Poštnina plaCana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V nedeljo, dne 3. julija 1927	St. 146. Posamezna Številka 3 Din
Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno Z40 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala
celoleino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 Stolp, peli I- vrsto mali oglasi po 1 SO ln Z D,večji oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-SO, velik) po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din
Izide ob 4 zjutraj
razen pondel)ko In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/1« Vtokoplsl se ne vračalo, neiraalclrana pisma se ne aprefemato Uredništva telefon St. 2050, upraiinlStva St. 2328
Političen list sta slovenslci narod
v*
Uprava le vKopltartevl ul.St.e * Čekovni račun: Clubljana Štev. lO.dSO ln tO.349 xa lnserate. Sarajevo St.7563, Zagreb St. 39.011. Praga ln Dunal St. 24.797
Revija naše mladine
Ko se je pred dobrimi dvajsetimi leti ustanavljalo orlovstvo, so se nasprotniki zlohotno rogali in napovedovali katoliški mladinski telovadni organizaciji skorajšen konec. Smatrali so orlovstvo kot golo posnemanje sokolstva, brez lastne ideje, brez drugega cilja, nego delati konkurenco svobodomiselnemu sokolstvu. Kar se je dalo zlega izmisliti in bedasto surovega izreči, vse to so si nasprotniki izmislili in rekli, odnosno zapisali proti Orlom. Danes, o tem smo prepričani, se tega sami sramujejo in zavedajo, da se njihov dan nagiba k večeru, orlovstvu pa dan šele vstaja.
Res je pač, da je slovensko sokolstvo, ko se je popolnoma odtujilo ljudstvu in njegovim predanjim ter se vdinjalo političnemu liberalizmu, dalo povod, da se za ljudsko mladino ustanovi nova prosvetna organizacija, v kateri bo gojila telo, toda predvsem duha in ideale, ki niso omejeni na časne cilje. Tako je nastalo orlovstvo, ki je morda posnelo po sokolstvu kako zunanjo obliko, ki je pa sprejelo čisto novo, popolnoma lastno, sokolstvu čisto tujo vsebino; negovanje krščanskih idealov moštva in ženstva.
Dvajsetletni razvoj orlovstva in njegovi uspehi kažejo, kako samorasla je njegova zamisel, kako nujna zahteva je ta organizacija za polno udejstvovanje ka-tolištva v sedanji dobi. Ta doba je prerasla enostransko nacionalistično misel, pokopala liberalizem in stremi po domovinski ljubezni v bratstvu vseh narodov v novo poduhovljenje človeštva. To je pa bistveno krščansko stremljenje.. Zato je Orel rojen v novo dobo in zanjo, dočim stare nacionalistične organizacije odmirajo in zaman skušajo z novo dobo navezati notranje vezi.
Skopo odmerja Orel svoje javne nastope. Parade mu niso cilj, komaj sredstvo. V tišini duhov, po domovih in društvenih prostorih se vrši njegovo glavno delo. Tu plemeniti srca in jekleni voljo, tu oblikuje značaje, ki jih ne bo omajal noben vihar. h njegovih vrst rastejo Slovencem možje in žene, ki jamčijo, da bo naš narod tudi v bodoče ostal zvest samemu sebi, svoji veri, svoji delavnosti, svojemu poštenju, svoji srčni kulturi, svoji stremljivosti na vseh poljih človeškega napredka. Rod, ki ga vzgaja orlovstvo, nam jamči, da ostane slovenski narod steber in sol naše narodne države, ki jo je Previdnost očividno določila za velike naloge.
Ko bodo torej danes orlovska krdela korakala po slovenski prestolnici na Stadion, ki je že sam po sebi veličasten spomenik životvorne orlovske misli, jih bodo naša srca blagoslavljala, pozdravljali jih bomo iskreno in toplo, kakor nositelje naše bodočnosti. Zavedali se bomo, da biti Orel, pomenja biti mož, pomenja biti neutruden v stremljenju za popolnostjo, za vzori, ki vodijo navzgor, do sreče, ne samo posameznike, marveč tudi narode. Le preredkokrat imamo priliko, da vidimo te naše mlade viteške čete, zato nam bo današnja smotra kakor praznik v prazniku. A tudi Orli morajo Iz tega nastopa črpati zavest, kako visoko jih ceni in ljubi slovensko ljudstvo, dobiti morajo novih pobud, novega ognja, da pohite do novih uspehov in novih zmag.
Bog živi!
L. VILHAR
urar v LJubljani se je preselil iz Dunajske ceste na
SvPetra cesto 36
(pri Zmajskem mostu).
Pašičevci in demokrate proti šefu vlade.
r Belgrad, 2. julija. (Izv.) Aca Stanojevič še vedno ni sklical odločilne seje radikalne stranke. Še vedno se posvetuje s posameznimi prvaki pašičevcev o korakih, ki jih bodo storili v svrho zasiguranja svojih mandatov.
Kakor smo izvedeli iz njihovih vrst, se na teh sestankih govori največ o proglasu, ki ga bo glavni odbor razdelil na vse pristaše radikalna stranke, Iz njihovih vrst smo zvedeli, da bo ta proglas precej oster in da bodo zavzeli odločno stališče proti vladi.
Predvsem se bo v tem proglasu naglasilo, da je Marko Trifkovič kot predsednik narodne skupščine ob priliki poslednje krize kralju svetoval sestavo delovne vlade, češ, da je radikalni klub pokazal dovolj dobre volje, da bi podpiral Vukičevičevo vlado in da bi Vukičevič prav lahko delal s skupščino. Ker pa je svojevoljno brez poprejšnjega sporazuma z radikalnim klubom zahteval volivni mandat, se ta njegov korak obsoja. Obenem se tudi kritizira delovanje vlade po razpustitvi skupščine.
Pašičevci so mnenja, da je njihov položaj
zelo ugoden in so glede svojega uspeha veliki optimisti. Od ljudstva dobivajo vsakodnevno proteste, v katerih se opisujejo nasilja, katerim so pašičevci izpostavljeni.
Velja Vukičevič nam2rava na drugi strani v najkrajšem času odpotovati v notranjost Srbije, da bi vsepovsod postavil kandidature svojih prijateljev. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal sedanji poštni minister Vlajko Kocič.
Demokrati so vsled tega Vukičevičevega potovanja zelo nezadovoljni. Po njih mnenju potuje Vukičevič samo radi tega, da bi se izognil obveznostim, ki bi jih moral izvršiti. Poleg tega dobivajo demokrati istotako vesti, da ni dobil policijski aparat nobenih navodil, ki bi bile njim v korist in da so njihovi pristaši izpostavljeni precejšnjemu terorju.
Jutri bo v Belgradu prvi volivni shod demokratske stranke, na katerem bo Davidovid imel programatičen govor. Zunanji minister Voja Marinkovič je danes odpotoval v Poža-revac v svoj volivni okraj, da istotako tudi osebno prične z agitacijo.
Corriere della Sera o jugoslovansko-
italijanskih pogajanjih.
Rim, 2. julija. (Izv.) »Corriere della Sera« objavlja pod naslovom »Problem, ki ne obstoja«, daljšo noto o razgovorih med Jugoslavijo in Italijo. List ugotavlja, da polaga jugoslovansko časopisje preveliko važnost na razgovore med Mussolinijem in Rakičem, ki se je vršil istočasno kakor razgovor med Bo-drerom in Marinkovičem. O čzm se je v Rimu razpravljalo, ni mogoče reči. Vendar je skoro absurdno misliti, da so se s temi razgovori pričela splošna pogajanja o jadranskem vprašanju, ki za Italijo po sklenitvi nettunskih konvencij in tiranskega pakta ne obstoja več. Nesmiselno bi bilo začeti nova pogajanja o teh dveh pogodbah, ki nista v nobeni medsebojni zvezi. Jugoslavija še ni ratificirala ne-tunskih konvencij. V ostalem je tudi radi ne-
prestanih parlamentarnih kriz nemogoče ugotoviti, katere struje prevladujejo v zunanji politiki Jugoslavije. Kar se tiče Italije, so njeni nameni, zboljšati odnošaje z Jugoslavijo, evi-dentni. To dokazuje dejstvo, da je številna kupčija z Jugoslavijo kljub dokazom barbarske nestrpnosti, kakor je bil poslednji napad na Italijane v Dubrovniku. Obnovitev prijateljskih odnošajev je mogoča pod pogojem, da belgrajska vlada spremeni svoje smernice, kar pa ni mogoče h ez avtonomije belgrajske politike napram vplivom drugih vlad, ki dobavljajo orožje in ščuvajo Jugoslavijo na vojno.
Z ozirom na resnost lista, ki je drugače v zunanjepolitičnih vprašanjih izredno rezerviran, je članek, posebno zaključek članka, simptomatičen.
Kako se je Byrd rešil.
LETALEC BYRD V PARIZU. — NOVI POLETI ČEZ ATLANTIK.
v Pariz, 2. julija. (Izv.) Ameriški letalec Byrd in njegovi tovariši so danes opoldne dospeli v Pariz. Navdušena množica jim je pri prihodu na kolodvor priredila viharne ova-cije. Pri sprejemu sta bila tudi letalca Cham-berlin in Levine. Letalo »America« bodo prepeljali na letališče Le Bourget, kjer ga bodo morali vsled tsžkih poškodb temeljito popraviti.
v Pariz, 2. julija. (Izv.) Letalci z aero-plana »America«, ki so danes prispeli v Pariz, so v pogovoru s časnikarji o poletu povedali še naslednje: Če bi živeli še tisoč let, bi ne mogli pozabiti vseh težav, ki smo jih morali na svojem poletu prestati. Proti deseti uri zvečer in okrog polnoči smo dvakrat leteli nad Parizom, ne da bi kaj vedeli za to. Enkrat smo zapazili skozi meglo velik ogenj, o katerem smo mislili, da prihaja od kakega svetilnika.Bil pa je to najbrže odsvit iz železnih topilnic v Caenu. Tekom devetih ur, ko smo pluli že naprej od Irske, smo imeli stalen težek občutek, da se v megli in temi venomer vrtimo v krogu. Naši radio-aparati niso mogli ugotoviti kraja, ker so številne radio-postaje obenem oddajale signale na nas in so tudi številni amaterji s svojimi aparati telefonirali na naši valovni dolžini. Ko smo končno po mučni peturni vožnji ugotovili, da
nam pričenja zmanjkovati bencin, se ja Byrd odločil, da skušamo pristati, naj stane, kar hoče. Mislili smo, da se nam bo letalo popolnoma uničilo. Pri pristajanju so težki motorji aparat potegnili popolnoma v vodo, pri čemer so se poškodovale priprave za pristajanje. Aparat se je vseeno še motel dvigniti, ker so k temu pomagali prazni bencinski rezervoarji. Z vseh strani je udirala voda v kabine, zato smo se hitro pripravili na ločitev od letala, pobrali v naglici najvažnejše papirje in zastavo, ki smo jo vzali s seboj za predsednika republike Doumerguea. Z vso naglico smo napolnili kavčukasti čoln z zrakom in odšli proti obali. Čeprav smo bili do skrajnosti utrujeni, se je naše razpoloženje naenkrat dvignilo, ko smo prispeli do proda na obali. Prvi, ki nas je zagledal, je bil neki kolesar, ki se nas je prvi hip močno ustrašil. Nato pa je odšel v vas in obvestil prebivalstvo o dogodku.
Francoski letalski konstrukter Bleriot je izjavil v nekem pogovoru, da namerava francoski letalac Drouhin tekom treh tednov z aparatom sistema Bleriot poskušati polet iz Pariza v Newyork.
Iz Friedrichshafcna namerava stotnik Courtny že 7. julija nastopiti pot v Newyork v hidroplanu »Dornier-Napier-Wal«.
Dementi.
r Belgrad, 2. julija. (Izv.) Iz zunanjega ministrstva se sporoča: »Glede vesti, ki so jih prinesli nekateri časopisi, da se med kraljevino SHS in Turčijo vodijo pogajanja za, sklenitev trgovinske pogodbe in prijataljstva med našo kraljevino in Turčijo, smo pooblaščeni izjaviti, da so vse te vesti neresnične in v celoti izmišljene.
Davidovič proti samostojnim demokratom.
r Belgrad, 2. julija. (Izv.) Današnje časopisje prinaša izjavo Ljube Davidoviča slovenskim demokratom proti sam. demokratski stranki. Tej izjavi se pripisuje izredna važnost. Pribičevičev glavni organ »Reč« je radi
te izjave ogorčen in zahtava od Davidoviča, da to izjavo demantira ali vsaj pojasni.
Radičevci.
Slovenski in hrvatski radičevci so se sporazumeli, da si Slovenijo razdele tako, da bo v mariborskem okrožju kandidiral Stjepan Radič, v ljubljanskem Ivan P u c e 1 j, v Ljubljani dr. Drago M a r u š i č. Med drugimi kandidati navaja »Jutarnji list« dr. Vekoslava Kukovca in Albina Prcpcluha.
Značilno za ■slovenske radičevce, ki so zadnji čas podčrtavali slovenstvo je, da v popolnoma slovenskem okrožju kandidirajo Stje-pana Radiča To je najboljše znamenje, da slovenska kmetska stranka sploh nima nobene samostojnosti več.
Ljutomer - mesto.
r Belgrad, 2. julija. (Izv.) S kraljevim ukazom od 30. junija 1927 je bil trg Ljutomer povzdignjen v mesto.
IMENOVANJA IN NAPREDOVANJA V
UPRAVNI SLUŽBI V SLOVENIJI.
r Belgrad, 2. julija. (Izv.) V politični upravni službi so imenovani: dr. Ivan Karlin, ekonomsko-finančni referent prosvetnega ministrstva v pokoju, za političnega upravnega uradnika I. 5., dr. Matej Buliač, višji komisar ministrstva za socialno politiko v pok., za političnega upravnega uradnika I. 6., Ivan So-telšek, pisarniški ravnatelj ministrstva za trgovino, za pisarniškega ravnatelja III. 1. Vsi trije pri velikem županstvu v Ljubljani. — Napredovali so: V politični upravni službi za pisarniške upravne uradnike: Karel Jirak v Krškem, Ivan Šabec v Ljubljani, Franc Jenko v Laškem, Franc Krek v Kamniku, Alojzij Rozman v Novem mestu, Josip Antončič v Brežicah.
ODLIKOVANJA GASILCEV.
r Belgrad, 2. julija. (Izv.) Kralj je z zlato medaljo odlikoval 135 gasilcev iz mariborske oblasti za zasluge v težavnem gasilskem poklicu.
Pred spremembami v češkoslovaški vladi.
Kake koncesije so dobili Nemci za podpiranje vlade.
v Praga, 2. julija. (Izv.) >Pravo Lidu« poroča, da bodo nacionalni demokratje, ki sedaj formelno še niso zastopani v vladi, stopili vanjo in da bo v tem slučaju narodnodemo-kratski poslanec Ježek dobil mesto železniškega ministra. Dosedanji železniški minister Neuman bi sprejel trgovinsko ministrstvo, ki ga sedaj upravlja i .adnik Perutka.
>Večerny list« poroča o koncesijah, ki so jih dobile nemške vladne stranke za to, da so glasovale za vladni predlog o upravni razdelitvi države. Kot koncesije navaja: šolsko avtonomijo, sanacijo posojilnice v Schlukau in dovoljenje, da dobi v češkoslovaškem generalnem štabu eno mesto tudi višji častnik nemške narodnosti. Predvsem radi zadnje k< ncesije list ostro napada vlado. Nemški minister Spina je na seji kluba nemške agrarne stranke izjaviL da bi prišlo do odstopa celokupne vlade, ako bi nemški poslanci ne glasovali za vladni predlog o upravni razdelitvi. Sestavil bi se nato kabinet, v katerem bi bile zastopane edinole češkoslovaške stranke.
Težaven položaj nemške vlade.
v Berlin, 2. jul. (Izv.) Nemška vlada je ob priliki razprav o zakonu o zaščitnih carinah radi nastopanja nemških nacionalcev prišla v težek položaj. Državni svet (zastopniki pokrajinskih vlad) so vladin predlog sprejeli samo v toliko, kolikor zadeva ureditev uvoznih carin. Odklonil pa je zvišanje davka na krompir in sladkor, kar pomeni za državni profačun zgubo 140 milijonov nmrk. Nemško-nacionalni minister Schiele baje namerava odstopiti v slučaju, da bi državni zbor v ponedeljkovi debati ne sprejel vladnega načrta, temveč spremenjeni načrt, ki ga je sprejel državni svet. Pričakujejo, da bo večina v drž. zboru zavrnila vladno stališče in se predru-žila predlogu državnega sveta. Državni svet je v zadnjem času spremenil tri vladne predloge, med njimi zakon o mladinskem skrbstvu in o zaščiti stanovanjskih najemnikov.
Praznik češkoslovaških legionarjev.
v Praga, 2. jul. (Izv.) Sinoči in danes dopoldne se je na slovesen način slavila deseta obletnica, odkar so Češkoslovaške legije prvič stopile v svetovno vojno. Bilo je to v bitki pri Zborovu. Sinoči so priredile češkoslovaške telovadne organizacije in legionarji po mestu bakljado, mestna hiša je bila slovesno razsvetljena in minister za nnrodno obrambo Uderžal je imel na udeležence sprevoda nagovor. Tudi Hradčani in vse višine okrog Prage so bile veličastno iluminirane. Danes se je vršila v mestu velika vojaška parada z defi-liranjem pred predsednikom Masarykom.
5IARSAL FOCH TASTNI DOKTOR 0XF0RD.
SKE UNIVERZE.
London, 2. julija. Semkaj je prispel maršal Foch, da sprejme na oxfordski univerzi naslov častnega doktorja.
Izjava dr. Korošca.
Gospod urednik! Prosim Vas, da trditev belgrajskih »Novosti«, ki ste jo tudi Vi priobčili v včerajšnji številki svojega cenjenega lista, da sem potoval v Sofijo v posebni misiji, ne odgovarja resnici. Res je samo, da sem potoval v Sofijo po lastni iniciativi v svrho privatne informacije o nekaterih političnih vprašanjih v bolgarski javnosti.
Ljubljana, dne 2. julija.
m
Dr. Korošec.
Seja vodstva SLS.
Včeraj je od šeste do devete ure zvečer zborovalo vodstvo SLS. Sejo je vodil strankin načelnik dr. Anton Korošec. Udeležili so se člani vodstva in načelstva polnoštevilno iz vseh okrajev Slovenije, le prekmurski zastopniki so pismeno javili svoje predloge. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o kandidaturah in poročilo o volivnih pripravah v posameznih okrajih. Razprave so se živahno udeleževali skoro vsi zastopniki. Vodstvo je ugotovilo, da so strankini somišljeniki v vseh okrajih izrekli zaupanje svojim dosedanjim poslancem in povsod žele, da se isti zastopniki zopet postavijo za kandidate, kjerkoli je to mogoče. Poročila zastopnikov iz okrajev so soglasno javljala, da SLS povsod izvrstno stoji, da ljudstvo splošno odobrava njeno delo in bo v strnjenih vrstah glasovalo za njene kandidate. Zastopniki železničarjev so poročali o agitaciji SDS med njimi, pa tudi poudarili, da železničarji tej agitaciji ne nasedajo, da so točno poučeni o položaju in so hvaležni SLS, da je tedaj, ko je bila na vladi, s svojim vplivom preprečila toliko hudega za ta stan. Demagogijo SDS ravno železničarji najbolje poznajo, ker so na ta račun že veliko trpeli. Prosili pa so zastopniki nižjih železniških uslužbencev, naj vodstvo stranice poskrbi, da posamezni predstojniki ne bodo železničarjev terorizirali in jih silili, da bi volili SDS. Vodstvo je dalje razpravljalo o zahtevah kmetov, delavcev, obrtnikov, javnih in zasebnih nameščencev ter ugotovilo vse stanovske težnje in zadeve, ki jih mora uveljavljati naš poslanski klub v bodočem parlamentu.
V	najlepšem razpoloženju in veselem soglasju so se izdelali predlogi za današnji zbor zaupnikov. Seja vodstva je dokazala, da gre SLS z vsem elanom v volivni boj.
Vedno enak.
Ta naslov, ki ga je dal »Narodni dnevnik* "svojemu včerajšnjemu uvodniku, najbolj velja za ta list sam. ND smatra pred vsakimi volitvami za svojo nalogo, da agitira za abstinenco pri glasovanju. Sedaj prorokuje, da bo abstinenca pri prihodnjih volitvah v Ljubljani dosegla že 5000 in bodo abstinentje najmočnejša stranka. Po modrosti ND so temu krive vse stranke, SLS posebej. Poglejmo, kaj velja ta modrost.
SLS postavlja svoje kandidature po svojem strankinem pravilniku. Kandidate SLS postavljajo strankini zaupniki po svoji vesti in najboljši vednosti. Pri tem pazijo, da postavijo izmed strankinih pristašev za kandidate ljudi, ki bodo mogli dotični okraj in vso Slovenijo najbolje zastopati. ND pravi, da ni prav tako in govori o komandi. Čisto pravilno on trdi, da nekateri ljudje teh kandidatov, ki jih postavljajo zaupniki SLS, ne marajo. Recimo, da je tako. Sedaj nastane vprašanje, ali se mora stranka ozirati na svoje somišljenike in zaupnike, ali na tiste, ki jim kandidati iz vrst SLS niso všeč. Na to vprašanje menda ni treba odgovoriti.
Drugo pa je komanda. Kdo komandira? Kdo je pod komando? Izvoljeni zaupniki določajo kandidate sebi in tistim, ki so jih za to pooblastili. Ali je to komanda? Tistih, ki s kandidaturami niso zadovoljni in niso strau-kini somišljeniki, nihče ne more kandidirati, nihče jim ne more ukazovati, da naj ne postavljajo svojih kandidatov, nihče jim ne brani, da zanje glasujejo. Če pa svojih kandidatur ne postavijo, zopet lahko svobodno izbirajo med obstoječimi listami in kandidati in glasujejo za tisto, v katero imajo največ vere ali pa — če mislijo, da je to političen napredek — ostanejo doma.
Prav dobro vemo, da ni nobene stranke, ki bi bila tako idealno dobra, da bi si ne bilo mogoče misliti boljše in tudi tista, ki jo kliče ND, bo polna napak.
Odkrita beseda, kakor ND imenuje svojo modrost, torej ni prav nič novega, je spadala med staro šaro, še preden je bila napisana. ND se v tem slučaju še preko politične abecede ni prikopal.
Sf>oai scs
V	nedeljo dne 26. junija se je vršil shod SLS kaj lepo v Fari pri Kosbelu. Ob najlepši udeležbi je poročal g. posl. 6 k u 1 j. Po pol-drugournem govoru se je izrekla na predlog C. g. Dimnika zaupnica dr. Korošcu, Jug. klubu in zahvala posl. S k u 1 j u. Da res skrbi naS poslanec za nas, je dokazal ponovno zopet sedaj, ko je nam po lastni inicijativi prc-skrbel lepo podporo za naš čipkarski tečaj, ki se bo odslej se lepše razvijal. Čipkarstvo jo baš g. ŠkulJ ustanovil pri nas, ki nam donaša tolt koristi, da Hrvatice celo iz Sušaka hodijo si ogledavat tečaj in ga želo tudi tam.
Mednarodni kongres trgovskih zbornic.
v Stockholm, 2. julija. (Izv.) Mednarodni kongres trgovskih zbornic jc danes sprejel več važnih sklepov, ki sc nanašajo na postopno odpravljanje carinskih omejitev. Kongres apelira na svet Društva narodov, da čimpreje mogoče preide k izvedbi sklepov svetovne gospodarske konferencc in izvede zahteve posameznih delsgacij. Zastopniki v posameznih državah naj zahtevajo od vlad, da v gospodarstvu vodijo politiko po smcrnicah, ki jih je začrtala svetovna gospodarska konferenca. Prišel je čas, ko je treba zajeziti nadaljnje omejevanje svobode v trgovini po zaščitnih carinah. Mednarodni razgovori za odpravo vizumov v mednarodnem prometu naj se nadaljujejo, ker je to vprašanje eno izmed najvažnejših predpoogjev, da se pospeši mednarodni promet in doseže večja prostost v blagovnem prometu. Končno je kongres sklenil predlagati, da se sprejmejo mednarodne konvencije, s katerimi se bo olajšalo postopanje pri carinjenju. Vse vlade se pozivajo, da v trgovinski politiki delajo po smernicah, ki jih je začrtala svetovna gospodarska konferenca. Kongras se je izrekel tudi za popolno svobodo vseh v produkcijskem življenju udeleženih faktorjev in proti vsem umetnim oviram, ki kapitalu otežkočajo svobodno gibanje.
Dalekosežni načrti ameriškega letalstva.
v New York, 2. julija. (Izv.) Predsednik Coolidge, ki kaže veliko zanimanje za zadnje uspehe v letalstvu, je dal objaviti, da mu je polkovnik Lindbergh stavil predlog, naj se zgrade na morju posebna pristajališča za zrakoplove in postavijo veliki svetilniki. Zdi se, da je sprejel Coolidge ta predlog z velikim odobravanjem in bo najbrže v kratkem času sklicano mednarodno posvetovanje o tej zadevi.
Ameriški kapital in politika.
v London, 2. julija. (Izv.) V tukajšnjih fin. krogih je napravila senzacijo dneva vest »Ex-change Tclegramm« iz Newyorka, da se je konferenca bančnih predsednikov izrekla za dovolitev ameriškega posojila Franciji. Razpravljali so tudi o vprašanju delne revizije Dawesovega načrta. Agencija trdi nadalje tudi, da se bodo podpirale zahteve Nemčije glede izpraznitve Porhurja in glede finančne podpore pri izvajanju Davvesovega načrta, za slučaj, »da bo Nemčija podpirala druge velesile pri izoliranju Rusije«.
Macedonske želje.
v Sofija, 2. julija. (Izv.) V sobranju je govoril danes v imenu macedonske skupine poslanec Kulišev in izjavil, da se njegova skupina pridružuje vladni politiki miru in dobrih odnošajev s sosedi. Poudaril pa je, da ta prizadevanja ne najdejo vedno pravega odmeva. Tudi pri Društvu narodov se vprašanje Mace-donije ne vpošteva dovolj. Zahteval je, da bolgarski parlament nastopi za pravice bolgarskih manjšin. Macedonci niso nikaki apostoli srbsko-bolgarskega zbližanja, ravnotako pa v tem oziru ne bodo stavljali nikakih zaprek, ako bodo predpogoji za to zbližanje podani. Macedonsko vprašanje nikakor ni vprašanje bolgarsko-srbskega zbližanja. Macedonci zahtevamo, da se urede pereče zadeve macedonskega ljudstva od vseh držav, ki imajo nad Macedonci oblast. Koncem svojega govora je omenil tudi dogodke ob priliki potovanja Pavla Radiča po Mace-doniji in označil nastopanje jugoslovanskih oblasti kot »dejanja belega terorja«.
Egiptovski kralj pri papežu.
Rim, 2. julija. (Izv.) Verjetno je, da bo egiptovski kralj Fuad ob svojem prihodu v Rim zaprosil pri papežu za avdienco. Odno-šaji med Egiptom in Vatikanom so namreč zelo prijateljski. Papež je še včeraj sprejel frančiškanske romarje iz Egipta, katere je vodil msgr. Nutti, apostolski vikar v Aleksan-driji. Papež je vikarja sprejel v posebni av-dienci. Verjetno je, da sta se razgovarjala o Fuadovi avdicnci.
MAŠA ZA »PRESTOLONASLEDNIKA« OTONA.
v Dunaj, 2. julija. (Izv.) Danes se je vršila v kapucinski cerkvi ustanovna sv. maša ob priliki godovnega dne prestolonaslednika Otona, katero je ustanovila cesarica Cita. Sv. maše so se udeležili med drugimi tudi številni zastopniki svoječasnega dvornega plemstva. Ko jc hotel predsednik »cesarju zveste ljudske stranke" po maši imeti na stopnicah pred cerkvijo govor na vse, ki so sc udeležili maše, je pristopil k njemu policijski uradnik in mu je govor zabranil. To je izzvalo pri navzočih burne proteste.
PRAVILNO POSTOPANJE PRAŠKE VLADE NAPRAM SVOJIM KATOLIČANOM.
v Praga, 2. julija. (Izv.) Z ozirom na to, da sc bližajo husitske slavnosti, ki sc bodo vršile 6. t. m., in ki so 1. 1925. radi udeležbe predsednika Masaryka in češkoslovaške vlade na teh slavnostih privedle do ostrega konflikta z Vatikanom, katerega posledica je bil odpoklic papeškega nuncija iz Prage, izjavlja neka odlična osebnost v »Bohemiji«, da bo pri letošnjih slovesnostih vlada s svojim zadržanjem dokazala katoličanom svojo dobro voljo
in bo spoštovala želje av. Stolice, kljub temu,
da je ta izjavila, da nima nič proti temu, če se kdo od vlade udeleži teh slovesnosti kot privatna oseba. Da obstoja v tem vprašanju za želje katoličanov veliko razumevanje, sc navaja kot značilno dejstvo, da je predsednik Masaryk ob slovesnostih na delavski olimpiadi v Pragi zapustil svojo tribuno, predno se je začela izvajati simbolična predstava, kako delo premaga monarhijo, pri čemer so monarhijo zastopali tudi predstavniki višjega klera in cerkveni dostojanstveniki.
SLEPARSTVO Z MUSSOLINIJEVIM
PODPISOM, v Rim, 2. Julija. (Izv.) Danes se je pričela tu razprava proti trem znanim rimskim
osebnostim, nekemu odvetniku, nekemu slikarju in nekemu profesorju, ki so bili obtoženi, da so več bank in privatnih oseb ogoljufali za znesek, ki presega vsoto 1 milijon lir. To veliko vosto denarja so si pridobili na ta način, da so spretno ponarejali Musso-linijev podpis.
DE PINEDO ODLIKOVAN OD PAPEŽA, v Rim, 2. julija. (Izv.) Papež je sprejel danes v avdijenci italijanskega letalskega polkovnika de Pineda in mu izročil spominsko kolajno.
POTRES V EGEJSKEM MORJU, v Rim, 2. julija. (Izv.) Seizmograli tukajšnjega seizmološkega zavoda so nocoj zaznamovali potres v daljavi 500 km. Ognjišče potresa je najbrže v Egejskem morju.
ODSTAVLJANJE KOMUNISTIČNIH
ŽUPANOV, v Pariz, 2. julija. (Izv.) Komunistični župan in občinski svetovalci v občini Vitry pri Parizu so bili odstavljeni od prefekta, ker so izdali več oklicev, v katerih pozivajo prebivalstvo, da nastopi proti novemu načrtu o organizaciji ljudstva za slučaj vojne.
PODPORA FRANCOSKE VLADE OLIMPIJSKIM ATLETOM, v Pariz, 2. julija. (Izv.) Zbornica je odobrila kredit v znesku 9 milijonov frankov, da se omogoči francoskim atletom udeležba pri olimpijskih igrah v letu 1928.
KEMAL PASA V CARIGRADU, v Carigrad, 2. juL (Izv.) Kemal paša je včeraj prišel v Carigrad. Njegovo Jahto so do Dolmabagadše spremljale vojne ladje in drugi brodovi. Na tisoče ljudstva je stalo ob vbodu v Bospor in je prirejalo Kemal paši navdušene ovacije.
RUSKE OBLASTI PROTI ŠPIJONAŽI. v Moskva, 2. jul. (Izv.) V razpravi proti devetim Poljakom, ki so bili obtoženi špijo-naže proti Rusiji, je bil eden obtoženec obsojen na smrt, dva sta bila oproščenaj šest pa je bilo obsojenih na daljšo ječo.
ŠPORTNE VESTI, v Praga, 2. julija. (Izv.) Igra med »Spar-lo« in >Slavijo« je končala z rezultatom 2 : 0 v korist »Sparte«. Igra ni bila zadovoljiva.
v Dunaj, 2. julija. (Izv.) WAC je premagal >Hakoah« z rezultatom 5 : 1 (3 : 1). Igra med novim prvakom »Admiro« in prejšnjim zmagovalcem >Rapidam« se je končala z rezultatom 3 : 3 (2 : 2).
MEDNARODNI ANTINIKOTINSKI KONGRES, v Praga, 2. Julija. (Izv.) Danes se je pričel v Pragi mednarodni antinikotinski kongres. Zastopani so udeleženci iz celega sveta. Prirejena je tudi razstava, kjer je v slikah in knjigah razvidno delovanje antinikotinskega gibanja.
NESREČA PRI AVTOMOBILSKIH DIRKAH.
v Pariz, 2. julija. (Izv.) Pri današnjih avtomobilskih dirkah za veliko darilo francoskega avtomobilskega kluba se jc na dirkališču Mon-tliery ponesrečil znani dirkač Courcelles. Prevrnil se je voz in je bil na mestu mrtev.
PREGLEDOVANJE NEMŠKIH VZHODNIH UTRDB.
v Berlin, 2. julija. (Izv.) V spremstvu generala von Powel bodo v pondeljek odšli francoski in belgijski vojaški izvedenci iz Berlina, da si ogledajo utrdbe na vzhodni nemški meji.
OGROMEN PREBITEK V AMERIŠKEM DRŽAVNEM PRORAČUNU. Washington, 2. julija. Ameriški zakladni urad objavlja, da znaša prebitek v preteklem proračunskem letu 635 milijonov dolarjev. To je največji prebitek v zgodovini ameriških državnih financ.
Dopisi
Križe pri Tržiču.
Ker se širijo vedno govorice po občini, da sem krrt župan povzročil občini velike stroške s tem, da sem pustil posekati tri smreke Markiču Ivanu v Ziganji vasi, in pa radi tega, ker je občina Križe z svojo tožbo proti meni pod bivšim gerentstvom propadla ter plačala Din 8022 Din pravdnih stroškov, zato podpisani podajam nastopno pojnsnilo vsem, katerim cela zadeva ni jnsna in so od mojih političnih nasprotnikov napačno poučeni z namenom, mt pred občani odvzeti dobro Ime, ter navajam:
Županstvo se je z dopisom z dne 10. aprila 1926 štev. G01-26 obrnilo s prošnjo na okrajno glavnrstvo Kranj, v kateri se je natančno navedel ves Marlučev položaj, da naj blatrovoli na vsa vpra-
šanja točno odgovoriti, da ne pride kdo v kake
večje stroške.
Na ta dopis je okrajni glavar dne 21. junija 1926 štev. 10.027/26 odgovoril sledeče:
»Štev. 10.027. Županstvo občine Križe.
Po § 5 znk. z dne 26. septembra 1874 dež. zak. štev. 27 plotovi ln žive meje, torej tudi drevesa, ne smejo biti bližje nego pol klaftre od zunanjega robu ceste ali poti. Ali je drevje debelo 15—20 cm ozir. še debelejše ali drobnejše, je brez pomena; glavno je, da stoji v živi meji in da jo ta meja tako blizu ceste oziroma poti, kot določa cit. določilo,
§ 1 cit. zak. prepoveduje odvajanje strešno kapnice in gnojnice na cesto ali obcestno rovišče. Prestopke kaznuje po §§ 26 in 28 omenjenega zakona v zvezi z g 58 obč. reda župan z dvema obč. svetovalcema. 0 event. prizivu odloča okrajni glavar.
Okrajni glavar v Kranju, dne 21. junija 1926.
Žnitlaršič 1. r.<
Podpisani Bem od okrajnega glav. Kranj cit.
zakon natančno izvršil ter se nadejam, da sem ga prav izvršil in tudi, da mi je okrajni glavar pravega citiral; ako ga pa ni, pa nisem kriv jaz, ampak tisti, ki mi ga je citiral. Tako sem jaz podpisani vedno govoril ter govorim danes in bom govoril.
