ar rtniške in ar Zzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr » četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani sredo aprila 1870. Gospodarske stvari. Statistični pregled davkovskih zadev. na Koroškem * kr gold y gold. na Stajarskem kr 16 kr gold v gornji Avstrij gold 7 na Moravském 7 kr., v spodnji Avstrij Spisal L. Pintar po knjigi „Tafeln zur Statistik des Steuerwesens im osterr. Kaiserstaate" izdani po finančnem ministerstvu leta 1858. na Dunaji. maciji 1 gold. 57 kr kovi pa Šlezij gold 58 kr., v Dal gold. 56 kr Era — w X gviu. %j\j ».X. , r XXICk gold. 20 kr. Samo v Salcburgu je pse nica više cenjena kakor na Kranjskem, namreč vagan i. Bu- gold. 23 kr. Cena na Pemskem, v Galicij Ako premislimo, da kranjska dežela že od tistega kovini in Tirolah ni mi znana. nastopila, v primeri z drugim časa, kar je nova mera deželami našega cesarstva veliko več davka plačuj kakor druge njej enake, pač si bo vsak rodoljub moral skem Vagán j P 9 gold. 8 kr., na Koroškem 1 gold. 57 kr o svoji moči prizadevati, da se ta krivica saj v pri odnj gold gold 51 kr v od kranjske dežele odstrani. Ako primerjamo Moravském pa celó ^Wiu. l/l IVI«, V O JJ VJ VA IJJ l 47 kr., v gornji Avstrij na Kranjskem je cenjen S taj ar-Sleziji na podnji Avstrij > m v kranjsko deželo z drugimi deželami, se vidi, da je kranjska dežela za tretji del z dav ki. bolj obložena pa mo , Ga burgu je za kakor štajarska, spodnj gornja Avstrij to je ; gold ravska, potem za četrti del bolj kakor koroška Vagá k raj < i m gold gold 40 kr na I* * TCV alt ; All 33 kr. Samo v Sale više cenjena kakor na Kranjskem licij gold 19 kr ží je cenjena na Kranjskem Tirolsko pa plačujete še manj, kakor popřej 13 kr 7 na Koroškem in v Dalmacij s Kranjsko primerjene dežele. Galicija ima 123 štir- skem 7 v gold spodnji Avstrij jaških milj rodovitne zemlje, od ktere se dozdaj še Moravském nikakoršni davek ne odrajtuje. Tirole s Vorarlbergom vred plačujejo komaj 100.000 gold, gruntnega davka več na leto, kakor kranjska dežela sama. V tridenški in briksenski knežiji je še dandanašnji tišti davek v navadi, ki so ga plačevali tačas, ko so bili še 11 gold gold gold > v kr Slezij 12 kr gold 7 na 10 kr gold ajar 7 na 7 v Krakovi pa celó le po 47 kraj c., na Primorskem in v gornji Avstrij 23 kr., v Salcburgu v treh deželah pa celó gold gospodarje teh kraj nega davka . ko{) Vrh tega pa Tirole nimajo hiš 10 kr Vagá gold. 33 kr. Tedaj je malo draža kakor na Kranjskem. m J rži je cenjen na Kranjskem gold in v vseh drugih deželah je jari rži niža cena v spodnji Avstrij 54 kr 7 Za Kranjskem najbolj obloženo z davki je m or je in po tem pemska dežela njena gold 18 kr 7 samo v Salcburgu je ce- Vagán j e č m Kako da je to prišlo, se bomo iz statističnih spisov 10 kr., v Primorju 1 gold. 6 kr 4 kr., na Stajarskem 1 gld. 1 kr prepričali. Tu bomo videli, da so se na Kranjskem v Salcburgu 56 kr je cenjen na Kranjskem Koroškem Dalmacij katasterske cene za nektere reči previsok postavile, potlej se je pridelek pre o bil stroški za delo in druge reči pa so se postavili niž kakor v marsikteri drugi deželi. Iz teh vzrokov izvira kovsk gold, gold. J X J. Alt; T jurciiujavijl jl v spodnji Avstriji 55 kr., v gornji Avstriji 51 kr., v Sleziji 47 kr., na Moravském 42 kr v arajtal, in v Krakovi celó le 36 kr najviše cenjen 7 m koraj pold kranjski ječmen je toraj kak K tako nesrečen izid davkov na Kranjskem 9 travniki in vrti, deloma tudi nogradi so na Kranjskem posebno z davki preobloženi. In te reči Kako velik razloček pa postane pri 242.283 ganih ječmena, kterega kranjska dežela přiděla, vsak daj gotovo največ davka. Gozdi, pašniki in pla lahko prevdari Vagán je cenjen na Kranjskem 42kr., ravno v primeri z drugimi deželami, niso preobloženi. Iz naslednjih statističnih zapiskov se bo videlo, da je resnica, kar sem do zdaj pisal toliko tudi na Primorskem in v Salcburgu, v Dalmacij je cenjen 40 kr., na Stajarskem 39 kr., na Koroškem Slezij 38 kr., v spodnji in gornji Avstriji 37 kr ; V Številke kažejo stari d (Durchschnittspreis) cele dežel 32 kr.. na Moravském 29 kr. in v Krakovi celó le m V« «A • j UM 4AAVI M f OAVU1 JL\J émt • AU T JAA f • VVAV dnjo ceno 25 kr. Toraj je kranjski oves sopet najdraž Vagán prosá je cenjen na Kranjskem Srednje cene posamesnih pridelkov na Kranjskem in 8 kr., v Primorju 1 gold. 7 kr.?vy spodnji Avstrij gold Vagán fmecen) drugej. na Koroškem 1 gold. 3 kr., na Stajarskem le 56 kr 9 m Kranjskem gold p§ 19 kr., v Primorj j e cenj en na gold. 17 kr., v Krakovi 1 gold. 10 kr., v Dalmaciji in na Morav skem gold kr m Tedaj je le krakovsko proso dalmatinsko in moravsko prosó aia ač uaiLuauuoivu lu îuui avoav p vou a kraju, uion^ potem takém je kranjsko prosó spet med najdraža kr draže * Posebno hvaležni smo prečastitemu gospodu pisatelju za ta sestavek, ki naj si ga zapomnijo vsi možje, ki bodo za prenaredbo emljiskega davka cenili pridelke na Kranjskem, pa tudi drugej na prosa cenjeno Slezij gornji Avstriji, v Salcburgu in v prosá ne sejejo Slovenskem Vřed Vagán t (koruze) je cenjen na Kranjskem 110 I gold. 12 kr 9 na Koroškem jarskem gold kr gold 10 kr na Sta v Moravském celó le 56 kr. ; v Primorj Dalmaciji um a jjv/iu» x\j ivi . , ua wvw- podnji Avstriji 58 kr. in na je poskušati slečeno steblo zlo miti. Če se ne dá zlo- t.» « I » • • miti y kr Je kr ampak nagmti > in v še zadosti". Se sme se zopet reci: „lan nima više cenjena kakor na Kranjskem • • gornji Avstriji, v Salcburgu takrat, kedar se lik kaj rad in ves naenkrat v podobi traka od stebla loči, steblo ob skušnji isiji turšice ne pridelujejo in v Krakovi in pa v Sle- prelomi in kaj rado in z glasnim pokom odpade tako 9 Vagán ajde je cenjen na Kranjskem gid da ; kr. v Dalmaciji 1 gold., na Koroškem 52 kr., na Morav skem 49 kr., v gornji Avstriji 48 kr., kr., v spodnji Avstriji le 42 kr., in v Krakovi celó in se ga ne ena nitka ne drží takrat v se se sme Ta zadnja skušnja pa se mora izvršiti na debelih in drobnih steblih enako. reči: „lan ima zadosti, ven ž njim 46 le 33 ki\, na Primorskem je cenjena / v i na Stajarskem Tudi ne zadostuje to, da se le ena pest stebel skušnji Šlezij gold kr podvrže, ampak potegniti se morata cela dva šopka ven celó gold. 10 kr Salcburgu ajde ne sejejo 9 to je eden iz srede in drugi od kraja. Ako so znamenja na obéh skozi in skozi enaka, potem je čas, Spodoje-avstrijanska ajda je tedaj ravno toliko cenjena vodo koj