Leto XX., St. 9.
Izhaja 10. In 26. dne v meseca.
Dopisi moralo biti tranklranl In podpisani ter opremljeni s itampiljko dot. organizacije.
Stane posamezna številka Din 2.—. mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Rokopisi se ne vračajo.
Poltnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 10. maja 1933.
V organizaciji Jo mol, kolikor mod — toliko prav
DELAVEC
STROKOVNI ČASOPIS.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 299.
Čekovni račun štev. 13JŠ62. Telefon in ter ur ban štev. 3478.
Gospodarska kriza je posledica napainega gospodarskega sistema.
(Izvleček iz referata s. Jakomina na ljubljanskem shodu.)
Število brezposelnih narašča z vsakim dnem. Najsi takšna ali drugačna statistika poskuša vlivati kakršnekoli blažilne kapljice in s številkami prerokovati, da kriza in brezposelnost že nekoliko pojema, v resnici je ona vedno hujša. Redukcije na vseh koncih, zniževanje mezd, brezplačni dopusti itd., kaj tiste blažilne kapljice številk. Na svetu je okrog 60 milijonov brezposelnih. Če prištejemo k temu še družinske člane, ki jih ta brezposelnost direktno udarja, se to število pčtroji in početveri. In ta številka je strašna. 60 milijonov ljudi gla-duje, takorekoč od gladu umira, a tam nekje se življenski produkti sežigajo, vozijo na gnoj, na njive in mečejo v morje, ker jih je preveč in groze, da se znižajo cene. 10 odstotkov človeštva pleše okrog zlatega teleta, tone v izobilju, a 90 odstotkov hira v pomanjkanju, tuberkulozi in brezposelnosti. To je kontrast, ki kruto slika bistvo človeške družbe.
Statistika govori, da je od leta
1913	do 1928 porastla produkcija življenjskih potrebščin za 18 odstotkov. Prebivalstvo pa je porastlo za to dobo le za 5 odstotkov. Torej, zakaj je glad in pomanjkanje? Že prej je omenjeno, da ta porast življenjskih potrebščin, ki se vsled nizkih mezd in plač in brezposelnosti ne more pokupili, grozi znižanju cen tem produktom. To pa boli kapitalistične žepe in zato rajše mečejo te potrebščine v morje, kurijo z njimi stroje, delajo iz njih gnoj in jih vozijo na njive itd... . In vse to v atmosferi vzgoje: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Jugoslavija je agrarna država. Pravega industrijskega delavstva je nekako 700 do 800 tisoč, torej z družinami vred računano tvori komaj eno sedmino prebivalstva. In vendar je kriza tudi v kmečkem gospodarstvu.
Povprečni letni dohodek na enega kmečkega prebivalca je bil
leta 1924 Din 4806 leta 1928 Din 3414 leta 1931 Din 2600
Kmet ne more prodati, a to kar proda, mora dati za bagatelno ceno. Prekupčevalci in mešetarji pa se dobro rede, ker industrijsko delavstvo in prebivalci mest morajo te pridelke kupovati za visoke cene.
Brezposelnost zelo biča narodno gospodarstvo, a kapitalistov to ne gane. Samo da njihovega privatnega gospodarstva preveč ne biča. Ker se je v teku zadnjih let število zaposlenega delavstva znižalo nad 100.000, kar je potrdil tudi minister socijalne politike v svojem proračunskem referatu, je zguba delavcev velika. Dnevno izgube delavci nad 4 milijone na dan. Na mesec (25 dni) 100 milijonov, če računamo povprečni zaslužek samo 25 Din dnevno. Na leto (250 del. dni) je to 1 milijarda Din.
Ta milijarda zgube delavskega zaslužka na leto, je ob enem tudi ziguba kupne moči. Kajti nad polovico tega denarja bi se porabilo za živilske potrebščine, a tako se ne morajo kupiti in tako kmet ne more prodati. Zato trpi narodno gospodarstvo, država.
Le poglejmo, kako je v Sloveniji? Po podatkih OUZD je 25.000 delavcev manj zaposlenih, všteti k tem rudarje, železničarje in tiste, ki niso nikjer prijavljeni, se ne bomo motili,
»Kaj, osem dni dopusta na leto zahtevate za vsakega delavca? To je naravnost smešno! Povejte svojim sodelavcem, da moja tovarna ni ni-kak sanatorij!«
Kaj je z anketo za novelizacijo uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin in obratovallSž ? — Kaj je z nedeljskim počitkom in z odpravo nožnega deia za pekovsko obrt v Dravski banovini? Pruge banovine so to že uredile in uzakonile nedeljski politek in odpravile nožno delo v pekovski obrti. — Kaj je z nedeljskim počitkom za brivsko obrt? Brezposelnost brivskega in viasuljarskega delavstva in delavk je velika, zato naj bodo brivnice v nedeljo zsprtel
VkVl//#“•//O*/ f Alt pla^ujete tedensko P° 50 Par za letošnje O C/C*'#	*	•	knjige Cankarjeve družbe, ki izidejo v oktobru ?
Knjige bodo zanimive in zelo lepe, bodite člani, naj Cankarjeva družba samozavestno in odločno gleda v kapitalistični svet kulturne in gospodarske krize. Vi, delavci, ste njena hrbtenica, zato stojte trdno in prispevajte članarino.
če rečemo, da jih je nad 40.000. Izguba na zaslužku dnevno 1 milijon, mesečno 25 milijonov, letno 250 milijonov.
Brezposelno skrbstvo, vkljub zvišanim prispevkom za Borze dela, ni temu primerno. Letno dobe Borze dela delavskega denarja, povdarjamo, delavskega denarja nad 10 milijonov. In upravitelji tega denarja, ki niso delavci, ki vsaj po ogromni večini ničesar iz svojih dohodkov ne prispevajo za Borzo dela, so naredili pravilnik, ki je določal, da se je od teh 10 milijonov letno smelo porabiti za podpore le 2 milijona 700 tisoč Din. Če vzamemo 180 tisoč brezposelnih, ki so jih oficijelno našteli leta 1930, bi prišlo na vsakega letno 15 Din, A kam gredo ostali milijoni tega delavskega denarja, takorekoč delavcu od ust odtrganega? O tem gospoda ne razpravlja.
Zopet se vidi, da je delavstvo samo svoje sreče kovač in da samo s svojimi močmi lahko izboljša svoj položaj. Le poglejmo. Borza dela v Sloveniji je za brezposelne imela v proračunu nekaj nad 1 milijon dinarjev. Razredne strokovne organizacije so dale pol milijona dinarjev, dasi je or-j ganiziranega komaj 20% delavstva. Zato mora biti borba strokovno organiziranega delavstva za brezposelno zavarovanje odločna in nepopustljiva.
Če pogledamo izven Jugoslavije, je brezposelno skrbstvo boljše postavljeno. V 10 državah je uvedeno brezposelno zavarovanje. Obvezno zavarovanih je 46 milijonov delavcev in delavk. V Nemčiji traja podpora 1 leto, pri nas največ 6 tednov. V Av-
striji se dobi tedensko 18 šilingov podpore in traja eno leto in pol.
Gospodarska kriza je nekaj takega, kakor indirektni davki. Vse to se zvaljuje na proletarijat. Tisti, ki mora kupovati, ki mora delati, mora davek za trgovca, podjetnika itd., plačati iz večje nakupne cene. Delavec mora davek podjetnika plačati z manjšim zaslužkom, z redukcijo itd.
V	Sloveniji je v delu že nekako 80.000 delavcev, kakor poroča OUZD. Dnevni zaslužek teh delavcev je 2 milijona dinarjev. V zadnjih dveh letih so podjetniki znižali plače delavstvu za okrog 25%, kar je dnevno pol milijona, mesečno 13 milijonov, letno 125 milijonov. Ogromen denar, ki ga ni in zato je kupna moč slaba, zastoj je na celi črti, a kljub temu se ne uva-žuje 8-urnik in ne odpravijo akordi, kaj šele, da bi se uvedel 40-umi teden.
Eksistenčni minimum je za odraslega moškega delavca uradno priznan mesečno 800 Din. Za družino: mož, žena in 2 otroka 1970 Din mesečno. Zasluži pa samo 650 Din mesečno. Evo, kako izgleda takšno življenje, a poleg tega še podjetniki znižujejo mezde in plače.
