J Z l>i.TA ZA GORIŠKO II BEIECIJO PRIMOf SKI DNEVNIK - Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 66 (4529) TRST, četrtek 17. marca 1960 Konferenca odbora desetih držav o razorožitvi Ormsby-Gore in Zorin sta obrazložila in vzhodni razorožitveni načrt britanski delegat o glavnih načelih slehernega sporazuma - Zorin poudarja, a mora sovjetski načrt v treh fazah veljati kot celota - Razorožitev in nadzorstvo bi morala napredovati vzporedno if * ^EINEv a o ra J;,'. ~ Današnja tajna seja konference 1 ; u 11 o jd Ldjiid. ocjd Kuiiierenue j s« ala ob 10 * vi se Je začela ob 10.30 in se je ^ azumele 1 ".a^°dne in vzhodne delegacije so se so bila ta števila že ome- ski program temelji na po- srCa °dbora h uraden naziv konference: «Konfe- J;11 je prerit etil1 držav o razorožitvi.* Današnji “atov. edoval voditelj bolgarske delegacije Tara- L^dstaPv°nr°kČil° P»vi, da ja,DlJe Orm? Velike Bri- l2ahodni n^°re Predložitvi načrt - ---- o razo- V lVl. ki „ -______ V>k, L,ga . Predlagajo ;°diteii „ taniJa in zd a Pa^ipSke delegaci-k'‘ razo^-^aanil so-fc* ie^ !SPi načrt, ti., je hii načrt, • ni la SePtemh?redložil lan’ '5 Hrušč v skuPšči-ti r ‘tanslri , Cev- 4^'hodaiie izjavil6®^ °rmsby- j ll Ifa; načrt ,jv.’ da lm» ™. ?a'rt‘ 'dva pf lma za’ 'Prečiti glavna smo-NE’ °boroževannarai6ai°če P?aaPan e ni8 ln ob' 'leL, reba ,„1. a sa pre- sPora2umVna vo->na-»ja .^Pra v»na 0 razoro-^oaia kovati naslad- V0li ikT ,nuditi ka- Hinj- Pobentnf skupim Učim nad nt?\. trer>utku mora bo ?'a PapredB3 vsebovati k ja- ?eC*Žoiitve motru Po- ^^mdne ?nra. .Ustanovitev i'<^nafefke sil^Ti * CobS. »j. ■ožile. najvažnej- SegaPOsain'ane *?*?? ana' i Pio- P^erta □ cke za-konfpr« oudaril t t‘SlutnierePCa oren zaje Prepove- S*4f'~ Spre- 'as ftili 1947 l. 'Nike na-'J>v *?h°dAiK°Fao.Sovjeti a“j K el. n.ačrt za o-nja takega Sa^o delegat " p«- S oat,lša>iie rpomnil. da za “'Vilo P“f »eznih tMfts po-var- e morebit- dvoma ki0 S?6* «db!! ‘ dogo- Wfr.°“‘vi k? desetori-kJtfiK C(ra]j ':kl se je za-'i o prviK m v Ženevi. [j (t t^s'Manewdveh seJab ''L-hti .s P ste n ;.ne bi smel > ohn a blok se b°do W "J IJub, Sa v. “V držali wla«M.aoseže i storil' fidtl i ^O hiti se-yU ni. bi hi „ Pfeveliki t tudi delnih n 0*je golt’ w feaJa°» tei,>, daPehih' ka' 11 ' Jih V|*kla cse bodo OhtiPesim a,, SaJ neka- ‘ 'iClK s.„„« St akj. avnim * jnsoslo-W bt. m tkdev. J^jnikom ih*’ k '^ed Kočo Po- S^tav^b bosta "oh ‘ vpra‘ »V« a*a u • a m‘ni-V tki nl-!}ske tiri aJanJe bvJ>dlŽ“m kr, ?aVne po- IN?4*. re.*?r°škim bra- Viok:,‘eroič'no ‘Vt° Ohm Koča'lapže pri' higtf ha h 1 Itar, PoP°vič $S'i"s b° lm bra-enako- med "m fflSS krize »ir Vji. memoranialUta z demni 1Zeinno >Vo le >i orBa -r'stian-Mi d> h s*t°rai rt , Med-S-RbVhS »ova1 ^kH°nč,1° lfla lev^. da ko- * L ' kPflI, g *Ia centra ^ viJ?dike „V bis‘vu Nitf^tfno, :popust|ji-h. tu vZdVi Podnor 0 KD nega napada, ker bodo večje države prav tako imele o-gromno prednost nad svojimi manjšimi sosedi. Ormsby-Gore je poudaril, da zahodni načrt lahko omogoči pravo splosno in nadzorovano razorožitev in s tem omogoči mir. Dodal je, da države predložiteljice načrta želijo sporazum, da se ustavi oboroževalna tekma Sovjetski delegat Zorin je obrazložil sovjetski načrt takoj zatem, ko je končal govoriti Ormsby-Gore. Na poznejši tiskovni konferenci je Zorin izjavil, da vsebuje sovjetski načrt tri faze. Prva faza določa, naj se oborožene sile ZDA, SZ in Kitajske znižajo na milijon 700 tisoč mož za vsako, Velike Britanije in Francije pa na 540.000 mož za niena na drugih razorožitve-nih konferencah, je Zorin izjavil, da ne vidi nobenega vzroka, čemu naj bi jim ugovarjali. To znižanje bi se moralo izvesti v roku od dvanajstih do osemnajstih mesecev. V prvi fazi bi tudi ustanovili mednarodno nadzorstveno organizacijo, ki bi dobivala informacije o oboroženih silah in o konvencionalnem oboroževanju vseh držav pogodbenic. Druga faza načrta določa popolno likvidacijo oboroženih sli držav pogodbenic, odpravo oporišč v tujini in u-mik tujih čet z. ozemlja drugih držav. To bi se lahko izvedlo v enem letu, t. j. hitreje 'kakor prva faza. Tudi v tej fazi bi moralo biti prav tako strogo nadzorstvo kakor v prvi. Potrebno bo pošiljati tuje nadzornike, ki naj se orepričajo o ukinitvi oporišč na tujih ozemljih in o umiku vseh čet s tujih ozemelj. V tretji fazi bi morali uničiti vse jedrsko orožje. Tedaj bi se mehanizem nadzorstva široko preizkušal in bi utrdilo medsebojno za- vsako. Število vojaštva dru-, gih držav Do določila poseb- j se na skupščina ali pa posebna upanje. konferenca o razorožitvi. Ker 1 Zorin Je izjavil, da sovjet- iiiiiiiimiiiiiiiitimimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii) V ZDA napovedujejo novo jedrsko eksplozijo Izvršili jo bodo prihodnje Uto 360 metrov pod zemljo WASHINGTON, 16. — Demokratični senator Anderson, ki je predsednik parlamentarne komisije za atomsko energijo, je izročil danes časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da ZDA delajo priprave za podzemeljsko jedrsko eksplozijo, ki naj bi bila prihodnje leto v bližini Carlsbada v Novi Me-hiki. Senator pravi, da bo ta eksplozija, ki bo znana pod imenom »načrt škrat«, odvisna od načrta «Plowshare», ki predvideva izkoriščanje jedrske energije za vrsto miroljubnih del. Zvezna komisija za atomsko energijo je to vest potrdila. Senator je izjavil, da bo imela eksplozija moč desetih kiloton in da jo bodo izvršili v globini 360 metrov pod zemljo okoli 40 kilometrov jugozahodno od Carlsbada. Senator je dalje izjavil, da bo poizkus nudil »dragocene informacije« o možnosti izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene, in je dodal: »Eksplozija jedrskih naprav je tako povezana z ženevskimi pogajanji o jedrskih poizkusih, da bi morale ZDA upoštevati udeležbo tistih znanstvenikov, ki bi jih zadeva zanimala, najsi bodo kakršnekoli narodnosti«. Komisija za atomsko energijo, ki ie potrdila to vest javlja, da bodo eksplozijo izvršili, samo če jo bo predsednik izrecno dovolil. Povabili bodo opazovalce OZN in opazovalce vseh držav članic OZN To bo prva ameriška jedrska eksplozija po prekinitvi poizkusov od 31. oktobra 1958 dalje. Znano pa je, da ie Ei-senhower lanskega decembra izjavil, da se ZDA čutijo proste glede tega od 1. januarja letos dalje. Privatizacija tovarne «VoIkswagen» BONN, 16. — Bundestag je odobril danes z glasovi demo-kristjanske, liberalne in nemške stranke zakon o privatizaciji tovarne »Volkswagen». Proti so glasovali socialdemokrati. Sprejeti zakon predvideva spremembo družbe «Volkswa-gen« v akcijsko družbo. Od družbenega kapitala se bo 60 odstotkov prodalo, 40 odstotkov kapitala pa bo postalo last zvezne države in dežele Južne Saške v enakih delih. Izkupiček svobodne prodaje delnic bo inkasiralo zvezno finančno ministrstvo kot posojilo, za katero bo plačevalo obresti, ki se bodo plačevale v »sklad tovarne Volkswagen», ki ima nalogo znanstvenih raziskovanj. Nove delnice bodo dali v prodajo morda v februarju ali marca prihodnjega leta. Vrednost tovarn «Volkswa-gen« se ceni od milijarde 400 milijonov do milijarde 800 milijonov mark. Vrednost delnic, ki iih bodo dali na prodaj, se računa na okoli 700 milijonov mark. Ni znano kakšen bo tečaj, po katerem bodo deln’ce prodajali stavki, da, preden začne kakršna koli razorožitev, je treba dcseči sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov, Zorin je označil sovjetski načrt za ((radikalnega in realističnega« iz naslednjih vzrokov: 1, Predvideva konkretne ukrepe. 2. Ti ukrepi stopijo v veljavo že prvi dan prve faze. 3. Načrt določa rok za zaključek razorožitve in za vsako fazo. 4. Predvideva načelo enakosti med državami. 5. Zagotavlja učinkovito mednarodno nadzorstvo in je v skladu z izvajanjem ukrepov v vsaki fazi Zorin je dodal, da je pet vzhodnih držav pripravljenih skleniti sporazum o razorožitvi na tej podlagi. Dalje je Zorin izjavil, da bi bilo treba sovjetski načrt sprejeti v celoti, kajti samo splošna in popolna razorožitev lahko prinese svetu varnost v miru, in sovjetski načrt vodi prav do take razorožitve. Ce bi sprejeli samo nekatere dela tega načrta, bi to pomenilo odpovedati se popolni razorožitvi. Zato mora sovjetski načrt veljati kot celota. Zatem je Zorin obsodil počasnost konference o prekinitvi jedrskih poizkusov in je obtožil ZDA, da se nočejo odpovedati nekaterim poizkusom z jedrskim orožjem, zlasti pa podzemeljskim eksplozijam. «Moja vlada, je nadaljeval Zorin, je upala, da bo mogoče podpisati sporazum o prekinitvi teh poizkusov še pred začetkom konference o razorožitvi. To bi bil zelo spodbuden korak na poti k splošni razorožitvi.« Vendar je Zorin dejal, da SZ ni mnenja, da mora biti sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov uvodni in bistveni pogoj za razpravljanje o širšem sporazumu. Na vprašanje glede trenutka, ko bi se na podlagi sovjetskega načrta moralo začeti mednarodno nadzorstvo o postopnem znižanju števila vojaštva m oborožitve, je Zorin izjavil, da bi morala razorožitev in nadzorstvo napredovati vzporedno, in vzporedno z vsaKO fazo razorožitve bi moral veljati istočasen sistem nadzorstva. Takoj ko bo pogodba o razorožitvi stopila v veljavo, bodo morali mednarodni nadzorniki ugotavljati, ali se sporazum izvaja. O zahodnem načrtu je Zorin izjavil da ta ne določa nobenega roka. ((Nemogoče je, je dodal, predvidevati v bližnji prihodnosti izvajanje načrta o razorožitvi katerega izvajanje ni podrejeno jasno določenim rokom.« Na današnji seji je za sovjetskim delegatom ponovno govoril britanski predstavnik Ormsby-Gore. Skliceval se je na včerajšnje izjave romunskega delegata, da zahodni načrt ne omenja prenehanja poizkusov z jedrskim orožjem. «Zunanji minister Selwyn Lloyd, je obrazložil predstavnik, je izjavil v OZN, da, ko se bodo tri jedrske države sporazumele, bi se jim moralo pridružiti tudi druge države. Toda tri jedrske države se niso mogle še sporazumeti in zaradi tega niso druge države pozvane, da se pridruži- HitmiiiiiMmiiiiimiiniimimiiMimiiiiimitfiiiimimiiiiiiiiiiiiitiiiitllllilMimiilHllimMiuimmiifiiiitiiiiiHiitiiiiiliiiiiimiiiiiiiHiiiiimiiiiiMi Francoska vlada ne želi srečanja Hruščeva z delavci in ljudstvom jo kakršni koli konvenciji o prekinitvi jedrskih poizkusov, glede katere je pristojna sedanja konferenca v Ženevi.« Romunski delegat je odgovoril, da bo preštudiral, kar je izjavil Ormsby-Gore. Prihodnja seja bo jutri zjutraj pod predsedstvom voditelja kanadske delegacije generala Burnsa. Po seji je predstavnik neke vzhodne države izjavil, da predložitev načrta Hruščeva ne pomeni, da namerava SZ postaviti geslo; ((odobriti ali pustiti«. Vzhodne države bodo v mejah možnosti vztrajale, da zahodne države upoštevajo in obravnavajo sovjetski načrt. Ce bi se to poic«zaio za nemogoče, bodo vzhodne države predložile minimalni načrt, ki naj se za sedaj izvede v pričakovanju, da mednarodni položaj dozori in o-mogoči širši sporazum. Počasno reševanje vladne krize Segni je poročal poslancem KD Se vedno težave glede programa Saragat poudarja predvsem važnost deželnih avtonomij in reforme šolstva (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Reševanje krize napreduje zelo počasi zaradi dolgih sestankov vodilnih organov krščanske demokracije, katerim je Segni dolžan poročati o svojih razgovorih in poslušati njihovo mnenje glede programa bodoče vlade. Predvčerajšnjim je trajal sestanek vodstva KD osem ur, včeraj pa sestanek vodstva senatne skupine KD štiri u-re. Danes se je začel sestanek vodstva poslanske skupine KD pred 18. uro in se je zavlekel čez polnoč, to se pravi, da je trajal več kot šest ur. Tudi na današnjem sestanku je Segni ponovil vse tisto, kar je povedal že včeraj in predvčerajšnjim, nakar je sledila dolga razprava, o kateri so objavili poročilo, ki je bilo soglasno sprejeto. V njem se poudarja, da se vodilni odbor poslanske skupine KD ((popolnoma strinja s programskimi točkami kakor jih je obrazložil Segni v smislu smernic osrednjega vodstva stranke, ki so bile sprejete 26. in 27. februarja jr. 14. marca«. Poleg načelnika poslanske skupine poslanca Guia in Se- gnija so bili navzoči na sestanku še Morov namestnik Saliz-zoni in poslanci Belotti, Gaspari, Restivo, Berry, Marti-nelli, De Cocci, Codacci-Pisa-nelli, Migliori, Butte, Manzini, Troisi, Semeraro, Biasutti, Re-possi, Zugno, Natali, Scarascia, Conci in Russo-Spena. Razpravljalo se je samo o programu na podlagi Segnije-vega poročila. Poslanec Manzini je sicer dejal, da bi morali razpravljati tudi o formuli vlade, spričo dejstva da program, ki ga v celoti odobrava, potrebuje za izvajanje določeno večino. Gui mu je odgovoril, da je tudi današnji sestanek, kot včerajšnji, skli-can izrecno samo za razprav-ljanje o programu, kajti o formuli se bo razpravljalo na prihodnjih sestankih, potem ko bo o tem diskutiralo vodstvo stranke, v primeru potrebe pa celo glavni odbor. Poslanci so razpravljali tudi o znani izjavi poslanca Berryja, ki je dejal, da on in njegovi prijatelji ne bodo podpirali vlade, ki bi bila odvisna od socialističnih vzdržanih glasov. Zadevo je načel poslanec Natali, ki je pozval vodstvo skupine, naj prouči to vprašanje, ker gre za kršitev discipline poslanske skupine. Gui je odgovoril, da je zadeva že zaključena, ker se je on pogovoril z Berryjem, ki je pristal na popravek svoje izjave. Poslanci, ki so sodelovali v razpravi, so se popolnoma strinjali samo glede tistih točk programa, ki se tičejo šolstva in zunanje politike. Kar pa se tiče notranje politike, ni bilo popolnega soglasja Številni poslanci so poudarili, da ((mednarodna pomiritev ne bi smela ovirati de-mokristjanske borbe proti komunizmu«. Glede Segnijevega poročila se je zvedelo še, da je vključil v program bodoče vlade tudi gradnjo avtomobilskih cest, zlasti čez alpske prehode, za kar bo vlada predlagala izdatek tisoč milijard lir. Po sestanku je Segni povedal novinarjem, da bčo šele ju- imm.m.mi.m.n..,mn..,.,...,,,,,,,,,,,, „„„„„„„„„„„„„„„ Eisenhovrer izključuje spremembo zuhodne politike Vendar pa izreka pripravljenost na pogajanja - Adenauer predlaga plebiscit v zahodnem Berlinu in se izreka za ohranitev sedanjega stanja Še vedno ni dokončno dogovorjen program obiska ■ Formalna zahteva De-breju za predčasno sklicanje skupščine - Poročilo o atomski bombi PARIZ, 16. — En teden pred prihodom Hruščeva v Francijo ni dokončen program obiska še pripravljen. Zunanji minister de Murville je danes popoldne dolgo poročal o tem na seji vlade. Minister za informacije Ter-renoire je izjavil, da se ne predvidevajo važne spremembe programa obiska, temveč samo »olajšanja« pri obiskih po francoskih provincah. U-kinili bodo obiske v nekatere prej določene kraje. Med temi bodo verjetno Oaen, Nan-cy in Pont-a-Mousson. Terre-noire je sporočil, da je de Murville na seji izjavil svojim kolegom, da influenca, zaradi katere je bil obisk Hruščeva odložen, ni bila ((diplomatska« bolezen. De Murville je dodal, da je bil Hru-ščev res truden in je imel influenco zaradi dolgega potovanja po Aziji. Glavni kraji, ki jih bo Hru-ščev obiskal, bodo verjetno Bordeaux, Lacq, Pau, Marseille (kjer je socialistični župan Defferre odložil potovanje na Japonsko, da sprejme Hruščeva), Lion, Dijon, Verdun, Reims, Liille in Rouen. (Francoska vlada ne bi ho- tela, da se Hrušcev ustavi v Dijonu, ki je pobraten s Stalingradom. Hruščev bi želel tu prirediti velik sprejem in prenočiti. To bi želel tudi tamkajšnji župan, znani kanonik Kir. Zatrjuje se, da se Sovjeti pritožujejo, da francoska vlada ne dovoli, da bi se Hruščev sestal z delavci in s preprostim ljudstvom. Hruščev bi hotel obiskati nekatere tovarne in delavske predele mest. Francoska vlada je zavrnila tudi željo Hruščeva, da bi govoril v Strassburgu ter da bi si ogledal kraj, kjer so leta 1870 ustrelili borce pariške komune. Prav tako ni francoska vlada ugodila želji Hruščeva, da bi eno noč prenočil v sovjetskem poslaništvu v Parizu. Izgovarjajo se, da bi to terjalo izredne varnostne ukrepe. Med vsemi temi pripravami pa se opaža vedno večje nezadovoljstvo proti politiki Hruščeva, bodisi glede Alžirije kakor tudi glede generalovih metod Znano je tudi, da je nezadovoljstvo kmetov zaradi vladne agrarne politi- canje izrednega zasedanja skupščine. Predsedstvo skupščine je danes priznalo veljavnost 287 pisem poslancev, ki zahtevajo to sklicanje. Okoli deset golističnih poslancev je kljub pritisku nanje ostalo pri zahtevi. Predsednik skupščine je uradno sporočil s pismom predsedniku vlade Debreju to zahtevo. Na podlagi ustave mora sedaj odločati de Gaul-le, ki mora podpisati dekret o sklicanju zasedanja. Ministrstvo za obrambo pa je nocoj sporočilo, da je francoska atomska bomba, ki je eksplodirala 13. februarja v Sahari, ime a moč med 60 in 70 kilotonami. Poročilo ministrstva dodaja, do je na podlagi merjenj bila učinkovitost eksplozije »izredno zadovoljiva.