for maOtogaVspwial rato of postat« provided for la aactton 1108, Act of Oet. I, 1917, authored oa Juna 14, IB lft. IMII——■ IT" .1 I ——--. . -TT ---1—PI-—— gatvdsys. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ÊR 78 8ubaertpUoa $4.00 Yearly ŠTEV.—NUMB tor Jiww Ii IM«, »t Um poMflü ta* AM «i Omctcm «i «mi ». trn. Chicago Iii., četrtek, 20. aprila (April 20), 1933. Komentarji in ^ taki. ki zaslužijo ■ note, do — $50 na teden. B io tudi, da »o pri slepa-aieJeieni trgovci, ki na ra-gnoine komisije prodajali brezposelnim. Namesto «tajejo pijače in razne fk ki niso na zastonjski l^iness je business! Tr-pomežikne in zavije za-Ho blago, na nakaznico pa (da je prodal nekaj dru- to je mogoče. Bilo bi ne-dnega, če bi tega ne bilo! nerah, kakršne so, je to normalnega. Dokler je vt za brezposelne v premeri predmet politične-oritizma in dokler privat-ovci prodajajo živila na driave in okraja — ne liti bolje. sleparije je najmanj sto kosti; če se ta ali1 ona i ne oprime ene priložno-gotpvo posluži devetinde-rt drugih. Politični boss-tokratske in republikanske, ki kontrolirajo po-komisijo, morajo svojim n pristašem poplačati u ta nekak način. Včasi so lii s sinekurami, danes rejo tega, pa poplačajo a - • to ae dogaja in se bo do-toliko časa — dokler ne Beli poštenega in pravič-ralnega sistema brez-anega zavarovanja z di podporo v gotovini samo " je so potrebni. That's « » * tole v večini velikih I mest so bankrotne fi-Učiteljstvo čikaških »rejelo nobene plače že Zdaj je učiteljsko poslalo deputacijo •ton s prošnjo, naj fede-hda posodi denar za pla- Ida in sramota za "naj j*i šolski sistem na Škandal zato, ker je »»tem fe ri nekdaj — tarča za lokalne graf-Kolikor je v Ameriki ob-w> je z malimi izjemam, ■istemov korupcije. Ka-■ahirajo občine, morajo ti tudi šole — in otroc «i izobrazbe, "•e od najnižjih do naj •wajo biti federalna za-kontrolo federalnega prosvete in finan federalne hlagajne IJjploAen krah in splož-**nje j« ja*en dokaz, da oprave niso zmožne sa F" "iti "pasje jame". Da-kam je lokalna av-* Privedla ameriško P°Pelsn bankrot »o. • • • ■fj* IVcaturju, AU., je '«nožni proces proti ***** z motivacijo, »v* zagovornik zamor-JV^v¡1 obtožence v k*r Je ozmerjal po-, 10 Prvemu zamorcu » «mnno obsodbo. Za-'Ji r' 1 - kakor g» «j- da so porotniki »Njenimi očmi in s •"kom namočenimi ^ Je res to rekel, je ** * iinčarsko Juž. NEJASNA POUTI NA NOOSEUEL-TOVE UPRAVE Reakdja vidi v predsedniku radikalen, drugi pa premetenega politika, ki ae igra s delavsko maso in Jo izrablja za rasne eksperimente Lahke obsodbe v Moskvi Dva Angleža morata v zapor, trije deportirani in eden oproščen, deset Rusov v ječo ia eden oproftčen Waahlngton, D. C. — (FP) — Na stotine politikov v kapitolu skuša vsak s svojega stališča u-gotoviti, da li se Rooseveltova administracija obrača proti levici ali desnici, toda o tem prevladujejo različna mnenja. Jasnosti ni, ker je treba predvsem u-poštevati dejstvo, da se je veli-ca večina ameriškega ljudstva >ri novemberskih volitvah izre-da za kapitalistični sistem in proti socializmu. 8 stališča malega števila ljudi, ki odločno zagovarjajo socialno lastništvo in obratovanje sredstev produkcije ln distribucije bogaetva v prid aploinemu >lagoetanju, je Itooeevelt tip dobrohotnega arietokrata in profesionalnega politika, ki rad posluša nasvete bankirjev in Indu-strijcev in kateremu delavska masa služi kot ugodno polje za razne ekaperimente, a odklanja odgovornost. To je Rooeevelt pokazal, ko je imenoval reakcio-narja Lewiaa Douglasa za direktorja budžeta in mu poveril na-ogo glede redukcije vladnih izdatkov v vsoti pol milijarde dolarjev na račun federalnih nameščencev in vojnih veteranov. Douglas je nekatere načrte že zvedel. Reduciral je plače uslužbencem, med katerimi jih je mnogo, ki so Izgubili svoje prihranke v Jbančnlh polomflv veliko število uslužbencev pa je tudi odpustil in .tako povečal armado brezposelnih, a vse to ne vznemirja predsednika. - Z vidika reakcionarjev v demokratski in republikanski stranld je RooseveK radikalec. Oni se ne strinjajo s predeedni-koviml načrti glede vladne regulacije finančnega slatema in pobijajo njegove skeme glede vladnega obratovanja Musele Shoal-sa in načrte farmske odpomoči. Nevarnost vidijo tudi v kampanji za redukcijo carinskih tarif, ki jo vodi državni tajnik Hull, in bojijo se, da bo Rooeevelt o-dobril predloge glede dodatnih davkov na visoke dohodke in dedščine in zavrgel načrte davka na blago, katerega naj bi nosili reveži. Bojazen, ki jo kaše reakcija, je najbrž brez vsake podlage. Sicer je v Rooseveltovl administraciji nekaj liberalcev in progre-sivcev, toda imajo le podrejene pozicije. Vse visoke pozicije so v rokah ljudi, ki zagovarjajo obstoječi ekonomski sistem, kar pomeni, da se reakcija po nepotrebnem vznemirja. Moskva, 19. apr. — Danes Zjutraj je bila naznanjena obsodba v sabotažnem procesu, ki je bil sinoči zaključen. Dva Angleža sta obsojena v zapor, trije morajo v treh dneh zapustiti sovjetsko Rusijo in e-den je bil oproščen. Deset ruskih obtožencev je obsojenih v zapor in eden je oproščen. L. C. Thornton, glavni konstrukcijski inženir Metropolitan-Vickers Electrical Co., je dobil tri leta ječe, William H. MacDo-nald — edini med Angleži, ki je priznal krivdo — pa dve leti ; Allan Monkhouse, direktor angleške podružnice Metropolitan-Vickers v Rusiji, John Cush»y in Charles Nordwall so deportirani, A. W. Gregory je pa oproščen. Trije Rusi — Ousev, Lobanov in Sukoručkin — za katere je tožitelj Višinskij predlagal smrtno kazen, so obsojeni na deset let ječe. Trije so dobili po osem let, trije po vrsti pet, tri in dve leti in edina ženska, Ana Kutu-zova, je dobila poldrugo leto zapora. Obsojencem, ki so dobili najvišjo zaporno kazen, bodo sovje-ti zaplenili vso laatnino. Deportirana angleška trojica, ki se ne sme nikoli več vrniti v Rusijo, je izjavila, da še danes zapusti sovjetsko republiko. Nov ikasial odkrit v & Voditelja konservativcev tena v aferi Toronto, Kanada. — V Kanadi je bil odkrit nov škandal, ki je ustvaril veliko senzacijo v javnosti in v katerem sta zapletena premijer