"Mehka" zdravstvena stavka ni zaprla vrat ordinacij
Sindikat Fides: zdravniško delo je podcenjeno
Ker do ponedeljka, 10. januarja, ni bila podpisana kolektivna pogodba za zdravnike
V drugi polovici tedna bo suho, v soboto popoldne se bo vreme poslabšalo s padavinami.
^ovi^J/f/MO^
DREMEL d.0.0. SKA^TRA
Vinska gora 40a, tel. 063/ 857 850 z vami/
^^rfmfftmUi centen
BREZ«
AUTOCAD, WIND0WS, NOVELI
Mozirje
tttttttttttttt«*
prihodnji četrtek
Predsedstvo Skupščine občine Mozirje se je včeraj (sreda) odločilo, da bo 28.in prvo letošnje skupno zasedanje občinske skupščine prihodnji četrtek, 20.ja-nuaija torej. Na dnevnem redu bodo volitve predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednika občinskega izvršnega sveta. Za tem bodo nadaljevali decembra prekinjeno 27.sejo, na dnevnem redu paje ostalo nekaj zelo pomembnih točk.
■ Jp
K&R J E Lm PARK M0R.AL	s SABO
0	, MK&V
cihkus mre tam <
0 mro ML l ž VEL6VM ,M£ BOŠ M SLUhO. 54J vem 60/OZ/S
®
in zobozdravnike, je sindikat Fides v ponedeljek začel z mehko različico stavke, s protestnimi shodi zdravnikov in zobozdravnikov, ki bodo trajali do preklica.
Bolniki med protestnimi shodi niso ostali brez pomoči. Zdravniki in zobozdravniki so v velenjskem Zdravstvenem zavodu, podobno kot drugod po Sloveniji, stavkali med 13. in 14. uro, ko je tudi sicer nekakšen "mrtev" čas, normalno paje delala ambulanta nujne medicinske pomoči.
Sidnikat Fides poudarja, da je zdravniško delo podcenjeno in razmišlja tudi o ostrejših oblikah stavke, če protestni shodi ne bodo dali želenih rezultatov.
Fides je, kot navaja v posebnem sporočilu za javnost, že od marca lani opozarjal pristojno ministrstvo za zdravstvo in vlado, da se noče več sprijazniti s podcenjenostjo zdravnikovega dela. "Tako vrednotenje našega dela," so med drugim zapisali v
sporočilo za javnost, "je pripeljalo do tega, da se lahko zruši do sedaj vzgleden sistem zdravstvenega varstva v državi. Vsi naši argumenti, da je potrebno za vrednotenje dela zdravnikov uporabljati drugačne kriterije kot za delo uradnikov, so bili zavrnjeni."
V Fidesu navajajo, da je bila novembra plača zdravnika (brez dodatka za delovno dobo), 58.520 tolarjev, danes zdravnik brez delovne dobe dobi 56.916 tolarjev. Delo zdravnika specialista pa je vredno le 63.988 tolarjev.
Poudaijajo. da ne želijo s stavko prizadeti nikogar, ki potrebuje njihovo pomoč in zagotavljajo, da v prvi fazi pacienti tudi ne bodo čutili nobenih posledic. Njihove aktivnosti bodo usmerjene v obveščanje javnosti o delu in razmerah v zdravstvu in opozarjanje oblasti, ki je povzročila tak položaj.
Če pa s temi akcijami ne bodo uspeli, bodo pričeli stavko, ki pa bo najbrž prizadela tudi paciente.
I Dalje na 2.strani)
Leto rekordov
V lanskem letu so na velenjskem rudniku dosegli kar nekaj pomembnih delovnih rekordov: navj višjo dnevno proizvodnjo na enem odkopu, največjo izkoriščenost odkopnega polja ter največji povprečni dnevni učinek doslej. "Vsi ti rekordi kažejo na dobro tehnično opremjjenost premogovnika in dobro organiziranost dela," poudarja dr.Franc Žerdin, prvi človek rudnika (stran 3).