# Pozneje so javili, da so bile radioaktivne padavine zaradi poizkusa «zelo majhne«, ter da ni bilo nobenega primera radioaktivnega okuže-nja ljudi. Edini kraj, kjer so registrirali precejšnjo radioaktivnost, je bila vojaška postojanka približno 400 kilometrov jugovzhodno od Reg-eare, kjer so samo vojaki, in ke povzročilo zahtevo za skli-) to štiri ure po eksploziji. WASHINGTON, 16. — Eisen-hower je na tiskovni konferenci izjavil, da se je sporazumel s kanclerjem Adenauerjem, da ne sme biti nobene spremembe v politiki obeh dr. žav glede Berlina. Dodal je, da je pripravljen razpravljati s Hruščevom o Nemčiji in o Berlinu vsak trenutek s pogojem, da »se ne kompromitirajo pravice in pravni položaj zahodnih držav«. Eisenhovver je izjavil tudi, da zahodne države ne mislijo opustiti svojega sedanjega stališča glede svojih pravic v Berlinu. Prepričane so tudi, da se vprašanje zahodnega Berlina ne bo moglo rešiti drugače nego v okviru splošne rešitve berlinskega vprašanja. Se prej pa je potrebno poudariti, da »mora biti sleherna diskusija o Berlinu podrejena dejstvu, da se ne bo smel ogrožati pravni položaj Zahoda v zahodnem Berlinu«. Upoštevajoč te elemente je predsednik pripravljen razpravljati o Berlinu in o Nemčiji. Dodal pa je, da bi bilo zgrešeno že v naprej odkloniti kakršna kolj pogajanja o tem, dokler ne bo zakonita podlaga diskusije znana in poudarjena. Predsednik je nato dejal, da je sklenil, da ameriška letala ne bodo letela med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom više kakor tri tisoč metrov, ker je dobil poročila, iz katerih izhaja, da taki poleti praktično niso potrebni. O zahodnem razorožitvenem načrtu je Eisenhower izjavil, da je po njegovem boljši od sovjetskega, če se hoče začeti razorožitev na neki stopnji. Izjavil je tudi, da vprašanje Kitajske v okviru razorožitve, nega vprašanja ne bo načeto, dokler ne bodo dosegli važnega napredovanja. Predsednik ni hotel komentirati sovjetskega načrta o razorožitvi. Na neko vprašanje pa je izjavil, da, če bi se pogajanja o razorožitvi normalno nadaljevala in če se bo videla možnost uspeha, bo treba vsekakor proučiti vprašanje zmanjšanja števila vojaštva. Dodal je, da bo treba v tem primeru upoštevati Kitajsko. Vendar pa sedaj niso prišli do take faze. Izjavil je tudi, da je zahodni načrt, ki naj se izvede postopoma, praktičen in da prva faza določa izvedbo elementov, glede katerih je mogoč sporazum med Vzhodom in Zahodom. Eisenhovver ni hotel povedati vsebine zadnjega pisma Hruščeva. Poudaril pa je, da se to privatno dopisovanje med njim in Hruščevom nikakor ne tiče zatrjevane obljube Hruščeva, da ne bo povzročil nobenega incidenta pred konferenco najvišjih a-li pred ameriškimi volitvami, ki bodo novembra. Dodal je, da med njim in Hruščevom ni nobenega sporazuma, da se bosta izognila pred konferenco najvišjih vseh ovir ali incidentov, kakor so pisali nekateri listi. Zato se ne sme videti v prepovedi poletov ameriških letal više kakor 3 tisoč metrov v letalskem hodniku v Nemčiji nobeno barantanje z vprašanjem pro-pustnic zahodnim vojaškim odposlanstvom v Vzh. Nemčiji. Na vprašanje v zvezi z demonstracijami črncev v južnih državah, ki zahtevajo e- nakopravnost, je predsednik izjavil, da goji simpatijo do vseh naporov s katere koli strani, da se doseže uživanje enakopravnosti, ki jo jamči u-stava. Toda ni mnenja, da gre nasilje v kakršni koli o-bliki v prid omenjenim težnjam. Obsodil je nasilje, ki se uporablja, da se komur koli prepreči uživanje enakopravnosti. Predsednik je nato izjavil, da so gospodarske perspektive ZDA za letos zelo dobre in zelo zdrave. Zato ne bi bilo prav biti pesimisti samo zaradi tega, ker gospodarska blaginja ni tako izrazita, kakor bi nekateri poslovni ljudje želeli. Vsekakor so gospodarski svetovalci predsednika mnenja ,da so letošnje perspektive gotovo dobre. Kar se tiče zakona o sladkorju, zlasti pa uvoznih kontingentov, je predsednik izjavil, da spremembe, ki jih namerava on zahtevati od kongresa, nikakor ne pomenijo represalijo proti kubanski vladi in tamkajšnjemu ljudstvu. Na koncu je Eisenhower hvalil podpredsednika Nixona in je izjavil, da v sedmih letih ni bilo globokih nesoglasij med njim in Nixonom. Kancler Adenauer je govoril danes v združenju za tisk v Washingtonu. Predlagal je, naj tri zahodne države, ki imajo zahodni Berlin pod zasedbo, razpišejo v tem delu mesta plebiscit pred prihodnjo konferenco najvišjih, da se ugotovi, ali želi prebivalstvo ohraniti sedanje stanje ali pa želi spremembo statuta. Kancler je vztrajal, da je treba zahodnoberlinskemu prebivalstvu priznati načelo samoodločbe, in je izrekel prepričanje, da bo izid takega plebiscita ugoden za ohranitev se. damjega stanja. Kancler je dodal, da bi zahodne države «mnogo zgubile na ugledu«, če bi sprejele sovjetsko zahtevo o spremembi statuta v zahodnem Berlinu. Dalje je kancler izjavil, da bo vprašanje nadzorovane raz. orožitve temeljni kamen konference med Vzhodom in Zahodom, ker je pd tega vprašanja odvisna ureditev večine drugih političnih vprašanj, med katerimi tudi Nemčije in Berlina. Adenauer je tudi izjavil, da je treba konferenco najvišjih skrbno pripraviti, ter da bodo morale ZDA prevzeti pobudo, in če ne na prvi konferenci najvišjih morda na drugi ali na tretji doseči konec ((neznosnega bremena« jedrskega oboroževanja. Izjavil je tudi, da verjetno bo sestanek najvišjih zahodnih predstavnikov za pripravo pariškega sestanka s Hruščevom. Po njegovem bo najvažnejše vprašanje na pariški konferenci nadzorovana razorožitev na področju konvencionalnega in jedrskega o-rožja. Pripomnil je, da bo «uso_ da konference najvišjih odvisna od vprašanja nadzorovane razorožitve«. Na vprašanje, ali je govoril z Eisenhovverjem o morebitnem plebiscitu v Berlinu, je kancler odgovoril, da o tem nista govorila, ker mu je ta ideja prišla šele danes zjutraj. Mrtvi in ranjeni na Južni Koreji SEUL, 16. — Singman Ri je bil ponovno izvoljen za predsednika Južne Koreje. Edini njegov nasprotnik je bil član demokratske stranke Cug Pjong Ok, ki pa je umrl pred enim mesecem v ZDA. Ze drugič se je zgodilo, da je Singman Rijev nasprotnik umrl. Leta 1956 je demokrat Patriak Henri Siniki umrl zaradi srčnega napada nekaj dni pred volitvami. Toda mrtvi Siniki je dobil več glasov kakor Singman Ri. Vendar so bili tj glasovi prav tako proglašeni za neveljavne. Volitve so bile po zelo napeti kampanji, v ka. (eri se Singman Rijevi pristaši niso ustrašili niti umorov svojih nasprotnikov. Neki funkcionar demokratske stranke je bil ubit, skupine Singman Rijevih pristašev pa so preteple vrsto drugih demokratskih funkcionarjev. Na. sprotnikom Singman Rijeve liberalne stranke so z zastraševanjem onemogočili vpis v vo. iilne sezname. Demokratska stranka pa je sporočila, da bo zahtevala od vrhovnega sodišča razveljavitev volitev, ker so bile nezakonite zaradi številnih primerov kršitve volilnih pravic. Včeraj so pristaši demokratske stranke organizirali v Masanu protestne demonstracije proti sleparskim volitvam. Uradno javljajo, da je pri spopadih, do katerih je prišlo, bilo ranjenih 15 ljudi, 2 pa sta zgubila življenje. Po neuradnih vesteh pa je bilo baje 10 mrtvih in 40 ranjenih. Med demonstracijami so policijski agenti streljali na množico. Zelo jasni znaki od Pionirja V LONDON, 16. — Radioteleskop v Jodrell Banku je danes med 15. in 15.30 ponovno ujel «jasne in zelo močne« radijske znake, ki jih oddaja »Pionir V«, ki je bil tedaj oddaljen milijon 200 tisoč kilometrov od Zemlje. NASA javlja, da so znaki, ki so jih ujeli včeraj, postajali vedno jasnejši, sproti ko se je planet oddaljeval od Zemlje. Iz podatkov, ki so jih dobili, izhaja, da je temperatura v notranjosti planeta 36 stopinj, zunanja temperatura pa je znašala tri stopinje pod ničlo. MiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiumiiitm,m,minil,ii„ii,III||llll|l||llllllllll,lll|lllll,l|,|Ulllimilllll|||||||||||||||||||||||||||u| KREISKY V BEOGRADU Danes se začnejo avstrijsko-jugoslovanski razgovori (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Avstrijskega zunanjega ministra dr. Kreiskega, državnega podtajnika dr. Gschnitzerja in ostale člane avstrijske delegacije, ki so danes prispeli z letalom z Dunaja na tridnevni obisk v Jugoslavijo, so na beograjskem letališču pozdravili jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, član izvršnega sveta Hasan Brkič, predsednik odbora za zunanje zadeve zvezne skupščine dr. Aleš Bebler in druge jugoslovanske osebnosti, med njimi tudi jugoslovanski poslanik na Dunaju dr. Jože Zem-Ijak. Državni tajnik Koča Popovič je priredil nocoj intimno večerjo na čast avstrijski državni delegaciji pod vodstvom dr. Kreiskega. Razgovori med jugoslovansko in avstrijsko delegacijo se bodo pričeli jutri. Glasilo Zveze komunistov Jugoslavije »Komunist« izraža aanes v zvezi z obiskom Kreiskega prepričanje, da bo ta obisk prispeval k razvoju ju- goslovansko - avstrijskih odnosov ne glede na to, »kaj mislijo nasprotniki tega sodelovanja v Avstriji«. »Stališče razvoja jugoslovansko - avstrijskih odnosov je pomembno — piše »Komunist« — da se v avstrijski politiki čuti večje zanimanje za izvenblokovske države. Za dosedanje težave v odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo — so po mnenju glasila Zveze komunistov Jugoslavije — najbolj odgovorni tisti vplivni politični činitelji v Avstriji, ki nevtralnosti Avstrije niso sprejeli kot trajno politično usmeritev, temveč kot začasno taktiko. Ureditev preostalih vprašanj s področja dvostranskih odnosov, piše »Komunist«, bi omogočila boljše razumevanje in ustvarila boljše pogoje za širše sodelovanje med obema državama. Demokratična rešitev manjšinskega vprašanja koroških Slovencev v skladu z državno pogodbo, mednarodnimi predpisi in izjavo dr. Kreiskega po vrnitvi z lanskoletnega zasedanja Združenih narodov, kar je v pristojnosti in moči avstrijske vlade, bi prispevala tudi k pobijanju protijugoslovanskih izbruhov v Avstriji, ki jih je še vedno mnogo. Z ozirom na kulturne stike v preteklosti in na stvarne možnosti, zaključuje »Komunist«, je potrebno delati na razširjenju sodelovanja med obema državama, za kar so zelo ugodni pogoji«. B. B. Todorovič v Grčiji BEOGRAD, 16. — Danes zjutraj je odpotovala v Grčijo jugoslovanska delegacija pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Mi-jalka Todoroviča. S tem obiskom Mijalko Todorovič vrača obisk podpredsedniku grške vlade Kanalopulosu ki je lani obiskal Jugoslavijo V delegaciji so predsednik odbora za zunanjo trgovino Sergej Kraigher ln pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Bogdan Crnobrnja. tri določil, kdaj se bo ponovno sestal s predstavniki PSDI in PRI. Po drugi strani pa se je zvedelo, da se bo sestal jutri z Morom in s Piccionijem ter Guijem ter s podtajnikoma KD Scaglio in Salizzoni-jem. Ce bi se pa že jutri sestal s socialdemokrati in z republikanci, bi se tega sestanka verjetno udeležili tudi Moro, Piccioni in Gui. Moro pa se je sestal danes s predstavnikom sindikalistične struje «Obnova» Donatom-Catti-nom in kmetijskim ministrom Rumorjem, ki se je sestal pred tem tudi s Segnijem. Sicer pa se danes govori, da bo Segni ponovno odšel na Kvirinal šele v soboto, da bi poročal Gronchiju o končnem izidu svojih razgovorov. V najboljšem primeru bi novo vlado predstavil šele v torek. Z vladno krizo se je ukvarjal tudi centralni komitet PSDI. Začel se je s krajšim poročilom Saragata, ki je obrazložil programske točke, katere je PSDI predložila Segni-ju in poročal še o svojih vtisih na razgovorih s Segnijem in drugimi političnimi voditelji. Saragat je predvsem poudaril, da obstaja možnost sestave vlade levega centra, kljub temu, da je med pogajanji prišlo do različnih stališč glede nekaterih programskih točk. zlasti glede šolskega vprašanja in glede deželnih avtonomij. Saragat je pri tem vztrajal, da se morajo razlike premostiti. V razpravi je sodeloval senator Lani-Stairnuti in poslanci Ceccherini, Buccalosi in Righetti, popoldne pa Nico-lazzi, Basini, Bamabei, Recu-pero, Buzio, Casanova in tudi Giorgio CesaTe iz Trsta. Zasedanje CK PSDI se bo jutri nadaljevalo. V zvezi z reševanjem krize se bo sestalo jutri vodstvo PSI. Na zahtevo senatorja Januz-zija pa se je sestal ponovno dane« odbor senatne Skupine KD pod predsedstvom senatorja Piccionija. Toda sestanek je bil zelo kratek. Piccioni je izjavil, da odbor pristaja na Ja-nuzzijev predlog in sicer, da bo Piccioni kot predsednik skupine razpravljal s posamez. nimi senatorji o vladni krizi, seveda kolikor bodo senatorji to želeli. Fanfanijevec Corghi je danes v Bologni izjavil, da ko se sestavlja koalicijska vlada treh strank, se morajo njihovi predstavniki sporazumeti glede^ programa in premostiti vse težave, kar pa ne pomeni popuščati pred izsiljevanjem. Hkrati pa morajo vse tri stranke ohraniti svojo ideološko avtonomijo. Izjavil je dalje, da demokristjanska »socialna šola« ne nasprotuje nacionaliza-ciji energetskih virov bodisi električnih, bodisi jedrskih, kakor tudi ne nasprotuje tej »šoli« okrepitev in demokratična razširitev z ustvarjanjem avtonomnih dežel z normalnim statutom. V skladu s to »šolo« je tudi »desetletni načrt za šolstvo ne da bi se pri tem kršilo načelo svobode, kajti ta načrt teži k izvajanju ene izmed osnovnih ustavnih določb«. Šele danes se je izvedelo, da je bil sestanek vodstva krščanske demokracije v noči med ponedeljkom in torkom precej dramatičen. Segni, ki je na dolgo poročal o svojih pogajanjih — včeraj je moral ponoviti to že tretjič — je bil tisto noč precej razdražen. Sprožil je govorice, da namerava enostavno vrniti mandat za sestavo vlade. Te govorice so se širile tudi včeraj v okolici sedanjega in verjetno bodočega predsednika vlade. Pri vsem tem je najbolj zanimivo, da se Segni ni potrudil, da bi jih uradno zanikal. Položaj se je izboljšal le v toliko, kolikor je najbrž naročil kakemu svojemu sodelavcu, naj izjavi, da bo storil vse. da bi novo vlado sestavil. Segnijeva razdraženost je najbolj presenetila samega političnega tajnika KD AJda Mora, ki pa je vsaj na zu. naj kazal, da na Segnijcvo razpoloženje ne polaga velike važnosti in se na ta način izognil hujših ovir za rešitev krize. Za Segnijevo poročilo pred senatorji (predvčerajšnjim) pa se je zvedelo, da je glede spornih točk Segni zavzel naslednja stališča: 1. Glede nacionalizacije e-nergetskih virov je dejal, da je nevarno govoriti prav o nacionalizaciji, temveč da bi bilo bolje govoriti o poenotenju tarif in potem določiti, naj bi država prevzela centrale za jedrsko energijo in šele nato bi postale lastnina IRI. 2. Glede šole je dejal, da so meje, ki jih je določila KD »nepremostljive«. 3. Tudi glede deželnih avtonomij je začrtal meje, preko katerih KD ne bi mogla spričo «negativnih izkušenj, ki so se doslej pokazale v avtonomnih deželah«. A. P. «»-------- BEOGRAD, 16. — Kot gost jugoslovanskega inštituta za novinarstvo je prispel v Beograd znani ameriški novinar in publicist dr Irving Dil-liard. Dr. Dilliard je danes beograjskim novinarjem predaval o ameriškem tisku. V drugem predavanju bo dr, Dilliard obravnaval vpliv tiska na formiranje javneg« mnenja v ZDA, Temperatura včeraj Najvišja temperatura 13 stopinj ob 13,30, najnižja 7.4 stopinje ob 5.40. Vlage 83 odstotkov. ®oriško-toeiiešfef dnevnik Danes, ČETRTEK, Jerica Sonce vzide ob 6.15 in za , 18.13. Dolžina dneva “-"j,.* vzide ob 23.07 in zatone m Jutri, PETEK, 18. ®arci Edvard , S sestanka Kmečke zveze v Šempetru Slovenov Povprečni letni dohodek na osebo znaša v Benečiji komaj 42.000 lir Samo v Belgiji se je v letih 1951-58 smrtno ponesrečilo 57 beneških Slovencev - 25 odstotkov prebivalstva je emigriralo V nedeljo je bilo v Šempetru Slovenov v Benečiji zborovanje kmetov, ki ga je organiziral deželni odbor Kmečke zveze. Ob tej priliki je imel tov, Izidor Predan govor o beneškem kmetijstvu. Rekel je, da je gospodarstvo Nadi-ških dolin v izredno slabih razmerah. Dohodek prebivalstva je med najnižjimi v vsej državi. Videmska trgovinska zbornica in pokrajinska uprava sta objavili statistike, na podlagi katerih ima vsak prebivalec čedadskega okrožja povprečno 66.000 lir letnega dohodka. »Vi veste, dragi prijatelji — je rekel Predan — da je v Čedadu in v njegovi okolici kakor n. pr. na področju Man-zana več tovarn. V Čedadu so velike trgovine in skladišča, toda kljub temu povprečni dohodek na prebivalca ne pre sega 66.000 lir letno. Tudi Na-diške doline spadajo pod če dadski okoliš, Ce upoštevamo te doline kot samostojno enoto, ali veste, kolikšen je povprečni letni dohodek vsakega prebivalca? Na podlagi realne in temeljite analize, ki smo jo napravili v zadnjih časih, o razmerah v številnih kmetijah v nižini kakor tudi v hribovitih predelih, smo prišli do zaključka, da ta dohodek ne presega 42.000 lir letno«. Govornik je potem navedel dohodke in izdatke neke kmetije v Spodnji Brajdi v občini Grmek. Kmetija meri 10 ha in jo obdelujejo tri osebe. Ta kmetija daje naslddnji Predsedstvo sestanka Kmečke zveze v Šempetru v Benečiji. Na sestanku je govoril Izidor Predan, član deželnega odbora Kmečke zveze ■millllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIUIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllll Ponovno gostovanje SG iz Trsta Gorinškov «SHni bic» za naše n Tokrat se bo pred njimi na odru odvijala zgodba o graščakovi pastorki in ubogem kočarjevem sinu Po daljšem premoru bo SG iz Trsta gostovalo pri nas zopet v nedeljo 20. marca z mladinsko igro slovenskega pisatelja Danila Gorinška »Silni biču. Kako toplo so to mladinsko delo, ki ga je ponovno predelal znani tržaški igralec in režiser Jožko Lukeš, sprejeli tržaški otroci, smo slišali po radiu in tudi po pripovedovanju mlade publike, ki je vsekakor bolj zahvalna, kakor odrasli, ki marsikdaj ne znajo ceniti napora gledaliških igralcev. Da bo aSilni bič« doživel tudi v Gorici takšen, če še ne boljši sprejem kakor v Trstu, nam jamčijo dosedanji obiski mladinskih predstav. Kdo se med našimi malčki ne spominja «Pepelke», pa «Rdeče kapice», njunih junakov in doživetij, ki so se tako močno vtisnila v spomin malih glavic, da se še danes marsikje razgovor med mamico in otrokom spelje na to ali on' dejanje iz mladinskih toric, ki jih je tako lepo podalo na goriških deskah prav tržaško gledališče. »Silni bič» je igra iz pun-tarskih časov, ko se je moral ubogi teptani kmet s silo u-pirati hudemu graščaku. Seveda je pisatelj igro prilagodil miselno in čustveno mladim poslušalcem. Pred njimi PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHT 6-TT TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 659 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 - Tel. it. 87-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v iirini enega stolpca: trgov, skl 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vat oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — Fl.RJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «00-70/3 375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst ■ —-e* se bo kot bajka prikazal del naše zgodovine, prepleten z raznimi folklornimi motivi in obogaten z odrskimi prijemi, ki so otroku najdražji, kot so premikanje predmetov, zamenjava oseb, oblivanje s tekočinami in še vrsta podobnih vragolij, ki mladega človeka spravijo v zlati smeh. Na odru bo nastopil hudi graščak Gra bež, pa njegova žena Rozalinda in pastorka Marjetica, katero bi rud imel ubogi sin revnega kočarja junaški Zmagan. Tu bosta imela na odru še veliko opravila ošabni graščakov sosed in njegov bebasti sin Pepček. Pa še vrsta služabnikov bo nastopila in tudi grajski birič Lipe Medved, da ne pozabimo končno še na svojevrstno po-javo kmeta Votlinarja. Toliko bo ljudi na odru in vsak po svoje bo tako originalen, da bo kmalu našel med občinstvom prijatelje in občudovalce. Prav zato bo »Silni biči) ugajal našim otrokom in če bodo prišli v nedeljo popoldne najmlajši in starejši zvečer v Prosvetno dvorano v Gorici, ne bodo samo preživeli dve lepi urici v prijetni družbi Marjetice, Zmagana, Lipeta in Pepčka, marveč bodo svoja srčka napolnili vnovič z ljubeznijo do vsakogar, ki trpi ter si neposredno nabrali novih naukov o zlem in dobrem in o pravični zmagi enega nad drugim. maksimalni pridelek in dohodek : Prašič 40.000 lir, tele 40.000, 40 stotov lesa 28.000, 5 stotov kostanjev 12.000, 10 kokoši 12 tisoč, 3 stoti sliv 9,000 lir, 5 stotov jabolk in hrušk 10.000 lir, 15 stotov krompirja 37.500 lir, 4 stoti pšenice 25.000 lir, 3 stoti koruze 12.000 lir, 29 stotov in 17 kg mleka 116.680 lir, 15 hi vina 90.000 lir. en stot fižola 6.000 lir; skupno 438.680 lir. Minimalni zaslužek na tej kmetiji bi znašal 381.000 lir. Izdatki te kmečke družine so naslednji: Vzajemna kmečka bolniška blagajna 14.352 lir, davek na zaslužek 7.378 lir, davek na kmetijske dohodke in zavarovanje 10.795 lir, davek na nepremičnine 7.980 lir; skupno izdatki 40.505 lir. Družina je poleg tega porabila : Za nakup semen 2.700 lir, za predelavo mleka 15.792 lir, za oploditev goved 2.000 lir, elektriko 12.000 lir, zakol prašiča 5.000 lir, kmečke delavce 45 tisoč lir, tri stote otrobov 13 tisoč 800 lir ter 5.000 lir za rejo kokoši; skupno 141.797 lir. Ce stroške odštejemo od dohodkov, tedaj znaša najvišji dobiček kmetije 296.000 lir, najnižji pa 239.000 lir. Vsoto razdelimo s tri, kolikor je družinskih članov, in dobimo maksimalni zaslužek 98.000, odnosno minimalni zaslužek 79 tisoč lir na osebo. To je ena izmed najboljših kmetij v srednjem hribovitem pasu občine Grmek. Iz tega je razvidno, da prebivalci teh krajev ne morejo živeti od zaslužka, ki jim ga daje zemlja. Najhujšega jih je rešila emigracija, dasirav-no je tudi ta polna temnih strani in ne bo nikoli rešila obstoječih vprašanj. Od 16 000 prebivalcev občin Nadiških dolin jih je 4000 zapustilo svoi" hiše in odšlo s trebuhom za kruhom v inozemstvo. Na stotine naših družin je razbitih, na desetine emigrantov pa je izgubilo življenje pri nevarnih delih. Od 1951 do 1958 je samo v Belgiji umrlo zaradi nezgod 57 Benečanov. jPrav toliko jih je umrlo doma zaradi bolezni, ki so jih dobili v rudnikih. Izplačevali jim niso pokojnine, ker belgijski zakoni predvidevajo, da mora vsak delavec delati vsaj 10 let v rudniku, da ima pri 40 letih pravico do pokojnine. Številni emigranti so oboleli za silikozo in za drugimi boleznimi, preden so prišli do pokojnine. Njihove družine niso prejele nikake odškodnine. Na desetine in desetine naših mladeničev se zdravi po sanatorjih v Italiji im minil tunu milimi imiimimnim, n, um, Rahlo trčenje vespe in tovornika Na križišču Verdijevega kor-za in Ul. Mameli sta se včeraj zaletela tovornik videmskega podjetja Morasutti, ki je prihajal po Ul, Mameli in 30-let-ni vespist Janko Batistič iz Bilj (Jugoslavija), ki se je pripeljal po Korzu. Med obema voziloma je prišlo do neznatnega trčenja, pri katerem se je nekoliko opraskal samo motocikel. — ali Motociklist podrl pešca Ob 20. uri se je 37-letni Antonio Zei iz Ul. Lungo Isonzo 43 z vespo od zadaj zaletel v 70-letnega Agostina Bedarina iz Drevoreda Virgilio 47, ko je ta prečkal Ulico Lungo Isonzo. Pri padcu si je možak zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico. Ozdravel bo v tridesetih dneh. iiiiiiiiiMimmimmimimmiiimmiimmiMiiiimiiimiiimimiiiiiiiimmimimiHiiiiiimmiii Prvenstvo diletantov II. kategorije Po neodločenem rezultatu Sovodnje na 4. mestu in v inozemstvu zaradi teh bolezni in zaradi krivičnih zakonov. Nemogoče je ugotoviti število ponesrečenih na delu v inozemstvu. Vemo samo to, da je to število zelo visoko. Bele kosti naših mrtvih v Avstraliji, Kanadi, Ameriki. Belgiji, Franciji, Švici, Nemčiji, Holandski in drugih državah so najboljša priča o zapuščenosti, v kateri živimo, in revščini, ki vlada v naših vaseh. Na Jožefovo dovoljen promet s tovornikom Minister za javna dela je dovolil vsem tovornikom, s katerimi prevažajo blago in material, da bodo zaradi dveh zaporednih praznikov lahko vozili v soboto 19. marca. Zaradi te izjeme je prometna policija še bolj dolžna skrbeti, da se bodo spoštovala določila zakona o cestnem prometu. m ' . ' s ' ■" "■ . mm?: ■wi .j, .. p. - S spK ‘ ■ 'V * - s *»■> -X' i > < !