province Ontario George 8. Henry In bivši člaa komisije za javne naprave senator Arthur Meighen. Premijer Henry je namreč z odobritvijo komisije, katero je kontroliral Meighen, kupil za vlado večje število bondov, katere je izdala Ontario Power Service korporacija. Pri tej kupčiji sta Henry in Meighen, ki sta la-stovala večje število delnic te korporacije, napravila velik profit. To razkritje je rezultiralo v kampanji za odpoklic Henryja. On je namreč obdolžen, da je zlorabil svojo oblast kot premijer na Škodo davkoplačevalcev, ko je provična vlada kupila bon-de omenjene korporacije po visokih cenah. napih- lK,nos. ki se na- Deček pomfloAčen od smrtne ka sni Springfield, 111. — Governer Homer je v*torek pomlloetil 18-letnega Russella McWiillamsa od smrtne kazni. Deček, ki je imel biti usmrčen v petek na električnem stolu v jetnišnlcl v Joli-etu zaradi umora kondukterja u-iične železnice v Rockfordu, ostane v dosmrtnem zaporu. Znani humanist in filosof Darrow se je veliko trudil, da je rešil dečka eksekucije. Privatno laatnUHvo odgovorno za bankrot železnic Washington, D. C. — A. F. Whitney, načelnik asociacije ekaekutivnih uradnikov železniških bratovščin, je podal izjavo, v kateri pravi, da je privatno lastništvo odgovorno za bankrot železnic. V isti izjavi tudi pravi, da ameriški narod ne bo vedno toleriral privatnega monopola nad železniško transpor-tacijo in diktature Wall atitfta BANKIRJI ODGOVORNI ZA OBSTOJEČO SITUACIJO Izsilili ao mezdne redukcije ln s t tem podaljšali depresijo v A- meriki _ Washington, D. C. — Ameriški velebankirji so od začetka krize glavne sila v gibanju mezdnih redukcij. To dejstvo je znano že dolgo časa, toda n« konferenci voditeljev organiziranega delavstva, katero je sklicala načel niča zveznega delavskega departmenta Frances Perkins, je bilo razgaljeno v jasnejši obliki. Znano je, da je bil kmalu po polomu newyorške borze etorjen poskus za stabiliziranje mezd v dobi depresije. Voditelji organiziranega delavstva so na wa-shlngtonski konferenci izjavili, da delavci ne bodo stavkali za višje mezde ln so tudi držali be-eedo. Reprezentanti delodajalcev ao tudi obljubili, da ne bodo zniževali mezd, a obljubo so kmalu prelomili na pritisk bankirjev, ki so industrijcem odklonili poeoji-la, ako niso prejeli od slednjih zagotovila, da bodo znižali mezde ln tako reducirali obratovalne stroške. Albert Wiggin, predsednik Chase National banke, je bil prvi, ki je javno zagovarjal mezdne redukcije, ostali bankirji pa so sledili njegovemu vodstvu. Z odklanjanjem posojil indu strijam so velebankirji issllill mezdne redukcije. Ako bi se bili odgovorni faktorji držali zaklju čkov, ki so bili sprejeti na wash ingtonsk 1 konferenci, bi kriza ne bila tako oatra niti ne bi trajala tako dolgo. • Velebankirji so odgovorni sa bankrot farmarjev ln delavstva, toda s svojo taktiko si počasi, a sigurno kopljejo lastni grob, ^ katerega se bodo zvrnili prej al slej. Vsa pomoč, katero prejemajo od njim naklonjene vlade, ne bo nič zalegla. Izgubili so pri ljudstvu zaupanje in si nakopali sovraštvo milijonov. V očeh naroda so velebankirji propaga-torji nizkih mezd, dolgih delovnih ur, brezposelnosti ln stradanja in to je vzrok, da postajajo zahteve po podržavljen ju finančnih institucij čedalje glasnejše. Sedemnajst oderuhov obtoženih Chicago. — Veleporota Je te dni obtožila 17 posojevalcev denarja, ki posojujejo ns plače in katerih ss ne more dolžnik nikdar iznebiti. Oderuhi te vrste računajo po 20% do 88% obresti na meseci Neki dolžnik je pričal pred veleporoto, da si je leta 1926 izposodil $8fi od enega teh oderuhov in še danes odplačuje dolg mesečno. Samih obresti je že plačal $1600 — ampak glavnica je še vedno neplačana. Načrt za federalno kon-I trolo ameriških industrij Administracija namerava raitegniti zakon iesturnika ▼ toliko, da bo delavski department kontroliral tudi produkcijo in cene, isenačil proizvodnjo • konzumom in na ta način odpravil nadprodukcijo ter periodične depresije. Delovnik ne bo enoten Kal «IabI DmaaamaH SfOn VfOOSOvOl! Itrio? VstaAko gibanje na otoka na vHku Waahington, D. C. — Predsednik Rooeevelt inr\a pred sebfti vse podatke glede položaja na Kubi ln zadnje dni je odredil praska-vo. Zadeva Kube ni lahka. Bombne eksploslje ln barbarska represije diktatora Machada, ki se hoče sa vsako ceno obdržati na površju, so na dnevnem ssdu. Poleg političnega konflikta med vstaškimi organizacijami ln dobro plačanimi četami predssdni-ka Machada je otok Kuba tudi pesteh silne ekonomske krise. Brezposelnih delsvcev je ga tisoče. pomoči pa nobene za pje. Kuba je pod protektoratom Združenih držav ln na podlagi protektoratne pogodbe sme federalna vlada Intervenirati s vojaštvom, kadarkoli je nered na otoku. Nekateri ameriški interesi bi radi videli intervencijo v prid kubanskemu diktatorju Machadu, čigar režim visi na zadnjih nitih. Za enkrat pa ni bojazni, da bo vlada intervenirala z vojaško ailo. Vse kale, da bo Rooeevelt sa enkrat poskusil i "ekonomsko Intervencijo". Zni Žal bftf -carino na kubanski sladkor. Industrije! v boju proti socialni zakonodaji New York. — The National Induetrial Conference Board, organizacija delodajalcev, je pozvala svoje člane na boj proti načrtom prisiljenega zavarovanja proti brezposelnosti In drugim skemam socialne zakonodaje, ki so bile predložene državnim legislsturs m. Državna zfcornlaa aa ada- la pritisku Legislatura države Pennsylvania apropriirala sedem m III jenov sa nssičevaaje brespoeelnlh Japonci prodirajo dalje Ia dalje Tientsin, 19. apr. — Japonske čete so prekoračile reko Lvan In napadle mesto Lvančov v bližini. To mesto se nahaja 80 milj se-vernovzhodno od Tientslna. justice. Vse ' va drevesa bi Uko obi tožnlco, slonečo na takih okol nostfh, zagnalo v koš. Alaha m ako sodliče pa hoče biti noto-rično, zaslovetl hoče po vsem svetu, pa resno obravnava banalnosti in Izreka smrtne obsodbe o rečefa, ki spadajo v klno-teater. še leda Mll«w Haover Harrlsburg, Pa. — Na pritisk organiziranega delavstva in dobrodelnih organizacij Je reakcija v državni legislaturl po dolgem odporu kapitulirala Ia