H mkp
Vsak dan večja gneča
Tudi v čakalnicah velenjskega zdravstvenega doma Je podobno kot drugod po Sloveniji nepopisna gneča. Samo v prvih devetih januarskih dneh je zaradi težav z zdravjem iskalo pomoč 1.200 ljudi. Kako ravnati, kako si pomagati? O tem smo se pogovarjali z dr.Margareto Seher - Zupančič. (stran S).
■ (foto: Stane Vovk)
Smučišče vSaieku "zamrznjeno "
Kaj je narobe s smučiščem v Šaleku? Ko je prvič snežilo, se ni nič zgodilo. Ko je drugi, tudi nič in tako naprej...Če bo znova sneg, se ne bo - kot kaže - spet nič zgodilo (stran 20).
V eno izmed evropskih tekmovanj
V soboto bodo nadaljevali drugi del državnega rokometnega prvenstva. Za RK Gorenje bo spomladanskih del odločilen, saj se želijo uvrstiti v eno izmed evropskih tekmovanj. "Klub, ki nima cilja priti v Evropo, ni kvaliteten in resen klub," poudarjajo (stran 6).
vos
"Mehka" zdravstvena stavka ni zaprla vrat ordinacij
Sindikat Fides:
zdravniško delo je podcenjeno
(Nadaljevanje s l.strani)
V Velenju so na ponedeljkovem protestnem shodu oblikovali pismo vladi Republike Slovenije. Dr. Ivan Kralj, predsednik velenjskega odbora Fidesa, obenem pa tudi član republiškega stavkovnega odbora, nam je povedal, da so
v njem z obžalovanjem ugotovili, da so bili pahnjeni v javno izražanje nezadovoljstva. Podprli so republiški stavkovni odbor in dali vso podporo vodstvu sindikata Fidesa. Želijo si mirnega dialoga, na legitimen način. Če pa se odnos vlade do njihovih zahtev ne bo
N
Razprodani Dnevi komedije
CELJE-
detka v polno, ko so se pred leti odločili /.a pripravo Dnevom komedije, Vse abonmaje za predstave, ki se bodo pričele 4. februarja. so namreč razprodali Že .septembra, ko so začeli sprejemam
trkajo na	voljo
vendarle šc danes, saj je včeraj potekel dan, ko so morali tisti, ki so vstopnice rezervirali, le-te prevzeli.
Javna dela za nezaposlene
CELJE - Če bodo dobili še državni "žegen" naj hi letos v Celju pripravili 21 projektov javnih del. Izvršni svet se s tem strinja in je tudi pripravljen primakniti svoj finančni del. V ta javna dela naj bi vključili okoli 4,5 odstotka vseh nezaposlenih.
Tradicionalno srečanje
TOPOLŠICA - Turistični delavci občine Velenje že nekaj let organizirajo tradicionalno srečanje. To je nekakšen zaključek /a vse, ki so se skozi vso leto aktivno vključevali v delo društva in tiste, ki so bili organizatorji raznovrstnih prireditve, ki so jih načrtovali že v začetku leta.
Srečanje bo to soboto \ prostorih hotela Vesna v TopolŠici,^ pričelo pase bo ob 18, tiri. Ambusni prevoz bo organiziran* izpred Rdeče dvorane v Velenju in to pol ure pred pričetkom srečanja.
O zdravi prehrani
VELENJE - V prostorih krajevne skupnosti Šmartno bo 5. februarja predavanje n zdravi prehrani, ki ga bo pripravil dr. Branislav Červenjak, organizira pa ga Univerza za III. Žlvljen-sko obdobje. Ker je Število omejeno, /elijo, da se člani univerze predhodno prijavijo. Predavanje bo ob 16. uri.
■ M
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani varčevalci!
Ste že razmišljali o tem, da bi povečali vrednost svojih deviznih prihrankov? Pa na veste kako?
Svetujemo vam, da jih vežete, saj so obrestne mere za vezane vloge tudi do trikrat višje od tistih, ki veljajo za vpogledne devizne vloge. Izbirate lahko med kratkoročnimi in dolgoročnimi namenskimi vezavami. Kratkoročno lahko vežete svoje devizne prihranke nad 1,3 in 6 mesecev, dolgoročno pa nad 1, 2, 3,4 in 5 let.