> Dež, dež, dež kot sredi jeseni Hip * JŠsafe'' . j, i Pločnik poleg Ribijeve garaže v Ul. Duca d’Aosta je ob deževnih dneh, in teh je v tej zimi ničkoliko, ena sama velika luža. Ker je pločnik na nasprotni strani ceste preozek, se vsi poslužujejo tega pri Ribijevi garaži. Lahko si predstavljate, kako jim je neprijetno, ko morajo preskakovati luže, ki niso niti tako majhne. Morda bi nekaj lopat peska odpravilo to nevšečnost, najbolje pa bi bilo, če bi pločnik asfaltirali V zaostanku so dela na polj1 pričelo je zmanjkovati kun* Prejšnjo leta je bil ob leni času krompir sedaj pa kmetje niso zaorali še niti že zdavnaj posejoh ene brazde Dež, dež, dež... vedno ista pesem, ki traja že toliko dni, da, morda že toliko tednov ir. mesecev, saj niti tega ne vemo več. Zdi se nam, kot da sonca ni več, ampak da smo obsojeni samo na nadležno mokroto, vlago, ki sili v stanovanja skozi okna, vrata, zidove. Samo zadnje deževje traja s kratkim presledkom v nedeljo čez dan — vse od četrtka dalje. Koliko smo letos v zaostanku v kmetijstvu, naj nam zadostuje ugotovitev, da je bil prejšnja leta v polovici marca krompir že posejan, obdelani so bili vsi vrtovi, skratka, v tem času je bila že prava pomlad, čeprav je bilo zvečer še nekoliko hladno. Letos pa kmetje niso na svojih njivah zaorali niti ene brazde, vrtovi so še nepreplaste-ni, vse je prav takšno kot smo pustili jeseni. Tudi dežja je toliko, da je vse skupaj podoba, kot da smo v sredi nehvaležne jesenske dobe. Seveda je pri tem še druga nevšečnost. Zima traja že peti mesec in vsem je kuriva pričelo zmanjkovati. To je nedvomno en razlog več, da si vsi želimo čimprejšnje zboljšanje vremena, ker nam vlaga ne kvari samo zdravja, ampak tudi dobro voljo. Siti smo zimskih plaščev, dežnih plaščev in dežnikov, želimo si sonca, zelenih trat, ozelenelih kostanjev, prijetnih spomladanskih dni. Urnik trgovin za Jožefovo Zveza goriških trgovcev sporoča, da se morajo vsi trgovci javnih lokalov v naši pokrajini ravnati po naslednjem urniku: Petek, 18. marca: vse trgovine lahko zaprejo zvečer ob poljubni uri; mesnice bodo odprte tudi popoldan. Sobota, 19. marca: v dopoldanskih urah bodo odprte naslednje trgovine: mlekarne nlliiiiiillllllllliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii,,,fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiii|iiiiiijijiiiiiii|iiiii|l|||||||l||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||||||||||||||iiniiiiiiiiiiiniiiiMllllllllllllllli|iuu|iiiiili,|iiiii,|,|i>|llllf 111,1 IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA Dramatičen zaplet na procesu zaradi umora Trevisana Na zahtevo javnega Para pod obtožbo lažnega pričevanja Tožilec je pričakoval, da bo Paro potrdil izjave Battaglie, kateremu naj bi Giacomini zaupal, da je ubil Trevisana - Nejasnosti m protislovnosti v izjavah Battaglie S. Canciano 16 12 3 1 53:12 27 Romana 16 10 6 0 39:16 26 Farra 16 7 5 4 33:23 19 Sovodnje 16 6 5 5 32:32 17 S. Marco 16 6 4 6 27:26 16 Ločnik 16 7 2 7 27:31 16 Panzano 15 7 1 7 22:16 15 Hausbrandt 16 5 5 6 24:26 15 Podgora* 15 5 5 5 28:23 14 Moraro 16 3 7 6 29:44 13 Sagrado 16 2 7 7 18:37 11 Capriva 14 4 2 8 25:31 10 S. Lorenzo* 16 4 3 9 16:27 10 Villesse 16 3 3 10 16:43 9 * eno točke manj TEKME DILETANTOV II. KATEGORIJE Tudi tokrat so vodilna mesta ostala nespremenjena. S. Canciano je namreč odnesel eno točko iz Sovodenj in si taktf ohranil prvo mesto. Ro mana pa mu vestno sledi z eno samo točko razdalje. Far-ra si je tudi pridobila eno točko v Moraru in tako ostala na tretjem mestu. Sovodnje, ki so si tudi pridobile eno točko, pa so ostale same na četrtem mestu. S, Marco in Ločnik pa sta izgubila in si delita peto mesto. Borba za rešitev med Sagrado in Villesse pa se je končala z neodločenim rezultatom in je tako Villesse še vedno zadnji na lestvici. Presenetil pa nas je Hausbrandt, ki je zgubil proti S. Lorenzu, kateri je predzadnji na lestvici. Tekme med Caprivo in Podgoro niso igrali zaradi slabega igrišča in to je že drugič, da Capri-; va ne more igrati doma. Rezultati nedeljskih srečanj; Sagrado—Villesse 1:1 Sovodnje—S. Canciano 2:2 Romana—S. Marco 3:1 S. Lorenzo Hausbrandt 1:0 Ločnik - Panzan 1:3 Moraro—Farra 1:1 Na včerajšnji razpravi so zaslišali zadnje priče. Med temi sta tudi Paro Ernesto in Bataglia Antonio, ki sta bila tedaj kmetovalca v okolici Ankarana, in na katera se v glavnem opira obtožnica proti Giacominiju. In verjetno je prav zaradi tega prišlo do dramatičnega razpleta: Paro Ernesto sedi sedaj v zaporu — na zahtevo javnega tožilca — pod obtožbo lažnega pričevanja. Jedro celotne zadeve je naslednje: pri prvem zasliševanju je Paro izjavil, da je Giacomini hodil okrog oborožen z avtomatsko puško in da je bil — tako oborožen — večkrat tudi pri njem, kjer je popil kakšen kozarček žganja, ki ga je priča kuhala, ga kakšen liter tudi kupil, pri tem pa sta se pogovarjala o vsakdanjih stvareh. Giacominiju Paro ni zaupal, ker da je bil • novi, to je ni bil Italijan in ni bil iz okolice Ankarana. Paro je bil hkrati, kakor sam pravi, »tajnik« ljudskega odbora v Ankaranu, to je, raznašal je vabila za sestanke, ki so se vršili v dvorani gostilne Nor-bedo, pri čemer je podčrtal, da so ga »drugi« v odboru silili, da je udeležencem tolmačil politično linijo odbora, s katero pa da se on ni strinjal. Zaupal ni nobenemu, le z Battaglio sta si bila prijatelja, ker sta enako mislila. Ko ga je Battaglia vprašal, kaj misli o Giacominiju (ki se je takrat stalno udeleževal sestankov), mu je dejal, da se govori, da je zapleten v trojni umor v Trevisanovi vili. Dogovorila sta se, da se mu bosta približala po sestanku, Battaglia pa da bo skušal zvedeti od Giacominija kaj bolj natančnega s tem v zvezi. Nekoč pozneje naj bi mu Battaglia zaupal, da mu je Giacomini dejal, da je on ubil Trevisana in obe ženski. Ko so zaradi njegovega negativnega zadržanja in precej nevezanega pripovedovanja (pri čemer je stalno popravljal in omejeval svoje prvotne izpovedi) prišli pri čita-nju njegovih zapisnikov do zgoraj omenjene okoliščine, in je sedaj Paro zanikal, da bi mu Eattaglia kdajkoli povedal nekaj podobnega, je predsednik sodišča — na zahtevo javnega tožilca — pričo opomnil, naj govori resnico in jo opozoril na posledice lažnega pričevanja. Paro je še nadalje vztrajal pri svojem stališču, nakar ga je javni tožilec obdolžil zaradi izmikanja in lažnega pričevanja ter zahteval njegovo aretacijo. Sodišče se je umaknilo na posvetovanje, ugodilo zahtevi javnega tožilca, in Para Ernesta so odvedli v zapor, kjer ima do konca razprave čas za razmišljanje. Da bi se vzdušje nekoliko pomirilo, so pred Battaglio zaslišali Sanzin Ireno, ki pa ni povedala nič bistvenega. Dejala je le. da je 14. septembra 1946 popoldne šla z bratom Petrom, z vozom s parom konj, do Trevisanove vile, ker ,iim je bil Trevisan dolžan določeno količino pridelka. Govorila sta le z obema ženskama, Lidia Ravasini pa jima je dejala, da ji Trevisan ni nič naročil, da je trenutno v Trstu in da naj se vrneta naslednjega dne. Domov grede ni videla nobene osebe in ne pozna niti Cociancicha niti Ar-gentijeve niti Strainove niti Cosoli (Kozlovicha) Silvana z vzdevkom Romanello. Za njo je nastopil Battaglia Antonio/ precej klepetava priča. S Parom sta si botra, ker je Paro držal pri krstu Batta-glievega otroka, Battaglia pa Parovega. če izlečimo vse postransko in nepotrebno, se njegovo pripovedovanje reducira na naslednje: na omenjenem sestanku naj bi mu Paro dejal: »Boter, poglej onega mladega tam le: govori se, da je ubil Trevisana» — in mu pokazal na osebo, ki so jo imenovali Slavko. Po sestanku se je Battaglia zadržal zunaj gostilne z bratom Luigijem (ki je bil Trevisanov spolovinar, a je medtem že umrl), Paro pa da je odšel domov s svojo ženo. Naročila sta liter vina, Slavko pa da je hodil med gosti, ki so mu ponujali kozarec vina. Tako je prišel tudi do njune mize in tudi pri njiju je izpraznil tri do štiri kozarce vina. (V zapisniku pravi, da sta se ona dva približala Slavku in da sta ga nameravala opiti, da bi iz njega lažje kaj izvedela.) Proti domu sta se napotila s Slavkom, ker so imeli skupno pot. Brat Luigi se je poslovil domov grede, ker je imel drugo pot. In tako sta ostala s Slavkom sama. Tu naj bi se med n.iima razvil naslednji pogovor: Giacomini: »Kdo si ti?». Battaglia: «Brat sem onega, ki je prej odšel in ki dela pri tistem ubogem Trevisanu; bojim se. da se tudi njemu ne zgodi kaj podobnega. Giacomini: »Nič se ne boj, Trevisana sem ubil jaz. biti ti, tako droben, kos Trevisanu? Giacomini: «Nisem bil sam; bilo nas je sedmero. Battaglia: »Rad bi vedel, kdo so bili, da bi se jim zahvalil«. Giacomini: Bruno Mauro, Belich Marcello, Coslovich!.. »Ostalih imen se ne spominjam — nadaliuie Battaglia, morda za to, ker so mi bila povsem nova«. Na vprašanje predsednika, če je bilo med temi imeni tudi ime Brainija ali Rapotca, je Battaglia to zanikal in dodal, da mu je Giacomini dejal tudi to, da je ubil vse tri on sam, s streli jz pištole. Na vprašanje, če je o tem govoril s Parom, je Battaglia dejal, da mu tega ni omenil in da o tem sploh ni govoril z nikomer. (Pozneje je priznal, da je o tem govoril s Tereso Bravin, por. Argcrti, ki jo je sam označil za »ciacolono« (klepetuljo), in katero bodo zaslišali danes popoldne na njenem domu). Ko so mu na policiji pokazali sliko Giacominija, ga ni spoznal, ker je oseba na sliki imela plave lase, Slavko pa da je imel črne lase, ko ga je videl v Ankaranu. Pozneje so mu še dvakrat pokazali njegovo sliko, a nikoli ga ni mogel spoznati. Ko mu je predsednik sodišča dejal, naj vstane in se obrne proti Giacominiju, je Battaglia dejal: »Tc son ti?». Tu je vskočil odvetnik obrambe in protestiral, da bi Battaglia moral odgovoriti, ne Tako smo tudi potem ostali v nejasnosti. Battaglia je še pristavil, da se mu je Giacomini takrat zdel višji, in dodal, da morda zaradi tega, ker je takrat on sedel, Giacomini pa stal. (Ali je Battaglia pri tem pozabil, da je dejal, da sta šla z Giacominijem, oziroma Slavkom skupaj domov?) Odvetnik D’Ange.lo je še vprašal, zakaj priča ni že na prvem zasedanju povedala, da naj bi ji Giacomini dejal, da ,ie on sam ubil vse tri s pištolo; predsednik sodišča in tudi javni tožilec pa nista smatrala za potrebno, da bi priči predočila io »podrobnost« niti da bi se kakor koli podrobneje zadržala pri tako »senzacionalnih« izpovedih te priče, ki .je, med drugim, iz nerazumljivega razloga, a iz lastne pobude povedala, da je njen oče umrl v norišnici. Na začetku razprave so zaslišal; tudi Micheli Luc’o, por. Derin, lastnico gostilne pri Sv. Roku. Trevisana ni poznala, le njen mož ji je povedal, da je Trevisan včasih popil kozarec vina v njihovi gostilni. Mervicha sicer pozna, ne ve pa, če je bil 14. septembra 1946 v njihovi gostilni. Del Maschio Filippo je pomorščak in se ni zglasil na zaslišanje. Prečitali so njegov zapisnik, kjer pcavi, da je 15. septembra 1946 obiskal Argen-tijevo (svojo daljno sorodnico); da se dogodkov zelo slabo spominja, da ne ve kdo je prišel po Argentija, niti če je bila v vili električna napeljava v redu ali ne. ^Nadangeli ne igrajo na flipcr» Zelo uspela predstava skupine Dario Fo — Franca Rame Gledališka skupina Dario Fo - Franca Rame je doživela včeraj v Novem gledališču velik uspeh. Razgibala in raz. vnela je občinstvo, ki ni šte-dilo s priznanjem tako med predstavo samo kakor tudi na koncu. Dario Fo, glavni igralec, režiser, avtor scene in kostumov, je komedijo «Nadangeli ne igrajo na fliper« tudi napisal (po noveli Augusta Fras-sinetija). Ta svojevrstna komedija je ves čas na odru živa, ves čas zabava; zraven je pa tudi jedka in bodeča. Nagobčniki, uzde, kletke, scena z birokracijo — vse to ima v delu mnogo besede. Kot igralec zna Dario Fo z vsakim . svojim gibom . in vsako spremembo v glasu u-stvariti določeno psihozo. Kot režiser je pa znal vso skupino pripraviti do tolikšne uigranosti, ki se zdi včasih že kar neverjetna. Igranje poteka na robu med realnim in irealnim, kakor so tudi osebe same včasih realne včasih irealne. Franca Rame je od-lična Angela (»Ime mi je pravzaprav Angelica. Ampak veš, z obrtjo, ki jo opravljam . . . je Angelica nekoliko smešno.«) Prav tako zaslužijo pohvalo vsi ostali, ki se neprestano menjavajo v vlogah; Antonio Cannas, Gianni Coppi, Piero Nuti, Cristiano Censi, Luigi Brogi, Giorgio Villa, Mimmo Craig. Antonella De Chirico, Lisetta Landoni. Zakon o senatorjih drugič pred senatom Iz Rima poročajo, da je sedaj zakonski načrt za izvolitev treh senatorjev za Trst zopet pred senatom, in sicer v drugem čitanju, potem ko so ga v prvem čitanju že o-dobrili v senatu in poslanski zbornici. Zakonski načrt so dodelili prvi stalni komisiji. O njem bo poročal senator Schiavone. Battaglia: »Kako si mogel i pa vprašati ,t,,,ll,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi»iiiiiiiiiiiiiiiiii,iniiiimmi|I|||||,HM|„m|f,m„„IIH,l„|,IMIIIimlllllllllMIIII)|ll|l|llllllllllllll(lllll|,llmmlllllllIlni|lllllllllllmill|((||1|)|||l|(|1|lm|1||1||1|(||||| Izpred kazenskega sodišča Na ravnateljstvu za javna dela komisariata Na dražbi so dodelili javna dela 5 podjetjem Med drugim bodo uredili cesto in kanalizacijo pri Orehu in popravili cerkvi v Zgoniku in Samotorci Na ravnateljstvu javnih del vladnega generalnega komisariata je bilo predvčerajšnjim 5. dražb za dodelitev naslednjih del; Podjetju Francesco Felluga so dodelili ureditev ceste in kanalizacije pri Orehu v milj-ski občini za 19.300.000 lir. Podjetje Luigi Salina bo o-krepilo temelje nekega poslopja v otroški bolnišnici Burlo Garofalo za 6.500.000 lir. Podjetje v Giovanni Verone-se bo razširilo skladišče pri javni tehtnici v Zgoniku, zgradilo drvarnico v zgoni-škem vrtcu in nekoliko popravilo cerkvi v Zgoniku in Samotorci za skupno 2.960.000 lir. Podjetje Francesco Felluga bo popravilo vozišče, pločnike in odtočne kanale v Ulici F. Rismondo za 11.580.000 lir. Isto podjetje bo opravilo tudi dela, ki spadajo v pristojnost Acegata, za 2.591.000 lir. Podjetju Save Giuliana so dodelili gradnjo paviljona bolnic tbe pokiajinske umobolnice pri Sv Ivanu za 8-3.1100 OOu lir. Paviljon bo imel dve nadstropji in bo v njem prostora za 31 postelj ter ga bodo zgradili za opazovalnim oddelkom, ki je tudi v gradnji. Načrt predvideva dnevne sobe s terasami, ki bodo zaprte s posebnimi ro- loji, ter sobe s tremi in šestimi posteljami. Za resno bolne pa bodo na razpolago sobe z dvema posteljama. Paviljon bodo sezidali v letu dni. 23. marca bo seja pokrajinskega sveta Na svoji zadnji seji je pokrajinski odbor sklenil, da skliče sejo pokrajinskega sveta za 23. marec. Pokrajinski odbor je ponovno razpravljal o zemljišču, na katerem nameravajo sezidati šolo za u-metno obrt za opreme ladij. V zvezi s tem se bosta prihodnji teden sestala tudi pokrajinski predsednik profesor Gregoretli in župan dr, M. Fianzil. SO potresni sunek v Zenica je pobož ko ji je tatica kradla denar Neka druga ženska pa je tatico videla in nato spoznala na policiji - Obsojen, ker je ukradel motor Na sodišču se je morala včeraj zagovarjati 42-letna Luigia Pocci por. Torelli od Spodnje Magdalene 1633, ki je bila obtožena, da je 10. julija 1958. leta v cerkvi sv. Justa ukradla iz denarnice 78-letni Ncemi Cinotti 27.500 lir. Ženica, ki je bila vsa zamaknjena v molitev, ni zapazila, kako ji je Luigia pobrala denar; neka druga pobožna ženska pa, si je zapomnila obraz nepoštene ženske in jo je spoznala, ko so ji na 'kvesturi pokazali slike sumljivih oseb. Včeraj je sodišče obsodilo Luigio Pocci por. Torelli na tri mesece zapora, plačilo sodnih stroškov in 6000 lir globe. Na zatožni klopi pa je bil včeraj tudi 25-letni Mario Vat-tovani s Kontoveiskega klanca št. 85, ki je bil obtožen, da je lanskega septembra pred neko gostilno na Proseku ukradel motor Lucianu Rtocci. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev zapora, plačilo sodnih stroškov in 6.000 lir globe, pogojno in brez vpisa v kazenski list. Trž-. ška geofizikalna opazoval, nica je zabeležila ob 2. uri 53 minut in 51 sekund močan potresni sunek. Izračunali so, I Jutri ob 20. uri bo v Ljud-da je epicenter sunka 330 Km ‘kem domu v Križu Vittono daleč od Trsta. | Vidah govoril o temi: #Novo “ Zborovanje KN v Križu vlado za mir, gospodarsko obnovo ter deželo Furlanijo -Julijska krajina s posebno avtonomijo za tržaško ozemlje!« Zborovanje je javno. Sestanek sveta v za Na trgovinski zbornici se je sestal svet konzorcija za zgraditev letališča v Ronkah. Predsednik je sporočil, da so izročili ministrstvu za vojno letalstvo vso potrebno dokumentacijo, kot razne cenitve in načrte, listine o razlastitvah zemljišč ter dokumente o juridičnem priznanju konzorcija. Nadalje je sporočil, da so podpisali svoj delež tudi CRDA, Tržaški Lloyd, Ali-talia in Stet-Telve. Za rešitev vseh vprašanj v zvezi z najetjem 520 milijonov posojila so ustanovili posebno komisijo. V nedeljo bo prvi mednarodni dan invalidov dela. Ob tej priliki bodo položili venec na grobove žrtev dela pri Sv. Ani in ob spominsko ploščo žrtev dela v čistilnici Esso Standard. Ob 10.30 bo proslava dneva v mali dvorani gledališča «Verdi», kjer bodo razdelili častne značke novim velikim invalidom dela. pekarne, trgovine s-‘ - zelenjavo in cvetim ^ ostale trgovine, v9te' ce bodo zaprte cel ^ Nedelja. 20. marc". ^ do 12.30 bodo odprtine in pekarne, cve 8.30 do 13. ure, mesni« 7.30 do 11. ure. V*. # govine, vštevsi ‘. j1 s sadjem in zelenjsv prte cel dan. «»-—f Vpisovanj«za mladinski izlet • i»t t Ta mladinski ,zlc vPisif 19. marca v Koper $ za SOVODNJE, PEC in KUPO: Ml ° DOBERDOB: E««* PEVMO: Nadja S° DOL: Karel Bone«’ JAMLJE: gostilna,/ POLJANE: }oier..lc VRH: Dominik lir! Vožnja in kosilo .