izpustiti, in lan daljnemu obdelovanju podvreči. Za posebno dobro znamenje dognanega gojenja je ako kakor kranjski oves, krakovska pa 9 kr. menj kakor oves na Kranjskem H I na jjLiaiijoivcijj. prejsnj i učenik predivstva v Schônbergu imel to, ««w Ako pomislimo, da kranjska dežela na leto 566.113 je na krivih steblih zapazil, da se je lik sam po sebi od krivega lesa ločil, tako steblo je loku na goslih po- vaganov ajde pridela, uumu íauau xa^um**«, jjuui« ^u. «.n po tako močno različni ceni mnogih dežel tudi da vek dobno. bomo lahko razumeli da mora silno razločen postati všemi žiti jde naj več pridela, enkrat dobro obrodí, je lahko razumeti, da ravno sokocenj ena na vi šav o v z _ Pazite, kantonski cenilci (šacoval spodite iz grma! In ker kranjska dežela med Prvo delo po dovršenem gojenji je to, da se sno ktera vsakih 7 let komaj piči na lahko, tako, da se ne raz vežejo, na breg spra- vi- aj da diguj na Kranj skem davke tem grmu zajec 1 (D 9 prih.) vijo in tukaj v stoječe kope samo zajtoliko časa po stavijo, da se voda nekoliko odcedi. Že čez kake tri ure ali pa še poprej, se smejo začeti majhne okrogle maj h kapelice delati (vsak šopek dá eno kapelico) nih kapelicah se ima lan posušiti; da se pa to lahko kterem so kapelice postav- godi, mora biti Kako obdelujejo in izdelujejo lan Moravském prostor, na 9 zračen in sence prost 9 Schônbergu in okolici. in Iz mokrih postavljati, zdi polzlih stebel kapelice napravljati se na prvi hip, da m mogoce, a ven- àauk za povzdigo našega domaćega predivstva. Spisal R i hard Dolenec. 2. Gojenje v mrzli vodi. dar gré. Vzame se namreč snopeč in se nese na ono mesto, kjer ima prihodnja kapelica stati. Tu se na tla pol vez skoro do vrha povleče. Ko je to storj (Dalje.) Kedaj je lan zadosti godán 9 to je, v koliko dneh, to se ne more prav zanesljivo naprej povedati, kajti to je odvisno od vodne top lote. Ce je vřeme toplo, toraj tudi voda, je mogoče, da je lan v osmih dneh, in lahko še popřed, popolnoma godán. Ako je pa voda hladna, tudi 10 do 14 dni lahko preteče. Čeravno se ne more naravnost povedati, ta in ta dan bo gojenja dež mu ne more gkoditi. potem ni treba druzega, kakor vrh z levo roko nekoliko v znak vzdigniti in trdno držati, z desnico pa blizo polovico šopka, kar je mogoče, proti desni nogi po tleh razširiti. Na to se prime vrh z desno roko, in z levo se druga polovica šopka, kar se dá, proti levi nogi raz- Ako se konečno vrh vzdigne, stojí že dovršena kapelica. ~ a' ? ^ tako postavljenih kapelicah ostane lan varen, sin. zadosti, to nič ne dé, saj poglavitna reč pri vodném bode gojenji je to 99 poznati zadosti godán lan naj si 9 kakor hoče; od tega le je odvisna dobrota prihod- njega prediva. Se vé da je moral biti lan brez pre-greška. Prehitro iz godilnice pobrani lan se slabo tare, kar je vzrok, da odpade pri sledečem otrepanji z lesom tudi dosti lika, ker se ga še preveč drži. (Otrepanje Kedar je vnanja stran suha, je tudi čas kapelic« obrniti tako, da pride notranja stran v novi za vnanjo suli 9 Kedar pod streho spravi lan dobro godán, se lahko koj ko je ako Je za nekoliko dni po trati razgrne 9 premalo suh, se lahko se gotovo po- pravi Belgij razgrnejo vsak lan, naj je še tako dobro goden, po trati > t( delo kterega večina naših kmetovalcev ne pozná, kaj več o tem sledi na svojem mestu.) Prepozno iz godilnice pobrani lan pa že gnjiloba prevzame, in to je krivo, da vso trdnost zgubi. Iz tega 9 da se nekoliko obeli. To delo ktero se pa pri vsakem lanu zovejo „drugo belj skoro ne dá izvršiti, akoravno je res koristno Godni in dobro posušeni lan je po takem za dalj se razvidi, da je silo važno to, da se spozná ravno za-dostno godán lan; zato bode gotovo prav, da na tanko povemo, kako se ima o tem skušnja vrši ti Ako je prav gorko vreme, je dobro, da se gré že izdelovanje pripravljen. Predno pa na daljno obravn prestopim, moram, kakor sem o biju bil še blat in P gojenje razjasniti. To bi koj zdaj storil, ako bi se mi ne zdelo bolje, da še pred tem omenim četrti ali peti dan k godilnici po skušnjo » to je 9 ena thovo*) „hitro gojenj kedar se godi, zeló škodlj a 9 in pa dva mrčesa lanú y pest stebel sevven potegne in opazuje, kako so se stebla spremenila. Ce se loči lik, kteri se ima od vrha proti y Ako se še pred pravim vodnim gojenjem lan kakih do 14 dni rosnému gojenju podv koreniki izmed posamesnega stebla potegniti, nerad, in v godilnico zloži, je dosti ne ves naenkrat v podobi traka y ampak v posames- nih debelejših nitih; potem je gotovo, da lanú še dosti manjka. Taka skušnja se mora pa na več steblih ponoviti, na debelih kakor tudi na drobnih (debela so nekoliko pred godna). Čez dva ali tri dni je treba zopet poskusiti. Ako se lik že rajše in tudi bolj skupno trakasto loči, je to že boljše znamenje, izdatno pa ni. rže m potem se pred godán kakor pa brez tega majhnega preďgojenja. Tudi to je pri Belgijancih v rabi pod imenom „predgojenja". Predgojenje ni ravno slabo posebno tistemu utegne koristiti 9 kdor ima dosti lanú goditi. Med tem, ko so godilnic napolnjene, z V*»«*. .vui, «.vr «V, 0--~ se že lahko lan za prihodnjo godit zeló lanom 7 na 2 »V v. ^ J W » U UU uuijgv MUH1UVUJ V , tuuulUU J. Da se še bolje prepričamo, pri čem da je se y treba France Donarth je najbolj sloveci godifcelj predivstva schonberške okolice. Od njega smo se kaj dosti naučili, ou si je tudi semena kranj skega lanú nar o čil. Pis. Ill rosi ruai nekoliko predgodi, to stori, da se potem toliko br- žveplena tvarina, iz ktere gips obstaja (gips nam-žeje popolnoma dogodi. To pa še ni pravo brzo- ali reč ima v sebi nekaj čez 45 delov žveplene k iš- li i tro gojenje Donarthovo, kajti to se drugače vrši line, 33 delov m sicer tako-le: Lanu se odloči do iYAO,, nuc, w MWV, apna in nekaj čez 21 delov vode) je dni rôsnega posebno detelji dober živež. Kdor hoče tedaj lepše detelje predgojenja; potem še le se v godilnico zloži in z vodo pridelati, ta jo gipsa. Po takem bi se smelo gori stav- zalije. Voda se pa le eno samo noč na njem pusti; koj ljeno vprašanje tudi tako-le zasukati: ali je lepša de- drugi dan je treba jo zopet popolnoma odstraniti. Ko telja govedom škodljiva? Na to pa vendar noben kme- se je voda odtekla, potem ni z mokrim lanom nika- tovalec ne bode odgovoril, da je škodljiva, sicer bi imajo slaba košnega druzega delà,* kakor to, da ga pri miru pustimo , u» imajo siaoa^ in čakamo, da se do 18, k večemu do 25 stopinj R. revna deteljišča. Da bi tedaj gipsana detelja kteri koli ■A- 1 1 ______i__i. _____•____ „ i.