Vabimo vas, da se o najprimernejši vezavi svojih deviznih prihrankov posvetujete v naših enotah.
spremenil, morajo žal tudi bolniki računati, je poudaril dr. Ivan Kralj, da bodo v času prave stavke čutili posledice, predvsem daljše čakalne dobe, ki so pri nekaterih specialistih že danes predolge. V Fidesu pravijo, da bo za pritožbe tedaj pravi naslov minister za zdravstvo oziroma vlada.
V ponedeljek popoldne se je sestal republiški stavkovni odbor in sintetiziral vse shode po zdravstvenih domovih in bolnišnicah v Sloveniji, ponovno pa se bodo sestali spet danes (četrtek, 13. januarja), ko se bodo odločali, kako naprej.
Milena Krstlč - Planine
Združenje slovenskih častnikov Velenje
Zveza sedaj
združenje
Prejšnji teden je v domu obrambe občine Velenje potekala razširjena seja predsedstva Zveze slovenskih častnikov Slovenije za Velenje. Poleg članov predsedstva so bili nanjo vabljeni tudi funkcionarji za izvedbo 3. tradicionalnega državnega prvenstva slovenskih častnikov v smučanju, ki bo 29. januarja na Goiteh.
Omenjeni sklic predsedstav ZSČS občine Velenje je bil prvi po izvolitvi novega republiškega vodstva te organizacije. Njihov predsednik Rudi Zevart je vse prisotne seznanil s potekom izredne problemske konference zveze slovenskih častnikov. Bistvene spremembame, ki so bile podane na tej konferenci, so, da se v celoti menja vodstvo nekdanje Zveze častnikov Slovenije. Kot je znano, so zamenjali tudi naziv organizacije, in sicer iz Zveze v Združenje slovenskih častnikov. V nadaljevanju so dopolnili tudi statut ZSČ, ki natančno opredeljuje pogoje za vstop v novo članstvo. Novost je tudi v tem, da lahko pomembnejše funkcije v Združenju opravljajo častniki do 60 let starosti, podčastniki pa do 50 let starosti.
Rudi Ževart je povedal tudi to, da bo program nove organiziranosti Združenja obravnavan in sprejet na spomladanski skupščini slovenskih častnikov.
UB.M.
Iz dela velenjske vlade
V proračunu 21 milijonov več
Na osnovi republiškega sklepa, ki ga je velenjska vlada prejela 29. decembra lani, znaša proračun občine Velenje za lansko leto 1.136.209.000 tolarjev, kar je dobrih 21 milijonov več kot je bilo prej predvideno.
Velenjska vlada je že oblikovala renominacijo lanskega proračuna in sicer je namenila malo manj kot 3 milijone za potrebe požarne varnosti ( v skladu s sklepom, ki so ga delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine že potrdili,of> sprejemu rebalansa lanskega proračuna). Dobrih 21 tisočakov so razporedili v oblikovanje obveznih rezerv, preostanek malo manj kot 18 milijonov pa vsem proračunskim porabnikov v enakih odstotkih.
Položnica, s katero se nekdo norčuje
Ve se, kje se plača vnaprej!
Čisti obup se me je leteval zadnje dni preteklega leta. Vsak dan eno in isto, poštarji in voščila. V njih pa toliko dobrih želja po zdravju, sreči in miru, da se mi je že kar mešalo. Pa ne, da nisem bila vesela vseh teh voščil, le vajena jih nisem. Potem pa mi poštar le prinese še nekaj, kar poznam in brez česar ne morem: položnico. Vam rečem, tako sem se je razveselila, tako mi je bila domača! Tako sem jo ogledovala...
Skupaj s tisto položnico mi Republiška uprava za javne prihodke, izpostava v Velenju, prijazno dopoveduje, da bo treba zemljo po kateri hodim, paradon, zemljo na kateri stoji blok v katerem živim, tudi plačati. Dobro si rečem, saj danes res ni nič zastonj. Le še zrak morda, ta se pa ve, zakaj je zastonj.