( hod iz vsake vasi t ob 6.30. . , (ji1 Za Gorico vpisu“j u)1 žu ZSPD v Ul. A.sc% dan med uradni®': hod avtobusa ' . o6 jJ* pred kavarne Brat" Slovenska ProsV1f:i? s'^ Društvo slovens a šolcev, Rod Mo®“r,# športno združenj® p Simon Gregor' beneški m uregi,*— pridi ških študentov Drugi mladini v koPEH Izlet bo v soboto 19. Program: dopo^^le'. tovarne motom' (£a: lortna f! mos, nato šp in kulturni P‘ta n> . hod iz Gorice, 1". f, v soboto zjutra^večef; nimi avtobusi, a0je vratek. * . VC> ,1 vseh zgoraj ,n na s(v ganizacijah i" dr"-' vseh prosvetni" ^ Odhod avtoW#* to 29. marca: ; SEMPOLAJ " Prn, trfjV NABREŽINA oS(>f KRlz - na avt- jvl« PROSEK na J postaji 6-45 . De|;i>r" OPČINE — Prl v a 6-55 „vt TREBČE - avj- "0)t £ PADRICE—avt-^v# BAZOVICA postaja oo$*.|j BORŠT - avt- prj A BOLJUNEC -Tjec V* TORREBIAN^ OB 7.00. J •»te® S Povratek P” 1 01> redu priblizn« < Neprijavljeni „ri iz i'r8t(t gos‘uiV' jfl3 f' v nedeljo 2°urj V 16.15 m 20. . v 0/ svetni dvora j * jr Korzo Verd' i tfel> dinsko ifir0 .ih janji» ^ DANILA G0" - !ll SILNI oJif. . JOŽU" Režiser. f; gcenOf,r gjo Adalbert ^ m odra5*1’st"-'1;) Cene ^ lirikil 300 lir, 200 jedLiv 150 lir. nU^ jišč« f. in 100 Ur. f.pni«,' Prodaja VS‘°PSI dežu Zvez ujte prosvetnih n v > Ascoii 1 B‘atuš- ^ Kino v CORSO. druge«, S. fling. KP"ce VERDI. 21.00- filharmonij". c. ,N9_ filharmonije. VITTORIA. k1- pr« letje», E. letje». E- .V j Trintignant. go: CENTRALE-jJ p. Je noč pekoC a/ J, Ternejt- ^ P MODERNO- 1 civetta«. ^ ((,|| Kino v V/ EXCELSIOR 1 . smrti», Stev ^ Paten‘fAl F l^0:u, tem hladnejša, sivkasta i 2zginjala iN konan° nad zahodom, tik nad mojo glavo, dovolj hj6, dno, ne tako, da bi šklepetali zobje, vendar *ePe> dvi3 ]X°' da sem me* r°ke 2n i’*1 tiščal globoko v Glob t ramena in cepetal z nogami po zemlji. 8 sivino ° °i,V dobn'- kjer sem dil, je zora obarvala zemljo seboj šotS1Vk!ne barve- Stopaje po cesti sem zagledal pred Zraven š°t malce svetlejše sive barve kakor zemlja. 50 °dsev°l°ra so.ža,-ele proge oranžno rdečega ognja, ki Iz kratk 3 ^ skoz* špranje stare, zarjavele železne peči. Potem CeV'...se ie vil siv dim, se vrtinčil visoko v zrak Pole V splahnel in izginil, bila dpifi sem zagledal mlado žensko — morda je v še mračnejšo noč. naroči 'čju *» sem se približal, sem opazil, da nosi v skrita je °Kn°ka’ dojenčka. Otroške glave ni bilo videti. Mati P°d toplim oprsnikom. Vratca n -6 bocb*a’ razpihovala ogenj, odpirala zarjavela 5esal> ne^ri' bolje vleklo. Medtem je otrok mirno *ako'ni k i ovirai mater pri delu, ta stvar pa prav ki so bilea^ 'jubkosti njenih lahkotnih, okretnih kretenj, izkušenost premišljene in so dokazovale gospodinjsko in Spug-S ' Plameni z drv so švigali skozi špranje v peči Bil a 1 na ®°tor tisoče kresnic. Injat inSem. prav blizu in zavonjal praženo slanino pa k' jih kruh, najbolj domače in najprijetnejše vonje, *n ^gnifk0^11 P°staial° svetleje. Približal sem se peči Xecjai roke. Ovila me je toplota pa sem vzdrhtel. ie stopi/ S°i n.enad°ma zavihrala vrata šotora in skoznje 8ila 0s, s, mla3Ši, za njim pa še starejši moški. Oba sta U1ecena Poznam. 'da8a. V n°V’ modr' obleki iz robatega bombažnega jj]aj.i *5aterih so se svetlikali medeninasti gumbi. °brit0 v, Je žmel črno, starejši pa sivo, že zdavnaj ne-ztJUni j?0; ^ Ho in las jima je kapljala voda. Celo Oba *n °braza sta se svetlikala od vodenih kapljic. dala na S!3 P°slala> skupaj zazehala in mimogrede pogle-*u m? SVeii° ožarjene robove gora. Skupaj sta se obrnila »Jutf a- ljubezniv beiai starejši. Ne bi mogel reči, da je bil »Jut- ^a tudi neprijazen ni bil. - 0,8 sem odvrnil. Voda°!* Je de'’al mlajši. !ta k n„a;na "Jonih licih se je počasi sušila. Pristopila "“Cl j- m si grela roke. iihe-!ka S« delal ki jii, j”1'11 ,e delala dalje, ne da bi dvignila pogled. Lasje, S° i> vis fadai sPela s črnim trakom, da ne bi silili v oči, zabo?rtk° vya!u, in med delom nihali sem ter tja. "jih no^e 0J Je položila pločevinaste krožnike in zraven Pločevina ter v'hce. Potem je iz masti vzela praženo Nalaskled°. gnjat pa je medtem cvrčala in pra-nie ve?'t* odprla zarjavela vratca peči in potegnila s°v pre ,lk štirikoten raženj, poln velikih in debelih ko- lž,° ie S** k °b°ko vdihnila. Mlajši: «Hm!». Starejši se je obrnil je i ?*02a pe®' zavonjalo po toplem prepečencu, sta oba "'eni jn «Si ,a"Ne vprašal: «Ne.» val?» To a^’ ,torei sedi.» g njee znamenje. Stopili smo k zaboju in počenili «Tu(jiaf.p0 zemlji. Mlajši me je vprašal: »Ne )> ' obiraš bombaž?« «Mi »j i ^ICupii6 am° dvanajst dni.» 6d peči n k Sta s' celo novi obleki!« je vzkliknila ženska Zerisi; 3 moza sta se smehljaje ozrla po oblekah. wene, a Pniožila na zaboj ponev s slanino in gnjatjo, nra2eno' - 'ke kose prepečenca, skodelico vrele masti s (b°k je "I"*-!0 in lonec kave pa še sama sedla k zaboju. M semSe vedno sesal z glavo pod toplim oprsnikom. kako je sesal, smo krožnike, oblili prepečenec z mastjo od si je napolnil usta, fiatih -................................ ... r'ag*° zvp-S,adkal> kavo. Starejši moški *SvetaC' 'n goltal. Zatem je dejal: ^Va n„ ,nebesa, kako je to dobro!« In takoj zatem Sv ! USta' : SI!anaist dni dobro jemo!« je rekel mlajši. spet n ° "aglo in hlastno jedli, znova polnili krožnike Sya namS iedli, dokler se nismo nasitili in ogreli. Vroča eibljo le skoraj oparila grla. Goščo smo zlivali na elico. njej je bil nekakšen rdeč- l znova nalivali skodelico, *ast ,J,oba se pr'dih' u-C 8 obarvala, Oba le delal videz, da je zrak še hladnejši. Stt,sla v °Za sta pogledala na vzhod in obraza sta jima pa- Zatem JU.trani' zarji. Vstala oba izliIa goščo iz svojih skodel in sku- «Iti Mlaj£2tlorava!>> je dejal starejši h žet1-' ^ de;ial: Posel» obirati bombaž, bi ti morda lahko poskr- sta;einaprei moram. Najlepša hvala za zajtrk.« «VeSeH! Je odmaljnil z roko: Su °ba stL° "aS je-8 ' Odšel ' odšla. Jutranja zarja je ožarila zrak na vzho- , .^o je l6?1 Po cesti. j, °Sov, i 0 vse. Kajpada bi lahko navedel še nekaj Pl' '>d° PriemU bi,° vse tako Prijet"0- Toda razen tega ' Sr°e v- u VSem tem ae nekai neizrečeno lepega in zato 'Pi. če pomislim na tisto jutro. JOHN STEINBECK /Jk — Ben, Jakec, si vidu? Kej sm reku jest? Videš, de ni nanka gvišno, če bo Hruščev res šou na Francosko. Mu nekej ni blo prou jen se je nečko naredu bolan. Sej znaš, de tu je stara škuža, de kadar kašnemi ne paša, se pej nardi bolan. — Znaš, tu je zatu, ke se ne morejo dent dakordo, kod bo špancirau Hruščev, kadar bo pršu u Francjo. Hruščev be tou jet tod, ma de Gol prave ne, tod. Ta be rad šou če, uni prave les. Jen taku — tira, mola — jemajo zdej u Parizi nekšni komisjoni strašno dosti dela, de be najdli tašne* kraje, ke be bli obem prou. — Ma jest ti rečem, de nanka tu ni za vervat. Jen de more bet od zad prou tisto, ke čejo francoski katoliki molt za dušo od Hruščeva. Jen uan tu neče, al pej se morbet boji. Jen tudi kolektivno vodstvo. Jen mene se prfina zdi, de so se mogli vre dent dakordo tudi za tu, zatu ke zadne dni se neč več ne sliše od teh moliteu za Hru-ščevo dušo. — Ma, nej bo ta reč taku al taku, eno je gvišno, de prou moremo prit do tega, de se ne bomo vojskavali več. Sej si slišou, kašne reči se godijo tam na Japonskem, kamer so vrgli leta tau-žentdevetstupetinštiridesetga amerikanci tisto atomsko bombo. De se dosti otrok rodi ses vse sorte difetami. Aden nima nusa, aden je slep, aden nima jetr, aden je šempjo. Ta zadna je, da se je rodila ana punca, ke ni jemela mo-žganou. Je jemela prazno glavo. Nutre je biu samo luft. — Ja, prou grozne reči. Se vlde, de tudi, če be pr ani taki vojski sez atom■ Jt bena atomska bomba, je vselih tolko ledi tudi brez možganou, ku tista nesrečna punca na Japonskem. — Ne, je difarenca: tle pr nas jemajo vsi možgane, samo jem ne fun-cjonirajo. — Ma nanka tašna difarenca. če jemaš možgane, ke te ne funejonirajo al pej de jeh nanka nimaš, je prouza-prou vselih. Vidi, denmo reč, kašnega hudiča so delali jen kej so vsega pisali skuzi ne znam kolko let od nekšne ope-racjone Koroneo. Jen so vlekli vmes partizane, jen Jugoslavjo jen penetra-cjone žlava, jen vsega zludja, Jen pole, kej je blo? Neč! Znaš kej če reč neč? Uni dan je tribunal reku, de ni vse vkep neč. Jen zdej pej se prašmo: al so tisti, ke so tolko napihavali, jemeli možgane, ke ne funejonirajo al pej so jemeli u glavi samo luft? — Ja, ja, je vselih. Jest rečem, de more bet forte dosti lufta tudi u glavah tisteh, ke komendirajo ukuli fil-mou. Zdej ga lomejo nekšni ministri ses tistem komešjonam od filma u Benetkah. Se jem je zdeu tisti komešjon preveč pameten jen premalo pobožen jen zatu so denili gor anga predsednika, ke je dozdej zmiri samo šimfou priti tistmi komešjoni. Jen ga ani prfina zagovarjajo, de zdej bo uan delau glih taku, ku uni od prej, ke ga je glih uan tolko šimfau, de slabo dela. Se vide, de se gre samo za korita, jen de jem je neč mari. kaku se prouza-prou dela. — Ja, vidi, denmo reč, kej so vsega pisali od Dolce vita? Jen tisti film nanka ni vreden tolko besed. Od Štorje od ane monige pej ni blo nobene be- skemi bombami ostali živi, nas bo vse- sede. Jen je tisti film taku proti veri, lih konc, zatu ke naši otroci bojo same spake. An amerikanski šjenejato je prfina reku, de tudi od sameh eksperi-metou se bo rodilo na celem sveti kej jest znam kolko taužent frderbaneh otrok. — Samo, znaš kej se mene zdi čudno? De tle pr nas, ke ni padla še no- taku na fino, ku nobeden. Ma cenzura, ke je šempjasta, jen ke glih narbol ahta, de ne be blo kej proti veri, je pestila tisti film pr miri. — Bodmo kontenti, de je cenzura tašna! Taku vsaj lahko kej videmo. če be bla bol furbasta, be blo pej rgs slabo. Ker se bližamo pravi pomladi Kako si bomo negovale suho ali mastno polt Proti pomladi gremo, torej proti času, ko je vsa priroda lepša, bolj prijazna, bolj vesela. Človek pa se ne more vključiti v to ozračje, če čuti na sebi, da nekaj ni prav. Obraz n. pr. je nekakšno ogledalo človeka. Z obrazom pa imamo pogosto težave. Nekdo ima polt premastno, drugi presuho, skratka vedno kaj, da postane naše «ogledalo» motno. Posebno je to možno sedaj, ker smo si v zimskih mesecih privoščile nekoliko močnejšo hrano, ki se nujno odraža tudi na naši koži, na naši polti. Da bi se pravo-vočasno pripravile s te plati na pomlad, bomo najprej opravile pomladansko kuro s tem, da bomo jemale ustrezne čaje in si privoščile čim-več zelenjave in svežega sadja. Toda to ne bo zaleglo proti dvema skrajnostima, ki mučijo večino žensk, in sicer proti premastni in presuhi koži. Najprej spregovorimo o mastni koži. Ta se odraža posebno v mastni koži na nosu in na bradi, proti čemur si pomagamo s pudrom. Toda to je le prikrivanje neprijetne maščobe, kajti premastno kožo moramo le zdraviti in zdravimo jo s tem, da jo pogosteje, v nekaterih izrednih primerih celo po večkrat na dan umijemo z obilnim milom, alkoholom in boraksom Na mastni koži so pogosti tudi zajedalci, one neprijetne temne pike. Te, po pravilu, sme odstranjevati le kozmetik kajti pri iztiskanju zajedalcev lahko povzročimo vnetja, ki llllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllltllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIflinilllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIlUAl Nesluteni gospodarski razvoj onstran Urala Jezovi in umet spreminjajo lice Sibirije Sistem elektrarn na Leni bo dajal več električne energije, kot vse elektrarne SZ skupaj - Področje Bajkalskega jezera - en sam ogromen industrijski bazen V teh dneh kroži po zahodnih prestolnicah sovjetski dokumentarni film, ki prikazuje evropskim gledalcem o-gromna dela, ki so v teku v Sovjetski zvezi in ki bodo popolnoma spremenila tisočletno podobo razsežne Sibirije od Urala do Kamčatke. Z ustvaritvijo Dravega morja, ki se bo imenovalo Bratsk, z zgraditvijo ogromnih jezov in z regulacijo toka številnih ve-lerek, se bo v tej ogromni deželi razvila velikanska hi-uroelektrična industrija. V zahodni Sibiriji je med novimi gradnjami vsekakor na prvem mestu nastajanje «Ob-skega morja«. Gre za ogromen 300 km dolgi in 22 km široki umetni bazen, katerega zapira na eni strani 3 km dolgi jez. Na njem so že zgradili električno centralo, ki je opremljena z rotacijskimi turbinami s premerom 8 metrov. 24 m pod vodno gladino tega umetnega jezera so v osrčju centrale zapornice, ki omogočajo prehod 4400 kubičnih metrov vode na sekundo. Spomladi, ko dotekajo v bazen, zaradi visokega vodnega sta- lit teleuis i N kai Rad>'o Trst Četrtek, 17. niiirca lOttO I-3o 7U^W irst A Slasba in ko-l2.io vl°bli °d vsepo- 12.55 vsako8ar ne Orke-t* svc'u kulture; »kestf BaXl": 13 30 ChJ.'Jerije '8.00 Orožen: «a' 18.iq o^ ncev in Asir-hievi^sderi'.Hbranlstka Andrei- tl 'z Snan^°ne: ‘8.« Od-ta bj: 2o£1anile; 19.30 Pestra bi; ^lofljie ,?Port: 30.30 Sta-Mj,.1.00 p , sodobni izved-rjk»' klihalie: «Tomaž Sa-mS'Oni °rkeSter TF' 17.30 Pe- e p. v. Pert -asiu1' lluhi Edith Bruck: C!111 jazz« L tako?»; 22.55 no( • 23.30 Glasba za Trst S' j>diia 12 40 Do- •5.40 1;45 Tar tl, K°t J“ke VifJu Pfia*'- ^nl.ieve skluriK*' *nco • o,ijeve skladbe; Husso pri kla- P Koper ?uLKL; 715 Glasba *^a ’ 11.30 V1-«0 OtroSkl JNas, r,usevinah ^eeihoven-Liszt N,. žar,a,);ab *le°»; n « 13.40 J00 Glasba po Va tai Kmet- "".v.-V; jJasi..Slra asb,5l|'auši>vih' sadjarstvo«; a*i^ rvs Valuki- i a ru\ kie boo-vt ; 15 20 Ual' *.3o b; l6.o£ Bk,e; l5-40 Pre-1 '5q Most« Ka ,ml pesmi; Ni .0 la GrabelSka; S n/ Ano/,f'a/mke»; 17.00 Ni ; 17.30 N”"' Masetti-N01 Ma.v. Perne skladbe, N? N *:1 „ dd.; 18 00 ■ ' Zabavne me- en°s RI, 22.15 valčki; 14.00 Ritmi z orkestrom May; 22.35 Glasba za lahko noč, Nacionalni program 11.00 Radijska Soia; 11.35 Glasbeno življenje v Ameriki; 12.10 Vrtiljak motivov, pojo Arigliano, Celentano, Torielli; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16 0° «Zveplenke» — program za otroke; 16,30 Vtisi iz Franclje; 16.45 Predhodniki a-stronavtlke; 17.40 Zanimivosti od vsepovsod; 18.30 P. Pasqui-ni: »Kako žive živali«; A. Chia-ri: «Manzonijeva dela«; 19.00 Kmečki tednik; 19.30 O kinematografu; 21.00 «Irls»: Pietra Mascagnija; //. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 Izberite si pesem ljubezni; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30 Sest glasov in osem Instrumentov; 13.45 »Severnica« — moda- 14.45 Pesmi dneva, pojo Danell, Furlani, Pane Itd.; 16.00 Ital. lujdske popevke; 16.20 Fantazija motivov, pojO Allorl, Bozzetti, Latllla; 17.30 Koncert operne glasbe; 18.35 PleSIte z nami; 20.30 »Arci-dlapason«; 21.45 Jazzovska glasba; 22.00 Parada pomladi — glasbeni variete. III. program 17.00 Vivaldijevi koncerti; 18.00 Pregled: »Gledališče«; 18.30 Kodaly in Kabalevski; 19.00 Plazma 1n njegova uporaba; 19.15 Družba In slovstvo srednjega veka; 20.00 Vsa-kovečemi koncert: Telemann, Mozart, Serepnln; 22.25 Glasbe G. Faurea; 23.00 Prejeli smo; 23.15 NemSka povojna poezija; 23.30 Brahms: Kvar- tet. Slovenija 8.05 Zvoki z Dunaja; 8.30 Orkestralne operne točke; 8.55 Radijska šola; 9.25 Ljubljanski oktet; 9.45 Melodije za kitaro; 10.10 Od tu In tam; 11.00 Pri jugoslovanskih skladateljih; 12.00 Partizanske pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Revijska pevka Dalida; 12.40 Pihalni orkester JLA; 13.30 Operetni zvoki; 13.50 Iz Dvorakove Rusalke; 14.20 Sjaort in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Med komornimi deli Mozarta; 16.30 Popevke se vrstijo; 17.10 Slovenski pesmi; 17.30 Plesne melodije; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike; 18.45 Radijska univerza; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45 Z godalnim ansamblom; 21.00 Novi prevodi iz Lermontova; 21.40 Komorni intermezzo: 21.15 Po svetu jazza. 23.10 Nočni koncert. Ital. televizija 13.00 TV-šola: znanstvena o-pažanja, matematika itd.; 17.00 TV za mladino; «Naš mali svet«; 18.30 TV-dnevnik; 18.45 Stari in novi šport; 19.00 Tečaj angleščine; 19.30 Glasbeni variete; 20.00 Oddaja za kmete; 20.30 TV-dnevnik; 21.00 »Campanile sera«; 22.10 Današnja mladina Jug. televizija Ljubljana 20.00 :Pokoži kaj znaš«, prenos javne oddaje iz dvorane Slov. filharmonije. nja rek, ogromne količine voda, regulirajo vnaprej določeni vodni nivo z odvajanjem vode skozi varnostne odprtine. Ta električna centrala ima s svojo gigantsko razsežnostjo prvenstveno vlogo pri gospodarskem razvoju zahodne Sibirije in energijo, ki jo že proizvaja, dovajajo celo do bazena Kuzneck in do altajskega področia. Vzhodna Sibirija je na svetu najbogatejše področje »belega in črnega premoga«, ki pa je doslej bilo izkoriščano le v minimalni meri. Toda že v nekaj letih bodo velikanski veletoki Amur, Lena in Angara prepreženi z gigantskimi električnimi centralami in ogromne rezerve vodne energije bodo začele služiti človeku Bajkalsko jezero, ki ima več vode kot Baltsko morje in v katero se izliva več kot 300 rek, ima glavno dovodno žilo v veletoku Angari, katerega vodno stanje je skozi vse leto enako. Na tem veletoku bodo zgradili vrsto central, ki bodo lahko delovale s polnim ritmom več kot 7000 ur na leto in ki bodo dajale najcenejšo električno energijo v Sovjetski zvezi. Stala bo namreč samo 0,6 kopejke za kilovat, kar odgovarja komaj 2.6 lire. Prva od teh central deluje že °d 1. 1956 v bližini Irkutska, kjer je 2 km dolgi jez na Angari dvignil vodni nivo jezera za meter in pol. Druga centrala, na katero so v SZ še posebno ponosni, pa je bila zgrajena v Bratsku, kjer je vodovje Angare ustvarilo u-metni bazen z razsežnostjo 5300 kvadratnih kilometrov. Centralo, ki jo bodo zgradili na reki Jenisej pri Kras-nodaru, bo hranilo umetno jezero s 100 milijardami kubičnih metrov vode. Vse te že zgrajene centrale in pa one, ki jih bodo še zgradili, bodo omogočile na bajkalskem področju razvoj velikih industrijskih kompleksov za pridelovanje aluminija in železnih rud, že zdaj pa rastejo ob njih kot gobe po dežju številna nova mesta. Vzhodno Sibirijo, ki je še pred 50 leti veljala za zaledenelo in puščavsko področje, je v resnici narava bogato obdarovala Poleg petrolejskih polj in kar na površini dostopnih ležišč premoga, so tu še bogati železni rudniki vseh vrst rudnin ter polja naravnih plinov, ki zagotavljajo praktično neomejen energetski vir in z njim seveda tudi razvoj industrije. Posebno u-godne so perspektive za razvoj metalurške industrije in tudi za industrijo sintetičnih substanc, ki se pridobivajo kot stranski produkti petroleja in lesa: sintetične gume, plastičnih mas, gradbenega materiala, umetnih vlaken, barv in zdravil. V okviru programa gradnje hidroelektričnih central bodo regulirali tudi tok veletoka Lene, ki je pri Irkutsku širok 8 km in ki izliva v Severni ocean vsako leto 600 milijard kubičnih metrov vode. Ker pa Lena nima skozi vse leto enakega vodnega stanja (spomladi je njena struga — enako kot vse njeno porečje — polna, poleti pa suha) je predvidena zgraditev ogromnih vodnih rezerv v zgornjem toku raznih njenih dotokov. Ko bo ta program uresničen, bo področje Irkutska proizvajalo več elektiične energije kot vse ostale centrale Sovjetske zveze skupaj. Bajkalsko jezero s svojimi smaragdno zelenimi vodami, katero obdaja na vzhodni strani tudi do 3000 m visoko gorovje, leži na ozemlju Bur-jatsko mongolske republike. Za tamkajšnje prebivalce je to jezero «sveto». Njegova površina je večja od površine Belgije, največja globina pa dosega 1740 m. Po stari legendi naj bi bil na njegovih bregovih skrit zaklad, ki ga čuvajo zlate kače in katerega ne more najti noben smrtnik. Rusi pa pravijo: «Res obstaja zaklad Bajkalskega jezera, ki pa je skrit v podzemlju vse pokrajine. Ta zaklad so ležišča zlata, železa, svinca, kobalta, mangana, premoga dragocenih kamnov in redkih kovin.