__* • vj„- • ri___31 - r____1: morali gospodarji skrbeti za to da Kakor hitro je pa gorkota omenjeno stopinjo živini bila škodljiva , nismo se slišali nikoli, nikoli segreje dosegla, je treba koj vodo zopet napeljati. Ako bi se v nobenih kmetijskih bukvah nič tacega brali, in tudi pustilo, da bi gorkota še bolj narastla, bi lahko veliko v „Novicah" ki so že veliko 0 gipsanji detelje pisale, škodo imeli, zatega del je treba gorkomér skrbno rabiti, nikoli ni bilo 0 tem besede. — In kako (na kakošno 9 noma godán. večemu 9 dneh je tako obravnani lan popol- vižo) utegne biti govedom škodljiva, tudi ni povedano ^ ari ft a a a * j* a a omenjenih dveh mrčesih, ktera oba lahko lanu med gojenjem s tem škodujeta, da večim steblom do ali goveda kozlajo po njei, ali jih driska prime kaj? Mogoče je, da po frišni detelji kozlajo, ? se godi tudi po frišni mrvi ki bila ť" Aux»*, ivi 111 Vik* gipsana. i^ni palce" po~d vrhom lik okoli in okoli zližeta, tako da le bi se utegnilo primeriti, da bi gipsana detelja ško-se vrh pri izdelovanji odlomi in odpade, naj sledeče dovala, in to takrat, ko bi kdo deteljo obilo gipsal ali to Eno poročam malo pred koš nj o njeno v suhem vremenu in bi Prvi je repati črv, trotu podobne gnojne muhe živina kaj več gipsa z deteljo vred povžila; gips ima (latinski se zove „musea vomitoria"), ktera v poletnem po obstojnih delih nekoliko ostrega v sebi, kar bi uteg-ćasu posebno rada po straniščih (sekretih) glasno brenčé nilo želodec ali čeva razdražiti. Al tako gipsanje se trenutek, kajti komaj je malo postala, primerljeji se pa tudi ne more reči, "da je gipsana de*» leta. Od časa do časa mirno v zraku ravno nad luknjo menda med lOOOkrat komaj enkrat primeri zopet z veliko hitrostjo odleti, in ravno tako hitro pride telja škodovala, ampak gips sam je škodoval tudi nazaj na tisto mesto. Pri vsaki kratki postaji iz- to je dvomljivo. 9 se pusti eno jajčice v gnoj, od tega tudi njeno imé „za- Drago nam je bilo, gospod L. Š., da ste sprožili pljunkarica". Iz teh jajčic se izvalijo potem dobroznani to vprašanje; dvomljive reči se tako razjasnijo oni repati črvi, ktere otroci zavoljo njihove podobe „mlade podganice" imenujejo. Pa ne samo na gnoj spušča ta muha svoja jajčica, ampak na vsako smrd- Gospodarska skušnja. lj ivo, haj a. I VC4J 1X& VillV«! W f VJW J WJ VAVMi y XIV» f UMUkV W1XA* VL — — prestalo vodo, kakoršna se tudi v godilnicah na- Da zajec dreves ne gloda, in pa drevje na prodaj. godilnicah pa ne dosežejo črvi nikdar tište da velikosti kakor v gnojnici; vzrok temu je to, aa nimajo Letošnjo zimo je zajec imel zares hude zobé, tako take tečne hrane kakor tam. Veči dobica kaže, ne izraste nikdar. ; da so dobra in močna drevesca popolnoma v nič prišla, kakor dodana po- Naj sadjerejcem povem dobro pomoč, da zajec drevju škode ne delà. Naredé naj si mazilo iz apna, osmra-jenekrvi, ilovice in saj iz dimnika. Te V f reci Ako se taki črvi v godilnici zapazijo, kar se posebno lahko zgodi, ako po večkratni kratki ali močni plohi solnee hudo pripeka, jih je treba koj pregnati. To se lahko zgodi, kajti druzega ni treba kakor nekoliko stare vode izpustiti in frišne napeljati. se vse lepo vkupaj zmešajo in jim toliko vode přilije^ da je zmes redka; ž njo naj se pred zimo od vrha do dna drevesa namažejo, pa jih nikdar zajec ne okusi } kri in saje mu zeló smrdé, ilovica je pa za to, da kože ne poškoduje. Spomlad, ko ta maz proč páde * apno Drugi mrčes 9 enako škodljiv, je občno znani za- je koža lepša kot pri drugih, ki niso bila p namazana. gorelo rdeči celó majhni črviček. Posamesni bi ne mogli zapazljive škode storiti ; ali ker se jih toliko naseli, da krvi je voda na tacih mestih, kjer se v kupcih držé Vsako leto sem ponujal jabelka 9 češ pije > breskve in češnje; letos tudi ponudim od imenitnih sort hrušek ki jih imam posebno lepe in tudi veliko število na prodaj podobna 9 je škoda lahko velika. ipuu uxûo, mvi lepo izdelanih in ravno tako tudi jabelk. Jabelka, češplje 9 9 cepljene, bre- čedno držanih godilnicah se ne morejo naseliti, kjer jim na dnu blata manjka. Zapazijo se ti škodljivci v ravno tistih vremenskih okolnostih kakor gori omenjeni, tudi preženó se enako. skve od 30 do 40 kraj c., hruske pa od 40 do 50 krajc. ; vse so čez en seženj velike; pritlične hruške pa dam po 30 krajc. tudi imenitnih sort. Pošljem jih lahko po (Dal. prih. pošti kamor kdo želi. Kdor ima kaj ^vovi onrnui «.vivr «v,.*. dîvjakOV , ^uui vsake sorte cepičev pri meni dobi; en dolg cep tudi Vprašanje zarad škodljivosti gipsane detelje. veljá krajc. 9 vsaki je z da se lahko 10 cepičev iz njega dobi imenom; če so krajši 9 pa dam dva ali tri. f» ? 99 Je resnica, kar nekteri ljudjé trdijo Iz Cerknice. Andrej Net v Kokrici pri KranjL 9 da pogip- sana detelja je škodljiva klaja goveji živini? konjem pa se brez strahú smé pokladati? — „Novice" bodo to Posta vne zadeve. reč najbolj na tanko določile, in tega se bodemo vpri-hodnje držali." Odgovor vredništva. Po vsestranskih skušnjah je spoznano, da je gips posebno dober živež detelji, so- Nekaj rekrutbi. Ministerská instrukcija veleva o vojni postavi, da , kjer so politične okrajne gospôske (Bezirkshaupt- tam mannschaften), imajo tudi asentni okraji za re- čivju, lanú itd. Da posebno tekne detelji, ktera krute ali nabiranje vojaških novincev biti. — Ta ukaz gipsana veselejše in čvrstejše raste, to vejo kmetovalci je izbudil veliko nezadovoljstvo pri ljudstvu, kajti okraji celega sveta; o tem pa, kako JeJ tekne j u tciu j ix <% Jtv u, tO je, &icn puti puunuiiui gu»pus& au zíuoj »omim m uuoirui, íau je mnogo različnih misli, za ktere praktič- in njihovim očetom, ki imajo k asentni komisiji iti po kteri poti političnih gospósk so zdaj veliki in obširni, fantom 9 nemu gospodarju ni veliko mar. To pa je gotovo 9 da lu jujiiiwim uuciuJJU , Bi íuiwjv A aocubui nuLuioiji im, J6 pot do gospôske zatega voljo deleč, oni potrošijo ve- * 112 liko časa in denarja. Ministerstvo deželnega vojništva je tedaj , od več strani siljeno, predrugačiio ta ukaz in dovolilo, da se politični okraj sme razdeliti v posebne okraje za lózanje, če šteje lozat priti redé, več kot 600 fantov, ki imajo , in sicer tako, da se 3 okraji za lozanje na- ako je fantov 1200, 4 okraji če jih je 1800 y m > če jih je 2400. — Al ta novi ministerski ukaz je kakor večidel vse, kar