a-proprlirala $7,000,000 za nasl-ševsnje žrtev brezposelnosti Ta sklad ln posoJHo v naotl $14,000,000, katerega drtava pričakuje od vladne korporselje za rekonstrukcijo financ, bo zadostovalo za oskrbo bednih do 1. Julija. Število brezposelnih v Pennsylvsnljl Je naraalo na 1,-260,000 v mesecu marcu. Kako kritična Je bila situacija, predno Je javno mnenje prisililo legislaturo na akcijo, pokasuje poročilo dobrodelnih organizacij v PhlladelphlJI, da so njihovi skladi popolnoma Izčrpani. »Učna situacija je prevladovala skoro v vseh večjih Industrijskih mestih In okrajih, kritičen položaj Je bil re-boje med governerjem in reakcijo v leglsla-o vprašanju, iz katerih vi-naj dobi država denar za naslčevanje revežev. Governer Je Inelstirsl, da mora leglslatu-ra odrediti posebne davke, do-čim je reakcija zahtevala, naj se denar vzame h aklada za gradnjo cest. Ta boj Je bil zaključen, ko so pričeli prihajati ostri protesti, "da milijon ljudi ne bo stradalo brez nasilnega protesta." Waahtngtoa, D. C. — Delav-akl odsek nitje kongreene zbornice je 18. aprila prejel načrt administracije sa amendiranje zakona za 80-urnik v tednu v ameriških induatrijah. Amendment, ki je bil sestavljen v departmen-tu dela, kateremu načeluje mlas Francee Perklna, je prvi poskus v Združenih državah, da federalna vlada prevsame kontrolo nad industrijami in regulira ne samo delovne ure in mesde, temveč tudi produkcijo dobrin In cene produktov. Poročilo ne omenja, dali je predsednik Rooeevelt že odobril ta načrt v eelotl ali ssmo v odlomkih; vsekakor pa ne bi bil predložen, če ne bj predeednlk dovolil. Ako bo ta amendment sprejet, tedaj je konec Shermanovegs proti t ru s t nega sakona, ki Is dvajset let garantira privatnim družbam "zdrsvo konkurenco1' ln isključuje ilrie dogovore glede cen. Kajti amendment — ki je delo rasnih profesorjev ekonomije med Rooeeveltovlml svetovalci — določa, da federalni depsrtment zs delo regulira produkcijo in odetrani vsako "nape-iteno konkurenco"; to se pravi, da družbe ne bodo smele med seboj konkurirati čes ono mftja, kjer nsstaja nadprodukclja, ki ^pot^Htt t rj[ i in povzroči dsftaeljo ter depresijo. • Department dela Ims po tem nsčrtu oblast, ds ursvnoveel produkcijo s konsumom, to je, da se produclrs le toliko blaga kolikor ga trg lahko sproti absorblrs. Federalna oblast ima rasdellti s-meriike industrije v tri rasre-de; v prvem bodo tovsrne, v drugem rudniki in v tretjem vsa distributivna podjetja. Vsak ras-red bo pod kontrolo poeebnegs odbors, ki bo nadsorovsl vsa podjetja v svojem območju, vsi ti industrijski odbori bodo pa pod kontrolo tajnika sa delo,, ki ima f>itl "Industrijski diktator". Federalna trgovinska komisija bo najvišja Inštanca sa prlslve. Kar se tiče delovnih ur, je Roo. seveltova administracija proti zakonu 80-urnlka, kakršnega Je sprejel senat. Delovnik mora biti prožen, da se lahko določi ss vssko Industrijo, s tudi sa vsako isjemno podjetje poeebej. V nekaterih podjstjlh Je iesturnlk praktičen, v drugih pa nI, s« glasi nsčrt. Ponekod mors biti delovnik 40 ur v tednu, drugod lshko 80 ur. Vss ta regulacija glede delovnlka bo prepuščena departmentu sa delo, da ss Izva-Js po potrebi. Za delodajelce, ki bi krilil do. ločbe, so določene kazni. Prvi korak proti upornim delodajalcem bo, da dspartment za delo objavi njih Imena; to bo nekak "socialni bojkot". | Zbornični odsek bo ta teden študiral načrt, prihodnji pondeljek bo pa začel s zasliševanjem predstavnikov Industrij. Redakcija v ladjedelal- vladnih Waahlngton, D. C. — Claude A. ftwanson, tajnik mornariškega depertmenU, je naznanil, da bo v kratkem odpuatll večje število delavcev, kl ao uposleai r vladnih ladjedelnicah, da Uko zniža stroške v smislu novega ekonomik*gs zakona, ki določa redukcije Izdetkov v vseh vlad nih departmental. Eksekucije Jaddeve Florence, Ariz. Usmrtitev Winnie Ruth Juddove na veia-llh zaradi umore dveh ienek Je preložena aa 28. aprila. Medtem bo izvršena rasprsve o mentalnem stanju obsojenke. Njeni zagovorniki vstrsjsjo, da Je Judd umoboiruL ■^■mmi New York. — Ob obrežju New JereejrJa, okrog 88 milj od Atlantic Cltyja. so sadnje dal Is-sledlll ostanke ponesrečenega zrakoplova A krona. Ostanki leia kakih eto čevljev globoko v vodi in skušali Jih bodo dvigniti s ka-1 vlJI na povvftje. j . .¿ . W LAMTUISA IU)VBNMI MABODNB rOUroBM« JSDNOTS mm4 H Ohm _ m U/uUM AiUwm ihm— CM- ___ to Hmumdu 94.90 M U«*, »« P<* Zu II.M is «*rt M»; as »• c**"ro r-M M rrW M 7t M M i •• "SEhE..... rata*: for IM UsH»S Siataa (asaayi ChUfo) awl C*««Ss M* H» ^ ChkMo CU»ro k* wuDtrt« IM» t"» p« MST. farm*» y« <4u«..«ofU —I ill «U ba raiurnsS. ma aUk t lUWfn i Muk» M via. kar PHOSVKTA 1417-M 8«. I*W»Ssll MKMHKK OP THK KKUKSATEQ WW Glasovi iz naselbin Is raznih kraj* ive Nanli mrtvo Waukegan. — Mary Podboj, •tara 78 lot in doma h Borovnice, je zadnji teden izginila neznano kam. Po treh dneh iaka-nja eo jo našli lß. aprila mrtvo. Tu zapušča dva sinova Poroka v New Yorku New York. — Tu »ta ae poročila 21-letni Frank Paullch in 19-letna Winnlfred Hilton. Ženin je vodja "baseball teama" na Long Ialandu, nevesta pa poslovodkl-nja v trgovini z zlatnino. Bombardirana renUvracija Cleveland. — V pondeljek zgodaj zjutraj se je razletela bomba v restavraciji Jo*. Zabukov-ca v Collinwoodu, GT76 E. lßß St. Notranjščina restavracije in konfekcijske prodajalne je bila čisto razdejana in škoda se ceni na okrog $1000. Zabukovca. njegovo ¿eno in tri otroke, ki so takrat še spali, je sila eksplozije vrgla Iz postelje, toda ranjen nI nihče. Zabukovec mlali, da so mu to naredili raketlrjl, ker ni maral kupiti butlegarskega piva. Neka priča je videla tri moške, ki ao tik pred razstrelbo pohajkovali pred restavracijo. Povožena deklica umrla Cleveland. — Dveletna Lillian Ozbič, hčerka Cirila in Stelle Oz-bič, ki je bila v nedeljo zvečer povožena od avta, je drugi dan umrla v bolnišnici. Andrej Jankovič je prejel veat, da mu je v starem kraju, v Kalu pri St. Petru na Krasu, umrla mati Frančiška Jankovič v starosti 80 let. V Ameriki zapušča tri sinove. — Rudolf Ke nik je tudi prejel vent o smrti svoje matere Marjete