Zato so naše odločne zahteve, da se z zakonom določijo minimalne mezde in plače, da se tako vsaj nekoliko prepreči brezmejno izkoriščanje delavstva.
Zadnje čase je celo cena kruhu porastla, a kmet vkljub temu ne more svojega pridelka dražje prodati. Mi vidimo, da se je med kmetiča, ki v potu svojega obraza obdeluje zemljo in konzumenta, ki te pridelke za
svojo prehrano kupuje, vrinila cela vrsta prekupčevalcev in mešetarjev. In ti špekulanti so organizirani, imajo svoje borze itd., ter nekaznovano ropajo delovno ljudstvo. Ko kmet v jeseni po žetvi spravlja pridelke, tedaj ti borzijanci postavijo življenjskim potrebščinam najnižje cene, tako, da ni niti kmetov celoleten trud in znoj obrestovan. Kmet potrebuje denar za davke, za obleko, za zimo, a jih ne more prodati ali pa za naravnost sramotno ceno.	4
Ko pa so ti borzijanci, posebno žitni, pokupili od kmetov pridelke po tisti sramotno nizki ceni, pa jo brž dvignejo, češ, sedaj ti delavec in meščan kupi, če hočeš jesti, kakor smo določili mi ceno življenjskim potrebščinam. In delavec in meščan, če hoče živeti mora kupiti, a mnogi in mnogi, ki ne morejo, morajo gladovati. In tako gladuje kmet, ki se je celo leto znojil in trpel vročino, a ne more ali pa za neznatno ceno prodaja svoj pridelek, in delovno ljudstvo, ki premalo zasluži, da bi se do sitega najedlo. Maste se pa in bogatijo, brez žuljevih rok in brez napora možgan, prekupčevalci in mešetarji. Kje je tukaj poštenost, da o pravici ne govorimo. Tako se je zgodilo lani v jeseni, da so borzijanci od kmetov nakupljeno žito za 124 Din meterski stot, dvignili in prodajali za 100% dražje, torej za 235 Din.
Ko tako zakonito kradejo in delajo mastne dobičke, pa še kriče in trobijo v svojih trobilih — dnevnikih, (ki jih žalibog čita in naročuje delovno ljudstvo) o strahotah krize itd., itd., a naivno delovno ljudstvo jim pod vplivom teh dnevnikov, verjame.
Kje je tukaj zakon? Kje je tukaj pravica? Kje je tukaj tisto evangeljsko geslo: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Ko se je na zahtevo razrednih strokovnih organizacij in Delavskih zbornic odločil eden izmed ministrov, da izdela načrt zakona proti draginji, so ta načrt od kapitalistov odvisni hitro pokopali in danes ni o njem ne duha ne sluha.
Razredno organizirano delavstvo zahteva zakon proti draginji in špekulaciji in za njega strogo izvajanje.
Organizira naj se javna kontrola nad poslovanjem podjetij in njih dobički v kateri naj bodo zastopam zastopniki razrednih strokovnih organizacij. Naj se domači kapital ne izvaža in tihotapi v tujino.
Naj se znižajo najemnine zlasti po mestih in industrijskih krajih!
Davki se naj predpišejo progresivno, ne kakor sedaj, da nižji sloji plačujejo ogromne davke, oni, tako-zvani boljši sloji in podjetniki pa naravnost neznatne davke. Davek od mezd in plač, takozvani uslužbenski davek se naj ukine, saj moramo itak poleg vsega, še plačevati davek v obliki trošarine pri vsaki stvari, posebno pri življenjskih potrebščinah.
Nekaj neverjetnega je carinska politika.
Češki sladkor je stal na mejo postavljen 1 kg 3.80 Din. Carina je k temu 5 Din za vsaki kilogram. In poleg vsega tega še stane 1 kg češkega sladkorja 12.10 Din.
V	strokovnih razpravah, ki so jih pisali strokovnjaki, pa znašajo produkcijski stroški pri našem, jugoslovanskem sladkorju pri 1 kg,
4	Din. Vendar se naš sladkor, čeprav zanj ni treba plačati carine, prodaja po 15 Din. Torej je brez carine naš sladkor dražji, nego češki s carino. Tako zaslužijo letno jugoslovenske cukrarne radi take carine 300 milijonov dinarjev.
Slično je s pivom.
Češko pivo v sodčkih stane na mejo postavljeno 1 liter približno 2 Din. Jugoslovenski pivovarniški kartel ga pa prodaja po 5.20 Din za liter. In to samo zato, ker je zaščiten z visoko carino, t. j. 6.60 Din od litra. Pa še tožijo pivovarnarji, da kupčija ne gre. Pri prodaji 50 milijonov litrov je ta carina vrgla jugoslovenskim 35-tim pivovarnarjem, poleg običajnega dobička 150 milijonov dinarjev. A pivovarniško delavstvo? Kako je plačano? Vse pivovarne v jugoslaviji so zaposlile 2600 delavcev. In vsi ti so v enem letu prejeli na mezdah le 40 milijonov dinarjev.
Delavska zbornica je v svojem statističnem poročilu izračunala, da plačujejo pri nas davka za 1000 Din dohodka sledeče:
Velekapitalisti	Din	46.—
kmet z 10 h zemlje	Din	101.68
trgovec-obrtnik	Din	124.05
delavec-nameščenec	Din	185.68
Ali naj še govorimo?
Zato je naša zahteva razumljiva, ko odločno zahtevamo, da se marajo ukiniti vse državne in samoupravne trošarine na vse življenjske potrebščine.
Iz vsega tega, v glavnem povedanega sledi samo eno jasno in čisto: Delavstvo se mora organizirati do poslednjega moža in ženske. Njegova usoda je v rokah delavca samega in trdno povezan solidaren, zaveden organizirani MI je edina moč in sila, ki ga bo ščitila in mu zboljševala položaj.
Zato vsi, ki še niste, v strokovne, svobodne razredne organizacije.
Vajenci in vajenke I
Stari«m In varuhom vajancev In vajenk v vednost.
Novi Obrtni zakon z dne 9. marca lanskega leta določa v § 267 o- z«, da pripada učencu, oz. vajencu »po enem dovršenem letu učenja odškodnina za delo«, ki jo mora plačati učni mojster (obrtnik). Koliko mora ta odikodnina najmanj znašati, bo predpisal z uredbo minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom socijalne politike in narodnega zdravja po zaslišanju trgovsko-obrtnih in delavskih zbornic.
Dr. Avgust Reisman v Mariboru pravi v brošurici »Delovno pravo« na strani 86., drugi odstavek; »V veljavi pa je ta § 267 že sedaj, čeprav še nimamo navedene uredbe. Učenci, ki so dovršili eno leto učenja, imajo torej že sedaj pravico do odškodnine za svoje delo.
Preden je izšel novi Obrtni zakon, so izdelale vse delavske zbornice v državi skupni predlog uredbe na podlagi § 267 o. z., kjer se določa vajencem za delo minimum odškodnine. Predlog se glasi:
§ 1. Delodajalec, ki daje učencu za čas učenja stanovanje in hrano, ni dolžan dati v drugem in tretjem letu nikake nagrade. V 4. letu pa je dolžan dati 20 odstotkov plače, določene v smislu § 5. te uredbe.
§ 2. Delodajalec, ki ne daje učencu za čas učenja stanovanja in hrane, je dolžan dati v drugem letu 40 odstotkov, ▼ tretjem letu 60 odstotkov, v četrtem letu pa 80 odstotkov plače, ki je ugotovljena na način, predpisan po § 5. te uredbe.
§ 3. Delodajalec, ki daje učencu hrano brez stanovanja, mora dati učencu minimalno plačo v višini ene tretjine, a delodajalec ki daje učencu stanovanje bez hrane, mera dati učencu odškodnino v višini dveh tretjin iznosa, navedenega v § 2. te uredbe.
§ 4. Ako delodajalec da vajencu obleko in jo je vajenec sprejel, tedaj se zniža učencu pravica na odškodnino za vrednost obleke.
§ 5. Plača, ki služi kot osnova za odmerjanje odškodnine v smislu § 1. do 3. te uredbe, je najnižja povprečna zavarovana dnevnica OUZD. Banska uprava bo objavila vsako leto najnižje povprečne zavarovane dnevnice delavskega zavarovanja.
§ 6. Ta uredba dobi veljavnost z dnem objave v »Službenih Novinah«.
Sicer te odškodnine ne bodo kaj visoke, toda bolje je nekaj kakor nič. Zahtevamo samo, da naj se to čim prej tudi uveljavi.