Na to izvršbo je sledila Iv. Markiča pritožba na občinski odbor, ki jo je pa zavrnil. Sledila je nadzorstvena pritožba na okrajnega glavarja v Kranju, ki pa je deloma bila tudi zavrnjena. Cez to odločbo sta se pritožila oba, županstvo in Mar-kič. Rešitev je bila ta, da politična oblast nima razsojati o Markičevi pritožbi, ampak, ako se mu je krivica naredila, naj zadevo uredi sodišče. Res je MarkiC po svojem zastopniku vložil tožbo proti občini radi priznanja lastnine, radi odškodnine treh! smrek v znesku Din 300.— ter povrnitev pravdnih stroškov.
Pri občinski seji dne 27. II. se je tožba Markič Ivana prečitala. Občinski odbor je z večino glasov sklemil, da bo vsega tega enkrat konec in da v občinskem odboru prenehajo prepiri in zbadanja in naj se rajši zavzamejo vsi občinski odborniki samo za gospodarstvo v prid občine, tako da naj občina tožbenim zahtevkom Markič Ivana ugodi in pravdne stroške po sodni odmeri plača, dalje jo sklenil odbor, da naj občina tudi krije pravdne stroške gerentstva.
Tozadevni sklep občinskega odbora, nanašajoč se na Markiča, je županstvo potem Markičevemu zastopniku v Ljubljano in sodišču v Tržiču poslalo kot obvestilo, da jo stvar poravnana in da obravnava odpade. Tudi sem Markičevemu zastopniku izjavil, da sem pripravljen v smislu sklepa občinskega odbora pri njem zadevno izjavo podpisati. On pa mi je svetoval, da naj se pusti občina rajše kontumacirati, češ, da je to zanjo najcenejše. Jaz se pa nisem dal kontumacirati, ker bi bila v tem slučaju morala občina še te stroške trpeti, ampak sem šel po nasvetu k obravnavi in sem navajal, da je ta obravnava nepotrebna, ker sem bil priprav-jjen brez obravnave izjavo podpisati. In res je sodnik odločil, da 6troške te sodne obravnave trpi Markič, ker se je bila občina glasom občinskega sklepa z njim tako poravnala, da njegovim zahtevam ugodi, za smreke 300 Din plača, stroške pa po sodni odmeri. Iztekla je toraj sodba od 16. marca 1927 C 16/27/2, ki se popolnoma tako glasi, kakor je že prej občinski odbor sklenil. Stroški so se pa določili na Din 1104.25, ki jih mora občina plačati, tudi kakor je občinski odbor poprej sklemil. Pri razgovorih pred obravnavo pa je Markičev zastopnik rekel, da znašajo stroški okroglo Din 2000.—.
Sedaj pa Markič Ivan nosi tisto sodbo vedno pri sebi in kaže ter čita ljudem, če ga kateri poslušati hoče, ter pravi: glej, župana sem ugnal, vse mora občina plačati, občini je napravil toliko škode, ali jaz ga bom še, da bo moral župan občini te stroške povrniti, ker jih je on zakrivil ter kaže spisani predlog od svojega zastopnika, kako bo pri prihodnji občinski seji predlog prežital občinskemu odboru itd.
V pojasnilo dodajam: Markič je prav precej zrasel ter je prav ponosen nad to zmago, kakor si jo on predstavlja, pa mu jaz povem, da to ni nobena zmaga, ako so vsi moji nasprotniki, njegovi pristaši, glasovali pri občinski seji, da se ne bomo pravdali ter da rajši plačajmo, kar on zahteva, ako so bili prepričani, da sem jaz to zakrivil, ker je po zakonu, da plača župan ne pa občina, če je župan kaj zakrivil. Ravno Markičevi pristaši bi ne smeli za poravnavo glasovati, če bi bili prepričani, da 6em jaz kaj zakrivil, pa so vendar vsi za poravnavo glasovali; jjar je naših zanjo glasovalo, so to storili samo zato, da bi bil že enkrat mir zaradi tistih treh smrek. Pa so se zelo varali, kajti sedaj še-le Markičevi prijatelji hujskajo občane in begajo, kako krivico sem podpisani storil Markiču in kako škodo občini, ko ima sodni sklep na podlagi sklepa občinskega odbora občine Križe.
Toraj izjavljam, ako je kaka škoda za občino to, da sem pustil posekati tri Markičeve smreke, je zakrivil to škodo občinski odbor, ki ni pustil do pravde in sodne ugotovitve, jaz bi na svoje stroške se v imenu občine pravdal, ter nimam še danes skrbi, ako bi ne bilo žc sodnega sklepa. Markiča opravdati. Zato pa bom zoper vse neresnične govorice v tej zadevi, naperjene proti meni, nastopal sodno, ako ne bo miru.
Franc Poljanec, župan. • • •
JurkloStcr. Jurklošterska trirazredna šola je svoje šolsko leto zaključila na Petrovo s prav mično igrico »Šivilja Klara<, ki so jo šolarji nepričakovano spretno vprizorili. Ker je bila to prva dramatična predstava v naši župniji, je privabila obilo gledav-cev. Vsa čast gospodičnama učiteljicama, ki sta orali ledino na talijinem polju. — Nekdo od SDS v Jurkloštru se je nedavno hvalil: »Dokler bom jaz živ, ne bodo zmagali klerikalci v Jurklošlru.< Pri zadnjih občinskih volitvah, 26. junija, so pa dobili klerikalci 17 odbornikov, demokrati 8, samostojni pa nič, ker je bila razveljavljena njihova lista zaradi ponarejenih podpisov. Ali bo omenjeni gospod zdaj še ostal živ?
Slavje pri Sv. Petru. Pri stari prelepi veliki cerkvi Sv. Petra na Kronski gori se je letošnji običajni shod vršil ob Petrovem s posebnim sijajem. Ljudstva 6e je zbralo ob lepem vremenu nenavadno veliko. Procesijo je vodil ob asistenci štirih sosednih župnikov, ter imel ganljivo pridigo preč. monsignor Jan. Krst. Vrežc, ki je prej blagoslovil tudi novo, rdečo, veliko cerkveno bandero, katero so izvršilo č. šolske sestre v Mariboru za 4265 Din. Ima lepi podobi Device Marije v nebo vzete in sv. Tetra, ki ju je napravila s. Julljana Kac. Slavnost je povzdigovajo zlasti prekrasno cerkveno petje ob procesiji in v cerkvi, katero je izvrstno vodil g. nadučitelj Jos Križman iz SI. Jana. G. lesni trgovec Konr. I orber iz Dravograda je med veliko sv. mašo dovršeno na vijolini s spremstvom g. pevovodje izvajal Mozartov »Ave verume in neko Haendlovo skladbo.

■BI
Kaj se godi doma
Znamenit jubilej.
Včeraj, 2, julija, je poteklo 25 let, odkar je kamniški gospod dekan in kanonik Ivan Lav-renčič v dušnem pastirstvu v Kamniku. Dolga je doba četrt stoletja, polna truda, bojev, a tudi zmag in gospod kanonik more s ponosom gledati nazaj na teh petindvajset let, njegovi župljani, vsa dekanija kamniška pa zahvaliti Boga za Njegovo previdnost, ko je pred 25 leti odloČila ravno tega gospoda za njihovega župnika in dekana. Srečen slučaj hoče, da gospod kanonik praznuje letos tudi 70 letnico rojstva in more tedaj Kamnik in okolica praznovati dvojni jubilej svojega duhovnega očeta, enega lepšega in pomembnejšega od drugega.
Preč. gosp. kanonik je bil rojen v Planini pri Vipavi dne 6. januarja leta 1857. kot 6in kmet-skih staršev. Po dovršeni gimnaziji je vstopil v semenišče in bil v mašnika posvečen 27. julija leta 1881. ter nastopil prvo službo v dušnem pastirstvu prihodnje leto 1882. Bil je kaplan v Logatcu, Postojni, Cerkljah, Kranju, administrator v Naklem, župnik in dekan v Šmartnem pri Litiji, dokler ni bil leta 1302. v istem svojstvu izbran za Kamnik, kjer je postal v priznanje svojih velikih zaslug za cerkev in narod duhovni svetnik in častni kanonik.
Ime g. kanonika Lavrenčiča ni znano samo v Kamniku, ampak širom Slovenije in izven njenih mej. Znano je po delu g. kanonika na vseh poljih: cerkvenem, narodnogospodarskem, kulturnem, prosvetnem, umctuostnera in političnem. Njegov največji ponos in najlepši dokaz smisla za umetnost je župna cerkev v šmartnem pri Litiji, zgrajena po njegovi zamisli in neutrudljivi pridnosti. O enakem delu govori župna cerkev v Kamniku, ki jo je bil dal preslikati z lepimi Kozel jevimi al fresco slikami, prenarediti kor in krstno kapelo, namestiti na pročelju mogočne svetniške kipe in ji je poleg mnogobrojnih drugih olepšav letos iz lastnih sredstev v spomin svoje sedemdesetletnice oskrbel dva lestenca pred velikim oltarjem, ki sta glasni priči umetnostnega smisla g. kanonika. Omeniti mora tudi prekrasne orgle v žuipni cerkvi, ki so ponos Kamnika in so zgrajene po iniciativi g. kanonika. O enakem nam priča po njem ustanovljena, sijajno urejena dekanijska knjižnica z lepo čitalnico v župnišču, krasna zbirka umetniških slik v župnišču in popolna preureditev župnišča samega, ki je eno najlepših v

deželi. O finem umetniškem čutu tega tako za lepoto hiše Božje vnetega duhovnika priča tudi lep vrt okoli nje in mali drevored. Pokopališča cerkev je bila pod njim popravljena, Kalvarija tudi.
Iz ljubezni do svojega naroda se je jubilant udejstvoval tudi kot znanstveni pisatelj in napisal »Zgodovino cerkljanske fare* in zgodovino zidanja cerkve v Šmartnem pri Litiji.
Delo jubilantovo nu političnem polju je preveč znano, da bi je bilo treba klicati v spomin. Kot dolgoletni deželni poslancc in odbornik je toliko storil za slovenski narod, da ga bo zgodovina imenovala v eni vrsti z velikimi možmi tiste naše heroične dobe. Ivan Lavrenčič ni bil nikoli prijatelj dolgega besedičenja, on je sovražnik puhle fraze, je mož dela. Slovenska dežela bo vedno pričala o neštetih njegovih uspehih, doseženih po brezprimerni vztrajnosti na polju gospodarskega blagostanja in napredka okraja, ki ga je tako častno zastopal. V mestu Kamniku pa si je kot občinski odbornik in politik, ki je prvi zasadil zastavo SLS na občinsko hišo, pridobil za vse prebivalstvo nevenljive zasluge: o tem pričajo vodovod, električna razsvetljava, široka cesta na kolodvor; ves okraj pa se ima njegovemu prizadevanju zahvaliti za regulacijo Kamniške Bistrice.
Jrbilant je največji prijatelj revežev in vseh pomoči potrebnih. Ubožci so bili povsod in so še posebna briga njegova. Na tihem podpira g. kanonik dobrodelne ustan<yve ali zato tem izdatneje. Ne reče veliko, pa vsakemu pomaga, levica pa ne ve, kaj deli. desnica. Medvojni čas, ko se je g. kanonik naravnost trgal z vsemi mogočimi oblastmi za podpore in oproščenja, je z zlatimi črkami zapisan v zgodovini življenja g. jubilanta, najlepša pa v knjigi življenja pri Bogu, očetu revežev.
Prvo in glavno pa je bilo in jo gospodu kanoniku skrb za Cerkev in dušni blagor župlja-nov. Znani so njegovi prelepi govori, znano delo na polju presv. Evharistije in češčenja Matere Božje. Kongregacije Marijinih družb, Apostolstva mož in fantov in njih enake vedo mnogo povedati o tem najlepšem delu jubilantovem. Sploh, poglejmo kamorkoli, povsod je gospod jubilant med prvimi boritelji za Cerkev in narod. Njegovo apostolsko delovanje zaznamujejo številne verske manifestacije — v Kamniku, Homcu, Domžalah, Grobljah — misijoni, najrazličnejšo nabožne družbe.
Kako veliko je delo kanonika Ivana Lavrenčiča na prosvetnem polju! V celi dekaniji so po njegovi iniciativi in zgledu nastala prosvetna društva, v vseh župiinijah so, samo v treh še ne. Enajst društvenih Domov in petnajst dvoran krasi okraj. Da ne bi društveno delo zaspalo, je g. jubilant prvi ustanovil dekanijski prosvetni odbor. Orli štejejo g. kanonika za svojega največjega prijatelja in pospeševatelja.
Za svoje deio je prejel g. jubilant že nešteto priznanj in odlikovanj, cerkvenih in svetnih, ki smo jih samo deloma omenili. Naj bo prepričan g. jubilant, da so pač najlepše odlikovanje srca njegovih župljanov, srca naroda, ki je zanj storil toliko dobrega.
Gospod kanonik je kljub svoji visoki starosti bolj zdrav svež in čil ko kdaj popreje. Se ved-
no je neutruden in priden ko mravlja, ima smisel za vse, nudi nasvet in pomoč v vsem in vsakomur.
Jubilej g. kanonika Ivana Lavrenčiča, ki je tudi agilen Član kat. tiskovnega društva, v katerem z mladeniško živahnostjo in vnemo zamišlja in podpira vsako dobro iniciativo v prid katoliškega tiska, je praznik za celo Slovenijo, za naš katoliški pokret, za SLS, za kamniško dekanijo in mesto. Dasi odločen in neizprosen v načelih, mu je v politiki tuj odbijajoči duh. Njegova metoda je: ne odbiti, temveč pridobiti, in v vsem mu je krščanska ljubezen vodivno načelo.
Skratka kamor se človek ozre in s kritičnim očesom pregleduje in povprašuje, kdo je to napravil, dobi kratek in značilen odgovor: Gosp. kanonik in dekan Ivan Lavrenčič.
Zato pa g. jubilar lahko reče s pesnikom Vodnikom:
Ne hčere, ne sina po meni ne bo; dovolj je spomina, me dela pojo.
Sodeč po njegovi močni naravi in krepki postavi mu vsi še s tem večjim veseljem želimo: >Še mnoga, mnoga leta uspešnega dela in obilo božjega blagoslova!«
Čestitkam se pridružuje uredništvo »Sloven-ca<r, kateremu je g. jubilant vedno bil najprisrč-nejši prijatelj!
Treznostni kongres v Ljubljani.
Včeraj se je pričel v Ljubljani drugi jugoslovanski abstinentski kongres.
Kongres se je pričel s prisrčnim sprejemom delegatov iz južnih krajev države, ki so prispeli včeraj ob 11. uri dopoldne s posebnim vlakom v Ljubljano. Vseh gostov je dospelo približno okrog 300 in 6icev iz Srbije, Makedonije, Bosne, Vojvodine, Dalmacije in Hrvatske. Srbsko delegacijo vodi predsednik »Zveze trezne mladine«: dr. Milan K o s t i č, načelnik ministrstva pravde v pokoju.
V imenu slovenskih abstinentov je pozdravil došle goste na kolodvoru podpredsednik »Treznosti': g. Rudolf Horvat. Zahvalil se mu je v imenu gostov dr. Kostič, ki je izrazil željo, da bi se misel abstinence čimbolj razširila tudi v Sloveniji. Govor dr. Kostiča je bil sprejet s splošnim odobravanjem. Nato so govorili še zastopniki raznih tukajšnjih društev.
Po sprevodu se je formiral s kolodvora lep sprevod pristašev treznostnega gibanja. Sprevod ja krenil po glavnih ljubljanskih ulicah do realke, kjer so gostje večinoma nastanjeni.
Popoldne ob 4. uri se je vršilo na Taboru ob polni udeležbi zborovanje »Zveze trezne mla-<jthe<'. Zborovanju je predsedoval dr. Kostič, Sveto vojsko je zastopal g. I. i n d i č, Skavte g. K u n a v e r, tabornike pa g. K r a v o s.
Po predsednikovem pozdravnem govoru so bili izvoljeni overovatelji in tajniki. Za Slovenijo je bil izvoljen tajnikom akademik Burja.
Vloženih je bilo več predlogov, ki jih je zbor pozneje pretresal.
Prečitano je bilo obširno poročilo odbora »Zveze trezne mladinec o stanju in delovanju organizacije v društvenem letu 1926-27.
Organizacija ima centralo v Belgradu in deset oblastnih središč. Društvo šteje 23.891 mladih članov, samih abstinentov, ki so organizirani v 309
krožkih. Od teh je v Sloveniji 1605 članov v 21 krožkih.
Organizacija je v splošnem zelo agilna; njeni člani preidejo, ko postanejo polnoletni, v organizacijo odrastlih abstinentov »Treznost«.
O poročilu in predlogih se je vnela živahna debata. Sprejetih je bilo več predlogov za reorganizacijo »Zveze trezno mladinec.
Zborovanje se je zaključilo po 6. uri zvečer.
Ob 7. uri zvečer se je pričelo na realki posvetovanje posameznih Številnih sekcij, ob 9. uri zvečer pa se jo vršila na Taboru gostom na čast čajanka. Danes ob 9. uri dopoldne se vrši na Taboru kongres »Treznosti«, ob 12. uri pa 80 vrši po mestu manifestacija.
Gabronov spomenik.
Dne 1. maja t. 1. je legel k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani velik koroški rodoljub župnik Anton G a bron. Celo svoje življenje je posvetil koroškim Slovencem in zlasti med vojno kot zaveden Slovenec mnogo trpel. Za časa plebiscita je neumorno deloval za dober izid glasovanja ter zbiral v ta namen darove po celi Jugoslaviji. Umrl jo zapuščen v popolni revščini in uboštvu. Odbor »Slovenske straže« sd je nadel nalogo, da postavi narodnemu borcu Antonu Gabronu skromen spomenik v znak hvaležnosti za njegovo požrtvovalno delo na Koroškem. Zato odbor vljudno prosi vse prijatelje koroških Slovencev, zlasti pa koroške rojake v Jugoslaviji, da vsak po svoji moči prispeva za A. Gabronov spomenik. Prispevke sprejemata blagajnik »Slovenske Straže« g. monsignor Viktor Steska, Sv, Florijana ulica št. 18, II. nadstr. (Št. Jakobsko žup-nišče), kakor tudi tajništvo »Slovenske Straže«, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5, Akademski dom. — Odbor »Slovenske Straže«.
30 letnica gasilnega društva v Mostah.
Danes praznuje, kakor smo že poročali, prostovoljno gasilno društvo v Mostah pri Ljubljani 30 lotnico svojega obstanka. Ob 9. uri dopoldne bo v cerkvi pri Karmeličankah sv. maša, nato pa bo šentpeterski župnik g. Janko P e t r i č blagoslovil novo društveno moiorno brizgalno. Popoldne ob po! 5. uri pred Gasilnim domom javna tombola, nato pa velika veselica na vrtu g. Kar-peta poleg Gasilnega doma.
Ob tej priliki proslavi gasilno društvo tudi 25 letnico članstva g. Frana Zupana in g. Frana Novaka. Gosp. Zupana je društvo v priznanje za zasluge, ki si jih je pridobil za društvo, imenovalo za častnega člana. Enako odlikovanje sta prejela za zasluge za gasilno društvo tudi gg. Franc Karpe in Stanko Gostič. Vsem trem novim častnim članom bodo danes popoldne izročili diplome.
Afera dr. Sajovica.
»Gottscheer Zeitung« obširno poroča o do« godku, ki je razburil vso Kočevarje, ki zelo držijo na svojo čast. Dne 22. junija je namreč advokat dr. Sajovic, župan kočevski, izjavil med sodnijsko obravnavo, v kateri je v nekem procesu zaradi očeto-stva kot. priča izjavil, da jo krvoskrunstvo med Kočevarji precej v navadi (dass solehe Ver-haltnisse [krvoskrunstvoj unter den vGottscheern ziemlich gang und gabe seien« — poroča »Gottscheer Zeitung«, ki trdi, da se je protokol priče prepisal, da je torej izjava avtentična. Gosp. Sajovic je poslal klubu nemških občinskih svetnikov pismeno izjavo, da s tem Kočevcev ni žalil, ampak le zadostil svoji odvetniški dolžnosti, kar pa se ne smatra kot zadostno zadoščenje. Kočevski nemški občinski klub je namreč takoj na lo reagiral in poslal na občinsko sejo spomenico, v kateri pravijo, da se z ozirom na zgoraj omenjeno besede, ki so globoko razžalile vse kočevsko ljudstvo, ne bodo udeleževali več sej, dokler bo on zavzemal županski stolec in dokler ne da vsemu kočevskemu prebivalstvu popolno Mdoščonje za to razžalitev.
Neki vseučiliščni profesor nam piše: „Na podlagi lastnih ponovnih raziskovanj moram reči, da je „Odol" izvrsten antiseptikum za ustno votlino, in da je prav posebno priporočljiv za dnevno čiščenje zob in ust. — Dlesni in zobe dobro zavarujemo pred gnitjem, ako rabimo „Odol".
Dr. Josip Puntar:
..Idejni temelji slovanskega agrarizma."
Pod tem naslovom je izšla okrog velike noči v založbi »Kmetijske tiskovne zadrugec v Ljubljani (tiskala tiskarna »Merkur«) program atičua socialna študija dr. Franceta Vebra, profesorja filozofije na univerzi v Ljubljani.
Mladi naš profesor je izredno plodovit mislec. Ni skoro leta, da bi nas ne obdaril z novim svojim delom. Kot profesor posebne stolice za filozofijo kaže zanimanje za vse panoge svoje stroke. Taiko smo izpod njegovega peresa dobili leta 1921. Uvod v filozofijo in Sistem filozofije (I); leta 1923. vedoslovno študijo ^Znanost in vera«, dalje »Etiko, prvi poizkus eksaktne logike nagonske pameti in >Pro!>le<me sodobne filozofije; leta 1924 dve deli: »Očrt psihologije« (I.) in »Analitično psihologijo« (I.), naslednje leto 1925 pa »Estetiko« kot psihološke in normativne temelje estetske pameti. Poleg teh strogo filozofskih del je profesor še sotrudnik dijaške revije »Mladinas, okrog katere se zbirajo nadarjeni ljubljanski visokošolci z dokaj značilno socialistično miselnostjo.
Najnovejše Vebrovo delo priča, da ga je sodobno mišljenje in življenje pognalo tudi v razmotrivanje socialnih vprašanj, seveda ud strogo filozofsko sistematičnoteoretične strani. S tem delom se je približal zemlji in realnemu življenju današnjih dni. Z rusko bolj-ševiško revolucijo je planilo med slovanskim
razumništvom in slovanskimi ljudskimi mno- I žicami z vso silo na dan novo socialno gibanje, ki se opira na dva najproduktivnejša sloja: kmetski in delavski. Kmetsko-delavski problem je našel tudi med južnimi Slovani velik odmev pod neposrednimi vtisi izza vsesplošnega poloma ob koncu svetovne vojne. Najizrazitejša nosilca kmetske stanovske misli sta bila med Bolgari Stambolijski, med Hrvati pa St. Radič, dočim so Srbi v bistvu že s Svetozarjem Markovičem v osemdesetih letih in z razvojem Narodne radikalne ter Zemljo-radniške stranke dosegli svoj kmetsko-stanov-ski preporod, med Slovenci pa je z nastopom dr. Janeza Ev. Kreka in po njem organizirane Slov. ljudske stranke v principu in v dejanjih prišla »ljudska«;-, to je kmetsko-delavska politika do odločilnega izraza v vsem javnem življenju tekom zadnjih trideset let.
Radičev pojav v hrvatski politiki je v gotovem oziru za Hrvate to, kar za Slovence dr. Krekov, za Srbe S veto za r Markov ioe v in za Bolgare Stambolijskega. Povojni val ojačene kmetske stanovski misli je potegnil v svoje območje tudi precejšen del slovenskega ra-zumništva mlajših let. Simptomatičen pojav v tej smeri je gotovo najnovejše delo Vobro-v o »Idejni temelji slovanskega agrariznia«. To je delo, ki je nekaka »sumnia« kmetsko-stanovskega gibanja sedanjih in bodočih dni. Zakaj v njem je podal Veber s sistematično doslednostjo izvedeno sociološko analitično študijo o poljedelstvu vobče, a s posebnim dobrodejnim ozirom na pomen slovanskega agrariznia, kar je treba izrecno pohvaliti in primerno podčrtati. Priznali moramo vsekakor,
1 da je v dosledni analizi in višji znanstveni metodi, s katero utemeljuje svoja izvajanja, morda glavna sila najnovejšega Vebrovega dela, ki ga bo moral prijeti v roke vsakdo, če se bo hotel vsestransko poglobiti v sociološki problem vaško poljedelskega našega in sploh slovanskega slojnega udejstvovanja.
Kaj je neposredno uplivalo na dr. Vebra, da se je lotil tudi sociološke študije? Gotovo da v prvi vrsti »povojne razmere«, ki vsakega misleca tirajo v razmišljanje o stanju in razvoju sodobnega človeštva in njega bodočnosti. Ni ga skoro naroda, ki bi ne dal zadnja leta ali pesimistično ali optimistično navdahnjenega proroka o človeški usodi bodočih dni. Nemški mislec Speogler napoveduje v svojem več zvezkov obsegajočem delu (»Der Unter-gang des Abendlandes«) propad evropske kulture in nastop nove — azijske. Med ruskimi misleci pa so optimisti kot n. pr. Berdja-jev, ki napoveduje vstajenje človeštva pod vodstvom prenovljene kršč. Rusije. »Evra-zijsko gibanje« je med ruskim razumni štvom precej razširjeno, hoče združiti zapadni in vzhodni življenjski princip in ustvariti novo evropsko-azijsko kulturo, ki ne bc več tako zapadno mehanična kot dosedanja evropska, nego bolj organska poduhovljena in prisrčna pod vplivom vzhodne mistične duše.
Veber spada med realne slovenske optimiste idealiste. Sai v »Prpdgiworu< naglaša, da ne spada v vrsto duhov, ki izkušajo na vsaki dobi nahajati le negativne strani in ki so v skeptičnem razpoloženju še v posebni meri napram lastnj dobi«, na drugi strani pa ugotavlja svoje prepričanje, ki je »polagoma v
njem rastlo in končno dobilo obliko skoroda aksiomatične veljavnosti«, da je namreč vvprav naša doba na dveh, treli točkah vseskozi negativna«.
Kako priti v pozitivno dobo in nii katere realne temelje je treba družbo postaviti, to hoče pokazati in utemeljiti Vebrova knjiga.
Veber vidi te tri negativne strani sedanje dobe: najprej v tehnično-civilizato-ričnem razvoju človeštva, ki dobiva v naših dneh v vedno večji in usodnejši meri prioriteto pred duhovno-kulturnira razvojem, ko duša vsakega povprečnega sodobnega človeka polaga v vedno večji meri vedno večjo važnost na najrazličnejše sred-s t vene činitelje človeškega življenja, nego na njegove končne in definitivne cilje, kar končno dovaja do tega, da postaja duša sodobnega človeka v vedno večji meri a n t i -nomična, to je taka, da v odločilnih trenutkih sama sebi nasprotuje in da ji v večji meri ginevajo one sile, s katerimi edinimi bi mogla to notranje nasprotje lastnega bistva odpraviti.
Drugo negativno stran našega časa vidi Veber v dejstvu, da dobiva v naših dneh v vedno večji in ugodnejši meri enako prioriteto pojav takozvane družbe pred onimi edinimi stebri socialnega človeškega razvoja, ko! jih nahajamo realizirane v takozvanem družinskem, narodne tu in siojnen socialnem činitelju. S to resnico pa je po njegovem prepričanju najožje zvezano dejstvo, da hoče ravno dandanes malone vsak pač uživati, ne pa obenem delati, da hoče vsak postajati in ostajati pasiven kon.
Za klub se je podpisal g. Alois Kresse kot predsednik in Matija ltom kot tajuik. Nato so je vršilo preteklo nedeljo pratesiuo zborovanje na vrtu gostilničarja G. Verderberj.i, ki je bil nabito poln samih Hočevarjev. Shod je ©tvoril predsednik Bauempartei g. Alois Kresse, pozdravil vse navzoče, tako vladnega komisarja g. Dereaniju in oblastnega poslanca, župnika J. Eppicha. Ko je pojasnil vzrok tega ziborovanja je podal besedo prvemu govorniku veletrgovcu Robertu G<uiselniayer-ju. Ta je v ostrili besedah poudarjal, kako velika je razžalitev za pošteno kočevsko ljudstvo, da se izjavi advokat in celo župan mesta Kočevja, da živijo Kočevarji v krvoskriuiidiih zvezah. Med govorom si lahko slišal krepke medklice. Vse je bilo skrajno ogorčeno. Na pomirljive besede poslanca Eppicha so se ljudje malo umirili. Sprejeta je bila resolucija, ki ostro in odločno govori o napadu dr. Sajovica. Zadevo bodo predložili še pred advokatsko zbornico in oblastno skupščino. Po teh govorih je predsednik g. Kresse zborovanje zaključil. Stvar beležimo kot kronisti.
Odmev izza občinskih volitev.
Zadoščenje oblastnemu poslancu gosp. Josipu Erjavcu pred sodiščem.
Če hočeš biti hvaljen, umri, če hočeš biti grajan, se spusti v politiko in kandidiraj I Pred molitvami v oblastno skupščino so na vse načine agitirali proti kandidatu Josipu Erjavcu, županu v Dragi. Govorili so, da je med vojno kmete drl in goljufal, da se je dal kot zaupnik deželnega mesta za nabavo klavne živine podkupiti ild. Gospod poslanec Erjavec je dolgo časa iskal človeka, ki to govori, da mu da priliko dokazati njegovo trditev pred sodiščem. Končno se je posrečilo njegovemu sinu najti ga v osebi Janeza Slaka, posestnika iz Medvedjeka št. 40, pristaša SKS, ko je to govoril na semanji dan v Višnji gori dva dni pred volitvami, 31. januarja, v Turkovi gostilni. Očital mu je, da se je dal podkupiti za 20 gld., da mu je pustil par volov, da jo med vojno kmete drl in goljufal ter da je pristrano postopal pri določanju dobav živine. Gosp. Erjavec je seveda takoj vložil proti Slaku tožbo, ki se je šele te dni končala.
Nasprotnik je zavlačeval in iskal vse vrste
priče, ki naj bi dokazale, da je to resnica, toda vse prizadevanje nasprotnikovo je bilo zaman in je bil obsojen v Višnji gori na 7 dni zapora, oziroma 500 Din denarne kazni ter v povračilo stroškov, ki niso majhni. S to sodbo Slak ni bil zadovoljen in se je pritožil, toda ta njegova pritožba ni imela uspeha in je okrožno sodišče v Novem mestu sodbo višnjegorekega sodišča potrdilo.
Erjavca je zastopal novomeški odvetnik dr. Ivo Česnik, Slaka pa je zagovarjal novomeški odvetnik dr. Josip Globevnik.
Začetek del na novi kočevski prosi.
Komisija, ki ima določiti traso nove železniške zveze Kočevje z morjem in ki bo končno ugotovila kraj priključitve nove proge na že obstoječo Karlovec—Sušak, prično po naročilu ministrstva za promet z delom danes, 3. t. m.
Drzna vlomilska banda na delu.
Maribor, dne 2. julija 1927.
Nedavno smo poročali o drznem vlomu v hranilnico v Slov. Bistrici. Vlomilcem je padel v roke samo pisalni stroj, blagajna, katero so navrtali, pa j-3 bila k sreči prazna. Orožništvo sicer sumi neke domače ključavničarje, da so vlom izvršili, toda način vloma kaže, da so bili na delu tuji. v taki stroki dobro izvežbani gostje.
VčerajSnji listi zopet poročajo o dveh predrznih vlomih v šole v Celju, ki sta bila izvršena v noči od 30. junija na 1. julija. Naslednjo noč so nepoznani vlomilci skušali vlomiti na popolnoma sličen način v Mariboru in sicer v pisarno državnega moškega učiteljišča, toda ravnatelj gospod dr. Potočnik jih je prepodil. Nato so se spravili nad gimnazijo, kjer so vlomili v pisarno, toda odnesli so le 50 Din drobiža. Nato so poskušali vlomiti v državno trgovsko akademijo, toda poskus se jim je ponesrečil.
Vlomi dokazujejo, da je na delu drzna vlomilska banda, ki je vzela na piko pred vsem šole in šolske pisarne. Gotovo pa bodo vlomilci tudi kje drugje posrečili srečo, ne 6amo na šolah in zato je opreznost na mestu.
Slovenci v Italiji
Slovanski listi v Italiji se ustavijo?
Pretekli teden sta tržaški in goriški prelekt zaplenila kar štiri slovanske liste in enega celo dvakrat. Ta teden so bili zaplenjeni vsi slovanski tedniki razen »Pučkega Prijatelja«, t. j. »Mali list«, »Novice« in »Istarska Riječ«. Vsi li listi se tiskajo v Trstu, zapleniti jih je dal tržaški prefekt Formaciari. Kam merijo te zaplembe, je jasno. Vsi ti trije tedniki so že prejeli od prefekta tako zvano posvarilo. Ko se bo tržaškemu prefektu zdelo, da je naprtil odgovornim urednikom omenjenih listov dovolj novih zaplemb, jim pošlje novo posvarilo, nakar lahko prekliče priznanje odgovornih urednikov in s tem ustavi liste. Tako določa novi fašistovski zakon. Tržaški prefekt hodi torej legalno pot in slovanske liste bo zadela tudi čisto legalna smrt. Sicer bodo slovanski listi še prej usahnili in sicer sami po sebi, ako se zaplembe ne nehajo. Zaplembe stanejo upravništva ogromne vsote denarja; toliko bolj so prizadeti tisti listi, ki so organizirani na podlagi razprodaje. Na drugi strani pa tudi najbolj navdušen naročnik ne bo tako idealen, da bo plačeval naročnino za list, katerega vsaka druga številka konča na policiji. Po vsem tem postane jasno, da je slovanski tisk v Italiji obsojen na smrt, ako ne zaveje na pre-fekturah nov veter. Omenili smo že ob drugi priliki, daje ireba pripisati ta novi frontalni napad na slovanski tisk zadnjemu sestanku fašistovskih
z umen t najrazličnejših dobrin stega« sveta in življenja, na drugi strani pa se čuti naravnost »življensko nesrečnega«, ko ostale razmere od njega energično zahtevajo, naj bi postal in ostal vsaj na tistem polju, na katerem bi rad le pasivno užival, tudi aktivni producent.
Tretjo negativno stran našega časa vidi Veber v papirnatem idealizmu, kakor ga v klasični luči prikazuje sodobno geslo narodnosti. Zakaj še nikdar, pravi, ni bilo to geslo tako poudarjano kakor vprav v naših dneh, enako pa še ni nikdar dejanski to geslo služilo tako diametralno nasprotnim ciljem kakor vprav v naših dneh. Problem malih narodov in narodnih manjšin ter »razorožitveni« problem prejasno pričajo o ^papirnatem idealizmu« sedanjega časa.
Vebrova knjiga hoče zato dokazati, kako s« vse tri negativne strani sodobnega življenja v najtesnejši notranji zvezi, da naravnost neobhodno druga iz druge izvirajo ter obenem druga drugo enako neobhodno pogajajo.« Toda iz dokaza mora nujno slediti tudi rešitev vprašanja, kako družbo ozdraviti ter zanjo dobiti »edino možni dejanski pogon k novemu in pozitivnemu nadaljnjemu človeškemu razvoju.« Tudi na to vprašanje daje Vebrova knjiga odgovor s tem, da poživlja družbo skoro v Rousseaujevskem duhu nazaj k naravi, češ, da se nam je treba zopet povrniti k zemlji in osloniti vse življenje na ,wjjjji trdni realni temelj vse človeške družbo — na poljedelstvo, na selsko življenje in delo.