od sedanje sisteme izhaja pa, «--------------— -u^jv —---- — spet le polovičarsk in nikomur ni po volji. Prvič je že to čudno, kako da ministerstvo v zadnji uri, ko so ob-ěiue in okrajne gosposke večidel pripravljanja za re-krutbo končale, do tega pride, da hoče spolniti željo ljudstva. Drugič pa tudi vsakdo vidi, da najbolje in najpripravniše bi bilo vendar to 9 da o k raj i 9 kjer so zdaj sodniske gosposke, ostanejo tudi okraji za re-krutbo. Sicer ima razdelitev sedanjih asentnih okrájev še druge napake. Iz vsega je pa spet očitno 9 da se- dan ja vladna stranka nima ne le zmožnosti za dobro politiko, marveč da tudi razuma nima za dobro administracijo. Slovstvene stvari Lepozvianski del. Smrt Smail-Age Cengica, Po Ivanu Mažuranić-u, poslovenil Janez Bile (Dalje.) * fU III. Truma. Majhina se dviga truma Na Cetinj v Gori crnej 9 Majhina je, ali hrabra V nj i je komaj sto junakov Niso zbrani ti junaci Po obličj lepot Ampak po junaškem srcu, Kteri vdariť so pripravni Ne na deset, da vbežijo, Le na dva, da jih umorijo; Kteri umreti so pripravni Za častiti križ, ki ž njim se križa Za križ častni in slobodo zlato. t Vabilo na naročbo. Današnji razvoj naroda slovenskega je oči vidno nanesel potrebo do pravoznanskega časnika. Na-menil sem se toraj na svetio dajati list pod naslovom: Pravnik slovenski44 9 ako se oglasi dovoljno število naročnikov. Ta list bode prinašal znanstvene članke, razsodbe vseh stopinj, od-ločbe raznih oblastnij, pomenke o novih postavah in sploh reči segajoče v pravosodje in upravo 9 tedaj v pravno življenje slovenskega državljana, da se bolje in bolje budi pravna zavest, olajša razsojanje in upravljanje in da naš domači jezik sčasoma zadobi v javnem življenji tisto veljavnost, ktera mu gre po njegovi se- danji oliki v prid naroda in pravice. Vsi izobraženi narodi rabijo svoje jezike v javnih kar kte- sodiščih in uradih sploh, in ni še preteklo 40 let so naši sosedje Magjari rabili učeni latinski jezik 9 je dandanašnji popolnoma spodrinil magjarski. rega Domaće jezike rabijo vsi naši jl/uiuauu jcmxvu ji auijw voi uaoi bratje in sosedje, uiu- venec pa, bistra glava, ne bode hotel zaostati za njimi v lastno škodo, kedar gré za pravico Slo- čast poštenje, premoženje in celó življenje njegovo, posebno kar se porotne sodbe, ta vrhunec prvosodstva, brez narodnega jezika dostojno vršiti ne morejo. To isto zahteva tudi v državlj ans kih pravdah, ustno ravnanj e ktero se ravnokar postavno snuje in ker so šole sploh s to terjatvo sedanjega časa v tanki z vezi, po šolah pa omika in blagor naroda v vsakem oziru, je raba narodnega jezika živa podoba narodnega blagostanja na- rodne sreče in pogoj lepše příhodnosti. Jezik slovenski se bode vpeljal v javno življenje le tadaj, kedar to zahteva narod sam. Posebno mladim sodnikom, politiškim urad-nikom, odvetnikom, bilježnikom, županom in porotnikom se hoče sčasoma podati ročna knjiga, s pomočjo ktere bodo lehko in veseli opravljali svoja težka opravila; narod slovenski pa bode z zaupanjem vračeval trud prvega začetka. Pravnik slovenski64 bode izhajal od 1. rožnika in 15. dan vsakega meseca „I.1UUI1IV (junija) letos počenši (tedaj dvakrat na mesec) na celi tiskani poli v veliki osmerki in veljá do konca leta gold. na vse strani. Naročnina se naj pošilja podpisanemu v Ljubljano ter jasno zapiše imé, stanovališčein poslednja pošta. Ljubljani konec meseca sušca 1870. Dr. Razlag. Čudna truma! ne sobrana, Ko se druga zbira truma. Ko drugej ne slišiš tukej : „Kdor junak je le v klanec!' „Le v klanec, kdor junak je Ne glasi se skalna jeka. Ampak kakor duhov tajnik Glas duhovom vikšim vdanih, Nočni šept po Gori črnej, Z ene skale k drugi prhne; Ter glej čuda! skoz mrak Da se oživlja mrzel kamen, Giblje, leze, dviga glavo, In iz trde skale močno Pest moli in nogo krepko Ter po mrzlih živcih vroča Da krvi mu teče reka. meniš i 9 Vidiš tudi puško dolgo, Kak se dviga proti nebu. Al kar krije krilo z vesto O přepasu, tvojemu očesu Je zakrito;.....in mrak gosti Ti odvzame nočno bitje; In vojnik po glasu dalje stopa. Cas je gluhi temne noci Jasne zvezde oblak zakriva; Svitlo orožje noc in plašeč. Ide truma noćna, temna. Vitez vrli pa pred trumo, Da septa o njem drug drugu Imenoval bi ga Mirka. Ide truma, ali kamo? To zastonj bos trumo prašal. In zastonj bos prašal bliske, In zastonj grmeče grome Kam drvé se iznad gore? Ker ti vedno govorijo: „Ne mi, Ki mu vsakdo služiť mora!" 9 ne mi ; le gromovnik Ide truma in kamo Sam on vé, ki je nad nami Treba, da je velik grešnik, Na-nj da tako silo stresti Hoče z neba visocine Sod njegove pravde večne. 113 Stopa truma tiho in gluho Posred tihih tmin in gluhih. Ne septa tu nihce, ne upije, Nihčé tu ne poje, se ne smeja: Od sto glasov tu glasu ne sliŠis. Ampak kakor težke bič 1 jf Toče oblak v krilu krije, Pršeč tiho, grozeč tiho Kraju, kjer se vije, konec : Tak tud truma v tmo zavita Kot spodobi božji se desnici, ; Stopa tiho ; da uči se gresnik i Da Kamor udari ker grom se ne oglasa z mesta on tud ni zavarvan: Kar kasneje, bije tem močneje Svitlo orozje ne ropoce Smrtne ce vi ne grmijo, In ko lahka noga stopi Svitle škrile ne rožlajo: Ampak, ko da vé, koga da nosi i t Pod opankom hrabrih sinov Kameniti breg se vdaja, In prepada strme ploše. Zvest pri bratu brat koraka Nerazločno, zvesto in trdno Ko blizanci zvezde jasne ? » Kedar solncni žark ugasne Komljani jim in ZagaraČ In tudi ljuti Belopavlic Davno zadej že ostaja, Gazij o že skalné Rovce. » \ Ko se bliska zgodna zora Ze za Rovci družba nočna Na Moračo slavno pade; Od Morače hladne vode Zemlja ime je dobila. Hrabra truma dan danovat Na Morači hladni sede. Ta na rosno travo leže, S snom da moč krepčá telesa. Ta ljut ogenj puške ogleda, Ta fišeke *) smertne šteje, Al pa vdano mu oštrino Noža zvestega si gladi. Ta z kremena iskro vabi S trdim jeklom, ter jo v listje lahko Zamotavši, navali vej suhih, In za malo časa z možko sapo Plamen piha; uni dárek Krotke cede, četrtino ovna Ze na ražnju leskovim obraća. Ali bel'ga sira košček Iz trebuha torbe jemlje. Si li žejin? Morača je blizo Treba Y kupe? Sej imaš dve roki? (Dalje prihodnjič.) Dopisi. nik in sporočevalec Jožef Fabiani, c. k. predstojnik v pokoji. Udje te komisije, od deželnega odbora voljeni, so: Viljem grof Pace, Anton Fabiani, Izidor Pagliaruzzi, njih namestniki: Jožef grof Valen-tinis, Jožef Samsa, Franc grof Coronini, Miha Kacafura, — uda izvoljena od vlade: Karol Polaj, Dominik Benardelli, njuna namestnika: Anton Z o t- tig Anton Uršič. Ud pa nadzornik in gospodarski cenitelj je: Timotej Fodransperg, nadzornik in , nad- kata- -------j ------j - ~ ~ - - ~ ~ ~ * & , uhuùu katastralni cenitelj v pokoj i, njegov namestnik zornik in gozdni cenitelj: Karol Pachmann stralni komisar, gozdni cenitelj v pokoji. — Uradnija na Travniku št. 455., v deželne komisije je v Gorici poslopji c. k. okrajnega glavarstva v drugem nadstropji. Za prvosednika družbe kmetijske je bil 27. u. m. izvoljen grof Franc Coronini. Zborovala je te dni tukaj posebna komisija za povzdigo sviloreje od c. k. vlade sklicana. — Baron Czornig, znani pisatelj statistike avstrijske in vodja statistične pisarne zmirom rad več Nemcev kot Slovanov kupil posestvo y ki s tel Je 7 si je tukaj Iz Gorice 25. sušca. x je bilo v „Domovini" naznanjeno > e pred enim letom da v Mirnem blizo in se Gorice neka ostudná ženska ljudstvo slepari, delà kakor bi „sveta" bila in v nebesa zamaknjena. Ljudstvo slabosti podvrženo jej veruje in od vseh krajev nj ej zahaj a. Kar pa se je v naši okolici te dni ne morem zamolčati. Neka uboga stara žena godilo t ki jej je njen sin letos nagloma umri, ko je slišala od njej ter jej ■■■■ ■■■ H te „svete" ženske govoriti, podá se tudi svojo žalost odkrije in prosi, naj bi jej od njenega sina na unem svetu kaj povedala. Kmalu začne nekaj ne-razumljivega godrnjati, potem jej pa reče, da je njen sin v svojem življenji veliko grešil, da trpljenje njegovo je veliko, da se znajde v vicah itd. itd. Uboga žena se močno prestraši in zdaj v naši okolici od hiše do hiše potuje. Tudi meni je prišla in mi na tanko vse povedala, kar jej je „sveta" ženska v Mirnem raz-odela. Prizadeval sem si podučiti to revo, stonj vse za- Uboga žena nima več mirú, in dan za dnevom berači, da bi se toliko denarja nabrala, da bi poplaćala obljubljenih 40 sv. maš. Ali gosp. fajmošter Miranske fare tega ne vejo, da bi konec storili tem magnetičnim sanjarijam? Noben pravi kristijan ne bode ugovarjal blagru sv. maš; al da bi kaka babura bila na svetu ki bi gledala v uni svet, o kterem samo sv. pismo pravi da nobeden ni videi in ni slišal, kaj se ondi godi 7 to je vendar od sile! Tudi misliti smemo, da dušni pastir, ako bi za resnico imel, kar ona babnica veleva, gotovo bi sam iz lastne blage volje opravil onih 40 mas da ne bi uboga mati begala cele okolice. pa opominjamo tudi gosp. župana, naj si prizadene sleparijam preostudne ženske konec naredi. Sicer da 7 lz Gradca. Dr. Krek je po Najvišem sklepu od 21. marca t. 1. imenovan za profesorja slovanské filologije na tukajšnem vseučiliščuv Stanjeli na Krasu. (Čitalnica naša) se slovesno odpre 18. aprila ob 6. uri zvečer. Vljudno vabi ude vsakterega slovenskega društva Iz Šneperka aprila. odbor. Na dopis iz Loža ne od-, da le ljubezen do do- govorim danes druzega kot to movine mi vodi peró in da pospeh gozdoreje mi je po- lz Gorice. — Deželna komisija za vravnavo zem- sebno pri srcu. Žaliti nočem nikogar. Ker pa je o učen sam bom skušal podučevati druge. Ce kaj napačno Ijiškega davka na Goriškem po postavi od 24. maja gozdoreji odstraniti mnogo napák, povedal jih bom; pod-1869. leta se je ustanovila ter svoja opravila 10. marca " tega leta začela. Komisija je sestavljena iz sledečih udov: Predsednik jej je: Feliks baron Pino-Frie- rečem , naj si mi pove Tako drug druzega podučimo. Iz Sodražice 27. marca. (Ocitna zahvala.) Da ni den thaï, c. k. namestništva s veto valec, njega namést- bila naša v 4. listu letošnjih „Novic" izrečena prošnja ktere * ) Fišek patrona glas vpijočega v puščavi, očitno pričajo knjige, «n-w^ sta brezplačno poslati blagovolila slavna zavoda: slov. Matica in pa družba sv. Mohora. — V imenu vseh družbenikov se Vama za ta prelepi in tako obilen dar prisrčno zahvaljujeva za odbor: Primož Pakiž, Ivan Dolinar, predsednik. tajnik. Iz gornje Pivke 25. marca. — Odkar je nas ob- čespoštovani c. kr. okrajni glavár gosp. Anton Glo-bočnik zarad bolehnosti pri c. kr. okrajnemu glavar-stvu v Postojni nepričujoč, je jelo tam po „Pajkih" disati, in zrak je že v čelem okraji zeló okužen; toraj zadnji čas je, da gospod uradni voditelj v pokoj gré, sicer bodo začela okrajna kola cviliti in voz zastajati. Od Senožeč 29. sušca, —M—. Kakor javno nabiti oglasi v Senožečah kažejo, bo tam nova volitev ob-činskega odbora. Mi, ki razmere Senožeške prav dobro poznamo, svetvamo, da se tako-le voli: a) en odbor za g. Demšarja in nemškutarje ; b) en odbor za g. Križaja in Mameluke; c) en odbor za narodnjake poštenjake. Za župana pod a) bi.bil gotovo Demšar najbolj ugoden; pod b) pa Križaj ali njegov svak, pa dvom-Ijivo je še, ali bi g. Križaj še sam s seboj zadovoljen bil, kajti dokazov je še mnogo živih, da ni bil on še z nobenim senožeškim županom zadovoljen; pod c) bi moral pa sedanji župan vajete v roko vzeti. Ce bi se pa nasvetovane volitve ne sponesle, bilo bi potem najbolje, da za vse tri grupe en župan s prav vitkim (volnim) životom voli, in od mameluške dece bi moral vsaki eno vrv na županovem vratu pripeto imeti, da ga more, kedar in kamor je njej drago, lahko nagniti. Poznamo še drugo nasprotno osebo v Senožečah, ktero pa za zdaj zamolčimo. — Konečno moramo pa vestno izreči, da je dosedanji odbor v 3 letih marsikaj korist-nega na dan spravil, čeravno je nemškutarska tretjina njega povsod ovirala, in reči moramo, da od kar Senožečani pomnijo, ni bilo v njihovi županiji bodi si zunaj županijskega v urada ali uradu tacega reda, kakor v preteklih 3 letih, in to nasproti vsem nemškutarskim oviram. Senožečani ne spozabite se, kajti Mamelukom (hinavcem) Vašim ni mar za Vaš blagor, ampak — za kaj druzega. Iz Kainnika. — Obljubo poslednjega lista „Novic" spolnovaje poročam danes obširnejše o poslednji lepi naši čitalnični „besedi", pri kteri se je petju vvrstila dramatična predstava. Glediščin oder ima res veliko upliva za národno reč; po vpeljavi vstopnine se mo-rejo tudi neudje čitalničnih veselic udeleževati, in ko vidijo lepe predstave, slišijo lepe petje in godbo, pa-dejo vsi predsodki, ki so jih o čitalnici imeli, ter se za ude vpišejo. Nasa čitalnica stoji na dobrih nogah in udje naši so stanovitni, čeravno ne štejemo med njimi prvakov našega mesta in tudi ne mož glasovitega „kapitala" in glasovite „inteligencije", al pošteni narodni možje so zdrave pameti in gorečega srca za blagor domovine. Eno samo nam je