« Z novimi deli na reki Angari, katere energetski potencial je večji kot potencial Volge, Kame, Dona in Dnjepra skupaj, se vse področje Bajkalskega jezera usmerja v industrijski razvoj neslutenih razsežnosti. Na doslej zapuščenih poljanah rastejo vsakovrstne tovarne in nova mesta, ki se širijo skoraj iz dneva v dan prav tako kot stara Ulan-Ude, glavno mesto Bur-jatsko - mongolske republike, Gorodok, Kiahta, Irkutsk in še bolj na severu Angarsk, ki je nastal šele pred sedmimi leti in ki preseneti obiskovalca s svojimi belimi in modernimi zgradbami v srcu Sibirije. Za regulacijski razvoj Irkutska, pravega modernega mesta z javnimi uradi, klubi, širokimi cestami, plavalnimi bazeni, kemičnim inštitutom in Domom tehnike, zgradbami, ki so nastale ob novih cestah, ki niti še nimajo svojih imen, skrbi žena — arhitekt Zoia Strelcova. WILLY GUNSET puščajo za seboj brazgotine. Mastne kreme za noč take ženske ne smejo uporabljati, ker je njih koža že itak premastna, le na bolj občutljivih mestih okoli oči in ob kotih ust si smejo take ženske vtreti nekaj vitaminske polmastne kreme za noč. 2enska, ki da veliko na lepo polt, si lahko pomaga tudi z lepotilno masko, ki jo napravimo iz jajčnega beljaka. Beljak stoičemo v trd sneg, nato mu dodamo še sok, pol limone in s tem si namažemo obraz. Vsako preveč mastno kožo moramo vsaj enkrat na dan umiti z žveplenim medicinskim milom m v vodi naj bo od 3 do 5 odstotka žvepla. Kot podlaga za puder Pa naj služi le suha krema Nasprotje mastni koži Je, seveda, suha koža. To opazimo takoj, ko nas po umivanju, tudi brez mila, koža veže. Pogosto se pojavlja na taki koži lišaj, včasih celo rdeče lise. V mladih letih naj nas to ne skrbi, toda taka koža je nevarna, ker se kmalu ustvarijo neprijetne gube, zato naj si dekleta že od 15. do 20. leta začno zdraviti suho polt. Najprimernejša je za to dobo nepremastna vitaminska krema, ki more služiti vse do 30. leta starosti, ko moramo to kremo zamenjati z bolj mastno vitaminsko kremo z morebitnim dodatkom hormonov. Takšno kremo si vtremo v kožo zvečer in io pustimo na obrazu čez noč. Vtiranje kreme v kožo napravimo s krepkim masiranjem kože obraza in vratu. Za suho kožo velja, da smemo milo uporabljati le poredkoma in e tedaj se priporoča le zato blago otroško milo. V nasprotju z ženskami, ki imajo mastno kožo, si morejo ženske, ki imajo suho kožo in ki veliko dajo na svojo polt, pomagati z masko, ki bo suhi koži nadoknadila pomanjkljivo tolščo in ji data potrebno elastičnost in svežost. Osnova take maske so jajčni rumenjak, oljčno olje, parafinsko olje. Tem lahko dodamo še kako kapljico alkohola. Masko, debel sloj olja ali jajčnega rumenjaka, pustimo na obrazu do 20 minut, nakar jo z vato odstranimo. Za masko nam lahko služi v tem primeru tudi , smetana ali celo itief, ki suho polt močno osvežita. Samo ob sebi se razume, da ženska s suho poltjo ne sme uporabljat! alkoholnih lepotilnih preparatov, pač pa naj namesto teh uporablja parafinske, vsekakor mastne preparate. Kaj pa tako imenovana nevtralna polt? Tako srečnih žensk je zelo malo. In vendar je to idealna polt,, ki ni občutljiva niti za mastne, niti za suhe kreme niti za veter ali za spremembo temperature. Nevtralna polt se zadovoljuje z dobrim milom in pol-mastno kremo. Toda tudi one srečne ženske, ki imajo idealno, nevtraliRi polt, morajo nanjo paziti in si od časa do časa v polt vmasirati nekaj kreme, da bi si s tem pospešile cirkulacijo krvi, saj je kri glavna hrana polti. Imamo še mešano polt, to je ono, ki je ponekod mastna, ponekod suha. Seveda so najbolj mastna področja okoli nosa in na bradi. Celo pa je lahko suho. Takšno polt je težko držati v redu. Težko je negovati del obraza, ki je preveč suh z mastnimi kremami, del obraza pa s suhimi kremami, ker je preveč masten. Zenska pa, ki hoče biti lepa ali vsaj mladostna in sveža, bo našla dovolj časa tudi za to bolj komplicirano nego obraza. Ženskam, ki ;majo na obrazu mastna in suha «področja» hkrati, bomo na uho zaupali, da so v pretežni večini dokaj »komplicirane« duše. Ob tem bi mogli spregovoriti še o tistih, ki imajo na obrazu preveč očitne dlake. Kemična kozmetika pozna vrsto sredstev za odstranjevanje odvisnih dlak. Vsa ta sredstva pa delujejo le z vrha, to se pravi, da uničujejo dlako, ne pa njeno korenino, iz katere dlaka ponovno zraste. Znane so na primer spojine žvepla, kalcija in barija, ki zatrejo beljakovino dlake. Ne bomo navajali ustreznih receptov, ker so take metode depilacije lahko tudi nevarne. Posebno za oči. Hranljiva vrednost banane Banana je sicer nekoliko drago sadje, vendar ima vrsto prednosti pred drugim sadjem, ker vsebuje sorazmerno mnogo mineralnih snovi in vitaminov, hkrati pa je lahko prebavljiva, tako da jo organizem prebavi že v manj kot eni uri. Zaradi tega je banana kot nalašč za otroke, za starejše ljudi ali, kot dodatek, k dietetni hrani ljudi, katerih želodec ni v najboljšem zdravstvenem stanju. S prehrambeno-fiziološkega stališča ima banana veliko hranljivih snovi in vitaminov. V 100 gramih sveže banane je 76 3 vode, 20 g ogljikovih hidratov, 6.65 g sadne kisline, 350 enot vitamina A, 0,7 mg vitamina B-l in B-2 ter 32 mg vitamina C. Kalorična vrednost 100 g banane znaša 90 kalorij. Pomanjkljivost banane je v tem, da dolgo ne traja. Banane, ki jih kupimo pri sadjarju ali na trgu, imajo, žal, veliko napako. V daljnih deželah, kjer jih trgajo, predvsem v Hondurasu, Braziliji, Kolumbiji, v Afriki in na Kanarskih otokih, jih potrgajo še povsem zelene in jih v hladilnikih pripeljejo do tržišča. In tu šele banana dozori, le da ne more v takih razmerah dozoreti tako, kot bi sicer dozorela pod vročim soncem njene domovine, kjer je banana veliko boljša, okusnej. ša in več zaleže, kot banana, ki jo kupimo pri nas. m Tržaški. pevec Teddy Reno v avstrijskem filmu »Traumre-vie». Ob njem Waltraut Haas, ki se je v «tujca» Tonia do ušes zaljubila, toda le v filmu. Ogromni in visoki ki terjajo že malo klobuki poguma Klobuk je tisti del ženske garderobe, ki uživa pri moških najmanj simpatij. Ženskam so, nasprotno, klobuki zelo všeč ter si jih, če le morejo, rade kupijo, pa čeprav vedo, da bodo naletele na stroge kritike s strani mož, oziroma zaročencev. Ce smo kot ženske antipatijo moških do klobukov BREZ BESED vedno grajale, ali je pa vsaj nismo mogle razumeti. smo sedaj primorane, spričo nove mode klobukov, to naše stališče na žalost spremeniti. Ce se nam bodo odslej naprej možje posmehovali ter kritizirali naše klobuke, jim bomo lahko samo pritrdile. Letošnji klobuki so namreč res takšni, da si jih bodo lahko privoščile res samo «pogumne» in ekscentrične ženske. In vendar nas modni ustvarjalci opozarjajo, da je klobuk za pomlad, p a tudi za poletje obvezen. Pri tem nam seveda ponujajo svoje najnovejše kreacije in modele, ki jih lahko vidimo že v izložbah, še bolj pa v raznih modnih revijah. Eden takšnih klobukov je na primer strašno visok slamnik, s še bolj visoko konico, ki si ga mora ženska povezniti čisto na oči, Kot bi to ne zadostovalo, je okrog slamnika zvezana še velika svilena pentlja, katere krajci lahko visijo zadaj, ali pa ob straneh. Drugi klobuk ima obliko velike slamnate torbice (in res se k takšnemu klobuku nosi tudi prav enaka torbica), tretji zopet ima obliko velike gobe, Dopisniki raznih modnih časopisov vedo povedati da so imeli klobuki visokih oblik največ uspeha na vseh dosedanjih revijah, to pa zaradi tega, ker nosijo ženske pretežno visoke pričeske, ki zahtevajo tudi tem primerno obliko klobukov. To bo verjetno do neke me- re držalo — toda klobuki, ki smo jih zasledile v raznih modnih revijah, močno presegajo višino tudi najvišjih pričesk. Znano je, da je ženska pripravljena na marsikatero žrtev, če gre za vprašanje njene lepote. Bodo torej ženske klonile tudi sedanji modi in si privoščile »lep« spomladanski. ali poletni klobuček? Druga novost letošnje pomladanske mode so čevlji s konico v obliki vejice, ali pa z navzgor obrnjeno konico (kot pri opankah ali turških sandalih). Razen tega so v modi čevlji z ozkimi petami, ki se pa na koncu bolj ali manj razširijo. Čevlji s štirioglato konico ki so bili še lani zelo v modi, so svoje že opravil> — štirioglata konica je dovoljena le pri strogo športnih čevljih. Zopet druga modna novost so velike svilene rute, kt jih bomo nosile tako spomladi kot poleti, z velikimi živopisanimi vzorci. Več barv bo, bolj bo ruta lepa m moderna. Nikar ne pozabimo na ogrlice, ki zavzemajo tudi v letošnji spomladanski garderobi važno mesto. Moda nežnih in diskretnih ogrlic, z majhnimi kamni, je že davno za nami — na njeno mesto si prišle ogrlice, ki prav lahko nadomeščajo ovratnik ter izpopolnijo še tako zahteven izrez. Seveda morajo biti te ogrlice čimbolj pisanih barv, lahko so pa tudi enobarvne. Nekaj modnih muh za letošnjo pomlad HOROSKOP A DANES. OVEN (od 21.’. do 20.4.): Nepričakovan zaslužek ali pa boste ponovno prišli do denarja, ki ste ga bili posodili. BIK (od 21.4. do 20.5.): Dobro razmerje in mir. Toliko glede družinskih in čustvenih razmer. DVOJČKA (od 21.5. ao 22. 6.): Ce se s poslovnim kolegom sprete, razčistite račune takoj, da vas ne bo pozneje mučila kaka stara obveznost. RAK (od 23.6. do 22.7.): O-tresite se ljubosumja in bodite zmerni v svojiih zahtevah, kajti le tako bo šel dan mimo mirno. Pazite na zdravje. LEV (od 23.7. do 22.8.): Na novo poznane ljudi boste pripravili do sodelovanja in zdi se, da bo prav. DEVICA (od 23.8. do 22.9.)j Zanesite se bolj na svoje izkušnje in svoj -način dela, ne pa na dvomljive nasvete vašega okolja TEHTNICA jod 23.9. do 23. 10.): Preveč ste popustili, da bi si smeli privoščiti toliko miru. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.): Več previdnosti bo ter-jala naloga, ki ste jo prevzeli, saj ji sami ne boste povsem kos Nervoza. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.); Uspehi tekmecev vas bodo navedli na pospešen tempo dela, pri čemer bi vam znalo spodleteti. KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.); Vztrajno in pogumno naprej, kajti vaša pobuda je odlična. Skušajte rešiti majhen nesporazum. VODNAR (od 1.1. do 19.2.): Za vsako malenkost se boste razjezili, kar bo nujno vplivalo na uspeh dela RIBI (od 20.2. do 20.3.): Brez tveganja ne boste prišli nikamor. Svetovali vam bodo nekaj, kar ni primerno vašemu značaju. Predlog odklonite. Jutri • v KINU FENICE • Jutri D1N0 OE LAURENTIIS lol/ANKA in dru Silvana MANGANO JeanneMOREAU Carla GRAVINA Vera MILES Barbara BEL GEOOES Van HEELIN (v viogi Velka) ■ Richord BAisiH ART • St fivc FORREST • germi • goaroino • valu • nicoi* odo piho (E4 bo^h • režija Martin RITT Obširna diskusija v tržaškem občinskem svetu o delih, vključenih v gospodarski načrt 1960-61 V dvorani krožka Rinaldi V petek pričetek kongresa Nove delavske zbornice - ClGl Svetovalci levice so ugotovili, da načrt ne vključuje vseh nujno potrebnih del - Zavlačevanja pri izvrševanju -Zagotovilo odbornika, da bodo usposobili cesto vLonjer za prevoz z avtobusi Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so o delih, vključenih v gospodarski načrt za finančno leto 1860-61 poleg tov. dr. Dekleve govorili še drugi svetovalci. Svetovalec RPI Franc Gombač je zahteval nekaj pojasnil v zvezi z nekimi postavkami in poudaril zlasti zahtevo po večjem nakazilu za podeželske ceste. Omenil je tudi druge potrebe podeželja in nujnost boljšega vzdrževanja nekaterih starih šol v me. stu in okolici. Dejal je tudi, da bi morali asfaltirati cestišče na nabrežju med cvetličnimi gredicami in morjem. Izrekel se je tudi proti združitvi občinskih kopališč. Inž, Atto Braun (KPI) je v zvezi s postavko 100 milijonov lir za gradnjo novega poslopja industrijske šole «A. Volta« dejal, da ni znano, kdo je pripravil osnutek, ki predvideva določeno število učilnic in delavnic. Potrebno bi bilo, da bi se pripravil načrt za novo šolo v sodelovanju s šolskimi oblastmi in učnim osebjem, da ne bi bilo že polno pomanjkljivosti, komaj bo šola zgrajena. Projektanti se namreč pri grad-, nji šol držijo predpisov, ki so stari že 25 let, kar je spričo naglega napredka že zelo dolga doba. Zgraditi je treba zato takšno šolo, ki bo moderna vsaj 25 let in ki bo funkcionalna. Dr. Agneletto je dejal, da je zadovoljen s seznamom javnih del, da pa bi želel, da bi vnesli vanj tudi gradnjo otroškega vrtca v Bazovici ter gradnjo kopališč v Lonjerju, Bazovici in Trebčah. Dr. Pincherle (PSI) je dejal, da je socialistična skupina že v preteklih letih v razpravljanju o proračunih, o seznamih javnih del gospodarskega načrta in med vprašanji večkrat poudarila, da niso nikoli vnesli nobenega izdatka za ljudska prenočišča. Socialistični svetovalci so zaman opozarjali občinski odbor na to žalostno zadevo. Morda izvira brezbrižnost občinske uprave do tega vprašanja iz tega, da ni odbornikom znano, kako trdo je življenje ljudi, ki iščejo zavetišča, kjer lahko samo prenočijo in jih zjutraj zapodijo na cesto, pa naj dežuje, sneži ali peče son. ce. Zaradi tega se morajo ves dan potepati po mestu in se vrniti v zavetišče šele zvečer. Tako namreč predpisujejo sedanja nečloveška pra- vila, po drugi strani pa ne razpolaga nobeno ljudsko prenočišče z dnevnimi sobami. Dr. Pincherle je dejal, da ponovno opozarja občinsko u-pravo na to sramotno stanje ter da se mora za to zavzeti ves občinski svet, ki se mora zavedati dolžnosti mesta do teh njegovih najbolj zapuščenih sinov. Zatem je svetovalec v imenu PSI predložil, naj se v seznam javnih del gospodarskega načrta za leto 1960-1961 vključi prvo nakazilo 50 milijonov lir med prve postavke, tako da se bodo lahko izboljšala ljudska zavetišča in prenočišča ter se opremila z dnevnimi sobami za goste. Liberalec Morpurgo je dejal, da se v glavnem strinja s seznamom javnih del, toda pri tem je poudaril, da je la-nj vladni generalni komisariat nakazal komaj dobro četrtino zahtevane vsote in da bo zato treba čakati vsaj tri ali štiri leta, da pridejo vsa dela, ki so predvidena (za tri milijarde in 299 milijonov lir) v seznamu za finančno leto 1960-1961 na vrsto. Pri tem je odbornik za javna dela Gep-pi pripomnil, da so v tem seznamu vsa dela, ki so bila že v prejšnjih in ki niso bila o-dobrena, kar pa ni popolnoma točno, kot smo videli iz govora dr. Dekleve. Tudi prof. Dulci (FSDI) je omenil zavlačevanje del in o-gromno razliko med zahtevami in nakazanimi vsotami. PTi tem je uporabil naslov Pirandellove komedije «Ma non č una cosa seria«. Oirje-nil je tudi, da morajo imeti nekatera dela v seznamu prednost pred drugimi. Tudi on je kritiziral dejstvo, da ni v seznamu teh del gradnja tovarne za prebiranje in predelovanje smeti. V razpira vi o resoluciji KPI, PSI in NSZ o gospodarskem položaju in sestavi široke delegacije, ki naj bi šla v Rim zahtevat organičen gospodarski načrt za Trst, je spregovorili liberalec odv. Morpurgo. Dejal je, da se sicer ne strinja v celoti niti z resolucijo levice niti z nasprotno resolucijo demokristjanov, republikancev in socialdemokratov, da pa odobrava nekatere točke. Predvsem pa nasprotuje avtonomni deželi. Kar se tiče resolucije levice, je dejal, da predlaga tudi preširoko zastopstvo v delegaciji. Poudaril pa je, da je treba sestaviti delegacijo, v kate- ri bodo zastopane vse stranke in skupine v občinskem svetu in ne, kot predlagajo omenjene tri vladajoče stranke, da bi prepustili zastopstvo tržaških interesov samo županu. V tem primeru je torej liberalec Morpurgo zastopal vendarle pravičnejše stališče kot demokristjani, republikanci in liberalci. Občinski svet je odobril tudi dva upravna sklepa. Prvi se je tikal dobave goriva občinskemu avtoparku in namestitve treh črpalk z zbiralniki za skupno 39.600.000 lir. Ker je dala najbolj ugodno ponudbo «Aquila», so dodelili dobavo njej. Drug sklep se je tikal neke formalnosti v zvezi s filobusno progo Trst-Milje. Med vprašanji je odbornik Geppi odgovoril svetovalcema dr. Deklevi in Tonelu glede zahteve po vzpostavitvi avtobusne proge v Lonjer. Zagotovil je, da bo občinski urad javnih del čimprej poskrbel za okrepitev opornih zidov ob cesti, tako da bodo lahko vozila pa njej tudi vozila do 90 stotov teže, to je veliki avtobusi. Med vprašanji se je tudi zvedelo, da nameravata občinska uprava in avtonomna turistična ustanova na pobudo kapucinov postaviti na stopnišču na «Montuci» kip sv. Frančiška, delo kiparja Ma-scherinija. Neki svetovalec je pripomnil, da bi morali raje najprej poskrbeti, da bi iz tamkajšnjih vodnjakov zopet curljala voda. Odbornik Ga-sparo je odgovoril na neko prejšnje vprašanje dr. Pin-cherleja in povedal, da upravlja ECA tri ljudska zavetišča s 700 posteljami in da razpolaga v ljudskih prenočiščih s 405 posteljami. Ogrevalnice pa upravlja družba sv. Vincencija iz Paole. Dr. Pincherle je dejal, da ni zadovoljen z odgovorom. Svetovalec Mo-relli je v svojem vprašanju dejal, da bi morali tudi svetovalce seznaniti z načrtom o modernizaciji prevoznih sredstev Acegata. Odbornik inž. Visintin je odgovoril svetovalcu Muslinu (KPI) glede preureditve postajališč filobusov št. 1. in 19 in avtobusa št. 30 na trgu pred postajo. Muslin je namreč predlagal, naj bi se vozila zopet ustavljala tudi pred avtobusno postajo. Visintin pa je dejal, da je občinska komisija za mestni promet predlagala ukinitev tega postajališča, ker je močno oviralo promet ter da je novo postajališče komaj kakih 60 korakov od prejšnjega. Da bi olajšali tam prehod in da ne bi bili pešci pri prečkanju ceste v nevarnosti, so popleskali dva prehoda z ze-brastimi črtami.... Vprašanje pa je, koliko lahko pešci tem črtam oziroma avtomobilistom in motociklistom zaupajo. Prof. Dulci je omenil dodeljevanje stanovanj v hišah, zgrajenih na podlagi zakona 640 za odpravo ne-zdravnih stanovanj oziroma brlogov. Dejal je, da na srečo pri nas takih brlogov in kavern ni kot na Jugu, je pa mnogo nezdravih stanovanj in hiš, ki niso več varne in jih je treba zato izprazniti. Za te stanovalce mora potem skrbeti občina in je samo lani potrošila 70 milijonov v ta namen. V Ricmanjih bodo za Jožefovo odprte štiri osmice. Ponekod so že izobešene «fraske», ki bodo služile izletnikom za kažipot v osmico Trajal bo tri dni in se ga bo udeležilo 260 delegatov V petek ob 18. uri se v veliki dvorani krožka Rinaldi v Ljudskem domu v Ul. Madon-nina 19 prične drugi kongres Nove delavske zbornice CGIL, ki se ga bo udeležilo 260 delegatov vseh strokovnih zvez. Osrednje vodstvo CGIL bo za. stopal Renzo Ciardini, glavni tajnik FIOM in član izvršnega odbora CGIL. Po običajnih formalnostih bo glavni tajnik Nove delavske zbornice Tominez podal obširno poročilo o delovanju DZ od zadnjega kongresa. V soboto dopoldne se bo pričela diskusija o poročilu, popoldne bodo nadaljevale delo samo komisije. V nedeljo dopoldne se bo nadaljevala diskusija, izvolili bodo delegate za kongres CGIL in novo vodstvo. Takrat bo tudi spregovoril R. Ciardini. Včeraj se je zadnjič sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice, ki je razpravljal o zadnjih podrobnostih kongresa. Medtem pa se nadaljujejo še zadnje kongresne skupščine strok. V torek so se sestali v Ul. Pondares 8 tiskarski delavci in delavci oblačilne stroke, razpravljali o svojem položaju, izvolili so novi vodstvi in delegate za kon- no zlomila levo nogo. greš DZ CGIL. Prvi kongres Nove delavske zbornice je bil novembra meseca 1957 in od takrat je opravila sindikalna organizacija zelo koristno delo, čeprav se je morala boriti z velikimi težkočami. Pri tem se ni omejevala le na mezdno in normativno področje delavstva in uradnikov, marveč se je močno potegovala tudi za splošno izboljšanje tržaškega gospodarstva, za obnovitev industrije, za okrepitev prometa v pristanišču, za dodelitev novih pomorskih prog itd. Nova delavska zbornica se je v tem času tudi organizacijsko okrepila. Tako so se med drugim ustanovile občinske ali okrajne delavske zbor. nice v Dolini, Miljah, Lonjerju, Podlonjerju, na Opčinah in v Križu. Na novo so ustanovili tudi Zvezo uslužbencev zdravilišč, v katero so pristopili