Na delo, ki je nedvomno veleaktualno in krije v sebi polno pomembnih ugotovitev, se 8e povrnemo. Zasluži to v polni meri.
tajnikov vseh pokrajin, koder bivajo Slovani. V tem nas potrjujejo tudi najnovejše izjave tržaškega tajnika »Piccola« o »nalogah tržaškega fašizma v zvezi s slovanskim vprašanjem«. Tajnik je izjavil, da ima slovansko vprašanje v posameznih pokrajinah sicer različno lice, vendar so mu nekatere bistveno točke skupne; v teh skupnih točkah je bil dosežen na sestanku med tajniki popoln sporazum. Temu sestanku je sledila prva in istočasna zaplemba vseh slovanskih listov v treh pokrajinah. Goriški pokrajinski tajnik je v navzočnosti goriškega prefekta na zborovanju v Dornbergu grdo napadel človenske časnikarje in jih imenoval »ko-ritarje-'. Sporazum med tajniki in prefekti je to-rez popoln. Ne vemo, kakšne koristi si obeta rimska vlada od zatretja slovanskega časopisja. Morda je kdo zopet sprožil idejo kake »Nove dobe«. Žalosten konec, ki ga je napravil ta slovenski fašistovski list, bi moral gospodom odpreti oči. Slovensko ljudstvo bosie pridobili, gospodje, le, če ga boste pravično vladali, spoštovali njegov jezik in kulturo, mu dali popolno narodno avtonomijo in zanj gospodarsko skrbeli.
Novi asimilacijski program primorskega fašizma.
Fašistovski tajnik za tržaško pokrajino je dal uredniku »Piocola« nekaj značilnih izjav o novem asimilacijskem načrtu, ki je bil sprejet na sestanku fašistovsih tajnikov iz vseh pokrajin na Primorskem. Obstoji slovenski iredentizem? »Ni mogoče reči,« je odgovoril tajnik, »da obstoji pravi in resnični slovenski iredentizem. Po veliki večini živijo Slovenci mirno in ne sanjajo o absurdnih prevratih, ki 60 danes in za vedno spričo sedanjih razmer nemogoči. Oni dobro vedo, da bo ostala pravica Italije do teh dežel, ki jih je pridobila v zmagoslavni vojski za vselej nedotaknjena; na drugi strani pa nimajo nikakega, ne političnega in ne gospodarskega, razloga, da bi 6e postavljali navzkrižje z državo, ker uživajo iste pravice kakor drugi državljani. Nadalje je tajnik izjavil, da pri vsem tem obstoji med Slovenci umetna propaganda, ki naj bi ustvarila to navzkrižje; propagando vzdržujejo bivši avstrijski uradniki v Ljubljani in Zagrebu, ki ne morejo pozabiti Avstrije. Na zadnjem sestanku fašistovskih tajnikov je bil dosežen sporazum glede nekaterih »dobro-dejnih ukrepov«, da se harmonizirajo v kratkem času Slovenci v misli in nacionalnem čuvstvu in 6e odtegnejo'zunanjemu vplivu, ki jih skuša desori-entiratl ali zmešati njihove duhove bolj na škodo njihovega miru in njihovih koristi kakor na škodo italijanske nacionalne celote.« Končno je tajnik poudaril, da se bo fašistovska stranka lotila z vso vnemo organizacije slovenske dece v društvih >BaliJia« in »Piccole Italiane«. Delavce in kmete pa bo zbirala v tako zvanih »Dopo lavoro« (delavci se zbirajo »po delu« v prostorih, ki jim jih da na razpolago stranka, in se zabavajo). Na ta način bo mogoče doseči v kratkem času popolno asimilacijo slovenskega ljudstva.
One 10, julija 1927 velik orlov-| ski nastop celjske in mariborske I- v Ekspoziture v Celju.
Danes 3. |nll|a
so na Stadionu naprodaj
SREČKI
II. loferile za zgradbo orlovshega Stadiona
v ijuMSani
žrebanie 1. decembra 1927
Glavni doDlfeh: enonadstr. .vila STADION' z vrtom vred. v vrednosti lOo.ooo dinariev
Cena sreCki Din 10—
Diieme novice
Cenjenim naročnikom!
Z mesecem julijem se pričenja novo četrtletje ozir. 2. polletje za naročbo »Slovenca«. Vabimo vse cenj. naročnike, da nam ostanejo zvesti ter čim preje obnove naročnino, v kolikor že nimajo plačane naročnine do konca leta. Kdor nima pri rokah položnico, naj jo reklamira. S pravočasno obnovitvijo naročnine si zagotovite nemoteno prejemanje lista.
Posebej pa vabimo vse cenj. naročnike, da porabijo vsako priliko za prav živahno agitacijo za razširjenje našega lista. Vsak naš somišljenik naj skuša pridobiti vsaj enega naročnika za »Slovenca«. Vsi na delo z geslom: »Slovenca« v vsako našo hišo, vsako gostilno, v vsak javen lokali
Dnevnik »Slovenec« velja za vse kraje v Jugoslaviji Din 20.— za en mesec ,Din 60.— za eno četrtletje. — Za inozemstvo znaša enomesečna naročnina Din 30.—, za Italijo, Ameriko in Anglijo Din 35.—.
Nedeljska izdaja »Slovenca« velja za eno četrtletje Din 20.— za Jugoslavijo, Din 25.—
za inozemstvo.	Uprava.
* » »
-k Iz Preske. Dne 7. avgusta t. 1. se bo vršil v Preski pri Medvodah katoliški dan za ljubljansko dekanijo, hkrati pa proslava pet-indvajsetletnice kat. prosvetne in delavske organizacije v Preski. Da naš dan čim lepše proslavimo, že sedaj opozarjamo vsa sorodna društva iz ljublj. dekanije, kakor tudi vsa bližnja društva na to priliko, za katero naj se zlasti odbori živo zavzamejo. O vseh podrobnostih bomo na tem mestu še pravočasno poročali. — Pripravljalni odbor.
■ir Novomašniki ljubljanske škoiije, ki so bili posvečeni 29, junifa, na praznik sv. Petra in Pavla, imajo svoje nove maše: Bergant Janez v Komendi 10. julija, govori g. stolni ka^ nonik dr. Kimovec; Frohlich Franc v Sorici 3. julija, govori g. gen. vikar Andrej Kalan; Hladnik Janez v Rovtah 17. julija, govori g. tajnik Franc Gabrovšek; Hren Anton na Vrhniki 3. julija, govori g. prefekt Mladen Alajbeg; Jerina Ciril na Vrhniki 10. julija, govori g. stolni kanonik dr. Mihael Opeka; Kambič Alojzij v Semiču 10. julija, govori g. stolni vikar Ivan Vindišar; Mali Gregor na Selih pri Kamniku 10. julija, govori g. univ. prof. dr. Gregor Rožman; Miklavčič Anton na Krki 10. julija, govori g. župni upravitelj Alojzij Zupane; Mozetič Franc na Viču 3. julija, govori g. spiritual dr. Ciril Potočnik; Rozman Jožef v Mirni peči 3. julija, govori g. kaplan Franc Kek. Gg. novomašnike toplo priporočamo v molitev.
~k Koncert učiteljskega zbora v Kranju. Ob priliki glavnega delegacijskega zborovanja UJU bo priredil pevski zbor učiteljstva UJU iz Ljubljane v sredo, 6. julija ob pol 21 v Kranju pevski koncert. Kakor nam prihajajo poročila iz Kranja, je zanimanje za koncert izredno živahno in je večina vstopnic že razprodana. Spored bo isti, ki je bil na koncertih v Št. Vidu in na Viču. Učiteljski zbor dela brez burne reklame tiho, a zato nič manj uspešno delo. Oba zadnja koncerta sta se izvršila nad vse pričakovanje vzorno. Zbor je odpel program s takim zaletom, da je občinstvo pri obeh koncertih kar obsedelo in ni hotelo — oditi. Naši pevci in naš j nad vse požrtvovalne pevke bodo izpolnile tudi v Kranju svojo dolžnost v polni meri. Koncert bo vodil društveni pevovodja prof. Ad. Grob-ming. Vabimo k udeležbi.
Vprašanje legitimacij za vpokojenc duhovnike. Žalostno životarijo na svetu du-hovniki-vpokojenci. Nihče se ne zmeni zanje, povsod le zapostavljanje. Še najmanjše usluge, katero bi jim lahko storila država, nc dosežejo. Namreč dovolitev vsai trikratne nolo-
vične vožnje na leto, kakor jo imajo ostali drž. vpokojenci. Sicer je bilo to že parkrat v finančnem in železniškem ministrstvu sklenjeno, a do danes še ni prišlo do uresničenja. Nc bi urgirali, saj za nas itak »nema para«, vendar moramo še zadnjikrat povedati svoje mnenje, to tembolj, ker jc pred kratkim izšla posebna odredba glede polovičnih voženj za vse kopališke goste, športnike in kopalce. Tem na ljubo lahko država posiavi kar posebne vlake — poleg polovične vožnje, a za duhovnike je ne more utrpeti niti trikrat na leto.
A" Inženerski izpit iz elektrotehnične stroke jc napravil 30. junija na visoki tehnični šoli v Brnu g. Josip Korenini, sin prokurista Kreditnega zavoda za trg. in ind. v Ljubljani, g. Aleksandra Korenini.
ic Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani so bili pod predsedstvom ravnatelja dr. Iv. O r 1 a od 20. do 25. junija zrelostni izpiti. Udeležilo se jih je 47 kandidatk, in sicer 44 gojenk IV. letnika in 3 privatistke, katerim je ministrstvo prosveto izjemoma dovolilo polaganje izpita. Izpit je napravilo 41 kandidatk, in sicer z odliko 16, z dobrim uspehom pa 25 kandidatk; 6 kandidatkam se je dovolil po-navljalni izpit. Izpričevalo zrelosti so prejele naslednje kandidatke: Ambrožič Angela, Av-sec Nada (z odliko), Bcnedičič Milica {z odliko), Bernik Irma (z odliko), Bezeljak Marija, Brecelj Vera, Centa Marija, Ciuha Marija, Engelman Vladimira (z odliko), Fister Pavla, Gabrovšek Ljudmila, Germek Danica (z odliko), Godec Alojzija (z odliko), Gorjanc Marija (z odliko), Grošelj Lidija, Hayne Adela (z odliko), Hladnik Juli)^ (z odliko), Hrast Natalija, Jančič Marija, Jezeršek Vera, Le-skovec Mira, Levičar Štefanija, Marok Marija Božena (z odliko), Modic Olga (z odliko), Pav-lovčič Neža, Perčič Angela (z odliko), Pre-šern Štefanija, Rus Stanislava, Škulj Vladimira, Strehovec Pavlina (z odliko), Ščurek Angela, Štrukelj Sofija, Šumi Gabriela (z odliko), Tavželj Avrelija, Urbančič Justina (z odliko), Verdin Stanislava (z odliko), Vozel Marija, Zlebnik Josipina, Ažman Marija (priv.), Frankovič Ana (priv.) in Korene Ana (priv.).
•k Šmarjetska orlovska srenja priredi na šmarjetsko nedeljo, 17. julija, pri Sv. Marjeti niže Ptuja svoj prvi telovadni nastop. Telovadba se vrši na prostoru g. Muhiča, nedaleč od cerkve ob 3 popoldne. Nastopajo člani ir naraščaj odsekov Sv. Marjeta, Sv. Lovrenc Ptuj in Velika Nedelja, pa tudi Orlice od Ve-like Nedelje. Če nam da Bog ta dan lepo vreme, obeta biti prireditev zanimiva. Seveda bc telovadbo spremljala godba na pihala. Po telovadbi pa bo srečolov in prosta zabava, ki traja do mraka. Ljubitelji poštenih prireditev in pospeševatelji orlovskega dela — priditel
■A" Abiturientski tečaj na Ratitovcu. Kakor smo že javili, se bo vršil v prvi polovici avgusta na Ratitovcu abiturientski tečaj oz, sestanek. Sestanek je zamišljen bolj kot nekak informativen kakor organizatorični tečaj. Tovariši, ki se ga mislijo udeležiti, naj se čimprej javijo Janku Lenčku, abit., Ljubljana, Dvorni trg l-III. oz. Jakopiču Antonu, abit., Podpeč št. 8. p. Videm-Dobrepolje.
ir Na drž. trgovski akademiji v Ljubljani je bil končni izpit, katerega jc delalo 26 kandidatov oz. kandidatinj, pod predsedstvom g. nadzornika Mihaela Prešla v dneh od 9. do 27. junija. Izpit so naredili: Božič Božidar (z odliko), Bregar Ivan, Brctl Špela (z odliko), Čebohin Dušan, Jošt Ivan, Kavčič Anica, Klasinc Viktor, Krevel Boris, Mahor-čič Evgcn, Oklobdžija Mileva, Pcrhavc Alojzij, Pesek Stanko, Svetina Mclita, Šega Franc. Špeletič Avgust, Šturm Zvonimir, Vclepič Maksa, Zalar Slavko. Izpit so prestali: z odliko 2 (1), s prav dobrim uspehom 4 (1), z dobrim 9 (1) in z zadostnim 3 (2). Na tri mcsece reprohira-iih je bilo 8 (2).
-A- Prijave za tečaj »Brezalkoholne produkcije«. ki sc vrši v pondeljek, se sprejemajo
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
Razumna Mi ca uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel«
Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
Birgr'-- r" :f-yag"
KAZUMTfA MTCA
še danes tudi na velesejmu v paviljonu »Brezalkoholne produkcije« (nakproti sredine paviljona E).
-A- Napredovanje pri poštni upravi. G. Fer-do Gaspari, starešina pošte Ljubljana VII je napredoval iz III. v II. kategorijo. Istotako je napredovala gdč. Marija Ivane, starešina pošte Store.
-A" Služba bolničarke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo bolničarke na svojem ambulatoriju v Ljubljani. Reflektantinje se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
■A" Društvo za narodovo zdravje v Luko-▼ici vabi k veliki vrtni veselici, ki jo priredi dne 3. julija t. 1. ob 3 popoldne na Slaparje-vem vrtu z bogatim sporedom ob sodelovanju mešanega zbora društva »iZora« iz Jezice, igralcev iz Rov, tamburašev iz Mengša, domače godbe itd.
-A Nov belgrajski dnevnik. S 1. julijem t. 1. je pričel v Belgradu izhajati dnevni politični list »Balkanski dnevnik« kot naslednik »Balkana« in »Cicvaričevega beogradskega dnevnika«. Ravnatelj lista je Krsta Cicvarič, a njegov glavni urednik Svetolik Savič.
Ar Dunajska vremenska napoved za nedeljo 3. julija: Dopoldne je pričakovati lepega in toplega vremena; sprememba vremena na zapadu lahko povzroči poslabšanje vremena v severnih krajih.
Ar Kaj je z delovanjem »Društva za raziskovanje jam«? Zadnji čas se o tem društvu ne sliši prav nič več. Prejšnje čase, posebno pred vojno, je obveščalo javnost o svojem delovanju potom časopisja, sedaj pa se ne čuje nič več. Ali je delovanje društva povsem zamrlo? Pori vi jemo zato merodajne faktorje, da obvestijo javnost vsaj nekoliko o društvenem delovanju. Škoda bi bilo, da za Slovence tako važna in potrebna institucija neha delovati. Mogoče je iskati vzroke v slabem finančnem stanju? Potem bi bila dolžnost vseh premožnejših Slovencev, da z denarjem podpro društvo. — Jamar.
ic Med. dr. Robert Blumauer, špecijalist za kirurgijo, ordinira privatno vsak dan od pol 2 do pol 4 pop. razen ob nedeljah in praznikih. Ljubljana, Tabor 13-1. (Sokolski dom — vhod s strani vojašnice).
Ar Organizacija praktičnih elektro- in strojnih tehnikov, V nedeljo, 26. m. m., sta imeli organizacija absolv. elektrotehnične in strojne delovodske šole v Ljubljani svoj izredni občni zbor, na katerem sc je ob zadovoljivi udeležbi sklenilo združenje obeh organizacij pod gornjim naslovom. O namenu se b<) obširneje poročalo ob priložnosti.
Ar Ni dovolj, če zahtevate pri trgovcu samo žitno kavo. Teh je več vrst. Če hočete res nekaj redilnega in okusnega, potem zahtevajte »2iko« v rdečem zavitku.
A" Opozarjamo vse strojne pbtilnice na brezkonkurenčni stroj, najnovejše iznajdbe, ki je letos prvič razstavljen na velesejmu v paviljonu »F« tvrdke Fran Kos.
Ar Ne v potu svojega obraza, ampak s pomočjo moderne znanosti peri svoje perilo! Peri perilo, ne da pereš, »Radion« pere sam, pa radi tega še danes kupi en zavitek! Ne škodi perilu.
it Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za c. naročila ključavničarstvo Avg. Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Več v današnjem oglasu na zadnji strani.
Ar Radion, prašek za pranje, ki pere popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj. Dobiva «p v vseh trgovinah mila in kolonialnega blaga.
it Pri pokvarjenem želodcu, motenju v Srevcsju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje žc en koza-
rec naravne »f<ranz-Josef«-grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti strokovni zdravniki izpričujejo, da se »Franz-Jose f«-voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
it Pisalni stroj »Continental« na Ljubljanskem velesejmu. Obiščite paviljon E 18— 20. Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska ul. 30, tel. int. 434.
A" Naznanilo. Izšlo je poročilo o »mednarodnem kongresu verske etnologije«, ki se je vršil 1. 1925. meseca septembra v Milanu. Poročilo podaje 30 referatov prvih strokovnjakov na polju primerjevalnega veroslovja (Schmidt, Pinard, Lindworsky, ^underle, Koppers, Gahs itd.) v raznih jezikih in obsega 374 strani. Kdor se hoče brzo in lepo poučiti o sedanjih problemih primerjevalnega veroslovja in etnologije, naj seže po tej knjigi; cena je zelo zmerna: 80 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni.
- A: Dunajska vromenska napoved za 2. julija. Pusto vreme, nevihte, hladneje, močni zapadni vetrovi.
Ar Svetlopisni papir negativni 42, 52 Din, pozitivni 52, 62 Din, priporoča papirna trgovina I. Gajšek nasl. Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
A- Olje za solnčenje »Niggerol« vas obvaruje solnčnih peg, solnčarice in vam naredi polt enakomerno zagorelo, steklenica 8 Din. Nudi drogerija Sanitas, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Ar ITO — zobna pasta najboljša.
A" Najbolj uvedeni, prvovrstni švedski pisalni stroj »Halda« bo letos prvič razstavila na ljubljanskem velesejmu tvrdka Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Razstavljeni bodo tudi dva metra visoki švedski pisalni stroj »Halda«, univerzalni računski stroji »Triumphator«, švedski barvni traki, »Kardex« in »Legatin«. Paviljon »H« št. 439—445.
Naj bo v tovarni ali pisarni, vsakdo lahko Ti danes pokaže, da se pri deli »Clio< limonada, kot okrepčilo najbolj prileze.
£fublfa.na
© Vstopnice za današnjo orlovsko prireditev se prodajajo danes dopoldan še v Uni-onski trafiki, popoldan od pol 3 naprej pa pri Stadionu in sicer na Vodovodni cesti za sedeže in stojišča, na Dunajski cesti pa samo za stojišča. Vstopnina znaša: za sedeže 15 in 10 Din, stojišča 5 Din, za mladino 2 Din. — Vstopnica velja tudi za vojaški koncert, ki se bo vršil po nastopu.
O Koncert godbe Dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika g. dr. Jos. Čerina so bo vršil danes na Stadionu po telovadnem nastopu. Prodajala se bodo gorka in mrzla jedila ter vsakovrstna pijača.
© Telovadni nastop pri današnji orlovski prireditvi se bo vršil ob vsakim vremenu. Odpadla bi le orodna telovadba, ako bi bil dež.
O Ekspozitura »Slovenčeve« uprave na velesejmu posluje vsak dan dopoldne in popoldne ter sprejema naročila na oglase ter naročnino za lista »Slovenec« in »Domoljub«.
Vsak
dan
koncert
restavracija
hotel
„UNION"
O Umrl je v petek g. Mihael Žerjav, dohodarstveni nadpaznik v p. in bivši žel. čuvaj. Pogreb bo danes pop. ob pol 4 uri in ne ob 5, kakor je bilo prvotno naznanjeno, iz Bohoričeve ul. 16. Naj v miru počiva!
0 Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, t. j. 5. t. m. ob 4 popoldne.
O Elizabetna konferenca pri sv. Petru ima sejo v pondeljek, dne 4. julija, ob pol 6. uri v društvenih prostorih.
O Akademski pevski zbor ljubljanske univerze priredi v sredo, 6. julija, ob 20. uri v dvorani Filharmonične družbe vokalni koncert pod vodstvom g. Fr. Marolta. Izvajajo se izbrani moški zbori iz slovenske vokalne literature. Zbor šteje do 50 pevcev akademikov, s solospevi sodelujejo operni pevec Drago Zupan in akademika konservatorista M. Rus ter J. Likovič. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Gostilna .JfafmoMcr
Sv. Petro nasip, priporoča:
Dalmatlnca do		Din 10 -
Očel®	«	« «1-
Sta K rča	c	« ir-
Cvifeh	«	' 14-
	«r	- 14-
Rizlingu	<r	« 15-
TramJnca	*	« 20-
Gorha in mrzla ledlia		
O Vrtna veselica rokodelskega društva,
ki se je vršila preteklo sredo na vrtu Rokodelskega doma, je v vsakem oziru lepo uspela. V obilnem številu zbrani prijatelji rokodelskega stanu so imeli priliko veseliti se velikega napredka pevskega ia tamburaškega zbora. Na sporedu je bilo devet pevskih točk. Med njimi so bile pesmi, ki zahtevajo že veliko od zbora: globoko umevanje, tehnično lahkotno gibkost in čisto intonacijo. Posebej moramo imenovati Foersterjevo »Razbito čašo«, ki jo štejemo med najlepše bisere naših moških zborov, a zahteva od zbora izredno prožnost. Pevci pod spretnim vodstvom g. prof. M. Bajuka so jej bili kos in so jo zapeli v prav lepo zvočni harmoniji in z lahkotnim zaletom. Pevski zbor je pokazal ravno v tej pesmi svojo notranjo moč, ki opravičeno vzbuja upanje na prijetno stopnjavo k popolnosti. Posebno diskreten je bil zbor v skoraj pozabljenem prelepem Foersterjevem »Večernem Ave«, Sploh so vse pesmi, ki smo jih slišali, zvenele prav lepo, zbor je dokazal, da je na pravi poti k vsestranskemu napredku. Treba mu je le okrepitve v glasovih. Pevcem pa se je kot dober tovariš pridružil tambura-ški zbor, ki pod vodstvom g. R. Jeločnika vidno napreduje. Izvajanje tamburaškega zbora so se odlikovala po enotni ritmiki, čisti intonaciji in z zavestjo v nastopu. Zelja vseh navzočih je bila, naj vrli tamburaši vztrajajo pri plemenitem delu! Med pevske in tambu-raške točke pa so bili vpleteni z veliko pohvalo sprejeti kuplcti, ki jih je pel g. Rudolf, in šaljivi prizori, ki so lih izborno izvajali gg. Novak, Gajeta, Pečar in Ganoni. Dobro pripravljena in skrbno izvajan prireditev na vrtu Rokodelskega doma nam bo ostala v najlepšem spominu. Upamo, da je privabila marsikaterega mladeniča, da vstopi v živahno delavno rokodelsko društvo.
0 Razstava grškega in rimskega kiparstva v odlivkih iz pariškega Louvrca, je odprta v?«k dan od 9. do !8. ure v Jakopičevem paviljonu. Razstava obsega dela petih stoletij in nudi prvič v Jugoslaviji pregled antične kiparske umetnosti. Ob času velesejma bo predaval na razstavi gospod profesor A. S o v r c. Narodna galerija bo datum preda-
vanja pravočasno naznanila. Posetnike velesejma vabimo, naj ne opuste izredne prilike in obiščejo razstavo.
O Ljubljanski trg. Včerajšnji ljubljanski trg je bil prav dobro obiskan, tako od strani kupcev, kakor tudi prodajalcev. Cene so večinoma ostale stare, razen pri sadju in pri zelenjavi. Prve hruške so po 6—10 Din kg, jabolka 10—12 Din kg, črešnje 4—8 Din kg, marelice po 16—20 Din kg. Podražila so se tudi jajca za 25 par pri komadu. Jajca so sedaj po 1—1.25 Din kos. Mnogo je bila na trgu tudi cvetja.
0 Letalskega meetinga druga plat. Z ozi-rom na našo včerajšnjo notico nam sporoča Aeroklub, da je posestnikom, katerim je občinstvo poteptalo žito, ko je narednik Egger skočil na tla, škodo že povrnil. Za škodo, ki jo je občinstvo napravilo na polju na poti na letališče in z letališča, je predlagal sodno cenitev.
O Nenadna smrt. Z ozirom na vest, ki
smo jo bili priobčili v včerajšnji številki našega lista, da je g. Andrej Škerjanc, prejemnik Dohodarstvenega urada, nenadoma umrl baje radi razburljivega rankontra z neko stranko, nam sporočajo, da to ne odgovarja dejstvom. G. Andrej Škerjanec je bil hudo užaloščen in razburjen, ker je bil prestavljen brez povoda iz poljanske mitnice na šišensko.
O Stenografična tekma na Christofovem učnem zavodu, Domobranska cesta 7, se je vršila pretekli četrtek ob 10. uri dopoldne. Tekme se je udeležilo lepo število gojenk in gojencev. Diktiralo se je štiri minute z brzino 100 besed v minuti. — Tekmo je vodila strokovna učiteljica, gospa profesor Robidova. — Tema diktata je bila Karel Cankar: »Ivan Cankar in njegova mati.« — Prvi je bil Kol-man Franc iz Bleda, druga gdč. Dolšina Ana iz Dunaja, tretja gdč. Repovš Jelena iz Ljubljane, četrta gdč. Keršič Mira iz Dutovlja na Primorskem in peta gdč. Grlec Katica iz Bel-tincev pri Dol. Lendavi, Prekmurje. — Inte-resantni tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva, katero je lepo in hitro delo mladih ste-nografinj in stenografov zelo presenetilo. — Vso priznanje ge. Ivanki prof. Robidovi in vsa čast zavodu, ki skuša v mladih, za vse lepo dostopnih srcih svojih gojencev netiti veselje in ljubezen do stenografije. — Pripomnimo, da so bili k tekmi pripuščeni le gojenci in go-jenke z dobrim končnim redom.
O Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse one člane, ki se zanimajo za izvoz blaga v Egipt, da bo v pondeljek, 4. t. m., ob 11. uri dopoldne predaval v pritlični dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo naš odpravnik poslov v Kairu g. dr. Jovan D u č i č o možnosti našega izvoza v Egipt. Predavatelj, ki je odličen poznavalec trgovskih prilik v Egiptu, bo o svojem predavanju podal dragocene informacije onim interesentom, ki se zanimajo za izvozno trgovino z Egiptom. Gremij prosi interesente, da so predavanja udeleže. — Načelstvo.
PRIVAT. DETEKTIV. ZAVOD. RIMSKA C. 9.
O O nesreči v Pollnkovi tovarni smo izvedeli, da so bile poškodbe lažjega značaja in da sta dotična delavca žc zapustila bolnico ter še ta teden nastopita službo.
© Tuljenje in dirjanje avtomobilov (mo-tociklov) v Lfubljani. Piše sc nam: V Ljubljani se je razpasla letos med avtomobilisti in mo-tociklisti navada, ki bo uničila živce ljudem,
Priporoča »c
delikatesna in specerijska trgovina
Anton Verbič, Ljubljana. Stritarjeva ulica,
'trali. dvorni dobavitelj.
ki stanujejo na prometnejših cestah. Stara min. naredba z dne 18. aprila 1910 izrečno določa, da motorna vozila v strnjenih bivališčih sploh nc smejo voziti nad 15 km in na križiščih ne nad 6 km na uro; le izven strnjenih bivališč se smejo v smislu te naredbe porabljati za signaliziranje trompete, piščali in sirene; izpuh morajo imeti motorna vozila v strnjenih bivališčih zaprt, da ni ropota. V Ljubljani pa vozijo motorna vozila po 30—40 km na uro tudi na križiščih, piskajo in trobijo s takimi piščali in trompetami, da gre skozi mozeg brez pvestanka misleč, da bodo s tem preprečili karambole na križiščih. Pameten človek ve, da karambolov sploh ni mogoče preprečiti na križiščih s piskanjem, kajti če vozi šofer 30—40 km na uro, morata trčiti vozili, kar se v prečno ulico sploh ne more signalizirati pravočasno, zlasti pa, če se tu-lenje oglaša spredaj in zadaj in od vseh strani, kakor se je to razpaslo v Ljubljani. V Ljubljani so ulice tudi nove široke največ 16 m in so križišča, kjer se sekajo ulice aa 50—100 m. Ljubljana ni Pariz, ne Dunaj, kjer so prometne ceste široke po 40—50 m in so križišča komaj na 500—1000 m. Zato je, če je kje uveljavljati omenjeno min. naredbo z vso strogostjo, jo je izvajati res brezobzirno ravno v takih mestih kot je Ljubljana. Vsled prehitre vožnje dvigajo motorna kolesa zlasti sedaj poleti prah v neznosni meri tudi po tlakovanih cestah in ga spravljajo v stanovanja, kjer spe ljudje sedaj pri odprtih oknih, da je zjutraj v stanovanju cela plast prahu in z njim množica bacilov. Kje je javna skrb za higijeno? Piskanje in tulenje piščali z visokimi razburljivimi glasovi se oglaša celo noč, da človek komaj zatisne oči, pa ga divje tulenje, ki bi preplašilo bivole, vrže kviškul Zlasti je neznosno tulenje avtomobilov v ulicah, ki se stekajo na Marijin trg, najhujše pa po Miklošičevi cesti, ki vodi na kolodvor in predvsem na Kralja Petra trgu, kjer tulijo piščali pred križišči, dasi ponoči ni v teh krajih žive duše na cesti, kateri bi veljal signal. Delavno prebivalstvo ima pravico do nočnega in tudi dnevnega miru in je dolžnost oblasti, da omogočijo prebivalstvu delo in počitek. Policijsko ravnateljstvo naj bi blagovolilo zabičiti vsebino min. naredbe z dne 28. aprila 1910 vsem šoferjem motornih vozil in naročilo policijski straži, da vsak slučaj prehitre vožnje ter nepotrebnega piskanja zlasti na križiščih in ponoči, prepovedalo naj bi piščali z visokim razburljivim glasom v mestu ter ropotanje vsled odprtega izpuha. Naj bi se napravila svarila na plino-vih svetilkah (kot n. pr. reklamna naznanila): »Avto 6—15 km«. Pobrigal naj bi se za stvar oz. jo urgiral pri pol. ravn. g. vladni komisar in gerentski svet, ki bi napravil vsi Ljubljani uslugo, zlasti pa stanovalcem na prometnih cestah, in to brez vsakih stoškov za občino. Ena glavnih nalog modernih mestnih uprav je skrb, da se zmanjša v mestih ropot in odpravi prah, da se prebivanje v mestih tako napravi znosnejše.
O Važno! Samo do 10. julija traja odprodaja vsega preostalega oblačilnega blaga radi opustitve, oziroma izselitve Manuiakturne trgovine pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Blago se oddaja po vsaki sprejemljivi ceni.
0 Nesreča. K notici, priobčeni pod tem naslovom v včerajšnji številki našega lista, smo prejeli sledeče pojasnilo: Nesreča, ki se je v hipni slabosti pripetila akademiku Kazi-mirju Modicu, je malenkostna. Odnesel je samo nekaj neznatnih odprtin in je že zapustil bolnico, kamor je bil prepeljan v svrho prve pomoči.
KOŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe
O Tatvine. Natakarici Alojziji Božičevi pri »Mraku« na Rimski cesti je neka ženska ukradla 400 Din vredno novo obleko. — Uslužbencu cestne železnice Leopoldu Ceju je nekdo ukradel iz njegovega stanovanja na Friškovcu 1300 Din gotovine.
O Kravate, ovratnike, naramnice, ženske m moške nogavice dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlinu, Gradišče 3.
Maribor
O V ponedeljek 4. julija ob 20 priredi ljubljanski akademski pevski zbor v dvorani Goetz prvi koncertni nastop pod vodstvom društvenega pevovodje g. Fr. Marolta. Izvajali se bodo moški zbori, ki so brezdvotmno najlep-Si v slovenski zborovski literaturi. Imena slovenskih glasbenikov: Foerster, Pavčič J., R. Savin, Emil Adamič, Ravnik jamčijo za prvo-vretnost naštudiranih muzikalnih umetnin. Po-sebe opozarjamo na šest slovenskih narodnih pesmi, ki sta jih harmonizirala Fr. Marolt in Emil Adamič ter se njihova harmonizacija odlikuje po mehkem, molovem blagoglasju. Solistične vložke v zborih in nekaj slovenskih samospevov zapojejo: Drago Zupan, Janko,
Moderno, okusno in poceni se lahko oblečejo gospodje in dame le pri
P. Magdič
Ljubljana
nasproti glavne poŠte
Oglejte si cene in blago v izložbah!
operna pevca, in akademik M. Rus. Na klavirju spremlja akademik P. Šivic. Mariborčani! Posetite v obilnem številu koncert ljubljanskih akademikov in z obiskom podprite njihovo -kulturno delovanje, ki stremi tudi za tem, da zanesejo zanimanje za ljubljansko univerzo in slovenski narod preko jugoslovanskih mej med brate Bolgare. — Predprodaja vstopnic v trgovinah Hdfer in Brižnlk.
□	Socialistični listi za SDS kulturo. Mariborski socialistični list »Delavska politika« s posebnim člankom navaja delavstvo, kako naj se poslužuje znane knjižnice, kjer igrajo prvo vlogo demokratske veličine in tako gotovo tudi znani »Jutrovk romani. Delavstvu je za orientacijo potrebna seveda SDS kultura!
□	Tečaj zn pevovodje in organiste, ki je
bil napovedan za začetek julija v Mariboru, se letos ne vrši.
□	Mariborsko orlovsko okrožje priredi 31. julija okrožno prireditev v Slovenski Bistrici. Ker bo prireditev v večjem obsegu, zato že danes opozarjamo nanjo. Prireditelje pa opozarjamo, naj organizirajo vožnjo z avtomobil; posebno za popoldne, vsled česar se bodo Mariborčani lahko prireditve udeležili.
□	Žolezničarskim penzionistom! V soboto 2. julija sem dobil na mojo brzojavno intervencijo, naj se penzija in akontacija železničarjem, ki so bili letos ipenzionirani, takoj nakaže, sledečj odgovor: >Belgrad, 1. julija št 160-605. Vsa nakazila penzije in akontacije 60 poslane ministrstvu financ za izplačilo. Ne-deljkovič, načelnik finančnega oddelka generalno direkcije železnic.« — Na številna vprašanja železničarjev, ki so bili pred ali 1. aprila 1927 vpokojeni, naj zadostuje ta odgovor. — Franjo Zebot.
UstanovlJ. 1842.	Solidna lzvriltev.
Vsakovrstna
pleskarska In irkosllkarska dela
izvršuje tvrdka
BRATA IBEJlt. nasledniki
Martine, Černe & Co.
Vošnjakova ul. 8. (preje Cesta na Gorenjsko železn.)
Zmerne oene.	Telefon it. SB14.
□	Novo umetniško delo kiparja g. Sojča. Kipar Sojč je dovršil novo umetniško delo iz kamna, ki predstavlja Kristusa v naravni velikosti. Umetnina je nagrobni spomenik in je originalna v ideji in izpeljavi. K delu umetniku čestitamo!	,
□	Kruh so je podražil. V ponedeljek se v Mariboru podraži kruh. Kilogram bo stal 5.50 in 6.50 Din.