uganjka, da naš župan, o kterem vemo, da ima veselje do narodnih reči in je že tudi večkrat v naši čitalnici pri predstavah bil, se za uda ne vpiše ? Mi bi z veseljem o njem potem še kaj več poročali kakor „Laibacherica", ktera ga hvali, da pridno po mestu blato strže, ki ga je res zmiraj prav obilo! —Pa vrnimo se zdaj k naši besedi. V pesmi ,,Ne-zakonska mati" smo močni in prijetni glas našega or-ganista g. Gregoriča občudovali, pa je to pesem tudi s tolikim sočutjem pel, da si je srca vseh pridobil. V Vilharjevi šaloigri „To sem bil jaz" so vsi igralci svojo nalogo prav hvalevredno izvršili. Omeniti pa moram še s posebno pohvalo dveh gospodičin, ki ste danes prvi-krat na oder stopili. Kako težavno je primerne ženske za igrokaze dobiti, to vsak vé, ki to rec pri čitalnicab oskrbuje. Tudi so večidel zadržki pa še ti, da imajo stariši mnogovrstne predsodke v tej reči, mislé, da, če njihova hčerka na oder stopi, je to sramota. Mi pa mislimo, da je to čast onemu, kdor si upa javno govoriti in dostojno vesti se, ker ravno s tem kaže, da nima prazne glavice. „Polonica" in „Lena" ste se na odru gibali tako, da je vsak mislil, da ste že mnogokrat bili na odru, ki „svet pomeni". Zato jima je pa tudi občna pohvala donela. „Barba" je svojo nalogo prav drastično izpeljala in izvrstno pokazala ono demonično moč, ki jo v sebi hrani ta soseda, ki je mladim Ijudem zavid-Ijiva in le prepir med nje seje. Mi si na našem gle-dišču skoraj igre misliti ne moremo, ako priljubljena ta gospá ne prevzame take naloge, ktera zahteva više umetnosti. Tudi „Marko" in „Tone" sta svoji nalogi prav dobro izvršila. — Sobana je bila polna gledalcev, kteri so jako zadovoljni zapustili veselico. Iz Trzina 26. sušca. J. L. (Mnogotere nadloge.) Dve uri od Ljubljane poleg vélike ceste stoji velika vas Trzin, ki Šteje nad 100 hiš in okoli 700 duš, ima 30 zemljišč, pa razun 10 so vsa druga razdeljena na pol, četrtino itd.; mnogo je pa tudi kajž. Nekteri imajo poslopje poleg Pšate, ktera je navadno majhen poto-ček, ki izvira pod gorami v Cerkljanski fari, al v de-ževnem vremenu nastane velika reka, ktera nam silno nadlogo delà, pride do hiš v hleve in poslopja, teče na polje, in kedar pride v takem času, predno se senó ali otava kosi, jo tako zablati in povalja, in to po boljih senožetih, da ni za drugo kakor za gnoj, in to tem več, ker voda prišedša iz gorá in mnogih vasi poplavivši blato, gnojnico in razno šaro vodotoč skoz travnike, ki je še z vrbjem močno obraščen, za dve tretjini zasula in ob stranéh mu robove izvišala tako, da nima dostoj-nega odtoka. Da bi se nadloga, ktero taka povodenj napravlja, odvrnila, je na prošnjo tadanjega županstva c. k. okrajno glavarstvo v Kamniku z ukazom 18. novembra 1852. leta, št. 9452, ukazalo, da se imajo na vrtih nekterih gospodarjev na levi strani vodotoča primerai nasipi (griči), vsak na svojem zemljišču, narediti, da ne bi voda nikdar čez strugo tekla, in da gospodarji, kteri imajo zemljo ob vodotoču, imajo za-raščeno vrbovje, grmovje in enako zaraščeno šaro iz-sekati in iztrebiti, da voda ima prost odtok. Pa žali-bog! ob vodotoču se je zopet še bolj zarastlo vrbovje in griči so se ponižali, zopet nam voda nadlego in škodo delà; posebno pa je gospodar J. K. toliko svojeglaven, da jo skoz svoj vrt, mnogim sosedom okoli hiš na okrajno cesto na svoja in druzih polja teči pusti, češ, „moj vrt je v prvem klasi". Z majhnim delom bi se ta nadloga odpravila, ako bi dostojen grič naredil. Al za vse to se še sedanji župan ne zmeni ne! Da le njemu nadlege ne delà, za občno korist mu ni celó nic mar. Tako je zadnje lj udsko po pis o vanje, po ogo-voru županov z gosposko, po komisarjih z dragimi dietami najetimi, samo v kamniškem davkinem okraji okoli 1000 gold, stalo memo tega, ko so v druzih krajih župani z duhovnimi gospodi to delo ravno tako dobro, pa veliko veliko cenejše opravili. Al gosposke le prerade imajo občine pod birokratičnim regimentom! Tako, na priliko, občinski zakon daje občinam svobodno gospodarstvo z občinskim imetkom — a gosposke so našle ukaz, da njim gré nadzor čez najemščino lova, in vspeh tega nadzora je ta, da se je občini Trzin zgubilo 65 gold, najemščine lova prejšnjih let. Gotovo bi se ne bili zgubili, ako bi bila občina sama najemščino terjati smela; o tem pa imajo bivši okrajni predstojnik R—, najemnik lova neki St— v Kranji in pa sedanji župan G— posebne „zasluge"! — Zeleti bi bilo, da bi se razpisale volitve za nove obČinske zastope, in da bi se ne silile občine na združenje, ako jih ni volja, saj 115 tudi velike občine imajo svoje slabosti, in kjer je sila, povedati zboru, v kterem bi se smrt kranjskega dežel- ondi ni dosti svobodě; sicer pa za vsako prenaredbo nega zbora Sklenila. (Živa pohvala.)" In pošteni naši tičijo veči stroški. Iz Ljubljane. (Kon. prih.) Važno novico imamo naznaniti poslanci so možato resili svojo besedo, spolnivši , kar je deželni zbor s „živo pohvalo" v 12. seji pri- Ne za trenutek tedaj ni dvomljivo, da bode de- to znal. danes svojim bralcem. Naši državni poslanci Toman, Svetec, Barbo in Pintar so zadnji dan želni zbor kranjski popolnoma pritrdil temu, da marca z goriškimi, isterskimi, štajarskimi so slovó dali drž. zboru, od ktereganobena dežela nima slov. poslanci in s prvakom bukovinskih po- prav nič pričakovati. Zato Vam vrnivšim se iz Bečara- _ A __— _ A A A m m. ^J A « A — A m m A -- M m m ^ ** A. -___ slancev podpisali deklaracijo } J° izr očili dostni kličemo : dobrodošli! slava! Storiliste, kar ie » -m r-W m ^ % % m % m * %m predsedništvu zbornice poslaniške pred za- domovina od Vas pricakovala: borili ste se junaško četim zborom in potem zapustili drž. zbor kterega se ne vrnejo več. 9 v Isto tako so storili za blagor njen in pravice njene; spričali ste zopet ne-premakljivo lojalnost slovensko do p res tola Nje-Poljaki (glej „Novičarja" v današnjem listu). Bralci govega Veličanstva in do Avstrij e, kajti edino le „Novic" vedó, kako se je ves čas vedla zbornica po- to Vas je v mršavih situacijah držalo v zbornici du-slancev, kako se je vedlo ministerstvo; obá sta v cen- najski do tega momenta, ko to, kar je dosihmal razum-tralističnem napuhu gojila mnogim avstrijskim narodom nost politična bila, bilo bi posihmal samomorstvo. Iz-gnjusni liberalizem, obéma je „Slovane na steno pritis- stop naših poslancev je tedaj temeljito motiviran, in zato niti" bilo nepremakljivo vodilo. Cedalje očitnejše