Kenik, stare 84 let, v Brezovici pri Ambru-au. Tudi ona zapušča tri ainove v Ameriki. Adminlntracija še vndno študira železniški problem Waahlngton, D. C. — Predsednik Rooaevelt In njegovi aveto-vaici še vedno študirajo ftelezni ški problem, toda definitivnega načrta, ki bi rešil železnice pred bankrotom, ki jim preti, še nimajo. Pravijo, da je Roosevelt za temeljito rvorganiziranje strok ture ftelezniške transportne i je. Govori s« tudi o Imenovanju posebnega komisarja, ki naj bi me! delno kontrolo nad železni* ko transportacijo. . Meddriavna trgovinska komi eija je neznanila, da bo upoštevala a|>el farmarakih organizacij, ki zahtevajo preiskavo gle de Visokih cen, ki jih Železnice računajo aa prevoz poljskih in drugih produktov. Unija nI rejnikov protentlra I hi y t on, O. — Tuknjžnja uni Ja strojnikov proteatirn proti po-rodilom v lokalnem čanoptnju. da je National Caah Register Co. po-avnln veliko Število delavcev na delo in da obratuje s polno pero. Strojniki pravijo, da so te vesti privabile brespoeelne Iz drugih krajev, as katere morajo sedaj skrbeti dobrodelne organizacije. d rta v I II v New York New York. — Eeposlenoet industrijah d rta ve New York it v mesecu marcu padla za tri odstotke, mevdna Izplačila pa za 8.3't, ae giaai poročilo držav nefa drlavnkefn depart menta. Naia pesem Milwaukee, Wki. - Slovenski narod je rad veeel. rad se zabava, rad prepeva in rad poalušs naše vedno lepe slovenske popevke. Kadar jih ališi, uživa, ae zabava in kratkočasi. Pesem ga spremlja od zibeli do groba, mu je v tolažbo in bodrilo. V tem se naš narod posebno oGMkuJe od drugih. To pa tudi iftezito pokazuje našo dobro atra* Saj se glaai neki naš izrek, da "kdor ljubi petje, ne more biti hudoben". Zato pa imamo tudi tukaj v tujini povaod polno pevakih zborov. Precej jih imamo tudi v naši naselbini. Vsi ti zbori pa imajo danoa, v teh težkih časih, trnjevo pot za pridobivanje sredstev vzdrževanja petja in prirejanja pevakih in dramakih prireditev. Dramski In pevski zbor Slov. doma se je letos prvi opogumil in bo priredil v nedeljo 23. a-prila v S. S. Turn dvorani prireditev, a katero so v zvezi večji strofkl. Zbor ae za to prireditev Še dolgo vadi in pripravlja, da bo čim popolnejša. Zelo lep bo popoldanski program. Peli bodo craane nove peemi v soloepevih n spremljevanjem tamburaške-ga zbora. Sodelovala pa boeta fa- d#a druga pevaka zbora na popoldanskem programu, da bo stl |e pestrejši, namreč ženski pevaki zbor "Planinska Roža" in noški in mešani zbor "Alekaa Santič". Poleg tega pa bodo A druge lepe točke, proizvajane po mladini. Cfeloten program tega dne bo tak, da je vreden, da pokažemo Slovenci zopet enkrat, da nam tudi kriza ni vzela ljubezni do naše alovenske pesmi. Pohitimo v dvorano tako popoldne kot zvečer, ko bo uprizorjena kraana tridejanka "Veriga" ob 7:80 zvečer. To bo dan izrednega u-žitka za vaakogar. Poalužimo ae te zadnje prilike, kajti kaj kmalu se bo ogrela In požlvela narava, da bomo iakall razvedrila luna j. Dramski in pevaki zbor Slov. doma je pa tudi vedno na povabila in prošnje rad uslužno nastopal na raznih prireditvah, sla-vnostih in drugih prilikah, ki ne bi bile privlačne brez petja. V nodeljo 23. aprila pa bo za ta zbor dan preiskušnje, ko bo naš narod pokazal, da zna še ceniti naše pesmi in Igre ter se obenem izkazal hvaležnega za storjene usluge. Pot vseh ljubiteljev petja in iger naj bo v nedeljo umerjena v S. S. Turn dvorano!—L. D. mož je zaman iskal dela in je popolnoma obupal. Na programu bo tudi govor primerna Prvemu maj«. Med dejanji bo zupel tukajšnji novoustanovljeni pevski klub "Slovenec". Mr. Mensinger je izvr-| sten pevovodja in učitelj, in tako amo lahko ie naprej prepričani, da nas bodo iznenadili na 30. aprila, ko bo ta klub prvič javno naatopil, avoj prvi kon-cert pa bo imel na 28. maja v Orlov i dvorani. Društvo Orel št. 21 SNPJ u-Ijudne vabi vse rojake in rojakinje iz Puebla, bližnje in dal-nje okolice. Vstopnina 25c za odrasle, otroci lOc. Na svidenje 10. aprila ob 8. zvečer v Orlov! dvorani! Pripravljalni odbor. Prvomajaka proslava Pueblo, Golo. — Društvo "0-rel" št. 21 SNPJ uprizori igro "Grobovi bodo apregovorili" v proalavo delavskega praznika Prvega maja v nedeljo 80. aprila ob 8. zvečer. Pieatelj je v tej Igri oriaal vso bedo, v kateri so ravno sedaj nahaja delav-atvo. Naj samo- na kratko o-menim pomen te drame. Stari Klarlč, nekdanji rokodelec in mizar, je dobro uapeval in al je prihranil nekoliko premoženja za stara leta. Prišel pa je bogataš po imenu Reich in zgradil moderno tovarno za pohištvo. S tem jo bil stari Klarlč skoro prisiljen, da Je opu stil svojo skromno delavnico In se i>odel v tovarno, v kateri ao atroji nadomestili ročna dela samostojni/h malih rokodelcev. Hogatl Reich je S svojimi mamljivimi obljubami pNsIopil starega Klarlča, da naj kupi del-nlce. da bo tudi on postal moderni tovarnar In milijonar. Klarlč nič hudegn alutei je nakupil s svojimi skromnimi prihranki nekoliko'delnic v na-dl. da tudi aam poatane bogat. Ker ae Je pa sviti Reich hotel tanebitl malih delalferjev, Je napovedal bankrot in tako Je atari Klarlč zgubil vse premo-len Je In lepe sanje o bogastvu so bile uničene. Stari Klarič je zgubil vso vero In svojtgs edinega sina vsgojll v naprednem duhu. Stari Klarlč. sin. njego-va lena in otroci llvljo v največji bedi In pomanjkanju, ker ne more mladi moA nikjer najti dela. Ker Klarlč očita gospe Refchovl nepoštenost od strani njenega mota. se tudi od krščanskega dobrodelnega društva ni bilo nadejati pomoči in mladi Klub zapadnih slovenskih društev Cleveland, O. — Klub zapadnih slovenskih društev v Cleve-landu priredi plesno veselico v soboto 22. aprila ob 7:30 zvečer v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison ave. Ker je to prvo vabilo in dopis našega kluba v Pro sveti, je naša želja, da razjasnimo položaj in namen tega kluba.......... Skoro vsaka slovenska naselbina v Clevelandu ima svoj dom, kulturno in pevsko društvo. Leta 1929 je članstvo naših društev na Westside začelo razpravljati o ideji ustapove nekakšnega kluba z namenom, da tudi mi postavimo