□	Opasen ogenj. V petek je nastal v pivovarni Tschelligi na Glavnem trgu opasen požar. Vneli so se kotli s smolo za smoljenje sodčkov za pivo. Na mesto požara je lakoj prihitelo ognjegasno društvo, ki je ogenj pogasilo z gasilnimi aparati.
□	Poprava ulice. Slovenska ulica med Gosposko in gledališčem je v tako slabem stanju, da je bil vozovni promet po njej otežko-čen. Ta del ulice bodo za promet zaprli in ga tlakovali na novo.
□	Največja kavarna v Mariboru. Kavarna Jadran na Aleksandrovi cesti je že bila sedaj, lična ter prostorna. Lastnik g. Šerec jo bo sedaj še znalno razširil, da bodo segali prostori do veletrgovino Pinter in Lenart. Po tej razširitvi bo Jadran največja kavarna v Mariboru.
□	Otvoritev velike vinske trgovine. Ehl
Jurij bo pozidal v Aškerčevj ulici novo vilo in pod njo obsežne kleti, v katerih bo začel z vinsko trgovino na debelo.
□	Iz stavbnega gibanja. Notar Ašič v Maistrovi ulici 15 bo pozidal novo stanovanjsko hišo, istotako učitelj Lukman na Jutovem posestvu proti Kamnici in g. Dežman v Stritarjevi ulici 35. Stavbno gibanje so je v zadnjem času v Mariboru zelo dvignilo.
□	Nesreče. Adalbert S., 12 letni dijak, se je igral v Ljudskem vrtu, pri tem pa je z boso nogo stopil na steklenico ter se tako obrezal, da ga je moral rešilni oddelek prepeljati v bolnico. — Feliks Regoršek iz Remšnika si je zlomil levo nogo, ker je padel z drevesa. Prepeljan je bil v mariborsko bolnico. — Na Tržaški cesti je onemogel in zgrudil v nezavest čevljarski pomočnik Pavel Jakša, ki je bil odpuščen iz bolnice ter se vračal domov. Prepeljali so ga nazaj v bolnico.
□	Otvoritev paviljona pri Treh ribnikih je danes obenem z veliko veselico v prid Olepševalnemu društvu.
□	Nova in prva brezalkoholna gostilna v Mariboru. Maribor ni imel doslej večje in pomembnejše brezalkoholne gostilne, ki je bila že davno nujno potrebna za Maribor, v katerem prebiva toliko revnejših ter delavskih slojev. G. Smolej bo otvoril te dni večjo brezalkoholno gostilno in sicer v Kropševi hiši ob Dravi na drugi strani velikega mosta. Dohod v gostilniške prostore bo tudi od zgoraj od Ljudskega doma. V tej gostilni se bodo dobivala jedila ter sprejemali abonenti na hrano. Ako se bo podjetje rentiralo, se bodo uporabili v gostilniške svrhe tudi krasni prostori prvega nadstropja omenjene hiše. Otvoritev brezalkoholne gostilno toplo pozdravljamo!
□	Preureditev, oziroma renoviranje. — Tvrdka Michelitsch v Mariboru je povečala in na novo uredila svoja izložbena okna, 8 katerim renoviranjom ne zasleduje samo, da se napravi občinstvu prijeten ogled blaga, temveč da s tem da splošni sliki Gosposke ulice prav dober vtis. V isti hiši pa se nahaja tudi dobro vpeljana trgovina z deinifcj gospe Belke
OBJAVA!
VSE gospodinje, katere dosedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače
KOLINSKE CIKORIJE,
PROSIMO, da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo
KOLINSKO CIKORIJO
in gotovo bodo zadovoljne. Pri nakupovanju PA35ITE, da dobite pravo našo
KOLINSKO CIKORIJO,
katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izvežbani domačini in ki zato zasluži, da se vporablja v vsaki slovenski rodbini.
Lešnik. Vhod v trgovino Michelitsch pa je kot doslej v Gosposki ulici. Za reelnost tvrdke jamči 28 letni obstoj in se bo ista tudi v bodoče potrudila obdržati dober ugled z najboljšim blagom po solidnih cenah.	5124 □ Vinotoč Viher Rožpoh 106 je zopet otvorjen. 5148
CeJ/e
'St Danes teden so zbere v prijaznem Celju cvet naše katoliške mladino iz cele Štajersko, da javno manifestira zvestobo krščanskim življenjskim načelom ter pokaže sad svojega tihega dela. Prijatelji orlovske mladine naj se ta dan v obilnem številu zberejo v Celju, zlasti pa še vabimo bližnjo celjsko okolico, da poseti v nedeljo Celje.
II. okrajna tajniška konferenca za celj-sko-vranski okraj se vrši jutri, 4. julija ob 8 zjutraj v tajništvu SLS v Celju, Cankarjeva 4. Tovariši tajniki, pridite polnoštevilno ali pa vsaj pošljite dobre namestnike. Na veselo in gotovo svidenje!
■0" Koncert celjske železničarske godbe bo v nedeljo po orlovskem telovadnem nastopu na vrtu hotela »Evrope«.
& Priziv zoper celjske občinske volitve. Po določilih zakona bi se morala najdaljo v roku osmih dni po izvršenih volitvah občinskega odbora vršiti volitev župana, podžupana in občinskih svetovalcev. V Celju bi se bila morala ta volitev izvršiti najkasneje prošli ponedeljek. Stvar pa se je zavlekla radi prizi-vov, ki so jih po naših informacijah vložili zoper volitve demokrati in kristanovci. Demokratom ni všeč, da so se začele baje volitve pred osmo uro, čeprav so bili po naših zapiskih baš demokrati oni, ki so prvi volili, ker se jim je mudilo na vlak. V želodcu jim je baje obležal tudi golaž, ki so ga Združene stranke na dan volitev dale svojim ves dan zaposlenim agitatorjem, selom in voznikom. Če mislijo demokrati, da jim tak priziv pripomore do simpatij v Celju, se pač zelo motijo. Kristanovci revoltirajo proti bernotovcem, ki so po sklepu volivne komisije dobili s svojimi 22 glasovi tudi enega odbornika, čeprav je bil volivni količnik 39. Od časa, v katerem bosta ta dva priziva rešena, je sedaj odvisen dan volitve župana.
10°|0 popusta
v času velesejma nudi
Gričar & Hlepel
moška In damska konfekcija
•0" Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Celju priredi v nedeljo 10. julija popoldne (v slučaju slabega vremena pa v nedeljo 17. julija) pri g. Martinu Krevlju, gostilničarju v Čretu, veliko vrtno veselico, združeno s šaljivo pošto, amerikanskim zaporom, ribolovom in raznimi drugimi veseličnimi zabavami. Čisti dobiček je namenjen podpornemu skladu revnih invalidov.
& Sklepni izpit na celjski orglarski šoli za absolvente zadnjega letnika se vrši v torek 5. julija. Ob 7 zjutraj imajo gojenci šole v farni cerkvi sv. mašo, po službi božji pa se vrše v učilnici Glasbene Matice izpiti. Za nadzornika je s strani knezoškofljskega ordinariata imenovan mil. g. opat Peter .Turatk. Sklepni izpit bodo polagali sledeči gojenci: Blaga j Juro iz Siska, Cvrlin Anton s Sladke gore, Krepek Jožef iz Vurberga, Kač Jožef s Polzele, Me-klav Anton z Rečice ob Paki, Pal Anton s Haj-dine, Skornsek Štefan iz Mozirja in Zemljič Štefan iz Medjimurja.
-0" Nočno lekarniško službo opravlja do vključno petka 8. julija lekarna >Prl križu« na Cankarjevi cesti.
'& Promonadni koncert v mestnem parku danes vsled lovske veselice odpade.
0 Sprememba posesti. G. dr. Karel Ze-lenik, profesoT na celjski gimnaziji, je kupil v Liscah vilo mizarja g. Očka.
& Družabni večer v Gozdni restavraciji priredi v soboto 9. julija ob osmih zvečer pevsko društvo »Oljka«.
•©• Novost za Celje. Od danes dalje svira v hotelu »Balkan« dnevno do 3 zjutraj priljubljeni jazz-band Borisov. Vsako nedeljo in praznik dopoldne zajtrkovalni koncert. Prilika za ples! — Drago Bernardi, hotelir.
ICamnite
Rekurs proti oblinskim volitvam je vložila SDS, da zavleče izvolitev novega občinskega starešinstva in ostane — vsaj še par dni na krmilu. Ker so vzroki rekurza ničevi, upamo, da bo veliko županstvo ozir. oblastni odbor čimprej priziv zavrnil, da kar najhitreje lahko prevzamejo upravo mestne občine nasledniki SDS v občinskem svetu. Rekurz sam pa je nov dokaz velike »ljubezni« demokratov do mesta!
Vojaški nabori za kamniški sodni okraj se vrše te dni v Kamniku. Razveseljivo je, da se fantje obnašajo mnogo mirnejše ko doslej in se vedejo dostojno kot se fantom spodobi. Fantje, le tako naprej, da bo vedno manj surovosti med vami!
Kopaliile usmiljenih bratov v Mekinjah se danes otvori. Kopališče je popolnoma preurejeno in renovirano, na razpolago so banjske mrzle in tople kopeli, pršne kopeli, polivi in zdravljenje po Kneippovem sistemu, ki ga vrši izvežban usmiljeni brat. V bazenu je dotok in odtok vode urejen zdaj tako, da lahko voda neprestano priteka in odteka. Cene kopelim so najnižje, postrežba točna. Kopalni red je nabit na kopališču, pa ga dobe prihodnji teden tudi javni lokali, da bo vsak lahko takoj zvedel zanj in se bodo tudi tujci laže informirali. Vabimo meščane kamniške in okoličane ter izletnike, naj se poslužujejo kopališča, širšo javnost pa opozarjamo, da ima s tem kopališčem Kamnik kot letovišče vse ugodnosti in nudi vse gostom potrebno. Zato vabimo v letovišče v prelepi Kamnik, ki je že od nekdaj privlačna točka Slovenije in ga zdaj že tudi naši bratje Srbi in Hrvatje pridno por.ečajo.
Orožnika se je lotil s i\oiem neki znan potepuh in delamržnež, ki je ušel iz soduijskih zaporov kamniških. Peljan od zaslišanja iz sodnih prostorov je pred tednom dni pobegnil slugi in se klatil po Kamniku in Starem gradu. Včeraj, v soboto zjutraj, so zvedeli orožniki, da se potika po Novem trgu in so odšli ponj. Ko pa so ga hoteli prijeti, je nenadoma izvlekel nož in ranil orožnika v roko. Potem je pobegnil.
Ješicat pri Ljubljani
Volivno priprare SLS so dovršene. V kratkem se vrši zborovanje zaupnikov, ki bodo izrekli končno besedo o kandidatih za občinski odbor. Že danes laliko povemo, da so se nade nasprotnikov o nediscipliniranosti v naMh vrstah izjalovile. Vsi so sedaj prepričani, da SLS ne bo le obdržala sedanjega števila odbornikov ampak bo narasla. Zato tak krik. Nič ne de, če bomo ločeno marši-rali; »šturmalu bomo pa skupaj. Sicer bo pa tudi o »marširanju« izrekel odločilno besedo zbor volivcev.
Obrtniki na listi SLS. Na listi SLS bo kandidiralo večje število obrtnikov. Demokratske laži, da se obrtniki ne upajo kandidirati, so torej raz-blinjene. Res je, da noben obrtnik ne mara kandidirati na listi, ki jo sestavljajo žerjavovci, ker to stranko vsi predobro poznajo. Zato so pa tudi takozvani listi »trgovcev in ob>inikov< pokazali hrbet, ko so zvedeli za očeto te liste. Le SLS bo odločujoča stranka in bo mogla tudi koristi obrtnikov uspešno zastopali; zato je popolnoma prav, da obrtniki, ki hočejo sebi dobro, zapuščajo ostale brezpomembne stranke in se oklenejo SLS.
Samostojni kmetje zapuščajo SDSarsko komando. Pri zadnjih volitvah so naši samostojni kmetje nastopili skupaj z demokrati. Bili so jim pa dobri samo toliko časa, dokler niso oddali voliv-nih kroglic. Takoj nato pa so prevzeli komando demokrati. Kakor je videti, se je del samostojnih demokratski komandi uprl in ne mara več z njimi. Drugi del pa se nima korajže samostojno nastopati. Bomo videli, kdo bo odločil. Mi bi prav želeli obnove prijateljstva med samostojnimi in demokrati.
Smrtna kota. Umrla je gospa Marija Smuc, vdova, la zapušča pet nepreskrbljenih otrok, ka-en so tembolj usmiljenja in pomilovanja vredni, ker je komaj tri mesece, kar so zgubili očeta in ostanejo tako sami sebi prepuščeni. N. v m. p.l -L mrla je v petek zvečer priljubljena in znana Eckerjeva gospa, stara 68 let. bivša lastnica vile ob savskem mostu, mati lastnika znane ljubljanske tvrdke Ecker. Bila je vsem dobra in usmil enega srca, ter je povsod in vsakemu rada pomagla, zlapti
™ t J, ''otnicS tllkaiSni ,arnl cerkvi« katere se je večkrat spomnila z večjim zneskom. Odšla je po večno plačilo, želela pa je, da bi jo pokopali na tukajšnem pokopališču in no v LJubljani, kar se bo tudi zgodilo. Pogreb bo danes popoldne. Naj
sožalje	ia' preostalim "a naše iskreno
Jubilej jeientkih nosilcev. Naše gasilno dni-sivo proslavi letos 31. julija 25 letnico obstoja. -Podrobnosti prihodnjič.
Največjo izbiro oblek
in siccr: raznovrstne perilno od Din 60 do 180 — volnene v modnih barvah (tudi plisir.me) od Din 200 do 650, svilene od Din 300 do 650, krasne opni ln popelin bluze od Din 88 nnprrj. modna krila od Din 80 dalje, otroške obiekče "vsakovrstne predpasnike itd., dobite zelo poceni pri:
F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29
Oglejte (i razstavo v izložbi!
Vič
Občinska soja. Javna občinska seja bo dne T. t. m. in bo v tej funkcijski dobi najbrže zadnja. Svoj čas je naša občina zaprosila mostno občino ljubljansko, da bi mestni avto Škropil Tržaško cesto vsaj do km 3.2, za kar bi viška občina dala primerno odškodnino. Zadeva se je baje že od pristojnega mestnega referenta ugodno rešila, vendar pa do danes občina še nima tozadevne rešitve. Apeliramo na g. komisarja Mencingerja, da to zadevo čim preje reši.
■Stanovanjsko gibanje. V naši občini se je začelo v zadnjih mesecih precej živahno gibanje, ter je občina v toku tega leta izdata 49 stavbenih dovoljenj. Tudi na vrtni koloniji Plan in Dom je sedaj žc osem napol gotovih stanovanjskih hišic.
Šlcofja CoUa
Proslava 3001otnice ljudskošolskega poslopja v nedeljo 26. junija 1927. je nad vse lepo izpadla. Res je prejšnji večer pri podoknici kumici spominskega traku g. županji Hafnerjevi nagajal dež, a nedeljsko čisto jutro je stopnjevalo slavnostno razpoloženje. Po sv. maši, ki jo jo daroval Ločan JS. g. kanonik Suš ni k, se je razvli sprevod Ijud-skošolske mladino od starega poslopja pri cerkvi preko mosta do slavnostnega prostora na šolskem vrtu, kjer so se zbrali razni zastopniki, č. duhovščina in bivši učenci, med katerimi smo opazili poleg meščanov gg. vseuč, prof. Jesenka, kranjskega župnika Koblerja, prof. Dolenca, g. Frohliha, predsednika hišnih posestnikov ljubljanskih, dr. Gu-zelja itd. itd. Zborovanje ie otvoril g. šolski upravitelj Zahrastnik, ki je podal tudi kratko zgodovino te šolo in se spominjal vseh tistih velikih mcž, ki so izšli iz nje: škofa Karlina, vseuč prof. Šubica, Stanovnika, Ušeničnikov, Jesenka, Kušar-ja, slikarja Šubica, zgod. Kosa, politika Kreka itd., cel niz znanih in pomembnih imen, ki naj bodo mladini v vzgled in vzpodbudo. Za častnega predsednika je bil izvoljen vseuč. prof. J senko, navdušen in zaveden Škofjeločan. Ga. županja Hafnerjeva je s čuvstvenimi besedami bodrila mladino iin je z družicama gdč. A. H u b a d o v o in M. Thalerjevo pripela na zastavo spominski trak, delo č. šolskih sester v Mariboru, na kar so se vrstili pozdravni govori župana Hafnerja, župnika dr. Arnejca, prof. Jesenka, župnika Koblerja v imenu vseh učence", nadzornika Rusa v imenu šolske uprave in zanosui govor oblastnega poslnnca Planine. Ljudskošolska mladina jo sodelovala z de-klamacijami, med njimi z nalašč za to priliko zloženo deklamacijo someščana T. Debeljakn, in s pevskimi točkami Ves čas je sodelovala tudi domača gasilska godba. Po slavnostnem zaključku je sledila pogostitev šolske mladino iz prostovoljnih doneskov bivših učencev in otvoritev šolske razstave.
Osebje okr. ekspoziture tvorijo: g. vladni svetnik Mareš z enim uradnikom, strojepisko in slugo; poleg tega že dotlej tu službujoči gozdar Primožič, in veterinar G olj ar.
Nabori. Nabornike obveščamo, da se bodo vršili nabori po intervenciji g. župana in_ g. obl. posl. Planine pri komandi ljublj. voj. okrožja, vendar tako, kot je bilo prvotno določeno. Nabornikom torej ne bo treba hoditi v Ljubljano.
Tombola gasilnega društva. Danes teden, 10. t. m., priredi naše prostovoljno gasilno društvo v > Zvezd i* ob štirih popoldne tombolo v korist novi motorni briz?alni, ki si jo namerava nabaviti. Nekaj denarja ima društvo v ta namen že zbranega, a dosti seveda še ne. Zato kupujte tablice. Vstopnine ni.
Novo mesto
Proti občinskim volitvam, ki so bile pri nas 19. junija t. 1., je vložena pritožba tako, da novoizvoljeni občinski odbor ne more še začeti s poslovanjem, dokler pritožba ne bo rešena. — Rekla-tnacijsko postopanje za skupščinske volitve je končano. Vloženih je bilo okrog 70 reklamacij, od katerih je preko polovice vložila SLS, deloma za vpis, deloma za izbris.
Orlovska okrožna prireditev. Tukajšnje 'orlovsko okrožje bo priredilo 24. julija okrožni nastop v Mirni peči. Naši Orli se za to prireditev prav dobro pripravljajo, posebno Orli in Orlice v Novem mestu. Odkar je bila dovoljena Orlovski organizaciji uporaba gimnazijske telovadnice, so se vrste Orlov podvojile in se dnevno priglašajo še novi člani.
Najboljši uienec ljudske šole v Novem mestu. Pri sklepu šolskega leta na 8razredni ljudski šoli v Novem mestu dne 28. junija t. 1. je bil obdarovan kot najboljši in najmarljivejši učenec Nadi Vuka-d i n 4. razreda s hranilno knjižico z vlogo 100 Din, ki jih bo lahko vzdignil še le po dopolnenem 21. letom starosti.
Smrtna kosa. Umrl je vsled kapi v noči na 29. junija 1.1. zasebnik in bivši dimnikarski mojster t Novem mestu gosp. Franc Honigman. Počivaj v miru!
Kočevje
Oblni zbor društva hišnih posestnikov. Pretekli petek se je vršil v gostilni g. H. HCnigmanna občni zbor kočevskih hišnih posestnikov ob številni udeležbi vseh članov. Po otvoritvi je podal blagajniško poročilo predsednik gosp. Adolf Fornbacher. Nato je na predlog g. Jož. HSnigmanna ostal stari odbor z g. A. Fornbacherjem kot predsednikom. Le za preglednika računov sta bila še izvoljena gg. Hans in Josip HSnigmann. Sklenilo se je tudi soglasno, da se članarina zviša od 10 na 20 Din. Nato je bila sprejeta resolucija glede zidave stanovanjskih hiš in protest proti kavarniški koncesiji, ki jo je dobil g. Turžansky. Nato je podal obširno poročilo predsednik glavnega društva hišnih posestnikov gosp. Ivan Frelih, ki je poudarjal veliko važnost in moč krepke organizacije in govoril o stanovanjskem zakonu. Po njegovem poročilu je predsednik zaključil občni zbor.
Tudi rekord. V Kočevju ni umrl sedaj nihče že en mesec in pol, to je od 18. maja do danes. Vsekakor rekord!
Občinska seja. V soboto, 25. junija, se je vršila prva občinska seja, ki je bila sklepčna že z nad-polovično večino. Odsoten je bil ves nemški občinski klub radi afere dr. Sajovica, o kateri poročamo na drugem mestu. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se začno graditi stanovanjske hiše radi rastoče stanovanjske mizerije z ozirom na veliko industri-)allziranje Kočevja.
Za promenado givi ali drap
Din 189 —
fe/o pralne ja dne za
-Čedno odpravljeno.
Nepopisna radost na snežnobelem perilu ni samo užitek za naše lepote žejno oko. Pogled na čisto perilo nam vzbudi posebno prijetna in osvežujoča čustva, kar je v stanu le izredno čisto perilo.
V--V ,-s*<r ''v—.
'"s

Nekdaj je bilo pranje perila najneprijetnejše delo vsake gospodinje, čemur so ni moglo z nobenim sredstvom pomagati. Z iznajdbo Rinsa pa, kot najnovejšega proiz.voda znanstvenega raziskavanja na polju izdelovanja milu, so se razmere temeljito predrugačile. Kajti Rinso očisti tudi pri uporabi hladne vode perilo čez noč, prihrani velik trud, čas iu denar, ker se je potrebno držali samo treh pralnih navodil iu sicer:
Pomešati Rinso glasom opisa na zavoju — namočiti perilo — in izplakniti ga v čisti vodi.
RINSO IZDELUJEJO »LUX«-TVORNICE
Trbovlje
Pri delu (ja je zadela kap. Kan jo zadela v soboto dopoldne pri delu vodovoda v Planinski vasi nad Trbovljami starovpokojenca Ivana Ko-r i t n i k a, starega 60 let. Bil je v kratkem mrtev.
ry Načrti za meščansko šolo potrjeni. Že tretjič predloženi načrti za meščansko šolo so bili v petek od gradbenega ravnateljstva v Ljubljani potrjeni. Dela za zgradbo se takoj razpišejo. — V soboto je bil komisijski ogled.
Revizija mesnic. V četrtek in petek se je vršil zdravstveni ogled trboveljskih mesnic, sesto-ječ iz gospodov dr. med. Jenšterla, živinozdravnika Pečana in občinskega blagajnika Arnejca. Splošno so se našle mesnice in drugi v to svrho namenjeni lokali v redu, našlo se je pa tudi več težkih nedo-statkov, ki se bodo po nalogu komisije morali na ta ali oni način odpraviti. Vseh lokalov, kakor mesnic in klavnic, je pri nas 25.
Ne zavijajte. Poročilo v ->JutriK navaja dolg okrajnega zastopa v Laškem, ki znaša 700.000 dinarjev, kot primanjkljaj, kateri da je posledica znižanja doklad radi paragrafa 82 finančnega zakona. Ugotoviti moramo, da je ta vsota 700.000 Din zapuščina posojila prejšnjega demokratskega okr. zastopa. Kar se pa tiče nadziranja cest, bi morali sedanji nadzorniki seveda vse brezplačno opravljati, medtem ko so prejšnji dobivali za to nagrade. Bolj »nobel« je še trboveljska občina, ki plačuje ure nadzornikom cest, okrajni zastop, ki ima težje naloge, pa bi ne mogel. Tej demagogiji Jutra bomo napravili v kratkem konec.
Brežice ob Savi !
Rarstava na osnovni šoli. Kdor so je zanimal in pogledal, kaj vse morejo napraviti majhne roke naših šolarjev pod spretnim vodstvom, je bil ekoro presenečen. Od I. do VI. razreda sami lični izdelki: modeliranje iz gline, razne lesene igračke, kot samokolnica, voziček, grabljice, sablja itd. Tudi zelo praktične predmete je bilo videti: iz bičja pletene košare, iz slamnih kit. izdelane odrgače (za čevlje), copate i. dr. Enako je pri ženskih ročnih delih prevladovala praktičnost. Ni bilo nakopičenih bogve koliko različnih prtičkov in kar je temu podobnega, ampak so bile stvari, ki se vedno rabijo v gospodinjstvu. Tudi risbe so bile v splošnem jako čednn. Najbolj so pa bilo všeč razsodnim staršem one iz VI. razr., ki ponazorujejo ustroj očesa, električni zvonec, brzojav in telefon, ozvezdje Veliki voz itd. Na ta način si otroci pač moraj oosvojiti tudi težje pojme iz različnih šolskih predmetov. Razstava bo dostopna občinstvu do torka dopoldne.
'Piuf
© Smrt. Pri Sv. Urbnnu pri Ptuju je dne 30. junija umrl g. Jože Bezjak, nadučitelj v pokoju. Mož jo služboval dolgo vrsto let kot nadučitelj na Hajdini pri Ptuju, poučeval celo generacijo in študiral pet svojih otrok. Bil je znan čebelar, mirne narave in je svojo dolgotrajno bolezen potrpežljivo prenašal, dokler ga ni Bog rešil vseh muk. Naj v miru počiva, preostalim pa iskreno sožalje!
© Foliuni boji. Davidovičeva demokratska stranka priredi v nedeljo svoj ustanovni občni zbor za Ptuj in okolico.
Št. Ilf V SI. Goricas
i
Postajališče t Cirknici bo tekom enega me-seca dogotovljeno. Otvorjeno bo baje že meseca avgusta.
Karlovo — hiša g. Fr. Thalerja — jo lepo prenovljeno.
Staro Štiljsko pokopališče se je letos opu- , stilo. Jo mnoge župljane to bolelo, pa se ne da po- ! magati ker je bila ograja že vsa uničena ln grobovi zanemarjeni ter bi ga bile moralo občine z ; velikimi stroški popravljati. Na tem pokopališču jo bil pokopan Slomškov župnik Franc Osojnik umrl 1876, njegov naslednik Karel Velebil umrl 1878 in Anton Merčnik umrl 1887, izmed dotedanjih župnikov ljubljenec štiljske župnije. Pokopa-
na sta tukaj tudi še kaplan Jakob Cigler in nadučitelj Karel Zorko,
Cerkvoni konkurenčni odbor je začel pošiljati položnico za poravnavo stroškov pri popravljanju, cerkve. Mnogi plačajo takoj; drugi, ki sedaj denarja še nimajo, bodo plačali kak mesec pozneje. Nekateri pa se skušajo upirati. Kadar je treba dati kaj za cerkve, takrat je vse narobe; so ljudje, ki menijo, da bo cerkev še njim plačala za to, da pridejo k službi božji. Sicer bo pa v takih slučajih itak vmes posegla tudi politična oblast.
Gospodarstvo
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju 1927.
(Objava Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I.	Hišna najmarina.
Za odmero hišne najmarine za leto 1927. v krajih, v katerih niso vsa poslopja zavezana temu davku, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najemščine leta 1927. pri pristojnem davčnem oblastvu do konca meseca avgusta t. 1. Izpremembe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca leta 1927., se morajo davčnemu oblastvu sproti nazna-njevati. Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico sodno zahtevati večje najemnine od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu. Ako ne predloži hišni posestnik napovedi o najemnini v določenem roku in ako se tudi na ponovni poziv ne odzove v treh dneh, so kaznuje v denarju do 180 Din. Ako se pa tudi v nadaljnjih osmih dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobren' i po stroškovniku. Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira taka podatke v tabelarnih zapisnikih.
II.	Občna pridobnina.
Dne 31. julija t. I. poteče rok za vložitev pri-dobninskih izjav za dvoletje 1928.-1929. Do tega roka morajo vložiti izjave vsa pridobitna podjetja (trgovina, obrt, industrija itd.), tudi ona, ki so že sedaj obdavčena z občno pridobnino. Kdor ne vloži v določenem roku pridobninske izjave, temu se odmeri občna pridobnina na podlagi uradnih podatkov. Priredbeni organi niso v tem primeru zavezani davčnega zavezanca še posebe pozivati, naj vloži izjavo. Vse navedbe v izjavah se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času od 1. julija
1926.	do 30. junija 1927., ako se pa podjetje ni vršilo leto dni, pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka. Tiskovine za izjave se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
III. Posebna pridobnina.
Za vložitev napovedi za leto 1927. poteče zadnji rok dne 1. julija 1927. — Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo primerno podaljšanje roka.
IV.	Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni od-premiti davek za II. četrtletje 1927. do 31. julija
1927.	in hkratu predložiti prijavo. Zamundiki se šo posebno opozore na svojo dolžnost, ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapre-tilom uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno izjavo, izgubi pravico pritožbe.
V.	Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. avgusta 1927. dospo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1927. — Davčni uradi so upravičeni jih v 14 dneh po dospelosti prisilno izterjavati in zaračunavati poleg 8 odstotkov zamudnih obresti ie ia oDotnin 1 paro od vsa-
kega dinarja davčnega zaostanka. Ob istem roku zapade v plačilo tudi pavšalni davek na poslovni promet, ki se plačuje po višini prometa, oprav* Ijenega v letu 1926.
VI. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. julija 1927.
VII. Davek na službene prejemke privatnih
nameščencev.
Za plačilo tega davka, uvedenega s Členom 79. točka VI. finančnega zakona za leto 1927.-28., jamčijo službodajalci, ki smejo davek odtezati od prejemkov pri izplačevanju. Pobrano vsote morajo oddati s posebnim predlogom v dveh izvodih pristojnemu davčnemu uradu v 14 dneh po preteku vsakega trimesečja, za II. trimesečje 1927. torej do dne 14. julija 1927.
Gospodarski krogi proti povišanju Jelenu« Ških tarif. V petek se je vršila zaključna seja ekse-kutive tarifnega odbora, na katera se je razpravljalo o načrtu izpremembe -n povišanja lokalnih in p.istaniških tarif, ki ga je predložlo glavno ravnateljstvo državnih železnic. Delegati zbornic so zavzeli odločno stališče proti nameravanemu povišanju železniških tarif sploh, posebno pa še v sredi izvozno sezone s 15. avgustom, kakor je bila nameravano. V obširni trideset strani obsegajoči spomenici so obrazložili svojo načelno stališče glede vprašanja sritja deficita državnih železnic, kakor tudi višine režijskih stroškov in odnošaja naše tarife napram inozemskim tarifom ter nivoju predvojnih tarif. Nato so v detajlni analizi dokazali vse kritične posledice, ki bi jih imelo nameravano povišanje vozarine za industrijske surovina in obratna sredstva za našo celokupno produkcija ter so na podlagi teh dokumentov odklonili predloženi načrt povišanja. Tudi zastopniki ministrstva šum in rudnikov ter ministrstva za kmetijstvo so podali odločne izjave proti povišanju tarif. Železniška uprava jo bila zato priniorana umakniti svoj predle;;, ki bo na podlagi predloženega gradiva v celem obsegu revidiran in predelan.
Tvornica za dušik, d. d. Ruše. Iz poslovnega poročila za lansko leto, ki je deseto od ustanovitve družbe, posnemamo, da se jo obrat tovarne vrSil brez ovir. Z višjo produkcijo so so znižali stroški. Izvoz je bil zadovoljiv, na domačem trgu pa ja ipodjetje radi neracionalnega kmetijstva prodala malo umetnih gnojil, čisti dobiček je znašal s pre-nosom 2,711.000 Din napram 1,753.000 za leto 1925. Bilančna vsota jo narasla od 34.2 na 48.5 milijona dinarjev, kar je pripisovati zvišanju postavk za zaloge in dolžnike ter upnikov zaradi povečanja produkcije. Bruto donos je bil lani 9,242.000 Din, leta 1925. pa 7,756.000 Din. Občni zbor je sklenil valorizacijo. Kapital se s tem poviša na 20 milijonov Din ter se ustvari nov rezervni sklad v znesku 5 mil. Din. — Za leto 1926. znaša dividenda 17.50 Din za delnico napram 10 Din za lelo 1925.
Jugoslovanske tekstilne tToniirc Maulnor, d. d. v Ljubljani ugotavljajo v poslovnem poročilu za leto 1926., da je padec cen bombaža zmanjšal vrednost zalog in povzročil pri odjemalcih rezervo. Tovarno podjetja so obratovalo v polnem obsegu. Podjetje je lani kupilo delnice Belgrajske tekstilne industrijo, s katero je že preje imelo dobre zveze. Fabrikacijski donos je naraste! od 13 milijonov Din na 14.2 milijonov Din (s prenosom od 1924 ozir. 1.925). Da so se posli zelo razširili, kaže zvišana bilančna vsota (od (33.3 mil. na 104.5 mil.). Med aktivi je' omeniti zvišanje postavk za nove stavbe in za vrednostne papirje (za 18 mil. Din). Cisti dobi če« znaša za lansko leto 977.000 Din (za 1925. pa 773.000 Din), iz katerega se deli 5 odst. dividenda kakor za 1925.
Predavanje o izvozu v Egipt. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja na predavanje našega odpravnika poslov v Kajiru g. dr. Jovana Dučiča o možnosti izvoza našega blaga v Egipt. Predavanje se bo vršilo v ponedeljek dno 4. t. m. ob 11. uri v zbornični pritlični dvorani v Beethovnovi ulici. Predavatelj, ki je odličen poznavalec tTgovskih prilik v Egiptu, bo v svojem predavanju podal dragocene informacije osobito trgovskim in industrijskim izvoznikom, ki se zanimajo za izvozno trgovino z Egiptom. Zbornica zato vabi, da so interesenti v čim večjem številu udeleže tega predavanja.
Dospelost nekaterih perijodičnih taks. Opozorilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 1. Od kuponov ali dividende in od tan-tijem se plačuje 1% taksa v 15 dneh po odobritvi bilanco (tarifna postavka 10, pripomba 5). 2. Do dne 15. julija t. 1. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek otvorjenih ali tekočih računov v minolom polletju in plačati odpadajočo takso v kolkih, ki se prilepijo na sezna-mek (tarifna postavka 37). 3. Od do|>olnilno prenosne talcse v letnem iznosu nad 500 Din je plačati drugi obrok od 1. do vštetega 15. julija 1927. Kdor ne plača te takse pravočasno, od tega jo izterja finančno oblastvo eseekutivno Ctarifna postavka 12, pripomba 12). 4. Točilno takso zn pravico, da se točijo pijače, jo plačati za II. polletje 1927 do 31. julija 1927, sicer se izterja eksekutlv-no (tarifna postavka 62).
Prodaja soli. Uprava državnih monopolov v Belgradu razpisuje pod MPRBr. 18.328 od 23. junija t. 1. veliko prodajo soli, začenši s 1. septembrom 1927. Ofertalna licitacija se vrši dno 20. julija t. 1. pri upravi državnih monopolov v Belgradu. Tiskani pogoji se dobe pri upravi državnih monopolov v Belgradu, oddelek prodaje in pri oblastnem monopolskem inšpektoratu v Zagrebu.
TBtorsa
DDe 2. julija 1927.
DENAR.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so notirali: 7% invest. posoj. 8-1.75 bi., vojna škoda 341.50 bi., agrari 50.25; devize: Berlin'13.50 bi. (13.4875-13.5175), Italija 315.50 (314.77-316.77), London 276.40 (275.98—276.78), Ne\vyork 56.80 (56.70-56.90), Pariz 223.50 (221.825-223.825), Praga 168.60 (168.20—169), Dunaj 48.01 (7.998— 8.028), Curih 10.95 (10.935—10.965).*
Curih. llelgrad 9.135 (9.13), Budimpešta 90.50 (90.50), Berlin 123.14 (123.13), Italija 28.80 (28.75), London 25.235 (25.2325), Ne\vyork 519.75 (519.625), Pariz 20.345 (20.345), Praga 15.39 (15.39), Dunaj 73.10 (73.08), Bukarešt 312.50 (313), Amsterdam 208.15 (208.15), Madrid 89.40 (89.05).
