstrelivo pod hiše Muslimanov, nisem dobil pooblastil črnogorskega ministrstva za notranje zadeve, saj so mi tam rekli: ti so naši...« VREME Vreme objavlja izide raziskav, ki so jih opravili v Srbiji (brez Kosova). Na vprašanje: s pripadnikom katerega naroda iz nekdanje Jugoslavije bi najraje živeli v soseščini? - so bili odgovori takšni: z Makedonci 16, 4 odstotka, s Slovenci 6, 7 odstotka, s Hrvati 0, 3 odstotka, z Muslimani 0, 8 odstotka - z nobenim 25 odstotkov; z vsemi 48, 6 odstotka. Na vprašanje: s pripadniki katerega naroda iz nekdanje Jugoslavije bi najraje popili kavo? - so bili odgovori naslednji: z Makedonci 15, 8 odstotka, s Slovenci 5, 6 odstotka, s Hrvati 1, 1 odstotka, z Muslimani 0, 9 odstotka, z nobenim 23 odstotkov, z vsemi 50, 9 odstotka. 1 .II «1 Ljiljan piše: »Manifestacija ‘TisoC dni obleganja Sarajeva je končana, Sarajevo je dva dni uživalo praznik... prišli so župani znanih in lepih mest, prišli znani borci za svobodo, agitatorji, pesniki... Sarajevska manifestacija se je časovno ujemala z obdobjem obeleževanja 50-letnice osvoboditve Auschvvitza. Ce se samo spomnimo, kako brezupen je bil položaj evropskih Židov pred pol stoletja, in kako jim je uspelo moralno in politično kapitalizirah svoje žrtve. Takšno podjetje čaka tudi bošnjaški narod in vso zamisel Bosne... Ob 50-letnici osvoboditve tovarne smrti sta drug ob drugem stala Elie VViesel, denimo, eden tistih, ki je preživel v Auschvvitzu, in Zoran Lilič, predsednik ‘države1, ki pestuje fašizem in ohranja taborišča, kakršen je bil Auschvvitz: Manjaco, Omarsko, Ke-ratem, Sušico, Bratunac, Luko, Batkoviće, Kulo, pri tem pa niti besede o Bosni... Zato srečanje v Auschvvitzu ne pomeni izraza spoštovanja do žrtev fašizma, paC pa je vse skupaj namenjeno pozabi srbskega fašizma v Bosni in ruskega v Čečeniji. Ali tega ne potrjuje najbolje to, da je bila na slovesnost povabljena tudi ‘ZRJ‘«? OSLOBOĐENJE Oslobodjenje objavlja, da je Deklaracijo o svobodnem in nedeljivem Sarajevu podpisalo 401.805 ljudi iz 52 držav. Besedilo deklaracije s podpisi bodo zvezali v 50 knjig, ki jih bodo predali generalnemu sekretarju ZN Butrosu Galiju, ameriškemu predsedniku Clintonu, skupini za stike EZ in Svetu Evrope. nOJIHTUO Politika obširno poroča o tem, da je Scotland Yard v Londonu prijel Johna Kenedyja, ki se je rodil kot Jovan GvozdenoviC. John Kenedy je sicer osebni sekretar kentskega princa in nekdanji poslanski kandidat Konser-vativne stranke za angleški parlament, na volitvah leta 1992. Pripadniki protiobveščevalne službe MI 5 so ga spremljali dve leh. Na obtožbe, Ceš da je v Londonu organiziral center militantnih Srbov, je Kenedy odgovoril: »Obtožnica, ki me bremeni, je popoln nesmisel«. MI 5 ga je zaCel spremljati zaradi njegovih tesnih povezav s srbskimi vojaškimi cilji, pa tudi zaradi stikov, ki jih je navezal s sodelavci obrambnega ministra Malcolma Ri-fkinda. Kenedy je imel dostop do najvišjih ravni hierarhije konservativne stranke. MI 5 ga je spremljal zaradi njegovih tesnih povezav z militantnimi Srbi, Scotland Yard pa ga je prijel zaradi poskusa izsiljevanja denarja od libijskega princa Idrisa el Sanusija. Kenedy je demantiral, da bi organiziral kakršenkoli center militantnih Srbov v Londonu, zanikal je tudi govorice, češ da je uradni predstavnik Radovana Kara-džiča... Izbral Zoran OdiC Spet ga bodo sprejeli z veliko zamudo LJUBLJANA - Tako kot v preteklih letih bo tudi letos državni proračun, ki je v urejenih državah pod streho seveda še pred začetkom leta, sprejet zelo pozno, po najboljši različici verjetno šele maja! Vzrok za to je -poleg poznega sprejetja proračunskega memoranduma v decembru in zelo težavnega usklajevanja med ministrstvi - gotovo tudi dejstvo, da sta se parlament in vlada v zadnjih mesecih preveč ukvarjala sama s sabo, za pomembnejše stvari pa je zmanjkalo Časa. Procedura sprejemanja proračuna v državnem zboru je zaradi sprememb poslovnika precej dolga in traja menda kar 76 dni od vložitve predloga proračuna v parlamentu. Trenutno še nismo tako daleC, saj usklajevanje številk med ministrstvi še vedno poteka; naslednji teden bo minister za finance, ki ponavadi predsta- vi predlog proračuna, odsoten, tako da bi bil proračun v vladi lahko v najboljšem primeru sprejet šele po dveh tednih. Zamuda pri sprejemanju proračuna se tako letos ne bo prav nic skrajšala. (Lani je parlament sprejel proračun 6. maja.) Kot se spominjamo, je bilo pri razpravi o proračunskem memorandumu govora o dveh različicah odhodkov novega državnega proračuna, pri Čemer je vlada poudarjala, da je za državo sprejemljiva samo skromnejša varianta. Ta je predvidevala največ za 503 milijarde tolarjev odhodkov proračuna, zdaj pa je govora o najveC 510 milijardah. Ze ob memorandumu je bilo jasno, da bo kaj takega zelo težko doseči, saj bi se bilo treba selektivno ali linearno odreci delu zahtevanih sredstev za že sprejete nacionalne programe po posameznih področjih. Ce bi namreč te programe v celoti izvajali, bi se morala investicijska sredstva iz proračuna realno povečati kar za polovico. Toliko denarja država preprosto ne more zagotoviti brez velikega povečanja državnega zadolževanja, kar je dolgoročno nesprejemljivo. Vlada bo, kot kaže, vztrajala pri izhodiščih, določenih v proračunskem memorandumu, zlasti pa pri uravnoteženem proračunu in Cim manjšem zadolževanju države. Dejstvo je, da se bodo realno povečala sredstva za plaCe državnih organov in izvajalskih organizacij že zgolj zato, ker je bilo v lanskem proračunu upoštevanih le enajst plač, tokrat pa jih bo dvanajst. Več stroškov bo imel državni prora-čun tudi zaradi povečanja odplačil dolga in poravnavanja tekočih obveznosti pokojninskemu zavodu. Realno naj bi se povečale tudi subvencije in transferi gospodarstvu ter sredstva za plačilo obresti, kjer je treba upoštevati še verjetno sklenitev sporazumov s konzorcijem komercialnih bank in s Članicami pariškega kluba o tem, koliko dolgov nekdanje Jugoslavije bo odplačala Slovenija. V memorandumu je še pisalo, da se bo država zadolžila za plačilo javnofinančnega primanjkljaja (v pokojninski in zdravstveni blagajni) ter za odplačilo domačih in tujih dolgov predvsem v tujini, saj je domači trg premajhen in premalo razvit. A zadolževanje v tujini je dvorezen meC, saj pride do težav s tečajem in obrestno mero. Zaradi tega bi bilo pametno Cim večji delež javnofinančnega primanjkljaja pokriti iz tekočih prihodkov proračuna, kar pa seveda pomeni, da je prostora za usklajevanje in kupčkanje mini- strstev še manj. Hkrati se je vlada uštela tudi pri ocenah, koliko denarja bodo potrebovale občine. V memorandumu se je temu problemu preprosto izognila tako, da so izračuni temeljili še na starem sistemu financiranja občin pred uvedbo lokalne samouprave (predviden je bil realno nespremenjen obseg), zdaj pa se je izkazalo, da bodo odhodki proračuna za nove občine večji od prihodkov. Kot je že običajno, tudi tokrat želje ministrstev precej (menda za veC kot 150 mibjard tolarjev) presegajo realne možnosti države, kot jih ocenjuje finančno ministrstvo. Ali povedano drugače: ministrstva so po stari praksi napihnila svoje zahteve vedoC, da jim bodo sredstva itak precej oklesti-b, nazadnje pa bi jim morda še vedno ostalo veC, kot bi bilo res nujno potrebno. Andreja Rednak Nastopil je čas komedijantov CELJE - S krajšo koreografijo celjskega Studia za ples Igen so v petek zvečer v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju odprli letošnje Dneve komedije. Smehu je vstop v celjski Talijin hram simbohčno dovolil plesalec v domiselnem kostumu kralja komedije Charbeja Chaplina. Petkov večer so nato nadaljevali igralci Prešernovega gledabšča iz Kranja s predstavo Kadar mačke ni doma, vCeraj pa je vnovič polno dvorano celjskega gledabšča navdušil ansambel SNG Drame iz Ljubljane s komedijo Change. Vsak petek in soboto do konca februarja bosta v Celju na vr-sh še po dve predstavi slovenskih pokkcnih in tudi amaterskih gledahšč, vstopnice za vse predstave pa so bile razprodane že pred Časom. Vsak večer bodo gledalci lahko izbirab komedijanta in komedijantko večera, strokovna žirija pa bo 26. februarja na svečanem zaključku Dnevov komedije podelila priznanja Žlahtna komedijantka, Žlahtni komedijant in Žlahtna komedija leta 1995. Dneve komedije bo spremljalo tudi nekaj gostovanj zunaj Celja, simpozij o slovenski komediji in na kulturni praznik premiera celjske predstave Z. Hočevarja Smejci v režiji Francija Križaja. Poseben posladek se ljubiteljem teatra obeta ob zaključku Dnevov komedije, ko bo izven konkurence na celjskih odrskih deskah gostovalo zagrebško gledah-šCe Gavella z Wildovim delom Važno je biti resen. Brane Piano Dneve komedije je odprl Chorli Chaplin (Foto SHERPA) Knjiga o boju za obstoj Slovencev SLOVENJ GRADEC - V koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec je bila v petek v počastitev slovenskega kulturnega praznika in 50. obletnice osvoboditve predstavljena knjiga Protifašistični od-por/Koroška od začetka vstaje do konca leta 1943. Uro pred tem pa je bila v prostorih Galerije likovnih umetnosti odprta likovna razstava umetnice One B. iz Dunaja. Razstavo so prenesli iz Mestne galerije v Ljubljani, omogočilo pa jo je veleposlaništvo Republike Avstrije v Ljubljani. O njej je kustus galerije Jernej Kožar med drugim dejal, da »to ni slikarstvo, ki smo ga vajeni, ampak gre za objekte postavljene v prostoru, za funkcioniranje med objektom in prostorom ter med gledalcem in objektom. Vsaka razstava je na neki naCin unikatna, vedno umetnica razstavi predmete na način, ki ga zahteva specifični prostor galerije. Sama umetnost je globoko filozofska«. Knjiga o protifašističnem odporu na Koroškem z obeh strani meje do konca leta 1943 je nastajala 20 let. Avtorja sta domačin Bogdan Žolnir, ustanovitelj in dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu, in Mile Pavlin, pisec zgodovinskih del in pisatelj. Knjiga je nastajala na osnovi pisnih gradiv, pripovedovanja ljudi, preverjanja in terenskega dela. S tem je ohranjen pomemben del zgodovine, kar je še posebej vredno v Časih poskusov omalovaževanja odpora naših ljudi proti okupatorju v drugi svetovni vojni, je bilo rečeno na slovesni predstavitvi. Sedanji ravnatelj muzeja Marjan Linasi pa je ob predstavitvi knjige dejal, da knjiga govori »o boju za obstanek Slovencev v najtežjih Časih in na najbolj izpostavljenem ozemlju.« Samo Save RAZSTAVA / FOSILI Ena največjih stalnih paleontoloških zbirk Razstavljenih je okoli 1600 eksponatov, ki jih je zbral Franc Pajtler iz Rač - Šolniki je ne bi smeli spregledati SLOVENSKA BISTRICA - Razstavni prostor gradu Slovenska Bistrica je bogatejši za novo stalno zbirko. V petek zveCer so slovesno odprli zbirko fosilov in mineralov, ki jih je zbral Franc Pajtler iz Rač. V dveh razstavnih sobah je približno 1600 eksponatov (tisoč fosilov, 500 kristalov in sto recentnih školjk) od skupno približno 12.500 primerkov, ki jih je zbral vneti zbiralec. Za Slovensko Bistrico je ta novost vsekakor pomemben kulturni dogodek, kar je dokazala tudi množica prisotnih na otvoritvi. Gre namreč za eno redkih in najveejih stalnih paleontoloških zbirk v Sloveniji. Paleontološke dragocenosti amaterskega zbiralca so strokovno uredili dr. Dragica Turnšek, ki je strokovno obdelala fosilne in recentne korale, dr. Mario Pleničar je določil kredne školjke, mag. Renato Vidrih je pomagal pri določanju mineralov, dr. Vasja Mikuž pa pri določanju mineralov in fosilov. Za tehnično izvedbo razstave pa sta zaslu- žna Areta Ravnjak in Stane Gradišnik »V pol leta smo s Pragerskega in iz Račkega gradu pripeljati za dobre tri tovornjake fosilnega in mineraloškega gradiva, ki ga je zbral Franc Pajtler. Na obrobju mesta Maribor je tako nastala ena najveejih paleontoloških zbirk, vrhunsko strokovno obdelana in primerna za množične oglede. S takšno zbirko bi se ponašalo tudi vsako večje slovensko mesto,« meni Stane Gradišnik, strokovni kulturni delavec v občini Slovenska Bistrica »Slovenskobistriški razstavni prostor se tako uvršča med redke slovenske kraje s popolno ponudbo. Razstavo bodo lahko zdaj za praktični pouk in študij izkoristile osnovne in srednje šole, pa tudi študenti paleontologije, geologije in biologije. Skratka, ponuja možnost praktičnega pouka in šolniki skoraj ne bi smeti mimo nje. Vse to pa bistriškemu gradu odpira nove možnosti in drugačne razsežnosti prihodnjega kulturnega razcveta.« Lastnik zbirke Franc Pajtler pa pravi: »VeC kot dvajset let je minilo, od kar sem se prvič srečal s fosili in jih zaCel nacrtno zbirati. Tu je le del zbirke, kar daje človeku povod za razmišljanja o mnogih usodah zasebnih zbiralcev in zbirk Vedno sem bil mnenja, da so zbirke v kartonskih škatlah mrtve zbirke ter da jih je treba pokazati občinstvu in navdušiti za zbiranje tudi mladi rod.« Janko Štruc Azijski tigri se sončijo na veseli obali ■■■■■■■■■■I BOZO KOVAČ O sorazmerno mladem politiku, ki pri mnogih vzbuja velike upe, pripovedujejo zlobni jeziki (kakšni naj bi sicer bili) prijateljev iz iste stranke, da se je neko jutro še pozorneje kot običajno zazrl v ogledalo. Posledice so bile daljnosežne, Ce že ne kar usodne. Zagledal se je vase in od tedaj je prepričan, da ga ni Slovenca, ki bi bil bolj poklican, da spravi javne zadeve v pravšnji sklad. Cinični intelektualci, ki jih že zaradi kritične distance do domačih političnih dogajanj narodno zavedni razumniki gotovo ne bi sprejeti medse, gredo v takšnih šalah še dlje. Trdijo, da so se Slovenci ob morda najveCjem dogodku v svoji nacionalni zgodovini, se pravi, ob osamosvojitvi, skupinsko zazrti v svojo podobo in od tedaj se zdijo sami sebi najboljši narod na svetu. Kvečjemu Avstrijcem bi priznali kakšno točko prednosti. Takšen cinizem nekaterih slovenskih izobražencev seveda nima zadostne in resne opore v dejstvih, kar pa ne pomeni, da v njem ne bi moglo biti zrno resnice, še manj, da o njem ne bi smeti razpravljati. Navsezadnje se vesoljna Slovenija pogosto in prav vročekrvno pogovarja o pasjih bombicah in dimnih raketah, ki jih spuščajo nekateri politiki. Ko se trušč poleže in dim razkadi, ne ostane nic, le Cas je v loku odhitel dalje. Na takšne misli napeljuje tudi pripravljanje zakona, ki naj bi z denarjem pomagal najbolj opuščenim in onemoglim območjem v državi. Namera se zdi veC kot dobra. Slovenija zdaj namreč sorazmerno slabo skrbi za območja, ki nimajo dovolj lastne moti za razvoj. Komaj kakšnih 1. 400 tolarjev letno po državljanu namenja za razvojno onemogla območja, primerljive države nekajkrat veC. A še za ta denar ne ve natanko, kako je porabljen. Zdaj naj bi bila država kljub siceršnjim centralističnim težnjam boljša mati tudi za šibkejše regije. Razne slovenske Haloze, morda tudi Tolmini bi dobiti nekaj veC denarja za podjetne domačine, ki bi znati ustvarjati nova delovna mesta. Kaj pa bodo delali na njih? To vprašanje se zdi bistveno, kajti denar je mogoče porabiti tudi nesmotrno, Ce ni prave ideje, o čemer premore Slovenija kar precej izkušenj. Težko pa je imeti dobre zamisli, Ce si zagledan vase, kar po velikih dogodkih, kakršna je bila slovenska osamosvojitev, ne bi bilo prav nic nenavadnega. Morda bi temu lahko rekli samozadovoljna letargija, v kateri se, gledano z gospodarskega stališča, ne ravno premišljeno troši, kar je še otipljivega. MoCno razširjen odpor do tujih naložb pa pride neznansko prav takšnemu stanju duha, ko se upira na vrata trkajočim spremembam. Nove ideje in pobude med tem samotarsko krožijo po raznih neformalnih srečanjih. In sploh jih ni malo. Eni sanjajo o regijah, ki bi lahko potisnile naprej vso Slovenijo. Za primer med drugim omenjajo slovensko obalo, ki bi lahko postala poslovno območje, s katerega bi Singapurci in drugi azijski tigri naskakovali evropske trge; pristajale bi velikanske tovorne ladje, zaradi tovorov globoko pogreznjene v slovensko morje, kolikor bi ga še ostalo po morebitni mednarodni arbitraži na zahtevo Hrvaške; to območje naj bi bilo tudi turistični paradiž z razkošnimi hoteti in igralnicami, ki bi privlačile petične tujce. Kaj res?! Varuhi »poštenega slovenstva« bi se ob takšni pobudi prav gotovo zgroziti in dvigniti glas, saj sanjajo o tihožitju v podalpskih dolinah. Morda bi dvigniti glas tudi Hrvati, ki imajo svojo nic veC nekdanjo Reko, Italijani, ki bi radi obuditi umirajoči Trst, našel pa bi se še kdo, ki mu ne bi bilo prav, da slovenska obala cvete brez njegovega sodelovanja. Bi že vsakdo našel kljuko, na katero bi lahko obesil svoje ugovore. Slovenija premore tudi bolj učene sanje, a še vedno dovolj otipljive. Spodbudno je poslušati profesorja, ki ima natančne načrte za gospodinjskega robota; vidi ga kot stranski proizvod še bolj zapletenianizirana Slovenija je preveč zazrta v razdeljevanje tistega, kar pac ima, v lastnino, ki naj bi prišla v roke temu ali onemu delu elite. Zaposlena je s tistim, kar že obstaja. Novo ostaja na ravni spontanosti. Ni še ustanov oziroma ljudi, ki bi to spontanost zmogli in znati tako organizirati, da ne bi zatrti prislovične slovenske domiselnosti, obenem pa bi jo postaviti na urejene razvojne in poslovne tirnice. Sociologi bi k temu morda rekli, da bi bila za Slovenijo najprimernejša »organizirana spontanost«. Kakšna bi bila videti, najbrž nihče ne ve. Gotovo pa brez nje ne bo šlo. To se že vidi. ejene razvojne in poslovne tirnice. Sociologi bi k temu morda rekli, da bi bila za Slovenijo najprimernejša »organizirana spontanost«. Kakšna bi bila videti, najbrž nihče ne ve. Gotovo pa brez nje ne bo šlo. To se že vidi. Italija je ta teden dobila novo vlado pod vodstvom niinistrskega predsednika "toiberta Dinija. To bi moral biti v normalnih državah osrednji dogodek, ki najbolj zanima vse državljane. Toda v Italiji ni bilo tako. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da je ta teden bolj kot razprava in glasovanje o zaupnici uinijevi vladi v obeh vejah Parlamenta italijansko javno manje pretresel najprej uboj navijača Genoe pred nedelj-ako tekmo nogometne A lige z Milanom, nato pa Se sklep italijanskega olimpijskega odbora Co-nija, da zaradi tega za konec tega tedna odpove vse športne prireditve v Italiji na vseh ravneh. Gre za zgodovinsko odločitev, ki nima primerjave, saj se je šport doslej ^stavil samo za časa vojn. Toda zakaj le do te odločitve prišlo prav zdaj, *®kaj se za kaj takega športne in tudi dnige oblasti niso odločile že prej, saj )e navijaško nasilje v italijanskem nogometu doma že dolgo, pa tudi žrtev je bilo že preveč. Morda je treba vzroke zn to iskati v dejstvu, da so na stadionu v Genovi za smrt Vincenza Spagnola zvedeli že med igranjem prvega polča-so. ko je neka privatna radijska postaja sporočila, da je navijač Genoe umrl, kor ga je pred stadionom zabodel eden od navijačev Milana, kmalu za tem pa je za to zvedela praktično vsa Italija preko radijskih in TV sprejemnikov. Zato tudi ne preseneča odločitev vodstev Genoe in Milana, da srečanja ne nadaljujejo. Tudi to je bil precedens brez primerjave. Dovolj bo, če osvežimo spomin na tragično srečanje finala pokala evropskih prvakov med Juven-brsom in Liverpoolom v Bruslju, ko je teta 1986 na tribunah stadiona Heysel Po divjanju angleških navijačev umrlo 39 navijačev Juventusa. Pa vendar so sreCanje - v imenu javnega reda!!! - tak-mt odigrah od prve do zadnje minute, _t so doslej tudi odigrah vsa srečanja v italijanskem prvenstvu, pa čeprav so ^ tribunah in zunaj stadionov padle žrtve med navijači. , Angleže je tragedija na Heyselu rzučila. Angleška vlada je leta 1986 Proti navijaškemu nasilju sprejela iz-mdno ostre ukrepe, ki jih je uokvirila v tn zakone, ki pohdji in sodstvu dajejo Posebna pooblastila. Zakon so kasneje Se dopolnili, vse kršitve pa ureja ka-zenski zakonik, v skladu s katerim so NASILJE H^A Š P O Rj^N I H j G Rj Š C I H Bo nedelja brez športa dovolj visoka cena za človeško življenje? mm po hitrem postopku obsojeni vsi tisti, ki vdrejo na stadione, mečejo nanj razne predmete, ah pa z rasističnimi in opolzkimi transparenti ter vzklikanjem žalijo kogarkoh. Italijanski »navijači« - pri tem nikakor ne mislim na tiste, ki se v nedeljah podajajo na stadione, da bi športno navijah za svoje ekipe - pa vse to vsaj za zdaj lahko povsem mimo počenjajo. Rasistični in drugi transparenti, ki s svojo vsebino pozivajo k nasilju, so za marsikoga le znak nedolžnega?? pobalinstva, prešerne objestnosti mladih, ki v bistvu nikomur nočejo nič žalega. Pa je to res? Prepričan sem, da ne. Vincenzo Spagnolo je v zadnjih petnajstih letih samo zadnja žrtev na seznamu mrtvih in ranjenih. Kultura nasilja je namreč ob nogometnih stadionih tako razširjena, da jo bo brez ustreznih zakonskih in dingih ukrepov težko izkoreniniti. Ob tem pa bo potreben tudi razmislek o pohtični pripadnosti najbolj nasilnih navijačev. Dejstvo je, da je jj številne rasistične transparente in s sj tem povezana vzklikanja k nasilju H kaj lahko povezati s skrajno desnico. Napisi »Boia chi molla,« nacistični simboli in drugi podobni znaki jasno kažejo, kdo so njihovi botri, ki pa se danes pod preobleko dvorednih suknjičev vsaj navidez v javnosti tega pokroviteljstva otepajo. Tudi zakon je n a -sil Rado Gruden nimi navijači precej miL Dekret Maro-ni-Biondi je za navijaške huligane predvideval prepoved obiska stadionov in v času nogometnih tekem obvezno javljanje na policijskih komisariatih. Toda ustavno sodišče je dekret ocenilo kot neustaven, ker daje pohdji prevelike pristojnosti brez ustreznega sklepa sodišča in s tem omejuje osebno svobodo. Vlada Lamberta Dinija in novi notranji minister Brancacdo zdaj zagotavljata, da bodo v kratkem poskrbeti za nove učinkovite ukrepe. Upajmo, da bo res tako. Vodstva nogometnih klubov so šla doslej dokaj mirno mimo teh dogodkov. Ob deklarativnih obsodbah ob tragičnih dogodkih, kaj več za preprečitev nasilja na stadionih niso storila. Se več. Javna tajnost je, da klubi delovanje navijaških klubov vsaj deloma financirajo, jim finančno pomagajo pri potovanjih za ogled tekem v gosteh in podobno. Klubi vse to seveda za-| nikajo. Pa tudi v njihovih bilancah teh vsot najbrž ni. Vendar v Ita- liji črnih fondov v bilancah ni niti nekaterih astronomskih vsot za nakupe nogometašev. Klubom take vrste navijači tudi velikokrat služijo, ko je treba odstraniti kakega trenerja ah koga drugega, ki ni več po volji klubskih uprav. Najbrž bi se vodstva klubov precej globoko zamislila in tudi drugače ravnala, če bi morala namesto države oziroma davkoplačevalcev pokriti milijardne stroške za armado več tisočev policistov, karabinjerjev in drugih, ki so vsako nedeljo zadolženi za zagotavljanje varnosti na italijanskih nogometnih stadionih. Predlogov za preprečitev nasilja na tribunah nogometnih stadionov je veliko. Ob zahtevah po sprejetju učinkovitih zakonskih ukrepov so najbolj številni tisti, ki se ogrevajo za prepoved organiziranih množičnih potovanj navijačev na gostujoče tekme, v zameno pa naj bi s pomočjo novih tehnologij navijačem omogočili ogled tekem preko TV zaslonov. Morda to lahko predstavlja neko rešitev, ki pa nikakor ne more biti dokončna. Dokler se ne bo spremenila navijaška kultura, bo najbrž vse zaman. Odveč so nekatere izjave, s katerimi sta se v teh dneh oglasila Silvio Berlusconi in Gianni Agnelli, da je navijaško nasilje splošen svetovni pojav. Take izjave pomenijo zatiskanje oči pred dejstvom, da samo v Italiji obstajajo stadioni s pravimi kletkami za »ukrase«. Angleški stadioni, ki so biti v preteldosti tudi večkrat prizorišče tragičnih dogodkov, pa so zdaj v večini primerov celo brez zaščitne ograje, ki loči občinstvo od igralcev, da o drastični ločitvi navijačev v italijanskem stilu sploh ne govorimo. Ob vsem tem se lahko vprašamo, ali je ita-lijanski nogomet (in šport) že tako degeneriran, da brez nasilja sploh ne gre, ah pa gre za splošen družbeni pojav, v katerem ob padcu najrazličnejših idealov in izgubi vrednot mnogi vidijo izhod samo še v nebrzdanem nasilju, ki je danes mogoče ob nogometnih igriščih, jutri pa morda lahko dobi mnogo širše okvire? Upajmo, da ne. Morda je za nas, ki živimo odmaknjeni od vsakotedenskih velikih športnih dogodkov, vsa ta stvarnost vsaj deloma tuja V naši dežeti, razen v košarki in rokometu, nimamo predstavnikov v najvišjih itatijanskih ligah. Pri teh športih je tudi nasilja veliko manj. Pa vendar niso tako daleč časi, ko je tudi Trst (in Videm) doživljal pohode »ultrasov«, februarja leta 1984 pa je v neredih po pokalni tekmi med Triestino in Udinesejem umrl navijač Triestine, katerega je eden pohcistov udaril s pendrekom. Od takrat je minilo deset let Udinese nastopa v B ligi. »Prvoligaški« stadion Nereo Rocco v Trstu pa je samo še spomenik megalomanskim ambicijam nekaterih tržaških upraviteljev in takratnega vodstva Triestine, ki je nato po najrazličnejših peripetijah pristala v meddeželni ligi. In če je treba za prvoligaški nogomet plačevati tudi z življenji, mi ni žal, da je tako. Nedelja brez športnih dogodkov mora za vse predstavljati pomemben vzrok za premislek. Itatijanski nogomet, ki zavzema daleč najpomembnejše mesto v italijanskem športu in ki posredno zagotavlja pomembna finančna sredstava tudi ostalim športom, je danes na zatožni klopi. V interesu vsega športa je, da bo našel pot iz labirinta, v katerem se danes nahaja Absurdna smrt Vincenza Spagnola, ki je umrl samo zato, ker je bil navijač napačnega kluba, mora vsem služiti kot zadnji opomin. Drugače bo prepozno. In takrat ne bodo pomagati ne pozivi k strpnosti in razumu in ne demonstrativne prekinitve tekmovanj. Takrat bo šport mrtev. Tega pa ne smemo dovoliti! KULTURNE USTANOVE SLOVENCEV V ITALIJI Mala mestna vila, nekoliko odmaknjena od tržaškega mestnega vrveža, ki je samo kakšno ulico nad in pod njo skorajda neznosen. Težko bi uganili, da je v njej osrednji sedež Glasbene matice in tudi Glasbene šole Marija Kogoja. Kdor verjame v zakrite igre usode, bi lahko rekel, da je pač glasbena šola morala imeti sedež v ulici, ki so jo poimenovali po glasbeniku, italijanskemu seveda, po ne preveC znanemu Ruggieru Manni. Ce je zunanji izgled dovolj ugleden, pa notranjost takoj izda, da je stavba dotrajana in ne povsem primerna za Solo, še zlasti ne za posebno Solo, kakršna je glasbena. Sicer pa je to samo dokaz veC, da Glasbena matica - kot ostale kulturne ustanove Slovencev v Italiji -največkrat ne more izbirati. In zato morajo vsiljene pomanjkljivosti postati izziv, ne samo da preživiš, temveč da na številnih negativnih izhodiščnih pozicijah gradiš svoj obstoj in razvoj. Ce se še za hip pomudimo pri medi vili nad tržaško glavno železniško postajo, lahko takoj ugotovimo, da je pretesna, oziroma, da njena notranja prostorska meditev prav gotovo ni najbolj prikladna za glasbeno šolo. Zato je bilo iskanje drugih sedežev, ne samo po okoliških vaseh, temveč tudi v mestu, še nujnejša, kot bi to npr. zahtevala precejšnja razpršenost slovenskega prebivalstva. Tako se je ustvarila precej razpredena mreža podružniških sedežev, ki so dobili svoje domovanje predvsem v prostorih kulturnih društev, ponekod v »normalnih« šolah, včasih tudi po župniščih. Z organizacijskega vidika je mogoče malce naporno usklajevati vse - upoštevati je treba na primer, kje posamezni gojenci prebivajo, kakšen predmet so izbrali in ne nazadnje tudi stopnjo šolanja -kakšno neugodonost premikanje po teritoriju predstavlja tudi za profesorje, vendar pa ima posejanost podružnic slovenskih glasbenih šol po širokem območju, kjer živijo Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini, nedvomne pozitivne note. Slovenska kulturna dejavnost preko glasbenih not odmeva s številnih koncev, prostori slovenskih kulturnih društev so zasedeni (pa čeprav so tudi ti vse prej kot idealni za glasbeni pouk), otroci (in njihovi starši ali širše sorodstvo zadolženo za zamudno prevažanje otrok) pa v kraju ali mestnem predelu, kjer živbijo, lahko zadostijo tudi osnovpi potrebi po glasbeni izobrazbi. V splošnem radi rečemo, da glasba povezuje ljudi, ker gre za univerzalno govorico, ki ne uporablja besed in zato ne pozna jezikovnih zaprek. Primorski Slovenci so se globje-ga, ne samo kultumo-vzgojne-ga pomena glasbenega šolanja, zavedali že na začetku tega stoletja, saj so Glasbeno matico v Trstu ustanovili že leta 1909, ko je bila mogoče narodnostna nestrpnost manjša od današnje - med drugim sta bila tržaško in goriško področje še v okviru avstroogrskega cesarstva - očitno pa je bilo v večjih centrih občutno podcenjevanje »slovenskega kmečkega življa«. Glasba torej kot del neobhod-no potrebnega kulturnega izobraževanja, s katerim bi začeli izpodbijati predsodke... Tako takrat, kot še danes pa je glasba tudi način za spoznavanje in zbliževanje med pripadniki manjšine. Ko jezik ni več dovolj trden most, ga je treba podpreti z močnimi in prikladnimi temelji. Na takšnih temeljih pa se lahko speljejo tudi poti drugačnega povezovanja, ki ne izvira več iz specifičnosti (npr. narodnostne), temveč neposredno iz univerzalnosti glasbe. Ne samo, da glasba ne pozna jezikovnih preprek, tujek v njenem prostranem svetu so tudi (ali bi morala biti) ideološka razhajanja, raznovrstni besedni in miselni nesporazumi. O tem prav gotovo ne razmišljajo mali Roberti, Davidi in Martine, kojih, malo na lastno željo malo pa po prepričevanju staršev, vpišejo v pripravnico klavirja, violine ali harmonike, za katere je še največ povpraševanja, čeprav je dandanes izbor učnih predmetov izredno širok. Na sedežih slovenskega glasbenega šolanja v Italiji je možen vpis v razrede klavirja, violine, viole, čela, flavte, kljunaste flavte, klarineta, trobente, pozavne, roga, kitare, harmonike, solopetja, teorije in solfeggia, harmonije, zgodovine glasbe, komorne igre, orkestralnih vaj in predšolske glasbene vzgoje. Seveda vsaka posamezna podružnica ne omogoča pouka vseh predmetov, kar mogoče včasih povzroči, da se morata Sandi ali Martina spoprijeti z glasbilom, o katerem onadva ali starši zanju niso razmišljali. Ob preglavicah glede najboljše možne izbire pa si morajo starši naložiti še breme šolnine, ki ni prav zanemarljiva. Vse glasbene šole, ki sodijo v okvir Glasbene matice, so namreč zasebne ustanove in kot take lahko računajo na precej skromno podporo iz javnih fondov. In - kot kažejo zadnje izkušnje - lahko ta vir popolnoma usahne, ker nanj položijo težak kamen nerazumevanja. Zato si GM že od leta 1972 prizadeva, da bi postala javno pravna ustanova in končno polno zaživela kot glasbena šola oz. državni konservatorij. S finančnega vidika bi ureditev statusa ustanovi zagotovila mirnejše življenje, družinam pa bi odvzela večji del bremena. Ko bi na prostranem travniku zbrali vse sedanje gojence šol GM z učnim in neučnim osebjem vred, bi ga zasedla pisana množica, in ko bi še vsak bolj ali manj izkušeni mladi glasbenik zaigral na svoje glasbilo, bi se daleč naokoli razlegali zvoki neobičajne »budnice«. V razne šole - v okviru Glasbene matice delujejo glasbena šola Marij Kogoj v Trstu, glasbena šola Emil Komel v Gorici, glasbena šola v Benečiji in glasbena šola Tomaž Holmar v Kanalski dolini - je vpisanih okrog 700 gojencev, v rednem delovnem razmerju je zaposlenih 33 profesorjev glasbe (v glavnem vsi, ki so se v povojnih letih izšolali na GM), 4 uslužbenci v administraciji, na šolah pa poučuje tudi več kot 35 honorarnih sodelavcev. Večji ali manjši sedeži glasbenih šol - včasih je to samostojno poslopje, včasih pa samo »izposojena« soba - pravzaprav označujejo, kje vse ži- vijo Slovenci v Italiji: šolska mreža GM je namreč razpredena od miljskih hribov do Kanalske doline, saj je mogoče obiskovati glasbene ure v vseh večjih središčih, pa tudi v manjših vaseh, odkoder morajo navadno otroci hoditi v večje centre za kakršnokoli drugačno aktivnost. V večjih centrih, predvsem v Trstu in Gorici, pa sodi v okvir glasbenih šol tudi prirejanje koncertov ali celo rednih abonmajskih sezon. V Trstu je na pobudo Glasbene matice redna koncertna sezona od leta 1971 - finančne težave so zelo otežkočile tudi to dejavnost - v Gorici je koncertna sezona zaživela leta 1974, danes pa prirejajo koncerte občasno. Na Goriškem se koncertni