V svrho objasnitve zakonitih določb in stavljenega predloga je sklicala Strokovna komisija za Slovenijo y dvorani Delavske zbornice v Ljubljani v petek dne 5. maja 1933 ob pol 8. uri zvečer javen shod z dnevnim redom: Zaščita vajencev in njih pravice po Obrtnem zakonu, kjer je referiral sodrug dr. Celestin Jelenec.
Shod je bil impozanten in dvorana Delavske zbornice je bila natlačena. Enaki shodi se bodo vršili tudi v Mariboru, Celju, Ptuju, v Guštanju, na Jesenicah, v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in v Kranju.
Uveljavljajmo sami Obrtni zakon!
Javno 2ensko zborovanje.
(Krik človeka zoper lažnjivo moralo in kulturo.)
Po inicijativi Zveze delavskih žen in deklet, ki deluje nekaj časa sem zelo intenzivno, so ženske organizacije (»Zveza del. žen in deklet«, »Ženski pokret« v Ljubljani, »Zveza akademsko izobraženih žen«, sekcija Ljubljana) sklicala v nedeljo 7. maja 1933 ob 4. uri popoldne v dvorani Delavske zbornice javno žensko zborovanje.
Razmere v današnji človeški družbi so tudi glede razmer do ženskega in materinskega vprašanja postale nevzdržne. Lažnjiva morala visoko dviga svojo glavo, a v sencah
Gre za naše najdražje, naše otroke, katerih mnoge od nas ne morejo več preživljati.
Stroji, ki se vsak dan bolj spo-polnjujejo, proizvajajo vedno več življenjskih potrebščin. Toda od vsega napredka ima dobiček samo kapitalist, najširšim množicam delovnih ljudi pa je odvzeta možnost zaslužka, možnost življenjskega obstoja, ker njihove delovne moči nadomešča stroj. In vendar bi moral stroj prinesti blagostanje predvsem delovnim ljudem, ko bi bile dobrine, ki jih proizvaja, pravično razdeljene. Res je, da mora iti za dosego tega cilja stremljenje in borba vseh delovnih in poštenih ljudi, zlasti pa žen, katere vsled teh razmer največ trpe: kajti, kaj je hujšega za mater, kakor če mora gledati, kako pred njenimi očmi hirajo njeni otroci od pomanjkanja?
Dokler je pa taka ureditev, kakršna je danes, ki nam krati možnost preživljati naše otroke, zahtevajmo vsaj to, da nas ne bodo silili roditi več otrok kakor jih moremo preživljati. To zahtevo nam narekuje naš čut dolžnosti, ki je pri materi pač najmočnejši, kadar gre za njenega otroka. In ta čut ji pravi, da ne sme roditi otrok, katerih ne bo mogla hraniti in oblačiti, ki bodo shirali in zveneli v stradanju, še preden bodo dorasli. Ali ni dovolj revščine, dovolj stradanja, katerega obeta naraščajoča kriza še podvojiti? Največji zločin in barbarstvo naše dobe je, da so matere prisiljene roditi otroke, a jih nihče ne vpraša, kako jih bodo preživljale. To je strahotna in zločinska »logika« današnjega sistema.
Cesto vidimo cvetoče in zdrave gospe, ki imajo dovolj sredstev, da bi lahko preživljale kopico otrok, pa imajo vendar samo po enega ali dva. Ne spotikamo se nad tem, saj to je njihova osebna svoboda in pravica, da rode otroke po lastni uvidevnosti. Toda kričeča krivica je v tem, da si te žene lahko kupijo to svobodo in pravico s svojim bogastvom, dočim roma revna žena za isto dejanje v zapor. A kdaj je bila radi tega v zaporu kaka bogata gospa?
Zene! Matere! Zahtevajmo enako pravico za vse! Zahtevajmo spremembo usodepolnih predpisov zakona, ki zlasti žene revnejših slojev vklepajo v verige, ki nas silijo,
soban, sob itd., pa se vrše orgije in moralni zločini. Poleg vsega se pa pribija, da je dolžnost ženske roditi, ne glede na to, ali otroke lahko pre-redi ali ne. Da potem otrok od gladu umre, ali od vsemogočih bolezni in pomanjkanja hira, da se ne more učiti, ker ni sredstev, vse to ni greh.
Vse to je pobudilo zavedne in odločne žene, ki ne gledajo samo na sebe, kot žensko; nego da so tudi človek. Sklicale so shod in izdale proglas:
Čas je, da se tudi me zdramimo, i kakor se dramijo žene vsega sveta.
da spravljamo na svet otroke sebi in njim v brezmejno gorje! Zahtevajmo, da se 8 171 spopolni tako, da se sme žena ubraniti otroka, ki ga ne bo mogla preživljati.
Dostikrat nosi otrok tudi strašne posledice pijanstva ali težke dedne bolezni staršev, ki se maščuje na nedolžnem otroku. Tudi v tem primeru zahtevajmo prav v imenu tega otroka, da smerno preprečiti njegovo rojstvo.
Nemoralno in nečloveško je tudi, da bi morala donositi žena, katere oploditev se je izvršila vsled posilstva ali krvoskrunstva.
Smo proti odpravi ploda, ker vemo, da j c to škodljivo za žene.
Zahtevamo le, da se žena primerno pouči, kako se pravočasno ubrani nosečnosti ter da se dovoli splošna uporaba preventivnih sredstev in se tudi revnim ženam omogoči njihova nabava.
Za slučaj pa, da se žena začuti nosečo pod tako težkimi okoliščinami, kot so zgoraj omenjene, zahtevamo, da se ji dovoli prekinitev nosečnosti ter naj se v tem smislu § 171 spopolni sledeče:
(3.) Odprava ploda ni kazniva, če noseča žena plodu ne more donositi, ali če v nosečem stanju ali po otrokovem rojstvu ne bi mogla opravljati svojih pridobitnih ali gospodinjskih poslov in bi bila s tem ogrožena njena lastna eksistenca. ali pa eksistenca osebe, za katero je po zakonu dolžna skrbeti in ki ji je prav tako blizu, kakor otrok, čegar rojstvo pričakuje.
(4.) Odprava ploda ni kazniva. 'če se ugotovi: da je oploditev povzročena vsled posilstva ali krvoskrunstva ali da bo otrok telesno ali duševno težko obremenjen.
Shod je bil naravnost manifestacij ski. Referiral je s. dr. Tuma, a pozdravili so zborovalke zastopnik Strokovne komisije za Slovenijo s. Vuk in drugi. Zborovanje je otvorila s. Brezarjeva. V imenu Zveze akademsko izobraženih žena je govorila ga. dr. Grosmann, v imenu Zenskega pokreta pa gdč. Vodetova.
Da, resnična kultura je v pravilnem pojmovanju človeškega dostojanstva in ne v lažnjivih frazah, pod katerimi je skrito ponižanje človeka.
Oblast daje pravico.
Pesnik Goethe polaga v svojem »Faustu« Mefistofelu na jezik besede: »Če ima kdo oblast, ima pravico.« Bismarck pa je rekel: »Oblast ima prednost pred pravico.« Bismarck je sicer te besede tajil. Toda 27. januarja 1863 je rekel v pruski poslanski zbornici: »Konflikti se rešujejo z oblastjo; kdor ima oblast v rokah, se vrše tudi dogodki v njegovem zmislu.« V vseh učiliščih o državnem pravu tudi čujemo, da je le oblast podlaga pravice. Nemški podjetniški list piše: Če kdo hoče imeti pravico, mora krepiti oblast,
ker oblast podpira in ščiti pravico. Ustava, država brez oblasti je podobna mlinu na veter ... Končno vidimo v Nemčiji na krmilu vlado, ki ima oblast in voljo, da se uveljavi, čeprav gre trdo. Zgodovinska zasluga Hitlerjeva in njegovega gibanja je, da je ustvaril to oblast. Brez nje bi nikdar ne bilo mogoče odstraniti rdeče vlade, ki je ovirala vsakršen napredek.
Tako piše list nemške težke industrije in poveličuje Hitlerja, češ, da je znal izrabiti svojo oblast. Nemški kapitalizem je bil nekoč po-
Pesetn dela.*
Podajmo, bratje, sl roke! Stopimo tja na vrh gore vsi kot družina ena!
Naj ne m6ti nas nobena težka, črna skrb! Družnost le polni naj danes nam srce!