DabTriTSnl vrvarskimi izdelki
zato je treba naročiti tnko hl*go le pr!
luan n. Adamič
Ljubljano, Sv. Petro cesto 31
Mruinlu » Hirlboru, Vitrlnliki >0 tu t Klasiki, iutai 4.
VII. ljubljanski vzorčni velesejem.
Svečana otvoritev.
Včeraj se je vršila ob pol 10 na velesejm-skem prostoru svečana otvoritev VIL ljubljanskega vzorčnega velesejma. Svečane otvoritve so se udeležili zastopniki skoro vseh državnih oblastev v Sloveniji in ostali državi ter številni zastopniki raznih gospodarskih in drugih korporacij Med drugimi so se udeležili svečane otvoritve gg. vladni zastopnik, veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivec, veliki župan mariborske oblasti dr. S c h a u -b a c k, predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, predsednika obeh slovenskih oblasti dr. N a 11 a č e n in dr. L e s k o v a r, divizijski komandant general V u k o v i č, mestni komisar dr. Mencinger, ministri na razpoloženju dr. G o s a r, Gostinčar, V o š n j a k in dr. Zupanič, narodni poslanec Franc S m o d e j, rektor univerze dr. Luk man, finančni delegat dr. R upnik, predsednik ljubljanske borze in zbornice Ivan J e 1 a č i n in podpredsednik O g r i n, oblastni poslanci dr. A d 1 e š i č, prof. J a r c, Anton Rojina in drugi, zastopnik Zveze industrijcev ing. Š u k 1 j e, tnženerske zbornice ing. Pavlin in >Delavske zbornice« Kopač.
Prav častno je bil zastopan tukajšnji diplomatski zbor. Osebno so bili navzoči generalni konzul Italije marchesse G a v o 11 i, generalni konzul avstrijske republike P1 e i -n e r t, konzul češkoslovaške republike R e -sel, vicekonzul francoske republike R i -chard, belgijski konzul Dular in portugalski konzul 61 r u c e 1 j. Trgovska akademija je bila zastopana po ravnatelju dr. B 6 h m u, Trgovska šola po ravnatelju Josipu Gogali, srednja tehnična šola pa po ravnatelju R e i s n e r j u.
Od gostov naj omenjamo podpredsednika zagrebške trgovske zbornice A. Š a n d o r j a, švedskega konzula. U n a n v e r a in nemškega konzula S e i 1 e r j a iz Zagreba, mažar-skega konzula iz Zagreba S a boja, jugoslovanskega konzula v Kairi D u č i č a itd.
Navzoči so bili še zastopniki drugih korporacij. Prav v častnem številu so bili zastopani: višja duhovščina, vseučiliški profesorji, častniki tukajšnje garnizije itd.
Pismeno so pozdravili otvoritev minister trgovine dr. Spaho, ki je opravičil svojo odsotnost, knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič, ki je zadržan vsled birme, zunanji minister dr. Marinko v ič, finančni minister dr. Marko-■vič, prometni minister Miloša vi jevič, guverner mesta Rima, ameriški konzul v Belgradu Mi-lin, poslanik Bodrero, trgovska zbornica v Poznanju itd.
Svečanost je otvoril predsednik ljubljanskega velesejma g. Bona č z lepim in stvarnim govorom. Ko je predsednik Bonač pozdravil zastopnika vlade g. velikega župana in zastopnika kralja generala Vukoviča, je pozval navzoče, da zakličejo v znak udanosti >Naj živi kralj Aleksander«, nakar je godba zaigrala državno himno. Nadalje je pozdravil vse navzoče zastopnike oblasti ter drugih korporacij. Sedem let velesejma je dokaz njegove življenjske sile. V naši mladi državi so potrebne ustanove, ki pospešujejo konsolidacijo gospodarskih razmer. In ravno taka ustanova je velesejem, ki vrši velevažno gospodarsko in posredno tudi kulturno nalogo. Nato je zaprosil velikega župana g. dr. Vodopivca, da otvo<ri mednarodni vzorčni velesejem.
Nato je povzel besedo ljubljanski veliki župan dr. Vodopivec, ki je poudarjal: Sedmič doživljamo dan, ki najjasneje dokazuje slovensko energijo, pridnost, žilavost in vztrajnost, dan, Ivi ponese sloves solidnosti in podjetnosti naših trgovcev, industrijcev dn obrtnikov sirom naše države in tudi preko njenih mej. Kljub težavam in oviram, ki jih doživlja ■vsaka taka velika prireditev, potrjuje ljubljanski velesejem vsako leto ne samo svoje življenjske sposobnosti, temveč tudi svoj veliki pomen za slovensko in splošno gospodarstvo v državi. Ljubljanski velesejem nudi vsako leto pregled in točno sliko gospodarstva v državi in vzpodbudo za intenzivni napredek na vseh poljih. Velesejem vsako leto obnavlja in pospešuje stike ter zveze med posameznimi pridobitnimi krogi in morem reči tudi, da je ljubljanski velesejem eden najmočnejših gospodarskih faktorjev v Sloveniji in tudi v državi. Čast mi je kot zastopniku vlade ter g. ministrskega predsednika Vukičeviča, ki me je v ta namen posebej pooblastil, čestitati npravj velesejma k njenemu novemu uspehu. Obenem z lepim vremenom želim velesejmu tudi kar najlepši potek.
Gospoda, sedmi redni vzorčni velesejem v Ljubljani je otvorjen! —
S tem se je svečana otvoritev velesejma zaključila. Navzoči častni zastopniki so z velikim županom dr. Vodopivcem ogledali velesejem.
Ob priliki otvoritve velesejma je uprava ljubljanskega velesejma )>oslala dvorni pisarni na Bled sledečo udanostno brzojavko: »Povodom svečane otvoritve VIL ljubljanskega vzorčnega velesejma se najvišjemu pokrovitelju Njegovemu Veličanstvu kralju najvdanejše klanja predsedstvo.«
Ob 1 popoldne se je vršil na čast vsem zastopnikom, ki «> prisostvovali svečani otvoritvi velesejma v krasno opremljenih prostorih Ljubljanskega kluba lunch. — —•
Prvi dan sejma.
Velesejmi dajejo Ljubljani bolj velemestno sliko. Promet pešcev po cestah, zlasti proti sejmu, je živahnejši; kjer so redno hodile dosedaj Šiškarice in šiškarji na delo, hodijo sedaj številni obiskovavci sejma. Fijakerji in avtotaksd imajo tudi večji zaslužek od tujcev, avtomobilu« promet je živahnejši: ne vidijo se samo vozovi s tablico »SI II — 100« in še čez, ampak tudi drugi znaki: C in inozemski A (Avstrija), I (Italija). Ljubljanski tramvaj si velesejniske dni tudi privošči reprezentanco dveh voz. Obrazi, ki jih srečujete po ulicah, zlasti pa na sejmišču, niso znani in domači, ampak tuji; pozna se pa seveda tujec tudi po obleki ne vpoštevajoč najizrazitejšega njegovega znaka: hrvaščine, srbščine in seveda tudi nemščine, ki pa tudi v Ljubljani ni tako v kotu za zapečkom.
Posebnost, ki je zanimala danes Ljubljančane, je bil prometni redar na konju pred železniškim prehodom na Gosposvetski cesti. Promet vozil, ki se peljejo k otvoritvi, je bil namreč dopoldne zelo velik.
Koj po oficielni otvoritvi so že začeli prihajati na sejmišče obiskovalci, katerih število se je popoldne znatno povečalo in za nedeljo je pričakovati velikega obiska. Upati je, da bo odredba velesejniske uprave, da ostane sejmišče za obisk odprto do sedmih, privedla mnogo obiskovavcev, ki drugače v delavni-ških dneli ne morejo do šestih na sejem.
Letos razstavljeni predmeti pričajo, da naša industrija, obrt in trgovina vedno bolj razumevajo izpremenjene gospodarske razmere. Udeležba na sejmu je gotovo izredne v ažnosti in koristi, seveda, če se ji obenem pridruži smotrena propaganda, kakor n. pr. za Peko čevlje. Seveda je jasno, da je najboljše propagandno sredstvo še vedno inserat, ne da bi odrekali pomena in važnosti drugih načinov reklame. Najboljša je kombinirana reklama, ki vse faktorje uspeha primerno upošteva.
Produkti, razstavljeni na velesejmu, pričajo, da se naši producenti, spodbujeni po konkurenci, zavedajo važnosti kvalitete. Le kvalitetno delo združeno z racionelnim obratovanjem more ubraniti tuji močni konkurenci pot k nam. Kakor omenjeno, vsak sejem pokaže nove napredke našega gospodarstva.
Letos pa ima velesejem še izredno mnogo privlačnih razstav organizacij, pa tudi posameznih podjetnikov. Stalni kader razstavljavcev se trudi vsako leto prinesti na sejem vedno boljše stare in nove produkte. Novi razstavljavci pa z novimi razstavljenimi predmeti povečajo pestrost velesejma.
Sicer pa nudi velesejem prav vsakemu obiskovavcu toliko zanimivosti, da jih je težko posebej opisati, ker bi zavzelo preveč prostora. Zato je najbolj priporočljivo: pojdite in oglejte si velesejem. To vam bo koristilo pri vaših poslih, videli boste toliko stvari, ki vam bodo koristile v vašem poslovanju in sploh življenju!
Milan Dular, ravnatelj velesejma in belgijski konzul:
Naš velesejem.
Vojna je zapustila po vsej Evropi svoje sledove. Srbija je bila razdejana, ostale pokrajine pa so se znašle kar naenkrat v popolnoma novih razmerah. Vsakdo ve, kaj zna* či v gospodarstvu prehitra izprememba, zato se tudi nihče ni čudil, če spočetka razmere niso bile take, kakršnih so si želeli oni, ki so vdano in požrtvovalno delovali za ustvaritev naše domovine.
Razmere so se še dosti hitro uredile, ker je bilo dovolj uvidevnih mož, ki se niso strašili truda, da z vsemi svojimi močmi prispevajo k gospodarski konsolidaciji. In to delo ni bilo lahko.
Naša država, kakršno je ustvarila mirovna pogodba, je sestavljena iz ozemelj, ki so živela do tedaj ločeno življenje. Takoj v početim nam je pasivnost naše plačilne bilance pokazala, da se je treba odločiti, ali se obrnemo na intenzivnejšo poljedelsko produkcijo, ali pa na industrializacijo državo. Uvoz industrijskih potrebščin je bil velik, odpo-moči bi se moglo le z omejitvijo uvoza. Omejitev konzuma je pri nas nemogoča, kajti znano je, da ima narod, ki je v kulturi že na^ predoval, več potreb, katerih omejitev bi značila nazadovanje v kulturi. Čeprav izrazito poljedelska država velikega obsegaš vendar ni ljdla dovolj mcfčna, da bi izvažala poljedelske produkte v toliki meri, da bi se izravnala plačilna bilanca. Preostala je torej samo ena pot: industrializacija države.
Za to slednjo so bili pri nas dani vsi predpogoji, zlasti še v Sloveniji. Srbija je sicer imela pred vojno že preoej razvito industrijo, ki pa jo je vojna popolnoma uničila. V Sloveniji pa se je takoj po osvobojen ju pričela industrija bujno razvijati in je vsled danih predpogojev že v kratki dobi dosegla prav lepe rezultate. Naša mlada, sedaj že silno krepka industrija, je morala in mora še sedaj premagovati na svojem potu ogromne težkoče in ravno v tem, da je vedno premagala vso w)pr«k«, s« vidi njen zdravi koren, njena žlvljenska in razvojna sposobnost.
Tina največjih zaprek razvoju naše mlade industrije je bilo, poleg pomanjkanja kapitala, dobra in zanesljiva orijentiranost, na
podlagi katere bi se moglo V novih razmerah sklepati iu kalkulirati. Poleg tega eo imeli trgovci v raznih krajih notve države svoje prejšnje trgovske zveze, katere so še pred vojno spoznali za dobre In katerih so se držali kljub temu, d® so zadevale vsled novih razmer na prav občutne ovire. Spočetka trgovec pač ni vedel, kje bi si dofbil boljših zvez. Manjkala mu je prava orijentacija. Sama reklama, sicer prepotrebna v teh novih razmerah, tudi ni mogla delati čudežev.
V teh resnično težkih razmerah je bila eminentne važnosti odločitev slovenskih pri-dobitnikov, da prirede v Ljubljani velesejem. Ta je na mah odstranil nevarnost popoilne desorientiranosti pri razvoju naše industrije, ki je bila že zelo akutna in ki je že kazala svoje prve učinke. Na ljubljanskem velesejmu se je prepričal obrtnik, trgovec, industrijalec, skratka producent, pa tudi konzument, kaj izdelujemo doma, česa nam ni treba uvažati iz inozemstva in na ta način povečevati pasivnost naše plačilne bilance. In da je bila ta dalekovidnost naših gospodarsikh prvakov na mestu, nam je pokazalo vseh šest dosedanjih ljubljanskih velesejmov, ki so po priznanju strokovnjakov v največji meri izpolnjevali svojo nalogo. Od leta do leta se je bolj videlo to na začudenju, ki so ga pokazali naši bratje iz južnih pokrajin nad tem, kar premore naša domača industrija. Nastale 60 baš potoni velesejmov trdne poslovne zveze, ves trgovski promet, ki se je vršil do tedaj še vedno tako, kakor da bi bilo na našem teritoriju več različnih držav, se je osredotočil. Skratka, velesejem je pokazal, kaj imamo doma in v čem srna neodvisni od inozemstva, kje je dobiti blago v najboljši kvaliteti. S tem je izvršil in vrši naš velesejem tudi važno nalogo. Nobena država ne producira sama vsega., kar potrebuje. Radi tega se vrši izmenjava dobrin med posameznimi kraji, državami, kontinenti. Življenjskega pomena za vsako državo je pri tej izmenjavi dobrin, da ne uvaža blaga, ki ga producira v zadostni množini doma. S tem bi uničila lastno industrijo, zlasti, če mora ta konkurirati z močnejša in starejšo inozemsko, na drugi strani si pa nepotrebno slabša svojo trgovsko bilanco, kar zopet škodljivo vpliva na njeno valuto in končno na stanje vsega prebivalstva.
Tudi naša industrija ne producira vsega, kar potrebujemo, ali ne v zadostni množini. Tu se je spretno odpomoglo s tem, da se je dalo velesejmom mednarodni značaj. Pripustili so se k sodelovanju inozemski producenti, ki izdelujejo blago, kakršnega mi ne, ali ne vsaj v zadostni množini izdelujemo. Na (ljubljanskem velesejmu zamore vsakdo zadobiti pregled celotne naše industrije in po zanesljivih, solidnih inozemskih virih, kjer pri nas kaj manjka. In to ni omogočilo samo trdnejših in razširjenejših trgovskih in drugih poslovnih zvez ter natančne orientacije v pridobitnih krogih in pri konzumentih, temveč je omogočilo tudi uspešnejši razvoj naši industriji, kajti ravno velesejmi kažejo, kje je treba orati ledino, kje je treba izpopolnitve, kje se obeta uspeh. Iz toga je tudi povsem jasno razvidno, da je napačno mnenje onih, ki mislijo, da se pokaže uspeh prireditve, kakršne so ljubljanski velesejmi, že ob priliki prireditve same. Upliv in uspeli je mnogo trajnejši, pa tudi mnogo izdatnejši, dasi ravno ga udeleženec čuti in spozna šele čez čas.
Uspehi tako materijelni kakor moralni, ki so jih zaznamovali naši dosedanji ljubljanski velesejmi, so nadvse razveseljivi. Prepričan sem, da bo tudi letošnja prireditev dosegla najboljše uspehe v interesu naše gospodarske moči, kakor tudi v interesu vsega našega gospodarstva.
Zato pa naj ne bo med nami nikogar, ki bi mu bilo žal one malenkostne vstopnine, s katero se mora vsaj nekoliko kriti velikanska režija uprave. Dolžnost vsakega zavednega
Slovenca je, da prireditev v dnevih od 2__11.
julija obišče. Ogled mu bo vsekakor koristil, bodisi da tu naroča in kupuje, bodisi moralno. Taka impozantna slika dela mora dvigniti gospodarsko in narodno zavest v vsakem poedincu.
Oficielni katalog letošnjega velesejma je izšel. Izdaja prekaša po svoji vsebini in zunanji opremi vse dosedanje. Ni to več navaden seznam samo velesejmske vsebine, ampak je knjiga, ki jo bo vsakdo rad vzel v roko in vsakdo bo našel v njej kaj koristnega. V aktualnih član kil) se obravnava avtomobilizem, radio, šport, lov in turizem, s posebnim ozirom na Slovenijo. Katalog krasi nebroj slik Ljubljane in najlepših točk Slovenije. Kazalo tvrdk bo izvrstno služilo trgovcem pri nakupovanju blaga tudi med letom. Največji kras kataloga pa je 42 sijajno izdelanih slik in portretov, med njimi kralja, ministra dr. Spaha, nafiih odličnih gospodarskih strokovnjakov' ter ustanoviteljev najstarejših ljubljanskih tvrdk. Cena knjigi je samo 20 Din in se dobi na velesejmu, ter po večjih trafikah in kavarnah v Ljubljani. Občinstvu priporočamo, da poseže po tem katalog-albumu, ki je prvi svoje vrste pri nas.
Obiskovalcem Tolosejma, posebno pa našim gospodinjam priporočamo, dn se v Kolinskem paviljonu (desno od glavnega vhoda) prepričajo o izvrstnosti Kollnske cikordje, ki zasluži, da se uporablja v vsakem gospodinjstvu. S polnim zaupanjem zahtevajte vedno naše kolinske kavine primesi, in sigurno dobite prvovrstno blago.
ZTon&rnA in lirama v St. Vidu nad LJubljano si je v kratkem času, kar deluje, pridobila vsestransko priznanje, tako da so daneu njeni zvonovi znani po vsej širni Jugoslaviji Doma v Sloveniji je v novejšem času vlila zvonove med drugimi za Krtino, Nadgorico, Sostro, Šmartno ob Snvl, Osolnik, Vransko, Zagorje itd. itd. Izven 1 Slovenijo za župno in katedrala o cerkev, v Bel-
gradu, Beli manastir, Čadjavico, Lipovčane, Neštinj, Nikinci, Ludberg, oba Osijeka itd.
Naročila prihajajo od vseh strani, bodisi iz Slovenije, HTvalske in Srbije. V najnovejšem času je n. pr. za izdelati: Mahično, Karadjordjevo, Mi-klošivci, Švica, Sv. Križ pri Litiji, Sred. Bela, Naklo itd. Iz tega se vidi, da ugled livarne raste in odlična kvaliteta njenih izdelkov pridobiva čim dalje več priznavanja. Sicer pa ni čuda, saj se more komaj katera zvonarna v Sloveniji ponašati s takimi izvrstnimi zvonovi kakor so št. Vidski.
Priznani zvonoslovec in škofijski kolavdator dr. Kimovec je pri Št. Vidskih zvonovih kar za po vršijo ugotovil najugodnejše razmerje, ki ga more tvoriti glavni zvonoton z najvažnejšima stranskima. Redno imajo namreč za najnižji stranski ton spodnjo oktavo, ki je v nepričakovano veliko primerih popolnoma čista, kar stari zvonovi redko ali celo nikoli ne dosežejo; zgornji najvažnejši stranski ton je redna nalika tem, tako da zvon z gornjo kvinto in oktavo tvori naturno izdelano harmonijo, zato imajo zvonovi poln, globok, poleg tega jasen, voljan, ob enaki teži in enakem tonu daleko segajoč glas, kakor zvonovi drugačnih konstrukcij in tenorskih razmerij. Materijal je prvovrsten, lit je vzorno, okraski bogati, svetniški re-lifi izvirni, kdor torej želi imeti vzorno, polno, milo doneč zvonik, naj si ogleda Št. Vidsko zvo-narno.
Kolavdacijske izjave in originalne potrebe in zahvale naročnikov so vsakemu interesentu drage volje vedno na vpogled. Zato so Št. Viški zvonovi dosegli velike zalivale, vzbujali naravnost občudovanje, kakor n. pr. zvon za Sostro, vlit v spomin padlim Sostrancem. O velikem Kitinskem zvonu je izjavil zgoraj imenovani strokovnjak, da je ta idealni zvon z mogočnim, sijajnim, polnim glasom morda najlepši, najidealnejši cis, kar 6e jih je po vojski vlilo. Ako hočete imeti vzorne, polno, milo doneče zvonilo, oglejti si št. Vidsko zvonarno in naročite zvonove v Št. Vidu!
Cerkveni vestniK
V Križankah ima danes popoldne ob 6. uri redni mesečni shod ondotna moška in mladeniška Marijina drvžba, jutri v ponedeljek zjutraj ob pol Šestih pa sveto zadušno mašo za rajne družbenike.
Vodstvo II. vnanjo Marijine kojigregacije pri uršulinkah opozarja članice, da danes ni mesečnega shoda.
/Vaše Mfašivo
Kamn. dij. društvo »Bistrica« ima letos svoje Ciril-Metodovo kresovanje v ponedeljek dne 4. julija zvečer v Grobljah pri Domžalah. Tovariši, udeležba za vas je obvezna, pripeljite seboj prijatelje! — Podpredsednik.
VELIKA IZBIRA
raznega perila, modnih bluz, oblek, kopalnih oblek, nogavic, kravat, vezenin i. t. d., se dobi po priznano nizkih ccnah pri tvrdki
IGN. ŽARGI - LJUBLJANA
Sv. Petra cesta.
Cfublfansko gledišče
OPERA.
Začetek ob 20 zvečer. Nedelja, 3. julija: CARMEN. Gostuje g. Gospodi-
nov. Izven. Po znižanih cenah. Ponedeljek, 4. julija: Zaprto. Torek, 5. julija: MADAME BUTTERFLY. Gostuje
g. Darian. Red A.
Gostovanje bolgarskega tenorista, V nedeljo zvečer se poje v ljubljanski operi opera »Carmenc z bolgarskim tenoristom g. Gospodinovim kot gostom v vlogi Don Josea. G. Gospodinov je že enkrat gostoval v tej vlogi in njegov nastop se je odlikoval po simpatični igri in vsled izredne lepote njegovega glasu. Na predstavo opozarjamo posebno posetnike velesejma. Začetek ob 20. uri zvečer.
Knjige In revije
Vsom gg. organistom, pevskim in godbenim društvom! Podpisana Z. S. V. ima v zalogi še par sto komadov krasne žalne pesmi »Padlim voja-kom-junakonK, katero je zložil g. Ksaver Meško, uglasbil pa g. Kari o Adamič. Pesem se poje v mešanem zboru in s štirimi pozavnimi, poje se lahko tudi brez pozavn, lahko se spremlja tudi z godbo. Pesem se poje ali igra ob žalnih dnevih, ki so posvečeni padlim vojakom, dalje se lahko poje pri odkritjih spomenikov ter na dan Vseh svetnikov in Vernih duš na vseh pokopališčih. Izvod pesmi stane 6 Din s poštnino vred. Ker je cena zelo nizka in je čisti dobiček namenjen za dobrodelne namene, se priporoča, da naj v vsaki župniji kdo poseže po tej res lepi žalni pesmi ter naj vsi g. organisti, pevska durštva in godbe to pesem naročijo. Denar po 0 Din za en izvod se naj pošlje na Zvezo slovenskih vojakov iz svetovne vojne, Šmartno ob Paki.
Rožico Sv. Frančiška. Poslovenil in uvod napisal Alojzij Res. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za ceno 54 Din, lepo vezana v plafeno 70 Din. Izšla je ta krasna knjiga, ki naj si jo vsakdo omisli, tudi moderni človek, in oni, ki nima opasnih ledij, pn bo našel svoj vzor v Asiškem ubožcu. Saj kaže že zunanjost knjige, da nudi nekaj posebnega. Nekaj stavkov iz uvoda: Po prvih zablodah, po prvih omamah je Frančišek šel, odprl Pismo in bral: »Ako hočeš popoln biti, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel bo§ zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!« Ni le bral besedi, ni so na njih le opajal: iz Duha je umel, izvršil jo vse, dobesedno, do zadnje črke. In je začel rasti v otroka božjega: vrgel je raz sebe vse, kar ga je težilo in mu oviralo pot. Vse, vso je razdal, da je dobil vse in šel je za Njim... Asiški ubožec je tedaj prost vsega posvetnega, svoboden vseh vezi, ki nas priklepajo k tlom, da ne vidimo več Boga, zazrl vso svojo ničevost, ves svoj gnus. V zaničevanju samega sebe je zdrobil svo; lastni jaz, svojo lastno osebnost, ki ji mi maliku-jemo. Odtrgal so je od vsega... Gospod ga jo poslal, kakor jagnje med volkove.
NasznanHa
šišenska dekliška Marijina kongrcgncija priredi v nedeljo dne 10. julija ob lepem vremeni; izlet na Sv. Jošt Odhod iz Ljubljano gor. kolodvor 5.26, nazaj z večernim vlakom iz Škofje Loke Kdor se misli udeležiti izleta, naj se zglasi pc možnosti do soboto zvečer pri g. voditelju v samostanu. Za službo božjo jo preskrbljeno.
Votszve&ovanfa
Zgubila se je črna listnica z učiteljsko legitimacijo na ime OtUija Pivk, z manjšo vsoto dinarjev in lir, snofi okoli 0. ure od Tat>ora po Slomškovi in Resljevi cesti do glavnega kolodvora. Pošten najditelj se uuproša, da jo odda proti nagradi jia policiji.
Zanimivosti
Čarovnije narave.
Znano je, kako je strela muhasta, kadar udari v zemljo, kako poskakuje, tu ubije, tam zažge, eni osebi škoduje, drugi pa popolnoma nič itd. Nekdo, ki je vedril pod drevesom, ima še dandanes na prsih vdelano podobo drevesa, pod katerim je stal, ko je strela udarila vanj. To se je zgodilo že pred leti, a znamenje ne izgine.
Neka dama je stopila k odprtemu oknu ter dvignila roko, da bi okno zaprla. V tem trenotku je udarila strela, dami se ni nič pripetilo, zla.ta zapestnica, katero je imela na roki, pa je brez sledu izginila.
Nenavaden je bil dogodek, ki se je nedavno pripetil na Angleškem. Neki slepec je kraj pota vodil konja. V tem udari strela, mož je nenadoma spregledal, toda konj pa je oslepel.
V Natalu so našli nekega človeka na poi-lju, ki je bil dobesedno zavozljan. Udarila je vanj strela ter ga zvila tako, da je imel eno nogo zvito z rokama, drugo nogo pa okoli vratu. Sicer pa je bil mož že živ iu ko so ga oddali v bolnico, so mu tam ude zopet poravnali in ostal je pri življenju ter brez posledic.
Šolske počitnice na Angleškem
Kljub poganskemu življenju Angležev, posebno Londončanov, silno mnogo storijo dobrega onim, ki niso oblagodarjeni s posvetnimi dobrinami. Minuli so časi za londonske učence, da je večina njih z zavistjo gledala one srečne sošolce, katerim je bilo omogočeno, da so počitnice prebili v kopališču ali pa celo na kontinentu. Lansko leto je povprečno po en teden prebilo počitniški čas po raznih kopališčih in drugod nič manj kot 202.000 učencev londonskih ljudskih šol. To pomeni, da je bilo na počitnicah okoli polovica vseh londonskih šolarjev ljudskih šol. Pred vojno je bilo komaj en odstotek tako srečnih, da so za nekaj časa smeli izza tesnega mestnega zidovja.
Za letos pa imajo načrt še mnogo večje število otrok spraviti v kopališča', a okoli dva tisoč pa jih bo odpotovalo v Francijo, Belgijo, Švico, Nemčijo in Avstrijo.
Pa ne morda samo iz zdravstvenih ozi-rov do otrok jim oskrbijo te ugodnosti, pač pa tudi iz vzgojnega stališča. Ni pretirana trditev, da se učenec na takem potovanju v dveh tednih več priuči kot pa celo leto na šolskih klopeh.
Poleg londonske občine, katera s pomočjo prispevkov Londončanov otrokom poskrbi izlete, obstoja tudi nekaki počitniški odbor, ki z raznimi fondi omogoča revnim otrokom počitnice na deželi. Lani jih je ta odbor poslal ven iz mesta 28.000.
Jubilej Kanade.
Dan prvega julija je za Kanado največji praznik ter ga praznujejo z isto slovesnostjo kot Airerikanci Združenih držav 4. julij, dan neodvisnosti. Prvi julij je namreč za Kanado pomenljiv zato, ker je bila na ta dan proglašena kot angleški dominij. Ker se je to, kakor znano izvršilo leta 1867., slavijo letos svoj dijamantni jubilej, kar -je združeno s še večjimi slavlji kot pa druga lete. Ker je prvi jubilej letos bil na petek, je kanadska vlada odredila, da je tudi 2. julij smatrati kot drž. praznik, zatem pa še nedeljo 3. julija, tako da bo praznovanje dijamantnega jubileja vsem ostalo v trajnem spominu. Oficijelno se bo ta jubilej praznoval tudi v Londonu. V Kanadi so v petek 1. julija zvečer prižgali deset tisoč kresov, katerih sij se je svetlil od Atlantika pa do Pacifika, torej skozi vso Kanado. Zanimivo je tudi to, da nameravajo
predlagati, naj bi ee Kanada ne imenovala več > Dominion«, pač pa >Kingdoni«, to je kraljevina.
Moderni ovčar.
Mi gl ovčjega pastirja ne moremo pred-stavljati drugačnega nego je In kakršnega smo vajeni videti. Todai v krajih, kjer ima lastnik po več desettisočev ovac, je ovčji pastir opremljen z avtomobilom. V Avstraliji, Kanadi in drugo, kjer imajo ovac da sami ne vedo koliko, je videti pastirja, kako 6e vozi med tropami sem in tja, poleg sebe v avtu pa ima svojega ovčarskega psa. Na njegovo znamenje skoči pes iz avta ter nažene ovce, ako so se porazgubile. Nato pa zopet skoči k pastirju v voz.
Mikrofon v gledališču.
Za kratkovidne je v gledališčih zadostno preskrbljeno. Ako nimajo pri sebi lasitnih daljnogledov, jih za malo odškodnino dobe v gledališču. Za gluhe pa se do sedaj ni nihče zmenil in glasbeželjni so morali ostajati doma. Neko gledališče v Newyorku pa je temu odpomoglo. V prvih vrstah so pritrjeni mikrofoni in ti sedeži so vedno rezervirani za naglušne gledališke obiskovalce. Vspeh je baje izboren in v gledališču so se pojavili popolnoma novi obrazi. Temu zgledu sledijo tudi že druga gledališča in pred kratkim je celo eno izmed pariških gledališč napravilo tak poskus.
Vsestranske iznajdbe.
Prav premeteni iznajditelji že od nekdaj 6kušajo napraviti predmete, s katerimi ubijejo dve muhi hkratu, to se pravi, da je eden iu isti izum uporabljiv na več strani. Iz tega stremljenja nastanejo seveda prav čudne stvari, kuriozni aparati, kar jo razvidno iz poročila angleškega patentnega urada.
Pred nedavnim so tam patentirali sprehajalno palico, katera je obenem tudi mizica za igranje kart. Še večje vrednosti je palica, ki je obenem tudi stolček. Neka druga iz-najdba je ročna torbica, ki so spremeni v stol. Treba je pritisniti samo na gumb in iz torbice pade stojalo za stol. Sedalo je iz zračne cevi, katero je lahko napeti, ne da bi bilo za to treba sesalke.
Največ raznovrstnosti pa so naredili iz pohištva, posebno praktični Amerikanci. Iz zofe se da predelati miza ali postelja, da, celo lestvai. Originalen je gugalni naslonjač, ki pri tem, ko 6e guglje, goni pahljačo, tako da gugajočega obenem tudi hladi. Med vojno so Angleži iznašli mnogovrstne reševalne aparate proti nemškim podmornikom. Tako so imeli gorak zimski telovnik, kateri se je v slučaju nevarnosti dal uporabiti kot rešilni pas. Potem naslonjač, ki je sigurno na vodi plaval. Ta plavajoči stol se je tudi lahko rabil kot postelja.
Zelo važna je iznajdba ključa hišnih vrat, ki v temi sveti. Ta je v veliko korist vsem onim, ki radi teme ali pa iz kakih drugih razlogov ne morejo najti ključavnice. Ta ključ ima neznatno električno čamico, ki takoj prične žareti, kadar hočemo ključ rabiti.
Toda rekordna pa je iznajdba škarij, ki so obenem rezilo za steklo, kladivo, nož, vle-ček za zamašite, pila za nohte, odpirač za zaboje in britev. Ker to še ni zadosti, so vporabne tudi za ravnilo, na katerem je zaznamovana mera, potem stereoskop, kolešček m punktiranje in ključ za odpiranje plinskih svetilk. Škarje so dolge samo dvanajst centimetrov.
Čipke ,!o\ttričpnodei0o Iti. !ansni suftanec
najcenejše pri Osrednil Čipkarski zadrug
Ljubljana, Kongresni tr«
Bajeslovna bogastva.
Kakor pravljica iz tisoč in ene noči se glasi za navadnega zemljana, kadar govorimo o ulici v Ncwyorkn, kjer je treba onemu, ki tu prebiva, vsaj 75.000 dolarjev na leto,, ako hoče, po njegovem mnenju seveda, dostojno živeti. A vendar to ni pravljica, pač pa v rcs-nici obstoja taka ccsta in sicer je to Park Avenue med 34. in 96. cesto v Ncwyorku. O življenjskih razmerah v tej ulici izvemo nekoliko od ravnokar ustanovljene organizacije ondotnih prebivalcev, katere glavni namen je baje, kako se ubraniti, da ne bi nepoklicani zašli v ta del mesta. Pa naj bo temu že, kakor hoče, to stoji in siccr po izjavi samega predsednika te organizacije, da smatrajo onega, ki ima manj kot 50.000 dolarjev na razpolago vsako leto, da je »siromašen«. Do te trditve sc jc predsednik povzpel s primero proračuna za 16.000 prebivalcev te milijonske ceste, ki znaša okoli 280,000.000 dolarjev. Ti izdatki se porazdele takole: Damske obleke 50, moške obleke 15, prehrana 20, kožuhovina 15, potovanje 15, najemnina 18, avti 10, umetniške galerije 15, restavracije 10, jahte 7, zabava 5, parfumi 5, dobrodelnost 5, lepotični saloni 4, garaže 5, sladkarije 2 in napitnine 5 milijonov dolarjev. Prepovedane alkoholne pijače v teh vsotah seveda niso vključene, kajti o tej stvari se javno ne sme razpravljati.
Pet kraljev.
Nekoč sta se v nekem kopališču sestala italijanski in angleški kralj. Da bi si dolg čas preganjala, sta večkrat igrala na karte in sicer tako zvani 66, to jc igra, katera od visokih pacijentov ni zahtevala prevelikega duševnega napora. Tu pa tam sta med igranjem prišla tudi na politiko. Nekega dne sc je italijanski kraj počutil nekam posebno melanholičnega ter rekel napram angleškemu kralju, kako žalostna usoda je baš v zadnjih letih doletela toliko kraljev: v Rusiji, Nemčiji, Bulga-riji, Grški itd.
Nato pa jc angleški kralj v svoji prirojeni odkritosrčnosti odgovoril: »Da, da, živimo pač v žalostnih časih, tako da bo prišel dan, ko bo samo še pet kraljev na zemlji, namreč srčni kralj, karo kralj, križev kralj, pikov kralj in ,.. kralj Anglije.«
Paderewski razžalil angleškega kralja.