dejavnosti posveča tudi center »Emil Komel«. Po načelu, ki ga narekujejo trde vsakodnevne izkušnje, da je treba vsakič zadostiti najvišjemu možnemu številu zahtev, velikokrat na koncertnih odrih GM nastopajo prav bivši gojenci, ki so si že utrdili pot v mednarodno glasbeno poustvarjalno areno. Da ne bi bilo nesporazumov o prej omenjenih zahtevah: koncerti so seveda namenjeni ljubiteljem glasbe, povsem naravno pa je, da GM želi vrednotiti delo lastnih profesorjev in sposobnosti gojencev, istočasno pa daje možnost mladim glasbenikom, da se predstavijo širšemu občinstvu. In se dodaten pozitiven aspekt dejavnosti, v kateri je težko vselej najbolj harmonično uskladiti vse težnje in Zelje: možnost nastopanja je tudi spodbuda za sestavo raznih skupin - ob komornih godalnih npr. še harmonikarskih ansamblov, kar je bolj neobičajno - istočasno pa je lahko tudi izziv za vsakega posameznika ali skupino, da se poda na privlačna, dasi včasih malo nevarna pota osebnega raziskovanja in eksperimentiranja. Vrsti mladih glasbenikov, ki so jih v »magični« svet glasbe uvedli prav pri GM, je takšna težavna pot prinesla uveljavitev. Iste možnosti »prostega leta po nebu glasbe« pa morajo imeti razni Igorji, Davidi, Martine in Sare, ki so komaj prestopili prag glasbenih šol na Tržaškem, Goriškem ali Videmskem in katerih prstke komaj privajajo na prijateljski odnos z notami. Breda Pahor Na slikah (Foto KROMA): pod naslovom: harmonikarski orkester Synthesis, ki je požel velike uspehe daleC po Evropi; levo: violinist Črtomir SiškoviC je nadvse uspešno nastopal domala po vsem svetu. Kdo ribari v kalnem? Zavajajoče informacije o prispevkih za slovenska kulturna društva in ustanove so po nepotrebnem dvignile mnogo prahu PRISPEVKI ZA SLOVENSKE KULTURNE USTANOVE 2e nekaj tednov teCe med zamejskimi kulturnimi delavci -predvsem onimi, ki kulturnemu dpm namenjajo svoj prosti Cas -živahna razprava o višini prispevkov, ki so jih prejela posamezna društva in organizacije, oziroma o tem, kdo in kako je v lanskem letu razdelil 6 milijard m, ki jih je država namenila kulturnim dejavnostim slovenske manjšine v Italiji. Razprava se je zaCela po obja-yi v tedniku Iskra podatkov v zvezi z razdelitvijo prispevkov za kulturna društva in organiza-mje. Ni slo za točne podatke o Prispevkih, ampak za podatke o mdatkih, na katere dežela lahko Podeljuje prispevke. Na osnovi toh podatkov mora pristojna komisija, v kateri je tudi pet Slovencev, izreči mnenje, nato pa deželna vlada po svoji uvidev-Uosti določi višino prispevkov. Y spodnji razpredelnici objavljamo točne podatke o prispevkih za rekreativne dejavnosti, kot izhajajo iz zadevnega dežel-uega sklepa. Vendar se ne bomo omejili na objavo teh podatkov. Glede na polemike, ki so v teku, bomo z objavo nadaljevali in bomo v Prihodnjih tednih objavili sezname prispevkov tudi za druge po- stavke, ki jih sintetično objavljamo v razpredelnici desno. Do letošnjega leta tega nismo počenjali. Vemo namreč, da je prispevkov premalo za potrebe naših kulturnih dejavnosti in da bi globalno potrebovali mnogo večjo vsoto, najmanj dvakrat toliko. Zato se nam ni zdelo potrebno, da bi izzivali javno mnenje o tem, kako naša društva in organizacije prejemajo skromne prispevke, ki v nekaterih primerih ne zadostujejo niti za plačevanje električnega toka, kaj šele za razvijanje kulturnih dejavnosti. Ker pa so drugi ocenili, da je treba podatke objavljati, in, kot kaže, iz teh podatkov kujejo politične špekulacije, pa tudi zato, ker je prišlo do tožbe (in prve razsodbe) na upravnem sodišču, poleg tega pa še do kazenske prijave, je nujno, da nalijemo čistega vina. Hoteli smo začeti prav s temi prijavami, vendar žal še nimamo vseh podatkov, tako da bomo o njih pisali prihodnjič. Danes začenjamo s splošno preglednico razdelitve šestih milijard lir za leto 1994 in z razdelitvijo (skromnih) 200 milijonov za rekreativne dejavnosti, med katere - na osnovi deželne zakonodaje - sodijo tudi pevski zbori in godbe na pihala. V prihodnjih tednih bomo nadaljevali. O teh vprašanjih mora namreč vladati velika jasnost, kajti slovenskim kulturnim organizacijam ni treba skrivati prav ničesar, kajti njihova dejavnost je zelo razvejana in zaslužijo vso podporo oblasti. Ostaja vprašanje odnosov znotraj manjšine. Vsaka razdelitev sredstev ustvarja zadovoljstvo in nezadovoljstvo. Nekateri celo trdijo, da je najbolj poštena taka razdelitev, ki ne zadovolji prav nikogar. Mogoče. Morda včasih prihaja do nesoglasij, morda celo do krivic. Pri tolikšnem številu društev in organizacij, in tako skromnih sredstvih, je to pač mogoče. Vendar pa to še ni razlog za očitke, ne na račun deželne komisije (ki je pristojna samo za izdajo mnenja), ne na račun deželne vlade (ki mora razdeliti sredstva, ki ne dosegajo niti deset odstotkov priznanih stroškov). Rjuha je pač za vse prekratka. Tukaj še ne trdimo, da kdo ribari v kalnem. Ce pa kdo, je prav, da kulturni delavci sami to ugotovijo. To pa lahko storijo, samo če razpolagajo z osnovnimi podatki. Danes in v prihodnjih tednih jim bomo te podatke posredovali. Razdelitev prispevkov v letu 1994 Glasbene šole SLORI Knjižnice Gledališke dejavnosti Tisk in založništvo Šola v Špetru Občine v Benečiji (za pouk slovenščine) Priznane organizacije Kulturne izmenjave Rekreativne dejavnosti Kulturna društva Dijaški domovi 1.550.000.000 450.000. 000 500.000. 000 900.000. 000 500.000. 000 400.000. 000 400.000. 000 250.000. 000 200.000. 000 200.000.000 250.000. 000 400.000. 000 SKUPNO 6.000.000.000 Prispevki za rekreativne dejavnosti društev in organizacij slovenske manjšine Ustanova Priznani stroški Prispevek Pokrajina Trst Občina Trst b Slovensko plan. društvo 40.000.000 5.000.000 b Slov. zam. skavtska org. 9.000.000 2.000.000 3- SKD Tabor 14.000.000 4.000.000 b P-Z. sv. Antona novega 10.000.000 3.000.000 5- Zveza cerkv. pevskih zborov 30.000.000 6.000.000 Združenje Lupusinfabula 11.000.000 2.000.000 7- Slov. katoliški kulturni center 10.000.000 2.000.000 8- Mlad. center Finžgarjev dom 40.000.000 6.000.000 9- Glasbena matica 23.000.000 5.000.000 SKD Grbec 3.000.000 1.000.000 IT- SKD Lipa 2.500.000 1.000.000 SKD Primorec 15.000.000 2.000.000 SKD Škamperle 5.000.000 1.000.000 M- SKD Vesna 10.000.000 2.000.000 15- Pomorski klub Sirena 5.000.000 1.000.000 16. Godbeno društvo Parma 15.000.000 2.000.000 17' Pevski zbor V. Mirk 7.000.000 2.000.000 16- Godbeno društvo Prosek 8.000.000 2.000.000 Svet slovenskih organizacij 45.000.000 6.000.000 20. Pevski zbor Primorec-Tabor 8.000.000 2.000.000 21- Pevski zbor J. Gallus 10.000.000 2.000.000 22. Nogometni klub Primorje 3.000.000 1.000.000 23. Kolesarski klub Adria 7.000.000 1.000.000 24. TFS Stu Ledi 8.000.000 2.000.000 25. KRUT 20.000.000 4.000.000 26. Kulturni krožek S. Jakob 2.000.000 1.000.000 27. Tržaški oktet 10.000.000 2.000.000 28. Župnišče Križ 2.500.000 1.000.000 29. Župnišče sv. Marija Magd. 7.500.000 1.000.000 (Mladinski krožek Slomškov dom) 30. Smučarski klub Brdina 13.000.000 2.000.000 31. Športno društvo Mladina 10.000.000 1.000.000 32. SKD Skala 12.000.000 3:000.000 33. ŠD Polet 20.000.000 2.000.000 34. Taborniki RMV 10.000.000 5.000.000 35. ZSSDI 14.000.000 2.000.000 Občina Devin - Nabrežina 26. SKD Cer ovij e -Ma vhin je 15.000.000 2.000.000 37. SKD Gruden 15.000.000 2.000.000 38. SKD Vigred 8.000.000 2.000.000 39. Godbeno društvo Nabrežina 9.000.000 2.000.000 40. SD Grmada 6.000.000 1.000.000 41. SPK Cupa 20.000.000. 2.000.000 Občina Dolina 42. Godba v Ricmanjih 10.000.000 2.000.000 43. SKD Primorsko 18.000.000 2.000.000 44. SKD Vodnik 13.000.000 2.000.000 45. Godbeno društvo Breg 8.000.000 2.000.000 46. Pevski zbor Vodnik 13.000.000 2.000.000 47. Pevski zbor Venturini 12.000.000 2.000.000 48. Župnija sv. Jerneja, Mačkolje 8.000.000 2.000.000 49. SD Breg 10.000.000 1.000.000 Občina Zgonik 50. SKD Rdeča zvezda 10.000.000 2.000.000 51. SK Kras 15.000.000 2.000.000 52. Shinkai Karate Club 2.000.000 1.000.000 Pokrajina Gorica Občina Gorica 1. SKD M.Filej 2.200.000 1.000.000 2. SKD Sabotin 3.000.000 1.000.000 3. Združenje Kulturni dom 45.000.000 7.000.000 4. Slov. zam. skavtska organizacija 10.000.000 2.000.000 5. Glasbeni center Emil Komel 11.000.000 2.000.000 6. Slov. kat. društvo M.Filej 15.000.000 2.000.000 7. SKD Podgora 15.000.000 2.000.000 8. SKD O. Zupančič 10.000.000 4.000.000 9. SKD A. Paglavec 6.000.000 1.000.000 10. Kult. šp. dr. Naš prapor 5.500.000 1.000.000 11. SKD Standrež 20.000.000 1.000.000 12. Kult. zadruga Maja 10.000.000 3.000.000 13. PZ Lojze Bratuž 10.000.000 3.000.000 14. ZCPZ 20.000.000 4.000.000 15. Župnija Sv. Mavra in Silvestra 8.000.000 2.000.000 16. ZSKD 40.000.000 4.000.000 17. ZSKP 26.000.000 .5.000.000 18. SZ Dom 8.000.000 4.000.000 Občina Doberdob 19. Slov. kat. dr. Hrast 17.000.000 2.000.000 20. SKD Kras 6.000.000 1.000.000 21. SKD Krmenjak 5.000.000 1.000.000 22. SKD Jezero 10.000.000 2.000.000 20.000.000 3.000.000 Občina Ronke 24. SKD Jadro 5.500.000 1.000.000 25. Župnija sv. Lovrenca 13.000.000 2.000.000 Občina Steverjan 26. SKD Briško grič 6.000.000 2.000.000' 27. Slov. kad. dr. F.B.Sedej 9.000.000 2.000.000 Občina Sovodnje 28. SKD Danica 6.000.000 1.000.000 29. SKD Skala 10.000.000 2.000.000 30. SKD Sovodnje 6.000.000 2.000.000 31. SKD Vipava 10.000.000 1.000.000 32. SZ Soča 10.000.000 1.000.000 Pokrajina Videm Občina Čedad 1. Beneško gledališče 12.000.000- 2.000.000 Občina Grmek 2. KD Rečan 20.000.000 2.000.000 Občina Naborjet - Ovčja ves 3. SKD Planika 5.700.000 . 1.000.000 Občina Rezija 4. Zenski zbor Rože Majave 3.000.000 1.000.000 Občina Speter 5. Zbor Matajur 6.000.000 r 2.000.000 6. Zbor Pod lipo 9.000.000 2.000.000 Občina Tipana 7. Društvo in zbor Naše vasi 9.000.000 2.000.000 Opomba: Imena ustanov so prevedena iz italijanščine. Zato so v nekaterih primerih še zlasti kratice netočne. Zaradi pomanjkanja časa nismo utegnili preveriti naslovov vseh organizacij. H ^ Nedelja, 5. februaija 1995 NEDELJSKE TEME NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. febraarja 1995 ^ ^ Okvirna konvencija Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin STRASBOURG - V sredo so predstavniki 21 držav Članic Sveta Evrope podpisali evropsko konvencijo o zaščiti narodnih manjšin. Dogodek je nadvse pomemben, Ce le pomislimo, da so za prejšnjo - sicer bolj obvezujočo - konvencijo o manjšinskih in deželnih jezikih v dveh letih s težavo zbrali manj podpisov. Podpis seveda ne pomeni, da je konvencija že v veljavi: po postopku, ki ga doloCa ureditev Sveta Evrope, bo morala vsaka država sedaj listino ratificirati, ko jo bo ratificiralo najmanj 12 držav pa bo zadobila status konvencije. Z drugimi besedami to po eni, da se bodo lahko državljani držav, ki so listino ratificirale, lahko proti kršitvam listine pritožili na mednarodne forume. Ce pogledamo seznam držav, ki so listino podpisale in onih, ki je niso, bomo ugotovili marsikaj zanimivega. Tako je na primer pomembno dejstvo, da sta listino podpisali Slovaška in Romunija, ki ne slovita po zgledni zaščiti manjšin. Značilno je tudi dejstvo, da je ni podpisala Francija, ki še zanika obstoj manjšin na svojem ozemlju. Prav nic pa ne preseneča dejstvo, da listine nista podpisali ne Grčija ne Turčija, ki svojih manjšin sploh ne priznavata. Za Slovence je pomembno, da so listino poleg Slovenije podpisale še Avstrija, Italija in Madžarska, torej vse tri države, v katerih živi slovenska manjšina. Sedaj bo treba Čakati na ratifikacijo, vendar diplomati zagotavljajo, da bo tudi do te v kratkem prišlo. Verjetno pa ti podpisi zapirajo pot že omenjeni konvenciji o jezikih in kulturah. Države se bodo verjetno izgovarjale, da je ena konvencija dovolj. Skoda, kajti, kot reCeno, druga konvencije je bolj obvezujoča in bi bila za manjšine koristnejša, ker vsebuje tudi stvarne obveze, med drugim take, ki bi koristile tudi statusu slovenske manjšine v Italiji. Italijanska vlada pa je - sicer neuradno - že povedala, da te listine ne namerava podpisati. Kakorkoli že, tudi podpis ene same listine je pomemben, ker gre vendarle za mednarodni dokument, ki je za državo obvezujoč in na katerega se bo manjšina lahko sklicevala. Kljub počasnosti se v Evropi vendarle nekaj premika tudi v smeri zaščite manjšin. Listino, oziroma njen neuradni prevod v slovenščino, v celoti objavljamo. Države Članice Sveta Evrope in druge države, podpisnice te okvirne konvencije, so se - glede na to da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med svojimi Članicami z namenom ohranjati in uresničevati ideale in naCela, ki so njihova skupna dediščina, - glede na to da je eden od načinov, s katerimi si prizadevajo za dosego tega cilja, ohranjanje in nadaljnje uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, - v želji, da bi sledili deklaraciji šefov držav in vlad držav Članic Sveta Evrope, sprejeti 9. oktobra 1993 na Dunaju, - odločeni, da na svojih ozemljih varujejo obstoj narodnih manjšin, - glede na to da so prevrati v evropski zgodovini pokazali, da je zaščita narodnih manjšin bistvenega pomena za stabilnost, demokratično varnost in mir na tej celini, - glede na to, da bi morala pluralistična in resnično demokratična družba ne le spoštovati narodno, kulturno, jezikovno in versko identiteto vsakega pripadnika narodne manjšine, ampak tudi ustvariti ustrezne pogoje, ki pripadnikom narodnih manjšin omogočajo, da izražajo, ohranjajo in razvijajo to identiteto, - glede na to da je ustvarjanje ozračja strpnosti in dialoga potrebno za to, da je kulturna raznolikost vir in dejavnik - ne razdvajanja, ampak bogatenja vsake družbe, - glede na to da uresničevanje strpne Evrope in Evrope blagostanja ni odvisno le od sodelovanja med državami, ampak je zanjo potrebno tudi Čezmejno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi organi brez škode za ureditev in ozemeljsko celovitost vsake države, - upoštevaje Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenih protokolov, - upoštevaje prevzetih obveznosti glede zaščite narodnih manjšin v konvencijah in deklaracijah Združenih narodov in v dokumentih Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, še zlasti kopenhaškega dokumenta z dne 29. junija 1990, - odločene, da opredelijo naCela, ki jih je treba spoštovati in obveznosti, ki izhajajo iz njih, da bi v državah Članicah in drugih državah, ki bi postale podpisnice tega instrumenta, zagotovili učinkovito zaščito narodnih manjšin ter pravic in svoboščin njihovih pripadnikov, v okviru vladavine prava ob spoštovanju ozemeljske celovitosti in državne suverenosti držav, - odločene, da uresničujejo naCela, določena v tej okvirni konvenciji, s pomočjo notranje zakonodaje in ustrezne vladne politike, dogovorile, kot sledi: I, del 1. člen Zaščita narodnih manjšin ter pravic in svoboščin pri- padnikov teh manjšin je sestavni del mednarodnega varstva Človekovih pravic, in kot taka spada v okvir mednarodnega sodelovanja. 2. člen Določila te okvirne konvencije se uporabljajo v dobri veri, v duhu razumevanja in strpnosti in v skladu z načeli dobrega sosedstva, prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami. 3. člen 1. Vsak pripadnik narodne manjšine ima pravico, da prosto izbira, da se ga kot takega obravnava ali pa ne, in taka izbira ali uresničevanje pravic, povezanih s to izbiro, nima za posledico nobenih neugodnosti. 2. Pripadniki narodnih manjšin lahko uresničujejo pravice in uživajo svoboščine, ki izhajajo iz naCel te okvirne konvencije, kot posamezniki ter v skupnosti z drugimi. H. del 4. člen 1. Pogodbenice se obvezujejo, da bodo pripadnikom narodnih manjšin zagotovile pravico enakosti pred zakonom in enakega zakonskega varstva. V tem pogledu je prepovedana vsaka diskriminacija, ki temelji na pripadnosti narodni manjšini. 2. Pogodbenice se obvezujejo, da bodo na vseh področjih gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega življenja po potrebi sprejele ustrezne ukrepe za spodbujanje popolne in dejanske enakosti med pri- padniki narodne manjšine in pripadniki večinskega naroda. V tej zvezi bodo ustrezno upoštevale posebne pogoje pripadnikov narodnih manjšin. 3. Ukrepi, sprejeti v skladu z drugim odstavkom, se ne štejejo za diskriminacijsko dejanje. 5. člen 1. Pogodbenice se obvezujejo, da bodo spodbujale potrebne pogoje, da bodo pripadniki narodnih manjšin ohranjali in razvijali svojo kulturo ter ohranjali bistvene sestavine svoje identitete, in sicer svojo vero, jezik, tradicije in kulturno dediščino. 2. Brez škode za ukrepe splošne integracijske politike, se bodo pogodbenice izogibale politiki in praksi, katerih namen je asimilacija pripadnikov narodnih manjšin proti njihovi volji in bodo zaščitile te osebe pred kakršnimi koli dejanji, katerih namen je taka asimilacija. 6. člen 1. Pogodbenice bodo spodbujale duh strpnosti in medkulturnega dialoga in sprejele učinkovite ukrepe za spodbujanje medsebojnega spoštovanja in razumevanja ter sodelovanja med osebami, ki živijo na njihovem ozemlju, ne glede na njihovo narodno, kulturno, jezikovno ali versko identiteto, še zlasti na področju izobraževanja, kulture in občil. 2. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo sprejele ustrezne ukrepe za zaščito oseb, ki jim lahko grozi diskriminacija, ali so izpostavljene diskriminacijskim dejanjem, sovraštvu ali nasilju, do katerih prihaja zaradi njihove narodnostne, kulturne, jezikovne ali verske identitete. 7. člen Pogodbenice zagotavljajo spoštovanje pravice katerega koli pripadnika narodne manjšine do mirnega zborovanja, svobode združevanja, svobode izražanja ter svobode mišljenja, zavesti in vere. 8. člen Pogodbenice se obvezujejo, da bodo priznale, da ima vsak pripadnik narodne manjšine pravico, da izraža svojo vero ali prepričanje in da ustanavlja verske ustanove, organizacije ter društva in združenja. 9. člen 1. Pogodbenice se zavezujejo, da pravica do svobode izražanja vsakega pripadnika narodne manjšine vključuje svobodo mnenja ter sprejemanja in dajanja informacij in idej v jeziku manjšine brez vmešavanja javnih organov in ne glede na meje. Pogodbenice v okviru svojih pravnih sistemov zagotavljajo, da pripadniki narodnih manjšin pri svojem dostopu do občil niso zapostavljeni. 2. Prvi odstavek ne preprečuje pogodbenicam, da bi brez diskriminacije in na podlagi objektivnih meril zahtevale dovoljenja za radijsko in televizijsko oddajanje ali za filmska podjetja. 3. Pogodbenice ne ovirajo pripadnikov narodnih manjšin pri ustanavljanju in uporabi tiskanih občil. V pravnem okviru radijskih in televizijskih oddaj bodo v kar največjem obsegu in ob upoštevanju določil prvega odstavka zagotavljale, da se pripadnikom narodnih manjšin da možnost, da ustanavljajo in uporabljajo lastna občila. 4. V okviru svojih pravnih sistemov sprejmejo pogodbenice ustrezne ukrepe, da bodo pripadnikom narodnih manjšin olajšale dostop do medijev in pospeševale strpnost ter dopuščale kulturni pluralizem. 10. člen 1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo priznale, da ima vsak pripadnik/vsaka pripadnica narodne manjšine pravico, da svobodno in brez vmešavanja uporablja svoj jezik manjšine in to zasebno in v javnosti ter ustno in pisno. 2. Na področjih, na katerih že po tradiciji ali v večjem številu živijo pripadniki narodnih manjšin, in Ce ti pripadniki to zahtevajo, ter ce taka zahteva ustreza dejanskim potrebam, si bodo pogodbenice prizadevale, da v kar največji možni meri zagotovijo pogoje, ki bi omogočili uporabo jezika manjšine v odnosih med pripadniki manjšine in upravnimi organi. 3. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo vsakemu pripadniku/vsaki pripadnici narodne manjšine v jeziku, ki ga ta razume, zagotovile pravico do pravočasnih informacij o razlogih za njegovo/njeno aretacijo ter o naravi in vzrokih za kakršno koli obtožbo proti njemu/njej in pravico da se brani v tem jeziku, če je potrebno z brezplačno pomočjo tolmača. 11. člen 1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo priznale, da ima vsak pripadnik/vsaka pripadnica narodne manjšine pravico, da uporablja svoj priimek (patronim) in lastna imena v jeziku manjšine ter pravico do uradnega priznanja teh imen v skladu z načini, določenimi v pravnem sistemu pogodbenic. 2. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo priznale, da ima vsak pripadnik/vsaka pripadnica narodne manjšine pravico, da v jeziku svoje manjšine namešča znake, na- pise in druge zasebne inf01' macije, ki so namenjen6 oCem javnosti. 3. Na področjih, ki jih na' seljuje precejšnje število prl' padnikov narodnih manjši11, si pogodbenice prizadevaj0’ da v okviru svojega pravnega sistema in po potrebi vkljub no s sporazumi z drugi®1 državami ter ob upoštevanj11 svojih posebnih pogojev, p°' skrbijo za napise tradiciona1' nih lokalnih imen, imen uli° in drugih topografski11 znakov, namenjenih javn°' sti, tudi v jeziku manjši11’ kjer je dovolj zahtev za take oznake. 12. člen 1. Pogodbenice sprejmej0’ kadar je to primerno, ukrepe na področju izobraževanja in raziskav, da s tem spod' bujajo poznavanje kulture> zgodovine, jezika in vere svojih narodnih manjšin in večinskega naroda. 2. S tem v zvezi pogodbenice med drugim zagotavljajo primerne možnosti za usposabljanje učiteljev in dostop do učbenikov ter omogočajo lažje stike med dijaki/študenti in učitelji različnih skupnosti. 3. Pogodbenice se obvezujejo, da bodo za pripadnike narodnih manjšin spodbujale enake možnosti za dostop do izobraževanja na vseh ravneh. 13. člen 1. V okviru svojih izobraževalnih sistemov pogodbenice priznavajo, da imajo pripadniki narodnih manjšin pravico do ustanavljanja in vodenja lastnih zasebnih ustanov za izobraževanje in usposabljanje. ? 2. Uresničevanje te pravice ne bo imelo za posledico nobenih finančnih obveznosti za pogodbenice. 14. člen 1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo priznavale-da ima vsak pripadnik/vsak3 pripadnica narodne manjšine pravico, da se nauci je' zika svoje manjšine. 2. Na področjih, na katerih že po tradiciji ali v večjem številu živijo pripadniki narodnih manjšin, in če je za to dovolj zahtev, si pogodbenice prizadevajo, da v okviru svojih izobraževalnih sistemov v kar največji možni meri zagotovijo, da imajo pripadniki narodnih manjšin enake možnosti za uCenje jezika manjšine ali za izobraževanje v tem jeziku. 3. Drugi odstavek tega člena se uresničuje brez škode za uCenje uradnega jezika ah poučevanje v uradnem je' ziku. 15. člen Pogodbenice zagotavljajo potrebne pogoje za učinkovito Evropa in manjšine Konvencijo o zaščiti narodnih manjšin je podpisalo že ^ članic Sveta Evrope, v kratkem pa naj bi jo Podpisali še Estonija in Nemčija. Konvencija bo Uradno stopila v veljavo, kadar jo bo ratificiralo Jojmanj 12 držav. Države, ki so že podpisale K°nvencijo: te" Jenska fjnska Španija Madžarska švedska s|andija Švica rska Italija [-jechtenst Litva Romunija Jjorveška poljska Nizozemska Slovaška Slovenija Vel. Britanija Portugalska na- rode kVanie pripornikov ^ ruh manjšin v kulturnem, živi1 • em 111 gospodarskem v oje duše se razlega v vršanju mogočnih smrek in tvoje solze se pretakajo po naših trtah. Domuješ v vsej primorski deželi, tudi v prelepi Vipavski dolini zasejani z vinsko trto, sadjem in žitom. Prav v teh krajih je tvoje srce najbolj kn’avelo in prav tu si dotrpel in izpel svoje bogato in plemenito življenje. Občudoval si žlahtno vinsko trto in sladko in sladko grozdje, sprehajal si se med griči in žimimi polji, molil si, pel in trpel. Zvonovi so pozvanjali ave Marijo in sleherno jutro si z grenkobo v srcu zakorakal v nov dan. Tvoje srce je koprnelo in bilo po vrnitvi v »planinski raj«, iz katerega so te m silo iztrgali. Izruvali so tvoje korenine, ki so segale med sive skale in se prepletale z drevesi, srkale sok h bistre Soče ter napajale tvoje žile, da se je po njih pretakala kri, ki ti je v srce prinašala tolikšen pesniški navdih in plemenitost duha. Zrastel si v čudovitem planinskem svetu ob Soči, zato je bilo tvoje življenje in vse tvoje delo en sam hvalospev »planinskemu raju«. Svojo deželo si neizmerno ljubil, ljubil z veliko tenkočutnostjo, da nisi bil le občudovalec te pokrajine, temveč si postal tudi njen prerok. Veš, ker sem sama Vipa\’ka in sem navezana m svojo dolino, nisem mogla razumeti, kak da si sili »izpod vinskih trt« nazaj v planine. Zelo obožujem vinske griče in vinsko trto. Ko sem obiskala noj rojstni kraj, pa sem te razumela. Od vsepovsod se je razlegala tvoja mogočna slcnenska pesem: Soča je žuborela tvojo poezijo, medtem ko je skakljala čez belo kamenje, med mogočnimi gorami je odmevala »pastirska pesem« in čutila sem, da počiva noja duša v mehki travi, med vitkimi smrekami in nežnimi brezami. Ta pokrajina je prežeta s tvojo poezijo, ki je večna molitev in hvalnica zemlji, iz katere si zrastel. Dragi »gorišld slavček«, prelepo si pel slovenski zemlji, s svojimi pesmimi si razodeval bolečino in gorje. Hrepenel si po vrnitvi v »planinski raj«, ki ti je pomenil spokojno svetišče tvojega plemenitega duha. Tvoje otožno in ranjeno srce je našlo svoj tihi in mirni dom med ljubljenimi gorami, prelepo Sočo in v naših srcih. Tea Šinigoj , 4. razred. Ped. licej Simona Gregorčiča Gregorčič, vojna in moj rojstni kraj Onemel je petja veselega glas, srce mi tero bolečine; zakaj sem zapustil te, rojstvena vas, zakaj sem vas pustil, planine! Tako je klical in tožil po rojstni vasi Vrstnem eden naših največjih slovenskih pesnikov, goriški slavček, Simon Gregorčič. Z močnim čustvenim zanosom je razodeval boleče hrepenenje po domačih krajih. Misli so mu ob pogledu na oddaljene soške planine, na Km, nenehno uhajale v Car mladostnih doživetij, ko se je kot pastirček podil po sončnih tratah. Tako podoživljam Gregorčičeve poezije. V meni vzbujajo še močnejšo ljubezen do domačega kraja in nosijo moje misli v preteklost male vasice na obronkih goriškega krasa. Težko si je zamisliti, kako je bilo ob koncu 20. stoletja v kraški vasici med škrapljami in žarečim mjem, ki jo le domačini iz sosednjih vasi in bližnje okolice poznajo pod imenom Vrh.V to mojo vasico, med grmičjem in skalovjem, posejano s skopo kraško grudo, pa je leta 1904 prikorakal že šestdesetletni župnik. Peš se je povzpel po stezici, ki iz Rubij pelje na Vrh. Stezico še danes uporabljamo, le da je danes asfaltirana cesta. Ta župnik je v naši cerkvici prisostvoval nedeljski maši. Sedel je ob oltarju, pri vratih, ki so takrat peljala na cesto, danes pa jih ni več. Duhovnik, bud- nega in bolehnega videza, je bil Simon Gregorčič. Na žalost je bil njegov obisk le priložnosten in zaradi tega ni uradnih potrdil ah zapisov, ki bi dokazovali, kdaj točno je prišlo do tega. Naši pradedje pa so bih dolgo ponosni na srečanje s človekom, ki so jim bile njegove poezije ogledalo, v katerem so po pesnikovi smrt, med 1. svetovno vojno, videti same sebe in svojo usodo. Zdaj ne boji nihče se nas, mi ne grozimo tod; pozdravlja mnog nas lep obraz gredoče mimo tod. Kaj bomo pa oblak straSan ob hudi uri mi; sovražni roj bo pač končan, z njim morda - tudi mi! To poezijo so prebirati vojaki na razglednicah s sliko čete, ki ob pozdravu žena in obok maršira v krvavi boj, v klanje, ki je pustilo mlake krvi tudi na Vrhu. Skozi našo vas je tekla v 1. svetovni vojni soška fronta. Po vaških gmajnah in grižah je pustila še danes vidne sledove. Vojna vihra je hudo prizadela tukajšnje kraje, prebivalstvo in zgradbe. Vsi domačini so morati zapustiti svoja ognjišča, mladi so šli v vojsko, ženske in otroci pa v begunstvo. Gregorčičeve poezije so jim v težkih trenutkih bile posebej pri srcu. Simon Gregorčič je že desetletje prej slutil bližajoč krvavi vihar na našem ozemlju. Nad tabo jasen bo oblok, krog tebe pa svinčena toča, in dež krvav in solz potok, in blisk in grom - oh bitva vroča! Tod stekla bridka bodo jekla, in ti mi bos krvava tekla kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo! Tako se je dogajalo na soški fronti, kjer je bil eden glavnih ciljev avstrijske in italijanske vojske zavzem hriba Vrh Sv. Mihaela. Kri se je prelivala kot v potokih, medtem ko so v oddaljenih avstrijskih, čeških in madžarskih begunskih taboriščih žene, starejši in otroci hrepeneti po domačem kraju. Planine solnčne, ve moj raj, jaz tudi ločim se sedaj, a Bog le ve, kaj tu pustim, in Bog le ve, kaj zdaj trpim. Po vojni, ki je povzročila opustošenje in popolnoma ogolila kraško pobočje, se je večina preživelih vrnila. Na Vrhu so našli do tal razbite domačije in z velikimi napori so obnoviti domove. Da bi se lahko preživljati, so Sčistili brajde, "letite” in "plante”, ki so jih razrile granate. Upanje v boljšo bodočnost je dalo domačinom pogum, da so porušeno vas na novo zgraditi. Vseeno pa je ostala v srcu tesnoba, predvsem v srcih mater in žena, ki so vsak dan jokale ob grobovih svojih dragih. Devetak Viljena 5. r. DTTZ L Cankarja - Gorica £ v j&, 'H s S § SIMON GREGORČIČ ' da tT SP' ŽIVLJENJE IN DELO s m Škorjanc Igor . Nižje srednja Sola Ž A ^ IVAN TRINKO 3.C % j- ^ J' 1 S t S. Gregorčič: Zlata pravila življenja 2ivljenje-kaj? Slučaj? Življenje tvoje ni slučaj! ... Na goro pot, to tvoje je življenje; in trnje, ki cvete ondod, to bridko je trpljenje. A le naj rane krvave, ti solz mi ne prelivaj, zatri solze, zatri tožbe, če ne jih vsaj-prikrivaj. Kljubuj usodi, mož sam svoj bodi! Karkoli naj se ti zgodi, usode gospodar si-ti. Si ti! Ge res, če cel si mož, i svoj i nje gospod ti boš. Usode ni, usoda svoja-to si ti! Dolžan nisi samo, kar veleva ti stan, kar moreš, to ti si storiti dolžan! Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan! Od zore do mraka rosan in po-tan ti lajšal in slajšal človeško trpljenje! Daritev bodi ti življenje celo! Odločno odpovej se svoji sreči, goreče išči drugim jo doseči, živeti vrti mož ne sme za se! Za vse je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi biti, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutiti! Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam lajšaj gorje. Vsi, ki zaklade zbirate iz bližnjikov krvi, ki reveže zatirate-prah boste tudi vi! Telo ti je hiša, v njej um gospodar, a čut gospodinja ti bodi, počutiti so vrata, ti glej ko vrtnar, kaj ven in kaj noter ti hodi. Odprto srce in odprte roke imej za trpečega brata; a trdno zapahni uho in srce, ko trka sovraštvo na vrata. Hinavstvu in podlosti v dmšo ne daj, ne krivdi ne zlobi nobeni; kreposti razmakni srce na stežaj, a skrbno ga strasti zakleni! Srce človeško-sveta stvar, ne žali žnjim se mi ni kar, v njem pekel je in naš raj, se srcem našim ne igraj! En gorek rek-srce odpre, en ljub pogled-srce se vžge, en hud pogled-srce umrje, en trd izrek-srce se stre...! Dragi, hočeš modro živeti, ti dvoje oči mi imej -in z enim glej po sveti, a z drugim v srce si glej! Zatorej le gledaj po svetu, a večkrat še v srce si glej -in sodil boš druge mileje in sodil boš sebe ostrej! Človek, zate še bodo prišli težki časi, v katerih obupavati boš pričel počasi; a koderkoli boš hodil in kamorkoli boš šel, v sebi vedno naslednje besede imej: »Potok življenja, reka trpljenja, morje gorja, ocean želja - vse to tvoji duši odo da!« Naj mimo plove čolnič tvojega življenja s pomočjo zlatih pravil, žal, mojega trpljenja! Nadja Podbersič V. r. Ped. L Simona Gregorčiča NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. februarja 1995 2 UČENCI OSNOVNE ŠOLE FRANCETA BEVKA NA OPČINAH Pozdrav s Piancavalla NASI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Intervju s smučišča Vsako leto moramo mi novinarji (ne povemo kdo in niti koliko...) in-tervjuvati otroke, ki gredo smuCat v Piancaval-lo. Kot je že v navadi se podamo proti gori Mon-tecavallo, kjer smuCajo slovenski osnovnošolski otroci. Park Hotel je pred nami. Parkiramo avtomobile na zasneženem parkirišču in vstopimo v halo hotela. Ah, kakšen živžav! Vse polno otrok, vse polno smučarsko oblečenih otrok, ki v spremstvu učiteljic se pripravljajo na odhod. »Kam pa?