Zapojmo pesem Iz srca! Odmevala bo do neba!
O	tvorni sili pesem!
Poem o soncu in pravici, poem o včllkl resnici, da svet ie delo naših rok!
Predolgo že vkovan nam duh! Naj sever se zbudi In jug, naj dvigne vzhod se in zahod! Naj delo slavi svoj pohod! Osvobodi naj se verig!
Že dozorel svobode krik!
-ok.
*	Pesem je prirejena za pevske zbore »Svobode«.
Pristopajte k Cankarjevi družbi!
Delavska pesem *
Iz bede, iz
noči trpljenja — v boj, v boj!
Pogled ko blisk,
ponosno čelo — tak
je delavcev mil'jon,
ki z mečem v roki
sojeno mu streti noč še robstva!
[Naprej zastave naše!
Naprej v slini boj, mil’jon!
Naprej, naprej!
Borci vsi na plan!
Saj svet le naš! Sai je prišel naš dan!] Predolgo že
zlato vklepa duh v spone, ubija vso
radost, žlvljenl.e vse!
Zakladi vsi so ljudski!
Naj bednim sreče že zasije dan!
[reiren kakor zgoraj!]
Kaj bandčr nam, pisanih zastav je mar?
Srce za rdeč le prapor nam gori!
Saj on sam glad
on sam prepad nam koplje!
Saj skupna je sramota, skupna bol! [refren kakor zgorajll
—ok.
* Pesem je prirejena za pe »Svobode«.
ir- •»
ia za pelske zbore
Himna.*
Čutite 11, bratje, sestre, da mrtvega ga ni. v r6kah tvornih at6ma vam stvari?
V	pesti vaši
vse kar mrtvo zdi se, vse ko blisk vzplamti: kovine, rude, les, pa biser, svila, kruh! Kjer roke kujejo — udar na udar! —, poraja znova se stvaritve nove prvi dan!
-ok.
Šolski izpit.
Pod tem nazivom priobčuje ameriški časopis »American Guardian« tole satiro na potrpežljivost neposedujočih in delavskih slojev v dobi današnje krize.
»Ali bi mula poginila od gladu, če bi do trebuha stala v zeleni detelji za klajo?«
»Ne!«
*	Pesem je prirejena za pevske zbore »Svobode«.
»Pravilno!«
»Ali bi	opica poginila od	gladu, če bi
ji	viselo preveč kokosovih	orehov pred
gobcem?«
»Ne!«
»Prav dobro!«
»Ali bo	poginila od gladu	štorklja, če ji
bo	skakalo	preveč žab pred	kljunom?«
»Ne!«
»Izvrstno!«
»Ali bo poginil od gladu kak črv, ker ne more obvladati jabolka, v katerem rije in se gosti?«
»Ne!«
»Sijajno!«
»Ali bo poginila ličinka, ker je sira, njene najljubše hrane, toliko, da sega do neba?«
»Ne!«
»Izborno! Zdaj pa pazi: Ali bo uitirl svoboden in neodvisen državljan te države zaradi tega, ker so se nakupičile zanj prevelike zaloge življenskih potrebščin?«
»Da. bo umrl!«
»Vedno boljše. Lahko se poteguješ za dober red. Kaj je torej razlika med mulo, opico, štorkljo, črvom in ličinko na eni strani ter med svobodno rojenim državljanom na drugi strani?«
Na to, če morajo svobodni državljani res mirno gledati, kako se na eni strani uničujejo živila, na drugi pa ljudje zaradi prevelikih zalog živil umirajo od gladu, naj si odgovori čitatelj saint
(Cv.'K.)....
Za normiranje delovnega časa
Predlog centrale »Ujedhijenega Radničkega Sindikalnega Saveza Jugoslavije« (URSSJ) gospodu Ministru socijalne politike in narodnega zdravja. — Proti brezposelnosti. — Za reorganizacijo Inšpekcije dela.
Na razpravi v Narodni skupščini o budžetu za tekoče leto le bilo popolnoma pravilno povdarjeno, da »se težki gospodarski položaj, ki nas ]e objel, najizraziteje vidi v nezaposlenosti in zavarovanju delavstva«. Naval delavcev na borze dela in padec števila zavarovanega članstva so barometer pridobitnega dela v državi. V letu 1931 je šlo skozi borze dela 272.974 nezaposlenih delavcev, a v letu 1932 pa 435.060, torej 162.056 delavcev več. V teh dveh letih je bilo stanje zavarovanih delavcev 609.190 v letu 1931 in 537.600 delavcev v letu 1932. Povprečno število zavarovanih delavcev je padlo na 550.000, kar pomeni, da je, ne vštevšl sem rudarjev, železničarjev in drugih prometnih delavcev, v državi čez 100.000 delavcev brezposelnih.
Ta številka le za našo državo resen opomin, da je potrebno za brezposelne pod-vzeti širokopotezno akcijo.
Najvažnejše je, da se gleda na to, da se brezposelnim najde delo.
S tem bi bilo zelo olajšano delo za nadaljnje delovanje za odstranitev brezposelnosti.
Z odredbo o odpiranju in zapiranju obratov in trgovin In o delovnem času pomožnega osobja od 16. aprila 1929 je predpisana za delavce in nameščence raznih panog in strok dolžina dnevnega, odnosno nedeljskega dela.
»Kaj se braniš, človeštvo je več, kakor nekaterniki.«
V nešteto slučajih iz vseh panog pa je dokazano, da se podjetja ne drže odredb te odredbe o delovnem času, nego ga podaljšujejo preko zakonitih mej.
Posledice od tega so dvojne. S podaljševanjem delovnega časa se nivo mezd in plač reducira, a drugemu delavstvu se ne da dela.
Z normalnim delovnim časom bi vsepovsod bilo v veliki večini zaposlenih mnogo danes brezposelnih delavcev in nameščencev.
Zato mislimo, da je ena najvažnejših nalog za odpravo brezposelnosti, da se strogo izvajajo odredbe o delovnem času.
To nadzorstvo lahko v polni meri vrši DOBRO ORGANIZIRANA SLUŽBA DRŽAVNIH INŠPEKCIJ DELA.
Naša inšpekcijska služba pa je sedaj nezadostna. Od 16 inšpektorjev in 25 tajnikov Inšpekcije dela v letu 1922 smo v letu 1929 padli na 8 inšpektorjev in 8 tajnikov. Po službenem poročilu niso mogle Inšpekcije deia v nobenem letu pregledati več podjetij, kakor za skupno 150.000 delavcev. A zakon predpisuje, da Inšpekcije dela morajo pregledati vsako podjetje najmanjc dvakrat na leto, to je, da vseh 600.000 delavcev nadzirajo dvakrat letno — kar zopet pomeni, da bi morali obhoditi podjetja za skupno 1 milijon 200 tisoč delavcev in ne kakor sedaj, ko pregledajo komaj le za 150 tisoč.
Da bi se služba inšpekcije dela kolikor toliko aktivirala, da se za skupno delo zvežejo Inšpekcije dela in Inšpekcije parnih kotlov, t. j. socialna in tehnična, ki delajo danes čisto oddvojeno.
Inšpekcije dela so brez sredstev, medtem ko Inšpekcije parnih kotlov niso brez sredstev, ker se za njihove preglede morajo plačati takse.
ZATO SE NAJ VSA PODJETJA, KJER SO PARNI KOTLI. PREDAJO TUDI NA SOCIJALNO INŠPEKCIJO ORGANOM TEHNIČNE INŠPEKCIJE, A v drugih podjetjih, kamor organi tehnične inšpekcije ne zahajajo, naj to vrši Inšpekcija dela.
Ta mera še sicer ne bo za izvrševanje kontrole nad izvrševanjem socijalne zakonodaje popolna. Ali vsekakor bi se naredilo dvakrat več kot dosedaj.
Inšpekcija dela bi pa še posebno lažje delala, če bi bila v tesnem sodelovanju z delavskimi strokovnimi organizacijami in brezpogojno vezana na delavske in name-ščenske zaupnike po podjetjih. Čisto gotovo je, da bi z uveljavljenjem take kontrole število brezposelnih znatno in naglo padlo, ker bi z normaliziranjem delovnega časa znatno število nezaposlenega delavstva in nameščenstva dobilo zaposlitev.