Pred kratkim so amerikanski listi poročali o svetovnoznanem klavirskem virtuozu Janu Padercwskem češ, da jc razžalil angleškega kralja. Trenutno se Paderewski nahaja v Avstraliji, kjer prireja koncerte. Generalni guverner, lord Stonehaven v Melbournu, je naročil umetniku, da mora biti na odru navzoč .že, kadar on pride v dvorano, kajti njemu kot podkralju gre ta čast. Paderewski pa se na to ni oziral in ni stal na odru, kakor mu je bilo naročeno, pač pa je nastopil šele, ko je bil generalni guverner že na svojem mestu. Lord je umetniku sporočil, da smatra njegovo vedenje kot razžaljenje kralja. Ne ve se še, kako se bo ta konflikt končal, najbrže pa bo podlegel — guverner.
Sreča v kepah.
Ni samo zlato ona kovina, ki prinese najditelju prefiioženje, pač pa so tudi druge kovine dragocene in je veliko povpraševanje po njih. Cin n. pr. je vreden 300 funtov tono t. j. 82.000 Din. V Severnem Dundasu na Tasmaniji so našli skoraj popolnoma čistil kepo cina, ki je tehtala okoli 3000 kg. Tudi baker se dobi popolnoma cist. Soliden blok bakra, ki je tehtal nad eno tono, so našli v Južni Afriki. Največji zaklad bakra pa so našli v Peru in sicer v višini skoraj 14.000 čevljev. Bakrena ruda se je nahajala na ozemlju, ki je merilo nad eno miljo daljave in pol milje na širjavo. Srebro dobe včasih v veli-
Zatiaito perilo
_ Perilo VaSiJi nnaEcaov bo mehko in prijetno, cvetoče fielo 1» prask) bolezenska
Koli, aha fefl s Perstlocn tisceno.
Ravnati te po navutlltu'uporabr. »c pravi tvllttl uCtnck.
kih množinah. Marsikomu je znano mesto C oba lt v Severnem Ontariju, kateremu pravijo srebrno mesto. Nekega dne leta 1903. sta ee dva domačina, ki sla bila zaposlena pri gradnji železnice, sprla. Ker tudi v Ameriki ne ostane vedno samo pri besedah, sta se ta dva napadla s sekirami. Eden njiju je zagnal proti drugemu sekiro, ta pa je zgrešila! cilj ter priletela na skalo, ki se je vsled udarca razletela. A glej, v sredini skale se je nekaj posvetilo in ko so stvar pogledali od bližje, se jo izkazalo, da je čisto srebro. Takrat jo bilo v onem kraju šest strganih bajt z le nekaj prebivalci, a žo čez šest mesecev je bilo v kraju če/. 5000 ljudi, katere je srebro privabilo v Cobalt. Tudi v Chihuahua v Mehiki so nekoč na slučajen način našli srebro. Neki siromašen mož, po imenu Pedro Alva-rado, jo slučajno zadel na srebrno žilo, ki je bila uad poldrug meter visoka in neznano kako dolga. V prvem mesecu kopanja so vsak dan nakopali srebra v vrednosti -10.000 funtov (enajst milijonov Din). Največji zaklad v eni sami kepi pa je pokopan v bližini Holbrooka v Arizoni. Tu je namreč padel na zemljo meteor ter se zaril skoraj 300 metrov globoko. Neka družba je pričela z vrtanjem ter ugotovila, da meteor obstoja iz meteorskega železa, pomešanega z nikljem in drugimi kovinami. Kepo cenijo na dva in pol milijona funtov (688 mil. Din).
Nesmiselne vremenske prerokbe.
Dostikrat čujemo trditi ljudi, da je vre« me kakega gotovega dno odločilno za kak poznejši čas. Kaj je na tem resnice? Ako pregledamo take prerokbe, nam mora biti takoj jasno, da so vse take nemogoče, ker si po večini same nasprotujejo ter vodijo do nesmisla. Tako je n. pr. razširjena prerokba, da kakršno je vreme prvega januarja, tako je potem tudi cel mesec januar in da je vreme 2. januarja (dasiravno je že 1. jau. določeno), odločilno za februar in ker to še ni zadosti, tudi še za vreme sledečega septembra. Tudi pravijo, da je vreme 31. dne prvega meseca v letu odločilno za vreme meseca marca, dasiravno je bilo že prvega januarja določeno, kakšno bo zadnjega. .Ako je svetega Pavla dan t. j. 25. jan. (torej zopet ne
Dobre laslnostiš & finega Čistila m
so te-le: čistilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj Usnje ostane vedno voljno.
fln te iaslnos!! Ima
Že E>rl uporabi prve doze sc hoticCe o tem prepričali.
<<
John Henry;
„Amerikansko!
(Satira na nebotičnike.)
Ko sem jeseni prišel v Newyork, sem iskal majhno stanovanje. V »New York He-raldu« sem čital oglas, da je v 25. nadstropju mirne, majhne, nove in lične 38 nadstropne hiše v bližini Broadwaya oddati stanovanje. Takoj sem se podal na pot, toda zaman je bilo vse moje iskanje.
»Kfe pa je številka 1539«? sem končno vprašal policaja, ki jc stal tam na vogalu.
»Te številke še niso postavili, pač pa vam lahko pokažem stavbišče,« jc odvrnil vljudni mož postave ter mi pokazal praznoto med hišami in pa globoko jamo,
Radoveden sem pogledal v jamo ter zaklicali »Hoj, ali je kdo tam doli?«
Prikazala se je glava moškega. Na moja nadaljnja vprašanja mi je povedal, da je stavbenik sam. »Hm, ali sedaj po novem zidate hiše navzdol?« sem vprašal. »V časopisu stoji oglas o stanovanju v 25 nadstropju hišo, ki naj bi stala tukaj. Jc li hiša morda tam doli? Jaz reflektiram na oglašeno stanovanje,- toda na pol pota skozi zemljo v Evropo pa vendar nc maram iti, četudi bi bila najkrajša pot.«
»A tako, vi ste iz Evrope,« jc dejal stavbenik, »no, to bi si bil pravzaprav lahko takoj mislil. Evropejci navadno veliko govore. Toraj hočete stanovanje v 25. nadstropju?«
»Navzdol aH navzgor,« sem šc povprašal.
»Navzgor,« je odvrnil stavbenik. »Sedaj
šele temelj kopljemo, toda takole 38 nadstropno hišo hitro vkup zmažemo. Pojutrišnjem dopoldne se že lahko vselite. Hočete, ali ne? To je edino stanovanje, katero še imamo oddati, zato se morate takoj odločiti.«
Moj počasen evropski interes se je prebudil. »Da vzamem ga. Pojutrišnjem zjutraj pridem pogledat. Le podvizajte se.«
Dva dni pozneje sem se pripeljal z majhnim vozom pred hišo št. 1539. V Ameriki mora človek namreč vse sam. — Kdor hoče po-streščka, ta mora biti pri zlatu. Zato je najbolje, da je tam človek samo svoj postrešček,
Najprvo sem strmci navzgor. Saj to je skoraj Aladinova palača. Številka 1539 se je dvigala visoko proti nebu. Pričel sem šteti nadstropja ter se, ne vem kolikokrat zmotil, tako da sc mi je pričelo že v glavi vrteti. Rezultat mojega štetja je bil 15, ali pa 16, k večjemu pa 18.
Tu je prišel stavbenik. Malo sem sc nasmihal, četudi le s težavo, kajti stvar mi je vendar le imponirala. »25. nadstropje smo rekli, ne?« sem rekel stavbeniku.
»Wcll,« je odvrnil ter se popraskal za ušesi, »včeraj smo imeli namreč dve uri trajajočo stavko, radi tega pa se je delo nekoliko zakasnilo. Toda pojdite tamle v ono gostilno ter obedujte, potem pa pridite.«
Šel sera, kakor ml jo veleval, ter pojedel kosiio. Ko sem se vrnil, je pa bila hiša Številka 1539 že gori nekje pod oblaki. Moral sem se vleči na hrbet, ako sem hotel nadstropja prešteti. Pa nisem prišel dalje kod do 38.
»Dvigalo še ni montirano, in ako hočete, stopite po 25 tih stopnicah, pa mislim, da boste ravno pravočasno prišli.«
Stopal sem po stopnicah in ko sem prišel zmučen do 25. nadstropja, jc bilo že davno izgotovljcno. Zdelo sc mi jc, da so bili že pri dva in tridesetem.
Siccr pa moram tudi to povedati, da so prvo nadstropje že popravljali,
Rojstni mesec in lastnost značaja ženske.
Slavni astronom Tycho Bralie je po astro, nomskih izkušnjah sestavil tabelo, po kateri sc da ločiti značaj ženske, v kakršnem mesecu je rojena. Takole piše:
Ženska rojena v januarju je navadno lepa, toda strastna. Je božanstvena, ali radi svojo koketorije zaide dostikrat v neprilike.
Zena, rojena v februarju, je površna, ne-praktična, romantična ter sc ravna po možu. Če tudi je dobra zakonska družica, ui pa dobra gospodinja. Moža ne osreči.
One, ki so rojeno v marcu, so zelo ego-istično razpoložene, imajo dober razum, so v splošnem lepe in vabljive, zelo p razno verno ter le z veliko težavo prenašajo usodo, ki jih nenadoma doleti. V splošnem pa so dobre žene in tudi gospodinje.
V aprilu rojeue so neprijazne, prepirljive ter je težko z njimi izhajati. Možu stavi velike zahteve, svojo dolžnosti pa le slabo spol-
nuje. Navadno imajo te veliko število otrok in so končno precej zadovoljne.
Ženska, rojena v maju, je vesela in zabavna, toda v domačem gospodinjstvu zelo vestna. Ima velik prijateljski krog ter nmogo občudovalcev, nima pa daru za praktične novosti. Otroci takih žena so dostikrat lepi in inteligentni.
Junija meseca rojena je pa imponirajoča in reprezentančna, toda zelo mehkužna. Zna dobro štediti, je dobrosrčna a zelo odločna iu pikra, ako najde kako nepravilnost.
Ženske, rojeue meseca julija, so zelo vedo-željne, izvrstne gospodinje, ljubeznjive ter splošno priljubljene.
Avgusta meseca rojeua je verna, poetična, toda svojo okolico rada muči s svojimi nazori. Sicer pa je sočutna in dobrodelna, nekoliko eksotična in navadno ne dobi mnogo otrok.
V	septembru rojena je lahkomiSljena, ne mara otrok, se rada vsiljuje v Indjše družbe, a se hitro umakne, kadar je treba poseči v denarnico.
Ono, rojene v oktobru, so zahrbtne, žaba-voželjno ter ljubijo lišp. V gospodinjstvu pa so va.rčno in razumejo z malim shajati.
V	novembru rojene razumejo moža voditi, so dobre gospodinje, imajo veliko otrok, katero znajo tudi dobro vzgojiti.
.Tn končno one. ki so rojene v decembru. Te so ljubeznive, »i znajo pridobiti spoštovanje, so nekoliko koketne, toda zveste svojim soprogom. So ljubke zakonsko žene in dobre gospodinje ter varčne, uo da bi bile skopuške. Napram siromakom so radodarne.
drži prerokba prvega jan.) lepo vreme, bo celo leto lepo. Po prerokbi prvega januarja mora biti tudi 25. lopo in ako je temu tako, potem celo leto ne sme biti drugače in so vse nadaljnje razlage odveč. Tudi se dostikrat čuje, da bo vreme po zimi tako, ka-ktšno je 21. novembra. Če je torej 1. januarja lepo, mora biti tudi 25. in logično potem tudi 21. novembra ter bi morali po tej lestvici imeti lepo vreme brez konca in kraja.
Toda po ljudskih prerokbah je vreme odvisno še od mnogo drugih dni. Tako n. pr. od Svečnice t. j. 2. febr., sv. Medarda 8. junija, 40 mučeucev 10. marca, 3. julija t. j. prvega pasjega dne, sv. Jerneja 24. avgusta itd. Raziskovalci, ki imajo čas za take stvari, si niso prav na jasnem, zakaj se najraje prerokuje za 40 dni skupaj. Mislijo pa, da je to od tega, ker je v času Noetovem 4.0 dni deževalo itd.
Angleške zračne odredbe.
»O, ko bi imel aeroplan,« je oni dan rekel neki motorni kolesar, »nobenega policaja, nobene gnječe, nobene omejitve brzine, voziš se, kjer hočeš in kakor hočeš, celo podnebje je tvoja glavna cesta.« Toda ta, ki je to trdil, se je zelo motil, kajti predpisi za vožnjo po zraku so na Angleškem zelo strogi tako, da motoristu še od daleč ni treba posvečati tolike pažnje kot pa zračnemu pilotu. Pri prometu, kakršen je na Angleškem, kjer vozi tisoče letal na dan, je taka odredba pač tudi na mestu. Z letalom se nc moreš dvigniti, kjer bi se ti poljubilo, pač pa le na le zato določenih aerodromih, ki pa imajo vsi državno licenco. Kdor hoče napraviti vožnjo daljšo kot 300 milj, ali pa nočno vožnjo, mora imeti na letalu državnega pilota.
Pa ne sme misliti oni, ki je v zraku, da sme sedaj počenjati kar hoče; ravnati se mora točno reda, sicer kmalu zabrenči ob letalu granata. To je radi tega, ker je več ozemelj, nad katerimi voziti se je zabranjeno. Ako se letalec po pomoti znajde nad takim ozemljem, tega najprej opozorijo s signali, da mora pristati v najbližjem aerodromu, ako to ne stori, pa pošljejo za njim šrapnel. Med drugim je tudi zabranjeno letati nad vojnimi pristanišči in velikimi kaznilnicami. Ako hoče leteti nad mesti, mora to storiti le tako, da leti zelo visoko, da bi v slučaju, ako mu motor odpove, še vedno lahko pristal zunaj mesta. Tudi nc sme po svoji volji izbirati smeri, v kateri leti preko mej Anglije. Določeni so prav posebni »koridori« za to. Ako vidiš film, v katerem sedi potnik v letalu ter kadi cigareto, potem lahko veš, da posnetek ni naraven in da do-tično »letalo« najbrže niti ni letalo, kajti kajenje je v letalih strogo zabranjeno. Moti se oni pilot, ki misli, da se bo izognil čuječemu policaju. Ta ima pravico, da vsak čas pred in po poletu pristopi k letalu ter »pobara« za licenco pilota, opazovalca, radio sprejemni aparat itd. Vsako letalo mora biti 24 ur pred poletom preiskano po državnem nadzorniku.
Brez števila je znamenj, katera mora letalec poznati. Znamenje za angleško letalo je črka G. Ponoči pa mora imeti belo luč, ki je vidna vsaj dve milji daleč, ob desni strani zeleno luč, vidno tri milje daleč, a ob levi pa rdečo. Zadaj pa zopet belo luč. Ako pa vozi zrakoplov, mora imeti pa po dvoje omenjenih luči. Zračni balon ima spodaj pod košaro daleč vidno luč. Kadar plove ob tako zvani oficijel-ni zračni progi, se mora tudi držati reda namreč, voziti mora desno in se ne sme od te smeri oddaljiti več kot sto metrov. Navadno jc ta smer ob kaki reki, ali dolini. Paziti mora na to, da vozi pod oblaki, tako da lahko vidi smer pred seboj in pa da ga druga letala lahko vidijo. V vsakem sliifcaju se mora letalo balonu ogniti in ne narobe. Precej izurjen mora biti pilot, ki hoče ponoči pravilno pristati na kakem aerodromu. Mora biti dober signalist, do dobra poznati brezžična znamenja in poznati mora tudi pomen umetalnih ognjev. Ko se bliža aerodromu, mora to naznaniti z zeleno lučjo, oddati mora Morsejeve znake in ako je vse v redu na letališču, prejme enaka znamenja od zdolaj in šele nato sme pristati. Ako dobi znamenje z rdečo lučjo, potem nekaj ni v redu ter mora avijatik toliko časa krožiti naokoli, dokler ne dobi tozadevnega znamenja. Ako pa je avijatik v stiski in preti njemu in letalu nevarnost, tedaj sme oddajati znamenja kakršna hoče, samo da opozori nase. Mednarodna zastava, ki jo izobesi v sili, nosi znamenje N. C.
Toraj tudi v zraku ni človek popolnoma svoboden in mora celo mnogo bolj paziti kot pa vozač motornega kolesa na ulici.
..Mehanično uho."
Telefonska poročila po uradih, trgovskih pisarnah in enakih krajih, so bila že neštetokrat povod raznim zmešnjavam in nesporazumom. Kako rado se pozabi, kar jc bilo jav-Ijeno potom te sicer tako koristne iznajdbe. Sedaj pa bo tudi temu kmalu konec, kajti neki Anglež je iznašel pripravo, ki vsak pogovor avtomatično vtisne na cilinder, treba je samo pritisniti na gumb in cel pogovor je tu. Kadar hoče kdo vedeti, kakšen je bil ta pogovor, položi ta telegrafon, tako se iznajdbi namreč pravi, na gramofon in ves pogovor je tu. Nobenih drugačnih dokazil ni potreba, stroj natančno pove, kaj je bilo govorjeno. Cilinder je tako velik, da registrira pol ure trajajoč pogovor Ako dotični pogovor nima nobenega pomena več, pa se lahko cilinder izbriše, da je
zopet za prihodnjo uporabo pripravljen. — Devetdesetkrat se to lahko ponovi. Tudi z radioaparatom se aparat lahko spoji, tako da lahko sprejema brzojavna in telefonska poročila in ako se uravna kakor potreba, nova iznajdba govor registrira tudi, ako je lastnik odsoten ali pa ponoči.
Največji umetnik v prenašanju žeje.
V avstralskih stepah, kakor tudi v puščavah Afrike, so neizmerna ozemlja, kamor leta in leta ne pade kapljica dežja. Tu potem nc odpove samo moč človeka, temveč se tudi žival umakne iz kraja smrti, kajti kjer ni vode, ni življenja. Samo eno in edino živo bitje se še nahaja tu pa tam in sicer polž poščavc. Ko polžu tekoče hrane zmanjka, sc umakne v svojo lastno hišico ter zaspi v dolgotrajno spanje, iz katerega se prebudi šele takrat, kadar postane hišica vlažna ter naznani, da je zopet enkrat nastopil deževni čas. Na ta praktičen način polži leta in leta krotijo svojo žejo. Kot dokaz temu, da se ne bi mislilo, da je to kaka pravljica, je neki zoolog v Londonu kazal takega polža. Vsi so smatrali polža za mrtvega in štiri leta so naravoslovci občudovali to čudo. Slučaj pa je nanesel, da je neki dan na polževo hišico padlo par kapljic vode, in glej, žival je oživela. Po štirih letih je pri prvi kapljici vode zopet prilezel na dan.
Razširjenie radia v Ameriki.
Pred kratkim je bila v Ameriki imenovana radiokomisija, ki ima nalog, da nadzoruje vse oddajne postaje. Pri tej priliki je nastala splošna pozornost na razvoj te najnovejše iznajdbe. Pred šestimi leti je bil radio širši javnosti tako rekoč še neznana stvar. Prvi poskus brezžične oddaje poročil so napravili 2. julija 1921 ob priliki boksarske tekme med Dcmpseycm in Carpentierem. Kmalu nato pa so postavili v Newyorku radio oddajno postajo. In medtem ko je bilo v imenovanem letu v vsej Ameriki komaj pet tisoč aparatov, jih je danes že mnogo nad š c s t m i 1 i j o n ov. Na podlagi tega števila so izračunali, da je n. pr. govor predsednika Coolidgea poslušalo potom radiosprejemnih aparatov najmanj 20 milijonov ljudi.
Primerjajmo sedaj to ogromno število z naraščanjem telefona in avtomobila. Dasi jc bil telefon iznajder. že leta 1870, vendar so prišli 33 let pozneje šele štirje telefoni na sto oseb in danes je poskočilo število na 16. Leta 1895 je bilo v Ameriki 300 avtomobilov. Deset let pozneje je to število naraslo na 78.000. Od tu naprej se je število v resnici neznansko hitro množilo, tako da jih štejejo danes na milijone. Vendar pa je bilo treba nad četrt stoletja, predno se ej telefon in avtomobil splošno udomačil, a radio je to dosegel v komaj četrtini tega časa. Da gre tu za jako koristno iznajdbo, ni treba še posebej povdarjati. Kot sredstvo za propagando in vzgojo nudi radio velike možnosti ne samo v Ameriki, pač pa tudi pri nas. In prepričani smo da, kadar bodo aparati padli v cenah tako, da si jih bo mogel vsakdo omisliti, bodo tudi pri naših ljudeh, posebno v oddaljenih krajih in hribih našli smisla.
Nenavadna ženitovanjska potovania.
Zelo iznajdljiv bi moral biti ženin, ki bi hotel iznajti kake nove vrste ženitovanjsko potovanje, kajti skoraj vse, kar si more člo-vek domisliti, je bilo že tu. Na ledenikih Mont Blanca, v globinah Vzhodnega morja, na sneženih pustinjah Severnega tečaja in v vulkanski vročini ob ravniku, vsepovsod so so že podali novoporočeni pari. Oni, ki vzame svojo mlado ženo v aeroplan, ni napravil nič novega, kajti tako so storili že tisoči in na Angleškem se je te vrste ženitovanjsko potovanje že kar udomačilo.
Pred nekaj tedni je neki švicarski astronom takorekcč proč od oltarja naložil svojo ženo v balon ter se dvignil z njo nad oblake, kjer sta estala trinajst ur. »Neizrekljivo je bilo moje veselje,« je pozneje povedala mlada nevesta, »ko sem sedela poleg svojega moža visoko gori nad oblaki. Okoli naju so se kopičili oblaki, ki so se zdeli kot ogromne snežene gore. Nepopisen je bil pogled na prepade Alp, dolin in jezer .. .«
Neki Max Fleischmann, milijonar seveda, je šel naravnost od oltarja na parnik, ki je plul proti severnemu tečaju, kamor je šel z mlado ženo na lov in kjer je prebil nad dva meseca.
Ko je major Powell-Cotto<n v Vzhodni Afriki nataknil svoji mladi ženi poročni prstan, se je podal z njo na nevarno potovanje skozi neznane, od divjakov obljudene pokrajine. Trpela sta pomanjkanje in bila v neprestani smrtni nevarnosti. Tri tedne sta bila med divjimi pritlikavci, kateri še nikdar niso videli belega človeka. To je bilo gotovo prav evoje vrste ženitovanjsko potovanje.
Romantično ženitovanjsko potovanje sta napravila tudj Comte de Lesdain in njegova žena. Potovala sta iz Pekinga skozi divje pokrajine Tibeta v Indijo. Dospela sta celo do izvira reke Yangste-Kiang. Mnogo sta morala prestati in bila sta petdeset dni v puščavi ter nobenega človeka videla. Prišla sta na 19.800 čevljev visoko gorovje ter skoraj podlegla nečloveškim uiuikuitn ter se pogrezala v neizmerno blato. Vse živali so jima poginile, samo štiri sta še obdržala, a ko sta prekoračila
neko reko, jima je voda vse odnesla in skozi več tednov sta bila navezevana samo na hrano, ki sta si jo sproti nastrelila.
Mrs. Le Mesurier, žena civilnega uradnika na Ceylonu, je prebila medene tedne sredi džungle, lovila slone in medvede. Ustrelila je tudi sama enega slona.
Najbolj nevarno pa je bilo ženitovanjsko potovanje angleškega kapitana Andrewsa ter njegove žene. Na poročni dan sta se vsedla v majhen čoln, 12 čevljev dolg in dva širok, kakršnemu pravijo ribiči »školjka« ter se hotela prepeljati z njim čez Atlantik. Nameril je smer ob vzhodni obali Amerike, nato pa se namenil na A zore in v Evrope. Toda to majhno vozilce ni nikdar dospelo na evropski breg. Nekje sredi pota sta obstala in se morala vrniti domov s parnikom.
Dobiruanosne ločitve.
Amerika., i se norčujejo iz Francozov Češ, da bodo dolg, katerega dolgujejo Ameriki, takrat lahko poplačali, kadar bodo Ame-riikanci, kateri pridejo v Pariz v svrho ločitve, napolnili blagajne s taksami, ki so zato določene. Vsote, ki so bile že v ta namen plačane, so dosegle bajne višine. Samo v preteklem letu je bilo pri pariških sodiščih okoli 300 amerikanskih zakonov sodnijsko ločenih, kar je stalo povprečno od 3.000 do 10.000 dolarjev za vsako ločitev. Ravno tako so tudi izdatki ra hotele in nakupe, katere Ameri-kanci pri tej priliki napravijo, nemajhni, tako da znašajo ti izdatki na leto najmanj pet milijonov dolarjev. A trdijo, da število zakonskih ločitev Amerikancev v Parizu stalno narašča.
Da gredo Amerikanci tako radi v Pariz v svrho ločitve, je predvsem vzrok ta, ker se pred pariškimi sodišči obravnava tajno in se prizadetim ni treba bati, da bi široka javnost o tem kaj zvedela, kakor n. pr. v Ameriki. Drug vzrok je pa ta, četudi se glasi nekoliko paradoksno, da smatrajo dolarski knezi ločitev v Pari7u za nekaj modernega, finega, kar si more »špogati« samo tisti, ki kaj ima.
Na potovanju z ..zvezdami".
Neki impresarij pripoveduje v angleškem listu, kako težko je ustrezati velikim umetnikom, kako so čmerni, neubogljivi, svojeglavni, prav kakor otroci. So pa med temi tudi taki, ki so zelo skromni in ubogajo na vsak migljaj.
Kot primero, kako se umetniki razlikujejo v zunanjem vedenju, navaja piscc Kreis-lerja, kateri je skromen in ne mara prav za noben luksus. Potovati z njim ter biti njegov ravnatelj, je naravnost užitek. Vso korespondenco vodi sam ter niti ne mara za osebnega tajnika. Najbolj srečen je, kadar je v družinskem krogu s svojimi vijolinami in knjigami.
Mr. John Mc Ccrmack ima angeljski glas, toda temperament kake' primadone. Potuje kakor kale orijentaski potentat. Okoli sebe ima vedno po več tajnikov, lakajov, lastnega kuharja ter brez števila drugih potrebnih in nepotrebnih oseb. Kadar potuje po morju, si angažira drago spremstvo, da celo svoj lastni tank pitne vode ima na ladji. Njegov kuhar pa mora i na parniku samo zanj kuhati. Znano ie, da so dohodki tega velikega tenorja okoli 200.000 funtov na leto, kar znaša po naše 55 miljonov dinarjev.

Svetla glava
M
Jsr v
W	■ .V" 9*•
PEČE
OETKER-
JEV1M
BACK1NOM
Najbolje preizkušene recepte' pošlje na željo brezplačno in prosto poštnine Dr. Oetker, d. z o. i. Maribor.
Slavna primadona Tetrazzini je ljoibez-njiva, očarujoča. Potuje pa kakor njen prijatelj Mc Oomrack skoraj s kraljevim sijajem. Stanuje v najboljših hotelih ter prijateljem prireja najsijajnejše večere. Rada pomaga mladim, nadebudnim umetnikom in navadno je njena pomoč velika. Koliko ta zasluži na leto, pravzaprav nihoo ne ve.
Slavna operna pevka Frieda Hempel je pa skfomna, da je na potovanju ni niti poznati. Zadovoljna je s čašo čaja v kolodvorskem bufeju in preprosto hrano.
Svetovnoznana Miss Galli-Curci ni prav nič ekscentrična. Zelo je skrbna glede svojega glasu. Ne sprejema nobenih vabil k večerjam in soirejam, se ne udeležuje banketov in po koncertih se takoj poda v svoj hotel ter po malem prigrizku gre takoj v počitku. Vstaja zgodaj ter mnogo vadi v petju. Hodi na dolge izprehode, pred nastopom pa par ur nemoteno počiva.
Slavni poljski pianist Pachmann Je pa menda izmed vseli »zvezd« najbolj izbirčen ali, kakor bi po nase rekli, siten. Cele knjige bi lahko napisali o njegovih upornostih in muhah. Dostikrat mu celo barva sten dvorane, v\ateri koncerlira ni všeč. Pripeti se tudi, da vtzraja na tem, da se ta ali ona oseba odstrani iz dvorane. Da, celo marsikateri dam-ski klobuk, kateri ga je bodel, se je moral odstraniti. Sicer je pa skromen ter priprost kot otrok.
Šaljap;n, največji ruski basist, jo velik šaljivec. Rad ima veselo družbo, v kateri pa mora on imeti glavno besedo. Kdor ga vidi v taki družbi, drugače pa ne pozna, si ne more predstavljati, da je to tak umetnik svetovne slave.
DRŽAVNO PRVENSTVO SAND: ILIRIJA.
V nedeljo dne 3. t. m. se vrši na igrišču Ilirije ob 18. uri tekma četrtega kola Sand: Ilirija. Dosedanje tekmovanje je prineslo velika presenečenja, eno največjih pa je bil katastrofalen poraz splitskega Hajduka po Sandu z rezultatom 1:5. Sand nastopi v Ljubljani prvič. Prispel je v Ljubljano že včeraj popcldne v svoji najmočnejši postavi. Sand goji madjarslco šolo, ki je za gledalca zelo elektna vsled hitre igre visokih pasov. V moštvu je zlasli omeniti vratarja Šiflisa, nadalje desnega branilca Belcslina in desno stran napada: Deer-Kovač. Ilirija absolvira svojo zadnjo tekmo na domačih tleh in bo na vsak način skušala popraviti svoje stanje v tabeli. Dvotedenski oddih je moštvu zelo koristil. Čas se je porabil za os!er trening, ki ga je vestno vodil trener znani avstr. internacijonalec Wana. Proti Sandu nastopi Ilirija v nekoliko spremenjeni postavi. Tekmo sodi Belgrajčan Joksič, ki je vodil tekmo z Gradjan-skim. Podsavez opozarja, da se bodo prodajale znižane vstopnice za dijake in verificirane igralce samo med 16.80 in 17.30 pri blagajnah na igrišču. Po 17.30 se pod nobenim pogojem ne bodo izdajale dijaške vstopnice, da se prepreči prevelik naval. Pri nakupu je treba predložiti izkaznico.
500 KM KVALITETNA VOŽNJA PO SLOVENIJI IN HRVATSKI,
ki jo je priredil Motoklub »Ljubljana;, se je začela na Vidov dan ob 7. uri zjutraj pri 1 km na Dunajski cesti in so končala na Petrovo ob 6. uri zvečer pri 3 km na Dolenjski cesti. Prijavilo se je 16 vozačev, štartalo jih je deset in sicer:
Kenda Ivan (Motor F. N. 350 cm, solo), Ho-bacher Valter (Motoklub »Maribor*, Triumph 500 ccm, solo), Bauman Franjo (Motoklub »Maribora Triumph 500 ccm, solo), Bidovec Viktor (Briel 500 ccm, solo), Kham Franc (Harley David-son 1000 ccm, solo).
Mr. Ph. Leustek Milivoj (Rudge-Withworth 500 ccm s prikolico), Stuzzi Valter (A. J. S. 500 ccm s prikolico), Sila Mario (Rudge- Withworth 500 ccm s prikolico).
Jeglič Rudolf (Rudge-Withworth 500 ccm s prikolico) in Arko Stanko (B. S. A. 350 ccm s prikolico).
Na cilj prvega dne v Rogaško Slatino so prispeli: Arko Stanko, Sila Mario, Jeglič Rudolf, Kenda Ivan, Bauman Franjo, Bidovec Viktor in Kham Franc.
Na končni cilj so prlrn^H ?ie<ieči: Kenda Iv., Bidovec Viktor,	Franc in Sila Mario.
Naar.de so s« razdelile sledeče: 1. nagrada, srebrna cigaretna doza, Kenda Ivan (1 kazenska (očka).
2.	nagrada: Bronast motociklist na podstavku z uro. Bidovec Viktor (36 kazenskih točk).
3.	nagrada: Srebrna šatulja za cigarete, Kham Franc (78 kozenskih točk).
4.	nagrada: Srebrna plaketa, Sila Mario.
Vodstvo vožnje so imeli gg.: Cirinan Alojz
kot načelnik športno komisije, ki jo prevozil celo progo s svojim motorjem s prikolico, Čamernik Karel, ki je prevozil celo progo ž. avtomobilom iTatra.: in vozil poročevalce listov, ter Štefan Krhnc kot tajnik.
Odbor Motokluba »Ljubljana«.
AMERIŠKA VISOKOŠOLSKA PRVENSTVA.
Tako bajni so letošnji rezultati, da bi tudi od nezmagovalcev doseženi uspehi bili v večini evropskih držav rekordi. Olimpiada se bo spet vršila v znamenju Amerike in deloma Finske.
100 y Borah 9.8; 200 y Borah 30.0; 440 y Al-derman 48.3; angleška milja Cox 4:21.2; 2 milji Payne 9:25.8; 120 y lese 1 Vells 14.8; izenačen svetovni rekord; 220y lese Steinbrenner 23.9; skok v višino Maynard 1.94 m, dva 1.92, dva 1.89; skok na daljavo Dates 7.54, dalje 7.45, 7.35, 7.34, 7.33 7.28, torej 6 od 7.28 do 8.54!; skok ob palici Carr 4.276 (ponovljen rekord 14 čevljev), Barres 4.195, Edmons 4:11, dva po 3.96 (Carr je dosegel 14 čevljev takoj j vi prvem skoku in ni potem nič več skakal); krogla Gerkin 14.62; diskos Iloffnian 45.9, dva med 43 in 44; kopje Hines 62.71 nt. In to so samo visokošolci, pa še vsi niso startali, ne Osborne ne Ilubbard itd.
Sparini ifeden
Sicer o počitnicah nismo v Ljubljani, pa bomo vseeno lahko s »Športnim tednom« nadaljevali. Za dva ali tri dni se bomo zakasnili, a drugače ne gre.
Najprvo nekaj splošnega. Praška visoka šola za telesne vaje si bo zgradila stadion s 500 m dolgim tekališčem, s tribunami za 10.000 do 15.000 gledavcev, s telovadnicami, kopalnicami, laboratoriji, slavnostnimi dvoranami itd. Vzorec je berlinska tfsokn šola. Športni učitelji se bodo izobraževali osem semestrov, prirejali se bodo pa tudi kratki tečaji. — Ilamburška univerza je dobila profesuro za telesne vaje. Univerza v Leipzigu ic ima že.
Znani španski nor/omelni klub Barcelona ie bil kaznovan z 80.000 dinarji, ker ni hotol dati
»Kako se n a 11 č ?«nf otegra fTrathc
je pravkar izšla v drugi, popravljeni izdaji. Dobi se v vsaki knjigarni. Ccua Din 10.—
Igravcev Samiliera in Piera na razpolago za boj
Španijo proti Italiji. — Simmering je igral proti Jugoslaviji v Belgradu 8 :3, Slovan v Beigradu oz Zemunu 4 :2 in 1 :2, Moravska Slavija v Rigi 3 :2, Vršovice v Avstraliji 5:3 in 4 :4, Vienna v Krakovu 0:1 in 4:4, Hakovah v Winnipegu (Kanada) proti tamoSnjim Ali Starš (Alle Stcrne — vse zvezde) 0:2. V Zcdinjenih državah je igrala Hakoah (slov. moč) 14 iger; dobila jih je 6, neodločenih je bilo 5, zgubila je 3; razmerje go-alov 35 :18 za Hakoaho. Računajo, da so je končala njena turneja po Zed. državah z deficitom 25.000 dolarjev; dohodkov na lanski turneji je bilo 320.000, na letošnji samo 80.000. — Švedi so premagali v Oslo Norvežane 5 :3, žo dva dni prej vse vstopnice prodane; Bayern v Miinchenu barcelonsko Europo 4:1; Arsenal v Olienu (Švica) ta-mošnji klub 4:1. — Admira si je z zmago nad BAC 5 :0 priborila avstrijsko prvenstvo; ima 36 točk, BAC 33, daleč zadaj je kot tretji Rapid z 29 točkami.