Potem pa berem in berem in se čudim. Vedno bolj se mi dozdeva, da bi raje imela še kakšno čestitko po miru in zdravju kot pa to položnico. Iz pisma razberem, da sem dolžna toliko in toliko in to za leto 1993 in za leto 1994. Ker mi ne gre v glavo, da mi danes lahko kdo zaračuna nekaj, za kar niti ne ve, če bom potrebovala, začnem razmišljati.
Spomnim se tistih peripetij okoli "preveč" povišane cene za nadomestilo stavbnega zemljišča in jeze, kije valovala tistikrat tudi po našem časopisu. Spomnim se tudi, da je kasneje na eni od skupščin, izvršni svet delal v zvezi s tem popravni izpit in ga naredil! Če je že preveč, pa naj se šteje, kot da je plačano še za naprej, je na popravnem predlagal in bilo je sprejeto.
Nak, si rečem. Ve se, kje se plačuje v naprej.
Ko mi podpredsednica velenjske vlade Milena Pečovnik v oddaji Težava je vaša, rešitev je naša, ko so njeno mnenje terjali poslušalci, zagotovi, da v naprej nisem dolžna plačati nič, si rečem: kar se mene tiče, dam potem položnico na pol. Ne, da jo prerežem, le plačam toliko kot sem dolžna. Za naprej pa, kdo ve kaj še bo? Včasih si zaželim, da bi šla od tu, za vedno, recimo v Avstralijo sekat sladkorni trs. Kaj pa, če se mi letos želja uresniči? Potem stavbnega zemljišča v Velenju ne potrebujem. Plačala ga bom v Avstraliji. Če ga pobirajo, seveda.
Tako mimogrede pa mi v oddaji podpredsednica vlade pove še, da je zame prej, ko je moje stanovanje imelo še drugega lastnika, zemljišče plačevalo pač tisto podjetje, katerega last je bilo stanovanje, v katerem živim. Zdaj, ko sem lastnik recimo jaz, ga bom plačevala pa sama. Dobro si rečem, to je tudi pošteno. Ni pa pošteno, da tisti, ki je bil lastnik mojega stanovanja še pol leta 1993, za ta čas ni poravnal zemljišča zame. In ko računam, izračunam, da sem jim potemtakem dolžna le za pol leta. Ampak kaj bi bili malenkostni! Kar se mene tiče, jim tudi tiste pol leta plačam, ampak naj me ne imajo za norca.
Pa brez zamere in s spoštovanjem,
■ Milena Krstič - Planine
S preimenovanjem Titovega trga naj bi počakali
Na zadnji seji so člani velenjske vlade na pobudo sekretarja velenjske občinske skupščine razpravljali tudi o preimenovanju Titovega trga v Velenju v Trg kulture. Glede na to, da delegati občinske skupščine pred nedavnim, ko je bilo predlagano, da bi se ta trg preimenoval v Mestni trg, s tem niso soglašali, so člani velenjskega izvršnega sveta predlagali, da s preimenovanjem počakamo do uveljavitve nove lokalne samouprave.
imz
Moj glas v deveto vas
Nekateri v vrhu Velenja pravijo, da se o tem območju po širni Sloveniji sliši le tedaj, ko je tu kaj narobe. Drugače pa da to območje za osrednje medije ni zanimivo; tudi taki so, ki zatrjujejo, da je treba za vsako drugo informacijo, da gre "notri", kar enostavno plačati. Seveda so tudi taki, ki se s tem ne bodo strinjali. Da je pač včasih tudi pogruntati kakšen trik, pa že o tebi poročajo vsi mediji. Tak se je v preteklih dneh posrečil Nacional socialni zvezi, ko je napovedala, da je na kongres povabila jeznega moža iz Rusije gospoda Žiri-novskega. Je že res, da v tej stranki poudarjajo, da niso nikakršna velenjska stranka,
ampak vsedržavna, toda zaradi prepogostega delovanja, ko je "viden " le en član stranke, ta pa je Velenjčan, se take lokalne o-predelitve težko znebijo. Za to območje pa to ni nepomembno, saj časniki ob takih poročilih tudi zabeležijo kraj dogajanja -Velenje.