PREDSEDNIŠTVO URSSJ.
nosen, da je ustanovil pravno državo. Sedaj triumfira pa oblast nemoteno. Delavsko gibanje občuti to oblast. Zakaj pod skupnim pojmom »marksizma« ni končno računati nič drugega kakor delavsko gibanje. Državni kancler Hitler je obljubil, da bo v Nemčiji v desetih letih iztrebil marksizem. Opira se pri tem na oblast, ki, kakor pravi podjetniški list, dela pravico, toda pravico, ki ruši delavcem njih domove, jih ropa, požiga njih knjige in spise, prepoveduje njih organizacije in časopise, odvaja njih zaupnike, jih v ječah muči in mori. Gospodje kapitalisti naj se le vesele te oblasti, ki jo Hitler na tak način izvaja in mu pomagajo rjavi podivjane!; dan povračila za tako »pravico« ne more izostati. Roke, ki izvajajo oblast, se v zgodovini menjavajo.
Zdramite se!
Ogromne množice proletarijata, ki bi bile voljne delati, ki žele aktivne udeležbe v produkcijskem procesu, se klatijo po cestah, loveč se za košček kruha, ki naj bi jih vendar ohranil pri životarenju, če tudi nima ne zanje in ne za celotno družbo takšno življenje nobene cene. Sklonjene glave pri teli popotnikih, ki pa jih takozvani boljši sloji često nazivajo z lenuhi in potepuhi, ki jih nosi zemlja brez koristi, pa nam dokazujejo, kaj vse mora toliko ponižan človek pretrpeti. Res je. Pravi izobčenci iz družbe so, a ne popolnoma po lastni krivdi, še manj pa po krivdi njih posameznika. Mnogo jih je, več milijonov, ki živijo dalje svoje monotono življenje in so brez nioči, da bi si izboljšali svoj položaj. Toda oni, ki jih nazivajo lenuhe, ki jih javno tajijo, da jih vsaj pri nas ni, ki bi res ne mogli najti zaposlitve, naj bi se predvsem zavedali, da so povzročitelji tega, česar so oni žrtve. Oni, ki je njih pohlep po neomejenem profitu, zracijonalizirati obrate do tolikšne mere in le na škodo delavcev, mesto v obojestransko korist. Dali so vse svoje energije, skozi vso mladost, za razvoj, da je sedaj na tem višku, in ki naj bi služil njim in vsem bodočim rodovom, a njih pionir-stvo je stopilo izključno v službo kapitalistov, ki so jim sedaj pokazali nezaželjeno pot.
In vi proletarci? V vseh dosedanjih družabnih oblikah, kjer se je moral boriti razred proti razredu, ste nasedali raznim frazeologom. Krivice ste iskali tam, kjer jih ni bilo. Svoje sovražnike ste videli v strojih, ki so bili v moči opravljati dotedanja težka ročna dela, namesto da bi gledali na posestnika oz. lastnika stroja. Otresti se niste mogli večstoletne tradicije, da to je in ostane tako. Primanjkovalo vam je spoznanja, zavesti, da je treba z napredkom tehnike tudi spopolnitev in preorijentacija mišljenja in naziranja. Pozabili ste skoziin-skozi na važno nalogo članstva, da bi spo-redno z napredkom osvajali po sebi ustvarjene dobrine, ki naj bi služile vsemu človeštvu, in ne da se jih polaste poedinci. Tako se je podzavestno zagazilo v sedanje stanje, iz katerega bo le težko iziti, še brez nadaljnjih žrtev, kjer bodo še prav oni, ki so s svojo mlačnostjo, klečeplazstvom, pohlepom po napredovanju, branili in ovirali razvoj, ki ga bodo pospeševale mlajše moči v svojih organizacijah.
Sedaj kličete na pomoč. Sredi starega sveta, ki se vije na vse kriplje, da s pomočjo in na račun delavcev samih pogazi delavski razred, pa najsibo to pri nas ali kjerkoli, in da brez škode za svoje profi-tarske žepe, odpravi razredna nasprotstva, katera je sam zaostril do skrajnih mej. Da-li pa je to mogoče, bomo pa že še videli, ker vemo, da se trajno ne da zaustaviti razvoj, pa če se izvaja še tako kruti teror nad razredom, ki je nositelj bodočnosti. Mogoče je zadati težke udarce razkropljenemu delavstvu, a odpraviti razrednih nasprotstev po njihovem zamislu ni mogoče.
Delavci in nameščenci! Ali res še no-če.te uvideti, da kapitalizem bije zdaj enega’ s pomočjo drugega in obratno. Ne bodite malodušni in ne plašljivi. Vse početje in rovarjenje proti nam izvira iz njih strahu,
v	nas pa naj ustvarja zavest, da smo že davno prekoračili omejen krog, ki so ga nam odmerili posvetni jerobi, radi tega, da bi sadove našega truda nemoteno uživali oni, kar pa mora nas še podkrepiti, da storimo močno falango, ki bo slonela na medsebojnem zaupanju in razumevanju, ker le tako si ustvarimo oni položaj, ki nam pripada.
Vsem brezposelnim pa naj bo sedanje stanje, katerega so delno krivi tudi sami, kot kažipot za bodočnost, da se ne bodo opredelili posamezno, temveč v močne raz-rednobojevne strokovne organizacije, ki bodo v moči rešiti zavoženi položaj, katerega smo povzročili vsi, posebno pa oni, ki od vseh dob živijo na račun zaposlenih, pa naj bo to število veliko ali majhno, in pa njih hlapcev iz delavskih vrst
Vsi zavedni delavci morajo bili strokovno organizirani.
Zlato	naše
„Pekatete“
Makaroni, špageti in juhine zakuhe.
Anarhija v danaSnjem gospodarstvu.
Nikdar prej se še ni tako jasno videlo, kako neurejen in nepopoln je današnji tkzv. gospodarski »red«. Do kakšnih absurdnosti in protislovij je prišlo današnje gospodarstvo, naj nam pokažejo te-le vesti, ki jih postavljamo poleg mnogih drugih, o katerih smo svojčas že poročali:
V	Kanadi in v Zedinjenih državah Sev. Amerike je moralo mnogo farmarjev (poljedelcev) pustiti svojo pšenico segniti kar v steblih na polju, ker ni bilo izgledov za prodajo. V Newyorku so ugotovili, da gine v morju nešteto rib zaradi prevelikih množin mleka, ki je bilo izlito v morje. V Oaklandu, Kalifornija, so izlili v enem mesecu več kakor 450.000 litrov mleka v vodo. Da ohranijo ceno jajc na isti višini, so igrali Rotary-klubi v Kaliforniji s 60.000 komadi jajc znano igro baseball! Ob istem času — poroča list »Bodenreform« — pa je 60 odstotkov vseh newyorških otrok premalo prehranjenih in se polagoma bližajo izgladovanju in to po ugotovitvah Družbe za izboljšanje položaja revnega razreda v Newyorku. Še nikdar v vsej zgodovini Newyorka ni bilo v tem mestu toliko uboštva, bede in pomanjkanja kakor dandanes. Nikdar še ni bilo toliko rodbin tako na koncu z vsemi sredstvi, nikdar jih še niso toliko vrgli iz stanovanj in deložirali in še
nikdar ni bilo toliko bolezni, ki izvirajo iz nezadostne prehrane. Da, še nikdar ni bilo toliko	lakote,	in toliko	prezebanja	kakor
zdaj.
Da poslušamo dalje: Dnevno poročilo hamburške blagovne interimne borze poroča, da	je bilo	do konca	januarja t.	1. uničenih že 13.5	milijonov	vreč kave,	in da
hočejo	zanaprej uničiti	dnevno po	70.000
vreč kave. Ce bodo izvedli ta načrt, znači to letnega uničenja 20 milijonov vreč kave, kar bo pač res pripomoglo k temu, da bodo cene kavi poskočile, ali kakor pravijo, da »se bo trg olajšal«.