« smo vprašali. »Na smuCišCa,« in so veselo mahali v snemalno kamero. Pridružili smo se jim. Po stopnicah smo šli v klet. NajveCji naš problem je bil, da nihče od nas ni znal smučati, da si nismo znali natakniti smučarskih čevljev, vzeti smuči....prava panika. Pa je že šlo, ker smo opazovali otroke, ki so se s pomočjo učiteljic pripravljali na smučišča. Pridružili smo se eni skupini. Učitelj Alex nam je pomagal. Snemali smo otroke, ki so se kar organizirano grupi- rali po skupinah in z učiteljem šli do vlečnice. Prvi vtis je bil pozitiven. Naslednjega dne smo otroke počakali kar v kleti. »Se zabavaš?« smo vprašali mladega smučarskega nadebudneža. »Se kar, lepo je, ker smo vsi skupaj.« »V kateri skupini smučaš?« »V enajsti,« nam je odgovoril. »Prvi dan so nas smučarski učitelji testirali in nas postavili po skupinah. Z njimi smučamo dve uri zjutraj, nežinke padajo Nežno na travnik j, otroci! e sneži. } nega ali vec snežakov aredite in jih okrasite, in otroci se lotijo z veseljem in zadovoljstvom. ^ lorda sneženi možje bo- ( živeli in otrokom eljo izpolnili. a Ndij/ia B3 & xv. LEDENA KASA ^ JE: 5NE2M0BEL0 MESO WA ŽARO W C: SMUČARSKO OBELJENA IMKA 50LATA Hi c: LEDENI Oiokl jim SLADKI ZIMSKI BOUUfcCkl ________________________________________ »Običajni« jedilni list na letošnjem zimovanju na Piancavallu Pozdrav domov |S[ j 6|§ 1 | v Sneženi mož .3 ^ m ■M***-*** WN*j8q%Tve tiLi mr snegu Vsi srečni smo in veselo drsamo. Na snegu se igramo ter vsi po ledu pada- \ _ '\x ■:»4 (»O mo. Kdo je snežak? Snežak je snežni korenjak Snežak je maskota zime. 6 S S Snežak je čuden klovn s korenčkom na nosu. * * * * * * Snežak je zimski vrtnar, Snežak je medved v sne- pokrit z belim snegom, ^U' ki se ne bi rad stopil. Snežak je lep snežni junak, ki se stopi, ko je sonce vrhgorh * * * Sneženi mož je človek, ki ima rad sladoled. Drevesa so bela, ki skakajo iz hotela. Ko pa pridemo mi, se vse hitro pomiri. Mrzel je led, je pa lahko sladkosned, ker ga jemo skoraj vsi, s snega se nam ne mudi. Ko se sneg stopi, žalostni smo vsi... Domov je treba iti in Piancavallo zapustiti. Vsi prispevki so skupinsko delo učencev 4. in 5. razreda osnovne šole Franceta Bevka in njihovih učiteljic. * shuci-ic 'SOl/<&£ £ ,NJ1I n lA=- » veto3 Sneženi mož vabi otroke na sneg nato pa z isto skupino v spremstvu naše učiteljice še nekaj Časa zjutraj in popoldne.« »Ti je všeC?« »Da, to je že drugo leto, ki smučam. Naučil sem se prav tukaj, v Piancavallu. Pri nas doma ne smuča nihče, zato je zidne lepa prilika, da se naučim smučati.« »Pa kar pohiti k skupini,« smo svetovali in je hitro odšel. V kleti je bila tudi prijazna učiteljica, ki je pripravljala nahrbtnik. »Cernu vsa ta malica?« smo jo vprašali. »Za naše laCne smučarje. Malica je nujno potrebna, ker jim daje energije,« in je tudi ona hitro odšla za drugimi. Pa kakšen direndaj, pa smeh in petje. Prav lepo jih je bilo slišati. »Hej, pridi sem,« smo še poklicali deklico, ki si je popravljala smučarske rokavice. »Včeraj je deževalo, kako si organizirate dan, ko ne morete na smučanje?« »Pripravili so nam križanke, lažje računske naloge, potem pa smo peli himno o Piancavallu, ki smo jo sestavili lansko leto. Peli smo tudi pesmi o Prešernu, ker bomo praznovali kulturni dan v šoli. Učiteljice nas spremljajo s kitaro in harmoniko; »Je lepo?« »Da, čeprav mi zvečer manjka mamin poljubček.« Spoznali smo učitelja Giannija, ki je vodil skupino boljših smučarjev. »Kaj menite o vseh teh otrocih?« smo ga hudomušno vprašali. »So še kar pridni in poslušni, boljši od starejših. Upoštevati je treba, da so še majhni. Poslušajo pa me in razumejo, ker govorim v italijanščini. Pohvaliti jih je treba. Nasvidenje, nočem, da me snemate...« je dejal in odšel proti sedežnici s svojo skupino smučarjev. Zvečer smo pokukali po sobah. Vsako nadstropje je imelo ocenjevalno listo: učiteljice so ocenjevale sobe, da ne bi bilo nogavic ali bonbončkov po celi sobi. Ob osmih ni bilo še tišine; nekdo je pisal razglednice, drugi so se igrali s kartami, tretji je klepetal s prijateljem... slišati je bilo tudi učiteljičin glas: «Tiše!«. Prav veseli smo se napotili proti Trstu in oddali članek in videokaseto našemu glavnemu in šli do lekarne po kremo, ker mi novinarji nismo trenirani z nogami... boleli so nas vsi sklepi in ... uhlji! NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. febraarja 1995 Čeprav je minilo več kot petnajst dni, odkar je hrvaški predsednik nagovoril hrvaško javnost in objavil sklep o odpovedi mandata Unproforju z letošnjim 31. marcem, v hrvaškem medijskem prostoru še zmeraj mrgoli vesti, analiz in odmevov na ta najnovejši hrvaški sklep o skrajno (ne) gotovi usodi tistih, ki naj bi vzdrževali mir na Hrvaškem. V ozadju je vprašanje vojne in miru, ki bo v začetku aprila postalo ključno. Predstavniki hrvaškega državnega vrha pod vodstvom predsednika Tuđmana v teh dneh v javnosti nastopajo usklajeno in poenoteno. Svojo odločitev utemeljujejo z znanimi argumenti - z neučinkovitostjo OZN ter s suvereno in neodtujljivo pravico Hrvaške, da stvari prevzame v svoje roke. »Avtonomna odločitev Hrvaške, da sama odloča o svoji usodi«, se glasi parafraza predvolilnega gesla vladajoče HDZ, hkrati pa tudi povzetek številnih govorov predsednika države, premiera, elanov vlade in parlamentarnih zastopnikov, ki so prav v teh dneh vnovič soglasno podprli predsednika Tuđmana. Očitno je doseženo nacionalno soglasje; hrvaška nacija je v glavnem homogenizirana, stopnjo enotnosti hrvaškega etničnega telesa pa lahko vzporejamo edinole s Časi iz leta 1991, iz obdobja eskalacije vojne na Hrvaškem. Razumljivo je, da je priljubljenost hrvaškega predsednika v oCeh najširše hrvaške javnosti močno narasla, saj ta njegovo odločenost, da bo Unproforjev-cem »pokazal vrata«, pojmujejo kot očiten dokaz nepopustljivosti, modrosti in brezkompromisnosti. Prav zato odkrita nestrinjanja posameznih svetovnih centrov moči z najnovejšo hrvaško odločitvijo najširša javnost doživlja kot odkrit napad na hrvaško suverenost in na pravico Hrvaške, da sama odloča o svoji usodi. O tem, kako visoka je stopnja evforičnega poenotenja glede usode Unproforja, dokazujejo tudi najnovejše ankete, v katerih se kar 60 odstotkov vprašanih strinja z odpovedjo gostoljublja modrim čeladam ter hkrati pristaja na vojaško operacijo, s katero bi vnovič priključili hrvaška ozemlja, ki so zdaj pod srbskim nadzorom - če bo ta nujna. Deklarativno vztrajanje hrvaškega predsednika pri mirnem reševanju krize, pri »mirni reintegraciji hrvaških zasedenih ozemelj«, ki naj bi se z odhodom modrih čelad še pospešila, je izhodišče za številne analize tukajšnjih neodvisnih opazovalcev. Odkod tolikšna odločnost hrvaškega predsednika, na čem temelji njegovo tako trdno prepričanje, da »do vojne ne bo prišlo«? Kakšna jamstva ima na voljo Tuđman, ko je vendar jasno, da ZDA in njene zahodne zaveznice hrvaške odločitve ne podpirajo, saj Hrvaško vztrajno pozivajo, naj svoj sklep »ponovno preuči« in spremeni - se sprašujejo številni analitiki hrvaške stvarnosti. Kako je mogoče po mirni poti znova vključiti odcepljene krajinske Srbe pod hrvaški državni dežnik v času, ko - vsaj kolikor nam je znano - nobeden od krajinskih voditeljev ah politikov noče niti pomisliti na to, da bi se znova vrnil pod in-gerenco Banskih dvorov? Vodilna predstavnika samooklicane srbske krajine na Hrvaškem, »premier« Mikelič in »predsednik« Martič opozarja- ta celo na stopnjevanje vojne, če se bo Unprofor umaknil. »V tem primeru bomo prekinili vsa pogajanja z Zagrebom,« je zapisal Borislav Mikelič v svojem pismu generalnemu sekretarju ZN Butrosu Galiju, medtem ko Martič in Karadžič na Palah grozita »s skupno obrambo, če bi prišlo do hrvaškega vojaškega posredovanja«. »Srbski narod kot celota kaj takega zagotovo ne bi bi opazoval križem rok,« svari Karadžič, ki nedvoumno namiguje na morebitni in precej verjetni poseg jugoslovanske vojske v primeru, če bi se na Hrvaškem razbesnel požar vojne. Tako govorijo srbski secesio-nistični voditelji, a bolj zanesljivih in obširnejših analiz o pogovorov o odprtju železniških komunikacij med Zagrebom in Beogradom ter Zagrebom in Splitom čez Knin zagotovo predstavlja doslej največji dosežek težavnih pogajanj med Zagrebom in Kninom. Kot meni Hrvoje SariniC, vodja hrvaške delegacije na pogajanjih s kninskimi Srbi, je to očiten dokaz, da je »proces mirne reintegracije uporniških Srbov v polnem zamahu«. Hrvaška nadalje napoveduje, da bo hrvaški zunanji minister Mate Granič že v začetku prihodnjega meseca odpotoval v Beograd, kjer naj bi začel razpravo o modahtetah obojestranskega priznanja Beograda in Zagreba. Ah gre za neutemeljeni optimizem ah za dejansko stanje stvari? Gre za hazardno igro ah premišljeno politiko, ki temelji na stvarnem zaznavanju okoh-šcin in na dodatnih trdnih jamstvih? Ali je štirimesečno premirje v Bosni zadostno jamstvo tudi za Hrvaško, ki ji ni treba pričakovati eskalacije vojne na območju nekdanje Jugoslavije? Ali pa je iz Beograda prišel kak signal, da je, kar zadeva pritisk na Knin, zdaj na potezi Zagreb, saj je Beograd, se pravi Miloševič, v tem smislu svoje že opravil? Ali je Tudmanova poteza zgolj taktični manever, s kate- Hkrati pa je v teh dneh dosegla kritični prag tudi frustriranost hrvaške politične javnosti: ob 300.000 pregnancih, ob nespremenjenem položaju in ob skoraj štiriletnem obstoju samooklicane srbske države na Hrvaškem. V teh frustracijah številni analitiki odkrivajo vzroke za tako nedeljeno podporo javnosti hrvaškemu predsedniku, dr. Franju Tuđmanu, ki še naprej vztraja pri stališču, »da do vojne ne bo prišlo«. tem, kakšen je utrip krajinskega javnega mnenja, v Zagrebu zaenkrat, vsaj uradno, ni, zaradi česar lahko o tem, kako »dihajo« običajni »uporniški Srbi«, samo ugibamo. Ge bi sklepah po tem, kako pogosto prihajajo okučanski Srbi na bencinske Črpalke na tistem delu avtoceste, ki je pod hrvaškim nadzorom, in po tem, v kolikšnih količinah kupujejo tako bencin kot blago široke potrošnje, ki ga plačujejo v kunah, bi se zdelo, da je mogoče uporniške Srbe veliko lažje reintegri-rati z ekonomskimi sredstvi kot pa z orožjem. Taksno je tudi znano stališče ameriškega veleposlanika v Zagrebu Petra Gallbrighta, ki je v minulih dneh nekajkrat opozoril hrvaškega predsednika na zaskrbljenost svoje vlade spričo možnih posledic, če bi Unprofor odšel prav v obdobju, ko se začenja med Zagrebom in Kninom počasi dejansko uresničevati gospodarski sporazum. Res je, da je promet po avtocesti Zagreb-Lipovac stekel že pred mesecem dni, da teče brez zastojev in pomembnejših incidentov in da je gostota prometa vsak dan večja. Po avtocesti se je doslej prepeljalo že več kot 100.000 avtomobilov, z dnevnim prometom, ki vsak dan presega število nekaj tisoč vozil v obe smeri. Po treh letih so prejšnji četrtek končno odprli tudi severni krak jadranskega naftovoda med Krkom in Zagrebom, kar ob nadaljevanju neposrednih rim naj bi omehčal Knin, ah pa gre za strategijo hazardne taktike igre, katere vložek je »vse ah nič«? Ali obstaja morebitni skrivni dogovor med Zagrebom in Beogradom, med Banskimi dvori in Dedinjem? Pozornejši novinarski analitiki v svojih napovedih morebitnega razvoja dogodkov še posebej upoštevajo najnovejše Patrulja Unproforja na avtomobilski cesti: le še do aprila? medijske nastope Tuđmana, Sariniča, Granica in Seksa. O tem, da sta se Zagreb in Beograd res skrivaj že dogovorila, nekateri sklepajo po Tudma-novem intervjuju za Der Spiegel, v katerem hrvaški predsednik zatrjuje, »da ne bo odstopil od odpovedi gostoljubja modrim čeladam, saj bo Hrvaška, če bo to potrebno, zasedena območja priključila tudi s silo, ker v tem primeru Srbija Knina ne bi branila,« poleg tega pa bo, kot je izjavil, »kmalu prišlo do izmenjave veleposlanikov med Zagrebom in Beogradom«. Edini neodvisni dnevnik na Hrvaškem reški Novi list pa opozarja na Sariničev intervju za ruski Časopis Sevodnja, v katerem ta napoveduje »nekatera prijetna presenečenja v dialogu med Zagrebom in Kninom«, prav tako pa tudi pogovor za Suddeutsche Zeitung, v katerem prvi hrvaški pogajalec »zbuja vtis, da posredno potrjuje možnost, da je odpoved Unproforju povezana z nekak- šnim skrivnim dogovorom med Zagrebom in Beogradom, kot je to pred kratkim eksplicitno izjavil Hans Koschnik, evropski upravnik Mostarja«. Vladimir Seks, podpredsednik Sabora pa je na nedavni tiskovni konferenci izjavil, da bo v primeru vojne »težko braniti vzhodno Slavonijo in Baranjo«... Medtem ko se politična javnost ubada z vprašanji, »ali je pametno saditi buče z Miloševičem«, in koliko je resnice v stari zgodbi o »izmenjavi ozemelj«, pri kateri omenjajo vzhodno Slavonijo in Baranjo v zameno za izhod na morje pod morebitnim pokroviteljstvom mednarodne skupnosti, s pomočjo katerega naj bi z eno samo potezo svinčnika in Škarij preoblikovali potresni prostor BIH ter rešili položaj na Hrvaškem. Zagreb pričakuje tudi uradno razgrnitev načrta o politični rešitvi hrvaške krize tako imenovanega »načrta Z-4«. V tem kontekstu in pred zaključkom nedeljske številke Republike hrvaški mediji »razkrivajo« domnevni ameriški načrt, s katerim naj bi prisilili Hrvaško, da Unproforju ne bi pokazala vrat. Slo naj bi za načrt P. W. Gallbraighta, ameriškega veleposlanika v Zagrebu, po katerem naj bi število modrih čelad s sedanjih 12.000 skrčiti na 6 do 7 tisoC vojakov, ki naj bi nadzirali razmeščanje hrvaških in srbskih sil na hrvaški strani razmejitvene črte. Ce ta načrt zares obstaja, se ni mogoče obraniti vtisa, da gre za prvi zahodni načrt, s katerim bi Zahod skušal preprečiti stopnjevanje vojne po odhodu večine sedanjih sil Unproforja. Toda spričo sedanjega razpoloženja hrvaške javnosti, kakor tudi spričo stališč državnega vodstva, velja pričakovati, da bo Hrvaška zavrnila vsako cementiranje sedanjega položaja, glede na tisto razmejitveno črto, za katero leži ozemlje, ki ga kninska stran imenuje »Republika Srbska Kraji- na«. Milan Jelovac Avtomobilska cesta Zagreb-Lipovac: sto tisoč vozil v mesecu dni Maister bi rad v Celovec, toda iz Ljubljane prihajajo neprijazna vprašanja »V Mariboru smo imeli moža, ki mu ni šlo za to, da bi Se obdajal s prazno slavo... Spoznal je resnost položaja in §a pravilno razumel...« je o generalu Rudolfu Maistru v svojih spominih zapisal Ivan Hribar. Maister je krivdo za naSo narodno katastrofo presojal podobno kot Hribar. V 231. številki Slovenskega naroda 11. oktobra 1922 je priobčil daljši danek, o katerem je dejal, da je »le skica«, le »pripomoček k razumevanju« koroškega vprašanja. Maister takoj na začetku brez ovinkarjenja ugotovi, da nas je prevrat zalotil povsem nepripravljene, »bušnil je prezgodaj v svet«, kot so se radi opravičevali narodnjaki, Mai-ster pa je še pristavil, da bi nas bil eno leto kasneje zalotil enako nepripravljene in čez tri leta prav tako. Vodilni slovenski politiki aienda niso imeli nobene organizacija za primer prevrata, no-penega programa, kot so ga nneli Cehi. »Vse je podleglo hrupnemu veselju, da se je Avstrija sploh razrusila... Takojšnja nacionalna ofenziva enega samega dne ^•O. V!AQ9 r-it tml /inl o XT/”trS normalnem času...« Zal so bile Jezikovne meje prepuščene obmejnemu prebivalstvu. Maister je bil podrobno obveščen o razmerah na Koroškem. »Takoj prve dni novem-ora je kriknilo: Pomagajte! Potem’je venomer jekalo: od Obira, od Pece, od DobrđCa.« Najprej v Ljubljano, potem v Mari-oor. Deputacije, posamezniki, pisma. »Jaz za koroško akcijo takrat nisem bil še dovolj močan... Vsaki dan sem sam govoril s poverjeništvom za narodno obrambo, kakor tudi z II. vojnim okrožjem in opominjal k zasedbi Koroške...« Delegaciji slovenskih Koro-Scev, ki je petega novembra 1918 pod vodstvom dr. Pirnata Prispela v Ljubljano, gre zasluga. da je kapetan Lavrič dne 8. novembra od predsednistva vlade dobil povelje, da »proizvede vojaško organizacijo slovenske Koroške in dovede pokrajino v slovensko območje«. Od poverjenika je dobil še naročilo, da naj izvede vojaško organizacijo »le pod Dravo in izv-zernski sodni okraj Pliberk«. . Vojaška oblast mu za to akcijo ni dala niti enega vojaka, ceš da jih ima celo za najnujnejšo varstveno službo premalo. Priporočila mu je, »naj se torej sam potrudi, da dobi moštvo, za drugo pa da se bo že poskr- belo«. »Zbiranje moštva na Koroškem se je izteklo v strašni klavrnosti brez vsakega uspeha...« Mnogi slovenski Korošci so bili po Maistrovih besedah ravnodušni, preplašeni, ponekod tudi nezaupljivi in celo sovražni do nabornega osebja. Lavrič je moral zbirati prostovoljce na Gorenjskem. S pomočjo nadporočnika Hajnriharja in drugih mu je do 6. novembra v okoliših Škofje Loke, Jesenic in TržiCa uspelo zbrati sedem ča-stikov in 58 vojakov. »S to peščico in tremi strojnicami je proti večeru istega dne odrinil preko TržiCa v Borovlje, ki jih je ponoči zasedel in brez boja razorožil tamkajšnjo nemško gardo.« Lavričeva dejavnost v Borovljah in okolici ter njegov samozavesten nastop sta prispevala k temu, da se je Celovec ustrašil premoči ter poslal k Lavriču v Borovlje podpolkovnika Hulgertha in odvetnika dr. Pflanzla na pogovor. Po točnih navodilih, ki jih je Lavrič dobil od svojega poverjeništva v Ljubljani, je s CelovCani (»hočeš-nočeš«) določil Dravo kot demarkacijsko Crto. Vikar Smodej se seveda ni strinjal s to demarkacijsko Crto. Pohitel je v Ljubljano protestirat »proti nezadostnim varnostnim odredbam in proti nezase-dbi jezikovne meje«. Po Maistrovih besedah tudi Lavrič ni bil zadovoljen, kajti kaj naj pa stori s Četico 65 mož. »Da je imel vsaj 200 mož in popoln strojniški oddelek...« Nemci so si po določitvi demarkacijske Crte dali nekaj duška. V prvi vrsti so zaceli misliti na odvoz materiala iz koroških skladišč. V Beljaku je po Proslava osvoboditve v Mariboru Maistrovih besedah ležalo toliko provianta, Čevljev, obleke, obutve, usnja in drugega, da bi zadoščalo za nekajmesečno oskrbo soške armade. Nemci tisti Cas še niso imeh discipliniranega vojaštva; vsega skupaj so imeli »kakih 400 de-lamrznih pohajkovalcev«. Medtem je v Mežiški dolini lje, Arnejcic je s 15 možmi slovenjegraške narodne straže zasedel Guštanj. Ko je iz Celja prispela pomoč (poročnik Mikic in 30 mož), je Malgaj postavil straže še v Crni, Mežici in Libeličah. 23. novembra je zasedel Pliberk in 30. novembra Velikovec... Prvega decembra je prihitel v Ivan Cankar je v Kralju Malhusu preroško napovedal takšno situacijo, ko je zapisal: »Narod..., ki se sklicuje ob vsaki priložnosti na sveta prava in na različne paragrafe ter spravlja dobljene klofute ponižno v žep, tak narod ne doseže nikoli ničesar in je drugim po pravici v zasmeh... Kadar gre za glavo, postanejo smešni vsi obziri in ideali...« izbruhnila anarhija. Odposlanci so prihajali k Maistru po pomoč zoper nemške tolpe in oborožene delavce. »Nadporočnik Malgaj se je sam takoj javil in s tremi oficirji, 40 možmi in štirimi strojnicami zasedel dravogradski kolodvor...« Se istega dne je z delom brambovcev zavzel Preva- Velikovec odposlanec celovškega VVehrausschussa podpolkovnik Verstandig in Malgaju zagrozil, da bo naskočil mesto, Ce se slovenska vojska ne umakne. Malgaj se je skliceval na Maistrovo povelje in pribil, da se ne bo ganil iz Velikovca, pa naj pride, kar hoče. Malgaj je pomanjkanje voja- Anneriška misija v Mariboru ške moči nadomestil z odločnim nastopom in prisilil Verstandiga, da se je po kratkem streljanju in vnovičnih pogajanjih umaknil v smeri proti Celovcu. »1. decembra smo imeli torej v rokah Pliberk, celo Mežiško dolino in Velikovec z okolico, in to vse brez pomoči iz Ljubljane in brez pravih bojev...« ponosno ugotavlja Maister. Približno v tem Času se je Maister v Mariboru s polkovnikom Passyjem, odposlancem štajerske deželne vlade in zastopnikom graške vojaške oblasti, dogovoril o štajerski demarkacijski Crti. Maister je v svojih zahtevah upošteval zasedbo Koroške in potegnil Črto tako, da bi sklenjeno tekla po Koroški. Nemški Štajerci so to spodbijali, Ceš da imajo Korošci samostojno poveljstvo in da niso odvisni od Gradca. Maister se je po telefonu posvetoval z Ljubljano, od tam pa so mu odgovorili: »Saj je vse lepo to. A tekla bo kri. Mi smo pa sedaj v demokratski državi in v demokratični državi ne sme niti ena kaplja krvi teci. Dosegli bomo vse potom pogajanj...« Iz II. vojnega okrožja so mu sporočili: »Pitanje koruško nije zadaCa štajerskog obmejnog poveljstva, nego jest zadaCa H. vojnog okružja u Ljubljani.« Maister je Čutil, da mu Ljubljana ni naklonjena. 2e prej so mu vrgli pod nos mobilizacijo, ki jo je razglasil na lastno pest, Ceš zakaj izdaja krvave ukaze. Ko se je general Maister s poverjenikom dr. Verstovškom 17. novembra pojavil v Ljubljani, so z vseh strani prihitela neprijazna vprašanja: »Kaj pa vendar delate tam v Mariboru? To so ja operete.« Maister bi kljub ljubljanski neprijaznosti udaril na Celovec, Ce ne bi bila v mariborski delavici in kurilnici, deloma pa tudi med železniškimi progovnimi delavci, nenadoma izbruhnila stavka. Tudi pogajanja s Celovcem je prekinil. Maistrov Članek podrobno opisuje potek dogodkov na Koroškem, ki nam je bolj ali manj že znan. Odkrito spregovori o nemškem nasilju in o tem, da so bili naši ljudje tako rekoC brez glave. Pisec pokaže veliko razumevanja za vzroke pomanjkanja odporne moCi, saj je stoletni nemški pritisk naredil svoje. Maister v Članku podrobno opisuje prihod ameriškega podpolkovnika Millesa v Mariboru. 27. januarja 1919 so mariborski in štajerski Nemci pod zaščito Millesove navzočnosti demonstrirali proti Jugoslaviji. Vojaštvo in policija sta preprečila puC, s katerim so se hoteli Nemci vnovič polastiti Maribora; nekaj demonstrantov je bilo ubitih. Ko se je Milles v spremstvu dr. Erlicha iz Maribora odpravljal na Koroško, mu je Maister izrazil obžalovanje, da je prišlo do neljubega dogodka prav v njegovi navzočnosti. »Milles je to kvitiral: »Saj to ni nic, taki slučaji se pojavljajo povsodi, kjer se ljudstvo upre vladajoči oblasti in njenim postavam.«« Maister vtise o srečanju z Američanom Millesom sklene takole: »Zaseden je bil torej od nas Maribor, zasedena štajerska jezikovna meja in imeli smo tam oblast in moc, kar je Mille-su popolnoma zadostovalo -pripoznal nas je za gospodarje.« Na Koroškem se je Millesu ponujala povsem druga podoba: povsod so ga sprejemali le Nemci, od Velikovca dalje je videl le nemške vojaške postojanke, Celovec je bil v nemških rokah. »Ves krvavi trud in vse stvarno dokazovanje koroškega domačina dr. Erlicha je naletelo pri komisiji na pol gluha uSesa,« piše Maister. »In kdo je zakrivil to poglavje?« se na koncu sprašuje Maister. »V širokem okviru: splošno in nepopolno nepojmova-nje in nerazumevanje preobra-tne situacije. V ožjem okviru, to je, od strani nekaterih za slovenske neuspehe odločilnih in odgovornih, ob preobratu pa vodilnih faktorjev,« odgovori general samemu sebi. Maister vidi krivdo v ozkosrčnem stopicanju »po starih pravnih poteh v Času, ko so si drugi osvobojeni narodi kovah nove paragrafe«. Poglavitna krivda je bila v pomanjkanju vsakršne odločnosti za dosego maksimalnih ah vsaj minimalnih ciljev in strah pred odgovornostjo. France Trebe an NEDELJSKE TEME PAPEŽEVA »SVETA MAFIJA« Nedelja, 5. febraarja 1995 Siva vila iz obdobja historizma sedemdesetih let 19. stoletja v ulici Mackemstrasse 68 v ničemer ne izstopa. Le da so rolete na hiši, ki stoji v berlinski Četrti Kreuzberg, tudi podnevi velikokrat spuščene, pade v oči kateremu od mimoidočih. Na medeninasti tabli, ki je pritrjena na vratih, je zapisano, da ima v zgradbi svoje prostore »Berlinsko-branden-burško kulturno društvo« kot tudi »Zentrum Fel-dmark« za »izobraževanje mladine in odraslih.« Za imenom, ki nam ne pove prav nič, se skriva podjetje, ki v katoliški cerkvi že nekaj let skrbi za ostre polemike: berlinska podružnica Opusa Dei (»božjega dela«) - skrajno reakcionarne katoliške organizacije, ki se je napredni katoliki po vsem svetu bojijo, saj je le-ta cerkvena mafija, papežu Janezu Pavlu H. pa ta organizacija pomeni njegovo najboljšo pomožno enoto. Člani organizacije morajo obljubiti popolno poslušnost, vendar ne samo papežu. Pravila organizacije od svojih elanov zahtevajo ponižnost in samoprema-govanje, ki dostikrat presegata celo mejo bolečine - bičanje lastnega hrbta ali nošenje trnovih pasov na stegnu. V imenitno berlinsko vilo v ulici Mackemstrasse se je samoi-menovano »Božje delo« vselilo kmalu po združitvi NemCij, saj je vatikanski jurišni odred »za naraščajoče naloge po nemški združitvi« (pravi član organizacije Opus Dei) iskal večje prebivališče. Do leta 1992 so božji ljudje domovali na Kurfiirstendammu. V začetku leta 1992 so pripadniki organizacije ustanovili Ber-linsko-brandenburško kulturno društvo in od oporočnega upravitelja založnika Heinza Ullstei-na za 10 tisoč nemških mark vzeli v najem zgradbo v ulici Mackemstrasse - z željo, da v neposredni bližini dobijo v najem še dodatnih 6500 kvadratnih metrov za ateljeje, društvene in šolske prostore. Elitna organizacija Ustanovni elani in člani predsedstva kulturnega društva so berlinski zdravniki in profesorji. V tem času živi v ulici Mackemstrasse sedem privržencev organizacije, med njimi nek španski duhovnik, kot tudi direktor ne-vropatološkega inštituta zaho-dnoberlinske univerzitetne klini- ke, Jorge Cervos-Navarro. Svoje prostore ima Opus Dei tudi v ulici Eisenacher Strasse 119 v četrti Berlin-Schdneberg: svoje poslanstvo v glavnem mestu izpolnjujejo ženske članice organizacije kot zdravnice, fotografinje ali računalniške strokovnjakinje. Uradne naloge kulturnega društva so poleg »duhovnega izobraževanja« tudi »socialno delo z mladimi« in »izobraževanje odraslih«. Vendar je interes glavnih ljudi v društvu bolj globalen: iz ulice Mackemstrasse bi rad Opus Dei misijoniral dežele nekdanjega vzhodnega bloka, ki so bile do zloma socializma hermetično zaprte. Za vladajoče komuniste so bili božji delavci zelo nevarna peta kolona Rima. V analizi Stasija, vzhodnonemške politične policije, iz leta 1985 so avtorji zapisali: »Posebna nevarnost te elitne organizacije je njeno natančno preračunano konspirativno delovanje na vseh področjih življenja neke družbe. Njeni kraki in polipi se skrivoma vrinjajo v vsa družbena področja.« Ministrstvo za državno varnost je v podjetjih, ki so trgovala z Vzhodom, preiskovalo, ali so med delavci pripadniki organizacije Opus Dei, in še posebno skrbno poizvedovalo po duhovnikih, ki »bi lahko pri drugih pov-zročili inicialni vžig«. Takoj po združitvi Nemčij je vodja nemškega Opusa Dei, španski klerik Cesar Ortiz, ustanovil kontaktno skupino v Dresdnu. Sedaj so centri Opusa Dei tudi že v Szczeczinu in Varšavi, Pragi in Budimpešti. S sedežem v Berlinu skrbi Opus Dei za svojo razširitev v Rusiji in na Baltiku. Stike z Moskvo vzdržuje prebivalec vile v ulici Mackemstrasse -profesor Cervos-Navarro, ki je bil dolga leta tudi podpredsednik svobodne univerze. Je tudi član Moskovske akademije znanosti. Prodor Opusa Dei na Vzhod ne izvira ravno iz krščanske ljubezni do bližnjega, temveč se opira predvsem na samozadano nalogo, da svetovno družbo, kjer je to le možno, prežamejo s kon-zervativno-katoliško ideologijo -praviloma neopazno. Člani Opusa Dei svoje privrženosti ponavadi ne razkrivajo - v Španiji zato to tajno zvezo imenujejo tudi »sveta mafija«. Organizacijo je leta 1928 ustanovil španski prelat Josemaria Escriva de Balaguer, ki je medtem papež Janez Pavel H. oklical za blaženega. V Nemčiji člani Opusa delujejo že triinštirideset let. Le redkokdaj pridejo na svetio strukture Opusa Dei; v Aac-hnu je Opusu uspelo narediti gosto prepleteno mrežo, ki ji pripadajo komunalni politiki, sodniki, šolski svetniki, strankarski funkcionarji, podjetniki, kot tudi nek založnik. Dolgoletni aachenski nadžupan in sedanji evropski poslanec CDU-ja Kurt Malangre, 60, je po lastnih izjavah že štirideset let pripadnik Opus Dei. Tisoč petsto članov v Nemčiji Tudi v vrstah nemških škofov je nekaj podpornikov Opusa Dei: Karl Braun iz Eichstatta, munsterski vrhovni dušni pastir Reinhard Lettmann in kolnski kardinal Joachim Meisner. Lettmann je član vodstva »Mednarodnega mariološkega delokroga Kevelaer« (hnak), ki so ga ustanovili pretežno duhovniki Opusa in ki se ukvarja z razširjanjem Marijinega kulta. Mesto Kevelaer, ki leži v spodnjem Porenju, je od leta 1642 poleg Altottinga, najpomembnejša nemška božja pot. Pobudnik delokroga je prelat Klaus Becker, ki pripada Opus Dei. Monsignor vodi organizacijo za pomoč pri izobraževanju duhovnikov v Kolnu, ta organizacija pa zbira denar za »Univerzo svetega križa« Opus Dei v Rimu. Na tej univerzi se za duhovnike šolajo študenti teologije iz dežel tretjega sveta in iz Vzhodne Evrope. V Nemčiji ima Opus Dei približno 1500 članov, k temu Številu pa je treba prišteti Se neznano število mecenov, prijateljev in simpatizerjev. Red sam o številu mecenov in članov molči. Opus Dei deluje v približno petindvajsetih nemških mestih, med drugim v Kolnu, Hamburgu, Bonnu, Aachnu, Essnu, Trieru, Miinstru, Diisseldorfu, Augsburgu, Frankfurtu in Miinchnu. Pripadniki Opus Dei vodijo kulturne centre, študentovske domove, gospodinjske šole, mladinske klube, znanstvene inštitute ali izobraževalna društva. Mnogo elanov je - incognito - na vodilnih položajih v industriji, na visokih šolah in univerzah, v medicini in politiki. Denarja, kot se zdi, ne primanjkuje. Berlinski kardinal Alfred Bengsch je prijateljem Opus Dei podaril 40 tisoč nemških mark, med drugim tudi za njihovo kapelo na Kurfiirstendammu. Njegov naslednik Georg Sterzinsky je obljubil 100 tisoč nemških mark za opremo molilnice v novem centru v ulici Mackemstrasse. Se več so prispevale sevemo-porenske škofije: škofije Aachen, Essen, Koln, Munster in Pader-bom so za gradnjo »centra za izobraževanje« v Kreuzvveingartnu pri Euskirchnu, ki je pod duhovnim vodstvom Opus Dei, prispevale približno 8 milijonov nemških mark. O povezavi nekdanjega berlinskega in sedanjega kninskega kardinala Joachima Meisnerja z Opus Dei ne dajejo pojasnil ne on sam ne njegovi podaniki. Stiki so, kot pravi Mei-snerjev predstavnik Christoph Heckeley, »osebne narave«. To pa javnost briga prav tako malo kot višina kolnskih prispevkov iz cerkvenih davčnih sredstev za Kreuziveingarten. Razvejan finančni imperij Cerkveni denar, ki ga dobiva nemški Opus Dei, priteka tudi s pomočjo društev, kot je bonnska »Študentovska kulturna skupnost« ali »Rensko-donavski sklad« v Miinchnu, katerega tajnik Hans Thomas prihaja iz centrale Opus Dei v Kolnu. Thomas je hkrati tudi v svetu zuriškega sklada "Limmat", ki je sečišče mednarodne mreže skladov in bank, ki so povezani z Opus Dei. Predsednik Rensko-donavskega sklada Fritz Pirkl je bil do svoje smrti leta 1993 tudi predsednik sklada Hanns-Seidel, ki je povezan s CSU. Thomas vodi tudi inštitut Lin-denthal v Kolnu, v predsedstvu pa sedijo člani Opus Dei. Inštitut organizira seminarje in kolokvije o temah kot so »Mit o prenaseljenosti«, »Kultura podjetništva« in »Etika učinkovitosti«, hkrati pa je inštitut tudi zbirališče prispevkov iz politike in gospodarstva. Meceni so na primer založba Axel Springer, Bayer AG, Deutsche Bank, Bayerische Vere-insbank, kolnska firma za zdravila Madaus in Kruppov veteran Berthold Beitz. V Lindenthalu pridobljena spoznanja tiskajo v herfordski založbi Busse+-Seewald. Direktor instituta Lin-denthal, Thomas, v tem spokorniškem časopisu Westfalen-Blatt skrbi za prilogo »Vrednote in spremembe«. Društva imajo še eno prednost: preko njih pridejo pobožni katoh-ški skrajneži tudi do javnih pod-•por. Tako je sklad FVVM (naslov: Berlin, Mackemstrasse 68) pri komisiji Evropske zveze v Bmslju prosil za denarno podporo pri projektu »Mladinski pilotski projekt s Poljsko«. Od berlinskega senata si ljudje Opus Dei obetajo prispevke za »izobraževalno delo z mladimi«. V Kolnu in Bonnu delo z mladimi že financirajo z ja- vnimi sredstvi. V Berlinu pa so možnosti za kaj takega slabe. Uprava senata za mladino ne zaupa utemeljitvi, da potrebujejo denar za »prosvetljevanje narodov na krščanskih temeljih«. Zdi se, da so triki s skladi in društvi pri Opusu Dei priljubljeni po vsem svetu. Novinar peter Hertel iz Hannovra, eden največjih poznavalcev Opus Dei, je pri svojih raziskavah naletel na sklad »Progredi« s sedežem v Bmslju, v čigar upravnem odbom so vplivni bankirji, industrijalci in znanstveniki iz vse Evrope. Po rezultatih Hertlovih raziskav se takšni skladi ukvarjajo »s priskrbovanjem kapitala, dediščin in nepremičnin, ki se potem stekajo v projekte podjetij, ki so povezana z Opus Dei«. Widmar Puhi, nekdanji član informacijske centrale nemškega Opus Dei, pravi o njegovem finančnem poslovanju in ustvarjanju zmede. Organizacija je bogata in svoje bogastvo skriva za pravnimi triki. Komaj katera akcijska skupina Opusa Dei odkrito razkriva svoje cilje: zbiranje članov za Opus Dei ali vplivanje na cerkev in družbo v smislu Opusa Dei. Vse skupaj je nepošteno. Nek mestni uslužbenec na primer odobri dokajšnje prispevke za nadzorovanje in pomoč pri domačih nalogah v nekem mladinskem domu. Vendar se ne zaveda, da s tem pravzaprav financira nekaj čisto drugega. črpanje iz javnih sredstev Isto naj bi veljalo za denarne kazni pri prometnih prekrških, katerih »izkupiček« uradno dobijo društva za javni blagor, »ker se skrivajo za pravno priznanim pročeljem imena nekega društva« - vendar naj bi na koncu denar pristal pri Opusu Dei. Po tej metodi gradijo tudi izobraževalni center Kreuzvveingarten: uradni investitor je bonnska »Študentovska kulturna skupnost«, ki je v rokah članov Opus Dei. Za hišo »z družinskim nadihom vključno z bazenom in igriščem za squash« načrtujejo 16 tisoč nočitev letno. Gradnja je po mnenju VVernerja Schmidta, ki je pri Opus Dei zadolžen za zbiranje prispevkov in ki je tudi tajnik Študentovske kulturne skupnosti, stala že več kot 28 milijonov nemških mark: »Majhen krog sponzorjev je prispeval približno tri četrtine finančnih sredstev.