Slovenski dom v naši naselbini. Na 14. junija 1930 je bil ustanovljen klub zapadnih slovenskih društev, ki obstoji iz 6 društev: "Brooklyn" št. 186 SNPJ, "Nanos" št. 264. SNPJ, "Velebit" št. 544 SNIPJ, "Soča" št. 26 SDZ, "Brooklynski Slovenci" št. 48 SDZ in "Sv. Križ" št. 214 KBKJ. Ta klub je dandanes zelo aktiven In dela po svoji moči za napredek v teh slabih časih. Naše veselice so leto za letom bolje obiskane In bodoči izgled je dosti boljši. Klub vabi vse občinstvo žirom Clevelanda, enako tudi člane ših društev, da se v velikem številu udeležite veselice. Naše članstvo bo radovolj« povrnilo ude-ležitev na prireditvah okrajni)* In oddaljenih društev. Igrala bo izvrstna godba pod vodstvom, našega poznanega godca Eddie fiimonaa v zgornji dvorani, v spodnji dvorani pa igra Math Hojer, tudi dobro poznani rojak, ki bo igral slovenske komade. Prijatelji iz St. Clairja in GoiU linwooda, kateri naa želijo obiskati in nimajo avtomobilov, naj vzamejo na Public Square Clark ave. karo in naj izstopijo na 78 in Deniaon ave., odkjer vam lahke vsak pokaže pot v Sachsenheim dvorano. Na svidenje na 22. aprila! VsaeUčni odbor. VeeeUca društva 139 Cleveland, a — Naznanjam, da društvo "Tabor" št. 139 SNPJ priredi domačo zabavo dne 23. aprila pri bratu Joe Cergol« na članstvo, da se udeleži te zabave. 8«tfanji tajnik bi ae rad spoznal s člani. Obenem bomo pomagali naši blagajni, ker je izčrpana; imamo dolg. Na seji je bilo aklenjeno, da ae vaak član udeleži, ker smo vsi enako upravičeni do vsega. Na svidenje 22. aprila db 6.30 zvečer! Anten Zeleznik, taj. Pripomba uredništva: — Prejeli prepozno za sredino izdajo. Proti deportiranju Luzerne, Pa. — Na redni seji dne 2. aprila je naše društvo št 294 SNPJ razpravljalo o zadevi Frank Borieka, tajnika NMU, ki ga Oblasti želijo depertiraii. Prišli smo do zaključka, da se pobiraj prostovoljni prispevki v njegovo obrambo. Nabranega je bilo skupaj $8.95. Obenem je bila sprejeta tudi resolucija ter odposlana na Dept. of Lnbor Nade društvo apelira na vse o-stale organizacije, da protestirajo proti deportiranju Frank Boricha. Resolučni odbor: M. Bizjak, F. Vratarlč, L. Bizjak. Važna poročila Milwaukee, Wis. — Vsa napredna društva in drugo občinstvo se vabi, da se udeleži proslave delavskega praznika 90 a-prila. Socialistična kluba št. 37 in 180 priredita ta dan v 9. S. Turn dvorani zabavo s petjem in dvema igrama, eno v slovenskem, drugo pa v angleškem jeziku. V slovenščini se bo predstavljalo Zaitzovo enodejanko "Za narodove žulje", mladina socialističnega kluba pa bo priredila v angleščini kratko sliko pod imenom 'They Found Themselves". Popoldne ob 2. se bo vršil po mestu sprevod, katerega se bo udeležilo tukajšnje organizirano delavstvo. Vodstvo obeh klubov je sklenilo, da se pozove vsa naša društva iz obeh naselbin, da se Jugoslovani skupno udeležimo tega pohoda po mestu. V ta namen se zbirajo Slovenci in Hrvati ob 1. uri popoldne pri S S. Turn dvorani, odkoder odko raka m o skupno do nove okrajne palače, odkoder se bo sprevod začel razvijati po glavnih cestah sredj mesta. Ker je pač potrebno in koristno, da se tudi Jugoslovani pokažemo kot del armade ratredno zavednega delavstva, vabi odbor vsa, društva in tudi vse rojake in rojakinje, da se udeležijo tega jpohoda in tako pokažejo, da je delavstvo odločno v boju svoje pravice, da pokažemo via-da jočem u razredu našo nezadovoljnost z obstoječimi razmerami in mu stavimo naše zahteve T pondeljek večer ae bo vršila v 8. S. Turn dvorani domača zabava v počast sastopnikom podpornih organizacij, ki ae bodo odeleiili konference Jugoslovansko bratske federacije. Ta pri reditev bo nudila udeležencem mnogo razvedrila in zabave i krogu znancev in prijateljev. Soc. klub je na avoji zadnj aeji izvolil sodruga Antona Ka-mnikarja ml. za delegata za kon tinentalni kongres v Waahingto-nu, sedaj pa Je gibanje v teku, na Roeewood avo. Apeliram »da se potrdi tega delegata tud Četrtek. 20, ¡žr «u apelu na gL u^l 1 Odbor: Geo. iw Volkar. ^ Seja aT^^ No. Chicago, «. _ »j os društva žt. 119 ¡¡¡¿f blfene. da se udeležijo Jfc start-tisK določeno čase. ko je t It M i« Iti W •vv„l>, . poslano Gas,H tudi plačuje nino kiji posts vljs htevano trprsvi^en >s ob gel starost i lirtb^n Ih v Ifen čfn kakor pokojslseis1 * trn*** AT*«-*. PROS VETJI Zalogu. — V dov; hoja po tej bližnjici je Še I bUpee posestnika Wnsd hlevom v Al- Sa i i Zaloga. Za- ' i el po svoji materi, ki ^Ameriki, prečko Lrja. S tem denarjem (¿ iivel in dajal za pij» jj drugim- jk intin primor8^e1111 J^TStonU Bianchija.ki £ Kratkim umrl v Ajdov-* o katerem smo pisali, je n^k Josip Kenda, no-£du. P^lal "Jutru" Ae podatkov. Bianchi modnega hrošča, marveč gjcer oba iz skupine jam-h^ičev. Oba so v znan. fc- gvetu imenovali po Bita Prvi hrošč je Anema-ichii, od katerega je bijeta 1926 znanih le 9 ipiarjev na svetu. Drugi j« Bathyscia Bianchn, oa jp eksistirata odkrita sa-eksemplarjs _ ubil zets. - Na Gorenjcu pri Zavrču (v ptuj-»lici) je živel 4« letni, po-joief Mumlek, ki je bil poročen. Z ženo Katarf-b^rjo Blaža Pravdiča • ;ega vrha, sta živela v ne-jju in se pogosto preplra-d je svojo ženo tudi pre-Tako se je zgodilo tudi m. Mož je začel pretepati ielezno palico, da ima že-idaj krvne podplutbe, Ze-mogla drugega, zbežala je ter se zatekla k svojemu Pravdiču na Turški vrh. la je svojemu 63 letnemu v§e svoje težko življenje, ae je ob hčerkinem pričanju tako razburil, da mil napotiti se k zetu ter vati od njega pojasnila. je vzel pištolo in dolg Ked njim in zetom Mumle-priilo do prepira. V pre-l starec ustrelil proti Mu-t ter jr« ranil v levo ramo udri tudi v lice. 2e ra-Mumlek je hotel napasti motiko, v tem pa je sta-»tegnil svoj nož ter sunil eku v desno stran prsi, j« takoj zgrudil in obltežal Ko je starec videl, kaj fl, se je napotil sam na Uko postajo v Zavrč, kjer ptdfti svoje dejanje ter aretirati. Sodna komi-pregledala truplo Mu-ter ugotovila, da je bila udana z nožem, že sama H smrtna. naplavila truplo. — Pri je pred nekaj dnevi Sava že zelo razpadlo mo-iplo na breg. V vodi je »biti najmanj mesec dni. tieni po časopisnih vesteh Carjevi