In za zaključek: Zaradi prevelike produkcije masla, ki je nastala predvsem zaradi izgube nemškega trga in nemškega odjema, pripravljajo danski poljedelski krogi načrt, da se uniči en del danskih krav mlekaric, da se na ta način omeji produkcija mleka in masla. V teku šestih tednov se mora na Danskem zaklati 14.000 krav-mle-karic. Da bi se pa na drugi strani s tem izrednim klanjem ne oškodoval trg mesa, se bo meso teh 14.000 krav predelalo v redilno in mastilno klajo za svinje. Preveč masla je: zaradi tega je treba zaklati kra-ve-mlekarice. Ali kdo naj poje te zaklane krave? Pa vendar ne ljudje! Saj oni ne morejo kupiti niti mleka niti masla od teh krav, kako pa naj potem kupijo goveje meso? — 14.000 krav bodo torej predelali v svinjsko klajo, svinje se bodo redile in uspevale in pridobivale na masti. Toda kdo bo pa pojedel to mast in kdo svinjsko meso? Pa menda vendar ne ljudje. Kaj, z njimi bodo morda enkrat čez čas krmili postrvi, s postvrmi ščuke in potem?
Pri takem gospodarskem »redu«, kakor obstoji danes in imamo zgoraj zanj jasne dokaze, morajo ljudje gladovati in umirati od lakote zaradi tega, ker je preveč živil in življenjskih potrebščin — samo, da ostaneta sveti profit in moloh kapital neokrnjena in neprizadeta. Za njima pride pa lahko potop!
(Cv. K.)
Sirite naš list!
„Uspehi“ racionalizacije.
Da ima racionalizacija, ki je bila izvedena v industriji v tekočem stoletju poleg solnčnih strani tudi senčne, je znano marsikomu. Iz Bulletina V. S. K. (Basel) navajamo nekaj primerov, ki naj pokažejo, kako je racionalizacija v ogromnih razmerjih povečala in zvišala možnosti produkcije:
V premogovnikih je bilo delo do nedavna navezano večinoma na ročno delo. V novejšem času pa je bila storitev posameznega rudarja zaradi uporabe stisnjenega zraka in strojev povečana za dnino od 1.161 kg na več kakor 2000 kg. Primer in dokaz zato nam n. pr. nudi naša Trboveljska premogokopna družba, kjer producirajo danes z manj kakor 5.000 delavci več premoga, kakor so ga pa pred 10. leti z 10.000 delavci.
V železarski industriji je narastla letna storitev posameznega delavca od početka racionalizacije od 457 na 650 ton.
Preden je Henry Ford izdeloval avtomobile na tekočem traku, je zahtevala do-vršitev enega avtomobila porabe 4.500 delovnih ur, zdaj pa je potrebnih za izdelavo enega avtomobila po Fordovi metodi samo okroglo 400 delovnih ur, torej za 11 krat manj časa.
Izdelava namiznega stekla je bila nekdaj umetno rokodelstvo, moderna izdelava namiznega stekla po avtomatični poti zahteva pa le nekako petnajsti del onega ročnega dela, kakor je bilo potrebno v starih, steklarnah, ki so izdelovale namizno steklo.
Posamezen delavec je napravil prej 450 kosov opeke, moderen stroj pa izdela dnevno 40.000 kosov.
Pred letom 1919 je napravil posamezen delavec dnevno 75 električnih žarnic; poseben stroj za njih izdelavo pa jih izgotovi dandanes dnevno 75:000!! Tisočkrat več...
Pri izdelavi klin za britje danes znači storitev ene delovne sile isto količino kakor storitev 500 delavcev še pred dvema letoma.
V težki kovinarski industriji je bilo treba računati za ostruženje enega valja, dolgega meter in v premeru 90 mm leta 1914 še sedem delovnih ur, 1932 pa samo še dve uri.
Za izdelavo enega vretena, dolgega en meter in s premerom 25 mm je bilo leta
1914	potrebna še delovna doba celih štirih ur, leta 1932 pa samo še pol ure.
Celo najbolj konzervativna oblika gospodarstva, to je poljedelstvo, je zdaj prežeta od tehnike in se modernih tehničnih’ pripomočkov poslužuje v polni meri. V poljedelstvu se dandanes porabi več kakor še enkrat toliko dušika in 58 odstotkov več kalija kakor pa pred vojno, in to je pripomoglo in dovedlo tudi do porasta svetovne produkcije pšenice od 83 milijonov ton na 103 milijone ton.
Na ta način se produkcija povečuje in olajšuje. Posledica vsega tega pa je pri današnjem načinu gospodarstva namesto večjega blagostanja delovnega ljudstva in človeštva sploh, vedno večja brezposelnost, ko je za isto količino produkcije potrebnih veliko manj delovnih sil in delovnih ur, kakor pa prej. Ta racionalizacija in nje — vsaj po današnjem produkcijskem načinu — nujna posledica brezposelnost povzročata vedno večje gorje na svetu. Odpomoč za to bo treba ne le najti, nego jo tudi izvesti, kajti šele tedaj bodo »uspehi« racionalizacije re» uspehi v blagor človeštvu, ne pa v njega prokletstvo.	(Cv.	K.)
Svet po dvajsetih letih.
Dejanje in nehanje predvojne dobe se vedno bolj in bolj oddaljujeta od nas in vedno težje se nam je spominjati na one minule »zlate* čase. Danes zagovarjajo in se bore v gospodarstvu za teorije, ki so bile premagane že pred 100 in več leti s propadom merkantilizma in sličnih zgodnje-kapitalističnih gospodarskih metod. K osveženi u spomina in da omogočimo majhno primero, prinašamo spodnji pregled, ki so ga priobčila gospodarska poročila švicarskega bančnega društva (Wirtschaftsberlch1-te des Schweizerischen Bankvereines):
Pred vojno:
Zlata valuta.
Svoboden promet z devizami.
Zmerne carine, predvsem fiskalnega značaja in izvora.
Prost uvoz.
Zakon o ponudbi in povpraševanju ureja cene iz proizvodnje.
Nizka obrestna mera in ozka zveza med denarnimi stopnjami na določeno dobo.
Državne finance v splošne zdrave.
Sorazmerno zmerne javne in zasebne zadolžitve. Posojila se sklepajo praviloma samo v produktivne svrhe.
Zmerna fiskalna (davčna) obremenitev. Praviloma dobra razdelitev davkov v posredne in neposredne in primerno sorazmerje med obema vrstama davkov.
Enostaven življenski način oz. gospodinjstvo, ki pa je vsaki družini vendar omogočalo vsaj dostojno življenje.
Pogodbena zvestoba.
Dandanes:
Valuta zlatih deviz ali pa valutni razkroj.
Vse mogoče omejitve plačilnega prometa s tujino.
Prekomerne obrambne carine.
Kontingentacija uvoza.
Zavarovane in vezane cene omogočajo in pospešujejo nezdrave razmere v produkciji (proizvodnji).	y
Stran 4
»DELAVEC«
10. maja 1933
sodrusi!
Kupujte in zahtevajte povsod kruh in pecivo iz Prve delavske pekarne, r. z. z o. z., podružnica v Ljubljani, Postojnska ulica 11, desno. Telefon 31-71.
VII. (XIX.) DELAVSKI PROSVETNI VEČER „SVOBODE“ IN „ZARJE“
se bo vršil v TOREK. 16. MAJA 1933 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Ta večer bo v letošnji sezoni poslednji in bo po SVO.I1 PESTROSTI, LEPOTI IN UMETNOSTI NA VIŠINI.
Sodeluje govorni zbor »Svobode« z dvema lepima komadoma v režiji Mile Klopčiča. Del. godba »Zarja« zaigra tri NOVE DELAVSKE SKLADBE. Koncertna pevka Štefanija Vukova-Fran-kovska zapoje s pomnoženim radiosalonskim orkestrom krasen Straussov valček z besedilom Mile Klopčiča »POMLADNI GLASOVI« in arijo VIOLETTE iz I. dejanja Verdijeve opere »Tra-viata«. Operni pevec Pugelj zapoje več lepih arij. Roza Lubee zaigra na violino, pevski zbor »Sava« pa zapoje več pesmi. Sodrug Skuk bo recitiral.
Večer bo lep, in kakor že rečeno, poslednji v tej sezoni.
Sodrugi, sodružice, SKRBITE, DA BO PRIŠLO CIM VEČ DELAVCEV IN DELAVK NA TO DELAVSKI PROSVETNI VEČER, na svoj prosvetni večer. Saj je vstopnina zelo nizka, toliko, da se krijejo takse in davki. Sedeži po 3 in 2 Din, stojišča po 1 Din.
Popolnoma različen razvoj obrestne mere pri pokazu ali terminu; pri posojilih vladajo pogoji, ki bi bili preje veljali kot oderuški.
Državne finance skoro povsod v neredu.
Prekomerna javna ali zasebna preza-dolžitev in posojila so uporabljana zelo Cesto za povsem nesporno neproduktivne namene in svrhe.