« Preostali del sredstev naj bi privrženci Opus Dei prispevati z dediščinami, prodajo nepremičnin ati z zasebnimi krediti. Menedžerji firm, ki sodelujejo pri gradnji, pa realne stroške ocenjujejo precej višje - na okroglo 50 milijonov nemških mark. Pri likofu je Sclunidt sanjaril o bodočem centru kot o »udarcu v brado duhu časa«. Čeprav gradnja centra Se ni zaključena, v Kreuzvveingartnu že šolajo medicince, sodnike, javne tožilce, pedagoge, novinarje in politike. Zavezništva med politično elito V brezbožnem glavnem mestu Berlinu - le 345 tisoč od 3, 5 milijonov prebivalcev je pripadnikov katoliške cerkve - Opus Dei novači nove prijatelje predvsem v vrstah politične elite. Navdušen obiskovalec centra Opusa Dei v utici Mackemstrasse je na primer pedagog Hans-Jii-rgen Pokali, čigar žena in hčerka sta že dolgo privrženki Opus Dei. Član krščanskodemokratske stranke Pokali je berlinski deželni šolski svetnik in tako najvisji uradnik šolske inšpekcije za izobraževanje. Imenovanje konzervativnega katolika Pokalla je bilo že od vsega začetka sporno. Vendar je Pokallu s pomočjo šolskega senatorja Jiirgena Klemanna uspelo kljub odpom SPD, Zelenih in učiteljskega sindikata. Toda medtem je zaradi svoje ozke Šolske politike Pokali postal nepriljubljen tudi že v vrstah lastne stranke. V Pokallovem uradu so pred kratkim odpustiti referenta, ki je bil pristojen za verska vprašanja. Na mesto teologa Andreasa Meie-rja, na katerega so postati pozorni zaradi njegove kritike konzervativne šolske politike, je prišla neka druga uslužbenka. Meier sme sedaj arhivirati učne načrte. Pokali zatrjuje, da on sam ni član Opus Dei, v berlinski center Opusa Dei hodi le kot »ženin spremljevalec«. Njeno delovanje v pobožnem društvu naj bi bila le »verska zadeva« njegove družine. Članica Opus Dei Carola Pokali, ki v Berlinu energično pomaga pri razširjanju božjega dela, pri ustanovitelju Escrivi ceni ravno to, »da poziva prav vse laike k hoji za Kristusom, in sicer vsakega na njegovem delovnem področju«. Pas za trpinčenje mesa: od svojih privržencev je Escriva zahteval samoponiževanje in samotrpinčenje tajna združba Opus skozi inštitucije UMAZANI PRAH Opus dei - najpomembnejša opora papeža Janeza Pavla II. ^fladi španski duhovnik Jose |^a Escriva de Balaguer je let ?28 v Madridu ustanovil sku Paost Opus Dei. V organizaciji, 1 )® dostopna tako moškim kot žer pam, naj bi ne samo duhovnik srnvec tudi katoliki s posvetnin širi- dosegli »posvetitev«. Mc ki in ženske delajo strogo ločer od drugega. j Od vsega začetka je »Božje ds .* unelo poteze strumno organ Ranega elitnega tajnega združi ustanovitelj Escriva je priv . cem vbijal v glavo, da so izbn uei, je zantevat Escriva, r al° »pametno molčati o imei T^gjh elanov« in ne smejo ^kiiti, da tudi sami pripad Opus Del Osnovne misli svoje ver: 1 eologjje je Escriva izoblikovi ®voji knjigi »Camino« (Pot), k j^la leta 1939. V njej Časti boji moški in voditeljski kult, pr 0 podreditvi in popolni po; ®°sti kot o najpomembnej kkapostih ter oznanja moralo, k Prežeta s sovražnostjo do telesi ^Polnosti. Tako se glasi prav 21: »Za moškost in Čistost je 'Teben bojni pohod.« Svojim privržencem je Esa opovedoval: »Ubogajte tako jrooga orodje, ki v rokah ume a ne sprašuje, zakaj dela to ono. Tvoja poslušnost ne zasl ®ga imena, Ce se nisi pripravi odpovedati svojemu osebne em, ce se to zdi poklicane Prav.« , B°2je dej,-, saino Sebe opis ot »bojno Četo« z najostrejšo ojplino, »sveto nepopustlji S 10< politike, umetnosti in c 'du odnosov.« bJiC Čudnega, da se je Oj V katoliški cerkvi je di ganizacija odločilen vphv Pouhfikata Janeza Pavla Dei je liberalne jezuite izrinil s skoraj vseh pomembnejših mest kurije. Danes velja zveza s 79 tisoč elani po vsem svetu, med katerimi je le 1500 duhovnikov, za najpomembnejšo pomožno enoto papeža. Papežev predstavnik za tisk, Spanec Joaquin Navarro-Valls, je dan Opus Dei. Jedro društva sestavljajo nume-rariji, duhovniki kot tudi laiki, ki so se zaobljubili celibatu. Nume-rariji večinoma živijo skupaj v komunah Opus Dei, v tako imenovanih centrih, in so deloma tudi zaposleni. Vodijo oz. usmerjajo »supemumerarije« - elane, ki ne živijo v celibatu, temveč s svojimi družinami živijo zunaj centrov. Ustanovitelj Opusa Dei Escriva je bil leta 1992, samo sedemnajst let po svoji smrti, oklican za blaženega. Postopek ni bil le najhitrejša beatifikacija v zgodovini cerkve, temveč tudi eden najbolj spornih. Vatikan pri tem ni upošteval najosnovnejših pravil, ki se jih drugače dlakocepsko drži -med drugim je papež prezrl številne ugovore še živečih prič, ki so se pritoževale Cez ustanoviteljev znaCaj, ki naj bi bil nečimrn, aroganten in gospodovalen. Iz nečimrnosti si je Escriva na primer nadel star plemiški naslov. Poleg popolne poslušnosti papežu kritiki Opus Dei očitajo tudi metode, s katerimi privablja nove elane in na njih psihično pritiska. Predvsem mlade ljudi poskuša Opus privabiti s pomočjo nedolžnih društev, mladinskih klubov in počitniških taborov, v katerih nameni organizacije v začetku niso ravno opazni. Člani Opus Dei so pod nenehnim stresom. »Vstani pravočasno ob zgodnji uri, ne da bi pri tem samo za minuto popustil svoji lenobi«, se glasi eno od Escribi-nih pravil. V centrih se vsak dan zaCne s tem, da numerariji poljubijo tla in pri tem pobožno mrmrajo »serviam« (naj služim). V dnevni umik spadajo bogoslužje, trikratno spraševanje vesti in molitev rožnega venca. Enkrat tedensko zaradi samokritike pokličejo numerarije k »osebnemu vodji«. K duhovni samodisciplini spadajo še stalne vroče molitve in »uničevanja«, ki se jih lahko udeležijo tudi supemumerariji. »Le umazan prah si«, kriti v obraze svojih privržencev ustanovitelj Escriva v Bibliji Opusa »- Pot«, v vodiču z 999 življenjskimi pravih: »Ne pozabi, kaj si: posoda za smeti. Ponižaj se: Res ne veš, da si posoda za odpadke?« Pravilo 208 zveni kot navodilo za mazohiste: »Blagoslovljena bodi bolečina. Ljubljena bodi bolečina. Posvečena bodi bolečina Poveličevana bodi bolečina!« Da bi kaznovali svoje telo, ženski numerariji - zaradi svoje bojda večje »Čutne neodpornosti« - v centrih Opus Dei spijo na skromnih posteljah ah celo na golih tleh. Moški in ženske najmanj dve uri dnevno na stegnu nosijo spokorniški pas, kovinski trak z navznoter obrnjenimi bodicami. Ob sobotah se samokaznujejo z »disciplino«, biCem s petimi trakovi. Za numerarije skrbijo numera-riji-pomoCnice, ki v centrih prevzamejo najnižja opravila. Kuhajo, pospravljajo, p ere j o in strežejo moškim pri mizi. Ker tako zahtevajo »pravila uprave«, nosijo »skromne pisane obleke, za vratarske naloge in naloge v jedilnici pa skromno uniformo z dolgimi rokavi.« Obdarovanje elanov Opusa med seboj je prepovedano, vlada stroga cenzura: knjige, ki so po mnjenju glavnih »izrecno protika-toliške, heretične, nemoralne, dvoumne ali vzbujajo zmedo«, stojijo na Cmi listi - med njimi tudi Gotthold Ephraim Lessing, Martin Luther, Hans Kiing, Bertok Brecht, Boris Pasternak; po raziskavah poznavalca Opus dei, novinarja Petra Hertla, kakih tisoč naslovov. Kot utemeljitev se glasi pravilo 339 Biblije Opusa: »Knjig ne smes kupovati brez posvetovanja s pametnejšimi in bolj izkušenimi kristjani. Človek tako zelo lahko kupi nekaj nepotrebnega in škodljivega. Ljudje pogosto mislijo, da pod roko nosijo knjigo ... in nosijo smeh!« Izstop iz vrst Opus Dei uspe le malokomu. Nekdanji numera-rij iz Kolna opisuje duševno stanje elanov: »Opus vsakega izža-me kot limono. Človek mora popolnoma pozabih na samega sebe. Izgubi občutek za svoje lastno telo in za svet tam zunaj, preneha samostojno odločati. Kdor zapush Opus Dei, potrebuje veC let, preden spet zaživi normalno življenje.« Po Der Spiegel Prevedla KaS Japonska po potresu: »Država je na vsej črti neusmiljeno zatajila« Ure na bankah in javnih poslopjih v Kobeju so se 17. januarja ustavile ob 5.47. Na poti smo s tovorom pomoti za nemško šolo v Četrti Nadaku. Vozimo pod mostovi, ki so se sesuli na nasprotni vozni pas. Na pobočju vidimo majhno pokopališče: nagrobniki so polomljeni, grobovi odprti. Izložbe veletrgovin so v koščkih; blešCeCe pročelje predstavništva BMW in Audija se je prevrnilo, vendar nihče ne ropa, nihče niti pogleda ne nemških limuzin, ki so na dosegu roke. V zraku je vonj po požaru, sirene zavijajo, reševalna vozila ostajajo ujetniki zastojev; pot pa zapirajo Črepinje in ruševine. Številne majhne stranske ceste so docela zasute, ker so nanje padale hiše z leve in z desne. »Nevarnost, prehod prepovedan«, piše na le-penkastem izvesku; preživeli prebivalec mesta stoji kljub svarilu pred goro ruševin, pod katerimi je pokopana njegova družina, z okamenelim obrazom in v žalosh brez besed. V najveCji katastrofi v japonski povojni zgodovini je umrlo 5000 ljudi; veliki deh pristaniškega mesta Kobe so uničeni; več kot tretjina od poldrugega milijona prebivalcev je izgubila streho nad glavo in eksistenco; v nekaterih zasilnih bivališčih so na eni strani stene stotine živih in na drugi trupla mrtvih. Zdravniki se boje epidemije. Pogrebniki imajo težave, ker ni plina za upepelitev trupel. snica,« je izjavila Kirose Hirotada s tokijske univerze za ženske. Tradicionalna japonska struktura »prazne sredine«, naCelo skupinske harmonije, ki ne pozna nobenega odgovornega nosilca odločitev, ki išCe širok konsenz v dolgotrajnih posvetovanjih in potem zavezuje vse udeležence za skupen cilj, je pri vnovični obnovi gospodarstva po drugi svetovni vojni dobro delovala. V primerih akutnih kriz pa grozi spričo »razpršene odgovornosti« nevarna praznina, sestavljena iz neodgovornosti in nezmo-žnosti za ukrepanje. Ko so preobremenjene bolniške sestre prosile za pomoč prostovoljcev, da bi prinašah vodo, so morale od župana slišati, da prostovoljci, ki so bili že nared, ne smejo takoj priskočiti na pomoC, marveč morajo najprej predložiti pisno prošnjo. Ko so žrtve pod ruševinami Kobeja klicale na pomoC ter so bili zdravniki in moštva specialistov z izurjenimi psi že v stanju pripravnosti na letališčih od Zuericha in Pariza do Los Angelesa in Ci-udad Mexica in so Čakali na vstopne vize, je japonska vlada vse tuje ponudbe za pomoč najprej zavrnila. V Tokiju je bilo slišati, da si delajo skrbi zaradi ustrezne namestitve tujcev in zaradi oskrbe in komunikacij. Mimo tega pa morajo tuji psi najprej v karanteno, preden se sploh smejo zaCeh gibati po japonskem ozemlju. Ko so Švicarji in Francozi Četrti in peti dan po katastrofi le smeli prileteti na Japonsko, so lahko rešili starega moža, ki je pod ruševinami prebil sto ur. Toda za mnoge je prišla pomoC prepozno. »Dajanje in jemanje je zapletena kulturna zadeva,« je napisal Mainichi Daily News, »saj je Japonska že desetletja bogata dežela. Doslej smo le poredko sprejemali pomoč iz tujine. Mnogi se še vedno spominjajo poniževalne izkušnje po koncu Na enem od vogalov spregovorimo z dvema ženskama, ki že nekaj dni živita od suhega kruha. Zdaj bi radi odšli v Četrt Nada. Tam naj bi imel svoj glavni stan Jamagučigumi, najmočnejša japonska mafijska skupina, in tam naj bi delili riž in Caj. »Pravičnost in človečnost kljub vsemu še obstajata,« pravi ena od ženske, »naši gangsterji pomagajo, kjer je vlada zatajila.« Premier Murajama, ki so ga 17. januarja okoli sedme ure zjutraj seznanih s potresom na območju Kansai, je moral tačas priznati, da so odgovorni v vladi in oboroženih silah ter guvernerji prefektur Hyogo in Osaka dopustih, da je bil zapravljen dragocen Cas, preden so dojeli, kakšen je resničen obseg katastrofe v Kobeju, in sprejeli potrebne ukrepe. V razmerah, v katerih je bila dragocena sleherna minuta, je trajalo pet ur, preden je vlada sestavila krizni odbor, deset ur, preden se je predsednik kriznega štaba z vojaškim letalom odpravil nad goreče mesto in si ustvaril pregled, ter dvanajst ur, preden so se uradni klici na pomoC prebili Cez zapletene službene poti, hierarhije in birokracije in je smela uradno kreniti na pomoč prva skupina tisoč vojakov - potem ko je 238 vojakov, ki so bili nastanjeni v Osaki, takoj po pretresu spontano krenilo na pomoč in so zaceli ukrepati brez ukazov iz Tokija. »Konec koncev Česa podobnega nikoli prej nismo doživljali,« je premier Murajama kasneje opravičeval neusklajen nastop; oteževalna okoliščina je bila, da se je potres zgodil tako zgodaj zjutraj. »Čakali smo na ukaze in nismo natančno vedeli, kjer naj se začne naš poseg,« je dejal visok Častnik. Guverner Osake pa je pred kamerami izjavil:»Ne vem, zakaj si (žrtve katastrofe v stiski) ne pomagajo sami; menda so preveč lagodni, da bi si sami skuhali svoj riž.« Zahodni opazovalci bodo videti v tej izjavi primer arogantne neumnosti, kritični Japonci pa vidijo v njej strukturno težavo: »V tej državi ni nobene celovite organizacije, ki bi v primeru nuje vsklajevala akcije in ukrepala. To je žalostna re- vojne, ko smo biti prisiljeni prejemati pomoč od svojih nekdanjih sovražnikov.« Bralci Japan Times pa so se v nasprotju s tem zgroženo vpraševati, kako je mogoče, da je bila ena od najbogatejših industrijskih držav docela nesposobna, da bi poskrbela za svoje državljane v uri težav. »Ta naravna katastrofa pred vsem svetom razkriva, na kako neusmiljen način je naša družba prežeta z globokimi strukturnimi problemi,« je napisal Sigem Ivamoto iz Tokija. »Kje so naši politiki in birokrati, ko jih enkrat za spremembo resnično potrebujemo? Kje so bile pretehtane reakcije, ki bi lahko dokazale, da je Japonska postala odgovoren elan mednarodne skupnosti?« Ko je premier Murajama pred dvema tednoma v rjavem zaščitnem plašču stopal skozi vrste evakuirancev, se je poklonil pred brezdomimi žrtvami potresa in zamrmral:»Bodite hrabri.« Iz ozadja se je oglasil mož:»Ce nam nimate povedati nic več kot to, lahko greste takoj nazaj domov!« To je bila, kot mi je razložila Akiko Jamašita, prevajalka in gospodinja iz Kyota, nenavadno spontana reakcija prebivalstva, ki se je stoletja urilo v potrpežljivem prenašanju trpljenja. »Tako razmišljajo mnogi,« je rekla, »vendar nihče ne ve, kako bi srd in protest prekoval v politično ukrepanje.« Po 17. januarju se tudi vprašuje, kdo v resnici v tej demokraciji vlada za koga. »Vlada kasira, naredi pa nic,« pravi. »Na Japonskem se raje sklicujejo na zasebne pobude; te so tudi tokrat učinkovale. Vse zbiranje sredstev in večina akcij za pomoč v Kobeju se opira na zasebno pobudo. Politikom ni moč zaupati; tudi Murajamina socialnodemokratska vlada ne zastopa interesov državljanov, marveč interese Toyote in Mitsubishija.« Gospa Jamašita ima le malo upanja, da bi se s kakšno drugo vlado lahko kaj spremenilo:»Le koga naj volimo? Alternativ je malo in revolucije na Japonskem doslej še nikoli ni bilo. Kar nam ostaja, je zelo žalosten občutek nemoCi in strah pred naslednjo katastrofo.« Etisabeth VVehrmann, Die Zeit Nedelja, 5. februarja 1995 NEDELJSKE TEME Strah me je! Govorjenje o tem lajša tesnobo UUDJE, ODNOSI, LETA Bojazni in strahovi nas spremljajo vsak dan - enkrat bolj, drugič manj. Včasih pa se nakopičijo tako, da skorajda ne vidimo veC izhoda in v že Cisto običajnih stvareh »lovimo Čarovnice«. Poskusite na lastne težave kdaj pogledati tako, kot da niso vaše - boste videli, da se vam bo naenkrat zazdelo, da vse skupaj ni tako grozno in brezizhodno. Star pregovor pravi, da iz malega raste veliko. Tako je tudi pri strahovih in težavah. Majhne, »nepomembne« stvari lahko pripeljejo celo do tega, da si vsak glavobol razlagate najmanj s tumorjem na možganih, občasno pozabljivost pripisujete začetku Alzheimerjeve bolezni, prepričani ste, da se bo vsak polet z letalom zanesljivo končal tragično...; da o tem, kako vas vrže, ko na poti v službo niste prepričani, ali ste zaklenili vhodna vrata ali ne in ali je ostal štedilnik prižgan, sploh ne govorimo. Bojazen ali huda skrb je tako kot bolečina, razlaga britanska psihologinja Judith Beck, kajti ko se zaveš svoje zaskrbljenosti, to še toliko verjetneje prinese nove strahove in skrbi. Toda, ko se zaveš, da imaš problem, je to dobra iztočnica, da začneš »delovati« v smeri rešitve. Tako pravijo strokovnjaki, navadni smrtniki pa to neredko občutimo zelo boleče, kot bi na primer skotili iz drugega nadstropja. Toda strah je nujen in »zdrav« odgovor na nevarnost, »pes Čuvaj«, ki nas pripelje do končne rešitve. Težave nastanejo, Ce človek pre-napihuje možnost nevarnosti bojazni. Abstraktni strahovi nam naženejo v kosti občutek tesnobe in nelagodnosti, kar je včasih slab »pomočnik«, ki stvari samo še poslabša. Na primer: pri dveh, ki se zaljubita in je ime- la ona prej svobodne nazore, se ob njegovi še večji širini duha nenadoma ujame v lastno zanko - tisto, kar jo je na njem privlačilo, postane vzrok zaskrbljenosti in negotovosti. Zboji se, da bi bila prizadeta. Iz tega se porodijo ljubosumje, noCne more in nenadzorovani izbruhi, kar partnerja samo oddaljuje. Kako bi se lahko naučili »spraviti v red« svoje najhujse strahove in bojazni? Kako »obdržati« tiste, ki nas lahko motivirajo za pametno delovanje, in odpraviti tiste, ki nas uničujejo? Poskusimo takole: sami s seboj se dogovorimo, kako bi jih obvladali. Spravimo se v dobro voljo. Ko se zavemo, da nam misli begajo od ene skrbi k drugi, si dopovejmo, da je to pac slab dan, ki ga bomo preživeli prav tako, kot Ce bi nas popadel rahel, nenevaren nahod. Ce se sprijaznimo s tem, da bomo ves dan preživeli v takem razpoloženju, bo vse skupaj zagotovo manj boleče. Recimo si, da ta ne najbolj veseli dan vendarle pelje naprej. Ko se poCuti nemočnega in se mu po tekočem traku določen dan podirajo nacrti, si Človek samo še reCe: »Ne morem pomagati«. Večkratno ponavljanje tega ima skoraj hipnotičen učinek, kar zaCne delovati sproščujoče. Judith Beck temu pravi »dovoliti sebi, da si zaskrbljen«. S problemi ne kaže pretiravati. Pričakovanje najhujšega lahko napačno vpliva na do-cjemanje strahu pred tem, kar bi se lahko zgodilo. Primer: študent se boji izpita, prepričan je, da premalo zna, in to se na koncu pozna tudi na izpitu, ki ga opravi slabše kot bi ga sicer. Psiholog VVilham Scholler svetuje, da o svojih strahovih govorimo. To sprošCa napetost in zmanjšuje strah. Pomaga tudi samoprepriCevanje: ženska, ki dobesedno »visi« na svojem partnerju, ker se boji, da jo bo zapustil, bi si morala reti, da konec koncev zmore tudi brez njega. Pa še to naj si zapomni, da bi ob prekinitvi izgubil tudi on. To je kar dobra in zdrava osnova za manjšo odvisnost in uspešnejšo zvezo ali prijateljstvo. Vsi vemo, da smo vedno bolj pametni, ko je treba svetovati drugemu, ko gre za nas, pa najraje odpovemo. Zato je zelo priročna metoda (vsaj poskusiti kaže) »zlesti v kožo« drugega in skušati ugotoviti, kako bi se z našimi strahovi in težavami spopadel in kaj svetoval prijatelj ali prijateljica. Strahov to sicer ne bo odpravilo, bo pa pripomoglo k temu, da vse skupaj le ne bo tako porazno in brezupno, kot se nam je zdelo. Pa prespimo zadevo; že zdavnaj so pogruntali, da je jutro pametnejše od večera. (KaN) Ml MED SEBOJ / BOLEČINE Doživljanje bolečine v veliki meri pogojuje vzgoja Različni ljudje na enake poškodbe reagirajo zelo različno: nekoga ureznina sploh ne boli, nekoga pa zaboli že pomisel na ostro noževo rezilo, na resnično rano pa reagira z bolečo paniko. Nekdo bolezen prelezi z optimistično ravnodušnostjo, nekoga pa poleg vročine ves čas oblivajo skrbi in bojazni, da se z njim dogaja nekaj usodnega. Doživljanje bolečine in bolezenskih stanj, reagiranje na boleč dogodek, pa tudi stopnja bolečine, so stvari, lasov veliki meri pogojene z vzgojo. Dr. Edmund Jacobson, nevrofizi-olog z univerze v Chicagu je eksperimentalno dokazal, da vsakršno človeško misel in Čustvo spremlja krčenje določenih mišic oziroma mišičnih skupin. Enako velja za bo- lečino: kadar so mišice sproščene, bolečine ni, pa Čeprav dražljaj, ki mu pripisujemo bolečino, obstaja še naprej. Psihične in telesne obstajajo samo tedaj, kadar so naše mišice prenapete. Občutje napetosti bi- stveno upade, Ce »odvečne« mišice sprostimo. Na »bolečinske« dražljaje se ponavadi odzivamo s krčenjem številnih mišičnih skupin, la niso v neposredni, naravni zvezi z njim. Bolečina, ki jo povzroči dražljaj kot je recimo toplota, ubod ali destrukcija tkiva, bi bila zelo neznatna, Ce bi doživljali samo tiste mišične krce, ta jih ta dražljaj-povzroča po naravni poti. To si lahko dokažemo s preprostim primerom: kadar se urežemo, lahko opazimo, da se poleg mišic, ki so neposredno povezane s poškodbo (praviloma na mestu okoli ureznine), skrčijo še številne druge mišice, naprimer ves ud, prsni koš in obra- zne mišice. Ce te mišice sprostimo, bolečina občutno upade ali celo docela izgine. Skratka, najvecji »odstotek« vsakokratne bolečine doživljamo prav zaradi krčenja drugotnih, »dodatnih« mišic. ŽivCne zveze med Čutih in mišicami niso nekaj, kar bi nam bilo dano enkrat za vselej. Res je; na svet pridemo s številnimi prirojenimi živčnimi zvezami, ki nam omogočajo, da na določene dražljaje in dražljajske situacije ustrezno reagiramo tudi brez izkustev oziroma učenja (tako imenovani refleksi). VeCina živčnih zvez med dražljaji in motoričnimi reakcijami pa se oblikuje v procesu izkustva oziro- ma tako imenovanega učenja. Med učenje lahko torej štejemo tudi oblikovanje reakcij na poškodbe in bolezenska stanja. Pri učenju pa igrajo največjo vlogo kajpak učitelji. Ko se otrok poškoduje, nekateri starši reagirajo zelo zmedeno in prizadeto, celo panično, tako da tudi otrok, ki je do tega trenutka poškodbo sprejemal z zdravo ravnodušnostjo, postane zmeden in paničen, mislec, da se je zgodilo nekaj strašanskega in da bo, spričo starševske panike, sledilo še kaj hujšega. Takšen otrok se kaj hitro »navzame« starševske napetosti in pozneje trpi ob vsaki, še najmanjši poškodbi. Ko je otrok bolan in mora ležati v postelji, mnogi starši zaradi dodatne skrbi reagirajo z negodovanjem in nestrpnostjo, kar otrok doživlja z bojaznijo, da je staršem povzročil nepotrebne težave in da so zaradi tega jezni nanj; v občutju, da ga zaradi tega ne marajo in ga zavračajo, se stiska vase in trpi še bolj kot bi sicer. Nekateri starši se na otroka, ki se po nerodnosti poškoduje, močno razjezijo ozdoma ga »okregajo«, kako je lahko bil tako neroden in nepazljiv, povrhu pa ga obsipljejo s številnimi ponižujočimi opazkami. Ni važno, ah tako reagirajo zaradi svoje lastne bojazni oziroma ponavljajo reakcijo, ki so se je nav-zeh od svojih staršev, dejstvo je, da njihov otrok od tedaj naprej poškodbo doživlja kot nekaj »prepovedanega« oziroma kot nekaj, Čemur sledi kazen. Tak otrok potem vsako naslednjo poškodbo doživlja v primežu strahu pred starševsko kaznijo, celo do te mere, da se jim jo boji pokazati in jo raje prikrije. Veliko staršev, zlasti tistih, katerih lastni starši so jim prepovedovati spontano izražanje, pa svojim otrokom ob poškodbi drastično omejujejo in prepovedujejo sproščujoče jokanje in kričanje. Starši na tak način resda nekoliko zmanjšajo svoj občutek tesnobe, ki ga doživljajo ob vživlja-nju v domnevno otrokovo trpljenje, otrok pa se, namesto da bi se spontano olajšal, stisne vase in trpi veliko bolj kot bi bilo treba. Vse te psihične napetosti (kot so zmedenost, panika, strah pred kaznijo, zadrževano jokanje in kričanje), spremljajo na telesni ravni in- tenzivni mišični krci: pozomostna zbeganost (preplašene in begajoče oci, trd vrat, obraz, skrčen v grimaso), konfuzna motorika udov (nemočno opletanje z rokami, zablokiran poskus umika, neznajdenje v dani situaciji), stiskanje grla, glasilk in prsnega koša v strahu pred reakcijami drugih na jokanje in kričanje in podobno. Otroka, ki bi na poškodbo reagiral najbrž povsem ravnodušno, potemtakem drugi ljudje »obdarijo« s številnimi dodatnimi mišičnimi krci in s tem tudi s številnimi dodatnimi bolečinami. Vse te živCne zveze, ki se vzpostavijo v tovrstnih izkustvih, se zarišejo globoko v njegovo duševnost in se ohranijo v obliki novih možganskih živčnih zvez. V naslednjem podobnem izkustvu se spontano obnovijo in otroka preplavijo z podoživljanjem mučnih Čustev in psihomisi-Cnih napetosti. Tovrstne zveze se praviloma ohranijo vse življenje. Posameznik, ki zahvaljujoč drugačnemu starševskemu pristopu ni imel takih »dodatnih« izkustev, pa v primeru poškodbe nikdar ne zganja panike niti se pretirano ne krči niti mu ne pride na jok ah kričanje, kajti njegova bolečina je zaradi manjše količine skupnega krčenja veliko manjša oziroma ga zlepa ne boli (pri tem so izzvzeti vsi tisti odrasli junaki, ki v močni bojazni pred reakcijo drugih na njihovo »slabištvo« pogumno stisnejo zobe in zanikujejo sleherni znak bolečine, pa Čeprav jim organizem veleva, naj se izdatno izkričijo). Kot pri vsakem učenju, torej tudi pri oblikovanju reakcij na poškodbe in bolezenska stanja velja, da se na nek dogodek naveže veliko veC reakcij kot bi zadostovalo za ustrezno reakcijo, s katero bi odpraviti izvor bolečine oziroma prepredli poškodbo. Zaradi vseh teh »dodatnih« izkustev se na poškodbe in bolezenska stanja tako rekoč po nepotrebnem odzivamo s pravo poplavo »socialno pogojenih« mišičnih krcev. Najvecji delež pri skupni bolečini, ki jo doživljamo ob neki poškodbi ali bolezenskem stanju, je prav take, »socialne« narave; izraženo v odstotkih zagotovo krepko nad 90%. Bojan Rauter Kosič Ljubezen in razum Nekdo je nekoC rekel: »Prvi vdih ljubezni - zadnji vdih pameti.« Književnik Miroslav Krleža (la je imel o vsem kaj povedati) je zapisal: »Zal ljudje pijejo ljubezen kot pivo, vendar ljubezen ni pivo, ljubezen je navdih.« O ljubezni so ljudje govorili (in govorijo) tako in drugače, saj jim je prinašala (in prinaša) to in ono. Začetek nekaterih ljubezni res pomeni konec pameti. Na srečo pa poznamo tudi take, ki človeka navdihujejo, mu bogatijo pamet. Zakaj nimam sreče v ljubezni? Kaj naj naredim, da bi se mi zgodi- la prava ljubezen? Sploh ljubezen je na tem svetu? Vprašanja so stara, najbrž toliko kot človek. V iskanju odgovorov so bile napisane skladovnice knjig. Seveda pa popolnih odgovorov nimamo. Pri razmišljanju o njih ne smemo nikoli pozabiti nekaterih življenjskih dejstev, ki jih sicer radi pozabljamo ah pa jim nočemo verjeti. Človeku življenje najbolj zagrenijo tisti, ki ga ljubijo. Otroke za življenje najbolj onesposobijo njihovi starši. Vsaki domovini prinesejo največ zla sinovi, ki jo silno ljubijo. Strastni ljubitelji živali prav tem najbolj škodijo. Določeno umetniško, filozofsko ali politično smer najbolj zavirajo tisti, ki jo propagirajo brez kakršnihkoh zadržkov. In tako naprej; primerov je na pretek. Razširjeno je razumevanje, po katerem se ljubezen dogaja mimo razuma (»ljubezen je slepa«, »srcu ne moreš ukazovati«). In še naprej: ko zaigra razum, je ljubezen izgubljena. Vendar življenjska dejstva govorijo malo drugače. Ljubezni, ki jih ne moremo razložiti drugače kot z »ljubezen na prvi pogled«, »darilo usode«, »zgodilo se je« in podobno, se praviloma mzblinejo kot milni mehurčki. Prej ali kasneje. Ne vedoč, za kaj pravzaprav gre, ljubezni pogosto pravimo tudi bolno-sladka februarska mačja neuravnovešenost. Torej stanje slepega valovanja krvi, ko se človek preliva v animalno brezličnost. Zaradi razUčnih poškodb in frustracij sodobnega človeka je v našem času vse več »kompenzacijske« ljubezni. Privrženost, s katero se nadomešča lastna pomanjkljivost, sedanja ah iz preteklosti, je obremenjujoča in neredko usodna. Enkrat za tistega, ki daje, drugič za tistega, ki sprejema, najpogosteje za oba. Na usodno avtosugestivnost so pogosto opozarjali številni veliki analitiki ljubezni: Stendhal, Balzac, Tolstoj, Kierkegaard in dm-gi. In res - kadarkoh se nam zgodi ljubezen, je treba poiskati njeno logično mzlago (vem, da se to mnogim zdi svetohhnsko). Nikakršnega razloga ni, da katerekoli komponente našega bitja - prav tako emocije in razum - ne bi delovale usklajeno. In kolikor bolj so usklajene, toliko smo popolnejši. Moč doživljaja ni nič manjša, če se srce in razum o njem »dogovorita«. Pravi razlogi za ljubezen pa so vedno bih, so in bodo. Za to imamo neštevilne dokaze. Anej Sam NEDELJSKE TEME Mirovniki OZN na zatožni klopi Vojaki, ki ohranjajo mir, se ne zavedajo dovolj nevarnosti aidsa Vloga Oiganizacij združenih na-®dov je danes v svetu marsikje izre-a- V različnih deželah, kjer divjajo k° vJ6 Že na tisočev voja- ov, ki naj ohranjajo mir. Poznavalci . ~j°’ da se nekatere Čete ne zavedalo dovolj nevarnosti aidsa in prispe-Val° Pri Sirjenju infekcije s HIV. Januarska Številka mesečnika VVorld ds prinaša nekaj zanimivih nadro-uosti, ki jih je zbrala raziskovalka ^ue Montgomery. Skoraj nihče ne dvomi, da OZN svojhn četam ne nudi dovolj Šolanja ° . su in spolno prenosljivih bole-• O tej pomanjkljivosti so se pre-PUCali strokovnjaki za aids in s tem Strokovnjakom je končno uspelo odkriti ^dimenzionalno strukturo enega od treh ključnih encimov, ki jih Potrebuje virus aidsa Za razmnoževanje. To odkntje raziskovalcev z Nacionalnega inštituta ?a sladkorno bolezen, bolezni prebavil in ledvic v Washingtonu je zapolnilo veliko vrzel v Prizadevanjih za razvi-Ijjnjo zdravljenja oslabele imunske sposobnosti organizma. Znanstveniki upajo, da jim bo uspelo razviti zdravila, ki bi jih lahko uporabljali skupaj kot nekakšen »koktejl« in bi deloval na različne en-cune. Doslej se za zdravljenje aidsa uporablja zdravilo, ki vpliva na drugi encim, zdravila za tretji encim pa so še v fazi kliničnih razi-skav. (Reuter) ; " v': 6 strinjajo tudi vojaški svetovalci dfuženih narodov. To pomeni, da s- . °'juiki OZN lahko prispevajo k jUjenju aidsa v teh nesrečnih deže-a - OZN ima danes 16 mirovnih 81 j. v katerih sodelujejo vojaki 75 žav z vsega sveta. Med temi drža-ann so tudi države, kjer je število 0 tikov z aidsom izredno veliko, fžave poučujejo svoje vojake o 1 su različno, nekatere strogo in a Vse zadovoljivo, druge pa manj zanesljivo. 