v Litiji sumili, «J* biti truplo njihovega "»ni-tt Mlakarja, ki je pultom izginil od doma *>kam. Takrat se je pre-« «klavec, 67 letni France T «jezil na neki svaMI, ' PfM" do nekega incl-fjdednji dan ijutraj «Inkar odšel Qd ob belem dneva nevarna. Božie-kova je v tem najbrž stopila čez rob ter strmoglavila v prepad z glavo naprej. Ko je namreč ni bilo domov, so jo šli iskat ter res našli v 70 metrov globokem prepadu mrtvo. Imela je mnogo poškodb na glavi in jim je gotovo takoj podlegla. Pokopali so jo v Krškem. , Niso se pngodili. — Vlada je odobrila kredit za zgraditev letališča v Ljubljani. Kredit so o-dobrili brez kakšnih ugovorov in zelo hitro, ker gre pač za ustanovo vojaškega značaja. Ljubljana, ki je prav zit prav obmejno mesto, mora imeti letališče, ki ustreza predpisom. Za letališče so izbcali polje pri Devici Mariji v Polju, tam, kjer so tudi vojaška vežbališča. Zgradbo bo izvršil ljubljanski Aero klub, ki se je zadel pogajati z lastniki zemljišč na ljubljanskem polju. Lastniki zemljišč, tamkajšnji kmetje, pa niso marali prodati zemlje za tako nizko ceno, kakor so jim ponujali. Zahtevali so za kvadratni meter 10 do 16 Din, ponujali pa so jim 2, 3 dinarje. Kmetje se niso udali. Ker je zgradba letališča nujna in je treba z deli pričeti kmalu, da bi bilo letališče že do julija gotovo, je uvedeno razlastitveno postopanje proti kmetom. Tako bodo zdaj dobili za zemljo toliko, ko- 10 or likor jim bo sodišče odmerilo, in bo bo najbrž malo. Umrli ho: V Poljanah pri &ko-fji Loki Anton Jeaenko^rodo-vec, star 92 let, v Mariboru mi» sarski mojster Jože Volčič, star 53 let, v Apačah župnik dr. Pon-oinger, v Slovenski Bistrici T5-letni odvetnik dr. Urban Lemei (oče nekdanjega komunističnega poslanca dr. Milana Lemeža), v Zgornji Šiški brivec Ignac Ko-vačevič. Take je z izseljence«. — Avstrijske oblasti so 21. mavca izročile mariborski obmejni policiji 55-letnega rudarja Ivana Korošca in njegovo ženo, ki sta doma iz Velikih Dolenčev v Prek-murju. Prignali so ju v domovino. Rudar Korošec je delal v rudniku Hamborn na Vestfal-skem polnih 24 let. Dne 7. t. m. pa so ga nenadoma poklicali na policijo, kjer so mu sporočili, da mora z ženo odgonskim potom nazaj v domovino. Niti v stanovanje ju niso pustili, ključ od stanovanja sta izročila policiji, sama pa sta morala nepripravljena na pot in po 14 dnevnem težkem potovanju sta dospela zdaj v Maribor in domov. Kaj je z njunima sinovoma tamkaj, ne vesta. Eden je star 22 let in je mornar, drugi je star 84 let in je rudar v Hambornu. Ker sta tadva še mlada, ju mogoče ne bodo pognali v domovino. A ko o-pešata, pošljejo še ona dva. Kaj je s stanovsnem, ki sta ga morala pustiti v Hambornu, Korošec in njegova lena ne vesta. Obmejna policija je zadevo pri 'javila pristojnemu ministrstvu. Primorskega GOSPODARSKA KATASTROFA ISTRSKEGA KMETA ¿1 Itom doma. wmWili, da je šel k sonn Sveto Goro, ven JP tamkaj ni nihče videl *»umili, da je fcl V Po ODiau nm trupla mo- opiau naplavil ,, j« ugotovljeno, •maceta Mlakarja, ki ' mesec dni pogre- Zveza istrskih kmečkih posojilnic in hranilnic v Poli je imela 27. marca avoj 4. redni občni zbor. Zborovanja so se udeležili razni odvetniki, profesorji in drugi, vsi seveda fašisti in vneti zagovorniki režima, ki naj bi bili zastopali istrske kmečke posojilnice in hranilnice. Kakor znano, se je ta zveza u-stanovila pred petimi leti, tik preden so fašistične oblasti zve-novale pri tržaški zadružni zvezi svojega komisarja, ki je pričel likvidirati njeno poslovanje. Dotlej so bile istrske zadružne posojilnice in hranilnice skoraj izključno v hrvatskih rokah in so imele tesne poslovne stike s tržaško zvezo, deloma pa tudi z zvezo v Poreču. Nova pulska zveza pa si je takoj od začetka izsilila pravico nadzorstva nad istrskimi zadrugami, obenem je zahtevala, da morajo vsa svoja razpoložljiva denarna sredstva naložiti izključno le pri njej. Režim je zvezo z vsemi sredstvi podpiral in kmalu si je po izredno ugodnih pogojih prisvojila tudi vse terjatve, ki jih j« imela tržaška zveza napram iskrskim zadrugam. Ko pa je dosegla gospodarska kriza v I-strl v zadnjih dveh letih svoj vrhunec, je pričela pulska zveza iztirjavati pri istrskih zadrugah, ki so postale docela pasivne, njihove dolgove. Pri vsem je zahtevala 100-odstotno povračilo vseh dolgov, čeprav si je nabavila njihove menice in obveznice pri tržaški zvezi po znatno nižjih cenah. Vodstvo pul- te nad V Vojniku pri Ce-is ju!* upravitriju Fran V 'S,K,dnji »*« MJM Suka, v K tare m 1te*; *Ur 48 8S ¿¡p. finHn'ni fcat Rušah *> CHlufi^ v Gsber- grada. t® Hak* ' mÄrc* «ve- ¿Vh. i B;/Vtnu Hadsnovl^ y • VI -fcif? °l**vklh v % . * fr¡. n,<>r >njiciBko. *** M velikih ske zveze, ki jo vodi fašistični senator Ghersi, je šlo celo tako daleč, da je pričelo terjati denar od posameznih članov hrvatskih zadrug, ki so skoraj že vse v likvidaciji. To je bilo vzrok, da se je njihov položaj nenado- ma poslabšal v taki meri, da ga ni primerjati niti s splošnimi gospodarskimi razmerami, ki so v Istri že same po sebi strahotne. V Na zborovanju pulske zveze so ugotovili, da je zadolžitev italijanskega kmetijstva v splošnem napram vrednosti celokupne agrarne produkcije v sorazmerju kakor 1:8. V Istri pa je to razmerje obratno, tako da je njeno kmečko gospodarstvo trikrat toliko zadolženo, kolikor znaša vrednost njegovega letnega pridelka. Zaradi bljše ocene dejanskega položaja naj navedemo naslednje podatke, ki jih je izne-sel ravnatelj pulske zveze dr. Slgnan v svojem poročilu: V letu 1926. je znašala celokupna vrednost istrske letine 180 milijonov lir. Od te vsote je odpadlo 50% na vino, 16% na pšenico in rž, 7% na olje, 9% na sadje in zelenjavo, 10% na krompir in koruzo, 8% na ostale prU delke. Znano je, da krije istrski kmet veliko večino svojih izdatkov z izkupičkom za vino. Takrat je bilo prodanega vina za 60 milijonov lir (po 240—260 lir za hl>, ostalih pridelkov pa za 27 milijonov, tako da so zna^ šali skupni odhodki 87 mf^io-nov lir. V naslednjih letih, posebno pa od 1. 