uslužbenci zdravilišča tbc nad Trstenikom. «»—— Nevarna padca V kuhinji je včeraj nerodno padla 79-letna Marija Fur-lanič por. Valenti iz Ul. Co-stalunga 793, ki si je verjet- niniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitnimiiiiiiilliiiiiitlitilllililiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinfliiiiiilllfiiiitiiiniillillliifiiiiiHiiiiiiiiiiiiintuiiiiiiiiiillilllliiliiliiilliiiililiiilltillllllltlllliiiuuiiiiillillliliiinilliiiiiiliiilllitKlillliinllliiliiim V nedeljo proslava dneva naprednih žena Na obisku v Ricmanjih Barkovljani so pokazali Ricmanjci se pripravljajo v JBL •■1++1+ +1 nov., zelo zanimiv sp Predstavili so se recitatorji, pevci, skrčen pevski zbor . Krona večera: šaljiva radijska oddaja - zamisel, ki bi jo kazalo ponoviti tudi drugod Dosti je bilo takih, Barkov-Ijanov, ki so mislili, da je barkovljansko prosvetno društvo zaspalo. Bili so zopet drugi, ki so dobro znali, da prosvetno delovanje samo dremlje in da ne bo posebnih težav za njegovo prebujenje. Da so imeli poslednji prav, je dokazala nedeljska prireditev, namenjena proslavi dneva naprednih žena. V prvem začetku se je zdelo, da bodo teikoče nepremostljive, pri sestavi sporeda pa je že nastalo vprašanje, da ne bi šlo vse preveč na. dolgo in da bo treba krčiti. Kljub vsemu je ostala v dvorani neuporabljena aparatura za vrtenje filma, ki bi pokazala našim ljudem Opatijo, Zagreb, Ljub- m,i„mi„mmm„„,,i,„,,,,n,,,,,,,,,,i,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,h,,,,,,,,, Stavka uslužbencev ACEGAT Na Trgu Goldoni se Je zbrala ob 16. uri velika množica meščanov, ki so morali potrpežljivo čakati na filobuse in avtobuse zaradi stavke uslužbencev ACEGAT. Na sliki: brž ko je minila stavka, je že prišlo do navala na filobuse Včerajšnja dveurna stavka uslužbencem Acegata, ki sta jo oba sindikata enotno napovedala v okvtru tridnevne stavke uslužbencev električne stroke po vsej državi, je popolnoma uspela. Od 10. do 11. in od IS. do 16. ure so zato stali vsi tramvaji, trolejbusi in mestni avtobusi, kar so meščani precej močno občutili zaradi hudega naliva. Zato so prišli na svoj račun avtomobilski izvoščki. Stavka je popolnoma u-spela tudi na ravnateljstvu Acegata v Ul. Genova, kjer so uslužbenci zapustili delo dve uri prej kot po navadi, in sicer ob 13.30. Prav tako so zapustili vsi delavci delo tudi v delavnicah v Brolet-tu, v remizah itd. Redno pa se je ves čas nadaljevalo dobavljanje vode, plina in elektrike, ker so bili u-službenci, dodeljeni nujnim službam, oproščeni stavke. S stavko so dali uslužbenci mestnega podjetja še en dokaz svoje sindikalne enotnosti in zrelosti. Ijano, Bohinj in Bled s svojim Vintgarjem. V nedeljo smo bili Barkovljani priča čisto novemu sporedu, ki bi se lahko razširil po vsej naši okolici, kar je že svoječasno predlagal «Primorski dnevnika. Po vsej naši okolici v zadnjem času zamira pevsko delovanje in za-zaradi tega so marsikje odpadli nastopi, češ brez pevskega zbora ni prireditve. Barkovljani so sicer nastopili tudi s pevskim zborom, v tako skrčeni obliki, da bi to storili lahko v vseh tistih krajih, kjer so svoječasno delovali močni pevski zbori. Spraviti skupaj šestnajst do dvajset dobrih pevcev, ki so ostanki tistega pevskega zbora, ki je štel nad petdeset pevcev, prav res ni umetnost. Tak skrčen pevski zbor bo vendar lahko nastopil z nekaj lahkimi skladbami, kamor spada predvsem naša lepa narodna pesem, drugo pa poskrbijo posamezniki, ki napolnijo spored, da izgleda bolj pester. Tako smo gledali in poslušali v nedeljo godce, pevce, igralce in recitatorje. Nora je čitala Cankarjevo «Skodelico kaven, Jožko je recitiral «Sneženega moža» in povrhu zapel, in še kako lepo, dve dalmatinski. Ljubica je recitirala Kosovelove «Bo-re», Danilo pa je zagodel na gosi ih Mozartov ples. Pevski zbor je zapel tri narodne in tri stare barkovljanske, Gra-cij ela, Nora in Ladi pa so postregli s kratkim skečem «Pu dernica*. Ploskanje, ki je sledilo vsaki točki je dokaz, da so bili Barkovljani s sporedom zadovoljni. Sledil je drugi del prireditve. To pa je bilo v res- nici nekaj novega, kajti Barkovljani so se spravili, kar na radio oddajno postajo, ki oddaja v barkovljanskem jeziku. Slišali smo, kako je pred šestdesetimi leti neki Barkov-Ijan učil barkovljanski jezik gospoda Šušteršiča, ki je bil upraonik velikega posestva v Radovljici. Slišali smo tudi, kako je bil oblečen Miče od klobuka do čevljev. Radio oddajna postaja je poskrbela tudi za enodejanko, ki je imela svoj izvor v barkovljanski šoli, kjer sta se barkovljanski šolski ravnatelj in »Vanča sez klanca* menila o peticah, ki jih je prinesel domov že peto leto »Ninčele*. Seveda prinaša barkovljan-ska radijska postaja le dogodke, ki so se vršili pred šestdesetimi leti. Za sedaj se je spravila ta nova oddajna postaja le na smeh, ima pa v načrtu tudi resne prenose. Saj poznate Barkovljane, da radi sedejo k mizi, kar so storili tudi v nedeljo. Razvila se je neprisiljena zabava, ki se je končala s pevskimi dueti in kvarteti. Nastopili so celo solisti in taka zabava je trajala do poznih ur, ko so se vračali Barkovljani zadovoljnih obrazov na svoje domove v pričakovanju, da se zopet snidejo in to v najkrajšem času. R. P. na svoj tradicionalni praznik Kljub vse prej kot pomladnemu vremenu so priprave za sprejem množice Tržačanov in okoličanov v polnem teku Kljub nič kaj pomladanskemu vremenu se v Ricmanjih z vnemo pripravljajo na svoj tradicionalni praznik, ki bo v soboto 19. marca. Res je, da razpoloženje ni najboljše, kar je sicer razumljivo, če pomislimo, da že ves teden dežuje. In če bo dež tudi na Jožefovo, tedaj bo tudi obisk temu primeren. Zato je največja želja vseh Ricmanjcev, in seveda nas vseh, da bi bilo vsaj v soboto in nedeljo lepo vreme. Tako malo sončnih dni smo imeli v tem letu, da bi jih lahko na prste prešteli. Druga leta je bilo v tem času pravo pomladansko vreme, letos pa je mnogo bolj podobno pozno jesenskemu kot pa pomladanskemu vremenu. Zato si vsi želimo, da bi se lahko vsaj za Jožefovo odpravili v Ric-manje brez dežnih plaščev in brez dežnikov. Ne glede na vreme pa se Ricmanje pred Jožefovim Ricmanjci, kot smo že omenili, pripravljajo, da bodo lahko ustregli zahtevam množice Tržačanov in okoličanov, kr bodo v soboto, pa tudi v nedeljo prišli v vas. Večina ljudi, ki pride na Jožefovo v Ricmanje, ve, zakaj pride, kajti stara tradicija romanja v Ricmanje je sedaj osnovana predvsem na treh močnih razlogih, ki jih lahko označimo z besedicami: prvi pomladanski izlet, dobro domače vino in kuhan «pršut». Lahko rečemo, da če v Ricmanjih ne bi bilo dobrega vina in kuhanega «pršuta», ki večji del ricmanjske «atrakcije» odpadel in ljudje ne bi več v tako velikem številu prihajali za Jožefovo v vas. Ko smo včeraj obiskali Ricmanje, smo se lahko na lastne oči prepričali, kako potekajo priprave za bližnji praznik, Predvsem moramo omeniti tri domače gostilne — Svarovo, družtveno in postil-no pri Tackotu — kjer so se v teh dneh dodobra založili z vsemi jedačami, ki jih Tržačani največ zahtevajo. To velja seveda v prvi vrsti za »pršut*, ki ga bodo v soboto rezali na veliko. V sodih je pristna domača kapljica, ki je letos morda še boljša kot lani, tako da bodo izletniki prišli na svoj račun. Toda če bo vreme lepo, bi tri vaške gostilne prav gotovo ne zmogle vsega dela, oziroma ne bi mogle postreči vsem gostom. Zato so po stari navadi odprli v vasi osmice, in 'sicer štiri, v katerih bodo vinogradniki prodajali svoj pridelek. Osmice bodo pri »Tonetu lstrijanu», pri «Jožetu Gefcu«, pri «Biondi» in v »Kasarni«. Jasno je, da bodo dvorišča in tudi notranji prostori primerno urejeni za sprejem gostov, ki bodo posedli okoli miz in si ob steklenici dobrega domačega vina med razgovorom krajšali čas, Potem bodo tu še prodajalci kuhanega »pršuta*. Ne ve se še, koliko stojnic bodo postavili, ker je to pač v nemajhni meri odvisno od vremena. Vsekakor pa ga bo toliko — tako so nam zagotovili — da ga bo lahko vsakdo kupil, kolikor bo le hotel. Za zabavo mladini in najmlajšim pa bodo poskrbeli kramarji in lastniki potujočih vrtiljakov. En vrtiljak so prav. zaprav že postavili, drugi bo- do sledili. Kramarji bodo otrokom nudili slaščice in igrače, tako da bodo vsi veseli in zadovoljni... seveda le, če bo vreme... Kot vidimo, se vse začenja in konča pri vremenu. Toda če naj verjamemo dolgoročnim napovedim vremenoslovcev, tedaj imamo upanje, da se bo vreme do sobote izboljšalo in da bo v soboto in nedeljo sijalo lepo pomladansko sonce. To je pa vse, kar si vsi iz srca želimo! I« iit šilnim avtomobilom SP. j(il sko odpeljali v kjer so jo sprejeli M j, pedski oddelek. H se bo morala zdraviti f 60 dni, kakršna je Pa jj škodba, in pod P080Ji;lrLji, ne bodo nastale k°mP gjdi V nunskem zavodu n (j. pa je včeraj dopoldne ^ no padla, ko je hote‘* ^ s postelje, 79-letna L"®., p) ševič vd. Bruttesco, b 1 stanovala v Ul- Bu°?p V št. 11. Tudi Luigia si J' „ jetno zlomila desno n Aj ti radi česar so jo sprej p ortopedski oddelek ‘J1 ^ (t morala zdraviti od 1» dni. «»■------- Skozi okno je Okrog poldne je ^ letna Carmela Uva P ' tj» lonna z Ul, ColognaJ0 p(i šala perilo skozi 0 tem se je oprijela za ^ da nenadoma se je ,ta relf la in ženska, ki se J® v J(jli nagnila čez okno, J ^0 na dvorišče z višine P 2,5 metra. , it* Pri padcu si je z?°B \(t. no nogo m se pobi« v $ nogi ter si verjetno f tudi gleženj leve n°6 ■ -0 (f šilnim avtomobilom mudoma odpeljali Y ,.uvja of co, kjer so jo sPr^?f„iio, Y topedski oddelek. Pr , 0d se bo morala zdravi« do 60 dni. — „ OVOZB Pešca je po se. Nekoliko pred 17. urjWj' včeraj 26-letni An»on ,jCg te iz Izole, Ljubljanska pf peljal z avtomobilom P $1' Stare Mitnice proti ' stal-ducci. Pred avtobusno v $ je povozil 46-letneg® r, na Bestiacha iz Stra prot 879-3, ki je prečkal avtobusni postaji v v ki je določen za P hBil padcu si je pešec_ sp ^ # vo ramo. V bolnisn -0 p nudili prvo zdravn moč in se bo mora moč in se bo m°ralpj0toe^. dobra dva tedna. ^ I policija je ug?J?vx 7i radi do nesreče prišlo xofljo^ kvare na zavorah a «»-—— Nesreča na # Pri delu ladje“' včetšl. Felszegy se je vvgtfli poldne ponesrečil •JVlrpvoI’e> miro Alberi iz D’Annunzio 4, ki ral zdraviti na ort v & oddetliku od 1° -° nad'8 Alberiju je namreč P pio-desno nogo kovin®* in mu jo poškodova ■ . -....nll"" Hvale vredna pobuda, da se pouči mladina o nacističnih^ Razstavi o nacističnem nap in o koncentracijskih tabori^ Razstavi organizirata: Center za kulturne stike 1 skodemokratičnimi državami in republikanska Te dni sla v razstavi, ki kažeta nacistični napad na Poljsko in borbo proti nacistom ter grozote nacističnih koncentracijskih taborišč. Center za kulturne stike z ljudskodemokratičnimi državami je pridelil v svojih prostorih v Ulici S. Nicold 11 razstavo 20 velikih panojev, ki kažejo zasedbo Češkoslovaške 15. marca 1939, vdor nemške vojske na Poljsko 1. septembra 1939. vhod Nemcev v Pariz leta 1940; taborišče v Usuiiecimu polno trupel in kosti, barikade v neupogljivem mestu neuklonljivi Varšavi, obešanje poljskih borcev, obrambo Varšave, junaški upor v židovskem getu, ki je trajal od 19. aprila 1943 do 16. maja, partizanske borbe, oddelke redne poljske vojske v napadu na Pomor-janskem, osvoboditev Varšave 17. januarja 1945 in zasedbo Berlina. Nekaj panojev kaže, kako Poljaki ob navijajo Varšavo, kar nudi obiskovalcu rastave nazoren kontrast med ubijanjem in smrtjo in novim življenjem, ki je vzniklo iz nepopisnega trpljenja. Na sedežu republikanske stranke pa je republikanska mtudina priredila prolmaci-stično razstavo o nacističnih koncentracijskih taboriščih in o italijanskem odporniškem in partizanskem gibanju. Na precej obširni razstavi vidimo na stotine slik iz taboriič Ostviecim (Auschuiitz), Belsen, Dachau, Mauthausen, Buchen. uiald, Nordhausen, itd., ki nam kažejo ravnanje naci- mestu dve stičnih zveri v goloti in vsem tistim, ki t” jati k življenju >« Leti» p čeia, katera so fisti”1’ t tolikšnega zla. in ,e **,(! bi radi prekrili plaščem pozabe. ™ se vrstijo slike s iznakaženimi trupii j okostnjaki, vagon1 ji j trupel, ki so čaka > /a se-gejo, izčrpanim' L0b»° l so umirali tik P° truPe J vrstam. dolgimi skupnih jamah, ženskimi lasmi, ki rmSepl kot surovina za delke, itd.: Na dr .fl iA vidimo, kako P°' jnV D w gana trupla ietn'orall>,. 4 ske peči, kako jetniki po vec “r mrazu, kako 0°n‘3n ie t P ske na preglede •^0^1/ grozo vzbujajočih P gl« se vsakomur vtisu ^ v spomin. . «0SV Precej slik Pa \ f mh borbi partiza eStir i> lijanskih gorah 111 ..Ajš*'^1. ko vidimo tudi str™ frj jetih borcev, m" »■ so J nih vasi. Na ra2j?Y?ejiih ! i ci Massimo Bobuda za obe no tudi slike obes‘% v Ulici Ohega^io. f r^JgstL) zel o hvale vredna pot f daj, ko so se sp j.rji k pleskarji kljukast1 .#u m tudi zato, ker v pjA ne pouči učencev fjjti t o nacističnih ,n ,e ^ J grozotah, sa 1 se ‘Niš pouka tiče, zgod vila pred 42 letu- ladja med njivami Motorni vlak je hitel pro-.l ^ttsterdamu. Po prihodu 12 sem zbiral prve v !se o Nizozemski. Neskonč-”a polia, preprežena z ne-s e*!mi kanali, urejena kot Vrt0vi- so vpijala žarke hlad-ae&a februarskega sonca. em in tja je vlak pusfil Za ^eb°j mlin na veter, tako načilen za nizozemsko po-ralino. Občudoval sem hiše, 2 ne iz opeke toplo rdeče a've’ 7 velikimi nezastrti-| okni, dajejo pristen ls domačnosti in gostoljubju, Bližal se je že Amsterdam, ko sem daleč v po-Ju zagledal čuden prizor: romna ladja je plula po »Hvah. Nizo; terin zemski sopotnik, s ka- "S|. r/m sem že prej izmenjal osmo besedl> opazil mojo Upl°st in smehljaje dejal: es je videti, da ladja plula **°- n^'vab> Pa ni tako. . W Pzekop, ki povezuje 8 erdam s Severnim mor-v f1, oddaljenost in t ost ladje povzročita ‘s’ da plove po njivah . . . ega prizora zlepa ne bom m2a d' Ostal mi je v spona kot podoba Nizozem-e dežele, zemlje in vode T krajnih ljudi. v . tej Podobi so ljudje nai-«ii ,neja': ukr°tili so vodo in tj S Varili» zemljo. Dve pe- i Nizozemske bi bili stal-Cl PuP'avljeni, ko Nizozem- Prekopj' £ St°letja 2 naSipi’ „ w m na razne druge pr^'ne hranili svojo zemljo j * . morskimi valovi in vo- ju ' Ve.bk’h rek, V tem bo- „br;:zdavnaj prešli iz jjen e v napad in nemaj- de' svoje rodne grude (emesedno sami ustvarili s ju S° ga iztrSali mor- žel' raV got°vo je malo de- v*k n SVetu’ kier fe člo‘ in . ako spremenil naravo rav 3 ° zagosP°daril nad na-Zeipg^1' s'iami kot na Nizo- Verft60 polozaS na obali Se-,morja’ na obalah ti-letja a Evrope, ki že sto-iia: SPada med gospodarsko » lišče 'Z ^*zozemske vozni« nafvažnejših mednarod-iina 2govskih poti. Od tega sti .”IZ°zemska velike kori- '“PgoČB Z8t°x SB tudi na VSe Promet naC’ne trudil da bl tleh a VS6b vrst na nienih mazanael°uraa! *“* d°br° Pi^zem?' ■ železnice se 7 sajo sicer lahko ko- Za08t-V toanosti, vsekakor pa Posti ',a^° 23 niimi v udobna m ^ame lokomotive so 'edal 12°2emskem že redkost; ^ktrič* '5°'^ Previadujejo e-ttiotiv^ne *n D*eslove loko- 2°Zeftisk znaailn0 78 nl' njihov zeleznice je, da je —„ Poglavitni vir dohod-Osebni Promet ne pa tovorni fti Promet ^ da k ta °SCb' ftier „ . rentabilen, s čila e lahko pohvali le ma- ***»«kfhV- Potnik‘ na nizo- zare: ni zeleznicah se vozijo 8 udobno. za Čas Med drugim odhodov vlakov Sajre n° mnogo skrbeti •Pletj vlaki vozijo v vse Prilt]ju., . Vs®mi potrebnimi P» važn Vaai vsako uro, Vsake neiSib PPogah pa tudi v P°1 Ure. Picam e.,bpern Prometu želez-Promet° konkurira cestni ** konv"1 verietn° je tudi V2t°kov Uren°a eden izmed *°husria da ^eleznice in av- V toonostf0djetia tekmuiei0 Pa seveij. U(lohnosti — in c'Pah. tudi v čim nižjih h^t Se estn' potniški pro-fVt°hu8i VSe b°l' razvija in hm® nad V2z*C mese° pope‘ v- k i m'lijonov pot- 1*'°hilsici 3 ° Vel'k je avto-hdat«k, dPromet. pove tudi aag Vs a Pesto Rotterdam-ls°č av( 3 ‘lan prevozi 20 Ni,- tn°bilov, i*' — e^'Sk° eestno omrež-* ero velja kot za -* <■ -lata v 1 v Evropi, sestav- stark avnem dve vrsti ePe g). e ceste in že zgra- ioOV* Peste^p/616 planlrane P, nS ceste yVS PH 86 deli‘ Peste sle ste. Naravni pogoji so tudi poskrbeli za zanimivo značilnost: večkrat izkopljejo široke prekope, potem pa vanje nasujejo ogromne količine peska za podlago novi cesti. Zato je ob takih priložnostih videti kot da kopljejo namakalni oziroma izsuševalni prekop, v resnici pa gradijo le novo cesto. Skoro vsa Nizozemska je preprežena s številnimi prekopi. Ko sem pregledoval razne statistične podatke o tej deželi, precej časa nisem mogel natančno ugotoviti njene površine. Podatki so bili različni — odvisno od tega, ali je bila k površini prišteta tudi površina prekopov, ki znaša 2.000 kvadratnih kilometrov. Ce dodamo, da je «suhe zemlje« na Nizozemskem le nekaj nad 33.000 kvadratnih kilometrov, nam postane jasno, da je ta dežela res sestavljena iz zemlje in vode. Dokler še ni bilo železnic in avtobusov, so uporabljali le prekope — razen za izsuševanje seveda — obenem tudi za osebni promet. To vlogo pa so prekopi že zdavnaj zgubili. Pač je postajala vloga teh ,«vodnih cest», kot Nizozemci imenujejo tistih 7.000 kilometrov prekopov, ki jih uporabljajo za vodni transport, sčasoma vse bolj odločilna v tovornem prometu. Razumljivo je, da so najvažnejše «vodne ceste« velike reke Ren, Mass in Schelda. Po teh rekah, še posebno po Renu, prevažajo vrste večjih in manjših ladij premog, les, žito, pesek, razno železnino itd, Francija, Belgija, Zahodna Nemčija, Švica in celo Avstrija uporabljajo te velike vodne ceste za tovorni promet, ki se začenja ali pa končuje na Nizozemskem. Nič manjšega pomena pa ni vodni promet v nizozemskih mejah. Seveda pa je morje najširša jn najdaljša cesta — in tega se Nizozemci že od nekdaj zavedajo. Nizozemska se lahko pohvali še z enim rekordom: da je najbolj naseljena evropska država. Kako v tej, po površini mali državi prehraniti skoro enajst in pol milijona ljudi — v deželi, ki ima malo naravnih bogastev in v kateri pride zaradi prenaseljenosti na prebivalca komaj petina hektara obdelovalne zemlje? Nizozemci, ki so trezni ljudje, navajeni trdo delati, rešujejo to vprašanje z industrializacijo svoje domovine, s čedalje intenzivnejšo obdelavo zemlje, s pridobivanjem nove zemlje — in z izseljevanjem. llllllltlllllllllMIIII Zanimivi podatki iz deželo nasprotij V Kalabriji izdatki V v naraščajo razvedrilo Vendar pa nad 55 odstotkov prebivalstva ni bilo še nikoli v kinu Porast dohodka na osebo je manjši od porasta izdatkov za zabavo RIM, 16. — Kalabrija je mo. goče v Italiji najbolj bogata dežela na področju nasprotij v okusih in zabavah. V zadnjih letih so namreč zabeležili zelo visok indeks porasta izdatkov za zabavo. Ta indeks je višji kot pa je povišanje dohodka ter razširjenja potrošnje najbolj nujnega blaga. Toda v istem času pa večina prebivalstva še Elsenhovver in Adenauer v Beli hiši vedno ni nikoli videla kake- Skoraj ni tedna brez vesti o letalskih nesrečah Kje je nemško letalo z osmimi osebami? Transportno in lovsko Po morju blizu Genove ter tudi na kopnem iščejo, kje bi zasledili ostanke nemškega letala, ki bi moralo prispeti v Turin - Ni še znano število smrtnih žrtev nesreče na japonskem letališču Kamaki GENOVA, 16. — V torek upa prispeti nad Albengo čez ponoči ob 2. uri je odletelo nemško vojaško letalo (tNord Atlas« s 7 osebami z letališča blizu Miinchena. Pristati bi moralo na letališču Turin-Caselle. Tam bi moralo naložiti razne nadomestne letal-.ske dele ter se vrniti v Nemčijo. Zaradi slabega vremena nad Alpami je moral pilot zaviti proti francoski Rivieri, nato pa je letalo usmeril proti Liguriji. Ob 6. uri je pilot bil v radijski zvezi z Nico. Javil je, da se nahaja nad mestom, da je vse v redu, da iMimiiiiiiitimiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiHiiMinmi V Postojnski jami bodo zgradili krožno progo FOSTOJNA, 16. — Na današnji tiskovni konferenci v Postojni, katere so se udeležili tudi zastopniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanske univerze, Zavoda za zarčitc spomenikov in drugih ustanov, je bilo sporočeno, da se pripravlja izgradnja Vrožne proge v Postojnski jami, ki bo omogočala turistom ogleda vseh znamenitosti jame. Sedanja proga, ki je dolga 1800 metrov, bo podaljšana na 3150 metrov. Obisk Postojnske jame se vedno bolj veča; medtem ko je pred vojno jamo obiskova’o letno okrog 60.000 turistov je lani obiskalo jamo 261.000 turistov med njimi 108.000 iz inozemstva. četrt ure ter nad Turin ob 6,30. Potem se ni več oglasil. Goriva je imel še za pet ur letenja. To(la čas je prešel, letala pa ni bilo ne v Turin in ne na kako drugo letališče. mnevajo, da je letalo padlo v morje kakih 30 milj pred GGenovo. Kolikor je bilo mogoče pa so letalo tudi danes iskali ne samo na morju temveč tudi na kopnem. Ce je letalo padlo na kopno, ga bodo najbrž našli, kar pa tudi ni posebno lahko, če je treščilo kje v Alpah. Ce pa je padlo v morje, tedaj pa ni misliti, da bi ga lahko odkrili. Iz Ancone pa . je prispela vest, da razne plovne enote iščejo po Jadranskem morju neko letalo «DC 47», ki je odletelo iz Aviana pri Vidmu ter je bilo namenjeno v Gioia del Colle (Bari). Letalo je odletelo ob 11.40, toda na namembnem letališču so ga zaman pričakovali. Dopoldne je letelo nad Ancono v višini 7.500 metrov. Jutri bodo iskanje nadaljevali. Najbrž gre za vojaško letalo, ker prizadeti krogi ne dajo nikakega pojasnila. TOKIO, 16. — Dve japonski letali, neki «DC 3» s 40 osebami ter neki reakcijski lovec sta trčila na letališču Komaki na Srednjem Japonskem ter se vnela. Iz razbitin so potegnili pet trupel, medtem ko je bilo 20 pot- umni namilili m !