je je tako hud udarec na ono nemško koterijo, ki se ,,ver- tedaj bilO, vio. - aaavi ov y svitlega cesarja po dohodu njegovem iz jutrovih dežel da kakor so se tudi glasile besede pre- fassungstreu u kliče 9 da je zdaj vsa iz sebe. In če bi se dunajski vladi zopet poljubilo nasvetovati razpust tako ne more več naprej ostati. Naši poslanci, kranjskega deželnega zbora za to, ker se ne misle da vendar v s e UJ i o 1Ç/ , uo V u u u a i O v» kd Ej opi v^ivua u w uu- ua v av/ají v guaii om uuuioauga w^uuaijiûuia ^ v škutarska skupščina in da vidé pred seboj svesti smo si, da narod naš pri novih volitvah odgo-propad Avstrij e, v kterega hoté ali nehoté vori z edinim glasom povsod kakor leta 1867.: „ spregleda nem- dá v kozji rog vgnati sili nemškega centralizma, v tira državno barko, vkrene na pravo pot 9 so dolgo strpěli v državnem zboru, kteremu so Tirolci, želni zbor!" volimo spet skušene naše brambovce v de- osébno bridko razžaljeni, že pred mescema slovó Iz Ceskega je po dr. Matuš-u, deželnemu dali. kdaj Pažljivim bralcem „Novic" je bilo lahko znano, poslanců in deklarantu, v imenu Slovanov Ml. Boleslave da pride čas, ko tudi našim poslancem poči došel čitalnici ljubljanski telegram, ki čestita izstopu struna potrpežljivosti. Šli so na Dunaj po lanskem de- naših poslancev iz državnega zbora s tem-le pozdravom: želnem zboru še enkrat, da izvedó, ali bode državni „Pozdravljamo Vas na vzajemnem političnem polji in , .. y —---. #—-----; - zbor morebiti pravičnejši kakor ministerstvo, ki je kranj- na poti zmagi Slovanov. Živili Slovenci!" na- ški deželni zbor nagloma razgnalo takrat, ko je imela vdušenimi „živili Čehi!" je bil ta bratovski pozdrav resolucija v sklep priti. Na Dunaj přišedši slovenski odzdravljan. poslanci z bukovinskim, baronom Petr in om, vred sta- — (Odbor družbe kmetijske) je med mnogim drugim vijo državnemu zboru predlog, ki je bralcem našim o čemur poročamo drugi pot, v poslednji seji sklenil ; ? dobro znan, da bi namreč de žel am se dala dostojna da ima družba kmetijska občni zbor 4. dan prihod- avtonomija in da ne bi državni zbor imel toliko sile v njega meseca maja, in to na vrtu njenem na spod- rokah svojih. Predlog je— pa del, in to — s pomočjo njih Poljanah, kjer je tudi učilnica podkovstva. Govo- Poljakov! Zdaj pa je trebalo čakati, kaj se zgodi z rilo se bode o sledečih stvaréh: Gosp. Peter Kozler resolucijo poljsko. Podoba je bila več časa saj od bode poročal o redu za bendimo ali trgatev iz vládne straní, da se jim marsikaj dovoli, a s tem kaže, leta 1860. in o znižanji vožnine na železnici za da ima vlada dvojno mero za pravice narodov av- nektero živinsko krmo strijskih, čeravno krvi in denarja od vseh po eni meri govoril o kmetijski šoli dr. ki naj Bleiweis bode se napravi za UtA JJ u Uk * «JI y v VI. M f JU Vf «Jfc 4. ▼ X a VAVU^ft JW V v% ▼ w M ^ Vf V/ * v» * V T V* 4* V 1A «JU V V * J W A» * kj jl jl j M A JUM»J k? V JU^^l M f A zahteva! In zdaj bila bi našim poslancem prilika dana kranjsko deželo, in pa o povzdigi vipavskega na ustavném mestu Evropi v obraz s _krepko be- kupčijstva s sadjem; — dr. Jan. Ahačič o poda se odpravijo mnoge napake pri ekse- trebi sedo konstatirati, kaj veljá ona fraza: „die Freiheit wie in Oesterreich"! Al ministerstvo sedanje, petelinu enako kutivni razprodaji kmetijski h zemlji šč; na strehi, ki ga suce vsaka sapa, se je zasuknilo hi- gosp. Jož. Seunig pa bode poročal o tem kar Je poma drugače, in obveljal je v odboru jezičnega Schind- družba kmetijska poslednji čas storila za povzdigo lerja predlog, da tudi Poljakom se ne dovoli nič. Predno konje reje. Ako želi še kdo o čem drugem go-pa je še Schindlerjev predlog iz odbora přišel v občni voriti, naj to pred zborom po društvenih pravilih na J^o J O O Ul/UlUUl^l pv pi IjUlVg x£j UU kj\jl U ^llOUl ¥ \j VUUi VUlltl j J ť UU £j u \j, državni zbor, že je ministerstvo vrglo iznova skovani znanje dá predsedništvu. V tem zboru bode na ogled predlog, kiuničujeustavo, v zbornico poslancev, postavila družba vse mašine za povzdigo predivstva, to je, postavo, po kteri se za silo, ako ne bi deželni rusovski (rigajski) lan, nektere pluge itd.; obljub- zbori hoteli voliti poslancev v državni zbor 9 se kar naravnost zunaj deželnih zborov volili. bi tem ljeno jej je že tudi od druge strani marsikaj za raz-stavo, prav rada bode pa sprejela vse, kar še kdo drug VA v4) 4. JUVft M( f JU UVAU MJ V4 VCJVIU1A.Í W/A V/ f f V*IM V w ^ ^ «-X-fc (J UU V V/J M T jl C* v4 im UVUV J/ M/ W^l VJ VAW I UVJ W1 W v ^ v ^^ v»^ trenutku pa je bila ura, da vsi poslanci, kterim so v razstavo za dan pošlje. — Ravnokar je družbi kme- ustavne pravice deželnih zborov svete in v se posebno tijski gosp. Giilich iz Holsteina naznanil, da jej pošlje naši poslanci vsled sklepa lanskega deželnega zbora v naročenih 50 centov svojega amerikanskega krom-12. seji zapustijo drž. zbor. Slo je namreč v oni seji za to, kaj misli naš zbor o direktnih volitvah (o volitvah državnih poslancev zunaj deželnega zbora). pirja kteri še nikoli ni bolán bil; cent veljá na mestu Zbor naš tolarje » to je iz Vratislava, odkodar pride. gold. 50 kr. av. vr. brez vožnine je direktne volitve zavrgel, in takrat je dr. To- prodajala, kolikor mogoče Družba kmetijska ga bo IVtUC VUlllVC Zičtv 1 £ tš X , 1U cnaiab JO Uii x \j~ JJlUUtVJ <*!<» , IVUlilVUi UlUgUUC , pO vvui , »ví UU kot prerok tega, kar se je 31. marca zgodilo, ta namen od ministerstva izprošenih 400 gold. m m m m i» v • _ «n» «w ^ d 1 t ( * jfilV _ ri .