1929. dalje ss j« poleg slabih letin pojavila vedno bolj naraščajoča kriza. Pridelek je po svoji količini padel za 25—80%, cene pa celo za 76 —85%. Tako je zoašala I 1931.. ko je bila letina izredne slaba, vrednost oelokupne agrarne produkcije 50 milijonov lir, lani, ko je bila letina k sreči spet normalna, 76 milijonov lir. Od tega je odpadlo na vino 42%t na žito 25%, na sadje in zelenjavo 109?, na koruco 8%, na ostale pridelke pa 16%. Predlanskim je znašal izkupiček za prodano vino 12 milijonov lir (po 45 do KO lir za hI), za ostalo blago pa 10 milijonov, skupno 22 milijonov lir, to je za 65 milijonov lir manj, nego leta 1926. Lani pa je znašal celotni izkupiček za agrarne produkte 35 milijonov,, to je za 52 milijonov lir manj nego pred 7 leti. Dohodki istrskega kmeta so potem takem padli v primeri z 1. 1926, za 76 odnosno 80%. Istrski kmečki dolgovi so dosegli v letu 1932. skupno vsoto 108,070,000 lir, število dolžnikov je narastlo na 10,964. Med njimi je 698 kmetov dolgovalo raznim zavodom, trgovcem in zasebnikom po 100 do 2000 lir, 8876 kmetov po 2000 do 5000 lir, 6899 pa po 5000 lir in več. Samo za kritje svojih finančnih obveznosti, za davke, amortizacijo hipotekarnth posojil, obresti in za dolgove pri trgovcih so morali istrski kmetje v letih 1931. in 1982. izplačati skupno 46 milijonov lir, medtem ko so znašali njihovi celokupni dohodki 57 milijonov. Z 11 milijoni naj bi bilo torej okrog 100, 000 ljudi krilo vse svoje ostale izdatke v dobi 2 let! Poleg naj nujnejših kmečkih pridelkov, k si jih je kmet pridrtal sa dom, naj bi bilo vsakemu posamezniku zadostovalo za življenje v letih 110 liri. Pa je to še povprečna številka, ki za veliko večino malih Istrskih posestni kov niti od daleč ne pride do veji j ave. Spričo tako katastrofalnega položaja je bilo jasno, da je morala fašistična vlsfda ukrenit karkoli, da vsaj na vldei ohrani svoj prestiž In pomiri — razburjene fašistične kroge. Zna-no je, da js bil /lani koncem julija uveljavljen zakonski dekret 0 sanaciji istrskega kmetijstva. Vlada se je poleg drugega obvezala, da plača del obresti za kmečke dolgove. Računali so, da se bodo na ta način obresti znižale od povprečno 10 na 6.6%. Stvarno bi vlada izdala na račun te podpore nekaj manj nego 4,000,000 lir. Po vsej Istri so tedaj sprožili silno propagando za fašistični režim, češ, da Je rešil propadajoče istrsko kmetijstvo (s štirimi milijoni!) Preteklo je od tega že 8 mesecev, a teh borih štirih milijonov še danes ni od nikoder. Dogna-no je, da jih ni prejel ne kmet-dolžnik ne njegov upnik. Dekret je ostsl na papirja, denar pa, če je bil sploh izplačan, se je nedvomno izgubil v Žepih — sedaj spet docela pomirjenih faii«tičnih gospodarskih mogotcev. —Pwtwrewa P Uto m. Glavna državna priča preti sedmi» zamorcem v Alaban»!, mrs. Victoria Prič«, le dvakrat omoAcnn in dobro znana policiji, ki Je pričala, da so Jo zamorci posilili, ko Je s njimi vred "bu mala" v tovornem vlaku. Casta Iz stekla Njih sovražniki: ken Jaka kopi pita In železni obroči spremembah ne sila malo ras-tagne ali stalne, tali se pa šele ?ri temperaturi, ki je do 16-trat višja nego temperatura po-etnih vročln. Površina steklenih kock se da izdelati po takšnem vzorcu, da se izteka vsa neauaga ob najmanjšem dole v-u proti cestni strani v kanale, Uko da je oesta sama vedno čista. Kocke bi ležale na plasti Iz zemeljske smole, ki bl vezala tudi posamezne kocke med seboj, tako da bi costk ne bila samo nepropustna za vodo, temveč Uudi ena sama elastična površina. Tako bi se ne obrabila dosti niti po težkih vozilih alt hipnih sunkih. Nerodna so za takšno cesto samo vozila s železnimi obroči in konjska kopita s svojimi podkvami. Tem sovražnikom steklena cesta ne more dolgo kljubovati. Rešitev pa bl bila v tem, če bi se železni obro-či nadomestili i gumastimi in če bl konji, kakor zahtevajo v nekaterih mestih, morali nositi gumasto obutev. Vsekakor bl se stekleni tlak dobro obnesel za ceste, po katerih je prepovedan promet s podkovanimi konji In vozili z železnimi obroči. iHmilitaritHftM glkai)i mi dijaki Sklicujejo protestne shode proti mllttsrlsttčnemu vešbanju v šolah In vstopajo v pnel-flčne organizacije Proti nspoilssMi v poštni Wsshington, D. C. — Vsi na-čelnikl poštnih uradov so bHi o-posorjeni po pomožnem genersinem poštarju J. C, 0\Mshon*y-ju, ds ne smejo uposMti članov svojih družin in bližnjih sorodnikov kot klerke v svojih uradih, temveč morale gledati, da dob« nlulbe potrebni brsspossini. Mlad Londonec, George J. Rieketts, je nastopil pred kratkim z načrtom, da bl se ceste gradile lz stekla in njegov načrt je vzbudil v strokovnih krogih, kakor v javnosti veliko pozornost. Rieketts je začel kot 161etnl mladenič v neki steklarni in j« kmalu jel razmišljati o tem, kako bl se porabile velike množice steklenih odpadkov, ki ostanejo pri produkciji in ki jih je industrija doslej enostavno zamotala. Tu mu je prišla usoda nasproti, ki je poskrbela za to, da mu je pri vožnjah s kolesom in avtomobilom čestokret spodrsnilo. Todaj se je začel zanimati za ceste, njih sestavo, gradbeni način in različne lastnosti. V vsakem modernem cestnem tipu je odkril poleg prednosti velike napake. Tlak iz lesenih kock Je nov n. pr. takma. Mouchoir je trdovratno tajil, toda neka dopisnica je utegnila biti njegova poguba — dopisnica, ki je poklicala špeeerista Pigeona med peto In sedmo uro zvečer v oddaljeno ulico. DopUnlca, ki so grafologi v njej spotnali ob-tolenčrvo pisavo, čeprav a| je plaee oči vidno prizadeval, da piaavo potvori. Za Jutri sta bila povabljena na razpravo dva Uvedenca, in od njiju bo odvls- protl na razsodba v procesu Jeanu Mouchoirju . . . "Ali je mogoče, da bi bil to res ta Jean Mouchoir f Sodnik Dufour je bil proces prevzel šele včeraj namen tu o-bolelega tovariša; nocoj, pred poslednjo razpravo, Je hotel atvar dodobra proučiti. "... ta Jean Mouchoir, ki me je takrat pri Reimsu rešil iz rok Nemcev, me ranjenega zavlekel v zaledje in tvogal pri tem svoje lastno ilvljenje, takrat. de vetnajsto pet najetega.,." In počasi so mu le druge okoliščine prišle v spomin. Mladi no bili takrat In navduleni, ko no naskočili nemška Unije. Potem Je omedlel, osvestil as Je šele