Prekomerna fiskalna (davčna) obremenitev v vseh državah.
> Drago gospodarjenje zaradi etatizma in protekcionizma.
Pogosti prelomi pogodb.
Po teh preteklih dvajsetih letih so se gospodarske in politične razmere bistveno izpremeniie. Ta vtis nam nudi nesporno gornja primerjava. Na žalost v tej primerjavi ni mogoče ugotoviti nikakšnega obrata na boljše, nego v marsičem, če ne sploh povod, samo na slabše. Kapitalizem je zajela kriza, iz katere se skuša izvleči in izmazati z obupnimi sredstvi, ki jih večinoma vidimo zgoraj. Ali pri vsem tem pa plačujejo nižji, nepremožni delovni sloji v vseh državah ceho in poslabšanje njih življen-skega položaja menda tudi nima mej.
.(Cv. K.)
STROKOVNI VESTNIK.
RUDAStJL
Kongres Zveze rudarjev Jugoslavije
V nedeljo, dne 23. aprila t. 1. se je vršil v dvorani Delavskega doma v Trbovljah IV. redni kongres Zveze rudarjev Jugoslavije.
Pred kongresom se je vršilo ob 9. uri dopoldne manifestacijsko zborovanje članstva ZRJ podružnic Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, pri katerem je sodelovala trboveljska rudniška godba in pevska odseka »Svobode« Trbovlje in Hrastnik.
Za to zborovanje je vladalo med članstvom ZRJ veliko zanimanje, in sicer prvič iz razloga radi okolščin, v katerih se vrši in drugič pa radi tega, ker nasprotniki tako radi trde o maloštevilnosti članstva ZRJ. Čeprav je bil ta dan vojni razpored, kateri je nekaj članov zadržal, je vendar udeležba bila jako dobra. Nekaj nasprotnih elementov se je sicer želelo utihotapiti ali čuječnost rediteljev vratarjev jim je to preprečila.
Ob pol 10. uri otvori s. predsednik I. Kamnik zborovanje, nakar zaigra godba delavsko himno, katero so navzoči stoje poslušali. Nato je pozdravil kongres v imenu trboveljske podružnice ZRJ s. F. Pliberšek in v imenu »Svobode« podružnica Trbovlje pa s. Klenovšek, nakar je zapel pevski zbor »Svobode« »Dani se« in pevski zbor »Svobode« Hrastnik pa »Slava delu«.
Nato je dobil besedo s. M. Cobal, ki je pozdravil kongres v imenu Delavske zbornice. V svojem temperamentnem govoru je na kratko orisal začetne težave, s katerimi se je imelo delavsko gibanje posebno v Trbovljah boriti, preden se je dokopalo tako daleč, da danes vsaj pod lastno streho lahko zboruje, medtem ko so naši predniki, med katere spada tudi sam, morali skrivoma in po gozdih širiti idejo delavske solidarnosti. Buren aplavz, katerega so mu navzoči dali, je bil dokaz, da so njegove besede zadele v živo.
Nato je v imenu Ujedinjenog Radničkog Sindikalnog Saveza Jugoslavije v Beogradu pozdravil kongres centralni tajnik s. B. Krekič, ki je nato v enournem jako dobro zasnovanem govoru obrazložil zgodovino delavskega gibanja in njegovo ulogo v današnji družbi. Povdarjal je vso krizo sedanjega gospodarstva, omenjal reakcijo, v katere službi fašizem skuša zavirati gospodarski razvoj, kar se mu pa ne more posrečiti, zakaj gospodarski in politični red nosi svojega naslednika — socijalizem — že v sebi. Kljub temu, da naše delavstvo ni vajeno srbohrvaščine, so mu navzoči jako pazno sledili in že med govorom pritrjevali, kar je znak, da so ga dobro razumeli.
Za njim je pozdravil kongres v imenu Strokovne komisije s. J. Golmajer, ki se je dotaknil sedanjega težkega položaja, v katerem žive rudarji, kar pa ne sme voditi v Obup, temveč nasprotno, sedanji položaj ttiora biti šola za rudarje, iz katerega se imajo učiti, da bodo njih borbe v prihodnosti uspešnejše.
V končnem govoru je s. J. Arh orisal delo v pretečeni poslovni dobi. Omenjal je
vse težave, s katerimi se je imelo boriti vodstvo Zveze in članstvo, če je hotelo, da organizacija pod težo gospodarske krize in pa ob navalu nasprotnikov, kateri smatrajo ravno sedanji čas za primeren, da se ukoreninijo med delavstvom. Ali današnje zborovanje in pa poročilo uprave, ki je podano za kongres dokazuje, da se nakane nasprotnikov niso izpolnile in Zveza ima . danes možnost, da pokaže, da se je njen položaj med rudarji še zboljšal!
V	nadaljnjem svojem govoru se je dotaknil novega pravilnika o bratovskih skladnicah in predvsem pa današnjega položaja, v katerega je došlo delavstvo vsled dolgega praznovanja šihtov in vednili redukcij. Predložil je tozadevni resoluciji, ki sta se poslali na kr. vlado in kateri priobčimo prihodnjič.
S	tem je bilo to impozantno zborovanje zaključeno in zopet je zaorila delavska pesem hrastniških pevcev, kateri so svojo ulogo nadvse izborno izvršili. Z najlepšim uti-son% globoko vero v vstajenje delovnega ljudstva in s ponosom v srcih, da je razredna zavest med rudarji kljub vsemu na pohodu, se je članstvo razšlo.
Ob 2. uri popoldne je pričel kongres z nadaljnjim delom. Poročilo uprave je bilo odobreno s soglasno zaupnico. Pri volitvah v novo upravo so bili izvoljeni večinoma prejšnji člani uprave.
Pri točki organizacija se je pri razpra-
vi	o prispevkih z večino sklenilo, da ostane v pogledu prispevka in prostih znamk pri sedanjem sistemu.
Na predlog s. J-. Ipavca je bilo soglasno sklenjeno, da se uvede nov prostovoljni plačilni razred s tedenskim prispevkom 5 dinarjev. Uprava pa ima nalog, da do prihodnje seje izdela načrt tudi glede dajatev tega razreda.
Nadalje se je tudi sklenilo, da se pravilnik Zveze spremeni v toliko, da pride že na vsakih 100 članov 1 delegat in da so zastopane vse podružnice.
Kongres je bil na višku iti je kakor dopoldne, tako tudi popoldne pokazal, da je Zveza na znotraj in na zunaj zdrava, da se v njej udejstvujejo ljudje s čisto nesebičnostjo, veliko požrtvovalnostjo in globoko vero v zmago delavskega razreda.
Anketa v zadevi redukcij rudarjev.
Rudarji v revirjih protestirajo.
Z ozirom na številne redukcije, ki so se v pretečenem mesecu izvršile pri TPD, je Zveza rudarjev Jugoslavije zaprosila Delavsko zbornico, da posreduje pri banski upravi, da le-ta skliče anketo, ki naj razpravlja o položaju, kateri je nastal v revirjih vsled redukcij.
Banska uprava je sklicala to anketo za četrtek, dne 27. aprila t. 1., v palači banske uprave. Na anketi je bila zastopana banska uprava z g. banom na čelu, nadalje rudarska oblast, zastopniki delavstva, Delavska zbornica in Trboveljska premogo-kopna družba.
Na tej anketi so zastopniki delavstva orisali vso grozo bede, ki vlada med rudarji vsled praznovanja šihtov in številnih re-ducirancev, katerih mnogi padejo v breme še zaposlenih. To stanje pa se bo z novimi redukcijami še brezprimerno poslabšalo.
Zato so zastopniki delavstva zahtevali za preprečitev najhujšega, da se izvede sledeče: 1. Ako je absolutno nemogoče redukcije popolnoma preprečiti, potem se naj pri vseh rudnikih točno ugotovi one, kateri so v stanju sc preživljati, tudi če niso pri rudniku zaposleni; 2. natančno se naj ugotovi vse one, ki so za upokojitev sposobni, vse ostale pa se naj nazaj sprejme, pa čeprav mora zato vse delavstvo še več praznovati.
To stališče je bilo primerno utemeijeno in odobreno od g. bana in rudarskega glavarja. Nato se je vprašalo zastopnika TPD, da se izjavi glede tega stališča delavstva. Zastopnik družbe je nato izjavil, da družba vztraja na sklepu, da se redukcije s 30. aprilom izvedejo, vendar pa bo povedal stališče delavstva na seji upravnega odbora TPD, katera se bo	vršila v sredo,	dne
3. maja.