A kaj hočemo, ko pa bi tukajšnji ljudje radi, da bi se njihov glas v deveto vas slišal bolj zaradi česa drugega. In tudi prepričani so, da bi se imelo kaj slišati, ko se le osrednji mediji do njih ne bi obnašali tako pišmeuhovsko. Prav zato so politiki in gospodarstveniki nekaterih barv zdaj tako "pograbili" regionalno televizijo, ker so prepričani, da je zdaj to območje medijsko rešeno, saj ta signal ne bo poznal meja in
bo prišel v ušesa in oči tudi tistim tam daleč v Ljubljani, kamor bi s svojimi sporočili radi segli.
Seveda imajo različna okolja različne cilje. Medtem ko na vrhu trdijo, da nič razen osrednjih državnih medijev skorajda nič ne velja, so po krajevnih skupnostih Že veseli, če njihov glas seže vsaj v sosednjo vas; če pa še do občine, je pa še toliko bolje. Ravni so namreč precej različne, apetiti pa seveda tudi.
Vsaj glede enega pa imajo gotovo vsi prav, ko menijo, da njihov glas ne seže dovolj daleč. Mislimo seveda na tisti zažve-pljan glas, ki sije tako težko utiral pot na teletekst in ostala mesta sporočanja. Nekaj se je pri tem že zboljšalo, vse še ne. Če-prav - tudi to je treba priznati -
vsem tudi to ni povšeči, da bi se preveč razglašalo to, kako slab zrak je pogosto tu naokoli. Kajti potem bo kdo rekel, da je ob takem ozračju pac še toliko bolj treba zapreti oddelke bolnišnice v Topolšici; nakaterim turističnim delavcem ni povšeči, ker jim taka obvestila odganjajo goste. Pa čeprav bi bilo v teh primerih le bolje povedati pravo resnico, da bodo tisti, ki se v to okolje odpravljajo, vsaj vedeli, pri čem so.
Tako je pač s to stvarjo o širjenju vesti. Že po navadi se je najhitreje in najdlje razširila slaba ali pa neprijetna vest. Časi so se spremenili - to pa je ostalo!
m (Kr)
13. januarja 1994	III	HI j		
Dr. Franc Žerdin o tem, kako so leto '93 doživeli in preživeli na RLV
Leto rekordov - takšnih in "takšnih"
Koncc nekega obdobja je vedno priložnost za to, da se posameznik ali pa podjetje ozre nazaj in si reče: to je bilo dobro, to pa slabo. To še, tega pa nikdar več! Eno tistih najbolj običajnih priložnosti za to pa je obdobje enega koledarskega leta.
Nekaj takšnega so naredili tudi na Rudniku lignita Velenje. O tem, kaj vse so pri tem opazili, ugotovili in na tej podlagi snovali za naprej, smo se v prvih dneh novega leta pogovaijali s prvim človekom velenjskega premogovnika, dr. Francem Žer-dinom.
Na kratko bi lahko rekli: bilo je leto rekordov, takšnih in tudi "takšnih".
NAŠ ČAS: Lani, kar med letom, ste na Rudniku lignita Velenje popravljali delovni načrt. Odločili ste se, da boste nakopali manj premoga, kot ste prvotno načrtovali, namesto 4 samo 3,9 milijonov ton. Nakopali ste ga malenkostno več, kaj paje bil pravzaprav glavni razlog, da ste sredi leta popravljali načrt?
Dr.Franc Žerdin: "Razlog? Preprost. Prodaja je bila veliko slabša kot smo načrtovali na začetku leta in kot so kazale začetne pogodbe in to predvsem na področju široke porabe. Če smo še dve leti nazaj v široki potrošnji prodali skoraj 400 tisoč ton lignita, smo ga lani komaj 200 tisoč ton, in če je bil še leta 1990 ta odjem 670 tisoč ton, potem se vidi, kako velika razlika je nastala."