8 P Mirovniški stroj OZN v Kambo-1 se ni odzval na poročilo druge Sencije OZN, ki je suho ugotovila, da se je leto dni po prihodu mirovniških Cet leta 1992 Število ljudi, inficiranih s HTV, v tej deželi pode-setorilo. Raziskovalni institut za socialni razvoj OZN je nedavno objavil poročilo, po katerem občutno premalo sredstev vlagajo v šolanje osebja OZN in se končuje z nasvetom, da je treba »ustvariti posebne možnosti za rekreacijo vojakov«. Sklene s spoznanjem, da je postalo nujno testirati vse vojake preden pridejo na svojo mirovniško misijo in preden iz nje odhajajo. Nikjer pa ne zasledimo, da bi ura-dništvo OZN načrtovalo udejaniti taksna priporočila, Čeprav o tem govorijo in pišejo. Zal tega ne predvidevajo niti za Čete, ki se pravkar pripravljajo na odhod na Haiti, kjer je število ljudi inficiranih s HTV izredno veliko. Predstavnik za tisk mirovnih operacij OZN Fred Echard je nedavno dejal, da pripravljajo priročnik, v katerem opisujejo vse, kar naj bi vojaki vedeli o spolno prenosljivih boleznih in aidsu. Pravi: »To je največ, kar OZN s svojim uradnistvom v tem trenutku stori. Skupina je premajhna, da bi se lahko lotila šolanja tisočev vojakov, ki so danes raztreseni v mirovnih operacijah po svetu. Nimamo nobenih lastnih zmogljivosti za takšno nalogo. V vsem smo odvisni od držav, ki prispevajo svoje vojake za mirovne naloge. Uradniki OZN pa ne preverjajo, ali so vojaki testirani, serološko negativni in dovolj poučeni o aidsu.« Hud kritik OZN je Lewis Ma-ckenzie, upokojeni kanadski general, ki je nekaj časa vodil tudi Čete v nekdanji Jugoslaviji. Trdi, da je temeljna težava s priročnikom o spolno prenosljivih boleznih ta, da mnogi vojaki - ne znajo brati! Svetuje, da bi pri OZN poskrbeli za metode, s katerimi bi nadzorovali, ali so Čete dovolj izšolane, kajti kakor pravi: ..»mnoge so žalostno neustrezno pripravljene.« Mackenzie je tudi elan odbora svetovalcev kanadske fondacije za raziskovanje aidsa in se z boleznijo ukvarja od njenih prvih začetkov. Dr. Daniel Tarantola, direktor mednarodnega programa za aids univerze Harvard, opozarja podobno. Pravi, da ni mogoče zanesljivo pripisati širjenje aidsa v deželah, kakor sta Rvvanda ali nekdanja Jugoslavija, samo Četam OZN, vendar najbrž prispevajo svoj delež. Nedavno je pisal: »Zenske mnogo težje preživijo na področjih, kjer divjajo vojne, kakor moški. Zato prodajajo seks kakor edino dobrino, ki jo imajo, da preživijo. Navzočnost številnih vojakov, mladih moških, vse to podžiga, kajti zbrani moški imajo denar in oblast.« Miha Likar (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Nedelja, 5. februarja 1995 2 ^ Agresiven otrok - žrtev svojih staršev Njegovo temeljno potrebo je biti ljubljen Tokrat bo beseda o agresiji in zaceli bomo z mislijo francoskega pripovednika Stendhala : »Da bi bil Človek Čvrstega značaja, mora Čutiti, kako drugi ljudje nanj učinkujejo: potrebni so torej drugi«. To je torej misel, ob kateri se kaže zamisliti. Naši otroci so prepuščeni prepihu različnih vplivov, pred katerimi niso vedno zaščiteni, na neugodne razmere v okolju se odzivajo s psihičnimi reakcijami, Cesto se znajdejo v stiskah in sredi konfliktov, Id jim prinašajo razdvojenost. Živimo paC v Času, ko agresi- centra za otroke, mladostnike in starše iz Kopra, mag. Roberta Trunkla, klin. psihologa. Kaj vse pojmujemo pod besedo agresivnost? Beseda agresivnost izvira iz latinske besede aggredi in pomeni približevati se, pristopiti. Agresivnost v najširšem smislu je vsak aktivni pristop k okolju, ki pa je lahko pozitiven ali negativen. Zajema vse oblike gibanja, nekatera Čustva, kot so jeza, bes, sovraštvo, in seveda telesno nasilje nad drugimi. Lahko bi rekli, da je agresivnost način obnašanja posameznika, ki se ne razvija v zdravo, zrelo osebnost. Vse to je odvisno od okolja, šole, doma, družbe in od njega samega, še najbolj od njegovega temperamenta in psihične konstitucije. Oboje doloCa pogostost frustracij, ki jih posameznik doživlja, in načine, kako na te frustracije reagira. Okolje: doma, v šob in v družbi kaže posamezniku vzorce vedenja in teh se otrok nauci in posnema. Okolje ima na otroka velik vphv in gotovo najprej družina, ki naj bi dala otroku Čustveno ravnotežje, socialno varnost in prijetno domačnost. Agresivno vedenje ima vedno in povsod svoj izvor. Večkrat segajo korenine že v zgodnje otroštvo. Ob tem, da otrok nekaj prinese že na svet, se mora vključiti v okolje, ki postavlja drugačne zahteve kot so njegove želje. Gre za usklajevanje. Vsako razvojno obdobje ima značilne oblike agresivnega vedenja in tudi vzroke zanj. Večina strokovnjakov se strinja, da je agresivnost najpogostejša posledica vzgojnih napak v družini. Opozarjajo, da pravzaprav ni do njega ali ga celo odklanjajo, bo otrok reagiral z napadalnostjo do okolja, ki ga noče sprejeti. Zaradi hitrega vsakdanjika si nekateri starši ne vzamejo dovolj Časa za svoje otroke. Tako postane pretirana agresivnost izraz težnje po pozornosti. Do agresivnosti lahko pride tudi pri dvotirni vzgoji. Eden od staršev otroka razvaja, drug pa je istočasno z njim strog in ga zapostavlja. Upiranje avtoritativnim staršem je otroko: va naravna obramba pred nasiljem odraslih. Človek se vedno upira vsakemu pritisku na svojo osebnost. Otrok, ki raste v taksni družini, sam ne bo mogel biti drugačen. Potrebo po uveljavljanju bo kazal tako, da se bo zna- Kaj pa Sola, kakšen je njen vpliv na agresivnost? V zadnjem Času je prav v šolah veliko agresije med mladimi, tudi verbalne. Sola je poleg družine drug vzgojni dejavnik, ki najmočneje vptiva na razvoj agresivnosti pri otroku. Že dolgo vsi vemo, da so otroci preobremenjeni in nezadovoljni v soli, kar vse pospešuje agresivnost pri ucencih v vseh oblikah. Pomembno vlogo ima tudi Šolski uspeh. Agresivnost pri otroku se običajno kaznuje, Čeprav nasploSno velja, da se je kazni bolje izogibati, saj ta Se povečuje otrokove stiske in probleme. Agresivna kazen povzroča novo agresijo in tako govorimo o začaranem krogu, iz katerega problematičnih otrok, problematični so predvsem starSi, ki slabo, ah nepravilno ravnajo z otroki. Katere so najpogostejse vzgojne napake? Najbolj agresivne otroke imajo starsi, ki otroka Čustveno odklanjajo, ne kontrolirajo njegovega vedenja, ga pogosto kaznujejo in imajo mnogo medsebojnih konfliktov. Temeljna otrokova potreba je, da je ljubljen. Ce imajo starsi hladen, nepristen odnos Sal nad mlajšimi otroki. Kritična obdobja starosti so okoli 3. - 4., leta, 10. -12. leta in od 15. -17. leta. Zelo pogosto se otrok odzove z agresivnostjo tudi, ko dobi bratca ali sestrico, saj se Čuti zapostavljenega zares ah pa samo v svoji domišljiji. otrok ne more izstopiti. V otroku se utrdi prepričanje, da je agresivnost do Šibkejših sprejemljiva tudi za njih. Z agresijo se bomo zmogli spoprijeti le, Ce jo bomo vsi skupaj dobro poznah v vzro-Cno-poslediCni navezi. Silvija Mozetič Milupan - najbližji materinemu mleku Strokovnjaki se že desetletja ukvarjajo s tem, kako bi lahko kar najbolj kakovostno nadomestili najbolj zdravo hrano za dojenčke -materino mleko, saj nekatere matere ne morejo dojiti ali imajo premalo mleka. Po dvajsteih letih raziskav so se pravemu nadomestku najbolj približali v nemški Milupi z izdelkom Milupan, ki je, kot pravijo, prvi proizvod, ki vsebuje vse tisto, kar ima materino mleko. Da gre za res vrhunski dosežek, priča tudi dejstvo, da so bila ta zadnja spoznanja s področja adaptiranih mlek med nominacijami za Nobelovo nagrado. Dva izdelka - Aptamil za nedonošenčke z Milupanom in Aptamil 1 z Milupanom sta zdaj prišla preko Kolinske tudi k nam. O načinu hranjenja se je treba posvetovati s pediatrom. Prvi je prilagojena mlečna hrana za nedonošenčke in novorojenčke z nizko porodno težo, drugi pa je polno prilagojena mlečna brana za dojenčke od rojstva naprej oziroma za prve štiri do pet mesecev. Strokovnjaki poudarjajo, da prehrana ni v nobenem drugem obdobju tako pomembna kot prav v prvih nekaj tednih življenja. Pri tem so izjemno pomembni lipidi oziroma maščobe, la so ključ energije za rast, metabolizem in mišično aktivnost v dojenčkovem razvoju. Milupan so seveda tudi klinično preiskusili. Z eno od dveh študij so ugotavljali vphv na inteligenčni količnik v treh skupinah otrok: pri dojenih, hranjenih z izdelkom s staro in z novo formulo. Pri otrocih v 7. in 10. letu starosti, ki so bili dojeni ali hranjeni z novo formulo, rezultati niso pokazali bistvenih razlik, medtem ko je bilo pri tistih, ki so bili hranjeni s staro formulo, povprečje nekoliko nižje. Druga študija, ki Se poteka v Nemčiji, pa raziskuje procese vplivanja milupana na razvoj očesne retine. V dveh desetletjih proučevanja raziskave niso zasledili nobenih stranskih učinkov. Zanimivo je, da so osnovna substanca vsega - jajca in rastlinske maščobe. Nekateri skušajo ustrezni nadomestek za materino mleko pridobiti tudi iz morskih alg, a kaze, da te ne vsebujejo vseh potrebnih maščobnih kislin. (KaNJ Družine ■ take in drugačne Beseda, ki jo otroci najpogosteje uporabljajo, ni mama, kot bi morda pričakovali, marveč »dom«, »pri nas doma« besede torej, ki označujejo družino. Tako se pričenja knjiga o družini, ki so jo pod naslovom Družine, različne - enakopravne, izdali Nacionalni svet za mednarodno leto družine, Komisija DZ za žensko politiko in vladni Urad za žensko politiko. Gre pravzaprav za zbornik trinajstih avtorjev in avtoric, ki razmišljajo o družinah, o razmerju posameznic in posameznikov do družinskega življenja v Sloveniji in drugod. Avtorji o družini razmišljajo skozi perspektivo prava, medicine, zgodovine, psihologije in sociologije. Kot menijo urednice knjige, njen namen ni vsiljevati lastne predstave o družinah, paC pa so v knjigi zbrane strokovne razprave, ki v slovenski prostor prinašajo zanimive podatke. (M. B.) NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. januaija 1995 KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE Drevo kavčukovec Kavčuk pridobivajo iz drevesa, ki raste v tropskih krajih. Ce v njegovo skorjo naredijo zarezo, priteče iz debla bela tekočina, iz katere naredijo surov kavčuk, ki mu pravimo guma. Tako dobljen sok prečistijo in razredčijo s čisto vodo. Ko mu dodajo neko kislino, se mešanica strdi in nastane prožno snov. Iz te snovi nastane cisti kavčuk, ki mu dodajo žveplo, tako da lahki iz njega izdelajo pnevmatike, zračnice, cevi in tudi balone, s katerimi se tako radi igrajo otroci. (Iz knjige: Velika ilustrirana otroška enciklopedija - Kaj je to?...] CICIBAN / FEBRUARSKA ŠTEVILKA Veselo slovo od zime Te dni je izšel novi, februarski Ciciban. Pa poglejmo, kaj vse nam prinaša! Februarja imajo Gregorji god. In na gregorjevo, pravijo, se ptički ženijo. Na sprehodu se ozrite okoli sebe, pa jih boste videli. Pa ne samo ptički, tudi mi imamo dan zaljubljencev ah Valentinovo, ki je 14. februarja. In ker bo kmalu prišla pomlad, je treba najprej odgnati zimo. Za to bodo poskrbele pustne šeme. Ze veste v kaj se boste našemiti za pusta? Pujsek Alfred in pujska Suzi sta si kar sama naredila maski. Lahko ju posnemate tudi vi! V okolici Ptuja so kurenti že privlekli na dan zvonce in ovčje kožuhe, saj se pripravljajo na to pomembno opravilo. Ku-rentovali bodo zadnjih deset dni v mesecu februarju. Se posebno vesel pa bo karneval na pustni torek. To in še marsikaj drugega lahko vidite na Ptuju. Ce imate radi žival - in prepričana sem, da jih imate - si preberite zgodbo o mačku Mikiju in mačkah Frutki, Fibi in Fridi. Miki je pravi podeželski maček. Veliko časa preživi na prostem, kjer lovi miši. Fmtka, Fibi in Fridi pa so mestne mačkice in živijo povsem drugače kot Miki. Najmlajši gredo lahko skupaj z družino Cicek v čuden muzej. Pomagajte jim ugotoviti, kaj vse je narobe s hišo, v kateri je muzej. V Cicini veseh šoti lahko tokrat izveste marsikaj o očeh, vidu in življenju slepih ljudi. Zakaj nekateri nosijo očala? Si predstavljate kako »vidijo« slepi? Ste vedeli, da lahko tudi slepi berejo knjige? Ne verjamete? Seveda samo knjige, ki Muce živijo zanimivo življenje (Narisal: Janko Testen) PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠE LTUBLTANA LGL, tel.: 061/ 314-789 VELIKI ODER Danes, 5. februarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič - SA-PRAMISKA, za izven. OPERA, tel.: 061/ 331-950 V torek, 7. februarja, ob 11. uri: B. Adamič - SNEGULJČI- CA. Predstava bo še v sredo, 8. februarja, ob isti uri, zadnjič v sezoni. JESENICE GLEDALIŠČE T. ČUFARJA, tel.: 064/ 81-260 V nedeljo, 5. februarja, ob 10. uri: M. Fistr - MAVRIČNA RIBICA. SEŽANA KG SREČKA KOSOVELA V četrtek, 9. februarja, ob 17. uri: B. Podgoršek - KAPLJICE? - NE HVALA v izvedbi učencev in dijakov OS Sežana in SS Sežana. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAV- ČARJA, Šolska 6 V torek, 7. februarja, ob 17. uri: ura pravljic: MARTINA GOSTINČAR. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V soboto, 11. februarja, ob 10. in 16. uri: MOJCA POKRA-CULJA, za abonma PiM (4). so napisane s posebno pisavo, ki se ji reče brnjica. V Cicibanu je tudi priloga, na kateri je napisana abeceda v brajici. Boste videli, da je treba kar nekaj vaje, preden prepoznaš posamezne črke. Za konec pa lahko še zapoje- te skupaj z Romano Kranjčan in se naučite pesmico Stampilj' ka. Pokukate lahko tudi, kako je nastajala kaseta Romana in Cie. Seveda so tu Se pesmice, zgodbice, uganke (eno objavljamo na zgornji sliki) , recept, nasveti in še in še... (M. M.) LUKNJE V SLIKI IgŽAŠKA POKRAJINA / OBNOVILI KOMISIJO SADJARSTVO / NAVODILA Poklicni seznam končno le »rešen« Na imenovanje pokrajinske komisije je bilo treba čakati dobro leto - Skoda za kmete V uradnem vestni vtonomne dežele Fu ^-Julijske krajine z c :;xa uezeinega odbo obnovitvi tržaške r a)inske komisije za enje poklicnega sezn pletov v pokrajini estavi komisije. Oc upošteva predloge, k * uale poklicne stroi “o organizacije: Pokn "zveza neposred: obdelovalcev v Tr ^brecka zveza-Allea oontadina v Trstu ruženje kmetov v kot tudi najpome ejša agroturistična z zenja Terra Nostra, / tbnst in Turismo Verd Pokrajinsko komisij °denje poklicnega se: a kmetov sestavlj J-10)2 Debeliš (Trst), erto Ota (Dolina), Adi /ostin (Repentab parcelo Cok (Trst), b Radovič (Devin-Nabr P ’ Dušan Milic (Zgoi adovan Semec (De-Nabrežina), Slavko Sl IZgoniH n;---------o -oni iMiije), Erm Dienich (Trst), ^ahor (Zgonik) rance (Trst). P rt Vi 4 — Ferlogg Kmeck rp predstav ^govinske zt p an komisije tiukavec, dežel cel)stvo za krm zastopa direktoi bamestnik. Ko: d±,l6i° Se Pr no Bellini, za agroturistične organizacije pa Franco Nait, Pellegrini Pellegrin in Sergij Majevski. Ob uradni obnovitvi komisije je treba ugotoviti predvsem to, da so bile volitve zanjo že 12. decembra leta 1993 in da je do uradnega imenovanja komisije prišlo šele po veC kot enem letu, kar dokazuje, kako poCasi meljejo deželni mlini, Čeprav so strokovne kmečke organizacije in same krajevne javne uprave ves čas pritiskale, da bi prišlo do imenovanja komisije Cimprej. Tako dolgo zamujanje je namreč dejansko onemogočalo vpis kmetov v pokrajinski poklicni seznam, to pa jim je seveda preprečevalo, da bi lahko prejemali predvidene prispevke. Povrhu je neimenovanje nove komisije za vodenje poklicnega seznama kmetov onemogočalo, da bi komisija reševala spore glede pravice do vpisa v sezname z vsemi posledicami, ki so iz tega izhajale. (-en) Novosti v distribuciji olajšanega goriva Deželno ravnateljstvo za kmetijstvo je pooblastilo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, da izdaja bone za nakup goriva za kmetijske stroje (UMA) po olajšani ceni tudi na ime podjetja Chiurlo srl iz Gradišča (Gradišča dTstinzo), Via-le Trieste 60/A (tel. 0481/99216). Kot znano, se uporabniki kmetijskih strojev že nekaj let pritožujejo nad slabim razdeljevanjem goriva, za kar je bil za tržaško pokrajino pooblaščen samo Kmetijski konzorcij (Consor-zio agrario). To je povzročalo kmetom velike težave, ker so med Čakanjem morali večkrat nabavljati gorivo po normalni ceni. V zadnjih letih se je celo dogajalo, da nekateri goriva sploh niso prejeli, ker jim ga služba konzocija ni uspela dostaviti. Deželno ravnateljstvo za kmetijstvo se je tako na pritisk samih uporabnikov kmetijskih strojev in njihovih strokovnih organizacij odločilo, da izrecno za razdeljevanje goriva v tržaški pokrajini pooblasti tudi omenjeno podjetje iz Gradišča. Uporabniki kmetijskih strojev se bodo torej lahko odslej po lastni presoji odločali, ali naj jim gorivo dostavlja podjetje Chiurlo ali pa še vedno Kmetijski konzorcij. Zaradi strogih predpisov o prevažanju goriva je tudi prav, da uporabniki kmetijskih strojev in upravičenci do goriva po olajšani ceni od novega podjetja zahtevajo, naj jim ga dostavlja po vaseh, za kar se jim doslej ni uspelo dogovoriti s Bunetijskim konzorcijem. Strokovne organizacije so o tem že razpravljale in se tudi dogovorile, da se bodo zavzele za rešitev tega vprašanja, (jk) Kako je z zimskim obrezovanjem sadnega drevja Njegov glavni namen je dosega ravnovesja med rastjo in rodnostjo Glavni namen zimskega obrezovanja sadnih dreves je vzpostavljanje pravilnega rv-notežja med rastjo in rodnostjo rastline. Februar je primeren čas, da se lotimo tega opravila. Ge se bojimo poznih pozeb, je najbolje, da počakamo na konec meseca. Obrezovanje mladih rastlin mora biti zelo skromno, omejiti se mora le na vzpostavljanje vzgojne oblike. Rastlina namreč reagira na obrezovanje tako, da tvori precej poganjkov, hranilne snovi pa črpa iz korenin. Ker so korenine mlade in se morajo zato še okrepiti, bi močno obrezovanje lahko ogrožilo celotno stabilnost rastline. V obdobju polne rodnosti sadno drevje v glavnem zmanjša vegetativno dejavnost in daje prednost tvorbi plodov. Tokrat odstranimo odvečne veje, krošnjo zredčimo, predolge veje pa skrajšamo. V obdobju staranja drevesa tudi vegetativna rast upada. Z energičnim obrezovanjem spodbujamo rast in s tem proizvodnjo listja. Koristno je poznati vsaj osnove fizioloških značilnosti rastline. Transpiracija listov je za rastlino zelo pomembna. Prav ta omogoča vodi in hranilnim snovem (neobdelani limfi) dviganje po rastlinskih žilah tudi precej metrov visoko. Neobdelana limfa,se na ta način bolj koncentira v navpičnih vejah. Zato so te bujne in hitro rastejo, sadove pa le težko obrodijo. Bolj vodoravna je veja, manj neobdelane limfe vsebuje, tu se pa koncentrira neobdelana limfa oziroma rastlinski sok, ki ga listi predelajo v rezervne snovi, ki potuje po žilah navzdol, vse do korenin. Elaborirana limfa pospešuje tvorbo cvetnih brstov. Skratka, navpične veje ne rodijo, imajo pa precej listov, medtem ko vodoravne veje bogato obrodijo. V dobi, ko je rastlina še mlada, lahko uravnamo smer tanjših vej z utežmi ali koli. Ge imamo prebujno krošnjo, navpične veje odstranimo ali skrajšamo. Ko obrezujemo, moramo poznati razliko med rodnimi in lesnimi brsti, da jih bomo ohranili v pravilnem razmerju. Rodni brsti so bolj okrogli, lesni pa manjši in bolj podolgovati. Ko vejo odstranimo ali krajšamo, to storimo vedno ob odcepitvi naslednje veje ali brsta. Velika napaka je, če pustimo kos veje brez listov, vej ali brstov na koncu. Kos lesa ostane brez hranilnih snovi in se počasi posuši in odmre. Večkat postane tudi tarča raznih mikroorganizmov in zaje-dalcev, ki lahko prizadenejo drevo v celoti. Pri večini sadnih dreves enoletnih dreves ne smemo krajšati, ker bi to povzročilo prebujno rast v bližini reza. Pri redčenju enoletnega lesa moramo vedno pustiti srednje bujne in ne navpičnih vej. dr. Magda Sturman NOVICE Glavni svet Kmečke zveze V Četrtek, 9. februarja, bo ob 20.30 na sedežu Kmečke zveze (v Ulici Cicerone 8) sestanek njenega glavnega sveta. Člani sveta bodo najprej pregledali delovanje stanovske organizacije in stanje kmetijstva v luci novih gospodarskih in pohtičnih razmer. V drugi točki bodo razpravljali o sklicanju rednega letnega občnega zbora Zveze ob 45-letnici njene ustanovitve in ob 50-letnici osvoboditve. Določiti bodo morali datum, kraj in program občnega zbora. Med organizacijskimi vprašanji bodo govorili o prošnji na deželo Furlanijo-Julijsko krajino za prispevek in o skupni pobudi Kmetijskega nadzor-ništva in stanovskih organizacij za prireditev posveta o možnostih za naravi prijazno in biološko kmetijstvo v tržaški pokrajini. Seja odbora Zelenega Krasa V torek, 7. februrja ob 19.30 bo v agroturističnem obratu Dušana Miliča v Repniču št. 38 sestanek odbora pokrajinskega agroturistiCnega združenja Zeleni Kras. Na dnevnem redu bo izdelava programa dela za leto 1995 in pogovor o uresničitvi publikacije o kmečkem turizmu na Tržaškem. EIMA napoveduje novo razporeditev mlečnih kvot Novi minister za kmetijske dobrine VValter Luchetti je te dni napovedal bližnjo rešitev problemov, ki so se pojavili pri dodeljevanju mlečnih deležev. Seznam, ki ga je objavil zavod EIMA decembra lani, je namreč povzročil pravo zmedo na tem področju in sprožil nepregledno vrsto protestov. Sedaj naj bi torej izdali novo okrožnico, ki jo napovedujejo v roku dveh tednov in ki naj bi odpravila nekatere probleme, ki so rešljivi po administrativni poti. Minister je ob tem dodal, da bodo za probleme, ki jih po tej poti ne bo mogoče rešiti, preverili podatke o velikosti podjetij, ki niso prejela mlečnih kvot. Vpliv inflacije na ceno kmetijskih pridelkov Po neki raziskavi o vplivu inflacije na ceno kmetijskih pridelkov in proizvodov (o kateri bomo v prihodnje podrobneje poročali) se je nominalna cena pridelkov v desetletju 1982-92 sicer zvišala, realni prihodek kmetov pa se je zaradi inflacije celo znižal. Posledica tega je, da se je vrednost kmetijske bruto proizvodnje v Italiji v tem desetietju znižala za 23,5 odstotka ali za 16 tisoč milijard lir. KMETIJSKA OPRAVILA / LETOS JE KMETOVALCE PRESENETIL SUH IN SORAZMERNO TOPEL ZAČETEK MESECA Februarja zemlja navadno že kliče na delo 7n^~kUb bližajoči se pomladi, zna biti februar še zelo mrzel nas prisiliti k nezaželene-‘nu brezdelju. Lahko pa nas viLS!neti’ kot nas j® v teh pr-dneh, s suhim in razme-t°ma toplim vremenom. V Primeru nas Caka na firlji veliko opravil. vinogradu se lahko loti-0 spomladanskega obdelo-"nJa zemlje. Pri tem moramo F zib da zemlje ne obdeluje-o takrat, ko je premokra. Do m Pride, če smo za- kri - jesensko oranje ali ti boCemo to nadomesti-„ °b koncu zime ali zgodaj Pomladi. Ge obdelujemo st° zemljo, kvarimo njeno nkturo, zablati se, preveč oj, idnstična in se zato lepi na j J? ie- Zato dosežemo manjši VPr-°Vk* ucinek> stroje pa pre-Dn obremenjujemo. To je še Ljubno neprijetno na težki na j1, na kateri ostane zora-*okra brazda cela in ne 1Pade- Z obdelovanjem I6 zemlje torej napravico dosti škode, ker pokvari-? njeno strukturo in se manjša njena rodovitnost. Ne pozabimo zato na osnovno pravilo za obdelovanje zemlje: obdelamo jo ob pravem Času in z ustreznim orodjem. Globino oranja ali kopanja določi koreninje. Višina korenin pa je zelo različna in odvisna od podlage trt, vlage in zemlje. Ge ne gnojimo (hlevski gnoj ali rudninska gnojila) ne bomo orali več kot 15-20 cm globoko. Gnojimo lahko samo s hlevskim gnojem, z rudninskimi gnojili ali pa mešano. Ge gnojimo s hlevskim gnojem, je potreba po rudninskih gnojilih seveda znatno manjša. Pri določanju odmerkov upoštevajmo, da vsebuje stot gnoja približno 0,4 - 0,5 kg dušika, 0,3 - 0,4 kg fosfora (P205) in 0,5 - 0,6 kg kalija (K20) ter da se dušik izkorišča približno le polovično, medtemko se fosfor in kalij izkoristita enako dobro kot pri umetnih gnojilih. Z gnojenjem ne pretiravajmo. Določanje potrebnih odmerkov gnojil je zahtevno, ker so potrebe po hranilih odvisne od več dejavnikov. Zato ne sme biti nekaj stalnega in nespremenljivega. Normativi, ki jih najdemo v tabelah, naj bodo le osnova, ki jo na podlagi izkušenj in še zlasti količine pridelka, sorte in založenosti tal prilagajamo potrebam vinograda. Zelo okvirni odmerki, ki naj bi zadoščali za gnojenje naših vinogradov (za ha površine) bi lahko bili naslednji: dušik (N) 50-70 kg, fosfor (P205) 20-40 kg, kalij (K20) 70-90 kg. Tem glavnih hranilom dodamo kalcij (CaO), magnezij (MgO), bor (B) in po potrebi še druge mikroelemente kot so železo (Fe) in cink (Zn). V toplejših dneh nadaljujemo z obrezovanjem trt. Ge so v vinogradu take, ki so usahnile zaradi kapi (mal deli’ esca), jih odstranimo in zažgemo. V kleti preverimo obstojnost vina. Ge niso popolnoma Cista, je potreben poseg. Motnost je lahko biološkega izvora ali fizikalno - kemična, vzrokov pa je veC. Ugotoviti je treba vzroke motnosti in opraviti najustreznejši poseg za njeno odstranitev. To pa nam najbolje svetuje strokovnjak. Določimo tudi količino prostega S02. Ge ga je premalo, kar se pri naših vinih pogosto dogaja, moramo vina dožveplati, ker je sicer ogrožena njihova obstojnost. V sadovnjaku ali sadnem vrtu dokončamo sadno rez in zamazujemo rane s cepilno smolo. Obrezujemo najprej starejša nato mlajša sadna drevesa, vendar pod pogojem, da temperature niso prenizke. V tem mesecu opravimo tudi gnojenje. O tem opravilu smo obširno pisali v prejšnji številni tega vestnika, zato ne navodil ne bomo ponavljali. Ge zemlja ni zamrznjena, pripravimo ob ugodnem vremenu jame za sajenje in začnemo s presajanjem. Režemo cepiče marelic, češenj, višenj in sliv. Ob koncu meseca lahko cepimo te sadne vrste v razkol. Jablane in hruške škropimo proti raku na vejicah (bordojska brozga ali druga bakrena sredstva - bakrov oksiflorid - Rame Caffaro, Cupravit itd.); na breskvah in nektarinkah zatiramo kodravost, luknjičavost in breskov škrlup (Ziram - Mezene ali Ziramit 0, 5-0, 6 kg/hl, Captafol - Orthodifola-tan idr.). Škropljenje opravimo ob koncu meseca in pri visokih temperaturah (čez +8°C). V zaprte grede ali še bolje v tople zaprte grede sejemo: zelje, ohrovt, kumare, glavnato solato, solato rezivko, jajčevce, paradižnik, zeleno, por, bučke, origano in timijan. Ker so v toplih gredah optimalni pogoji za glivične in bakterijske napade, je koristno, da razkužimo tla. Glivice bolezni (ovenelost - Scleroti-nia, plesen - Bremia, Rhizoc-tonia, siva plesen - Botrytis, bakterijska ovenelost itd.) zatiramo s sredstvi (Bendaxil -Galben, Metalaxyl - Ridomil, Benomil - Benlate idr.), ki jih raztopimo v vodi in zalijemo prst tako, da pride približno 7-8 gr sredstva na kv. meter. Na prosto sejemo v drugi polovici meseca korenček, kolerabo, cikorijo in špinačo, sadimo pa Čebulo, česen in zgodnji krompir. Sadimo lahko tudi vrtne grmovnice (vrtnice, oleandre, kostenike, for-sitije itd.). Vrtnice obrezujemo in škropimo proti stebelnemu ožigu, trohnobi in raku s sredstvi na osnovi bakra (Cupravit, Rame Caffaro itd.). Tudi travnike in pašnike gnojimo v tem času. Žal se pri nas gnojenje travnikov opušča. Analize travniških tal in sena nam potrjujejo slabo založenost tal z raznimi elementi, predvsem s fosforom. Posledica tega je degradirano travinje in posledično nizki pridelki s slabo kakovostjo sena. Okvirna norma na ha za rudninsko gnojenje travnikov bi lahko bila naslednja: 300 kg mešanega rudninskega gnojila (dušik, fosfor, kalij - 8-24-24) in 100 kg amonijevega sulfata ali 100 kg uree, 100 kg kalijevega sulfata in 300 kg superfo-sfata. dr. Mario Gregorič strokovna služba KZ Nedelja, 5. februaija 1995 TV SPORED SLOVENSKI PROGRAMI fr* SLOVENIJA 1 08.30 09.00 10.15 10.35 14.30 15.55 16.45 17.00 17.10 18.50 19.05 19.20 19.30 19.50 20.10 21.10 21.45 22.15 22.35 Živ žav, ponovitev Sest ta pravih in rojstni dan, pon. 4/6 dela nem. nanizanke Vrtiljak, pon. 17/28 dela mehiške nadaljevanke Domače obrti na slovenskem, 5. oddaja: Sodarji Mali koncert ljudskih glasbil Ayllu, ansambel peruanske glasbe Obzorja duha Biblija, 4. oddaja: Stvarjenje in človekov padec, pon. Ljudje in zemlja Poročila Queen, ponovitev 6., zadnjega dela ameriške nadaljevanke Video strani Drevo raste v Brooklynu, ameriški film Majski cvetovi, 13 del, zadnji del angleške nanizanke Podarim - dobim, ponovitev TV dnevnik 1 Po domače, ponovitev Hugo, igrica Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Zgodbe iz Amerike: Od Indijancev do boeinga, 4., zadnji del dokumentarne oddaje SCepec širnega sveta: Nageljnove žbice - klinčki, 9/13 del angleške dokumentarne nadaljevanke TV dnevnik 3, vreme, šport Sova: H. de Balzac: Človeška komedija: Župnik iz Toursa, 6/7 del francoske nanizanke SLOVENIJA 2 Video strani Euronevvs Portret slovenskega glasbenika: Akademik prof. dr. Dragotin Cvetko, pon. Sova, ponovitev: Severna obzorja, 27/33 del ameriške nanizanke Teater Paradižnik, pon. Video strani Športna nedelja Košarka NBA: Orlando Magic - Chicago Bulls, posnetek Dortmund: EP v mnetnostnem drsanju, revija, prenos Super Bowl, finale v ameriškem nogometu, posnetek iz Mia-I mija TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Svinčnik piše s srcem, dokumentarna oddaja Moj modri raj, ameriški film Biblija, 5. oddaja: Stopnjevanje greha Športni pregled I Video strani A KANALA 09.00 09.05 10.00 10.30 10.50 11.05 12.00 12.10 12.55 13.00 18.00 18.05 18.30 20.00 20.05 21.00 22.00 22.30 22.35 22.40 01.00 Spot tedna Ivanhoe, risani film Video igralnica, oddaja o računalniških igricah Male živali, oddaja o hišnih ljubljenčkih Risanke Splošna praksa, ponovitev 7. dela avstralske nanizanke Epikurejske zgodbe, oddaja o slovenskih gostilnah Helena, glasbena oddaja Spot tedna Video strani Spot tedna Burleska Charlieja Chaplina Bobni z juga, ponovitev filma Vreme Tropska vročica BI, 13. del nanizanke Obisk v revni ulici Kino, kino, kino, oddaja o filmu Ameriških deset, glasbena oddaja Vreme Spot tedna CMT Video strani £HZY MMTV (62. kanal) 15.00 18.00 18.30 18.45 19.25 19.30 20.00 21.35 23.05 00.00 Vesela nedela, glasbeno razvedrilna oddaja Domači zdravnik, zdravstveni nasveti, pon. Vrtnarjenje za vsakogar, nasveti, pon. Popotnik, potopisi z nasveti popotnikom, pon. Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Živa scena v živo, ponovitev Obesenka, film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani 01.00 Deutsche VVelle ® RAI 1 55 RETE 4 SHS Koper Hrvaška 1 6.00 6.45 7.30 10.00 10.55 11.55 12.15 13.30 14.00 18.00 18.10 18.40 19.50 20.40 22.30 0.05 0.15 0.45 1.15 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Potovanje po Severni Ameriki (P. Cravvford) Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Zelena linija Maša Nabožna oddaja Zelena linija Dnevnik Variete: Domenica in (vodita Mara Venier, Stefane Masciarelli), vmes (15.20, 16.20) športni oddaji Cambio di campo in Solo p er i finali) Dnevnik Sport: 90. minuta Variete: Domenica in Vreme, dnevnik in šport Nan.: Pazza famiglia -Bentornato! - Proviamo a riprovare? (i. E. Montesa-no, A. Casella) Športna nedelja, vmes (23.25) dnevnik Dnevnik in vreme Aktualno: TGR Sredozemlje Doc Musič Club Nad.: I miserabili (’64, i. G. Moschin, G. Lazzarini, L. Goggi, R. Lupi, 1. del)) RAI 2 6.55 10.05 10.40 11.30 12.00 13.00 13.40 15.25 16.20 19.00 19.35 20.00 21.00 22.45 23.30 23.50 0.20 1.20 2.05 Variete: In famiglia, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Disneyeve risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Variete: In famiglia (2.) Dnevnik in vreme Film: Buona fortuna maggiiore Bradbury (kom., VB 74) Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Domenica Disney, vmes (17.55) film Una famiglia in guerra (dram., ZDA 72, i. J. Poster, A. Salmi) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Sport: Domenica sprint Film Perry Mason: II bacio che uccide (krim., ZDA ’93, i. R. Burr) Aktualno: Domini ( vodi Antonella Boralevi) Dnevnik in vreme Zidovska kultura Videosapere: Zapiski o potovanju v Nepal Nan.: Soko 5113 Glasba: Passerella RAI 3 6.45 9.10 10.00 11.30 14.00 14.15 14.25 16.30 18.45 18.50 20.05 20.30 22.30 22.50 24.00 0.20 2.20 2.45 Variete: Fuori orario Koncert: I Sofisti Veneti Film: Navajo Joe (vestern, It. 72) Film: Agente confiden-ziale (krim., ZDA ’45) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Sport: Quelli che il cal-cio... Festival cirkusa v Parizu Sport: Domenica gol Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport Variete: BlobCartoon Variete: !Viva Mina! Dnevnik in vreme Variete: II laureato (vodita Piero Chiambretti in Paolo Rossi) Pregled tiska in vreme Film v originalu: Lola Montes (dram., Fr. ’55, r. M. Ophuls, i. M. Garol, P. Ustinov, O. VVerner) Jazz club: L. Patruno Film: Rotaie (dram., It. ’28, r. M. Camerini) 7.50 9.30 10.00 11.00 11.55 12.00 13.30 14.00 16.00 18.00 20.25 23.30 23.45 0.50 Film: Suor Maria (dram.. It. ’56, i. E. Vanicek) Teleprodaja: Affare fatto Nedeljski koncert Aktualno: C’eravamo tan-to amati story Dnevnik TG 4 Aktualno: Medicine a confronto Dnevnik Film: La Pantera Rosa sfi-da 1’ ispettore Clouseau (76, i. P. Sellers) Film: Delitti e profumi (krim., It. ’88, i. J. Gala) Film: Bye Bye, Baby (kom., It. ’88, i. L. Barba-reschi, B. Nielsen), vmes (19.00) dnevnik Film: II cardinale (dram., ZDA ’63, i. T. Tyron, Romy Schneider) Dnevnik Nedeljski koncertr Pregled tiska CANALE5 6.30 9.00 9.45 12.00 12.30 13.30 18.15 18.45 20.00 20.30 22.20 23.50 0.05 0.35 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: 5 celin, 10.30 La compagnia dei viaggiato-ri (vodi Licia Colo) Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Varieteja: Gommapiuma, 13.45 Buona domenica (vodijo G. Scotti, G. Car-lucci, C. Pistarino) Nan.: Normo Felice Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 Film: Scappatella con il morto (kom., ZDA ’90, i. K. Alley, S. Bakula) Aktualno: Rotocalco, 22.50 Nonsolomoda, 23.20 Knjižne novosti Dnevnik Kulturni tednik: L'angelo Sgarbi settimanali ITALIA 1 6.30 10.25 12.25 13.00 14.00 14.30 16.30 17.30 19.30 20.00 20.30 22.30 24.00 1.10 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Sport: Vodic nogometnega prvenstva Odprti studio TV film: Buck - Ai confi-ni del cielo (pust.. It. ’91) Nan.: Paradise - La ven-detta (i. Lee Horsley) TV film: Sceriffo di con-tea (vestern, ZDA '88, i. SY. Plank, S. Paulin) Odprti studio, vreme Variete: Benny Hill Nan.: Highlander - Ami-co immortale (i. A. Paul, Stan Kirsch) Športni odd,: Pressing (vodi R. Vianello), 23.45 Mai dire gol - Pillole Italia 1 šport Film: Bersaglio mobile (krim., It. '67, i. T. Har-din, P. Pitagora) # TELE 4 22.10, 0.10 Dogodki in odmevi Nad.: Falcon Crest, 21.20 nan. Le spie (#) MONTECARLO 19.15 20.30 18.45, 20.25, 22.30 TG Verde Fazzuoli Film: L’arma segreta (krim., ZDA-Avstral. ’90) jTjnn Umetnostno drsanje Nan.: Master Film: Incidente fatale 16.00 16.10 16.50 17.20 18.00 19.00 19.30 20.00 20.25 20.30 22.15 22.30 Euronevvs Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 9., zadnja oddaja »Domenico Cimarosa v vili Grimani Morosini« Achtung Baby!, oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci »Il piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Slovenski program Kam vodijo naše stezice -»v znamenju Prešerna« TV dnevnik »Canale 27«, tedenski tv spored Euronevvs Žrebanje lota Hudičev poročnik, 1/2 del nadaljevanke Igrajo: Helmut Griem, lan Charlesn, Barbara de Rossi in drugi; režija: John Goldschmidt Dnevnik Globus Horoskop TV-koledar Poročila Zajčkove zgodbe, risanka Ukradeni nacrti, angleški film za otroke Poročila Malavizija Narodni običaji Mir in dobrota Duhovni klic Poročila Plodovi zemlje Alpe - Donava - Jadran Slike iz srednje Evrope Opera Box Dražba, dokumentarna oddaja Umetnine svetovnih muzejev Srečni dnevi, humoristična serija Poročila Rdeči mak, avstrijski film Igrajo: Rudolf Prack, Gundula Korte, Hans Mo-ser in drugi Mojster Fantaz, risanka TV fortuna Dnevnik Vreme Sport Sedma noC, zabavnoglasbena oddaja Dr. Quinn, 2. del ameriške nanizanke Slika na sliko Sport Poročila Sanje brez meja (□HIP Avstrija 1 Vrabček Divji mustangi, am. film Pogovor s tiskom Tednik Cas v sliki Zlata dekleta M Hrvaška 2 Zametne roke, italijanska komedija, 1980 Divji prašič Scetincek, ri- Cro Pop Rock sanka Košarka: NBA pregled Hiša v Jeruzalemu Tenis: ATP turnir Otroški program Karlsruhe: Tenis Davis Parker Lewis Cup: Nemčija - Hrvaška Mini Cas v sliki Dortmund: EP v ume- Mehose Place tnostnem drsanju Cas v sliki Hrvaško košarkarsko pr- Baywatch venstvo: Gibona - Croatia Naš hrupni dom osiguranje, prenos Cas v sliki Cmo - belo v barvah: Sport Sarada, ameriški film, Za vse Čase, 4. del 1964 KI Režija: Peter Stone Cas v sliki/šport Glasbeni studijo: Krožni promet Iz arhiva HTV Salom Spomini, 3. del Zadnja postaja Harem- Zanimivosti 1964 bar, nem. film, 1991 Bob Marley Igrajo: Susanne Luning, Naturalna mistika Frank Schroder in drugi LeteCi cirkus Montya Oedipus rex, oratorij Igo- Pythona rja Stravinskega in Jeana Cocteauja Video strani Video strani Madžarska 0 7 Avstrija 2 Cas v sliki Dober dan. Koroška Puščavske sanje, pon. Severozahodnik, dok. oddaja Pogledi od strani Davisov pokal: Avstrija -Španija, 3. dan EP v umetnostnem drsa- 17.40 18.25 18.50 19.00 19.30 20.15 22.30 nju, revija Klub za seniorje Slika Avstrije Kristjan v Času Avstrija danes Zakladnica Avstrije Bugsy, ameriška kriminalka, 1991 Igrajo: VVarren Baetty, Ben Kingsley, Bill Graham, Annette Benning Pobeg iz McKenzieja, am.- angl. - irski film, 1970 00.10 01.45 Hiša pod drevesi, franc.-ita. psihološka kriminalka Video strani 07.20 07.30 07.55 08.30 11.00 11.45 12.00 12.05 13.05 15.05 15.35 16.00 17.05 17.35 19.00 20.05 20.15 22.00 22.35 Risanka Biblija Računalništvo Leporelo, nedeljski magazin Pogled domov Priče preteklosti, serija Zvon, video strani Otroški program Gospodična, serija Delta, znanstveni poročevalec Evangeličanski verski program Disneyeve risanke Napisne table pripovedujejo Madžarska s kamero, magazin podeželja Teden, notranjepolitični pregled, vmes poročila Deklamacija Obala v plamenih, 1. del serije Dnevi obleganja Budimpešte Evropskih štirinajst, gledališki festival v Milanu TV SPORED Nedelja, 5. februarja 1995 TV SLOVENIJA 2 22.10 BIBLIJA, Stopnjevanje greha Zgodba o Kajnu in Abelu je prvi otipljiv vdor zla v Medčloveške odnose. Raziskovalci Svetega pi-srno so iskali različne pomene te zgodbe, tudi v sMer konflikta med pastirji in poljedelci. Morda je oil v ozadju tudi ta spor, teološko sporočilo pa je Vsekakor veliko globlje: zlo (bolje: odsotnost dobrote) igra vedno večjo vlogo, človekova nezve-sMba pa potegne za seboj kazen: vesoljni potop. Akademik Jože Krašovec v oddaji išče tudi v smer napetosti med kolektivistično zavestjo s težnjo po Podrejanju posameznika skupnim projektom in temeljnim poslanstvom človekove osebnosti. TV SLOVENIJA 1 10.35 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM, Sodarji ^bjboij znani sodarski izdelki so sodi, ki so v preteklosti rabili za prenos vseh vrst blaga, tudi žebljev, m kot vemo, celo knjig. Danes rabijo večinoma bnemu namenu - shranjevanju vina. Tako bomo udi v oddaji O sodarjih videli predvsem izdelavo mskih sodov. Kako jih delajo, so nam pokazali v sodarstvu Slovenijavino Tacen in pri Marinu v Kri-kovcih pri Ljutomeru. A še najlepši in največji sod uo more brez drobnega, a tako pomembnega oela, kot je pipa za sod. Izdelavo pip nam je pokazal Košmrij izpod Klanca pri Sodražici. TV SLOVENIJA 1 20.10 NEDEUSKIH 60, razvedrilna oddaja 'jugieški televizijci pošiljajo na ogled še eno uresničeno skrito željo. Mlado dekle je sanjala o tem, da b' obiskala Eskime in z njimi postavila iglu. Zgodilo se le! Zabavno in zanimivo je tudi tisto, kar se je (Qodilo mlademu harmonikašu in pogumnemu je-~~®cu. Oba je v objektiv ujela video kamera gledalcev Nedeljskih 60. Z nepredvidljivimi odgovori bo razveseljeval otrok igralke Zvezdane Mlakarje-ye;z glasbenimi nastopi pa slovenski izvajalci, med J^bterimi bo tudi priljubljen kantavtorAdi Smolar. TV SLOVENIJA 1 21.45 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA, Nageljnove žbice - klinčki Oblika nageljnove žbice ali klinčka je ena najbolj jubkih med vsemi začimbami. Kako tudi ne, saj fb žbice posušeni cvetni popki žlahtnega vonja, k'je bil že v davnih časih tako mamljiv, da je za-odi njego prihajalo do vojn, mnoge je pahnil v ovščino, drugim po je polnil blagajne. TV SLOVENIJA 1 17.10 PO DOMAČE, razvedrilna oddaja o dolgem času bo gost oddaje priljubljeni humo-,, Oodo, poleg njega pa še muzikantje ansamblov Dore in šibovniki. Gospa Cilka Sukič bo pripravila prekmursko specialiteto, voditeljica Smilja oranja pa bo gostila še znano osebnost, ki bo Pregovorila o svojem odnosu do ljudske glasbe. TV SLOVENIJA 1 21.10 ZGODBE IZ AMERIKE, | Od Indijancev do boeinga pefrfo, zadnjo oddajo iz serije Zgodbe iz Amerike ',bč Indijancev do Boeinga - bomo začeli na pi 'brskem sedežu. Zvezdan Martič in Vlado Draško 'o sta obiskala Delta Airlines, letalsko družbo, k Prepelje največ potnikov na svetu, kar 87 milijo-j°v tetno. Iz Deltinega sedeža v Atlanti bomo odpotovali na drug konec ZDA, v Seattle, kjer ime O V (J/ S rZh CN Z-™. "^9 1 / K K-, D \ I I ) 11 z". »-NZ-, k— i • , ,— : Z- 'u/o na svetu, boeing 747, v katerem je prostore o 566 potnikov in ki stane prek 160 milijonov dola jev. V- oddaji bomo videli tudi najnovejši mode z7 ki bo s potniki poletel šele maja letos. Velike Potrpežljivosti in sreče je bilo treba, preden ste V&Zdan Mnrfit* in \/Im ni n Hirmšlsm \ //V* 7 ■ II/C7/U ut? /v vu i&y&nu in simuui uivj&gi zahoda, kojota. V naravnem okolju posneti živa vr! z?racli sitosti mnogi pripisujejo kar nadnarc lastnosti, ni enostavno. Tako kot ni preprost ljenje v indijanskem rezervatu. Odročni, izoliran kratka neperspektivni predeli so namenjeni Iji i® w' ki50 Jim belci vzeli najprej zemljo, nato sve odo in nazadnje še način življenja. Kako življi aanes potomci pogumnih in poštenih bojevniko\ srnojiP skozi medije in literaturo napačno spe navali kot divje in nekulturne, bomo zvedeli iz pc govorov z Indijanci iz rezervata La Push na obe hega oceana. Serijo bomo končali z mislimi vel Koga indijanskega poglavarja Seattla, ki so, če J^ov stare prek sto let, vse bolj aktualne. ORF 09.05 DOBER DAN KOROŠKA informativna oddaja Nadzornik Rane Wiegele v pokoju: »Služba za dvojezi-no šolstvo mije bila žMjenska naloga!« Za medkutturno sožitje sL^tjurm'*zoCe*,; Tbdina Gurah so počastilisloven- TV SLOVENIJA 1/ DANES OB 14,30 Drevo raste v Brooklynu Ameriški film, 1974 Scenarij: Blanche Ha-nalis Režija: Joseph Hary Igrajo: Diane Baker, James Olson, Pamelyn Ferdin, Nancy Malone, Allyn Ann McLerie, Michael-James Wixted. Nedeljski družinski film DREVO RASTE V BROOKLVNU je nastal po literarni uspešnici Betty Smith. Opisuje življenje v newyorškem Brooklynu, kjer žive pisane množice priseljencev. Življenje v tem predelu je zaznamovano z revščino in krutim bojem za preživetje. V ospredju je židovska družina No-lan, ki se težko prebija skozi življenje, zlasti ker je oCe pijanec. Pa vendar odločna mati pogumno kljubuje razmeram. V ospredju te zgodbe je mlada Francie, ki je tr- dno odločena, da se bo dvignila po družbeni lestvici in človeka vredno življenje zaživela drugje. Prvo verzijo tega romana je leta 45 v Cb tehniki predstavil Elia Kazan. Leta 1974 pa je Blanche Hanalis zgodbo prilagodila sodobnim razmeram v tej četrti in nastal je televizijski film z odlično Diane Baker v glavni vlogi. H TV SLOVENIJA 1 22.35 ŽUPNIK IZ TOURSA, Človeška komedija Scenarij: Pierre Moustiers Režija: Gabriel Axxl Igrajo: Jean Carmet, Michel Bouguet, Micheline Boudet, Suzanne Flon in drugi Za časa francoske restavracije župnik katedrale v Toursu Biroteau podeduje čudovito stanovanje s knjižnico v penzionu stare device, gospe Gamard. Ker do nje ni tako naklonjen kot njegov predhodnik, ga zasovraži. Birotteau, naiven in bolj zagret za udobje kot duhovno življenje, ne opazi, da župnik Troubert, ki stanuje v istem penzionu, kuje z gospo Gamard pravo zaroto, v kateri izgubi svoje bogastvo in ugled. Balzac v delu ŽUPNIK IZ TOURSA opisuje pokvarjenost v cerkvenih krogih in preračunljivost plemstva, ki ne premore iskrenega pri- jateljstva, marveč se suče tako, da zadovolji tiste, ki imajo oblast. Ali »vsaka politična odločitev zahteva izbiro, ko je treba tudi nekaj žrtvovali!« Odlična sta Jean Carmet in Michel Bouguet v vlogah nasprotujočih si župnikov, sicer pa je ta epizoda ČLOVEŠKE KOMEDIJE dobila tudi veliko nagrado Balzacove akademije leta 1980. TV SLOVENIJA 2 20.1 0 SVINČNIK PIŠE S SRCEM, dokumentarna oddaja manje še ni bilo omadeževa- jata tudi 27-minutna doku- ... tako so pri neki beograj- no z nacionalističnimi, ideolo- mentarna oddaja (kamera: ski založbi pred skoraj dvema škimi ali političnimi pregrada- Mišo Čadež, montaža: Go- desetletjema poimenovali mi... Ko je bit človek samo razd Todorovič, scenarij: Ma- zbirko odgovorov, neposre- človek in je imel neodtujljivo rjana Lavrič, režija: Hanka Kodnih misli o dojemanju sveta pravico do življenja... Z ena- stelicova), ki je konec prete- odraslih, zbranih med pribit- kim naslovom je v Uredništvu klega leta spremljata humant žno 2000 otroki med četrtim otroškega in mladinskega tarno akcijo »Slovenija otro- in 14. letom. Ko njihovo doje- programa TV Slovenija nasta- kom v Bosni in Hercegovini«. MUSIČ TELEVISION 08.00 Video; 11,00 The Big Picture; 11.30 Euro-pean Top 20; 13.30 First Look; 14.00 Sport; 14.30 Video; 18.00 Real VVortd 3; 18.30 Tribute To Pe-dro Zamora; 20.30 The Brothers Grunt; 23.00 Be-avis & Butthead, pon. SKVONE 14.30 Here’s Boomer; 15,00 Entertainment This Week; 16.00 Star Trek: The Next Generation; 17.00 Coca Cola Hit Mix; 18.00 Rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Beverly Mills, 90210; 21.00 Melrose Place; 22.00 Star trek, The Next Generation; 23.00 No Limit PROT 07.05 Risanke; 12.20 Primer za profesorja Cha-sea; 13.20 Ben Cropp, avstralski dokumentarni film; 14.20 Emmeran; 14,30 Jersey Gih, ameriški ljubezenski film; 16.20 Nadine, ameriška komedija; 17.55 Matlock; 20,15 Gola pištola, ameriška komedija; 21.50 Palm Beach Duo; 22.50 Blown Away, kanadski akcijski film, 1992 PREMIERE 08,25 kralj severnih medvedov; 14.40 Hokej, nemška liga; 17,30 Premiere; 17.45 Medeni mesec v Las Vegasu, ameriška komedija, 1993; 20.00 Premiere, napoved programa; 20.15 Stalingrad, nemški vojni film, 1993; 22.10 Kodno ime: Nina, ameriški film, 1993 SATI 06.00 Otroški program; 07.50 Komisar Rex, ponovitev; 08.45 Podstrešna sobica za dva, ameriška komedija; 10.25 Šerif, ameriški vestern, 1968; 12.40 VVolfgang Fierek, potopis; 13.35 El Cid, ameriški film; 16.30 Princesa Fantaghiro, 6„ zadnji del it. fantazijskega filma; 19.00 Poročita; 19.20 Peter Ustinov predstavlja Terro Magico; 20.15 A. S.; 21.15 Chichago Kope; 23.30 24 ur; 00.05 Ogenj v krvi, ameriška komedija, 1955 EUROSPORT 08.30 Tenis; 12.00 Tenis; 14,00 EP v umetnostnem drsanju, prenos iz Dortmunda; 17.00 Plavanje, posnetek iz Pariza; 18.30 Smučarski skoki, posnetek iz Faluna; 20.00 EP v umetnostnem drsanju, posnetek iz Dortmunda; 23,00 Golf; 01.00 Tenis RTL 05.50 Za otroke; 11.30 Nazaj v preteklost; 12.30 Tropska vročica, 13.25 Pacifiška flota; 14.15 Teniski čudež; 14.50 Kot udarec s pestjo, am. filmska drama; 17.00 Roke proč od Stefanie, am. komedija; 19.10 VVesterdeich, 2, del nemške družinske serije; 20.15 Stoji Drugače bo moja mama streljala!, ameriška komedija; 22.45 Prime Time RTL 2 05.35 -15.15 Ponovitve; 15.15 Califomia Highsc-hool; 16.15 Nasmehnite se, prosim; 16.44 Super Scott; 19.00 Go West; 20.00 Poročila; 20.15 Zdravnica dr. Quinn; 21.15 Cobra; 22.10 Brockov zadnji primer, ameriški triler SKY MOVIES 15.00 Caught In The Act; 17.00 Rio Shannon; 19.00 VValking Thunder; 21.00 Sneakers; 23.05 Wild Orchid; 00.55 The Movie Show MOVIE CHANNEL 13.00 The Primrose Path; 15.00 Race To Free-dom: The Underground Railway; 17.00 Spider-man: The Dragon’s Challenge; 19.00 The Haun-ted School; 21.00 The Finest Hour; 23.00 The Hid-den2 FILMNET + 15.20 The Spiral Staircase; 16.50 Nogomet; 20.00 Sarafina; 22.00 Como Agua Para Chocolate; 2 SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Počitniški cilji; Super Shop; Ushuaia; 15,00 Srečanje s tiskom;16.00 McLaughlinova skupina; 16.30 Gospodarstvo; 17.00 Gdf; 18.00 Konjeništvo; 19.30 S prvim razredom okoli sveta; 20.00 Moda; 21.30 Govorimo o jazzu CNN 06.00-23.00 VVorid News; 09.30 Science And Te-chnology; 10.30 Style; 14.30 Earth Mafters; 15,00 Lary King VVeekend; 16.30 Future VVatch; 17.00 VVorid Report; 17.30 This Week In NBA 19.30 Di-plomatic Licence; 20.30 Global Wiev; 23,00 CNN Late Edition; 00.00 The VVorid Today; 01.30 Managing; 03.00 CNN Presents Slovenija 1 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00. 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.50 Biovreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Sledi časa; 10.05 Kviz: Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 9.45 Stergo ergo; 10.00 Uganka; 10.40 Gost; 11,35 Obvestila; 13.00 - 19.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije in glasba; 15.10 Dogodki in odmevi; 19.30 Top albumov; 21.00-23.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Glasbena matineja; 11.05 Prenos iz slov. filharmonije, 13.05 APZ Tone tomšič; 14.05 Humoreska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Umetnost ZDA; 22.30 Nove prevodne strani; 22.55 Voklano-instrum. glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5-93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107/5 MHz) 8.30, 10,30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10,10.50, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes - humoristična oddaja; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30- 23.15 večerni program Modrega vala RK. Radio Koper (italijanski program) 8.30.10.30.13.30.17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimbanchi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le contrade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Cali-mero in otroci; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 17.15 Holllywood; 18.00 Mi smo od tam doma; 19,00 American Top 40; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 - 24.00 Večerni pr. - Lestvica Radia Kranj. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni program. Radio Študent 11.00 Pokloprodpotop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Lyne Segal: Pin Up; 17.00 Kaj je ostalo od Evropske levice?; 18.00 Koncertne napovedi; 19.00 TB: American Musič Club; 20.00 Parabola (S. Weber, I. del); 21,00 OldiesGol-dies Chart; 23.00 Koncert: Gaunt v Ljubljani. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Salon Expon (J. Kolarič, r. M, Maver); 10,40 Veselo po domače; 11,00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestralna glasba; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Po galeriji Herodotovih muz (A. Rebuta, r. M. Prepeluh, 8. del); 14.35 Potpurl; 15.00 Krajevne stvarnosti; 15.30 Ob prvi obletnici smrti v Mostarju padlih novinarjev; 17.00 Krajevne stvarnosti: Iz naših prireditev , nato Potpuri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine II. 30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (Janko Krištof); 18.10-18,30 Dogodki In odmevi. Nedelja, 5. februaija 1995 KRIŽANKA AVTOR: SIMON BIZJAK 1TROKOVNJA- KINJAZA iRAVOSLOV- NEVEDE NERESNIČNOST, NA-MISUENOST ALBERTO TOMBA IT. IZDELOVALEC GODAL MUSLIMANSKO MOŠKO IME LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA (GR.) KRAJ PRI DOMŽALAH KRAJ PRI KOČEVJU NOVOPER- ZUSKA DINASTIJA LOJZE ROZMAN BIBLUSKA KMEČKO OSEBA VOZILO ABELOV BRAT KRAK MENAMA POLIT. ZA-TOCISCE JOŽE PRIVSEK LEONHARD EULER VRSTA BODALA NATAŠA PIRC POPULARNA TV ODDAJA BAJKA SL. PREVAJALEC (JANKO) IZRAELSKI POLITIK RABIN HEBREJSKA ČRKA GORSKE REŠEVALNE SANI CH3- TROPSKO SADJE NEOBCU-TUIVOST ZA BOLEČINE PREMOČ PREŽIVNINA DUŠEVNA OTOPELOST, MRTVILO EDVARD RAVNIKAR HRVAŠKA PEVKA CETINIC 1.SL.GLAS-BENA REVUA ST. TRDNJAVA OB DONAVI > SIRSKI VODITEU MIR, TIŠINA IZIDOR CANKAR DUŠAN JOVANOVIČ POSTOPAČ, FALOT NEKD.MADZ. POLITIK (GROF ISTVANI IT. DRAMATIK (PARIO) SUMERSKI BOG MOŠTVO, EKIPA JUŽNOAME- RIŠKI INDIJANCI POLŽ BREZ HIŠICE ŠVICARSKA ALPSKA SMUČARKA (GABRIELA) ANTON LAJOVIC BOLEZEN VINSKE TRTE CRNOGORSKO MESTO V DOLINI ZETE DUŠAN KEBER TOM JONES mi INDIJSKI BIVOL KARIBSKA IN JUŽNOAMERIŠKA ZAČIMBA ŽIVALI MED JAJČECEM IN BUBO FRANCE SLANA ZAČETNIK ARIANIZMA GL. MESTO S. ARABUE SRBSKI ZGOD. RUVARAC VERNOV KAPITAN NAUTILUSA POVRATEK TIHI OCEAN VEČINA (PRI GLASOVANJU) ZVODNIK CVEKA RUS. SLIKAR (KONSTANTIN) ZEMLJIŠČE, SVET JANEZ (LAT.) PREGOVOR REK (STAR.) BARU FR. SKLADATELJ (JACOUES) FR. KOMIK (JACOUES) FRANC? MEŠKO FIGURA PRI ČETVORKI IVO ANDRIC CRN PRAH V DIMNIKU RICHARD GERE PIŠČAL NAVAL, ATAKA PLAHA GOZDNA ŽIVAL TROPSKA RASTLINA BRSKANJE ZA CIM GL MESTO Z. AVSTRALUE DOMAČE OBUVALO IGRALKA NIELSEN OTOK OB SKOTSKI AM. FILM. IGRALKA DROBEN ZAJEDAVEC NIZEK ZENSKI GLAS ► KATJA KOREN RUS. ZDRUŽENJE PROLETARSKIH PIS-CEV (1925-321 BLOMDAHLO-VA OPERA Z ELEKTRON-SKO GLASBO OSKAR PAVICO — PAOLO PASOLINI POGLAVAR VOLKOV SREDISCE MOLDAVIJE ESKIMI OBOROŽENA TATVINA TELUR TOM SAWYER ZEDONG EDVARD KOCBEK NESVOBODNOST, ZAPRTOST REAKTIVNO LETALO EGIPČANSKI BOG, PODOBEN ZEVSU SLAP, BRZICA LESNI KRAUICA PREMOG ŠPORTOV •1 STREHA V OBL. POLKROGLE SLADKOVOD-NA RIBA OČESNA SARENICA, IRIS TENISAČ KRICKSTEIN PUACAST. SLOVANOV HODNIK NA železniški postaji POLET, ZANOS CHATEAU- BRIANDOV ROMAN DEL DNEVA OB SONČNEM ZAHODU TROPSKA PAPIGA SLAP SAVINJE NACE SIMONČIČ SL. KITARIST PREK JEZERO NA JV. FINSKE ZACRTANA SMER CESTE NEZNANKA V MATEMATIKI PODOBA GOLEGA TELESA PERGAMSKI KRAU CES.EKONO- MISTSIK VRSTA PŠENICE, PIRIKA DEŽELA, IZ KATERE JE BENEŠKO DOBIVAL SA- KOPALIŠČE LOMON ZLATO_____________ AFRIŠKA PLEMENSKA IN JEZ. SKUPINA^ ŽIVINO- ZDRAVNICA AM. SKLADA-PREBIVALEC TEU MUSI-IRAKA CALOV ______________PORTER MESTO V IRANU (IZCRK RANAU PIŠKOT TROPSKA RASTLINA EVA LONGVKA PAST, ZANKA OČKA STRDENJE GRŠKA BOGINJA NESREČE IVAN ROB Ges/a prejšnje križanke Van Cliburn, Vladimir Horowiiz, Emil Gilels, 7 - Artur Rubinstein, 2 - Artur Schnabel, 3 - Ivo Pogorelič Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: Primož Trubar, Rabindranath, Odesa, steklo, sir, etos, ED, tesnilo, Este, VR, skat, veka, IV, oskar, Titanic, nasionka, Tarn, cepelin, Daladier, Irec, izogona, orada, IN, stol, Nil, par, Niloti, koli, Jovan, TR, odmikač, as, BZ, atomizator, IS, aul, Olovo, US, arkada, povratek, Ne, trn, Sharon, atentat, Tintoretto, TNT, SL, Anamit, Aru, čar, Una, tiger, tip, Abba, odrar, ocet, Sinclair Lewis, rama ja na, AO, Naomi, C L, Emil Gilels, katehet, LR, ER, Gati, zanka, Ivo Pogorelič, Kato, Akaba, Si, karibu, Inari, denar, Anera, bard, JN, PA, oslad. [SLOVENIJA UUbuana ^ANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 5. febraarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt - ZRCALJENJE, premiera. Predstava bo Se v petek, 10. febm-•aja, ob isti uri (DP). SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 V ponedeljek, 6. febraarja, ob 19.30: D. Zajc - GR-MACE, za abonma ponedeljek in izven. V torek, 7. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič - UGANKA KORAJŽE, za abonma dijaški 8 večerni in izven. Predstava bo Se v petek, 10. febraarja, ob isti uri, za abonma petek in izven. Mala drama, tel.: oei/ 221-511 V torek, 7. februarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, izven. ^ Četrtek, 9. februarja, ob 20. uri: G. Tabori -WEISMAN IN RDEČE LICE, za izven. Mtetek, 10. februarja, ob 20. uri: A . Nicolaj - PRVA ^ASA, za izven. OPERA, tel.: 061/331-950 ^ torek, 7. februarja, ob 11. uri: B. Adamič - SNE-yULJCICA. Predstava bo Se v sredo, 8. februarja, ob ^ uri, zadnjic v sezoni. MGL, tel.: 061/210-852 V ponedeljek, 6. febraarja, ob 19.30: T. Bemhard -PRED UPOKOJITVIJO, za abonma repriza. Predsta-Va bo se v četrtek, 9. febraaria, ob isti uri, za abonma Stodentski C in v petek, 10. februarja, ob isti uri. šentjakobsko gledališče, ®k: 061/312-860 Danes, 5. febraarja, ob 16. uri: J. Jurcič/A. Inkret -ZGODBA O DESETEM BRATU, za abonma nedelj-sEi popoldanski in izven. PCI-’ tel.: 061/314-789 veliki oder Danes, 5. febraarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič -“APRamiska, za izven. v, soboto, 11. februarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarone - MEDENA PRAVLJICA, za izven. Kulturnica, zidovska steza i V četrtek, 9. februarja, ob 17. uri: N. Simončič - VE-LKI KIKIRIKI, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri, za izven. SEG CELJE, tel.: 063/25-332 /Ponedeljek, 6. februarja, ob 17. uri: H. Ibsen -STRAHOVI, za 2. abonma Gimnazija Celje. Predstava bo se v torek, 7. febraarja, ob 11. uri, za abonma frizerska, tekstilna, strojna Sola II Celje. DNEVI KOMEDIJE do 26. februarja Danes, 5. febraarja, ob 17. uri: W. Bauer - CHAN-GE, za izven. Ob 20.30: M. Logar - DOSJE. V petek, 10. februarja, ob 19.30: A.T.Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. V soboto, 11. februarja, ob 19.30: M. de Cervantes -ČUDEŽNO GLEDAUSCE. ODERPODODROM Danes, 5. februarja, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za izven. Predstava bo Se v sredo, 8. febraarja, ob isti uri, premiera in v četrtek, 9. februarja, ob isti uri, za izven. JESENICE GLEDALIŠČE T. ČUFARJA, tel.: 064/81-260 Danes, 5. febraarja, ob 10. uri: M. Fistr - MAVRIČNA RIBICA. KAMNIK KULTURNI DOM DUPLICA V petek, 17. februarja, ob 20. uri: L Torkar - VSTAJENJE JOŽETA SVEJKA. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V četrtek, 9. febraarja, ob 19.30: F. G. Lorca - DOM BERNARDE ALBA, za izven in konto. V petek, 10. februarja, ob 19.30: J. Mortimer/B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA, za izven. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/ 221-206 V petek, 10. febraarja, ob 21. uri: CABARET UN-PLUGGED - SKAKAFCIODSTEKANO, za abonente in izven. OPERA, tel.: 062/221-206 V sredo, 8. februarja, ob 18. uri: L. Minkus - DON BOHOT, za red torek, tam in izven. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri: M. Pungartnik -VODNI MOZ IN LEPA POLONA, za izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V soboto, 11. febraarja, ob 11.30 in 16. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOVV, za abonma velikega polžka in izven. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V soboto, 11. februarja, ob 10. in 16. uri: MOJCA PO-KRACULJA, za Piki abonma (4). furlanija-julijska krajina IBSI Kulturni dom Danes, 5. t.m., ob 16. uri (abonma red C) - M. Gamoletti »Pridi gola na večerjo«. Gostovanje MGL. Režija Zvone Sedelbauer. Gledališče Rossetti Danes, 5. t. m., ob 16. uri (red prva nedelja) u° gledališka skupina Piccolo Teatro iz Mila-na predstavila L. Pirandellovo »Velikani z gore« (I giganti della montagna) (predstava 2). Režija G. Strehler. Ponovitev v torek, 7. t. m., ob 20.30 (red prost). blagajni gledališča je v teku prodaja vsto-Puic za predstavo »L’asino d’oro« (7A): 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tei. 24331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 230063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. v gledališču je na ogled razstava »40 stagio-nl in mostra«. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 5. t. m., ob 16.30 zadnja predstava Denise Chalem »A cinquant’anni lei scopri-va...il mare«. Režija Alessandro Marinuzzi. »Povem ti pravljico«: danes, 5. t. m., ob 11. uri gostovanje gledališke skupine Sala Fontane iz Milana s pravljico »Sam« (Solo). ZGONIK V Sportno-kuiturnem centru bo danes, 5. t. m., ob 18. uri koncert »Rom pom pom« Nika Zlobka. Sodeluje humorist Slavko Podboj. GORICA Kulturni dom: v torek, 7. t. m., ob 20.30 (red B) »Pridi gola na večerjo« - gostovanje MGL. VIDEM Gledališče Contatto Do 13. t. m. »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque. koroška silovec Evropska hiša: Jutri, 6. t.m., ob 19.00 - Pred-stavitov videofilma »Narečje pod Vrtačo. "Uini in žage«. V teatru ORF - SPZ bo v sredo, 8. t.m., ob 19.00 " Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik Miroslav KoSuta. Sodeluje ansambel Drava iz Borovelj. BOROVU E Kulturni dom pri Cingelcu na Trati: danes, 5. t.m., ob 17.00 - Ponovitev predstave »Naše korenine« B. Verasa. ŠMIHEL V farni dvorani: danes, 5. t.m., ob 11.00 -Premiera lutkovne igre »Slonček Leopold«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA USUIJANA V sredo, 8. februarja, med 12. in 14. uro: tradicionalni KECTTAL PREŠERNOVE POEZIJE pred Prešernovim spomenikom. ^Ponedeljek, 6. febraarja, ob 17. uri: predavanje DA-POKORNA o Ipavcih, s posebnim poudarkom na Benjaminu Ipavcu. ^ORNJA RADGONA V torek, 7. februarja, Kulturni dom ob 19. uri: osre-ftoja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, tjvodnj nagovor bo imela KAROLINA KOLMANIČ. Rastopila bosta VTTAL AHAČIČ (harmonika) in MI-POS GENORiO (tenorist). Razstavišče Veronika sredo, 8. februarja, ob 19. uri: literamo-glasbeni re-C1tm PEPEL IN SPOMIN v počastitev kulturnega pra-in spomin na rojaka Antona Medveda ob pona-asu njegovih Poezij. Bhbor drama četrtek, 9. febraarja, Mali oder ob 17. uri: KABINET t^OF. SEDMAKA. Gost: RADKO POUC - RAC. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-255 V sredo, 8. februarja, ob 20. uri: večer posvečen kulturnemu prazniku. Nastopila bosta VOLODJA BALZALORSKV (violina) in HINKO HAAS (klavir). SLOVENSKA BISTRICA DOM KULTURE SLOVENSKA BISTRICA V torek, 7. februarja, ob 19. uri: svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku. ŠKOFJA LOKA GEN'TEK KULTURNE DEJAVNOSTI, Mestni tre 26 ideHek, 6. febn NIK in pesnico TREBNJE KD TREBNJE V torek, 7. februarja, ob 19. mi: proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Nastopajo: OBČINSKI PIHALNI ORKESTER TREBNJE, OKTET LIPA, recitatorka ROMANA SALEHAR in dramaturginja TATJANA ZIDAR VELENJE DOM KULTURE VELENJE V sredo, 8. febraarja, ob 19. uri: SVEČANA AKADE-MM ob kulturnem prazniku in 20-letnici delovanja Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje. [FURiANUA-JULIJSKA KRAJINA ^portna palaca soboto, 18. t. m., ob 21. uri nastop komika BePPe Grilla. Grillo bo nastopil tudi v Pordenonu in sicer v petek, 17. t. m., ob 21. uri v Palasportu. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063). V torek, 7. februarja, bo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani ob 18. uri otvoritev razstave skulptur in risb DRAGA TRŠARJA RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V torek, 7. februarja, bo ob 18. uri v Galeriji CD otvoritev razstave skulptur in risb DRAGA TRŠARJA. Razstava bo na ogled do 20. marca. V ponedeljek, 6. februarja, bo ob 19. uri v 1. preddverju otvoritev razstave SLOVENIJA IN DUNAJ. Razstava bo na ogled do 5. marca. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. Danes, 5. februarja, ob 11. uri: javno vodstvo po razstavi. V torek, 7. februarja, bo ob 20. uri v spodnjih prostorih Modeme galerije otvoritev razstave VVILLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA. Razstava bo na ogled do 12. marca. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 V ponedeljek, 6. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave del IVA PRANČIČA. Razstava bo na ogled do 26. februarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava MARINO MARINIJA je na ogled do 15. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava del slikarske skupine ARTI je na ogled do 17. februarja. GALERIJA HEST, Novi trg 6 V torek, 7. febraaria, bo ob 18. uri otvoritev razstave risb RIHARDA JAKOPIČA. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. febraarja. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 V ponedeljek, 6. febraarja, bo ob 12. uri otvoritev razstave grafičnih listov BOGDANA BORČIČA. Razstava bo na ogled do 19. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja. KIJI /lURNI-INFO RMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. februarja. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih loiezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. Razstava grafičnih del ZORE STANČIČ je na ogled do 15. febraarja. HORJUL OSNOVNA SOLA HORJUL Razstava slikarskih del KRIŠTOFA ZUPETA. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA V ponedeljek, 6. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik CENETA GR1LJCA. Razstava bo na ogled do 21. febraarja. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 Razstava del BOŽIDARJA JAKCA - Risbe iz obdobja 1918-1966. GALERIJA LOZA Razstava slik DUŠANA FIŠERJA. MARIBOR NOVINARSKI KLUB MARIBOR, Vetrinjska 30 Danes, 5. febraaria, bo ob 21. uri otvoritev razstave fotografij OD RIŽEVIH POLJ DO LEDENIH GORA avtorja BORISA STRMSKA. UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmaverjeva 6 Razstava UMETNIKI SARAJEVA ZA SVOBODNO BOSNO IN HERCEGOVINO. POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR V Muzejskem informacijskem centru Grad je na ogled razstava NAKIT - MAGIČNA MOC OBUKE. Na razstavi se soočata sodobni nakit oblikovalke MISE JELNIKAR in arheološki nakit, ki ga hranita Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. Razstava bo na ogled do konca marca. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava litografij MARCA CHAGALLA je na ogled do 20. februarja. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Razstava VORTEX Ona B je na ogled do 23. februa-rja. SOLKAN VILA BARTOLOME1, Pod vinogradi 2 V torek, 7. februarja, bo ob 19.30 otvoritev razstave skulptur in risb ZMAGA POSEGE. Razstava bo na ogled do 26. februarja. VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA Razstava slik TEREZIJE BASTELJ je na ogled do 21. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombena. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Studio Nadia Bassanese: do 7.2. »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«. OPČINE Dvorana Zadružne kraške banke: na ogled je razstava ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik. MILJE Občinska razstavna dvorana (Trg. Republike 4): do 7.2. razstavlja slikar Sergio Kostoris. KOROŠKA CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludwig Gerstakker. BV galerija: do 15.2. »Kleinformate«. Galerija U: do 17.2. razstavlja Gertmde Kres-se. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADISE Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«. GLASBA SLOVENIJA UUBUANA CD, tel.: 061/222-815 V soboto, 11. februarja, ob 19. uri: TURANDOT, premiera (GD). Dirigent: Andrea Licata, Turandot: Sophia Larson, Kalaf: Alberto Cu-pido. Prva ponovitev - premierna zasedba - bo v ponedeljek, 13. februarja, ob isti uri. KLUB CD V Četrtek, 9. febraarja, ob 21. uri: promocija glasbene skupine VAL-HALA in njihove prve kasete Pet norih palčkov. V petek, 10. februarja, JAZZ LAHNO - FIESTA LATINA. SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/226-544 V ponedeljek, 6. februarja, ob 19.30: komorni koncert BARBARE KERSNIK (tolkala) in GORDANE KELLER (violončelo). K4, Kersnikova 4 V petek, 10. febraarja, ob 21. uri: koncert CHRISA VVOODA in ANDVJA CUTT1NGA. KLUBCHANNELZERO NA METELKOVI V Četrtek, 9. februarja, predstavitev projekta THE SERIOUS RO-AD TRIP in koncert skupine HORACE X z gostom REV HAMME-RJEM. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V sredo, 8. febraarja, ob 20. uri: koncert skupine BOYE (predsku-pina) BABY CAN DANCE. ČRNOMEU V sredo, 8. februarja, KD Črnomelj ob 19. uri: koncert KOMORNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE. KRANJ PGK Danes, 5. februarja, ob 19. uri: koncert ob 25- letnici AKADEMSKEGA ZBORA FRANCE PREŠEREN KRANJ. MARIBOR V Četrtek, 9. febraarja, STUK ob 20. uri: koncert skupine BOYE (predskupina) BABY CAN DAN- MURSKA SOBOTA V torek, 7. febraarja, Gimnazija ob 20. uri: koncert skupine BOYE (predskupina) BABY CAN DAN- SKOFJA LOKA V torek, 7. februarja, dvorana Loškega odra ob 19.30: slavnostni koncert PIHALNEGA ORKESTRA ŠKOFJA LOKA. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 Jutri, 6. t. m., ob 20.30 koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V soboto, 11. t. m., ob 20.00 (red A) premiera baletne predstave - G. Rossini »II Turco in Italia«. Režija Stefane Vizioli. Dirigent Donato Renzelti. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti V ponedeljek, 21. t. m., ob 21. uri enkratni koncert Fio-relle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Tržaško koncertno društvo: Jutri, 6. t. m., ob 20.30 bo nastopil Kvartet Alban Berg. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V torek, 7. marca, ob 20.45 nastop organista »Brother« Jack Mc Duff. Športna palaca pri Carboli V ponedeljek, 13.3., ob 21. uri koncert ansambla Litfiba. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063). TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 7. t. m., ob 20.30 nastop Jess Trio VVien. Na programu Schubert in Brahms. GORICA Kulturni dom V petek, 10. t. m., ob 20.30 koncert Maria Ancillottija (flavta) in Pier Narcisa Ma-sija. ŠPORT 34 Nedelja, 5. februarja 1995 SKLEP ITALIJANSKEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA i- ODBOJKA / FINALE ITALIJANSKEGA POKALA -| Igrišča danes povsem prazna Športna igrišča (ne samo nogometna, na sliki stadion v Milanu) po vsej Italiji bodo danes prazna. Kot je znano, je Italijanski olimpijski odbor v začetku tedna sprejel sklep o odpovedi vseh Športnih prireditev zaradi uboja navijača Genoe pred prvenstveno nogometno tekmo prejšnjo nedeljo v Genovi med Ge-noo in Milanom. Ob nogometu, ki je dejansko na zatožni klopi zaradi vse hujšega nasilja ob igriščih, so se za prisilni počitek odločile tudi vse ostale športne zveze, da bi na ta način skuSale opozoriti na dramatičnost razmer na italijanskih nogometnih stadionih in prispevati svoj delež v boju proti nasilju, ki preko nogometa ogroža celoten šport v Italiji. NOVICE Domači šport Juhi Ponedeljek, 6.2.1995 ODBOJKA DEČKI 18.30 v Tržiču, Ul. S. Anna, Tel Ceriani: Finvolley -01ympia KOŠARKA MLADINCI 18.30 v Briščikih, tel. Ervatti: Bor Radenska - SGT; 20.30 v Briščikih, tel. Ervatti: Kontovel - Centro Se-dia; 20.45 v Miljah, V. D’Annunzio 6: Inter Muggia -C icibona. V amaterskih nogometnih ligah bodo lodpadle tekme odigrali tkonec prihodnjega tedna Včeraj se je v Rimu sestalo vodstvo nogometne lige za amaterje in sklenilo, da bodo odpadla srečanja, ki bi morala biti na sporedu to soboto in nedeljo, odigrali 11. in 12. februarja Temu sklepu se bodo morale prilagoditi tudi pokrajinske zveze za prvenstva, ki so v njihovi pristojnosti. Minibosket Turnir Evviva - finalna skupina Kontovel - Dardi 29:36 (4:10,14:10,7:8,4:8) KONTOVEL: Cecchi, Nabergoj 2, Stoka 2, G. Budin 2, Matjačič, Privileggi 5, Zavadlav, Matiačič 2, Ražem 6, Jazbec, Firlan, Turco 8, Piculin 2, A. Budin. Kontovelci so tokrat zaigrali slabo in izredno živčno, kar so gostje izkoristili in nekoliko presenetljivo zmagali. Vendar pa je treba v Kontovelovi vrsti za borbenost pohvahti Mitjo Nabergoja, za dokaj natančno metanje na koš pa Omarja Tuma. Trofeja Jadran Kontovelci zasluženo dobili derbi proti Poletu Kontovel - Polet 50:30 (8:7,20:6,8:5,14:12) KONTOVEL: Stoka 2, G. Budin 10 (0:2), Matjačič, Zavadlav 2, Matiačič 8, Cecchi, Privileggi, Ražem 18 (2:4), Jazbec 4, Furlan, Turco 6, Piculin. POLET: Starec 2 (2:2), Schillani 5 (3:8), Daneu 2, Malalan 2, Rebecchi, Vaitho, Iskra, Milič 7 (1:2), Ferfolja 9 (1:2), Gregori 4 (0:2). Kontovelovi minikošarkarji so zanesljivo premagali vrstnike openskega Poleta, zmago pa so si zagotovih v drugi četrtini, ki so jo visoko dobili. V ostalih četrtinah je bilo srečanje mnogo bolj izenačeno. Pri Konto-velu je bil najboljši Ražem, pri Poletu pa Ferfolja. HN. TENIS / REPREZENTANCAh Športni krožek Kras in naša zamejska športna stvarnost sta dosegli spet lepo zadoščenje, saj bo Vanja Milič ponovno oblekla dres članske namiznoteniške državne reprezentance. Danes bo odpotovala v Terni, kjer bo pod vodstvom ruskega strokovnjaka Sarkisa Sarkojana trenirala skupaj z drugimi starejšimi članicami raprezentance. Konec tedna jih namreč čaka zelo zahtevna naloga, saj se bodo v finalnem delu ženske evropske lige spoprijele s češko reprezentanco. Rezultat tega in povratnega dela tekmovanja bo odločal, kdo bo v naslednji sezoni nastopal v superligi evropskih ženskih namiznoteniških reprezenatanc. Vanja je vključena v tem kontekstu kot rezerva, saj so njene soigralke (Arisi, Bulatova in Negrisoli) tehnično in taktično bolj izkušene in popolne. Prepričani pa smo, da je zaupanje državnega selektorja utemeljeno, saj je po poškodbi kolena Krasova pionirka nadoknadila zamudo in uspešno nastopala na nekaterih tekmovanjih državne razsežnosti.! S.M.) Doytpna Las ubranila naslov V finalni tekmi so igralci iz Modene s 3:7 premagali Sisley - Tretji Alpitour Cuneo RIM - Pred približno 13 tisoč gledalci so v rimski športni palači Pala Eur odbojkarji Daytone Las Modene v finalni tekmi za italijanski odbojkarski pokal zasluženo s 3:1 (15:12,15:9, 9:15, 15:4) premagah favorizirani Sisley iz Tre visa in tako ubranih lanski naslov. Zmaga Daytone je povsem zaslužena, saj je pokazala precej boljšo igro, po negotovem začetku pa je znala izkoristiti vse slabosti nasprotnika. Pri zmagovalcih je celotna ekipa zaigrala zelo dobro, toda največ zaslug za slavje ima Bracci, ki je bil za nasprotnika praktično neustavljiv. Sisley je samo na začetku zaigral res dobro. Z blokom in izvrstno obrambo je onemogočil napadalce Daytone in povedel z 9:5. Takrat pa je prišlo do preobrata. Igralci iz Modene so počasi nadoknadili zaostanek in v izenačeni končnici osvojih prvi set. To je Vullu in soigralcem dalo krila in v drugem setu je bila Modena stalno v vodstvu. Sisley se je sicer približal na 9:11, toda nato je Zorzi z dvema napakama podaril Day-toni dve točki, Bracci je takoj nato dosegel še as na servisu, zaključno točko pa je Daytona dosegla po lepi akciji, ko je Babini, ki je takrat vstopil v igro namesto Olikh-verja, v obrambi ujel izredno močan udarec Zvververja, Bracci pa je bil nato neusmiljen ek-sekutor iz druge linije. Ko je že vse kazalo, da je Sisley na kolenih, pa so igralci iz Trevisa potegnili na dan zadnje atome moči in razmeroma zanesljivo osvojili tretji set. Toda to je bilo tudi vse, kar so zmogli. V četrtem setu je bila na igrišču samo ena ekipa. Daytona je takoj povedla s 7:2, vodstvo nato stalno večala in po 2 urah in 10 minutah zaslužena slavila. V boju za tretje mesto je Alpitour iz Cunea brez težav premagal Caripar-mo s 3:0. Daytona Las - Sisley 3:1 (15:12, 15:9, 9:15,15:4) DAVTONA LAS: Franceschelli, Olikhver (4+12), Vullo (3+1), Bracci (11+27), Van der Goer (3+12), Cantagalh (5+20), Cuminetti (11+18), Laraia, Pacca-gnella, Babini (0+0), Tagliatti, DalFOlio; trener: Bagnoli SISLEV TREVISO: Gardini (3+16), Passani (2+17), Tofoli (2+0), Agazzi (0+0), Zvverver (6+15), Bernardi (8+14), Gallotta, Moretti (0+0), Zorzi (7+17), Po-lidori, Giombini, Vermiglio; trener: Montafi Zgrešeni servisi: Daytona 25, Sisley 16; trajanje setov: 40,40, 26 in 20 minut; Alpitour Cuneo - Cariparma 3:0 (15:10,15:9,15:2). ALPITOUR: Petrelli (6+6), Stelmach (4+16), De Giorgi (1+0), Papi (9+15), Gal-li (4+10), Oglino (1+0), Milone (0+0), Lucchetta (1+11), Bertini, Mastrangelo. CARIPARMA: Giretto (4+8), Gravina (2+9), Farina (0+0), Lo Re (1+8), Rinaldi (7+12), Blange (2+2), Saveliev (1+20), Tomalino (0+0), Bricoli, Malpeli, Pes. Na sliki: Cantagalh in Gardini v boju na mreži NA OBČINI / ŠPORTNIKOM IZ TRŽAŠKE POKRAJINE H NAMIZNI TENIS n Podelitev priznanj Coni svetovnim prvakom Obvestila ZSSDI sklicuje v petek, 10. februarja 1995, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem skhcanju 24. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev organov občnega zbora; 3. sprejetje nove Članice; 4. poročila; 5. pozdravi in razprava; 6. razno. Občni zbor bo v Domu Andreja Budala, Standrež, ul. Montello 9. V priso-t n o s t i tržaškega župana Riccarda Illyja, občinskega odbornika za šport Franca De-grassija, deželenga predsednika Coni EmiliaF el-luge in pokrajinskega predsednika italijanskega olimpijskega dbora Stelia Bor-rija so včeraj podelili priznanja tržaškim športnikom, ki so v preteklem letu osvojih svetovne naslove (vsi na sliki Foto Feirari/Kroma). Ti so: Riccardo Dei Rossi (četverec brez), Bruno Cocciolo (ribolov s plovcem), Alessandro Kuriš (skok v višino za prizadete), Cristina Mauri (smučanje na travi), Elena Pesle (jadranje, razred 420), Francesca Pitacco (jadranje, razred 420), Roberto Bertocchi, Vittorino Filipas, Fabio Bemes, Pietro Perelli, Alessandro Re in Agostino Vidah (vsi jadranje, quarter Ton Cup). Barbara Santini in Kristina Stubelj osvojili prvo mesto med pari Prejšnji teden je bil v mestecu San Benedetto del Tronto blizu Ancone drugi kvalifikacijski mladinski turnir za nastop na državnem prvenstvu. Nastopilo je tudi mnogo mladih igralcev in igralk Športnega krožka Kras. Čeprav v posamični konkurenci niso dosegli vidnejših rezultatov, so si vendar priborili pomembne točke za sodelovanje na mladinskem državnem prvenstvu in prispevali svoj delež k točkovanju za trofejo Gino Mario Cini za društvene dosežke. Krasova odprava je bila sestavljena takole: najmlajši Andrea Sussan pri fantih, mlajše pionirke Barbara Santini, Kristina Stubelj, Jasmin Kralj, pionir Gorazd Milič, pionirke Daša Bresciani, Nina Milic, Martina Mihe in mladinka Ivana Stubelj. Izreden rezultat je pri ženskih dvojicah dosegel par Barbara Santini in Kristina Stubelj, ki je osvojil zlato odhičje. S tem sta mladi ping-pongašici dokazali, da je bolj pomembna uigranost od športne forme in rezultatov v posamični konkurenci. (S.M.) ALPSKO SMUČANJE / VELESLALOM ZA SP V ADELBODNU Deseta zmaga Tombe Košir zaostal le 7 stotink Z 2. mestom je slovenski smučar dosegel svoj najboljši veleslalomski rezultat - Tretji je bil Norvežan Strand Nielsen ADELBODEN - »Ne-Preniagljivi« Alberto boH 3 l'e vCerai v Adel-let U- ^ose8el že svojo s °Snjo deseto zmago v Btovnem pokalu, Jure °Sir pa je z drugim me-dosegel svoj največji „i ®slalomski uspeh do-‘el' Da bi Tombo »skisal« za eno stopničko bule6 ^ Pičlih osem sto-■p sekunde prepočasen. retje mesto je osvojil atvežan Harald Strand , pisen, ki je bil najhi-®)Si po prvem teku. Gle-to, da so se Italija-v O. najhujši konkurenti sv ?U za skupno zmago v „1 ^°vnem pokalu včeraj hl ,bo odrezali, je Tomba vol-i Vse bližji osvojitvi ikega kristalnega glo-^ Sa- Košir, ki je trenutno p. Sn Tombi ni nevaren, s -delli na tretjem mera • Zaostaja že za sko- 1 petsto točk. Se bolj zaostajata Mader in branilec velikega globusa Aamodt. Italijanski šampion je bil po včerajšnjem nastopu povsem izmučen: »Sem popolnoma brez moči. Tri mesece sem bil v top formi in Čeprav mi zmage dvigajo moralo, sem vedno bolj utrujen. Nisem gotov, da bom to se dolgo zdržal. Bil sem izvrstno pripravljen za svetovno prvenstvo, zdaj pa bom moral o vsem še enkrat dobro razmisliti in spomladi se bom odločil, Ce bom prihodnje leto še smuCal.« V slovenskem taboru pa je bilo včeraj spet zelo veselo. »Košir je bil letos od vseh tekem v letošnji sezoni najbližje, da bi Tombi odvzel zmago. Toda kot lahko rečemo, da je za 7 stotink izgubil prvo mesto, je tudi za prav toliko dobil drugo mesto pred Norvežanom. Jure je v fantastični formi in verjetno kljub vrhunskim rezultatom ne bo zadovoljen, dokler ne bo dosegel zmage v svetovnem pokalu,« je dejal vodja moške reprezentance Tomaž Cerkovnik. Po njegovem mnenju je Miklavc dobro vozil na prvi progi, saj se nihče izmed tekmovalcev, ki so imeli podobne štartne številke, ni uvrstil v drugo vožnjo, v kateri pa je imel smolo, saj se mu je odpela smučka in mu preprečila zelo solidno uvrstitev. Razočaral pa je Kunc, ki je bil na koncu s Časom 2:26.51 komaj 27. Jeseničan Jernej Koblar je končal na 42. mestu (1:13.49), Gregor Grilc je bil 49. (1:13.73), Matej Jovan pa je zasedel 54. mesto (1:14.38). Aberto Tomba je včeraj slavil svojo deseto letošnjo zmago Rezultati: 1. Alberto Tomba (Ita) 2:21.96 (1:10.68 + 1:11.28), 2. Jure Košir (Slo) 2:22.03 (1:10.75 + 1:11.28), 3. Harald Strand-Nilsen (Nor) 2:22.10 (1:10.34 + 1:11.76), 4. Richard Kroll (Avt) 2:22.32 (1:11.14 + 1:11.18), 5. Fredrik Nyberg (Sve) 2:22.74 (1:11.25 + 1:11.49), 6. Lasse Kjus (Nor) 2:22.76 (1:11.12 + 1:11.64), 7. Achim Vogt (Lie) 2:23.26 (1:12.00 + 1:11.26), 8. Michael von Griinigen (Svi) 2:23.30 (1:11.62 + 1:11.68), 9. Urs Kalin (Svi) 2:23.46 (1:11.63 + 1:11.83), 10. Rainer Salzgeber (Avt) 2:23.66 (1:11.74 +1:11.92) itd. Skupni vrstni red v svetovnem pokalu (po 22 tekmah): 1 Alberto Tomba (Ita) 1050 točk; 2. Jure Košir (Slo) 570; 3. Marc Gi-rardelli (Lux) 563; 4. Gunther Mader (Avt) 500; 5. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 482; 6. Luc Alphand (Era) 469; 7. Michael von Griinigen (Svi) 440; 8. Harald Strand Nilsen (Nor) 437; 9. Lasse Kjus (Nor) 403; 10. Armin Assinger (Avt) 381, 36. Kunc (Slo) 147 itd. Veleslalom (po 5 tekmah): 1. Alberto Tomba (Ita) 350; 2. Urs Kalin (Svi) 244; 3. Harald Strand-Nilsen (Nor); 238; 4. Jure Košir (Slo) 235; 5. Michael von Griinigen (Svi) 234,...12. Kunc (Slo) 102 itd. Pokal narodov: Avstrija 4025 točk; 2. Italija 2478; 3. Norveška 2212; 4. Švica 1508; 5. Francija 1444; 6. Slovenija 877; 7. ZDA 610; 8. Luksemburg 563; 9. Švedska 476; 10. Nemčija 339; 11. Kanada 318; 12. Liechtenstein 209; 13. Japonska 123; Finska 45; 15. Velika Britanija 22. TENIS / OSMINA FINALA DAVISOVEGA POKALA Nemčija in Rusija že v četrtfinalu V ostalih šestih srečanjih bodo odločali današnji dvoboji med posamezniki KARLSRUHE, DEURNE - Nemčija in Rusija sta si z včerajšnjima zmagama v dvojicah (proti Hrvaški oziroma Belgiji) že zagoto-vili nastop v četrtfinalu letošnjega Davisovega pokala. Boris Becker in Michael Stich sta po vec kot dveh letih spet nastopila skupaj v paru in premagala Gorana Ivaniševiča in Sašo Hirszona. Toda nemška asa sta se morala za zmago potruditi bolj, kot je bilo pred dvobojem pričakovati. V Belgiji pa sta Kafelni-kov in 01hovsky po izgubljenem prvem setu zaigrala bolj zbrano in Rusiji priborila tretjo točko, s katero se je že uvrstila v četrtfinale, kjer se bodo Rusi pometih z zmagovalcem dvoboja med JAR in Avstralijo, Nemčija pa Caka zmagovalko srečanja Švica - Nizozemska, v katerem trenutno vodijo Nizozemci z 2:1. REZULTATI Durban (prvi dan): Južnoafriška republika - Avstralija 1:1 Patrick Rafter (Avs) -Marcus Ondruska (JAR) 6:3, 6:4, 3:6, 6:4, Wayne Ferreira (JAR) - Mark VVoodforde (Avs) 7:6 (8:6), 7:5, 6:3. Neapelj: Italija - Češka 2:1 Stefano Pescosolido/Cri-stian Brandi (Ita) - Cyril Suk/Martin Damm (Ceš) 6:2,1:6, 7:6 (7:3), 7:6 (7:2). Deume: Belgija - Rusija 0:3 - Rusija že v Četrtfinalu Jevgenij Kafelnikov/Andrej 01hovsky (Rus) - Filip Devmlf/Libor Pimek (Bel) 2:6, 7:5, 7:5, 6:3 Karlsrhue: Nemčija - Hrvaška 3:0 - Nemčija že v Četrtfinalu Michael Stich/Boris Becker (Nem) - Goran Ivani- ATLETIKA / MITING V NEW VORKU Sergej Bubka samo drugi Drechslerjeva najdaljša Ukrajinca je vb skoku ob palici premagal Tradenkov NEW YORK (STA/dpa/AP) - Najboljša atle-)a lanskega leta Jackie Joyner Kersee je zma-8 a na atletskem mitingu v New Yorku (Mill-asa Games, že 88. tradicionalno tekmovanje). a 60 metrov ovire je s Časom 7.96 dosegla naj-B°Kv \etoSn)i izid na svetu. Ukrajinec Sergej .ka je bil poražen v skoku s palico (5.70), saj 8a je premagal Rus Igor Tradenkov (5.80). 'Jemka Heike Drechsler pa je Kerseejevo pre-v skoku v daljavo. V prvem poskusu je Utopijska zmagovalka skočila 6.92 metra, v .p njem pa 6.96. Kerseejeva kljub pomoči S/S9 gledalcev ni zmogla vec kot 6.84 metra. . . v daljavo je bil šele 4. v 88-letni zgodovini toiiga, vse prejšnje tri zmage pa je dosegla jersae)eva- Med moškimi je v skoku v daljavo tom Roland McGhee z osmimi metri in 28 -entimeOL kar je letos najboljši izid na svetu. 20n UC^ oblnPi)ska zmagovalka iz leta 1992 na st toetrov Gwen Torrence je kljub slabemu bjTr na 60 metrov zabeležila zmago in naj-:,Sl košnji rezultat na svetu (7.09). Dosegla je P o zmago na tem mitingu v desetletnem na-°?5niu- Med moškimi je na tej razdalji preseje e Memv Neal (6.59), premagal pa cb Ul prvega šprinterja na svetu Dennisa Mit-a a in tretjega Jona Drummonda. Rezultati: moški - 60 m: 1. Hemy Neal (ZDA) 6.59, 2. Michael Green (ZDA) 6.61, 3. Olapade Adeniken (Nig) 6.61; 60 m ovire: 1. Allen Johnson (ZDA) 7.54, 2. Courtney Havvkins (ZDA) 7.59, 3. Mark Crear (ZDA) 7.63; daljava: 1. Roland McGhee (ZDA) 8.28, 2. Sheddric Fields (ZDA) 7.82, 3. Erick Walder (ZDA) 7.73; 400 m: 1. Andrevv Valmon (ZDA) 48.36, 2. Calvin Davis (ZDA) 48.58, 3. Derek Mills (ZDA) 48.80; 800 m: 1. Mark Everett (ZDA) 1:50.9, 2. Joseph Tengelei (Ken) 1:51.1, 3. Tony Parrilla (ZDA) 1:51.6; 3.000 m: 1. Reuben Reina (ZDA) 7:57.75, 2. Khalid Kairouani (Mar) 7:58.86, 3. Andy Keith (VB) 7:59.19; milja: 1. Graham Hood (Kan) 3:57.08, 2. Marcus 0‘Sullivan (Irs) 3:57.11, 3. Nial Bmton (Irs) 3:58.14; višina: 1. Charles Austin (ZDA) 2.27, 2. Randy Jenkins (ZDA) 2.25, 3. Tony Barton (ZDA) 2.23; krogla: 1. Kevin Toth (ZDA) 20.79, 2. C.J. Hunter (ZDA) 20.20, 3. Steve Albert (ZDA) 18.25; palica: 1. Igor Trandenkov (Rus) 5.80, 2. Sergej Bubka (Ukr) 5.70, 3. Koiy Tarpenning (ZDA) 5.70. Zenske - 60 m: 1. Gwen Torrence (ZDA) 7.09, 2. Carlette Guidry (ZDA) 7.21, 3. Juliet Cuthbert (Jam) 7.25; 60 m ovire: 1. Jackie Joy-ner-Kersee (ZDA) 7.96, 2. Lynda Tolbert-Goode (ZDA) 7.97, 3. Michelle Freeman (Jam) 8.02; krogla: 1. Connie Price-Smith (ZDA) 17.99, 2. Igor Tradenkov je bil boljši od Bubke (AP) Eileen Vanisi (ZDA) 16.99, 3. Melisa Weis (ZDA) 16.58; 400 m: 1. Jearl Miles (ZDA) 54.35, 2. Natasha Kaiser-Brovm (ZDA) 54.66, 3. Mai-cel Malone (ZDA) 54.67; milja: 1. Angela Chal-mers (Kan) 4:31.66, 2. Regina Jacobs (ZDA) 4:32.79, 3. Hassiba Boulmerka (Alž) 4:34.29; daljava: 1. Heike Drechsler (Nem) 6.96, 2. Jackie Joyner-Kersee (ZDA) 6.84, 3. Susan Tiedtke-Greene (Nem) 6.62; 800 m: 1. Maria Mutola (Moz) 2:02.00, 2. Joetta Clark (ZDA) 2:02.95, 3. Amy VVickus (ZDA) 2:03.41; višina: 1. Angela Bradburn (ZDA) 1.95, 2. Gwen VVentland (ZDA) 1.89, 3. Yoland Henry (ZDA) 1.86. ševič - Saša Hirszon (Hrv) 6:4, 7:6 (7:3), 7:5. Kopenhagen: Danska -Švedska 2:1 Jonas Bjorkman/Jan Apeli (Sve) - Kenneth Carl-sen/Morten Christensen (-Dan) 6:7 (6:8), 6:3, 6:4, 6:2 Dunaj: Avstrija-Spanija 2:1 Thomas Muster/Alex Antonitsch (Aut) b. Sergi Bruguera/Emilio Sanchez (Spa) 6-2, 3-6, 6-3, 6-3. Ženeva: Švica - Nizozemska 1:2 Jacco Eltingh/Paul Haar-huis (Niz) - Jakob Hla-sek/Lorenzo Manta (Svi) 6:3, 6:4, 5:7, 6:4. St. Petersburg: ZDA -Francija 1:1 Cedric Pioline (Fra) -Todd Martin (ZDA) 7:5, 6:2, 6:4, Jim Courier (ZDA) - Guy Forget (Fra) 6:1, 6:2, 6:2. Cedric Pioline (AP) NOVICE NBA: Olajuvvon preprečil rekord Jazzom HOUSTON - Z izredno igro Hakeema Olajuvvona so Rocketsi premagah Utah in s tem prepredli Jazzom, da bi izenačili rekord Lakersov, ki so v sezoni 71/72 zabeležili kar 16 zaporednih zmag v gosteh. IZIDI - Četrtek: Houston - Utah 121:101 (Olajuvvon 41 -15:22 iz igre, šestič letos preko 40 točk; K.Malo-ne 26), Orlando - Seattle 103:106 (O’Neal 39; Pay-ton 26, Schrempf 22), Sacramento - Chicago 88:68 (VV.VVilliams 20; Pippen 22), Detroit - Cleveland 85:83 (G.Hill 22, Dumars 17; Brandon 15); petek: Phoenbc - Chicago 110:100 (Manning 30; Pippen 28), Indiana - Orlando 118:106 (Smits 27), Lakers -Denver 74:88 (Rogers 24), Charlotte - Mihvaukee 117:98 (M.Bouges 23), Philadelphia - New York 86:106 (VVeatherspon 19; Evving 30, Starks 24), Atlanta - Seattle 98:121 (Payton 22, Kemp 18), Dallas - San Antonio 103:114 (Jackson 22, Mashbum 21; D.Robinson 20, Del Negro 166), Golden State -Clippers 106:89 (Gatling 20), Minnesota - Portland 97:112 (Rider 30; C.Robinson 22), VVashington -Miami 95:105 (Chapman 20; Ovvens 30). (VJ) Argentini zelena luč BUENOS AIRES (STA/AP) - Mednarodna avtomo-bilisticna federacija (FIA) je uradno sporočila, da velika nagrada Argentine v Buenos Airesu bo. Potem ko si je posebni predstavnik FIA Belgijec Ronald Bruynseraed ogledal tekmovalno stezo, je FIA objavila, da je steza dovolj vama in da ni razlogov, da tekme letos ne bi bilo. Ljubitelji formule 1 v Argentini bodo tako 9. aprila letos lahko po 14 letih spet spremljali dirko v najvišjem avtomobilističnem razredu. Američanka in Avstralka v finalu Aucklanda AUCKLAND (STA/AP) - V finalu teniškega turnirja v novozelandskem Aucklandu z nagradnim skladom 107.500 dolarjev bosta igrah Avstralka Nicole Bradtke, ki je v polfinalu premagala šesto nosilko Italijanko Silvio Farmo s 7:5, 2:6, 6:3, in druga nosilka Američanka Ginger Helgeson Nielsen. Američanka je za nastop v finale premagala sedmo nosilko Ukrajinko Natalijo Medvedjevo s 6:4 in 6:4. Petindvajdsetletna Bradtkejeva, ki je na turnirju nastopila s posebnim povabilom organizatorja (vvild card), pa je morala zaradi dežja dan prej v istem dnevu igrati tudi zadnji četrtfinalni dvoboj, v katerem je presenetljivo premagala prvo nosilko Francozinjo Juho Halard s 7:6 (7:5), 6:3. Kimiko Dote in Davenportova v tokijskem finalu TOKIO (STA/AP) - Japonka Kimiko Date in Američanka Lindsay Davenport bosta igrah v finalu teniškega turnirja v Tokiju z nagradnim skladom 806.000 ameriških dolarjev. Japonka je po 63 minutah premagala 17-letno Ivo Majoh iz Hrvaške s 6:1 in 6:4, Američanka pa je premagala Bolgarko Magdaleno Malejevo s 6:3 in 6:2.Rezultata polfinala: Kimiko Date (Japonska/5) - Iva Majoh (Hrvaška/8) 6:1, 6:4, Lindsay Davenport (ZDA/3) - Magdalena Malejeva (Bolgarija/7) 6:3, 6:2. SMUČARSKI SKOKI / SVETOVNI POKAL UMETNOSTNO DRSANJE / EVROPSKO PRVENSTVO Zmagal Cecon Jekovec peti Okabe je postavil nov rekord skakalnice Naslova Bonalyjevi in paru Rahkamo-Kokko Mojca Kopač je v Dortmundu osvojila 20. mesto FALUN (STA) - Zmagovalec današnje tekme smučarjev skakalcev za svetovni pokal v švedskem Falunu je Italijan Roberto Cecon (93,5/95,5 m), drugo mesto je osvojil Japonec Takanobu Okabe, tretje pa Nemec Jens VVeissflog. Izmed četverice slovenskih tekmovalcev je bil najboljši Dejan Jekovec na 5. mestu.Na tekmovanju, ki so ga morali prireditelji zaradi močnega vetra z dopoldanskega termina prestaviti na popoldan, je Cecon osvojil že svojo tretjo zmago v letošnjem svetovnem pokalu. DORTMUND - Francoska umetnostna drsalka Surya Bonaly je včeraj osvojila Ze peti zaporedni naslov evropske prvakinje, potem ko so vse njene največje nasprotnice klonile pod pritiskom in pričakovanji. 21-letna Francozinja je odlično oddrsala prosti program, v katerem je nanizala kar sedem trojnih skokov, poleg tega pa je vedno boljša tudi v umetniškem delu programa. Ce bo na tekmovanju nastopila tudi prihodnje leto, se lahko izenači s Katarino VVitt, ki je naslov evropske ledene kraljice osvojila Šestkrat zapored (med leti 1983 -1988). Najdaljši danes je bil Japonec Takanobu Okabe, ki je v drugi seriji s skokom dolgim 100 metrov postavil nov rekord skakalnice in se prebil na 2. mesto, medtem ko je bil v prvi seriji s 87 metri precej slabsi. Jens Wei-flog, ki je že ves čas poškodovan pa je ne dvomno ponovno našel stik z najboljšimi. Od slovenskih tekmovalcev je bil danes najboljši Dejan Jekovec, ki si je s skokom dolgim 88, 5 metra priboril peto mesto že v prvi seriji, v drugo pa je mladi Tr-žičan skočil 90, 5 metra in obdržal dobro uvrstitev. Robert Meglič je tekmovanje končal na 18. mestu, posebej dobro pa je opravil drug skok, ko se je z 91, 5 metri prebil iz 33. na 18. mesto. V primerjavi z Megličem pa je svojo uvrstitev močno pokvaril Blejec Urban Franc, ki je bil po prvi seriji na 18. mestu, v drugo pa je skočil le 77 metrov in izgubil deset mest. V prvi seriji je nastopil tudi Franci Petek, ki je pristal na 75 metrih, kar je zadostovalo za vsega 36. mesto, uvrstitev v finalno serijo pa je zgrešil za vsega točko. Vrstni red: 1. Ceccon (Ita) 255.0 (93, 5/95, 5), 2. Okabe (Jap) 244.0 (87, 5/100 r. s.), 3. VVeiBflog (Nem) 242.0 (92/95, 5), 4. Soininen (Fin) 229.5 (88,5/90,5), 5. Jekovec (Slo) 227.5 (88, 5/90, 5), 6. Je-an-Prost (Fra) 226.0 (86/91), 7. Funaki (Jap) 221.5 (91, 5 -padec/97, 5), 8. Dessum (Fra) 215.0 (87, 5/86, 5), 9. Jez (Ceš) 213.5 (86/84, 5), Laiti-nen (Fin) 213.5 (91/83, 5). Vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Goldberger (Avt) 1 056, 2. Ahonen (Fin) 725, 3. Funaki (Jap) 653, 4. Cecon (Ita) 626, 5. Weififlog (Nem) 495, 6. Soininen (Fin) 490, 7. Okabe (Jap) 443, 8. Nikkola (Fin) 431, 9. Nieminen (Fin) 425, 10. Dessum (Fra) 401. Pokal narodov : 1. Finska 2 821, 2. Avstrija 2 009, 3. Japonska 1 783, 4. Nemčija 1 386,5. Francija 975. Bonalyjeva je v tekmi za zlato premagala Olgo Markovo, sicer vodilno po kratkem programu. Ta si je Se kako želela postati prva Rusinja z evropskim naslovom, toda izvedla je le tri trojne skoke, tri načrtovane trojne pa je skrajšala na dvojne skoke. Bronasto odličje si je prislužila Ukrajinka Jelena LjaSenko. Najbolj je razočala domačinka Tanja Szevvczenko, ki si je pred svojimi gledalci Se kako želela zmagati, a je dvakrat padla. Največ pa je s prostim programom pridobila domača veteranka, Marina Kiel-mann. S 13. se je povzpela na 6.mesto, kar so njeni someščani pozdravili z bučnim aplavzom. Slovenska predstavnica Mojca Kopač je imela lepo izhodišče. Po kratkem programu je bila na 17. mestu, toda trema je zahtevala svoje. Na glasbo iz filma Trije mušketirji je sicer drsala solidno, toda na cedilu so jo pustili skoki. Tako je na lestvici zdrsnila za tri mesti in osvojila končno 20. mesto. 2e v petek pa so podelili kolajne najboljšim plesnim parom. Finca Susanna Rah-kamo in Petri Kokko sta si odličnim programom na glasbo Beatlov prislužila svoje prvo evropsko krono. »To je enkratno. Ce prihodnji mesec osvojiva Se naslov svetovnih prvakov, pa bo to popolno,« je dejal Petri. Francoski par Sophie Moniotte - Pascal Lavandi}' se je moral zadovoljiti s srebrno kolajno, odločitev o zmagovalcu pa je bila tesna. Pet sodnikov je prvo mesto prisodilo Fincema, Štirje pa Francozoma »Storila sva vse, zato sva malo razočarana Naredila sva nekaj majhnih napak. Zdaj želiva zmago na SP,« je povedal Lavanchy. Tretje mesto je osvojila ruska dvojica Angelika Krilova in Oleg Ovsjanikov. Vrstni red prvih enajst uvrščenih parov je tudi po finalnem večeru ostal nespremenjen. Končni vrstni red - zenske: 1. Bonaly (Fra) 2.0, 2' Markova (Rus) 2.5, 3. LjaSenko (Ukr) 7.5, 4. Szevvczenko (Nem) 8.0, 5. Slutskaja (Rus) 8.5, 6. Kielmann (Nem) 10.5. 7. Butirskaja (Rus) 11.5, 8' Czako (Madž) 12.5, 9. Rec' hnio (Pol) 13.0, 10. Beranke-va (Ces) 13.0... 