Šestnajstletno igravko tenisa Nuthall imenujejo »angleško Suzano«; premagala jo osemkratno ameriško prvakinjo Malloryjevo, ki jo smatra Til-don za boljšo kot je Ryanova ali \Viilsova. V Wim-bledonskem turnirju je ugnal Tilrlen Brugnona, Lacoste Jana Koželuha itd.; za finale bo ostali samo še Tilden, Lacoste. Borotra in Cochet. — Španec Alonzo je potolkel izbornega Amorikanca Johnstona, a je bil premagan od \Villiamsa. — Češkoslovaška jo premagala Italijo 4:1, čeprav Koželuha in Gotllieba ni bilo zravent
Nič manj kot 516 tekmecev se je priglasilo za angleška lahkoalletska prvenstva, ki so vršijo 1., 2., 3. in 4. t. m. v Stamford Bridge (London). Peltzer, TroObach in Pelri ne bodo startalt; niso »disponirani«. — Izredno lep uspeh je imel Nemec Dobermann; skočil je na daljavo 7.22, 7.16 in nato 7.53 m, za 17 cm bolje kot dosedanji nemški rekord. — Senzacija je zmaga Schiillerja nad Korni-gom v teku na 100 m; K. ie bil za širino roke za Srh., 10.8. Pri isti prireditvi 800 m Wollmer 1:59.4, BOOOm Katz 15:37.2. Peltzer v Koebenhavnu 800 m v 1:57.1. — Skok na višino: Oger Stuuipf (junior) 1.795 m, na daljavo: llelpesen 7.11, Gram 7.09, London 7.16. — 120 y lese Burghlev 15.5. — Pri ogrskih prvenstvo, tekmah diskos Marvalii 44.87; Egri 43.40, Eordogh 41, Daranyi 40.20; kopje Szepes 61.82 m. 200 m Hajdu 21.9. — Pri češkoslovaških prvenstvenih tekmah diskos Svoboda 43.13 m (s tem je izboljšan čslov. rekord, obstoječ že od leta 1907), 8000 m Sindler 1.59.4. — Pri švi-
carskih prv. tekmah Borner 100 m 10.8, 200 m 21.8 (švic. rek.), 400 m Martin 50.4, 800 m M. 1:56, 10.000 m hoja Schtvab 48:11.4 (svet. rek.); krogla Nuesch 13 54 m (švic. rek.) — Wide prihaja nazaj v Evropo.
Amerikanec Pere: je tekel 25 milj 40.233 kilometrov v 2 urah in 10 minutah; to je najboljši doslej doseženi čas čez to razdaljo. Kaj pravi Hoff o ameriških razdaljah, bomo posebej pisali. Omenili smo že Finca Steuroosa. — 0 ameriških visokošolskih tekmah alej poseben članek.
Nemka HUuptling je vrgla kroglo 11.71 m daleč. — Francoska ienska prvenstva so pokazala sledečo rezultate: 100 m 18.4, 200 m 29, 100 ) m 3:20, diskos 33.65, kopje 26.54, skok v višino 1.42, na daljavo 4.88, krogla 9.13, 4 X 100 m 518. Imena tudi lahko priobčimo.
Izborne uspehe zaznamenuje dunajska teilea atletika: Haas, lahka teža, poteg z desnico 83 kri, svetovni rekord; Hipfinger, lahka sfcdnja teža, sunek z desnico 102.5 kn, svet. rek., obojeročni sunek 135 in 140.5 kg!l, svet rek. že 135 kg bi bil svetovni rekord. Svoj čas je napravil Rigoulot svetovni rekord 141 kg, a je bil v težki srednji teži. — Iz olimpijade 1906 znani grški atlet Tofalos se bori že tri leta v Newyorku.
Od boksne tekme Dempseii-Sharkey 21. t. m. pričakujejo 1.250.000 dolarjev dohodkov; D. dobi 2734%, Sh. 22'A, prireditelj 50%; zmagovalec izzove Tunneya.
Oger Barany je plaval 100 m pod 1 minuto, 59.8, 200m pa v vrsti 2:19.8.
Po deveti etapi najdaljše svetovne dirke Tour de France je bil na 1. mostu Martin, na drugem Luksemburžan Frantz; favorit Pelissier je že kmalu v začetku »vsled utrujenosti« odstopil. — Frantzu dajejo največje šanse; kmalu po zmagi Pariš—Brusejj si je izvojeval zmago Pariš—Lon-gwy, prevozivši 3i8km dolgo progo v naravnost neverjetnem času 9:27.15, na uro 33.64 km!! — 239 km »rund um Breslau« je dobil nepričakovano Nemec Kroll v 7:52, pustivši za seboj Linarija, Vermandela in Suterja. — Svetovno cestno kolesarsko prvenstvo bodo vozili 22. t. m. amateri in profesionali skupaj na Niirburg-Ringu; proga jo razmeroma kratka, 22.1 km.
28. in 29. junija se je vršila kvalitetna vožnja motokluba »Ljubljana,« po Sloveniji in Hrvaški. 500 kilometrov. Prvo darilo je dobii I. Kenda. FN.; drugo V. Bidovcc, Ariel; tretja Fr Khan, IIarley Davidson; četrto Sila M., Rudge With\vorth. Natančno poročilo smo priobčili v -»Slovencu 1. t. m.
Radtofrekvenfno ©fa^evssije.
Kdor se peča z fotografskim športom, mu je gotovo znano, da mora ploščo eksponirati tem dalje, čim manjša je svetloba. In sicer je dolgost ekspo-niranja v kvadr. razmerju z pojemajočo svetlobo. Če si imel odprt objektiv 3 sekunde, ko si razsvetljeval predmet na pr. z dvema žarnicama, moraš za isti predmet imeti odprt objektiv 9 sekund, če ugasneš eno žarnico. Nekako tako je tudi pri radio-detekciji. Ako jak signal dobro slišiš, ne boš polovico šibkejšega slišal za polovico tišje, ampak še komaj slišno. Nekoliko šibkejše energije pa ne boš inogel spraviti na preprost način do glasu. Res, da reakcija napravi aparat mnogokrat občutljivejši, a vsakdo ve, da na gotovem mestu kondenzatorja pač čuješ žvižg, a na noben način ne moreš iz njega zviti razumljivega glasu. V tem slučaju ne pomaga nobeno nizkofrekventno ojačevanje, katero je začetnikom tako priljubljeno, ampak je v takem slu-'čaju na mestu le visoko ali radiofrekvenčno ojačevanje. To napravi prejemni aparat občutljivejši in amaterju prinese oddajne postaje, katerih preje nikdar ni mogel dobiti. Tudi bi mogli visokofre-kventno ojačenje imenovati plemenito, primerjaje ga z reakcijskim. Gotovo ve vsakdo, da je glas, ki smo ga ojačili z reakcijskim kondenzatorjem tak, kot da bi govornika kdo stiskal za goltanec, da ne govorimo o orkestralni godbi, ki je naravnost neužitna, če smo jo skušali okrepiti z reakcijo. Vse drugačno je ojačanje pred audionom, ki tudi močno okrepi glas, a ga pri tem ne pokvari in ne raztrga.
Uporabljamo 'dva načina radiofrekventnega ojačenja: nperijodično in vglašeno, kadar pa je večstroko, pa tudi oba načina mešano. Aperijodično ojačenje izvedemo potom odporov (Widerstands-kopplung), ali potom impedančnih ednic (Eisen-drosselkopplung). Oba ta dva načina se v novejšem času mogočno uveljavljata, tako v radio, pa še mnogo bolj v audiofrekventnem ojačevanju. Je to mnogo cenejše, predvsem pa neprimerno boljše glede naravnosti in čistoče ojačenega glasu. Predvsem je kar neverjetno čisto n. f. ojačenje potom impedančnih ednic, ki sc dobe tudi v Ljubljani pri Baru, drugod v Jugoslaviji menda ne. Uporabljajo se za te vrste ojačenja navadno špecijalno elektronke, treba je pa tudi razmeroma visoke nnodne napetosti, vsekakor črez 100 voltov. Teorijo oja-čevanja z odpori bomo pojasnili pozneje, ko bomo točno razložili Ohmov zakon, ki je temu podlaga. Kakor se je te vrste ojačevanje pri n. f. splošno uveljavilo in zelo razširilo, tako se nikakor ni mogio do najnovejšega čas uvesti v visokofrekvent-nem ojačevanju. Ima namreč dve usodni napaki, da aparata ne napravi selektivnega in da ne ojači valov, ki so krajši od 2000 metrov. Obe ti dve lastnosti sta pri n. f. ojačenju v velik plus, a pri v. I. hud minus. Prva lastnost ima izvir v tem, ker ni pri tem ojačenju oglašen na kak nov val ne anodni, ne mrežni krog, druga pa v tem, ker se nahaja v elektroniki med anodo in mrežico gotova kapaciteta, čeprav zelo majhna, vendar dovolj velika,' da frekvence, katerih število znaša krog milijona pri nižjih valovih pro-pušča in ojačenje skvari. Tudi je med spoji sestavnih delov prav težko preprečiti vsako medsebojno vplivanje, ki povzroča znano žvižganje. Komaj pred meseci se je posrečilo konstruirali Nemcu v. Ar-dennu špecijalne dvostroke žarnice, ki imajo v eni cevi dva sistema dvomrežnih žarnic, ki sta zvezani t odpori. Vendar je cela konštrukcija prirejena tako, da jo izključeno prav vsako medsebojno kvarno vplivanje posameznih elektrod in spojev. S temi žarnicami, ki so zares pravo čudo in brez dvoma najpomembnejša iznajdba na polju radiotehnike zadnjega leta — se dajo visokofrekventno vspeSno ojačiti vsi valovi od 150 m dalje in še celo nižji do 80 m, ki pa pri broadcastingu ne pridejo vpoštev. Ako se pri vporabi te žarnice natančno oglasi na določen val prvi mrežni krog in avdionski mrežni krog je navadno aparat dovolj selektiven, posebno še, če meglo direktnega vzemljenja napravimo protiutež. Ako nam pa še to ne zadostuje, pa vključimo še en vrtilni kondenzator, s katerim vglaaimo še antenski krog. S tem dobimo prejemno napravo, ki je prav tako selektivna kot znameniti neutro-dyni, a je glede kvalitete, pa tudi jakosti glasu
precej na boljšem. Kot žc obljubljeno, bomo prav natančno seMavo tega izvrstnega in prav cenenega aparata svoječasno opisali.
Drugi način, to je vglašeno visokofrekventno ojačenje pa napravimo največkrat potoni visokofre-kventnih transformatorjev, redkeie potom vglaše-nega anodnega kroga (Sperrkreis). To zadnje, ki pa so vedno bolj epušča, vstavimo navadno le eno-stroko pred audionom na reakcijo. Te vrste aparate je primeroma najlažje sestaviti in ako se vporablja za v. f. ojačenje pravilne elektronke, se doseže tudi orav lepo uspehe. — Ojačevanje potom v. f. trmi? formatorjev, ki pa vsekakor ni prav preprosto in enostavno, jo doseglo svoj višek v znamenitem neutrodvnu, ki je silno razširjen v Ameriki. Ako listaš po katalogih največjih amerikanskih radio-firm, no najdeš skoro druge tipe kot neutrodyn. Standard - neutrodyni imajo dvostroko v. f, ojačenje potom transformatorjev s tipično neutralizacijo, audion, navadno z anodno rektifikacijo, torej brez mrežnega biočnega kondenzatorja in odvodnega upora, dalje dvostroko nizkofrekventno ojačenje, ki ga v Ameriki napravijo z n. f. transformatorji, kar pa pri nas ni posnemati, ker nimamo oddaleč tako dobrih n. f. transformatorjev kot tam. Silno skrbno je zn vsak transformatoi uvedena predhodna napetost (Vorspanung, — predvprega - ha, ha). Neutrodyni so prav posebno selektivni in občutljivi, tudi kvaliteta glasu je prav dobra, čeprav oddaleč ne tako popolna, kot pri superheterodinih. Kdor bi si sam sestavljal prejemni aparat neutro-din, ga ne moreni dovolj opozoriti, da je ves uspeh odvisen od pravilne izbire prvih dveh, to je v. f. žarnic. Pri nas se danes žo dobe špecijalne žarnice za v. f. ojačenje, in kdor no vporablja teli, ima lo minimalne uspehe. Skrbeti je treba tudi za kolikor mogoče la\v-los transformatorje in kondenzatorje. Ta princip ne pride zlepa kje v toliki meri do ve-ljave, kot pri neutrodinu. Vse zveze in spoji, posebno mrežni in anodni morajo biti čim krajši, da se obvarjemo vseh izgub, posebno pa še medsebojnih kapacitetnih vplivov. Pri tej vrsti aparatov se že omenjeno škodljivo kapaciteto v notranjosti žarnice med anodo in mrežico kompenzira potoni prav malih premenljivih kondenzatorjev, tako-zvanih neulrodonov. S to neutralizacijo še prepreči sicer neizogibno piskanje, zato pa jo je treba izvesti prav skrbno, in za začetnike ni to nikakor la^ko delo. Zgcdi se pa, da ti neutrodin sploh ne žviž?a, a sicer dobiš čist prejem. Vedi, da ne vporabljaš pravilnih žarnic in ne pravilne anodne napetosli. Ojačenje s takim aparatom je le minimalno in se ne splača. Jaz sem mnenja, da nam danes ni več treba neutrodinov, ko imamo enkrat Loweievo dvostroko žarnice, s katerimi se dajo doseči boljši uspehi na neprimerno lažji in cenejši način. — Toda naš namen je, sestaviti si aparat, ki bo prejemal v vseh ozirih dovršeno in bo stal na višku današnje radio - tehnike. To pa je le superheterodin.
Programi.
RADIO
Zagreb 310, Breslau 3226. Praga 348 9, Stuttgart 379.7, Frankfurt a. M 428.6, Brno 441.2, Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Varšava 1111.
Nedelja, 3. julija.
Zagreb: 20.30 vesela večerna glasba; 21.45 poročila; 22 prenos iz rotovške kleli. — Breslau: 20.15 vesel večer; 22.30 plesna godba. — Praga: 15-19 preuos iz Stadiona: II. delavska olimpiada; 19 nemška oddaja; 20 prenos iz Smetanove dvorane reprezenlacijske hiše v Pragi, sinfoničen koncert; 22.22 prenos iz Nnrodnega doma v Vinohra-dih. — Stuttgart: 20 klavirski večer Th. Deine-triescu; 21 vesel večer. — Frankfurt: 19.30 prenos iz državnega gledišča v Kasselu: Kalmanova opereta »Grofica Marica«, nato do 0.30 plesna godba. — Brno: 20—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21 10 Serata di Musica Italiana. — Langenberg: 20.30 sinfoničen koncert, nato do 24 plesna godba. — Berlin: 20.80 plesi raznih dežel; 22.30 plesna godba. — Dunaj: 20 Kalmanovn opereta »Die Csardas-fUrslin«. — Varšava: 20.30 večerni koncert; 22.30 jazzband iz kavarne »Rydz«.
v n«Jve£|I Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR. Ljubljana, Cankarjevo nabr. 3 Telet. 407
Pondeljek, 4. julija.
Zagreb: 20.80 italijanske pesmi in arijo XIX. stoletja, 21.45 poročila, 22 prenos iz kavarne Korso. Breslau: 20—20.50 predavanje: Hanna Zvveig: hrepenenje po veselju, 20.50 vesel večer. Praga: 20 prenos iz Smetanove dvorano roprezentacijsko hiše v Pragi: slavnostni koncert. Sod.: zveza delavskih pevskih društev in češka filharmonija, 22.20 prenos iz Narodnega doma v Vinohradih. Stuttgart: 20.15 poljuden sinfoničen koncert, 21.15 »Ein un-heimlicher Abend«. Franjurl: 20.15 koncert komorne glasbo, nato: nove gramofonsko plc.šče. — Brno: 19 koncert, 20—22.15 prenos iz Pruge. Rim: 21.10 Concerto di Musica Russa. Langenberg: 20.05 ura staršev, 20.25 vesela ura z W. Koscljem, 21 poljuden večer švicarskih pesmi, 22 40 prenos koncert? iz Dtisseldorfa. Berlin: 20.30 od F. Kiirnber-gerja do A. Polgarja. 50 let dunajske satire. Dunaj: 20.05 framgenti iz Mozartovih oper. Varšava: 20.30 večerni koncert.
Torek. 5. julija.
Zagreb: 20.30 vokalni koncert zagrebškega pevskega društva -»Zvonimir«, 21.45 poročila, 22 plesna godba, Breslau: 20.15 poljuden koncert. — Praga: 19 prenos iz stanovskega gledišča v Pragi: B. Smetana »Poljub«, 22.20 reproducirana glasba. Stuttgart: 20 R. Schottova komična opera >Das klu-go Felleisen«, glasba W. Wendlanda, nato: prenos iz Freiburga: skladaleljski večer. Frankfurt: 20.15 koncert Amar kvarteta, 21.15 švicarske pesmi, nato Mendelssohnov večerni koncert. Brno: 19—22.15 prenos iz Prage. Rim: 21.10 Serata di Musica Leg-gera. Langenberg: 20 mornarski koncert. Berlin: 20.80'orkestralni koncert. Dunaj: 20.05 ura avstrijskih pesnikov. X. II. Bahr — R. Beer-IIoffmann, 21.05 slovanski večer (Novak, Smetana, Dvorak, Paul Juon, Jos. šuk). Varšava: 20.30 večerni koncert (prenos iz Krakova), 22.30 jazzband iz kavarne »Rydz«.
Sreda, 6. julija.
Zagreb: 20.30 vesela večema glasba, 21.45 poročila, 22 gramofonski koncert. Breslau: 19.50 z drobnogledom skozi mesto Breslau 20.30 pesmi k lauti iz prejšnega in sedanjega časa, poje komorni pevec dr. H. Schall, 21.15 prenos iz Glei\vit7.a: šansoni in kupleti. Praga: 15 prenos telovadnih vaj iz Stadiona (delavska olimpiada), 19 delavska olim-pijada: prenos iz Stadiona: slavnosti prizor »Skozi delo k svobodi«, 20.30 koncert. Stuttgart: 20.15 zabavni koncert, nato predavanje g. Herrmanna: »Kaj se vse lahko doživi na potovanju«. Frankfurt: 20 humor v glasbi. Brno: 20 koncert brnskega pevskega društva, 21 starobrnska godba na pihala, 22—22.15 prenos iz Prago. Rim: 21.10 Concerto Strumentale e Vocale. Langenberg: 19.35 o posebnosti gregorijanskega korala. Uvodni govor z glasbenimi primerami: pater prior Dominik Jahrer-Beuron, 20.40 operni večer, nato do 24: koncert iz Ilandelshofa, Essen. Berlin: 20.30 II. Rehfischova tragikomedija »Wer veint um Juckenack«, 22.30 Miline und Ritterszeit. Dunaj: 20.05 trio-večer, violina: prof. R. Pollak; cello: prof. F. Buxbaum; gla-sovir: prof. L. Sirota, 21.30 lahka večerna glasba. Varšava: 20.30 L. Fall: »La I) i vareče« opereta, 22.30 jazzband iz kavarno :-Rydz<.
Četrtek, 7. julija.
Zagreb: 20.30 vesel večer, 21.45 poročila. — Breslau: 20 dunajski mojstri moderne operete. V. večer: Edmund Evsler, 22.30 prenos iz Beuthen-a: plesna godba iz kavarne »Hindenburg«. — Praga: 20.05 vesel večer, 21.15 literarni del, 22.20 prenos iz Narodnega doma v Vinohradih. Stuttgart: 19.30 prenos iz Berlina. Frankfurt: 19.30 prenos iz Berlina, nato prenos iz Kassela: zabavna glasba. Brno:
20	koncert, 21 prenos koncerta iz kavarne »Roseu-breier«, 22—22.15 prenos iz Prage. Rim: 21.10 Serata di Operetta Inlcrnazionale. Langenberg: 20.05 razne burke, 21 baladni večer nato do 24: prenos koncerta iz »Rheinterrasse<, Diisseldorf. — Berlin: 19.30 prenos iz državne opere: G. Verdi >Moč usode«, opera, nato plesna godba. Dunaj: 20.05 iz veselega Dunaja za Gallmeyerjevih časov. Varšava: 20.15 večerni koncert.
Petek, 8. julija.
Zagreb: 20.30 komorna glasba, 21.45 poročila, 22 prenos iz kavarno Korso. Breslau: 20 prenos iz Gleivvitza: koncert, 22.15 esperanto. Praga: 20 vremenska napoved, časopisna poročila, 20.10 koncert, 20.40 literarni del, 21 vesela ura, 22.20 reproducirana glasba. Stuttgart: 20.15 večer komorne glasbe, 21.30 K. GOlzova komedija »Ingeborg«. Frankfurt: 20.15 vesel večer, nato koncert: Joh. Seb. Bach. — Brno: 20 Tli. de Liauvlile: »Gringoire« veseloigra,
21	J. Kune: štirje komadi za glasovir, igra skladatelj sam, 21.20 plesna godba, 22—22 15 prenos iz Prage. Rim: 21 10 Concerto Vocale e Strumentale. Langenberg: 20 G. Hauptmannova komedija »Bobrov kožuh«, 22.15 prenos iz kolesarskega dirkališča Koln-Riehl, nato: prenos koncerta iz kavarne »Stenhanie«, Koln. Berlin: 20.30 orkestralni koncert, 22.30 zabavna glasba. Dnnaj: 10 prenos iz dunajske mestne opere: G. llizetova opera rCar-men«. Varšava: 20.30 večerni koncert.
Sobota. 9. julija.
Zagreb; 20 30 večer arij in pesmi, 21.45 poročila, 22 prenos iz rotovške kleti. Breslau: 20.25 G. F. Lossingova veseloigra »Dio Matrone von Ephe-sus«, 21 vesel koncert, 22.30 t. drobnogledom skozi šlezka kopališča: Salzbrunn: plesni turnir za mojstrstvo Šlezke. Praga: 20.10 zabavna glasba, 21 operetna glasba, 22 časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.25 prenos iz Narodnega doma v Vinohradih. Stuttgart: 19.30 prenos iz Sclnviibisch ITalla: slavnostni koncert ob priliki 110 letnice glasbenega društva Schwiibisch Ilall, 21.30 vesel večer, 23—24 prenos iz Frankfurta. Frankfurt: 20.15 F. Wede-kindova tragedija »Erdgeist«, nato plesna godba. — Brno: 20 igra, 20.40 italijanske arije in pesmi, 21 vesele pesmi, 22—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Trasmissione da un Teatro. Langenberg: 20 kemorna glasba: Reethoven, 2120 kaj se vse doživi na potovanjih, nato do 1: koncert iz kavarne Korso, Dortmund. Berlin: 20.30 večer na Ilalen-skem jezeru, 22.30 plesna godba. — Dunaj: 20.15 Dunaj in dunajčani v pesmi in plesu, nato večerni plesni koncert. — Varšava: 20.15 prenos koncerta »Dolina Sz\vajcarskac, 22.30 jazzband iz kavarne »Rydz«.

MALI OGLASI
Vsaka drobna vr»l'ca t*SO Din ali vsaka beieda SO por. Na|man|£l oglaa 3 ali 3 11 In. Oglaal nad
devet vrstic *e rnčnna|o vlic. Za odgovor loamhol Na vpražan|a brez znamke ne odgovarjamo!
DEČEK
14 let star, ki ima veselje do čevljarske obrti, £cli stopiti v uk pri poštenem čevlj. mojstru, najraje na deželi. Naslov v upravi lista pod št. 5127.
TRGOV. POMOČNIK
posodi 10.000 Din ali položi kot kavcijo in plača 250 Din onemu, ki preskrbi službo v trg. vsaj do 20. julija 1927. Ima 15 let prakse in lepa spričevala. Ponudbe na upravo pod šifro: »Dobra moč« 4978.
PRODAJALKA
z 10 mesečno pomočniško prakso išče primerne službe. Zmožna tudi v gospodinjstvu. Naslov pod: »Prodajalka« štev. 5162 v upravi »Slovenca«.
TRGOVEC
star 30 let, želi sprejeti primerno službo potnika, poslovodje ali knjigovodje v kakem večjem trgov, podjetju. Cenj. ponudbe jc poslati na upravo lista pod šifro: »Dobre reference« štev. 5070.
DIJAKA
nižjih razredov gimna2i}( sprejmem v vso dobrd oskrbo za 500 Din mesečno na Glincah. Strogo nadzorstvo; inštrukcija doma. Klavir na razpolago. Naslov v upravni-štvu Slovenca pod 5108.
Uradn. rodbina sprejm«
2-3 dijake
(dijakinje) na stanovanje z vso preskrbo; glasovir na razpolago. - Naslov v upravi lista pod št. 5133.
Pouk
"v-^vv >	■. -
POSTANETE
TEHNIK
risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycče Industriel, Ruc Enscignement, 37. Ličge, Belgija.
Gospodične
ki si hočejo šivati perilo, sc sprejmejo zopet pri M. Alešovec, Cankarjevo nabr. št. 1. Učna doba poljubna.
UČENKO sprejme
umetni foto-atelje »RK-KORD«, Poljanska c. 12.
Urarskega vajenca
sprejmem. Marinko D., Florjanska ul. 31, Ljublj.
VAJENEC
z zadostno šol. izobrazbo so sprejme v špecerijsko trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5136.
Vajenca
sprejmem za krojaško obrt. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 51S3.
Sprejmem marljivega in
zanesljivega potnika za prodajo pisalnih strojev in potrebščin za področje Sarajevo, Bosno, Hercegovino in Črnogoro. Prednost imajo že izvež-hani v tej stroki. Ponudbe: H. KRANJEC, Sarajevo, ali pa do 3. t. m. Hotel Štrukelj, Ljubljana.
VAJENCA
sprejmem za auto-tapet-niško in ličarsko obrt. — Leo ŠuSteršič, Ljubljana, Dunajska cesla 41.
Trgov, učenca
s potrebno predizobrazbo najmanj treh razredov srednje šole in ki ima veselje do žclezninarske stroke, sprejme tvrdka: Schneidcr & Verovšcli v Ljubljani._5104
Sprejme se takoj krepak
pekovski VAJENEC
poštenih staršev, z vso oskrbo v hiši. — Naslov: Franc PrcsterI, pekarna. Radovljica.	5165
za nogavice, dobro iz-vežbana, sc sprejme takoj v Ljubljani. Lahko dobi tudi stanovanje in hrano v hiši. — Naslov v upravi lista pod št. 5154.
LEP LOKAL
velik, na zelo prometnem kraju na Bledu, oddam takoj. W6lfling. Evcntu-elne poizvedbe v cvetličarni »Nizza«, Dunajska cesta 9.	5109
E oSfftl z inventarjem L.U9\iH jn stanovanjem v Mojstrani na Gorenjskem, se odda v najem takoj pod gotovimi pogoji Več sc izve pri lastniku J. Pavlovčič, Mojstrana.
Pisarniško sobo
v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8.
Lepi, veliki
pisarn, in skladiščni prostori
čez 400 nr, -event. tudi več, povsod telefon, elektrika, plin, vodovod, v neposredni bližini dveh kolodvorov, pripravni za trgovino na debelo ali primerno industrijo, se oddajo. Ponudbe na poštni predal 169, Ljubljana.
Kupim stare
note za citre
Josip Jerko, Domžale 54.
HLODE
hrastove in smrekove kupuje parna žaga V.SCAGNETTI, Ljubljana
Vsakovrstno
po najvišjih conah Perne, juvelir, Ljubljana VVolfovn ulica štev. 3
z dobro idočo pekarijo sc proda pod ugodnimi pogoji na Poljanski cesti št. 25. Vpraša se: Poljanski nasip št. 4.
OSKRBNIKA
za živino (maja-fa), iz-vežbanega v strarslvu in mlekarstvu, sprejme takoj Vlastelinstvo Gjurgiišče, Vrbovec pri Zagrebu.
Kontoristinja
zanesljiva in brza strojepiska se sprejme; z znanjem hrvaščine in madžarščine imajo prednost. Ponudbe z navedbo prakse, vseh podatkov in zahtevkov plače poslati na »Pošlni predal 113« v Ljubljani.
Iščem agilnega
potnika (co)
žc potujočega za kolonl-jalno stroko, ki bi sprejel poleg še en predmet. Ponudbe pismeno na predal 169. Ljubljana.
50,000 Din do 1 milijon
se išče v svrho povečanja obrata, proti sigurni garanciji in najboljši obrestni meri. Po dogovoru tudi služba, delež na dobičku ali družabništvo. Špecijalno podjetje. Visoka rentabilnost. Cenjene ponudbe na Efektna banka, Ljubljana.	5134
Najboljša
reklamo so oglasi v »Slovencu"!

PLETENJE
telovnikov vzamem na dom. Dobavljam izgotov-Ijenc po najnižjih ccnah. Vzorci na razpolago. Ponudbe na upravo lista pod: »EN GKOSS 65«.
Popravila ur
točno in po nizki ceni Vam oskrbi urar
A. VELKAVRH
Sv. Petra cesta 33. Sprejemam v popravilo starinske ure vseh vrst.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po 3MF" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
Priporoča se Vam, da si pri nakupu
ogledate prvovrstne	HEBh ' | -;#ij}' ffiFjj	p iiia
spalnice, jedilnice,	__! l^tJ^vO^^RKlj iN j
kuhinje in dr. po- rf^RH"? hištvo. Cene kon- Bilfa^^^gl^rrr^^iij^iai^^^^-kurenčne! - Točna •-
postrežba I — Zahtevajte cenik! — Opozarjam na razstavo na ljubljanskem velesejmu v paviljonu E.
ANDREJKREGAR
tovarniška zaloga pohištva
SI. m n.LtDbltono (nospr. Kolodvore VKZmatfe)
Zagreb,Juri«yskaS7
priporoča nalboljie tambcrice, psi-* tlture, strune, šele In vse flJKS. potrabiilne »a vsa glasbila
Odlikovan Mparlik. nntio. raislav.
lončene, vseh vrst in barv, kakor tudi
za oblaganje sten, dobite najceneje v pecariji
Črnuče pri Ljubljani,
MLEKARNA
nanovo ustanovlj. v Sp. Šiški, Lepodvorska ul. 29, nudi vedno sveže mleko, surovo in kuhano maslo, smetano, kruh in drugo pecivo, Sprejemajo se tedenski in mesečni zanesljivi odjemalci.	4899
Mehsnik M LEG/IT
specijalist za pisarniške stroje
Maribor, Vetrinjska ul. 30
Teiefon int. 434.
SOLNČEVO
strojno pletenje
Smr PoiBorl Paviljon F 257—275 «F» j. Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih l V\\ /fcmp. otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-LMjOtAft/i^i^ matike po zelo znižani ceni Posebni oddelki ^PSH^ V^V^	za P°Pomo popravo, emajliranje, poniklanje
dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA" T.D.L.. tovarna dvokoles, otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovgka 4,
izdeluje vse vrste moder, blaga iz najfinejše volne, kakor: jope, bluze, puloverje, otroške oblekce, šal-garniture, čepice itd. Najtočnejša postrežba — nobeno sejmsko blago! Separat. naročila se sprejemajo dnevno. Ljubljana, Pogačarjev trg, trgovina »PRI SOLNCU«.
Priporočam vsakovrstno
IICHIO posebno močno UOI.IJG za delavne in boljše vrste čevljev ter vse ostale predmete za napravo čevljev, ter tudi že izdel., posebno močne delavne in boljše vrste ČEVLJE domačega izdelka. Sprejmem ČEVLJAR. VAJENCA, ki se je že učil in je bil oproščen l upravičenim vzrokom. — IVAN JAMAR, Bled I., Martinova ulica 23.
R2, proso, ajdo tn ječmen kupite najceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
veletrgovina žita tn moke.
modroce, posteljne mreže, želez, postelje Iztožljive), otomane, divanc in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniko, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega don.a).
CTRMPILJE E T
|
|ant.černe|k
v * Ljubljana E
KLAVIRJI!
Tovarna In zaloca klavirjev, prvovrstnih lustru-inentov različnih tvrdk, ka kor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. UclaScvanjo ln popra vila za Glasb. Matico, Kon-sorvatorij in za druge Institute so izvrftujejo od moje tvrdke. — Točna po strožba, zmerno cene, tndi na obroke. — Izdelovalce klavirjev R. WARBINEK. Ljubljana, HUlerjeva ul. 5-1.
PLJUČA!
Zdravniški zavod (An-stalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Jdnina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje.
Pozor društva!
O prilikah 25- in 50-letnic i. dr. slavnost. prireditvah se najtopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-ateljc D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. ul. 34. — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne.
EMIL in HUGO ECKER naznanjata v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov tužno vest, da je njuna dobra mati ozir. sestra, teta, stara mati in tašča, gospa
posestnica na Ježici in v Ljubljani
previdena s tolažili svete vere, danes ob pol desetih zvečer, po dolgem trpljenju mimo preminula.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 3. julija t. 1. ob 5 popoldne iz hišo žalosti, na Ježici št. 29, na pokopališče pri Sv. Juriju v Stožicah.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Ježici in v Ljubljani.
Ljubljana — Jezica, dne 1. julija 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
fV etikete SITAR & SVETEK Ljubljana f>J %L*etra
Oglejte si na VeSesejmu amerikanski rožni stroj
„Kapax"
za izdelovanje opeke
s katerim si z lahkoto sami napravite opeko za svojo hišo.
Zastopstvo: SV- RSHTER
Velesejem — Lattermannov drevored.
Zahvala.
Ob nenadni in prebridki izgubi našega ljubljenega papana, soproga, tasta itd., gospoda
Josip Zidarja
izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo darovalcem številnih in prekrasnih vencev, vsem gg. zdravnikom, g. prof. dr. Kotniku za tolažilne obiske, čč. sestram Leonišča in družbe sv. Vincencija, vsem, ki so ga obiskali v njegovi mukapolni bolezni, ter končno vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala 4. t. m. ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, dne 2. julija 1927.
RODBINA ZIDAR.
Telefon štev. 2908 JLjjVHftijj&SlSi Ustanovljeno 1903
Resljeva cesta 4 Sv. Petra cesta 39
Prvi in najstarejši specijalni artistični atelje za črkosli-karstvo na steklo, kovine, les, zid, platno itd. Izvršitev točna, okusna in precizna v najmodernejšem žargonu.
Specialista v izvrševanju steklenih napisnih firm, Slikanje grbov po predpisih.
Zahvala
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše dobre mamice, stare mamice, tete in tašče, gospe
Preskrbuje oglase
Marije Cerne roj. Jelene
zavod za oglaševanje
se nahaja
počenšl od 4. julija letos v novih prostorih
vseh časopisih po izvirnih cenah.
se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena častitim sestram usmf-ljenkam za blagodejne obiske v času bolezni, darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so v tako mnogo-brojnem številu spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti
V Ljubljani, dne 2. julija 1927.
Zagreb
Marovska ulita 39
Žalujoči ostali.
Telefon
Stanovanje
(1 soba, kuhinja, shramba in vrt za zelenjavo) oddam starejši družini brez otrok. Vizn-.arje štev. 88, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Oprava za trgovski lokal
(pulti, štclaže za spece-rijo in manufakturo, tehtnice, regist. blagajna etc.) se po izredno nizki ceni proda. Ponudbe na upravo .»Slovenca« pod »Trgovska oprava št. 5112«.
5000 Din posodim onemu, ki preskrbi mirni stranki brez otrok
sobo s kuhinjo
Evcnt^bi sprejel tudi mesto hišnika. Ponudbe pod »Takoj ali pozneje«.
Počitnice
Maribor.