||i ■ V. I .I^H^fHIB ceni, ker bo obrnila v man 9 med drugim to-le govoril: „Direktne volitve so zoper (Volitve mestnega zbora tudi v prvem razredu) ústavo deželno, in deželni poslanec vsak bi moral živ so bile sila revne, prav beraške lahko rečemo, kajti protest zoper nje izreči, in ko bi državni zbor tudi prosili, moledovali, dirjali so nemškutarji po volilce, da JL --T f «vr v* ---- * sklenil, da se voli direktno v državni zbor vsak -------, — o^ vun uucaiuu v ui voa& so jih gnali skupaj, in prignali so jih poleg onih, ki ^^ poslanec V državnem zboru moral tišti treniltek se Ođ- ne bili izostali za noben denar, v vsem skupaj samo 116 ne zato, da bi jim zmaga bila težavna, ampak kaj se je godilo 31. sušca v leseni kolibi pred „Schot- sramote, da bi 119 od 246, tedaj še celó za 18 manj kakor lani. In Potocki pa je poklican od cesarja, da sestavi novo za to množico bilo je toliko truda, toliko podplatov ministerstvo. Naj bralcem našim po vsem tem povemo, strganih, le zarad sramote, da bi skoro nobenih volilcev ne bilo. tenthorom". Zvečer pred 31. sušcem so Poljaci imeli v Zdaj je tedaj mestni zbor spet podružnica konštitucij- svojem klubu posvèt, slovenski poslanci s tržaškima skega društva, — Ljubljana! spet si po 30 možéh na in bukovinskim pa v svojem klubu. Šio je za to. ka-,,rotovžu" mesto „ ~ ~ kajti ti možje so vezani „z všemi nitkami svojega srca u der alten Bundeslànder Deutschlands", košna deklaracija (odpovědno pismo) naj se naredi in kdaj naj se izroči, ali skupno s Poljaki ali posebej. na srce matere Nemčije" , kakor „Laibachericâ" pravi. Obveljal je Svetčev predlog, da se konečni sklep zarad Koliko srcá pa narod slovenski glavnega mesta ima do tega odloži do druzega jutra. Drugo jutro so brez vsake teh 30glav, kazalo se je pri teh volitvah prav očitno: debate enoglasno pritrdili náčrtu, kakor ga je bil iz- noben volilec pravega domaćega srca se ni dělal baron Petrinó in ga podpisali vsi pričujoči ter v udeležil teh volitev, in z vso silo podnevi in po zbornico ne več šli. — V preddvorani zbornice je bil noči so od 1197 volilcev jih dobili le 500 na svojo stran, pred začetnim zborom velik nemir in hrup: Nemci so naj več uradnikov, železničarjev in oficirjev. zdaj začasni mestni regiment. Tak je vsi osupnjeni gledali, kaj bode; galerija bila je polna poslušalcev. Podpredsednik pozvoni, zbor se začne (F deželni šolski svet) je deželni odbor v po- desna stran zbornice vsa prazna, edini Rusinec Gusza-slednji seji po večini glasov izvolil dr. Jan. Blei- leviě kot pušavnik natehklopéh. Po navadnih začetnih weis-a in dr. Etb. Costo: ker pa ima deželni sporočilih začne predsednik brati pismo (deklaracijo) odbor vladi tudi nasvetovati dva učitelja, je nasvetoval Poljakov. Osupnjeni jo poslušajo zborničarji ; ne glas gimnazijskega profesorja Jan. Solarja in pa prvega se ne sliši. Potem bere pismo Slovencev in njihovih učitelja mestne glavne šole Andrej a Praprotnika. družnikov, ki se je tako-le glasilo: (Siromahom KoŠancem na korist) napravi dra t> ' 9 • Slavna zbornica! Ker si s svojim glasovanjem o matično društvo prihodnjo nedeljo v deželnem gledišču predlogu Petrinovem v seji 11. svečana pokazala veselo igro „Striček". > hbhhhp■ I nasvetov za porazům ljenje z vsemi deželami in Mnogocenjeni naš rojak gosp. prof. Bradaška narodi in za stanovitno ustavo države še prevdarjati v Zagrebu je imenovan za ravnatelja gimnazije Varaž- nočeš dinske. ) zarad dopolnitve Rodoljubom našim, ki beró nemške časnike, stopu državnem in ker si se lotila razprave nacrtane postave it m i državne osnovne postave o za-kteri po dosedanjih skuŠnjah ni .Zukunft" zopet zdaj, dvombe, da jo sprejmeš), s tem pa najvažnejšo pravico tedaj živo priporočamo „Triglava ko so se drugi kvatri začeli. „Triglav", ki izhaja v deželnih zborov brez njihovega zaslišanja žališ, rouoj Ljubljani, nam je potreben zato, da v nemškem jeziku postavila tla zapuščaš, zato izrekamo podpisani, da se stresa „Tagblatt" o deželnih naših zadevah pred sve- ne udeležimo več zborovanja zato , ker ne vidimo no- ki slovenskih časnikov ne bere, „Zukunft" pa na benegá prida več našemu daljemu delovanju in ker ho-Dunaji je krepák zastopnik strijskih. Obá tedaj sta vredna zdatné podpore, da mo- dvomljive pravice deželnih zborov. Pridržujemo si, reta spolnovati važni svoj poklic na brambo naših pravíc svojo odpoved državnemu zboru opravičiti deželnim tom ) naš in vseh Slovanov av- čemo v okom priti pribodnjim enakim napadom na ne to proti sovražniku domačemu in vnanjemu zborom. Na Dunaji 31. sušca 1870. Novićar iz domaćih in p tu jib dežel. Petrinó, Hermet, dr. Toman, grof Barbo, Svetec, Pintar » me Iz Dunaj godovini avstrijski je mesec Pajer, Colombani, Vidulič. s u sec prav posebne pomembe: leta 1848. je Avstrij Conti, Lipoid, Tudi to pismo so z doizimi obrazi poslušali zbor- prinesel prvo ust > letošnjega leta sušec pa nicarji in \ ko je dr. Kljun se oglasil in rekel da in on in grof Mar g h eri ostaneta v zbornici, so se sli- mislimo, da se ne motimo — je pokopal nemški cen- šali nekteri hripavi glasi „dobro"! Al slava Kljunova za trenutek trpela, kajti oglasil se je grof Mar- t rali z em. Pa kaj neki se je tako odlóčevalnega zgodilo přetekli teden? bodo prašali bralci, kterim novica 31 sušca še ni znana. Zapustilo j t t 11 • ghen za njim, reksi, da on ne bode glasoval za di- 48 posl d b > v ktereg Čehi nik pet rektne volitve, če tudi za silo. še na dar niso prišli in kterega so nedavno zapustili nemški Tirolci. Sedanji zbor, v kterem sedijo zdaj skoro sami PreJ ? more Umirajoča nemška zbornica zboruje zdaj , ker za silo šteje še toliko poslancev, da sklepati m da Nemci, ni celó nic več podoba državneg zbora ostal Je ? zbornica gospôska dožene finančno postavo in postavo za pridobitni davek, konec bode dr nemški klub, v kterem sedí 40 Ňemcev iz žavnemu zboru in sistemi nesrečni. Kako Pemskega, 19 iz Moiavskeg pa se bode cev iz skega doli x€i AUU1 c* y ORCgť» , \j lít uic^ivc Avstrije, 12 iz Stajarskega iz Slezkega, 18 Nem- razvijala osoda Avstrije vprihodnje, zdaj res samo Oni oacga, u IZ Vorarlbergo, íj I\.xauj9i\cg£i, o cev (Ljubiša zapustí zbor menda kmalu) > iz Koro iz Kranjskega, 5 Dalmatin Buko ve 9 ki piše večno pratiko! vinci Laha iz Tirolov in 1 Rusinec — vseh skupaj 129 namesti 203, ki bi po ustavi morali v zboru Tako tedaj je razrušen zbor, ki naredi do velike Lisfnica vredništva. Gosp. m—i: 25 pisanih 6 tiskanih. biti noči svoj žalostni testament, Avstriji zapustivši nič dru zega kot nesrečno zmešnjavo; ž njim pa gré tudi mi Žitna cena v Kranji 28. marca 1870. nisterstvo, ktero ni bilo sposobno vladati Avstrij Uiwvv.w.» v, ttt/viv Ul MÍ1V ojiyuouuuy V laUCtll X* V OM 1J V, kajti za gotovo se pripoveduje danes, da césar n i přivolil v 60. Vagán pšenice 5 fl. 50. rži 3 fl. 60. ječmena 3 fl. ovsa 2 fl. 80. soraice 3 fl. 80. 3 fl. 30. krompirja 1 fl. 70. ajde 3 fl. 30. prosa fižola 4 fl. 48 zahtevo ministrov, da ski deželni zbor zato pustil galicijski in kranj zbornico tudi dobili 9 9 ker so njihovi poslanci zapustili in na to so ministri prosili odpusta, pa ga bivši minister kmetijstva grof Alfred Kursi na Dunaji 5. aprila. 5 % metalik i 60 fl. 40 kr. 9 Narodno posojilo 70 fl. 10 kr Ažijo srebra 120 fl. 90 kr. Cekini 5 fl. 85 kr. Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blazttik v Ljublj