20. Kopač (Slo) 30.5; plesni pari: 1. Rab' kamo/Kokko (Fin) 2.4, 2. Mo-niotte/Lavanchy (Fra) 3.6, 3, Krilova/Ovsjanikov (Rus) 6.0, 4. Navka/Gezoljan (Blr) 8.2,5, Anissina/Peizerat (Fra) 10-2' 6. Mrazova/Simecek (CeS) 12.2, 7. Romanova/Jarošenko (Ukr) 14.0, 8. Gools- bee/Schambeiger (Nem) 159-9. Lobačeva/Averbuh (Rus) 18.0, 10. Fusar Poli/Marga-glio (Ita) 20.4. NORDIJSKA KOMBINACIJA / SP Japonca pred Avstrijcem Zmagal je Kenji Ogivara pred rojakom Takanorijem Kanom FALUN (STA) - Tekma nordijskih kombinatorcev za svetovni pokal v Falunu se je končala z dvojno zmago Japonske. Prvi je bil lanski zmagovalec skupnega seštevka in vodilni v letošnji sezoni Kenji Ogivvara (drugi po skokih), ki je po teku na petnajst kilometrov za 56 sekund prehitel Takano-rija Kona (tretji po skokih), tretji pa je bil sedemnajstletni Avstrijec Mario Stecher (vodilni po skokih), ki je zaostal minuto in 23, 5 sekunde, pred četrtouvrSčenim Norvežanom Bjartom En-genom Vikom (četrti po skokih) pa je imel v cilju 9, 2 sekunde prednosti. Norvežan Trond Elden se je z drugim časom teka po prvi disciplini nordijske kombinacije z 29. mesta povzpel na sedmo. V teku je bil najhitrejši njegov rojak Brad Elden, vendar je bil v skokih šele 26. in je tekmo končal na osemnajstem mestu. Ogivvara je imel 27. čas teka, Kono 30., Stecher pa 39. Rezultati po skokih in teku na petnajst kilometrov: 1. Kenji Ogivvara (Jap) 38:33.7, 2. Takanori Kono (Jap) + 0.56, 3. Mario Stecher (Avt) 1:23.5, 4. Bjarte Engen Vik (Nor) 1:32.7, 5. Tsugiharu Ogivvara (Jap) 2:13.4, 6. Halldor Skard (Nor) 2:45.3, 7. Trond Einar Elden (Nor) 2:52.1, 8. Thomas Abratis (Nem) 3:27.2, 9. Todd Lodvvick (ZDA) 3:35.9, 10. Masa-shi Abe (Jap) 3:48.4. Vrstni red v svetovnem pokalu po osmih nastopih: 1. K. Ogivvara 865 točk, 2. Vik 645, 3. T. Ogivvara 605, 4. Knut Tore Apeland (Nor) 583, 5. Fred Borre Lundberg (Nor) 577, 6. Kono 577, 7. Skard 475, 8. Elden 395, 9. Stecher 350, 10. Lodvvick 338. HOKEJ / TURNIR V KANADI Slovenska reprezentanca je dvakrat izgubila Na srečanju z Shervvood Parkom kar sto minut kazni Slovenija - Shervvood Park 3:6 (1:1,1:2,1:3) KEOVVNA (STA) - Slovenska hokejska reprezentanca do osemnajst let je v tretji tekmi za pokal Pepsikole v kanadski Kelovv-ni prvič izgubila. Premagalo jo je moštvo Shervvood Park iz Edmontona s 6:3 (1:1, 2:1, 3:1). Gole za Slovenijo sta dosegla Mitja Kem (2) in Sašo Divjak (1). Kazenske minute: Slovenija 64 + 6 KI, Shervvood 44 + 6 KI. Najboljši v slovenski vrsti je bil strelec dveh zadetkov Mitja Kern, prvi zadetek na srečanju pa je po podaji Borisa Pretnarja in Jake Adlesica dosegel Sašo Divjak in Slovenija je v peti minuti vodila z 1:0. V trinajsti minuti so Kanadčani izenačili in z 1:1 se je končal prvi del igre. V drugem so domači vodili že s 3:1, dobro minuto pred koncem druge tretjine pa je na 2:3 znižal Divjak. Kanadski igralci so si prednost priigrali v tretji tretjini, ko so dosegli Se tri zadetke. V deveti minuti zadnjega dela je upanje na zmago Slovencem znova vlil Divjak, ki je znižal na 3:4, Kanadčani pa so med sedemnajsto in osemnajsto minuto v manj kot Šestdesetih sekundah dosegli dva zadetka in ostro srečanje z rekordnim Številom kazenskih minut je bilo odločeno. Slovenski hokejisti so nato v popoldanski tekmi izgubili Se drugič. Premagalo jih je domače moštvo Kelovvna VVeldco s 4:3 (1:1, 2:2, 1:0). Zadnji nastop z je bil najboljši dvoboj turnirja, oslabljeni Slovenci pa so se dobro upirali in bili enakovredni tekmeci Kanadčanom. Poleg Šestih kaznovanih igralcev sta bila dva poškodovana, najboljši igralec dopoldanske tekme proti moštvu Shervvood Park Mitja Kern pa je moral ostati celo v bolnišnici, ker se je izkazalo, da zaradi poškodbe potrebuje dodatno nego. Po vodstvu Kelovvne v sedmi minuti je po samostojni akciji izenačil Grega Por. Tudi druga tretjina je bila izenačena, saj sta obe moštvi dosegli po dva zadetka - za Slovence sta bila uspeSna Por in Kalan - v peti minuti zadnjega dela pa je zadnji zadetek na srečanju zapečatil usodo slovenskih hokejistov. JADRANJE / KVALIFIKACIJE ZA AMERICA'S CUP Po prizivu je na prvem mestu One Auslralia Novozelandčani so kršili tekmovalno pravila LJUBLJANA - V kvalifikacijah za nastop na končnem delu America’s Cupa, ki potekajo v San Diegu, je prišlo do spremembe v skupini izzivalcev, saj je tekmovalna komisija upoštevala priziv Avstralske jadrnice One Australia. V petkovem dvoboju Avstralcev in Novoze-landčanov se je namreč član posadke Nevv Zelanda Murray Jones povzpel na jambor (to sicer ni kršitev pravil, je pa časovno omejeno), ker pa tam ni opravljal popravil, temveč je glede na kodra-nje morske površine usmerjal jadrnico proti pasovom močnejšega vetra in poleg tega Se »pomagal« pri rokovanju z jadri, kar je izključno naloga posadke na krovu, je žirija dvoboj, ki so ga sicer dobili Novozelandča-ni, registrirala v prid avstralske jadrnice. John Bertrand je tako z današnjo zmago nad zadnjeu-vrSčeno Riojo de Espanio dobil še dve točki in se povzpel na prvo mesto med izzivalci, s točko naskoka pred New Zelandom. Protestno zastavico so včeraj dvignili tudi Francozi, saj je na Syd-neyu‘95 za krmilom stal Neville Wittey, ki je bil v prvem krogu razsodnik in je zato po mnenju Francozov imel vpogled v skrivnosti posameznih ekip. Kakorkoli že, prisotnost Witteya ni vplivala na končni izid, saj je Francija 111 prek ciljne čr- te pripeljala s Šestimi minutami in 49 sekundami prednosti. Rezultati branilcev: Starš & Stripes (Dennis Conner) - America 3 (Le-slie Egnot) 1:0 +4.45; rezultati izzivalcev: Tag Heuer Challenge (Chris Dickson) - Nippon (Ma-kota Namba) 1:0 +1.47, France 111 (Marc Pajot) -Sydney ’95 (Syd Fischer) 1:0 +6.49, One Australia (John Bertrand) - Rioja de Espana (Pedro Campos) 1:0 +4.13. Vrstni red branilcev: 1. Starš &Stripes 9, 2. Young America 5, 3. America 111 3; vrstni red izzivalcev: 1. One Australia 11, 2. Team New Zealand 10, 3. Tag Heuer Challenge 9, 4. Nippon Challenge 6, 5. France 111 5, 6. Sydney ’95 4, 7. Rioja de Espana 0. (JuM) Pri ženskah zmagala Nina Gavriljuk, pri moških najboljši Bjom Ddhlie FALUN - Ze tretjič v tej sezoni so bili organizatorji tekme v svetovnem pokalu Švedi, saj so smu-čarji tekači tekli v tej skandinavski državi že na začetku sezone v Kiruni in pred mesecem dni v Ostersundu. Zmagovalka obeh tekem v zenski konkurenci je bila takrat Jelena Valbe, včeraj pa jo je od uspeha ločila le sekunda in tri desetinke. Načrte ji je prekrižala rojakinja Nina Gavriljuk, ki je zmagala drugič v tej sezoni. Za obema Rusinjama sta se z zostan-kom 3.19 sekunde uvrstili še dve kolegici iz reprezentance Larisa Lazutina in Olga Danilova. Rusko premoč sta prekinili le zmagovalka iz Lahtija Norvežanka Inger-Helene Nybraten in njena rojakinja Trude Dybendahl, ki sta na koncu osvojili peto oziroma šesto mesto. Zmagoslavje ruske reprezentance, ki je daleč najmočnejša v svetovnem pokalu, pa sta dopolnili se Komejeva s sedmim in Ma-zalkina z osmim mestom. Tri pr-vouvrscene so se na merjenjih vmesnega časa stalno izmenjevale v vodstvu. Tako je imela na petih kilometrih Valbejeva sekundo prednosti pred Lazutilno in dve pred Gavriljukovo. Valbejeva je v naslednjih dveh kilometrih nekoliko popustila in za rojakinjama zaostala za pet sekund in v zadnjih treh kilometrih ji je zmanjkalo moči, da bi prehitela obe tekmici. V moškem teku je bil najboljši Norvežan Bjom Ddhlie, drugi je bil Italijan Silvio Fauner, ki pa je imel veliko sreče pri žrebu Številk, saj je Startal pol minute pred Norvežanom. Dahlie ga je že po nekaj kilometrih dohitel, Fauner pa mu je do konca sledil in v cilj prišel popolnoma uničen. Na tretje mesto se je uvrstil Kazahstanec Vladimir Smirov, četrti pa je bil Rus Andrej Prokmorov z že več kot minuto zaostanka. Finec Mika Myllyla, ki je dobro začel in bil po devetih kilometrih drugi, je popustil in pristal na petem mestu. Dahlie si je s to zmago povečal možnost za osvojitev svetovnega pokala, saj ima že 190 točk prednosti pred Smimovom, do konca tekmovanja pa je Se šest preizkušenj. Danes bosta v Falunu še dve tekmi. Zenske bodo tekle v zasledovalnem teku na 10 kilometrov v prosti tehniki, moški pa v štafeti 4 x 10 kilometrom, prav tako v prostem slogu. Rezultati: zenske - 10 km klasično: 1. Gavriljuk (Rus) 27:22.9, 2. Valbe (Rus) 27:24.2, 3. Lazutina (Rus) 27:26.1, 4. Danilova (Rus) 27:43.7, 5. Nybraten (Nor) 27:53.3, 6. Dybendahl (Nor) 28:00.2, 7. Komejeva (Rus) 28:00.7, 8. Masal-kina (Rus) 28:13.7, 9. Samorosova (Rus) 28:19.7, 10. Moen-Guidon (Nor) 28:24.7; moški: 1. Dahlie (Nor) 1:15:35, 2. Fauner (Ita) 1:16:08, 3. Smimov (Kaz) 1:16:19, 4. Prokurorov (Russ) 1:16:35, 5. Myllyla (Fini) 1:16:53, 6. Stadlo-ber (Avt) 1:17:25, 6, 7. Jevne (Nor) 1:18:11, 8. Isometsa (Fin) 1:18:22, 10. Hasler (Lie) 1:18:45; vrstni red v svetovnem pokalu - ženske: 1-Valbe 696 točk, 2. Gavriljuk 590, 3. Lazutina 386, 4. Danilova 349, 5. Komejeva 313, 6. Nybraaten 254, 7. Belmondo (Ita) 219, 8. Mikkelsplass (Nor) 217, 9. Nilsen (Nor) 165, 10. Dybendahl 162; moški: 1. Dahlie 720 točk, 2. Smimov 530, 3. Isometsa (Fin), 4. Fauner 365, 5. Prokmorov 360, 6. Alsgaard (Nor) 282, 7. Mogren (Sve) 259, 8. Myllyla 230, 9. Kir-vesniemi (oba Fin) 228, 10. Skjel-dal (Nor) 221; pokal narodov -Zenske: 1. Rusija 3 399, 2. Norveška 1 588, 3. Italija 716, 4. Švedska 686, 5. Finska 650, 6. Nemčija 404; moški: 1. Norveška 2 106 točk, 2. Finska 1 427, 3. Švedska 1 218, 4. Italija 1 070, 5. Rusija 753, 6. Kazhastan 618, 7. Avstrija 368, 8. Nemčija 325. (T. B.) LJraga italijanska država! Ker v zvezi z reklamo poznaš samo stroške, ti bomo zdaj razložili prednosti. Uvesti neko javno storitev, je koristno. Toda če o tej storitvi ne obvestimo državljanov, gre za potrato. Spoznavanje možnosti, storitev in stroškov ustvarja boljše odnose med Državo in ljudmi. Uprave, ki ne obvešča, ljudje ne razumejo in ne vzbuja zaupanja pri volilcih. Večja obveščenost pomeni dostopnost, jasnost in sodelovanje. To je investicija, ki ima za cilj izgradnjo resnične demokracije. Časopisi so najbolj učinkovito in takojšnje informacijsko sredstvo za vzpostavitev dialoga med inštitucijami in državljani. Oglas je objavila Zveza italijanskih Časopisnih založnikov FIE G Z Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4.: Z uspehom boste preganjali duševno sivino, vse dokler vam ne bo nenadzorovano planila iz ust. Dovolite ji razmah, pa se bo razkadila v meglo, v vas pasek) pridala svetloba. BIK 21.4. - 20.5.: Spoznali boste osebo, Id vas bo z besedami popeljala v skrivnosti telesnih slasti. Ko bo prišel na vrsto praktični pouk, pa bo zatajila. Tedaj boste na vrsti vi DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Nihali boste od skrajnosti do skrajnosti in tipali po možnostih za ravnotežje. Prepustite se raje eni od skrajnosti, razvrednotite lažne upe in se lotite še druge. RAK 22. 6. - 22. 7.: Težave, ki so vas pestile minulo obdobje, bodo postale tako neznatne, da se vam bodo zazdele malone smešne. A ker brez težav ne morete, si boste brž izmislili novo. LEV 23.7. - 23.8.: Trudili se boste do onemoglosti in prezirali vsak glas telesa, Id bo zahtevalo počitek in obnovo. Ce boste nadaljevali s takim tempom, vas Caka teden dni prisilnega počitka, DEVICA 24.8. - 22. 9.: Zdelo se vam bo, da ne potrebujete niti sopotnikov niti pomočnikov. Res je; potrebujete zgolj izkušenega svetovalca, ki vas bo pravočasno opozarjal na Ceri in pasti. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Odprli se boste staremu znancu in v njem ugledali prijateljsko dušo. Ne Čudite se, da ga niste odkrili že prej, saj ste znance hranili predaleč od predalčka za prijatelje. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Ogreli se boste za spremembo v ljubezenskem gnezdecu. Medtem ko boste sanjarili o Čudovitih novostih, se bo vaša ljubljena oseba ogrevala za nekaj povsem drugega. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Privoščili si boste temeljit počitek, ki bo v vaše telo povrnil zdravje, v dušo pa vedrino. Naslednji teden se manj razdajajte, pa boste vseskozi vedri in zdravi. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Razmahnili ste se malone na vseh področjih, le na travniku ljubezni še zmeraj pogrešate omamo dišečih cvetov. Ne Čakajte na maj, izkoristite raje prvi mlaj. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Čeprav ste v idealizmu še zmeraj nenadkriljivi, ste dosegli vsaj to, da znate ločevati zrna od plev - vsaj teoretično. Za praktično plat vam tako ali tako nikdar ni mar. RIBI 20.2. - 20.3.: Dobra volja je resda najbolja, ampak Ce je prisiljena, se brž prevesi v svoje nasprotje. Telesu je ljubša pristnost, četudi je neprijetna. Dol z masko torej. EIFFLOV STOLP Stolp, ki je postal simbol Pariza Opevajo ga pesmi in slikarski čopiči Kljub blagemu podnebju se zimska jutra v Parizu včasih zbudijo zavita v goste oblake megle. Pešci, zlasti tisti, ki se jim mudi na delo, drug drugega sploh ne vidijo. Z visoko zavihanimi ovratniki na plaščih in s pogledi, uprtimi predse, so videti kot množica posameznikov, v kateri nikogar ne zanima, kaj se godi okrog njega. To so domačini. Parižani. Goste oziroma turiste pa je mogoče prepoznati že na daleč. Ovešeni so s fotoaparati in kamerami, hodijo počasi, v skupinah. Na ves glas se pogovarjajo o tem, kar so pravkar videli ali doživeti. Večino najbolj vznemiri Eifflov stolp. Kamorkoli se obrneš, te spremlja. S številnih točk v mestu ga je mogoče videti in zdi se, da govori: »Tukaj sem! Vsi, ki me obiščejo, so dobrodošli!« Kako bi se Človek uprl takšnemu povabilu? Disciplinirano stojimo v vrsti pred jeklenim velikanom, v želji, da bi vstopiti v enega od dveh dvigal, ki neprestano vozita, vsak dan, od ranega jutra do pozne noCi. Nenehno sta polni. Čakanje v vrsti traja v povprečju uro. To je odvisno od letnega časa oziroma turistične sezone in seveda - vremena. KonCno lahko stopimo v dvigalo in se z njim v nekaj minutah povzpnemo v tretje nadstropje tega enkratnega stolpa. MogoCe mu vzdevek »nebeški pastir« - ki je le eden od mnogih - še najbolje ustreza. Pariz je kot na dlani. Dokler seže pogled - sami bulvarji, utice, uličice, trgi, parki ... hiše kot škatlice vžigalic, avtomobili kot igračke, ljudje pod stolpom kot pikice in tisti, ki so dlje, že skoraj nevidni. Ce je dan lep in razgled dober, je mogoče z dobrimi očmi videti celo do 70 kilometrov v daljavo. In tudi to je še zmeraj Pariz, s predmestji, v katerih živi približno deset milijonov ljudi. V pragozdu stavb se občasno zasvetlika košček srebrnega traku, ki se vije skozi mesto. Reka Sena. Tista reka, ki je s svojim vodovjem velemesto razdelila na dva dela. Rive droite - desni breg, nad katerim se vzpenjajo bivše kraljevske palače, ki so zdaj državne institucije in muzeji ter bogate stanovanjske Četrti, banke in blagovnice. Rive gauche -levi breg, z znamenito Latinsko Četrtjo, ki se ponaša z vzdevkom »intelektualna«, saj se v njej nahajajo številne fakultete, akademija znanosti in umetnosti in tudi številne srednje in visoke šole. Oba bregova Sene povezujejo mostovi, ki razen prometu služijo še marsičemu: klošarjem kot zavetišče, umetnikom kot muze ... Tudi Eifflov stolp je navdih številnih umetnikov. O njem so sprva govoriti z zaničevanjem in ga šele pozneje zaCeti občudovati. Zakaj z zaničevanjem? Zato, ker so meniti, da je Pariz zaradi njega grd. Številni intelektualci so si na vse kriplje prizadevati, da bi se dela končala in da bi z Marsovih polj izginiti vsi sledovi tega »grdega račka«. Inženirju Eifflu, po katerem je stolp dobil ime, je navsezadnje vendarle uspelo uresničiti ta monumentalni projekt, ki je zmagal na natečaju za simbol Svetovne razstave v francoski prestolnici leta 1889. V dveh letih, ki sta terjali velikanske napore -ne samo gospoda Eiffla, ampak tudi celotne ekipe inženirjev, tehnikov in delavcev, ki so mu pomagali pri uresničevanju njegovih sanj - se je jekleni gospod trdno postavil na svoje noge in začudeno gledal mesto pod seboj. Zelo kmalu se je spremenil v simbol tega mesta. In začel navdihovati umetnike. Zdaj ga opevajo pesmi, proza, slikarski čopiči. Morda ni nikomur pomenil toliko kot slikarju Robertu Delaunayu, ki je konec prvega desetletja tega stoletja kar dve leti stikal en sam motiv - Eifflov stolp. Poigraval se je z barvami, s svetiobo in s senco, zlasti pa še z geometrijskimi oblikami. Na koncu pa je bilo zmeraj mogoCe prepoznati stolp. Seveda skoraj nikoli pokonci, saj bi bilo kaj takega-navadno preslikavanje stvarnosti; številne upodobitve stolpa Roberta Delaunaya so odraz notranjega razpoloženja. Včasih so žalostno sklonjeni, včasih so veseli, včasih celo evforični. Takrat se zdi, da hočejo kar skotiti iz okvirjev. Morda se tisti, ki jim kubizem ni blizu, ne bodo strinjali s Alexander Eiffel, kakor ga je videl karikaturist takšnim videnjem Eifflovega stolpa, a Delaunayu bodo vsekakor morali priznati izvirnost. Tudi navadni smrtniki na stvari ne gledajo enako, Čemu bi potem kaj takega pričakovali od umetnikov? Čeprav ni najbolj vljudno, pa je vsekakor zanimivo prisluhniti pogovoru turistov, ki komentirajo, kako so doživeti stolp. Nekomu je najbolj všeč tehnična dovršenost objekta, drugega navdušuje izvirnost avtorjeve zamisli in njen estetski učinek, medtem ko stalna razstava, ki prikazuje več kot sto let življenja tega jeklenega lepotca, najbolj zanima tiste, ki jih tudi sicer zanima zgodovina. Zasanjanim je največ do romantičnega pogleda na Pariz, bolj praktični pa s pogledom nenehno iščejo tiste objekte, »ki si jih je v Parizu treba obvezno ogledati«. »Lej, Mont-Martre. Zdaj imam v kadru Notre Dame. Lahko bi prijel kupolo cerkve Invalidov...« Tudi Ce stolp opazujete s tal, vam ponuja celo pahljačo doživljajev. Ko stojite pod njim, učinkuje kot velikan, ki vas bo zdaj zdaj pohodil. S srednje oddaljenosti še zmeraj deluje impresivno, Ce pa ste zelo daleč, se vam ta velikanski jekleni stolp zdi kot miniatura, narejena iz vžigalic. Ko je stolp ponoči osvetljen od znotraj, se zdi, da ga sestavljajo Čipke. Pogled nanj spominja na kako Chagallovo sliko - posebej takrat, kadar pride k lepotcu na obisk nebesna sprehajalka Lima. Oboževalci ga prihajajo oboževat v vseh letnih časih in z vseh koncev sveta. Najbolj brezbrižni do Eifflovega stolpa pa so, naj se sliši še tako Čudno, Parižani. Tako vsaj zatrjujejo statistiki, ki imajo podatke o tem, da večina Parižanov ni nikoli videla svojega mesta s tiste osupljive višine, ki jim jo nenehno ponuja stolp gospoda Eiffla. Morda prav zato, ker si to lahko privoščijo - kadarkoli. Milina Vrtunski KUVAJT V eni najbogatejših dižav sla ples in alkohol prepovedana Prebivalci, željni zabave, množično potujejo v bližnji Bahrajn Za številne Kuvajtčane, ki hočejo pozabiti neprijetne vojne dogodke, nekaj prostih dni pomeni, da gredo lahko v tujino na ples, pijačo ali kakšno drugačno zabavo, ki je drugod, tudi v nekaterih zalivskih državah, povsem samoumevna. »Ko dobim koledar za prihodnje leto, naprej pogledam datume vikendov in praznikov, da lahko načrtujem izlete,« pravi 32-letni uslužbenec Saad. »Tukaj ni družabnega življenja ati zabave,« ugotavlja Amal, libanonski delavec v Kuvajtu. »Kot kaže, ljudje samo delajo.« Tradiciji zvesti Kuvajt je pred dilemo, kako zadovoljiti Čedalje večjo potrebo po zabavi, ne da bi obenem ukinili stroge islamske prepovedi glede takšnih dejavnosti, kot sta ples in točenje alkoholnih pijaC. Nekaj poslovnežev je želelo, da bi otok Failaka pred Kuvajtom spremenili v zabavišče, kjer bi bila dovoljena alkohol in ples, vendar so strogi islamisti zagrozili, da bodo preprečili vsakršne tovrstne poskuse. • V Kuvajtu, ki počasi preboleva povojne travme, je želja po razvedrilu Čedalje večja. Zelja presega tradicionalne družabne in družinske obiske, ki jih Kuvajtčani opravljajo skoraj vsakodnevno, ali pa moške veCere, imenovane divanje. »Tukaj ne bi mogel preživeti štirih prostih dni. Vse lepe spomine imam s potovanj,« se Saad spominja z nostalgijo. Izlet v bližnji Bahrajn, kjer sta alkohol in ples dovoljena, (Podobno je tudi v Dubaju v Združenih arabskih emiratih), stane le kuvajtskih 35 dinarjev (približno 100 ameriških dolarjev). V Kuvajtu ni nočnih klubov in barov. Alkohol, celo brezalkoholno pivo, je prepovedan, ker oblast Zeli ohraniti tradicionalne islamske vrednote. Diskoteke, ki so jih včasih tolerirali, so zaprli v 80. letih. Moški in zenske, ki niso v sorodu, se razen v službi malokdaj družijo in redki so, ki organizirajo domaCe zabave. V tistih nekaj kinematografih predvajajo večinoma indijske filme, ki jih gledajo indijski »ga-starbajterji« in redkokdo drug. Gledališke predsta- ve niso redne. Otroška igrišča sicer so, toda za najstnike jih je premalo, predvsem pa ni dovolj športnih igrišč. Po uradnih podatkih Kuvajtčani letno porabijo milijardo in pol dolarjev samo za letalske polete; to je približno 2200 ameriških dolarjev na vsakega od 670 tisoč prebivalcev te zalivske države. Številni preživijo konec tedna v sosednjih zalivskih državah, Ce pa imajo več prostih dni, se odpravijo v Egipt ali Libanon. Nekateri imajo v Kairu hiše s pogledom na Nil, ali pa si kupijo hišo v libanonskih gorah. Poletja večinoma preživljajo v Egiptu, Združenih državah in Evropi. »Le kdo bi si želel silvestrovati v Kuvajtu?« je ŠAH a b c d e f Kramnik - K. Georgijev / Ol.Moskva 1994 Za figuro ima Cmi tri kmete in v obrambnih nalogah aktivno sodeluje tudi Crni skakaC. Beti, ki je na potezi, išCe možnost napada na Črnega kralja v kotu šahovnice in tako onemogočiti delovanje Črnega skakača v obrambi in napadu na belo damo. Kako je belemu uspelo ogroziti Črnega kralja? Rešitev naloge Napad na Črnega kralja pričenja beli s skokom skakača l.Sb6+H in odprtjem a linije l...ab6 2.ab6 Sa6 / seveda ne 2...Se6: 3.Tal mat!/ 3.Tal! Td8 Cmi nima dobre obrambe. Na 3...De5 4.Ta6:+ ba6 5.Dc6:+ Tb7 6.Lf3 Db8 7.Dc4! z matom! V partiji je sledilo : 4.De7! DdB 5.Ta6:+! Kb8 6.Dd6: Td6: 7.Ta3 in beli je v nadaljevanju zlahka zmagal! Silvo Kovač uradnik nagovarjal svoje kolege v pisarni, da bi novo leto dočakali v Bahrajnu, na koncertu arabske pevke Madžide al Rumi. Zaradi sočustvovanja s sorodniki žrtev iraške agresije nekuvajtski pevci ne smejo nastopati v tem emiratu. Nedavno so oblasti prepovadela koncert domače pop skupine, ki je bil namenjen dijakom, ker so se islamisti in liberalci sporekli glede vpliva zahodne kulture na mlade. »Včasih se sprašujem, ali je denar, ki ga zaslu- žim, vreden vsega tega. Samo enkrat živiš,« pravi Lucy, prodajalka s Filipinov. V Kuvajtu je kar 900 tisoč tujih delavcev, saj so zaslužki bistveno večji, kot v večini azijskih ati arabskih držav. Državna turistična agencija Touristic Enterprises Company (TEC), ki je lastnica večine plaž, parkov in restavracij v Kuvajtu, ugotavlja, da je pomanjkanje razvedrila velik problem. Načrtujejo gradnjo vodnega zabavišča z delfini, prvega v Zalivu, veC igrišč, zabaviš- čnega parka, nakupovalnih središč in gledališč. Tako naj bi zadovoljili CimveC okusov. TEC pa se še vedno ni izkopal iz finančnih težav zaradi zalivske vojne; leta 1993 so ustvariti šest milijard dolarjev izgube. Neki kuvajtski novinar ugotavlja, da ima večina Kuvajtčanov dve osebnosti - radi se zabavajo, toda tega ne upajo pokazati. Doma morajo upoštevati stroge zakone, ko pa odpotujejo v tujino, si dajo duška. Inal Ersan / Reuter ISTANBUL Mesto ob Bosporju je izgubilo nekdanji sijaj Modrina rešilcev je najlepša barva na slikah mesta ^ zaprtimi oCmi pri P'h Agatha Christie IMemejski lev 181 Nihče vas noCe in živite v etu spbi in ne morete si pri-^osciti ognja v kaminu in °plote in lahko si kupite le g 0 malo hrane in nazadnje 6 najemnine za sobo ne morete plačati... Seveda obdajajo domovi, ampak va-nle ne pridete zlahka, Ce ni-taate vplivnih prijateljev, in blz Ph nimam. Veliko jih je ,e’ Ki so v enakem položaju °i jaz ... revne družabnice, tazsolane ženske, ki nismo “ta nobeno rabo in ki nima-0 kaj pričakovati, samo §rozen strah ..." klaGje:S 86 ji je Zah u1 se na: zbralo.... in domi ae tega. Misel se m Tlla’ ker sem dobi • se. Veste, za vet 16 en Pekinški psi tak kot drugi. (Prav tako mislimo o Kitajcih.) V resnici je to, seveda, smešno. Nihče, ki Augustusa pozna, ga ne bi mogel zamenjati z Nanki Pujem ali s San Tun-gom ali s katerim koli drugim pekinškim psičkom. Prvič je Augustus dosti bolj inteligenten, drugič je veliko bolj Čeden, ampak, kot sem rekla, za večino ljudi je pekinški psiček pac pekinški psiček. Augustus mi je vzbudil to misel ... in dejstvo, da ima toliko bogatih žensk pekinške psičke." Poirot je z rahlim nasmeškom rekel: "Najbrž se je ta ... goljufija ... splačala. Koliko pa vas je v tej ... tolpi? Ali pa bi bilo bolje vprašati, kolikokrat je bila operacija uspešno izvedena? " Gospodična Carnaby je preprosto rekla: "San Tung je bil šestnajsti." Hercule Poirot je dvignil obrvi. "Čestitam. Vaša organizacija je bila očitno izvrstna." Emily Carnaby je rekla: "Amy že od nekdaj zna organizirati. Najin oCe - bil je vikar v Kellingtonu v Essexu - je vedno govoril, da je Amy genij za organizacijo. Vedno je pripravila vse nacrte za družabna srečanja in dobrodelne prodaje in vse podobno." Poirot se je malo priklonil in rekel: "Se strinjam. Res ste prvovrstna kriminalka, made-moiselle." Amy Carnaby je vzkliknila: "Kriminalka! Ojej, najbrž sem res. Ampak ... nikoli mi ni dajalo takšnega občutka." "Kakšen občutek pa vam je dajalo? " "Seveda imate Cisto prav. Kršila sem zakone. Toda, vidite, kako naj razložim? Skoraj vse te Zenske, ki nas jemljejo v službo, so tako zelo nevljudne in neprijetne. Lady Hoggin, na primer, je popolnoma vseeno, kaj mi reCe. Zadnjic je rekla, da je njen krepčilni napoj neprijetnega okusa, in me tako rekoC obtožila, da sem mu nekaj dodala! Takšne reci." Gospodična Carnaby je zardela. "Res je zelo neprijetno. In ker ne morete niC reci ali ugovarjati, vas še bolj grize, Ce me razumete." "Razumem vas, " je rekel Hercule Poirot. "In človek vidi, kako nekoristno razsipajo denar. Tudi to vas boli. In sir Joseph kdaj pa kdaj opisuje, kako mu je uspelo na borzi -in včasih se mi zdi (seveda vem, da imam samo ženske možgane in da se na finance ne razumem), da je bilo njegovo ravnanje naravnost nepošteno. No, veste, monsie-ur Poirot, vse to me je nekako zmedlo in dobila sem občutek, da skoraj ni nič narobe, ce si prisvojim malo denarja teh ljudi, ki ga zares ne bodo pogrešali in ki niso bili pretirano pošteni, ko so ga pridobivali." Poirot je zamrmral: "Sodoben Robin Hood! Povejte mi, gospodična Carnaby, ali ste kdaj morali uresničiti grožnje, ki ste jih uporabili v svojih pismih? " "Grožnje? " "Ali ste kdaj morali žival iznakaziti, tako kot ste napisali? " Gospodična Carnaby ga je zgroženo gledala. "Seveda mi še v sanjah ne bi prišlo na misel, da bi naredila kaj takega! Tisto je bilo samo zato, da je bilo bolj uCinovito! " "Zelo učinkovito. Obneslo se je." "No, seveda sem vedela, da se bo. Vem, kako bi mi bilo, Ce bi šlo za Augustusa, in seveda sem morala doseči, da tiste ženske ne bi takoj povedale možem. NaCrt se je vsakič prelepo obnesel. V devetih primerih od desetih je bilo pismo z denarjem izročeno družabnici, naj ga odnese na pošto. Se nadaljuje VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE 40 Nedelja, 5. febmaija 1995 EVROPA / SEVERNO OD ALP PADAVINE ALPE JADRAN / SE NAPREJ LEPO Vremenska slika: Nad južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad severno Evropo pa obširno ciklonsko območje. Frontalni valovi se pomikajo Gez srednjo Evropo in le malo vplivajo na vreme pri nas. V višinah doteka s severozahodnimi vetrovi razmeroma topel in suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje HidremeteoroSki zavod C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 is'*«: '*.>«■ - 44* *** 30-50% 10-30 ******** I 30-60 50-80% O nad 80% *** *** *** *** nad 60 BIOPROGNOZA ■■ SNEŽNE RAZMERE dne 4.2. PLIMOVANJE V območju visokega zračnega pritiska bo vpliv vremena na počutje ljudi ugoden, saj bo vpliv bližine Hladne fronte zaradi severozahodnih vetrov zelo oslabljen. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.20 in zašlo ob 17.12. Dan bo dolg 9 ur in 52 minut. Luna bo vzšla ob 9.40 in zašla ob 23.37. cm Rogla 70 - 90 Krvavec 60 Vogel 120 Kranjska Gora 15 - 35 Mariborsko Pohorje do 55 Velika planina 25 Soriška planina 60 Kanin cm 50 do 170 Straža na Bledu Zelenica 20 20 - 70Golte do 30 Cerkno 50 Kope Krala 50 40 Na omenjenih smučiščih, razen v Logarski dolini in na Rakitni naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju, na Straži na Bledu in na smučišču Pungart na Kopah je možna nočna smuka. Tekaške proge so urejene na Pokljuki, Rogli, Kopah, Mariborskem Pohorju, Soriški planini, Logarski dolini, Planici, in Ratečah. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Koblo, Veliko planino, Vogel in med gozd Martuljkom in Zelenico v Podkorenu. Danes: ob 0.20 najvišje 37 cm, ob 6.41 najnižje -19 cm, ob 12.01 najvišje 12 cm, ob 17.57 najnižje -27 cm. Tutri: ob 0.51 najvisje 32 cm, ob 7.37 najnižje -15 cm, ob 12.41 najvišje 2 cm, ob 18.08 najnižje -18 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Danes bo večinoma sončno. V sosednjih pokrajinah bo Najnižje jutranje temperatu- večinoma jasno, le severno re bodo od -7 do -1, najvisje od Alp bo oblačno. Tam bo dnevne pa od 3 do 8, na Pri- tudi rahlo deževalo, morskem okoli 11°C. o SALZBURG . ^ o CELOVEC BEUAK O TRBIŽ O q : /'"'v KRANJSKA GORA lm i ČEDAD rr( O VIDEM O o o PORDENONE V Sloveniji: Obeti: V ponedeljek bo precej sončno V torek bo suho in v viš- vreme. Zjutraj bo po "nekaterih jih legah topleje, po niži-nižinah megla. nah pa se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA..... ;3(n TRST........ blM CELOVEC....... % BRNIK........ MARIBOR....... 7,2 NOVO MESTO.... '2/5 NOVA GORICA.. '2 ’ MUR. SOBOTA.. 7, PORTOROŽ..... -1 1 POSTOJNA... 'Vrt IURSKA BISTRICA. 'f/ KOČEVJE...... ?/; CRNOMEU.......- 7,5 SLOV. GRADEC.. '4/, bovec........ RATEČE....... 7“ VOGEL........- '//i KREDARICA.... VIDEM....... % GRADEC...... 7i MONOŠTER..... 72 ZAGREB....... '2'r REKA....... ''' TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... '2/0 STOCKHOLM.... °/2 MOSKVA....... '13/1 BERLIN........... 2/4 VARŠAVA...... '2/2 LONDON....... 9/11 AMSTERDAM.... d2a BRUSELJ...... 7/8 PARIZ........... 7/10 DUNAJ........ -4/5 Z0RICH....... 0/6 ŽENEVA....... 0/° RIM............. 0/14 MILAN.......... -1/1| BEOGRAD...... '2/0 BARCELONA.... 5/15 ISTAMBUL..... 3/9 MADRID....... -3/15 LIZBONA...... 10/16 ATENE........... 7/15 BUCAREST..... -V/ MALTA.......... 10/17 PRAGA........ -1/3 SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE Raztresanje materinega pepela jo je stalo življenje VVASHINGTON - Tragično naključje je hotelo, da je 32-letna Debbie Menta z življenjem plačala uslugo, ki jo je želela narediti svoji umrli materi. Med tem ko je z visoke stene nad razburkanim Pacifikom z bratom raztresala njen pepel, jo je ogromen val potegnil v svoj smrtonosni objem. Poskus 23-letnega brata Douga, da bi jo rešil iz razpenjenih valov, se je izjalovil, ker se je mladenič ranil. Otroka loCene zenske, ki si je bila vzela življenje, sta si za materin »pogreb« izbrala tisti nevaren predel pacifiške obale zato, ker ga je ranjka posebno ljubila. Žlička ne koristi šampanjcu PARIZ - Leta in leta veljavno »skrivnost«, po kateri žlička ohranja svežino šampanjca in drugih penečih se napitkov, je te dni zavrgla raziskava ekipe francoskih tehnikov. Pri poizkusu so v nekaj odprtih steklenic šampanjca vtaknili jeklene in srebrne žličke, druge so pustih kar odprte, tretjim pa so spet nataknili zamaške. Po 72 urah so ugotovili, da je bil rezultat pri prvih dveh skupinah steklenic enak, in sicer da so se »balončki« povsem razpuhteh, medtem ko so se delno ohranih samo v zamašenih steklenicah. Edini način, da ohranimo šampanjec tak, kot mora biti, je torej ta, da steklenico zamašimo, ali pa - in to je še bolje - izpraznimo. »Potresni« alkoholizem MOSKVA - Zdravniki in sociolgi z daljnega ruskega vzhoda se taCas ukvarjajo z nevarnim sindromom, ki se je razširil na južnem delu otočja Kurili, kjer se je na tisoče oseb v strahu pred potresom predalo alkoholu. Velik del od približno sedem tisoč ljudi, ki so izgubih streho, je podporo za popravilo svojih lansko jesen porušenih domov raje zapravilo za litre in Utre vodke. Katastrofalni potres jih je za vedno zaznamoval, »sindrom Kurilov« pa je v zadnjih tednih terjal že 20 smrtnih žrtev, med katere niso vštete tiste, ki so podlegle posledicam številnih pijanskih pretepov. Sv. Valentin s kondomi BRUSELJ - V Belgiji bo za letošnji sv. Valentin, praznik zaljubljenih veliko parov prejelo po en Čokoladni bombon in en kondom. Prvi je simbol ljubezni, drugi pa simbolizira potrebo po previdnosti in preprečevanju aidsa, pravijo v centrih za družinsko načrtovanje, kjer se je zamisel porodila. Trma povodnih konjev VVASHINGTON - Dve trmasti samici povodnega konja, ljubljenki najmlajših obiskovalcev živalskega vrta, se nikakor nočeta preseliti iz Hustona v Kansas City. Za upiranje zvito uporabljata svoje skoraj tono težko telo, na tovornjak pa jih ne zvabi niti šop najslajsih banan. Sedaj bodo poskusili tovornjak pustiti nekaj Časa pred kletko, da bi se živali privadili nanj. Politične polemike ob odkritju Aleksandrove grobnice v Siwi KAIRO - Grob Aleksandra velikega, ki naj bi ga odkrili v puščavski oazi Siwa na meji med Egiptom in Libijo, je razvnel tudi politično polemiko. V Grčiji je zaCela krožiti nepotrjena vest, da so v Kairo odpotovali izvedenci iz Makedonije (nekdanje jugoslovanske republike), ki naj bi skušali ugotoviti, če gre res za Aleksandrov grob ali če ne gre morda zgolj za ke-notaf, se pravi nagrobni spomenik, v katerem ni posmrtnih ostankov pokojnika. Grki v makedonski pobudi vidijo potrditev imperialističnih teženj Skopja in njegovih apetitov po ozemlju grške pokrajine Makedonije in prisvojevanju njenih kulturnih simbolov. Da je v oazi Siwa Aleksandrov kenotaf in ne njegova grobnica trdi skupina uglednih grških arheologov, medtem grška arheologinja Liana Suvaltzi, ki že leta vodi izkopavanja v omenjeni oazi, prisega na prisotnost grobnice, Se več najlepše in najveličastnejša makedonske grobnice izven grških meja. Svoje trditve krepi tudi z najdbo napisov v Siwi, ki naj bi jasno govorili o tem, da je Aleksander pokopan v tej oazi. Drugi aarheologi pa trdijo, da je Aleksandrov grob v Aleksandriji kot trdi rimski zgodovinar Sve-tonij. Sred. morje v Grob Aleksandra Velikega Aleksander je leta 334 pr. Kr. povedel svojo vojsko proti Mali Aziji, da bi razširil kraljestvo, Pri te je dobil celo vrsto bitk. Njegov grob naj bi odkrili v Siwi, kjer mu je prerok povedal, da je božanske narave. Aleksander mu je verjel in po vsaki zmagi pošiljal preroku darila: baje je tudi ukazal, naj ga pokopljejo v Siwi. Aleksandrija < CD Siwa Grob Aleksandra Velikega EGIPT SUDAN 200 milj 200 km Jeruzalem Kraljestvo Aleksandra Velikega med 334. in 323 pred Kristusom KiUKUA. ARMENIJA % M EDIJA- PARTIJA BAKTRIJA ARIJA Isfahan Gaza Babilon K, • Ahvvaz KARMANIJA ARAHOZIJA ARABIJA