Na tej anketi je bila tudi izvoljena komisija, katera bo imela nalog, da na licu mesta ugotavlja socijalne razmere delavstva. Govorilo se je tudi o preselitvi našihi rudarjev v ostale .rudnike v državi, o čemur	se pa ni moglo	nič	konkretnega	skleniti,	ker se mora še	prej	minister za	rude
in šuine izjaviti, v koliko bi bila ta zaposlitev kje mogoča.
Nato je II. skupina rudarske zadruge sklicala zborovanja v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, na katerih sta podala obširno poročilo o anketi s. J. Arh in s. F. Pliberšek.	Ogromna udeležba	rudarjev in	njih
svojcev je pričala o grozni ogorčenosti in obupu, ki so ga povzročile te nove redukcije med rudarji. Ce upoštevamo ogromno število onih, ki so že sedaj bili brezposelni in bedo, ki je vladala med še zaposlenimi, katerih velik del bo sedaj postal brezposeln, potem si lahko predstavljamo vso grozo obstoječih razmer.
Brezizrazni obrazi gladnih tisočev rudarjev, žena in otrok so klicali na teh shodih ponovno in odločno: Dela in kruha hočemo!
Upamo, da bo državna oblast to razumela in uredila tako, da bo zaščiteno predvsem zdravje in življenski obstoj našega delavstva — in ne samo interesi inozemskega kapitala.
Kaj pri Trboveljski res odločuje samo dividenda tujim delničarjem? Že svoj čas smo poročali, kako je neki narodni poslanec izjavil v Zagorju, da so vsi ukrepi TPD storjeni samo zaradi tega, ker zahtevajo delničarji v Parizu nespremenjene dividende (menda kar po 35%?). Tako poročilo smo čitali spet te dni v »Jutru« od njenega lastnega dopisnika, ko poroča v soboto, dne 22. t. m., v članku »Obup zagorskih rudarjev« tudi tole: »... Res bo pač to, da si vodstvo TPD še ni na jasnem, kako naj gospodari v bodoče, da ustreiže delničarjem. Vrste se konference, razgovori, ugibanja in kalkulacije, da bi ostal volk sit in koza cela...« Torej, rudarji, tako je: Odločujoča je samo dividenda delničarjev, ki morda niti ne vedo, kje so Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Ali boste pustili to še naprej veljati? In ali oblast res ne more ničesar ukreniti, da bi se delničarski moloh zadovoljil tudi z manjšimi ali sploh nobenimi dividendami kakšno leto, če to ne gre, ali pa če mora zaradi dividend gladovati tisoče delavcev, žena in nedolžnih otrok?! Rudarji pa naj si vtisnejo gornjo kapitalistično moralo dobro v spomin, da se bodo znali vsekdar in povsod ravnati.
MONOPOLCP.
Iz seje Upravnega odbora Podružnice Saveza radnika-ca monopolskih preduzeča
i	p. h. u Jugoslaviji Ljubljana za mesec april 1933:
Udeleženi vsi odborniki (eden opravičeno izostal).
Razpravljalo se je o točkah:
Proslava 1. maja.
Sodružice ?
Splošni položaj v tovarni.
Citanje dopisov ter pripombe k istim.
Razni slučaji.
Sklenilo se je:
Glede proslave delavskega praznika 1. maja se je po daljši debati sklenilo, da se letos naše članstvo pozove, naj pride na delo v dokaz, da hoče delavstvo imeti polno svobodo manifestacij in zborovanj z zahtevo izboljšanja delavskega položaja — kar je pravi smisel tega delavskega praznika — ne pa samo drobtinice tega, ker je vsako zborovanje prepovedano.
Kar se tiče splošnega položaja v tovarni, se je vsestransko prerešetalo istega ter so se vzeli na znanje gotovi socialni predlogi.
Pri čitanju dopisov je odbor vzel iste na znanje ter uvidel, da se je naš položaj premaknil precej dalje iz mrtve točke prejšnjih let.
Pod »Razni slučaji« so padli razni predlogi v razmotrivanje, pri katerih bo itak odločevalo udejstvovanje članov samih, ker se bodo isti predložili članstvu na sestanku v pregled.
Sodrugi in sodružice, v zaupanju, v skupnosti in vztrajnem delu ter z zavednostjo pravega delavca — naprej v boljšo bodočnost! Družnost!	Odbor.
BRIVCI.
Brivsko in lasničarsko delavstvo.
članski sestanek podružnice Zagreb je
bil 21. aprila 1933 v Delavski zbornici z dnevnim redom: 1. Anketa o odpiranju in zapiranju obratov, delavnic in trgovin. 2. Položaj neorganiziranih. 3. Izdaja novih članskih legitimacij. 4. Ustanovitev zvezine knjižnice. 5. Razno.
O	1. in 2. točki dnevnega reda je govoril sodrug Trbanj, ki je obširno obrazložil potek ankete in načrt Naredbe, v kolikor se nanaša na brivsko-lasničarsko pomožno osobje. Povedal je, kakšne predloge je glede tega stavil Savez, to je nedeljski počitek in Burnik ter se pričakuje sedaj odlok banske uprave.
Nadalje je orisal položaj neorganiziranih brivskih in lasničarskih pomočnikov in pomočnic, njihovo pomanjkanje tovariške zavednosti in pojma solidarnosti, škodo, ki jo trpe zato vsi, tudi organizirani. Pozval je navzoče, naj vsak v svoji okolici dela, da se organizirajo vsi tovariši in tovarišice v Savez in da se tako potem kot močna celota lahko borimo za izboljšanje svojega položaja.
Občni zbor ljubljanskega brivsko-lasni-čarskega delavstva v Ljubljani se je vršil 7. aprila 1933 ob lepi udeležbi članov in članic ljubljanske brivsko-lasničarske organizacije. Navzoč je bil tudi zastopnik centrale iz Zagreba, ki je pozdravil zborovalce in obrazložil pomen organizacije. Od Strokovne komisije sta govorila ss. Golmajer in Vuk. Poročilo o delovanju podružnice je podal tajnik izčrpno in je bilo videti, da vkljub raznim težkočam, podružnica dobro deluje. Kot samostojna organizacija je v zvezi s centralo in dela na tem, da se potrde pravila Saveza, da bo tako tudi po pravilih član celote brivsko-lasničarskega pokreta Jugoslavije. Vsem ljubljanskim tovarišem in tovarišicam in tudi ostalim v Celju, Mariboru. Ptuju in drugod, kličemo, organizirajte se! Ustvarimo močno svojo fronto.	Brivski	pomočniki.
Kultura.
Živojiu Cvetkovič: Karl Marx, njegov život i rad. Lična brošuriea s 40 strani, cena 5 Din. Izdalo »Radničko Jedinstvo« v Beogradu.
Milica Ž. Cvetkovič: Savremena žena
i	njena socijalna uloga, cena 5 Din, 32 strani. Izdalo »Radničko Jedinstvo« v Beogradu. Cvetkovič poljudno razpravlja o delavski ženi in njeni ulogi.
Socijalna Misao br. 4 je izšla in prinaša zanimive članke Mirko Kus-Nikolajeva, Ernesta Tollerja in drugih.
Džepna biblioteka, ki izhaja v Zagrebu, je izdala knjižico Theodora Balka: Neka pa-rnuk govori... (Naj govori bombaž.) Cena knjižici je 4 Din. V knjižici se poljudno razpravlja o bombažu, kako postopajo z njim špekulanti in kako je železnica Turksib v Turkestanu omogočila sajenje bombaža na veliko, kar je zadalo bombažnim špekulantom, posebno v Ameriki nepričakovan udarec. Žetev je bila 2 milijona bal, torej za 50 odstotkov več, nego 1930. leta.
»V znamenju Halleyeve repatice« je lepa povest, ki jo je napisal pisatelj Iv. Vuk, a izdala uprava »Delavca«. Povest je tudi ilustrirana. Broširana knjiga stane 16 Din, vezana 25 Din. Naročajte!
ADRIA
prašek za pecivo je res izvrsten domač izdelek. — Vaša dolžnost je, da ga ob vsaki priliki zahtevate!
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje t er za tiskarno odgovarja Josip Ošlak ▼ Mariboru. -- Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.