••■■■■ n m m nuli ■•■tunu im . Kljub srčnemu napadu je Bjorling nastopil Slavnemu tenoristu je postalo slabo tik pred predstavo - S polurno zamudo je pevec le prišel na oder ter odpel svojo vlogo v «Boheme» LONDON, 16. — Neprijetno vzdušje je postalo med občinstvom v gledališču Covent Garden, ko se je v trenutku, ko bi se morala pričeti predstava opere «Boheme». pojavil pred zaveso ravnatelj gledališča, ter sporočil: «Poveda-li vam moram, da se je Jussi Bjorling ves dan slabo počutil. Pred petimi minutami mu je postalo slabo in je dvomljivo, če bo mogel peti. Negotovo je tudi, če bo sploh še kdaj mogel peti«. Občinstvo se je nehote spomnilo nesrečnega primera, ki se je dogodil komaj pred nekaj dnevi v Operi Metropolitan v New Yorku; ko je ameriški baritonist VVarren pel v operi «Moč usode«, se je na odru zgrudil in kmalu nato izdihnil zaradi možganske krvavitve. Kaj se je pravzaprav zgodilo s slavnim švedskim tenoristom Jussijem Bjorlingom? Malo pred začetkom predstave so ga našli na naslanjaču, )e med naj- zahodnem in Vzhodnem delu ‘H *°Ze,»iske 2ahodnem delu Ni- rek k' ,ga morJe in test« naiholj ogrožajo, a*ipih, )08°sto speljane po j0 S*st n! *° Ve‘ikrat tuili * PodlaBt, etr°v visoki. Ker k Plast rt m°žvirna (močvir-i . tn 0seSa tudi globino vUi*)o n . er 'i nasipi črneti v«č jj110 Cest *e na ne->* Vrsta °l se^em metrov, 0^'vsrnseveda ni kos »M,>t0,,letaSOpObneKa ceslne* ^ *le * ^este na vzhodu l- Pei*SiCer k°ljše, ker fok 80 tud*0 p°‘tiaK°, ven-. NiZn 1 nezi>dostno ši-b V* d°br 2emci svoje stare ^ hk^drŽUjej° in i?" rati pa vztraj-^Pve, sodobne ce- pr- C* T% U 1 Wendy Lewis, ki ima 18 let, Je bila edina žensk* udeleženka •pohoda stoletja« od Sko*ske do Cornwalla, ki Je po 1500 km prispela na cilj. Na sliki se smeje po prestanem naporu na katerega se je zgrudil. «Ne morem na oder. Slabo mi je. Srce .. . Kličite zdravnika,« je mrmral Bjorling im-prezariju Bundayu. Zdravnik, ki je takoj pritekel, je izjavil: «Gre za akuten srčni napad. Potrebuje dolgega odmora«. Ravnatelj gledališča je občinstvo obvestil z zgoraj navedenimi besedami. Dostavil pa je še: «Toda prosim vas za nekoliko potrpljenja; Jussi Bjorling je dejal, da bo poskusil . . .». Ob 21.30 se je pred občinstvom pojavil upravnik gledališča Sir David Weboter ter sporočil: «Gospod Bjorling je dobil srčni napad. Vendar bi želel ustreči vam in hoče peti«. Med zadržanim strahom občinstva se je predstava pričela in Bjorling je pel vlogo Rudolfa z njemu lastno sposobnostjo, dasi je bilo opaziti, da se včasih muči. Vendar je opero do kraja odpel. Ko se je predstava zaključila, se je vse občinstvo dvignilo ter priredilo pevcu bučno ovacijo. Tenorist se je zahvalil s solzami v očeh, medtem ko se je z roko držal za prsi. Nekdo je povedal, da je J. Bjorling že sklenil, da ne bo pel. Ko pa je zvedel, da je med navzočimi v gledališču tudi kraljica mati, je svoj sklep spremenil. Na koncu predstave ga je kraljica mati sprejela v svoji loži, mu čestitala ter izrazila voščila za okrevanje. «Zelo težko mi je bilo,« je rekel Bjorling. Danes pa je neki predstavnik gledališča sporočil, da se je švedski tenorist že povsem nikov ranjenih in opečenih. Ni pa še znana usoda ostalih. Polkovnik Hirano, pilot reakcijskega letala, je dejal, da je nameraval pristati, ko je drugo letalo nenadoma naredilo zavoj nazaj. Skušal se je izogniti trčenju in se usmeril proti obrežju, toda prednje kolo njegovega letala je zadelo v drugo letalo, pri čemer je pilot izgubil oblast nad reakcijskim lovcem. Njegovo letalo je treščila v trup potniškega letala ter ga razklalo na dvoje. PEKING, 16. — Ko je gasilo požar v Makouu blizu Kantona je izgubilo življenje 12 policijskih agentov, 29 pa jih je bilo hudo ranjenih. -«»------ Danes sc začne sodna obravnava proti škofu Čekadi BEOGRAD. 16. — Pred o-krožnim sodiščem v Skoplju se bo jutri, kot smo že poročali, pričel javni proces proti skupini petih oseb, med njimi tudi rimskokatoliškemu škofu dr. Franii Cekadi. ki so obtožene, da so se ukvarjale z nedovoljeno trgovino. Javni tožilec dolži Ismeta Nadžakovi-ča. nameščenca iz Zenice, dr. Ivana Pavlinca, duhovnika iz Saraieva. dr. Rudolfa Puklja-ka, duhovnika iz Zagreba, škofa dr. Cekado in Hairio Hadži Ibriševič, gospodinio iz Orašja v Bosni, da so pritihotapili iz inozemstva blago in tujo valuto v vrednosti 37.438.000 dinarjev. Kot udeležence kazenskega dejanja omenja obtožnica vojnega zločinca emigranta Krunoslava Draganoviča, Mu-stafo Ibriševiča, emigranta iz Trsta in nemškega državljana trgovca Hansa Meyerja iz Muenchena. Na osnovi zasliševanja obtoženih in izjave prič in dokumentov je bilo ugotovljeno, da se je obtoženec Pukljaka na sestankih v Rimu in v Salzburgu dogovoril z Dragano-vičem in Meyeriem o organizaciji vtihotapljanja blaga čez Trst v Jugoslavijo. Obtoženi škof dr. Cekada je v Jugoslavijo od pritihotapljenega in prodanega blaga prejel nad 18 milijonov dinarjev. Obtoženi škof dr. Cekada ni bil aretiran, kot so to javile nekatere inzemske agencije, temveč se brani iz svobode. #»------- Za stavo se je slekel v baru RIM, 16. — Bruno Bizzarri, ki ima 34 let, je za 10.000 lir stavil, da se bo slekel pred blagajničarko v nekem baru na Trgu della Cancelleria. Ko so prispeli karabinjerji, ki jih je obvestil lastnik bara. je Bizzarri že slekel srajco in hlače ter ostal v samih spodnjih hlačah in majici. Karabinjerji so ga odpeljali in prijavili sodni oblasti. Oče Lollobrigide bo hčeri poslal spomenico PARIZ, 16. — Milko Škofič je danes zvečer prispel iz Rima v Pariz. V četrtek se bo vrnil v Italijo z ženo, ki bo v tem času prispela iz New Yorka. Škofič je zanikal govorice o ločitvi z Lollobrigido ter spet poudaril namen, da se izselita v Kanado. Rekel pa je, da ta izselitev ne bo prava izselitev, temveč se bosta še vedno vračala v Italijo. Za pridobitev kanadskega državljanstva je treba biti v času 5 let 365 dni na kanadskem ozemlju. Zanikal je tudi, da bi bili davki vzrok njune izselitve. Sedaj se je pa oglasil še oče Gine, ki pravi, da bo hči v njegovi hiši tujka, če se res izseli in prevzame kanadsko državljanstvo. Napovedal je celo, da ji bo poslal posebno spomenico... Verjetno pa se bo na koncu le potolažil. tobusom iz Ljubljane na Reko, od koder bo na ladji »Velebit« odplula v Indijo Od članov ekspedicije se je pred ljubljansko Opero poslovilo več sto Ljubljančanov. V ekspediciji so: Ante Mahkota, Stane Kersnik, Aleš Kunaver, Ciril Debeljak, dr. Andrej Robič in novinar Zoran Jerin. ga filma in ima pogovarjanje in sprehajanje na prvem mestu v lestvici razvedril. Takšno sliko je pokazala anketa ,ki jo je izvedla družba za avtorsko pravo o uporabi prostega časa v Kalabriji. Ta anketa kaže razmerje med porastom dohodka pro capi te od 1952 do 1958 (porast znaša 61,5 odstotka) ter porastom izdatkov za predstave vseh vrst (95,4 odstotka). Potrošnja mesa je v času od 1950 do 1957 narasla za 31,3 odst. (od 13,3 na 17,5 kg na leto), izdatki za kino pa so narasli za 127,8 odst. (od 336 na 765,3 lire na osebo). Ugotovilo se je tudi, da je porast' izdatkov za zabavo večji, če je vir dohodkov začasen, relativno manjši pa je, kadar postane povečanje dohodkov stalno. Vsekakor pa so v Kalabriji še naprej navezani na tradicionalno razvedrilo. Tako 55;1 odst. prebivalstva še nikoli ni bila v kinu, večina ljudi i-ma najraje ((pogovarjanje«, medtem ko sta televizija in kino na drugem in tretjem mestu. Znatna in značilna je razlika v okusih med starimi in mladimi. Časopisov, knjig in revij ne kupuje 45,6 odst. mladih in 67,7 odst. starih. Med gledalci televizije je več takih, ki imajo kaj več kot samo ljudskošolsko izobrazbo (40 odst. ob praznikih), kot pa tistih, ki so o-stali s samo osnovnošolsko izobrazbo (7 odstotkov). ——«»------- REKA, 16. — Jugoslovanska himalajska ekspedicija je odpotovala danes s posebnim av- MiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiMimiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiMiiiMiiuiim Aliče bo ostala zakoncema Combs «Svet za pomoč otrokom* je odstopil od absurdne zahteve, da odvzame štiriletnega otroka zakoncema, ki sta ga imela doslej v oskrbi in ga ljubita kot svoja dva mlajša otroka TRENTO« (New Jersey), | Combs za «premalo inteligent-16. »Svet za pomoč otro- > na«, da bi lahko pohčerila de- :v&:k Umrl Je znam odvetnik Gino Sotis, ki je zlasti slovel zaradi ločitvenih pravd. Imel Je o-pravka z Marconijem, Petaccl-jevo, perzijskim šahom, Barbaro Hutton, Rossellinijem, Gassmanom, Davvn Adams in drugimi kom« v New Jerseyu je sklenil, da bosta zakonca Combs imela pravico pohčeriti malo Aliče Mario, ki sta jo imela v varstvu od njenega desetega meseca. Pred nedavnim je ista ustanova od sodišča zahtevala, naj proglasi zakonca Olga Fikotova, bivša češkoslovaška in olimpijska prvakinja v metu kopja ter nato žena ameriškega prvaka v metu kladiva Connolyja je lahko pred kratkim občudovala kip igral, ca hokeja na ledu. Tekmovali so zimski športniki. Toda sedaj se pričenja čas, ko bo morala misliti, kaj bo sama naredila klico, ki kaže nenavadno stopnjo inteligentnosti. Razen tega bi zakonca tudi ne mogla poskrbeti za višje šolanje o-troka, so trdili pri omenjeni ustanovi. Aliče Maria, ki se bliža petim letom ter živi pri zakoncih Combs srečno življenje o-troka, ki je prepričan, da sta zakonca njegova prava roditelja in da sta mlajši dve deklici njeni pravi sestrici, sploh ni vedela, da se o njej odloča na sodišču. Zakonca sta se namreč pritožila na prizivno sodišče. Končno pa je omenjena ustanova — najbrž tudi spričo prepričljivih argumentov odvetnika zakoncev Combs — le uvidela, da bi napravila otroku slabo uslugo, če bi ga sedej odtrgala od zakoncev, ki ga ljubita, in iz okolja, v katerem je srečen. Zakonca sta hotela ustanovi dokazati, da sta sposobna u-stvariti v svoji hiši potrebno vzdušje za intelektualni razvoj deklice. Očitali so jima na pr., da sta preveč navezana na televizijo, nimata pa knjižnice — takoj sta nakupila knjig za celo knjižnico. Toda glavni argument v prid zakoncema je bila njuna poštenost ter dejstvo, da je Aliče v njuni hiši srečna. Ko sta zvedela, da se «Svet za pomoč otrokom« ne protivi več po-hčerjenju, sta izjavila, da sta «blazna od veselja«. Aliče Maria, ki o vsem tem sploh nič ne ve, se je v tistem trenutku igrala na vrtu. «»-------- DUNAJ, 16. — Avstrijska državna banka je sporočila zvišanje obrestne mere od 4.5 na 5 odstotkov. IIIHHHIIIIHlIlHIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIHIHIHIIHIHHHIIIHIIHHHHIHHIIIIIIIHIIIIIIIHIIIHHHIIIIIIIIHIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIHlIlMIHIHIHIIIIIIHIIIIHMIIIIHHtIHIIMIIIIIIIItlllMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII Sorava bi se rada a rimskemu princu poročila baje ni z Orsinijem več do tega PARIZ, 16. — «Orsini nima nikakega namena, da bi se poročil z bivšo perzijsko cesarico Sorayo,» piše danes tednik ((France Dimanche«. ((Italijanski listi se motijo, je baje rekel rimski princ. Nikoli nisem pisal šahu, da bi ga prosil za dovoljenje. Tudi ne vem, zakaj bi moral njega prositi za dovoljenje, da bi se smel poročiti. In potem — mar se moški ne more poročiti z vsako žensko, ki jo sre- ča!« Omenjeni tednik piše, da sta bila dva tedna, ki ju je bivša cesarica preživela v St. Antonu v Avstriji skupaj z Orsinijem, pravi pekel zanjo, popravil in bo v petek spet ! Dan za dan je čakala, da ji pel pri ponovitvi ((Boheme#, | bo princ ponudil roko, saj se j meti njene matere, ki sicer je zdelo, da ni več ovir. | v glavnem le ponavlja na- Vatikan se baje ne bi pro-tivil poroki Orsinija s Sora-yo, če bi se le ta spreobrnila h katolicizmu, kar je bila Soraya že pripravljena storiti. Tudi je toliko zaljubljena. da bi šla preko dejstva, da rimski princ ni tako strašno bogat, da bi ji lahko nudil tako življenje, kot se spodobi za cesarico, čeprav bivšo. Toda Orsini se ne mara poročiti in najbrž niti ni več zaljubljen. Tista dva tedna v St. Antonu sta bila torej zaman. In Soraya je za to, da bi bila blizu Orsinija, morala pokazati nepokornost vsem nasve'om previdnosti in pa' svete samega šaha. V družim skem krogu bivše cesarice kot tudi na samem perzijskem dvoru bi želeli, da bi Soraya prekinila razmerje z Orsinijem in bi se raje odločila za poroko z nemškim večkratnim milijarderjem Ha-raldom Kruppom. Preselitev dalaj lame NOVI DELHI, 16. — Dalaj lama je sprejel predlog indijske vlade, naj se premesti skupno s svojim spremstvom v Daramsalo v Severnozahodni Indiji.Prvotno je indijska vla- da namerava d.oločiti za tibetanske begunce himalajsko vas Musorje, kamor je pribežal pred enim letom Dalaj lama. Pozneje pa so izbraili Daramsalo, ker so tam angleške kasarne, ki so že dolgo časa prazne. V tem kraju se bodo Tibetanci naselili kot neodvisna skupnost in bodo imeli široko svobodo akcije in kulta BONN, 16. — Gvinejski poslanik v Bonnu je imel danes razgovor s podtajnikom v pemškem zunanjem ministrstvu. Po razgovoru je izjavil, da Gvineja ni navezala diplomatskih odnosov z Vzhodno Nemčijo, Diplomat je izročil nemškemu podtajniku pismo gvinejskega predsednika, katerega vsebino bodo sporočili kanclerju Adenauerju. Slovenska knjiga o verjetnostnem računu Po vojni smo Slovenci dobili že več publikacij, iz matematike, medtem ko jih prej najbrž ni bilo — razen šolskih knjig. Mladinska knjiga v Ljubljani izdaja celo posebno zbirko Sigma in na tem mestu smo ze nekoč omenili neko knjigo iz te zbirke. Sedaj bi hoten opozoriti še na knjigo dr. Alojzija Vadnala ((Verjetnostni račun«, ki je prvo slovensko delo o tem predmetu. Ne glede na korist, ki jo bodo od knjige imeli vsi tisti, ki se bodo posvetili študiju kjer jim bo znanje verjetnostnega računa potrebno, bo delo zanimalo še marsikoga, ki se je že ločil od srednješolskih klopi. Verjetnostni račun ima namreč mnogo privlačnosti in temu in one. mu bo priročna knjižica pripravila marsikatero uro razvedrila. Natečaj za osnutek plakata za dan štednje Združenje italijanskih hranilnic je za 1. 1960 razpisalo natečaj za barvni osnutek plakata za dan štednje. Natečaja se lahko udeleže italijanski umetniki, ki žive kjerkoli in ne glede na šolsko izobrazbo. Prva nagrada znaša pol milijona lir, druga četrt milijona, nadaljnjih 10 pa po 100 tisoč lir. Tisti, ki se za stvar zanimajo, se lahko obrnejo na «Segreteria del Concorso ACRI per un bozzetto sul rispar-mio. Via Paisiello 6. Roma«. Podrli bodo operno gledališče v Kairu Operno gledališče v Kairu so sezidali Italija, ni 1. 1868. ko je vladal Kedive Ismail. Zgrajeno je bilo po vzorcu Come-diie F ranga i se ter ima prostora za 750 oseb. Otvorjeno je bilo s praizvedbo Verdijeve «Ai. de«, ki jo je avtor pravzaprav napisal za otvori. tev Sueškega prekopa. Gledališče je bilo zgrajeno dokaj na hitro in večinoma v lesu. Sedaj so pa sklenili, da ga podro, ker je že v slabem stanju. Preteklo zimo je med deževjem voda, ki je pronicala skozi streho, poškodovala obleke ruskih baletk, ki so v gledališču nastopale. Strokovnjaki so ugotovili, da bi se zgradba v petih ali šestih letih lahko zrušila. Začeli pa bodo graditi novo operno gledališče, v katerem bo prostora za ♦000 oseb. Tony je direkten kraljevski potomec Patrick Montague-Smith je prišel do epohalnega odkritja: An.thony Arm. strong-Jones, fotograf, ki si ga je izbrala princesa Margaret, je kar direktni potomec kralja Edvar. da II, ki je vladal v Angliji od 1272 do 1307. «Daily Mail«, ki mu je pripadla sreča, da je lah. ko prvi objavil to novico, javlja, da bo princesi izročen dokument z zadevno genealogijo. Izkazalo se je tudi,da so trije predniki Tonyja prejeli red hlačne podveze — zaslug torej dovolj, da kraljica Elizabeta tudi Tonyju podeli plemiški naslov kot poročno darilo. Sploh je s lem angle. ška dinastija rešena: naj bo le Tony fotograf, ven dar je — plemenit fotograf. «Zlata volkufja» za Leo Radovani »Zlato volkuljo«, na. grado, ki jo podeljuje rimsko pokrajinsko združenje hotelirjev umetni, kom, ki so pripomogli v svetu proslaviti ime in umetnost Rima, je bilo podeljeno Lei Padovani in kvartetu Cetra. Mednarodna tekma v vaterpolu Kljub izenačenim silam v bazenu Italija premagala Nemčijo 2:1 Končni sodnikov žvižg preprečil izenačenje nemških vaterpolistov Danes v pokritem bazenu prijateljska tekma med reprezentancama Snoči je bila v pokritem bazenu mednarodna tekma v vaterpolu med Italijo in Nemčijo. Pred številnim občinstvom sta se moštvi predstavili španskemu sodniku Mangu idiotu v naslednjih postavah: ITALIJA: Rossi, Gionta, D'Altrui, Lonzi, Bonocore, Par-meggiani in Lavoratori. Rezerve: Spinelli, Ambron in Guer-rini. NEMČIJA: Hofmaister, Schepers, Nagy, Seitz, Strasser, Koenig in Osselman. Rezerve: Ruediger, Poschke in Fuchs. Prve minute srečanja so po- tekale v razmeroma nezanimi vi igri, ki se žal prav do konca prvega polčasa ni preveč izboljšala. Prve nevarnejše napade so sprožili domačini in nemški vratar Hofmaister je imel priložnost pokazati nekaj zelo uspelih posegov. V peti minuti so Nemci ostali v šestih. Sodnik je namreč izključil enega igralca in Italija, ni so prešli v napad. Številč- ' na premoč jim je prinesla v 6’44" vodstvo. Strelec je bil Parmeggiani. Niti tri minute 'kasneje so gostje izenačili: Nagy je iz raz. dalje približno 8 metrov z močnim strelom zadel prečko, od koder se je žoga odbila v mrežo. Strel je bil neubranljiv. To je bilo v 9’27". Igra obeh sedmoric je bila počasna in brez duhovitih potez ter ni mogla navdušiti občinstva. Do konca polčasa se rezultat ni spremenil. Drugi del igre je bil bolj živahen. Igralci so prehajali z ene na drugo polovico in na obeh straneh je bilo precej priložnosti za višanje rezultata, kan se pa ni zgodilo delno zaradi površnosti strelcev delno pa zaradi zanesljive obrambe obeh vratarjev. V 3’45” je Italija povedla z 2:1. Nemški napad