v lasaretu, s glavo vso v obvezah . . . Jean Mouchoir ga je bil rešil, ta Jean Mouoholr nemara, ki j« danes ... kaj Je ta človek zagrešil? Kruh je ukradel, nekaj alro-vega masla in klobaso. In steklenico konjaka ... a to najbrž samo la priložnosti. Mogoče si drugnfte nI vedel več pomagati, mogoče Je bil sestradan ko zapuščen pes. obseden samo od ene misli: najesti se. ftkoda. dobiti bi bil moral to stvar prej v roke . . . Mora) bi bil IU k nJemu, na do« — niso ga zapr)l, saj se ni bilo bati, da bi pobegnil, imel Je ženo in o» troka; potnik je bil. In kazen ni mogla biti velika, morda dva meseca zapora, pogojno . . . vendar, madež bi mu ostal, kakor veriga na nogi, kamorkol bi šel. Ta J H je, mogoče iz obu pa. zaradi lene In otroka, toda dopisnica . .. Ce jutri oba glavna izvedenca spoznata piaavo na dopisnic za njegovo . . . potem ne pomn-ga nobeno tajenje, potem mora iti zakon svojo neizprosno pot "Ali je to tisti Jean Moo-cholr? . . ." Sodnik je tel spat pozno noč, bilo je le dve zjutraj, in moreče aanje ao ga preganjalo. Zdajci je rezko zabrnel alarmni zvonec. Zvonec iz delovne sobe, Dufour je planil pokonci, brez pomilljanja pograbil revolver na nočni omarici, prižgal luč in skočil v drugo sobo. Z naperjenim orožjem je stal Um nasproti molu, ki je trepo-tal od strahu In široko upirnl oči v sodnika. Čeprav je od takrat minilo «o sedemnajst let, jo sodnik 1T~ dsrle na prvi pogled spoznat v vlomilca Jeana Mouchoirja, M-rfega Jeana Mouchoirja. k! ga je takrat v šampanjski bitki i» 'Torej ste res vi vlomili Pigeonovo trgovino?" "Da, gospod sodnik," je z ubitim glasom pritrdil Jean Mouchoir. In zdaj vas je strah te dopisnice, kaj ne?" S temi besedami je vzel sodnik Dufour iz svežnja aktov u-sodno dopisnico in jo položil na mizo. Te dopisnice, ki naj vam ne-ovrgljlvo dokaže . . ." Mouchoirjeve oči so visele na drobni dopisnici kakor priklenjene. V veliki sobi je zavladala smrtna tilina. Sodnik Dufour se je le bolj sključil na naslanjaču, glavo je pobesil med ramena, in v duhu je zagledal sliko iz davnih dni: Visel je nevarno ranjen močnih rokah,' ki so ga vlekle seboj, dokler ni bil na varnem sredi svojih čet. In čudno melanholično, otožno je začul pesem vojakov v zaledju: "Quam Madeion vient nous servis boire . . ." Tiho, neslišno so sodnikove ustnice spremljale melodijo. In med tem je v njem dcfeorel nezaslišan sklep. Zdajci je vstal, prodirljivo pogledal trepečočega vlomilca nato mu je pa zletel pogled priprtemu oknu. Pograbil akte Jeana Mouchoirja, jih vzel pod pazduho in odlel z nji mi molče v svojo spalnico. Rumenkasta dopisnica s spa čeno pisavo je ostala na pisaln mizi. Dufour je utrnil luč, stopil oknu in pogledal skozenj.. Med lo je mesec razsvetljeval vrt pred hilo, pa vendar dovol. jasno: ni te minila minuta, ko je sodnik zagledal temno senco hitečo čez vrt. Gledsl je za njo, in njegove ustnire ao podzavestno mrmrale takratno pesem : "Quand Medelon vient nous servir a boire . . ." Obrnil se Je, privil luč in se vrnil v delovno sobo. Bila je praana. Vlomilec se ni bil ničesar doteknil. Njegova zlata ura je letala kakor poprej na pisalni mizi in komaj slilno likala. Nič ni manjkalo — le rumene dopianioe nI bik» več. Izza dreves na vrtu je vstajal alvi dan. Sodnik Dufour se je zdel srečen. skoraj razposajen. Oči so ae mu svetile v čudno mehkem leeku. In njegove miall so se oblikovale v polglasen stavek: Ml«po je, kadar človek poplača atar dolg." Potem Je napiaal ček na precejšnjo vsoto in spremno pismo za banko, naj polije denar brez navodbe pošiljale* neki gospe Mouchoirjevl. Naslov je dobil v aktih. Nato je vzel veliko belo polo Iz levega predala pisalne mize in napisal ostavko na državno službo. Roka ae mn nI tresla in njegov podpis je bil trden in jasen. Življenje Chicagu. Človeška slepota je v tem, da se nam zde nekatere stvari taco važne, da najvažnejših ne poznamo. Razum ni bil ljudem le v no-t>eni dobi življenjski svetilnik, nego kandelaber, v katerega ao se vedno zaletavali ;%il jim je vedno največja spodtika. o - ■ Egoist je največji sovražnik človeštva., Da, nihče vsega ne ve, tega ne vedo. o Kultura je samo izgovor, da nismo divjaki. o V svetu idej manjka samo dejanj. o Dokazati komu, da ni pame ten, res ni tako težko, toda dokazati drugim, da si sam pameten, je mnogo težje. a Individualisti so slabiči, ki se boje, da bi utonili v skupnosti, o Cisto znanost lahko rodi le popolna svoboda, a popolno svobodo lahko rodi tudi le popolna, neodvisna in Čista znanost. Znanost sme biti podvržena le interesom razuma. o Človek ni nikdar velik, veliko je lahko le njegovo delo, ki je koristilo skupnosti. Priznaj vsem, da si bodo verjeli, obsodi *e vsi te bodo sovražili. Samo, če si samoljubeij čakuješ hvaležnosti. OFFICE Ustanovljen pred CENE SO Z1 Preiskava zastonj _ Naaproti Davis "lr"u,u- Z 1 ] SMERNI 32 6 S. STAT t S Ves izmučen in iz rdi Pred vet leti j« »lavni tdrank lanaftel »draviino mut, ki k vslo n* njesovih bolnikih . it ¿»im i lih In unlCcnih organu*. ki bIm 4 potrebno In ao rabili ton là,. T» \ sedaj prodaja v vaeh Maraak n SO ta en dolar ta eno mmttno mm Ako po deajaotlb dneh ntaU I v ms «M dolar. Samo »oj*te k karnarJu is et naroiHe MUGa-TONS—pasitedabo Nuža-Tor. V JUGOSLAVIJO Prijetno jo potovati na Hamburg-Amsrkaa Uaa parnikih v kateremkoli časa, kajti opremljeni aa • STABILIZATORJI (Antl-RoU Tanka) ki amanjšajo gnganje parnika na minima*. Is Nw Tsffcs Nthče ne more najti pravice vae. ki jih druži trpljenje, mora družiti tudi težnja za pravico. a Mnogi se kesa jo. če ao storili kaj dobrega, skoraj nihče ae pa ne kesa. če je komu Ikodoval HAMBURG-A m N. Michigan Ara. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt spadajocajj» Tlaka vabila za veselice !n shode, vizitnice, M knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hmlj slovaškem, četksm, nemškem, angleikem jezika M V0D8TV0 TISKARNE APELIRA NA Û^j a N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI aa pojasnila dajo oošotro tlakam* oae smerne, unijsko dalo »res «sto Vi Ccaa Pilite po Informacije as ns^ee- S.N.P.J. PRINTER MI7SI So. t «—dalo , .. M