Stanovanja in sobe v mestu in okolici letoviščar-jem na razpolago. »Mar-stan«, Maribor, Koroška cesta 10.
Poravnajte
P E K A RI J A
i inventarjem, prodajnim lokalom in stanovanjem v sredini Zagreba, mesečni promet okoli 3 vagonp, naprodaj radi prevzetja drugega posla. Naslov v upravi lista pod št. 46?3.
~ PR0DA?I:
iensko kolo in 2 s šamo-tom obzidani železni pc" 85 in i05 cm visoki ter trg. opravo za špecerijsko trgovino Vprašanje pod: Ivanka Kovač, trgovka,
Čebelarji, pozor!
Prodam po nizki ceni več panjev novih A.-Ž. in tudi drugih sistemov, več izgotovljenega satovja in satnič, trčatnico za med, omaro za satnice in vse drugo čebelarsko orodje. Naslove na upravo »Slovenca« pod: Čebelar 5110
ProtfanT1^:
»Bosch« za avto, 2 krojaška šivalna stroja — in 3 stroje za izd. gumbnic (Knopfloch). Krekov trg 10, dvorišče, I. Kapelj.
Harmonika
dobro ohranjena sc proda poceni. — Maribor, Votova 7.
GLASOVIR
dobro ohranjen, za nizko ceno naprodaj. Ogled v pisarni »Posest«.
Hrastnik.
5035
Proo.a se skoraj nov
-•/» HP- pripraven za po jion mlatiinice, slamore^-nice, za mizarstvo ali žaganje drv. — Dalje drug motor 5 HP. star, ter se ga spravi v dobro stame z malenkostnimi stroški. 2 voza, 1 ročni voziček, 2 tehtnici, naklo za kovače ter več drugega orodia. - Poizve Mikiavc. Komenskega Jo-
Lepa, novozgrajena
HIŠA-VILA
v Rožni dolini (pod Rožnikom), z velikim vrtom in elektriko, se po ugodni ceni proda. Naslov pove uprava pod številko 5153.
KUPCI, ~~ STANOVALCI, POZOR!
Imam naprodaj več hiš in posestev v okolici Kranja, v mestu Kranju eno malo hišico. Dalje na razpolago dosmrtno stanovanje i. t. d. Priporočam dalje zalogo moške obleke po izredno nizki ceni. Sprejmem tudi dva krojaška vajenca.
L. Rebolj v Kranju.
Vsled pomanjkanja _ prostora na prodaj
POHIŠTVO
(omare, mize, garnitura, šivalni stroj itd.). Naslov v upravi »Slovenca« pod
št. 5088._
Za takojšejo dobavo imamo cirka 30 vagonov
hrastovih odpadkov
za kurjavo, z žico pove-2ar,». Cena po dogovoru. . »ZORA«, parna žaga v Črnomlju^_4005
Prodama 4-sedcžen,
ali zamenjam za večjega. MOTORNO KOLO znamke »Torpedo«, 2500 Din,
ali zamenjam za navadno kolo. BENCIN-MOTOR, 3 HP. stoječ, za 2600 Din, pripraven za slamorczni-
co ali kaj si. MAGNET,
4-cilinderski, popolnoma nov, za 1200 Din naprodaj. Vse v dohrem stanju. JOS. PRUSNIK, Kamnik.
PRODA SE HIŠA
visokopritlična, v lepem kraju (letovišču) na Gorenjskem poleg kolodvora, šole, pošte in cerkve, pod ugodnimi pogoji; stanovanje lahko takoj. — Naslov pove uprava lista pod št. 5080.
KLAVIR
dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5155.
HIŠA na VRHNIKI
se ugodno proda z vsemi pritiklinami, poleg velik sadni in zelenjadni vrt na zelo razglednem prostoru, primerna za vsakega, posebno za upokojence. — Natančneja pojasnila daje Anton Stanovnik, krojač, Vrhnika.	4836
Hiša v Ljubljani
na Ižanski cesti štev. 9, z gospodar, poslopji in nekaj sveta, naprodaj. — Pojasnila pri okr. sodišču v Ljubljani, soba itev. 34.
PRODAM HIŠO
z 2 večjimi stanovanji in trgovskimi lokali v sredini Ljubljane, KUPIM prostorno, enodružinsko
VILO z večjim vrtom v sredini Ljubljane in v nizki najemnini. - Dopise prosim pod: »400.000« na upravo lista.	5152
Acetilenski aparat
za vrtno uporabo, več sto raznih steklenic, »Da-miggiani« - flaši. skiopti-konaparat (150 panoram) naprodaj. Galjevica 5 - a, Rakovnik.__5081
Prodam 600 m nove
tračne žage
20, 25 in 30 mm po 7 Din meter. Naslov v upravi tista pod številko 5175.
Prodam 30 kom.
zračnih cevi
tnam. »Pirelli« 915 X 105, potem 935 X 135, 835 X 135, 765 X 105, 810 X 90, 30 X 3M.
Naslov v upravi lista pod št. 5173._
Prodam 1600 kilogramov
žičnikov
0<j 40 — 70 mm dolžine, mešani, po Din 2.50 kg. Naslov v upravi: 8t. 5174
Kupim staro OPEKO
v ljubit- okolici. Ponudbe upravi pod: Takoj 5190.
545§A 5 PrOEt'ra stano-" vanjem, velikim vrtom, 10 minut od tramvaja, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5106.
Hiše Maribor
Cenena posestva in mlin v okolici naprodaj. Naslov: »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10.
Kupim manjšo hišo
z vrtom, bolj v sredini Ljubljane. Ponudbe pod: »Dober namen.«
Znana trgovina
v prometni ulici, središče Ljubljane, se proda. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro: »Kapital Din 200.000«.	5101
2UPNIŠČA POZOR!
Oglejte si na velesejmu razstavo umetnih slik in pozlatarska dela za cerkveno opravo.
Sc priporoča n — ANTON KOS.
J>SLOVENEC<, dne 3. julija 1927.
Btrnn 13,
Zvo^ama in livarna
ŠT. VID nad Ljuhlano
FRANCOSKO - SLOVENSKI SLOVHR
Sestavil dr. Janko Pretnar. Cena vez, Din 70"
SLOVENSKO - FRANCOSKI SLOVAR
Sestavil dr. Janko Kotnik. Cen« Din 70'
Ullvanje odlitkov po vzorcu, modelu alt načrtu iz litega železa, bakra, fos-forne in strojne kompozicije, ru-deče litine, medenine, aluminija, ifc cinka, svinca in drugih kovin — surovo lite ali po želji obdelane.
HonhurenCne cene!
=m=iii=m=iii
Inserirajte
»Slovencu'!
i|IIEI!IEI!!=lll=
Otroški vozički lastnega izdelka. Eksport zobotrebcev adjustiranih in v zabojih
s katerim obveščam cenj. občinstvo, da otvorim v najkrajšem času v Mariboru Pod Mostom št. 11 (pri drž. mostu) meščansko
Hotel Sšegina preže Balkan
Prvorazredni hotel v bližini centralnega kolodvora. Popolnoma rekonstruiran in opremljen z najmodernejšim komfortom. Tekoča mrzla in topla voda v sobah s kopalnicami. Centralna kurjava. Telefoni v sobah. Automnibus pri vsakem vlaku. Zmerne cene. Ista Uprava llotel „Mo-naco" Veneciju in Hotel „Romau Viccnco.
Abonenti bodo dobili znatne ugodnosti. Vrhutega bodem dajal svojim gostom čašico dobre pijače brezplačno.	Z velespoštovanjem	gf^ gmolej.
Ustanovljena 1. 1889
PoStni ček 10.533
Telefon Stev. 16
(Gradska štedionica)
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron
Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev
Prešernova ulica
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer priti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar
priporoča svojo veliko zalogo ma-nufakturnega blaga in lepo izbiro damskih, moških in otroških čevljev tvrdke F. L. POPPER
Hošl rojaki u Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker jc denar tu popolnoma varen
H!W Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. "TJfflE
ZAHVALA.
Vsem, ki ste nam ob prerani izgubi našega najboljšega soproga, očeta, brata itd., gospoda
ivana Svanšeka
izkazali na kakršenkoli način sočutje in sožalje, iskrena hvala.
V Celju, dne 29. junija 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA.
Ob nenadni izgubi našega preljublje-nega soproga, očeta, starega očeta, zeta, tasta, svaka in strica
posestnika na Dovjem
izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so pokojnega obiskovali v času bolezni in ki so sočuvstvovali z nami ter izrekli svoje sožalje. — Najtopleje so zahvaljujemo vsem darovalccm vencev, zlasti sorodnikom, g. dr. Marčiču, ki sc jc trudil, da ohrani pokojnika pri življenju, gasilnim društvom iz Dovjcga, Mojstrane, Jesenic in Radovljice, gg. govornikom, pevskemu zboru, gg. zastopnikom občinskega, ccstnega in planinskega odbora, preč. duhovnikoma in ostalemu cenj. občinstvu, ki jc s številnim posetom izkazalo svojo ljubav blagopokojnemu in ga spremilo na njegovi zadnji poti.
Zahtevajte prospekte in ponudbe od samoprodaje za SHS
HUGO GTENES K. d., ZAGREB
Draškovičeva ulica 46. — Telefon št. 25-12.
Dovje, dne 30. junija 1927.
Žalujoča rodbina Jakelj,
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. Novqsti;
Baur, Beseligende Beicht. 230 strani, vez. Din 42. Biohlmair G., Okkultismus und Seelsorge. 129 str.,
nevez. Din 33. Brentano M. R., Wie Gott mich riet. 340 str., vez. Din 100.
Der lebendige Tag. — Joseph KUhnel Gedanken. 100 str., vez. Din 20.
Haggeney C., Der gčittliche Br.utigam. 238 str., vez. Din 73.
Hoffmann P., Die hI. Theresia v. Kinde Jesu. 124
strani, vez. Din 42. ICnackfuss L., In der Schule der ewigen VVeisheit. Betrachtungen iiber die Nachfolge Christi f. Ordensleute. 254 str., vez. Din 86. Kawa E., Besinnliches aus stillen Stunden 176 str., vez. Din 54.
Morganti P., Der Heiland und sein Priester. I-II.
del, 592 str., nevez. Din 157; vez Din 235. Morgenlob und Abendsegen im Gois!j der Kirehe.
114 str., vez. Din 31.50 Murawski Dr. F., Christus und der Mann. 200 str., vez. Din 56.
Mut D. W., Leiden hat Ewigkeitswert. 93 str., nevez. Din 17.
Rosch A., Geist und Leben. Wege und Weiser zum
Aufstieg. 221 str., vez. Din 75. Schneeberg Dr. C., Weg irnd Licht. 64 str., vez. Din 62.
Schott, Messbuch der heiligen Kirche. 1084 str., vez. z rdečo obrezo Din 90; z zlato obrezo Din 104.
Wohrmuller B., Das konigliche Gebot. 411 str., vez. Din 94.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov dinarjev
Na drobno!
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz garantirano prave, dolge konoplje in sicer: Vrvi za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (MUller-gurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, štriki za perilo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga, dreta, zidarske in tesarske vrvico trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odej, nepremočljivih voglih plaht, jute-platna, riharje itd. po najnižji ceni
Specijalno montiranje (Splafnanfe)
vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno!
Prva kranjsko vrvarna in trgovina s honopnino
Novost! Ifolosalna iznajdba!
NamUne prte iz angleSkega platna „Damasclene" ni treba prati ter ostanejo fedltO ClStl
Naročila sprejema: • Levanle", Ljubljana, Kolodvorska ulica 30. Prodaja na drobno: J. KOSfeVC, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4
Na veleselmu: Paviljon E S!. 23
Tovorna upognjenega pohlš! a, lesnn indi<«lrl|a
Ljubljana. K«er«mlStova ulica 7
Telefon Stev. 2441
Podružnici: Maribor, Vetrlnjsha ul. St. ZO, telefon št. 15» — Kamnih, Čutna St.l Razstava na velesejmu paviljon J 564—568 in v lastni hiši!
Pohištvo iz upognjenega lesa.
Opreme za restavracije, kavarne, gostilne, dvorane, gledišča.
Vodovarno prešani furnirji.
Okles (oklenieni les, Sperrholz).
Spccialni lesni izdelki en-gros.
Otroški kotač. igrač-ni vlaki, nezlomljivi torbni in telovadni obroči, zložljive stiskalnice za sadne sokove.
Ceneiše kot pri
V solnce in zrak mlado telo! Iz zaprašenih mest Vas ^m^ popelje
RAZPRODAJAH
Parketi in reza;i les,
vsakovrstne, izdeluje in popravlja strokovno ter prevzame tudi vsa specijalna naročila po zmernih cenah PILARNA IVAN FIGAR, Ljubljana, Vošnjakova 6 (blizu gostilne Novi Sve'}.
O priliki\elefejma nepoza-bite posetiti naše pisarne
Dajemo posebne popuste!
'"aiiTiiutii^1'
SpectisUna tacama .ifr&lEB za n&tidauE lesa
RAZPIS
Krajni Šolski svet v Dupljah razpisuje zmanj-ševalno dražbo za oddajo dcl'pri šolskem poslopju v Dupljah.
Oddajo se:
1.	Dninarska in zidarska dela za $3.391 Din
2.	Tesarsko delo za...... 4.780 Din
3.	Mizarska, ključavničarska, ple-
skarska in steklarska dela za 23.280 Din
4.	Pečarska in kleparska dela za 9.060 Din
5.	Slikarsko delo za..... 2.400 Din
Vsi podatki se dobe pri šolskem upraviielj-
stvu v Dupljah. Splošni pogoji islotam.
Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 10. julija 1927 do 12,
Pridržuje se pravica oddati dela ne oziraje se na ponudbe.
Duplje, dne 1. julija 1927.
Krajni šolski svet v DnpHah. Predsednik: J. Jeglič.
JJL iM yeS£5£iH!flS U milDlS3!Sl
bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za obdelaeiti £zsa v polnem obratu.
MfeuostS Pagcra brez šenMema!
Obiščite naš prostor	rOX"T"*~l_
203 Pavli on F.
Zastopnik za S.H.S:	)/f^
Peter fln$eIo,
Ljubljana, Hotel SLON.
Glavna zaloga in aamoprodaja biciklov ter motociklor PEUGEOT za vso Jugoslavijo:
Erih Breuil, Celje, Kralja Petra cesla 51
Originalna PEUGEOT kolesa s sesalkami in usnjato torbico od Din 1644— do 2063-—. Rsklamni izdelek tovarne Peugeot „Cyrus" mo5ki kompl. Din 1450'—, damski Din 1550'—, športni Din 1750 — (v zeleni ali temnordeči barvi).	Prodaja tudi na obroke!
Z latihlm toda masivno tfrnienim 3 ttP motor. Kolesom
vozite se Ure? <<°?Kof rrez nrlbe In doline*
v ftiši Zodrulnc zveze ¥
Edini pupilarno varen zavod kmečkih občin, kjer nalagalo tudi sodišča in občine denar nedo letnih, skrbiiencev. ustanov, ubožnih in drugih javnih zakladov, varščin, zapuščin itd.
Tip P 101. Motocikel 175 cm", 3 HP. Pogon na zadnjo kolo potom jermena. Brez Kick-Startera. Maksim. hitrost 60 km. Teža 50 kg.
Din 6200'— franko Celje ali Ljubljana. Tip P 102. Motocikel 175 cm', 3 HP. Pogon na zadnje kolo potom jermena. Kick-Starter. Dve hitrosti. Maksim. hitrost 60 km. Teža 55 kg.
Din 7800 — franko Celje ali Ljubljana. Tip P 103. Luksuzni motocikel 175 cm3, 3 UP. Pogon na zadnje kolo potum verige. Kick-Starter. Dve hitrosti. Maksim. hitrost 75 km.
Teža 75 kg. — Din 9950 — franko Celje ali Ljubljana. Proti prim. garanciji tadi na obroke! — Ceniki ter prospekti gratis in franko! — Oglejte si moin iztožim na velesejmu!
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneie, vezane vloge po dogovoru. - Za varnost vlog |amč 21 večjih kmečkih občin-ustanoviteljic z vsem premoženjem In vso davčno močjo.
Vložne knjižice vseh drugih denarnih zavodov sprejema hranilnica kot gotov denar in se obre-stovanje ne prekine. - Vse davke vlog plača zavod sam. — Špekulacija z vlogami Izključena ker je hranilnlčno poslovanje v smislu pravil pod nadzorstvom vladnega komisarja.
H	ektografični aparati, zvitki, masa, črnilo, trakov		j se dobš vedno po kon- p i kurenčnih cenah pri L	UD. BARAGA, LJUBLJANA	ŠELENBURGOVA UL. 6/1. Telefon štev. 2980
Ivan Zakotnik ,,,es",, LJubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljoni verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov PARNA ŽAGA TOVARNA FURNIRJA		Prostovoljna javna dražba sobne in kuhinjske oprave, obleke, perila, kuhinjskega orodja ter stenskih slik, se vrši v sredo, 6. julija ob 9. uri dopoldne na Grajski planoti št, 1, soba št. 40.		Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtalnlca in tvornfcu poslovnih knjig V LJUBLJANE. Kopitarjeva ulica 6/II.	
.......... —ll III BHIIIII 'IIIHI BIMiMMHMIlMPlillMniMMIlllMIIBIIIIIMiniriHlllliMilMa^aillil^^	lil......I/II lili llllli III ■ II ■ Hi .......lili III .................................Milili.........II I II II "	]
[Ljubljanska kreditna banka
I... ........ifrmilili........................................... ......................................................................i ■
»elnžška glavnica:	Centrala: Llubljana, Dunajska Cesta	Brzojavni naslov:
50,000.000 Oin	podru4nlce ,n agenc.,e: Brejce, Celje. Crnome.,, Oorie«. Kranj. Lo	Mnka HublJ«"«
Re^rvni .amacii ea.:	{Preval,e.	Telefon ^v : 261 413,
10,000.000 lJln	Se prlporufn ca vse v bančno stroko spodaloCe posle	111 3U<*
DHmHnni
GOSTILNA
dobro idoča, s stanovanjem v MARIBORU se takoj odda v najem proti odkupnini. Ponudbe in informacije na Podružnico »Slovenca« v Mariboru.
JAVNA DRAŽBA.
V konkurzno maso Antona Steinerja spadajoče premičnine se bodo prodale na javni dražbi dne 6. julija ob 2 popoldne na licu mesta v Jeranovi ulici št. 11.
Na dražbi je osem lesenih šup in lop kritih z opeko, ki jih mora kupec podreti in odpeljati.
Pojasnila daje konkurzni upravitelj dr. Josip Klepec, odvetnik v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8.
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotorji
iz znanih čeških tvornic
Škodovih Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti '^KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. K A. Štebi, Ljubljana
Selenburgova 7	Telefon 2966
PRI ŽUPNI CERKVI IN ŽUPNIŠČU V LOŠKEM POTOKU
je oddati naslednja dela: 1. Naprava 210 m3 suhe škarpe iz lomljenega kamna, prorafiunjeno na 18.250 Din. 2. To škarpo pokriti z betonsko ploščo 40 m2, proračunjeno na 4000 Din. 3. Vzidava raznih novih oken in okvirov pri cerkvi, proračunjeno na 800 Din. 4. Mizarsko delo, naprava 20 različnih oken iz mecesna, proračunjeno na 7400 Din. 5. Mizarsko delo. popravilo 18 različnih oken iz mecesna, proračunjeno na 1500 Din. 6. Preložitev 3 peči v župnišču, proračunjeno na 1350 Din. 7. Poprava svinjakov, naprava strehe iz opeke itd., proračunjeno na 14,000 dinarjev. — Zglasiti se je osebno pri župnem uradu, kjer se izvedo natančnejši pogoji, do 15. julija 1927. Tuji reflektanti morajo položiti 30 odst. kavcije.
Odbor za popravo cerkve in župnišča v Loškem potoku.
C
Detajlna prodaja
čeulfeu po touarniiki cm i
na Dunajski cesii 23 na dvorišču za Easa oeSeselma
od 30. fimifa in 15. iiilifa velika igfiu&iHfasraa razprodaja.
Najpopolnejši STOEW£R
šivalni stroji
za šlvllle, krojače in fw-Ijarje ter za vsak dom. Preden si nabav, jtroi, ogle-jte si to Izrednoit pri tvrdki
L. BARAGA
l.|ublfnnn
Selenburgova ulica št. 6/1. Brezplačen pouk. 151. jam*
Teleton 6tov. 980 ;
Med njimi nekoliko
raznovrstnih vzorcev itd.
nizki ceni.
po izvanredni
Moških in ženskih čevljev ... od OžSl 60 ™
ter fantovskih, dekliških in otroških od Din 20" navzgor.
Velika zaloga sandal
iz rujavega blank usnja od št, 20 do 46. Poleg tega
keii&kcilski in lermenarshl izdelki, kakor gamase9 aktouke in nogometne žoge.
L. §*8IKUS
jfi LJUBLJANA, MESTNI TRG 15 IZDELOVATELJ DEŽNIKOV
NADROBNO!	N« DEBELO I
ZALOGU SPREHAJALNIH POLIC
STARI DEŽNIKI SE NANOVO PREOBLEjEJO
VSN]E IN PODPLATE
kakor tudi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite zelo dobro In po brezkonkurenčnih cenah samo pri
Vac/av Vošinek, Maribor, Koroška c. 13
wSpectrum" d. dL
Inž. Kopista, Dubsky in Krstic
tvornlca ogledal in brušenega stekla
Ljubljana VII
Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Geograd, Osijek. SrediSnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi bruSene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje
v med. Fina, navadna oglednla.
«. »>«-»«« *♦««««
REFORMI STEKLENICE
za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh
velikostih ter vse druge pritikline in Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
10VR0 PETOVAR. IVANJKOVCI
Ceniki so pošljejo na zahtevo. Nizke cene! Najsigurnejše v porabi, torej najboljše.

ramrsK3eersBB.*n
Obrestovan^ vlog, nshup in prodaja vsalio vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in vniut, borzna naročila, preduiemi in Krediti vsahe vrste, eshompt in inHaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzojavke: iSredit Ljubliana Tel. M. »57. 513, 805, BOB
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar. 8
—	No, pa naj ona sama pride, — mu dem, — da mi to pove, ker mogoče si si to sam izmislil.
—	Ne — de, — nisem si to izmislil, a ona ne sme priti.
—	Zakaj ne?
—	Zato, — de, — ker ni pri nas tako, kot pri vas na zemlji. Pri nas ne zna vsak govoriti in hoditi, in vsak stori to, česar je zmožen. Če pa hočeš, ti dam znamenje, da se prepričaš.
—	Hočem, — odgovorim, — kakšno znamenje pa bo to?
—	Torej, — mi reče, — znamenje bo to, da boš večkrat na robu pogibelji, a ne boš nikoli poginil, dokler ne pride tvoja prava pogibel. Tedaj se boš spomnil, kar je mati obljubila za te in boš šel med menihe.
—	Izvrstno, — mu odgovorim, — soglašam in pričakujem.
On je na to izginil. Jaz pa sem se zbudil in vse to pozabil. Nisem slulil, da se bodo pričele vse te pogi-beli takoj po vrsti. A nekaj časa pozneje smo se odpravili z grofom in grofico v Voronež. Tam so proglasili novega svetnika in na njegovem grobu so se godili čudeži. Peljali smo tja malo grofičico s krivuljastimi stopali, da bi ozdravela. Spoloma smo se ustavili v selu Krutem, v Jeleckem okraju, da nakrmimo konje. Zaspal sem vnovič ob hlodih, pa vidim, da prihaja zopet ta menišič, katerega sem bil poslal na oni svet. Rekel mi je:
—	Čuj, Glavaček, smiliš se mi. Prosi čimprej gospodo, naj te odpusti v samostan. Dovolili ti bodo.
—	Jaz odgovorim: — Niti na misel mi ne pride.
On pa reče:
—	No, le pazi: pretrpel boš rlosli hudega.
Jaz pa sem si mislil: Že dobro. Saj moraš karkoli krakati, če sem te ubil. Ničesar nisem slutil. Vstal sem. Napregel som z očetom konje, pa smo odšli. Pot pa gre tam navzdol po strašni strmini, in zraven je
prepad, kjer se je takrat ponesrečilo neštevilno ljudi. Grof mi je tedaj rekel:
— Pazi, Glavač, previden bodi.
Bil sem namreč jako spreten. Sicer opravijo vse pri poti navzdol ojnični konji in ima njih vajeti v rokah kočijaž, a vendar sem znal očetu pomagati v marsičem. Naši ojničarji so bili močni in uporni: spuščali so se, kar sede, z repom na zemlji. A med njimi je bil ničvrednež, zvezdogled. Če je le kočijaž močno vajeti napel, je takoj vrgel ta konj glavo navzgor in se zagledal, zlomek, ne vem kam v nebo. Takšen zvezdogled je prava pokora, če je za srednjega pri trojki, posebno pa je nevaren kot ojničar pri veliki vpregi. Če ima konj to razvado, ga mora predjezdec vedno opazovati. Zvezdogled ne vidi namreč, kje mu stopajo noge, pa zabrede lahko bogvekam. Našega zvezdo-gleda sem seveda dobro poznal in tudi očetu vedno pomagal. Svojega podsedclnega in pa stranskega konja sem vedno držal z levim komolcem na povodcu in sem ju tako zasukal, da sta molila repa naravnost v gobce ojničnim konjem, oje pa sta imela med repi. Imel sem tudi vedno pripravljen bič in sem ga držal zvezdogledu pred očmi. Čim sem videl, da se je preveč zagledal v nebo, sem ga takoj po nosu oplazil. Potem je povesil takoj gobec, pa smo vedno prav srečno prišli pod hrib. Tako je bilo tudi to pot. Sučem se, veste, pred ojesom in z bičem krotim zvezdogleda. A nenadoma vidim, da se ne briga več ne za moj bič, niti za očetove vajeti, izbuljil je oči in ima od uzde vsa usta krvava. Obenem pa nenadoma slišim, da je nekaj zadaj zaškripalo in udarilo. Čofl Kočija je namah zdr-čala naprej... Zavora jo počila! Jaz zakričim očelu: »Stoj! Stoji« in tudi on vpije: >Stoj! Stoj!« Toda kako naj bi se ustavili? Šestorica konj drvi kakor prismojena naprej in ničesar ne vidi. V istem trenutku mi je nekaj zletelo pred očmi in vidim: oče je padel s kozla pod voz ... Strgale so se mu vajeti. Spredaj pa to strašno brezno.. Ne vem, ali se mi je smilila gospoda ali jaz sam. Vem samo, da sem skočil iz sedla naravnost na oje, pa sem obvisel na konru ... Ne vem sicer, koliko sem takrat tehtal, a preteča ie vedno zelo
občutna. Stisnil sem ojničnim konjem vratove tak6, da so zahropli in... vidim, da ni več mojih sprednjih konj, izginila sta kakor odrezana. Jaz pa visim nad prepadom ob robu. Kočija pa stoji in je uprta v ojnične konje, ki sem jih bil stisnil s komati. Šele v tem trenotku sem se zavedel in občutil strah. Roke so mi odpovedale, odletel sem... in se ničesar več ne-spominjam. Ne vem tudi, čez koliko časa sem se zavedel. Znašel sem se v neki hiši in trden kmet mi je nekel:
—	No, fante, je li mogoče, da si živ?
Jaz odgovorim:
—	Menda sem živ.
—	Ali se spomniš, — mi reče, — kaj je bilo s teboj?
Pričel sem se spominjati in se spomnil, kako so nam konji zdivjali in sem se bil vrgel na konec ojesa in obvisel nad breznom. Nisem pa vedel, kaj je bilo potem.
—	Kalco bi tudi mogel vedeti, — mi je rekel
—	Niti tvoja konja nista ostala živa, zdrobila sta si v prepadu kosti. Samo ti si se rešil, kakor da ti je pomagala neka nevidna moč. Padel si, ko so li odpovedale roke, na kup gline. Glina je zletela s teboj navzdol. Pridrvel si na dno kakor na saneh. Mislili smo, da si že mrtev, a zapazili smo, da še dihaš. Sapa ti je bila vzela samo zavest. No, zdaj pa vstani, če utegneš, in pohiti k svetniku. Grof je pustil denar, da te pokopljemo, če boš umrl, a da te k njemu pripeljemo v Voronež, če boš ostal živ.
Nato sem se res odpeljal, toda vso pot nisem nič govoril. Poslušal sem le, kako je igral oni kmet, ki nie je peljal, na harmoniki ruske plese.
Ko smo prišli v Voronež, me jo poklical grof v svojo sobe in rekel grofici:
—	Poglej, ljuba žena, temu dečku se imamo zahvaliti, ker nam je rešil življenje.
Grofica je zmajala z glavo, grof pn je rekel:
—	Prosi me, Glavač, vse kar hočeš — za te vse storim.
=111=111
«	a	> t-
o	»	■ H
S	Z.	Vi <=
3	F	3" g
o-
r-1 C
o 2
* * * 53
Cf>
a 3
X* ^ 5" N
-5- 'sl I S
l -o
- & O
£3 ►a o
o t>
<
m
tn S
(O
m —'
a> to	S S<
g	!
0	» 22
: p p	|»
tr s	a jf
^ N	» W
■ S S
tn o"
•fl S
p a
S"
(D
S I * — n . B.
io m'
p' N — ^
(C &
b ^
< c 5
S E-g
SQ K*
2	H.
° o f	C
cs n	s
S B 5	C
lili.
- U) "	* *
n "	«1
j : s	it
j c	&
<T> »-i	»sr
P redno gradite
ivodno kolo
ali
vodno moč
zahtevajte ponudbe za
turbine
G. F. SCHNEITER, Skofia loka
podjetje za gradbo vodnih turbin.
tura na vflikA n **am ii»»m
tilflfl 1811 I Militi inhiošičeva tem m. m
m^mmmmammm ■■■>.........................m.————	TClClOH SfCT. 2530	TClClOH 3l€V. 2551
NAS UNIVERZALNI MIZARSKI STROJ
nadomešča 7 raznih strojev Hajprimernelšl stroj za male obrtnike! Cena Din 17.000'— (ranko skladišče Ljubljana Oglejte si ga na našem razstavnem prostoru
na Ljubljanskem velesejmu (paviljon F.) Poslovnica in glavno skladilte za kraljevino SHS
ING. G. ROMER
LJUBLJANA, Kongresni trg it. •I.
bode izgledala zopet kakor nova, ako jo pustite Kemično Čistiti v tovarni
101REICH
LJUBLJANA
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Pllslronle V najmodernejših vzorcih
tekom 24 ur. Borvonle obleti v različnih barvah.
Zadružna gospodarska Ijanlca d. d.
Brzolav. naslov: Cospobanka Ljublfana^ MIRioŠIČevfl cesla lO Telefon št.2057,2470 in 2979
Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000--
Izvršujc vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/V/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000.— n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35'—. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srede Drašavite razredne loterije.
| jaosk srečk« vbSič
'i LJUBLJANA, Šelenburgova 3
Vsled pronovljenja Iroovlne in HtSe od 30. junija do 15. julija vse cono Mapa izredno znižane in pri vseb reklamnih cenah v izložbah iu v trgovini
50 % p op čista ^V.ekVr«
svilo, Crepe de Chine vcHiarvni. nadalje platki Crepe de Chine v uajmndernlh barvan. Svilene francoske nogavice. Pristne svilene nogavice najfinejša vrsta 8fl Din.
Umetno-svileue nogavice po 25 Din. AngleSKl garn ter drugovrstne svilen^lor
nogavice že za 18 Din. Olace rokavice po 30 Din in naprej. Vse drugo vrste rokuvlce znamka »OBltA v nai-večji izbiri in izredno znižane reklamne cene. Volneni in svil. pnlverji in darasko jopce in veste. Največja izbira danskih bluz, najnovejši
kroj že po 90"- Diu. Velika izbira kopalnih oblek za dame in gospode. Domsko spodnje perilo -v največji Izbiri iu na jcenejše svilene komblnage za 120 D £tamln za obleke na moter izredno nizka cena. ker ta artikel popolnoma razprodam, in so
cene več kot za 50 znižane. Kravate svilene za gospode 25 Din. Modne
svilene nogavice po 25 Din. Bokavice, ovratniki, ,'urubi za manšete in vse drugo potrebno in to samo v
MODNI TRGOVINI SREČKO VRŠIČ LJUBLJANA, 5ECENBUROOVA ULICA 3
Trgovske knjige in šolske zvezke!
A. Jariežič
Ljjubljana, Florfanska ul. 14
Knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig
Prvovrstni izdelki!	Nizke cene!
OTVORILA se je
CENTRALNA in SPECIALNA
DELAVNICA, HRENOV TRG 10
Automobili, motoma kolesa in kolesa, specialni stroji vsoh vrst kakor tudi šivnlni stroji, pisalni in plctilni stroji, automatične blagajne ter vsa v to strogo spadajoča dola. — Popravila se izvršujejo strokovnjaško, solidno po konkurenčnih cenah
Priporoča so
Ivan Kapeli d Eml! Kloučaver.
Barvanje las
ter trajno kodiranje se
strokovno izvršuje v damskem salonu
Alehsander Gjud ml.
Ljubljana, Kongresni trg št. 6
,L9 H9T1DR9LE MECntlIQUE'
BRVSEU - BELGIJA
STROJ! ZA OBDELOVANJE LESA
i
Najboljši Šivalni stroj
je edino le
6R1IZMEB IR ADLEB
za dom, obrt in industrijo ter švicarski pletilni stroj
„DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji
UR ANI A
Josip Peteline
Ljubljana
bliiu Prešernovega spomenika za vodo
Najlepše opreme.	Nizke cene.
Tudi na mesečna odplačila.
Stolna zaloga ŠtedlinikOV v priznani vestni in solidni izvršitvi! - Avtogeno varenje ln rezanje.
Ne zamudite obiskati specialn.
zasebnega tečaja
za gg. mojstre in pomočnike, ki se prične 11. julija t. I. Vse informacije daje g. vodja tečaja J. Steinman v Ljubljani — Zahtevajte prospekt!
KllutavnlCarsfvo
AVGUST HARTINClC
LJUBLJANA. Rimsha cesla 14
prvo In edino podjeije za napravo Jeklenih valjčnih zasforov v Sloveniji
priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po kon-• kurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
Izdeluje In se priporoča za naroČilo
solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra.
JUGOSLOVANSKE TSfKARf^E V UUBUANI
IZVRŠUJE ENOBARVNE iN VEČBARVNE FOTOTIPI3E ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE ♦ KOMBINIRANE KLIŠEUE ZA NAVADEN IN NA3FIN. PAPIR KLIŠE3E PO SLIKAH, PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH, FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLiKE
Mlekarska zadruga na Vrhniki
reg. zadruga z o. z.
izdeluje in prodaja I, vrste polnomastni emen-dolski sir v hlebih po pribl. 80 kg, in H, vrste polnomastni polementalski sir v hlebih po 30—60 kg, oboje po konkurenčnih cenah. Blago je razstavljeno na velesejmu v lastnem paviljonu.
lokomobili motorji sisfom! gatehji to^utal
Ugodni plačilni pogoji
Braca Fischer d. d.
Zagreb, Pantovčak lb
žla & EL SitA
CEFSR
za srake in v veliki Gsbiri!
ERNE, LJubljana,
Plačilna in strežna natakarica
popolnoma zmožna, katero obvlada slovenski in nemški jezik, se sprejme s stalno plačo, brez napitnine. — Tudi se sprejme eno dekle za kuhinio. Vprašati pri Smolej, Maribor, Pod mostom št. 11.
llsionoviteno l. 1079 Telefon Sle v. 2533
Za Jugoslovansko tiskamo v Liubliaoi; Karol Cai,
Izdajatelj; dr. Fr. Kolovec,
, Uradnik: Franc lenedlav.