je zaustavila italijanska obramba, odvzela žogo in jo vodila preko vsega bazena tik do nemških vrat, Tukaj je nemška obramba nepravilno ustavila v kazenskem prostoru igralca z žogo in sodnik je do. sodil kazenski strel, katerega je uspešno izvedel Bonocore. V nadaljevanju igre so imeli Nemci nekaj priložnosti za izenačenje, toda italijanski igral, ci so bili hitrejši od svojih nasprotnikov in tako so vse priložnosti gostov skopnele. V zadnjih minutah igre so imeli Nemci še eno sijajno priložnost za izenačenje ko se je njihov napadalec znašel v zelo ugodnem položaju za strel v neposredni bližini vrat. Italijanski obrambi ni preostalo drugo, kot da je Nemca nepravilno zaustavila, zaradi česar je moral seveda en italijanski igralec oditi in sesti na klop. Nem. ci so skušali svojo številčno premoč izkoristiti in so vztraj. no oblegali vrata domačinov. Po več neuspešnih strelih jim je končno uspelo poslati žogo v mrežo, toda časomerilec je za drobec sekunde pred tem dal znak za konec igre. Igra, tako enega kot drugega moštva ni zadovoljila in ni izpolnila pričakovanj. Danes se bosta ob isti uri reprezentanci obeh držav ponovno srečali v prijateljski tekmi. T—o. NOGOMET Sparta-G. Rangers 1:0 Wiener SK-Eintrach 1:1 GLASGOW, 16. — Domača enajstorica Rangersa je v povratni tekmi za evropski nogo. metni pokal prvakov morala kloniti Sparti iz Rotterdama z 1:0. Ker se je prva tekma zaključila z zmago enajstorice Rangersa s 3:2, je stanje po golih in točkah izenačeno. Potrebna bo torej tretja tekma, ki bo morala določiti zmagovalca. š* # * DUNAJ, 16. — Eintrach iz Frankfurta je danes igral neodločeno v povratni tekmi z Wienerjem SK. Ker se je prva tekma zaključila v korist Nem. cev, so se ti plasirali v polfinale tekmovanja za evropski pokal prvakov. * * * PARIZ, 16. — V prvi tekmi evropske turneje je čilska nogometna reprezentanca zabeležila resen poraz. Francosko državno moštvo jo je namreč premagalo s 6:0 (1:0). * * * ANNECY, 16. — Enajstorica Francije B je danes premagala moštvo Irske B s 5:0 (2:0). * * * MONACO, 16. — Nogometna reprezentanca Monaca je premagala švicarsko z 2:1 (1:0). * * * SHEFFIELD, 16. — V mednarodnem nogometnem sreča, n ju med enajstoricama Anglije in Holandske, ki so jo sestavljali igralci izpod 23 let (under 23), je prva premagala drugo s 5:2 (1:1). Crveoa zvezda-Rapid 2:0 Jugoslovanski nogometni pr-vak Crvena zvezda je premagal danes avstrijskega državnega prvaka Rapida z 2:0 (2:0). Tekmi je prisostvoval tudi avstrijski zunanji minister dr. Kreisky. Kljub prepričljivi zmagi Crvene zvezde, je bil Rapid popolnoma enakopraven nasprotnik. Zmaga je pripadla Zvezdi, ki je imela bolj učinkovite strelce. Igra je bila zelo lepa in interesant. na. Gol sta dala Kostič in Miloševič. * * * SAN JOSE, 16. — V teku panameriškega nogometnega turnirja je Brazilija premagala Mehiko z 2:1 (2:1), Argentina pa Kostariko z 2:0 (1:0). V lestvici vodi Argentina s 7 točkami pred Kostariko (4), Brazilijo (3) in Mehiko (2). sjc s|c jjc MADRID, 16. — Mednarodne nogometne . tekme med špansko in avstrijsko reprezentanco, ki bi morala biti 1. maja letos, ne bodo igrali. PADALSTVO Nov svetovni rekord treh ruskih padalcev MOSKVA, 16. — Trije ruski padalci iz Sverdlovskega so izboljšali svetovni rekord v ekipnem skoku z višine 1500 metrov z povprečno razdaljo od cilja 2.82 m. V Florenci in Bresci trening italijanskih nogometašev Juniorska reprezentanca v soboto proti španski Italijanska vojaška reprezentanca bo v Bresci igrala povratno tekmo z Grčijo FLORENCA, 16. — Italijanska juniorska nogometna reprezentanca, ki bo v soboto nastopila v Madridu proti španskim juniorjem, je na >datnašnjem treningu pokazala, da bo častno branila državne barve. Danes so imeli juniorji trening tekmo z močnim moštvom, 'ki so ga sestavljali verjetni kandidati za olimpijsko enajstorico. Med juniorji so se posebno izkazali Rivera, Ferrario in Bonfada, med olimpijski, mi kandidati pa Tribuzio in Bandoni. Juniorji so nastopili proti olimpijskim kandidatom v sledeči postavi: Capasciutti (Bo-nollo); Rossetti, Facchetti (Ro-sato); Beretta, Bercellino, Maz-zainti; Milanesi, Rivera, Vero-nesi, Ferrario in Bonfada. V moštvu «o. k.» pa so igrali: Bandoni (Capasciutti); Kost-ner, Castano (Benaglia); Salamoni, Rosati, Benaglia; Tribuzio (Lazzotti), Cavallito, Gual-tieri, Castagner (Tribuzio), Ca. sta gner. Že sam pogled na postavi jasno pove, da so trenerji obeh enajsteric večkrat zamenjali igralcem mesta. Prvi gol so dosegli '«o. k.» s Tribuziom v 14’. V 33’ je Milanesi izenačil za juniorje, medtem ko je Tribuzio v 5’ in 19’ drugega polčasa dvakrat povedel svoje moštvo v vod- iiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinittii Zopet nova preizkušnja za kolesarje V soboto prva spomladanska kolesarska dirka Milan-Sanremo Poblet in Van Looy favorita za zmago V soboto bo v Milanu zopet zbor za kolesarje Preteklo soboto je bila dirka Miian-Turin, sedaj pa bodo kolesarji prevozili ceste, ki vodijo iz prestolnice Lombardije do «rožne doline« v Sanremu. Do sedaj je znano, da se bo te klasične dirke, 51. po vrsti, udeležilo čez 150 kolesarjev. Nekatere ekipe še niso popolne, ker hočejo voditelji videti še zadnje rezultate etapne kolesarske dirke Pariz-Nica. Posebno voditelji ekipe Fynsec so še v dvomu, ker ne vedo, če bi prijavili Anquetila ali Darrigada. DirKe se bosta gotovo udeležila tudi Van Looy in Po- blet. Ta dva kolesarja, prvi Belgijec, drugi Spanec po rodu, sta si v zadnjih letih zagotovila zmago v Sanremu in prav zaradi tega sta tudi letos v ospredju zanimanja. 1957. leta j“ bil Poblet prvi, naslednje leto pa ga je Van Looy potisnil na drugo mesto. Lani se je zmaga zopet nasmejala Pobletu, ki bo tudi letos skušal priti prvi na cilj v Sanremu. Predpogoj pa je, da mu Van Looy dopusti kaj Včerai ie župan sprejel italijanske in nemške vaterpoliste v dvorani občinske palače in Jim le napil k zmagi. Na sliki sta poleg župana kapetana italijanske in nemške reprezentance, dalje vodja nemške ekipe in sodnik takega, kar je malo verjetno. Brez dvoma bo njun dvoboj najbolj zanimiv del dirke, še posebno, ker je znano, da se v zadnjem času, tako v zasebnem kot v športnem življenju ne gledata preveč prijazno. Italijani ne bodo mogli zaigrati svoje najboljše karte, t j. Baldinija, ki zaradi bolezni še ni pripravljen za tako težko dirko. Ne smemo pa pozabiti, da imajo Italijani celo vrsto kolesarjev, ki znajo presenetiti kot je na primer Pambianco na sobotni dirki Milan-Turin. Za letošnjo dirko so vnesli v zadnji del proge precejšnjo spremembo. Kolesarji se bodo znašli malo pred ciljem na vzpetini Poggio, ki bo brez dvoma razredčila vrste hitrostnih dirkačev V zadnjih letih so si zmage zagotovili skoraj izključno tujci, ki so hitrejši v končnem sprintu od Italijanov. Na cilj je namreč po navadi pridrvela skupina 60 ali celo 90 kolesarjev, med katerimi so zmagali čistokrvni sprinterji. Res Je, da je na progi tudi vzpetina pri Capo Berta, vendar s to niso mogli nikoli doseči razredčitev vrst, ker so hitrostni kolesarji, pa čeprav bi v začetku vzpona zaostali, dohiteli druge v spustu. Sedaj pa bo malo pred ciljem vzpetina Poggio, ki so jo prireditelji vnesli v progo, da bi dali tako možnost tudi manj hitrim in bolj vzdržljivim kolesarjem, da si zagotove zmago. Prireditelji so prepričani, da ne bodo imeli več opravka s tako množičnim priho- dom na cilj in da ne bo zmaga v Sanremu vedno monopol tujcev. «*------- Bridka izguba za Francoze Tragična smrt Gerarda Sainta LE MANS, 16. — Znani francoski kolesar Gerard Saint se je danes zjutraj nedaleč od Le Mansa smrtno ponesrečil. Saint se je vračal iz Argentana, kjer stanuje njegova žena s tremi otroki in je bil z avtom namenjen v Auvours, kjer je služil vojaški rok kot šofer. Malo po sedmi uri je Saint za volanom svojega avta privozil skoraj do Le Mansa. Iz še neznanih razlogov je njegovo vozilo oplazilo na desni strani cemerftni rob kolesarske steze, zaradi česar je kolesar zašel s ceste in se je po 15 m vožnje silovito zaletel z avtom v topolo. ♦ ♦ # Gerard Saint se je rodil 11. julija 1935. leta v Renouardu (Orne). Ze 1954 leta se je izkazal med mladinci v Normandiji. Leto kasneje je zmagal na dirki za «Veliko nagrado Francije» na kronometer za diletante 1956. leta je stopil med profesiomste, kjer je dosegel najboljše rezultate. V dirki za «Veliko nagrado državv je dosegel 1956 -leta šesto, mesto, 1957. deveto mesto, 1953. drugo in 1959. peto. Lani je zmagal na dirki «Manche-Ucean». uaticne uspehe je Szint dosegel tudi v dirkah za «Veliko nagrado Luganav in tudi Ženeve, kjer je lani zasedel drugo mesto. 1958. leta pa ie z Rivierom zasedel v dirki za trofejo ba■ racchi tretje mesto. Pretekla sezona je bila za nesrečnegu kolesarja najbolj a. Izkazal se je na dirki Pariz-Nica, v kolesarski dirki okoli Francije pa je zasedel 9. mesto in je posebno izstopal v hribih, kjer si je zagotovil 3. mesto v lestvici za ugorsko nagrado». Lani so Samla proglasili za najbolj borbenega kolesarja na Touru. stvo. Juniorji so se še bolj potrudili in so v 25’ znižali rezultat, medtem ko je Ferrario v 27’ izenačil in nato v 34’- dosegel zmagoviti gol. Tekma se je končala v korist juniorjev s 4:3. Ob koncu treninga je tehnični vodja Canestri, ki bo junior. je spremljal skupno s podpredsednikom nogometne zveze v Madrid, objavil imena igralcev, iz katerih bo sestavil reprezentanco. Ti so: Capasciutti (Bonollo): Rossetti, Facchetti; Beretta, Bercellino, Mazzanti; Milanesi, Rivera, Veronesi, Ferrario in Bonfada. * * * BRESCIA, 16. — Na igrišču Travagliata je bil danes trening italijanske vojaške nogometne reprezentance, ki bo v soboto sprejela v goste za povratno tekmo, Grčijo. Nogometaši vojaške reprezentance so se spoprijeli s krajevno enajstorico, katero so premagali 5:0. Ker sta Stacchini in Sarti počivala, je vojaška nogometna reprezentanca nastopila v sledeči postavi: Cei; Castellet-ti, Valade; Gaspari, Tagliavini, Fogli; Bolzoni, Pestrin, Rozzo-ni, Da Costa in Voltolima. V prvem polčasu, ki je trajal 35 minut, so plavi popolno, ma prevladovali na igrišču in so dosegli dva gola z Bolzoni-jem in Rozzonijem. V drugem polčasu je Adorni igral kot levi bek. Valadč je šel na desno stran, Castelletti pa je zapustil igrišče. V napadu je prišlo tudi do sprememb, ker je Da Costa zavzel mesto srednjega napadalca, medtem ko je na njegovo mesto stopil Recagni. Reprezentanti so v tem polčasu dosegli še tri gole in sicer s Foglijem in dvakrat-z Da Costo. ZA PRVENSTVO REZERV Triestina-Marzotto 1:0 Včeraj popoldne je Triesti-na B v prvenstveni tekmi rezerv premagala enajstorico Marzotta z 1:0. Prvi polčas se je zaključil brez gola in s 3 koti na vsaki strani. Igrišče je bilo zaradi dežja zeio blatno. V prvem polčasu sta si bila Triestina in Marzotto precej enakovredna, pa čeprav so gostje včasih nekoliko prevladovali na igrišču in so bili bolj aktivni. Kljub temu pa ni imel vratar domačinov nobenega dela. V 36’ se je Trie-stini ponudila izredna prilika za gol. Pellegrini je poslal pred vrata nasprotnikov visoko žogo, katero je vratar odbil s pestjo. Zoga je prišla pred noge Colaussiju, ki jo je poslal proti mreži. Vratar gostov je uganil smer žoge in jo poslal preko prečke v kot. V drugem polčasu pa je vajeti igre vzela Triestina v roke in njena premoč se je zaključila v 30’, ko je Demegna poslal žogo, ki mu jo je podal Colaussi, neubranljivo v gol Marzotta. SMUČANJE SVERDLOVSK, 16. — Tekmovanje v teku na 30 km za naslov državnega prvaka Sovjetske zveze se je zaključilo s presenetljivimi rezultati. Najboljša sovjetska smučarja, ki sta se udeležila zimskih olimpijskih iger v Squaw Val-leyu, Anikin in Vaganov sta bila nepričakovano poražena in sta se morala zadovoljiti s 4. in 5. mestom. Vrstni red tekmovanja na 30 km je sledeč: 1. Utrobin s časom 'l ura 39’22"; 2. Terentijev 1.40’; 3. Kuznecov 1 40’13”; 4. Anikin 1.40.16”; 5. Vaganov 1.40’16”. V petek, soboto in nedeljo v športni palači Ignis, Olimpija, Urama in Babcnberg v košarki za nagrado «Grada Sv. Justo> Predvidevajo zanimive borbe med košarkarskimi predstavniki štirih držav Manjka samo še nekaj dni do mednarodnega košarkarskega turnirja v organizaciji košarkarskega kluba E-nal, ki bo v petek, soboto in nedeljo v našem mestu. Olimpijske priprave in olimpiada sploh sta prisilili prireditelje, da so turnir organizirali v tem času. Tako bodo borbe za koše ne na dvorišču grada Sv. Justa (za katerega nagrada je turnir) kot je bilo lani, temveč pod streho športne palače na velesejemskem prostoru. Po udeležencih so teč bi morala ta prireditev privabiti v športno palačo vse ljubitelje košarke našega področja. Dovolj je, če pripomnimo, da se bodo turnirja udeležile pe-torice ljubljanske Olimpije, ki si je že na lanskoletnem turnirju odnesla končno zmago, dalje Ignisa iz Vareseja, švicarskega prvaka Urania, ki i-ma v svojih vrstah črnopol-tega igralca Johnsona, ki ga poznamo še iz italijanskega košarkarskega prvenstva, ko je nastopal za Oransodo ? Vir. tus. Namesto tržaške petorice Stocka, ki je za udeležbo zahtevala 100.000 lir ali 10 odstotkov inkasa kot . . . povra- povabili na turnir moštvo Be-benberga z Dunaja, ki se ponaša z naslovom avstrijskega državnega prvaka. O italijanskem moštvu iz Vareseja skoraj nima smisla govoriti, ker ga dobro poznamo iz pravkar končanega prvenstva. Ima odlične igralce, ki znajo pripraviti presenečenje tudi kadar igrajo na tujih igriščih. Dokaz vrednosti te petorice imamo v tretjem mestu v lestvici, ki si ga je Ignis priboril med najvišjim italijanskim košarkarskim prvenstvom. Sicer so povabili v Trst petorico Sim-menthala, a igralci tega društva ne morejo mimo že za- čilo stroškov, so prireditelji iiiiiiillilliiiilliiiniMmimHMmimmmtinmniiiiiiiiiiimmimiHmiiiHtiMiiiriiMitHiiiiiHiii'' Kolesarska dirka Pariz-Nica Ricku Van Looyu Impanisu prvo mesto v lestvici Zaradi slabega vremena so kolesarji prevozili le pol proge NICA, 16. — Sest let po prvem uspehu v tej kolesarski dirki med Parizom in Nico, si je 35-letni Belgijec Raymond Impanis ponovno zagotovil zmago nad Mahejem, Cazalo, An-gladom, Colettom (vsi Francija) in nad sonarodnjakom Sor-geloosom. Impanis se mora zahvaliti za zmago ne le svojemu inteligentnemu obnašanju v vseh etapah, temveč tudi svoji ekipi, ki je bila najmočnejša in tudi najbolj homogena od vseh, ki so se udeležile te razmeroma kratke etapne dirke. Kapetan belgijske ekipe Rick Van Looy je to osebno doka- zal z današnjo etapno zmago tretjo v tej dirki. V Parizu, tik pred startom, je Van Looy napovedal namene belgijske ekipe. «Ce bodo preveč pazili name, bom storil vse, da bosta zmagala Impanis ali Sorge-loos, ki sta trenutno v najboljši formi*. Van Looy je v četrti etapi privozil z zamudo na cilj, a z njim so bili tudi drugi kolesarji. S tem pa je dosegel svoj namen: Impanis je odprl vrata za dokončno zmago. Tudi danes je bil Impanis eden izmed najboljših tako v ravnini kot na vzpetinah. On je organiziral zasledovanje bežeče skupine, v kateri sta bila Riviere in Venturelli in on je tudi takoj odgovoril na napad, ki ga je hotel sprožiti Forestier. Zaradi slabega vremena so izločili prvi del etape Mano-sque-Frejus Kolesarje so odpeljali z avtobusi do znanega Frejusa, katerega razvaline še vedno spominjajo na strahovito povodenj. Dirka se je tako zaključila v splošno zadovoljstvo Van Looya, ki je bil verjetno v mislih že pri načrtih za Milan - Sanremo in seveda še v večjo Impanisa, medtem ko Francozi niso mogli skrivati razočaranja. VRSTNI RED ZADNJE ETAPE FREJUS—NICA (115 KM): 1. Van Looy (Bel.) 2.56’07’, 2. Desmet (Bel.), 3. Riviere, 4. Annert, 5. Van Meenen (Bel.), 6. Thomin, 7. Elliot (lr.), 8. Anglade, 9. Manzoni (lt.), 10 Bonilassi (It ), 11. Venturelli J It.), 12. Rolland, vsi s časom zmagovalca. 30 Pelicciari (It.) 2.59’42”, 34 Brandolini (It.), 38, Bono (It.) 3.03’55”, 39. Gentina (It.), 44. Fontana (It.) 3.08’30”. KONČNA SPLOSNA LESTVICA: 1. Impanis (Bel.) 32.15’47”, 2. Mahe 32.18T3”, 3. Cazala 32.18T9”, 4. Anglade 32.19’00”, 5. Colette 32.19’20”, 6. Sorgeloos (Bel.) 32.19’37”, 7. Francois A-nastasi 32.21’05”, 8. Privat 32.22’ in 16", 9. Rolland 32.22’27”, 10. Bonifassi (It.) 32.23’22”, 17. Manzoni (It.) 32.32’58”. 23 venturelli (It.) 32.41’33", 33. Brandolini (It.) 32.51’1U”, 37. Gentina (It.) 32.55 17’’, 39. Bono (It.) 33.01’25”, 44. Pelicciari (It.) 33.14’36", 45. Fontana (It.) 33.14’49”. Loi zopet zmagal MILAN, 16. — V mednarodnem boksarskem srečanju v Milanu je Loi zmagal nad Angležem Molloyem, ker se je ta predal po četrti rundi. V welter junior kategoriji Gabriel F. Elorde novi svet. prvak MANILA, 16. — Filipinski boksar Gabriel «Flash« Elorde si je z zmago s k. o. nad Američanom Haroldom Gome-som priboril naslov svetovnega prvaka v welter junior kategoriji. Ta naslov je Gome-su priznavala samo NBA. Elorde je spravil Gomesa na tla sedemkrat: dvakrat v drugi rundi, enkrat v tretji, dvakrat v peti in dvakrat v sedmi. $ * 4 SAN ANTONIO 16. — Svetovni prvak v petelinji teži Jose Becerra je preteklo noč premagal v desetih rundah A-meričana Waraa Yeeja. Dvoboj ni veljal za naslov prvaka. V zadnji rundi, ko je Yee spoznal, da je borbo izgubil po točkah, je sprožil več silovitih napadov, ki pa mu niso prinesli uspeha. črtane poti. Najprej bodo rali pod barvami državne** dresa na turnejo po . meriki, nato pa jih &***? predolimpijske priprave. ^ to so prireditelji povabili P torico Ignisa, ki Pa ne bo raZ' očarala poznavalcev in jU teljev te športne panoge. O jugoslovanskem *,rva.e. Olimpiji tudi ni treba P°^. bej govoriti, ker so igr splošno znani tudi V na mestu. Švicarski prvak Urania P» je pri nas neznan. Ze dejstvo, da je od 193*' kr8t pa do lani petorica osvojila v prvenstvu cas naslov, si lahko predstav 1^ mo, da je v njej cvet aV!^ ske košarke. Najbolj zan' ^ in tudi najbolj nevaren le ^ meričan Johnson. Sicer mačini ne zaostajajo za saj so bili nekateri že k0 ^ primer Currat' 46-krat V žavni reprezentanci. so že najavili igralce, do prišli na turnir v Ti so, poleg že omenjeni , Deforel (26-krat v repi* -tanci), Fornerone, Rietha (21-krat), Weilenmann ^ krat), Lacock, Fillietta* j krat), Liebich, Weilenma«“ p in Bonjour (16-krat v rep zentanci). ^ Švicarski košarkarski Pr',8 se je udeležil tudi evropskih prvakov. Vece t 1958. leta je Urania igra ® .a mora' . 63:72)d’ leto kasneje je zmagalafiv39, Heidelbergom z 61:43 in ra|8 januarja letos pa je 11,0 ^ obakrat prepustiti zrna®/>.,a S hoslovakom Slovana Grbi Real Madridom in je ’ obakrat kloniti (56:61; 53:61 in 74:80. Končno nam še Pre^ petorica Bebenberga z ja, ki bo nadomestila vo moštvo. O tem gos u staja pun»’ tržaškem mednarodnem šarkarskem turnirju za n nj do «Grada Sv. Justa« dovolj podatkov, da b' opisali njegovo fiziogn® ^ in vrednost. Toda že sa pozavni naslov pove, da se do Avstrijci uvrstili na nirju med tiste Pet°r,C|(,0|1č bodo skušale priti do ne zmage. f. Spored mednarodnega karskega turnirja je sl fed-V PETEK ob 19-*fITXJSs««l igri izven turnirja: CL»^ ČPT; ,pit ob 20.30: BABENBER« „,)! naj)—OLIMPIJA (Ljubu* ob 21.45: IGNIS (Van ese) ' 0: I"ter" URANIA (Ženeva). V SOBOTO ob 19 00: Enal CPT; „ - ob 20.30: BABENG&n IGNIS; utf- ob 21.45: URANIA — v PIJA; pofl V NEDELJO ob l*3®’ Bosco — Enal CPT; q * ob 20 00: BABENBE« URANIA; p# ob 21.15: IGNIS — u PIJA. «»------- ZA JUBILEJNO PRlREDl , Pet Avstrijcev v Avstrijska smučarska je poslala uradno pr^^njH1 nastop na jubilejni ■ ekip0 l prireditvi v Planici. k0,oVe stavljajo naslednji te ci: Walter Habersatter,^alte( Egger, Albin Plank, Steidegger in Otto Eekot Prireditveni odbor je "ŠeP?* presit sta posebej povabil Bradla, ki je prvi P te) amko 08 bo i