NAŠ ČAS: Gotovo pa ste razmišljali tudi o tem, zakaj se pojavlja manjše zanimanje med in-dividualnimi potrošniki za premog?
Dr. Franc Žerdin: "Cena ne bi smela biti razlog, ker premoga nismo podražili že več kot eno leto.
Težava je najbrž ta, da so se potrošniki preusmerili na druga kuriva, na olje, plin in tudi to, da je elektrika sorazmerno poceni. Poleg tega paje tudi kriza z
Dr. Franc Žerdin: "Na področju gospodarjenja z denarjem si želimo na rudniku letos bolj normalnih časov kot smo jih imeli lani."
denarjem, nakup premoga posamezniku predstavlja precejšen strošek."
NAŠ ČAS: Ker ste že omenili denar in ceno, nas zanima, ali ste dobili v preteklem letu premog plačan tako, kot je bilo zapisano v večini pogodb, se pravi 5,5 DEM za giga Joul toplotne vrednosti lignita?
Dr. Franc Žerdin: "Že, vendar je bila marka vredna komaj 61 tolarjev, tako da...Izpad je precejšen. Namesto 5,5 DEM za giga Joul, smo za
elektriko dobili plačanega komaj nekaj malega čez 5 DEM, za toploto komaj 2,2 DEM, v široki porabi 4,9 DEM. Nimamo še dokončnih izračunov, vendar je velika verjetnost, da bo izguba na ta račun znašala okoli milijardo in pol tolarjev. Vsaj ta hip se tako kaže."
NAŠ ČAS: Kaj pa drugi kazalci? Stroškovni in tehnični?
Dr. Franc Žerdin: "Ti so pa izrazito pozitivni. Lastna cena je komaj 5,28 mark za giga Joul, in če bi se pogodbe uresničile, tako kot je bilo predvideno, bi mi morali izkazovati dobiček."
NAŠ ČAS: Lani pa ste na rudniku dosegli tudi kar nekaj pomembnih delovnih rekordov?
Dr. Franc Žerdin: "Zabeležna je bila najvišja dnevna proizvodnja na enem odkopu, največja izkoriščenost odkopne fronte in dosežen največji poprečni dnevni učinek doslej. Na te podatke sem ponosen in vesel, da jih je možno povedati. Vsi ti rekordi kažejo na dobro tehnično opremljenost premogovnika in dobro organiziranost dela. Kažejo pa tudi neko bodočo usmeritev, kako naj rudnik v bodoče živi, kako naj delo organizira. Delovnih enot, odkopov bo zelo malo: štirje, pet, največ šest. To paje nekaj kar daje možnost za dovolj solidno preživetje in za dovolj dobro delo. Vedeti namreč morate, da smo imeli še pred desetimi leti osemnajst odkopov, danes jih je šest in to je kvalitetna razli-ka."
NAŠ ČAS: Tisti, ki so pri vas, na Rudniku lignita Velenje, delali ocene preteklega leta in jih primerjali s prejšnjimi leti, prejšnjimi obdobji, niso prezrli še enega podatka. Tudi ta je rekorden v zgodovini rudnika: še nikdar ni bilo opravljenih tako malo delovnih dni?
Dr. Franc Žerdin: "V tej zvezi pravzaprav dva rekorda. Eden je 235 delovnih dni, kar je izredno malo in tako majhnega števila delovnih dni si ne
želimo več. Drug rekord, ki pa je 5 tem povezan pa je, da smo imeli 1. januarja letos na deponiji odloženega samo 420 tisoč ton premoga. To pa je bil naš namen. Prejšnja leta je bilo na deponiji na ta dan med 700 in 900 tisoč ton premoga, kar nam je skozi leto vedno predstavljalo zelo velike težave in preprosto nismo imeli nobenega maneverskega prostora. Lani smo temu cilju, čim bolj znižati deponijo in s tem znižati stroške deponiranja premoga, namenili te proste dni. Mislim, da je to dober znak za letos."
NAŠ ČAS: Kako torej letos? Kateri so tisti osnovni kazalci, po katerih se boste ravnali?
Dr. Franc Žerdin: "Delovni načrt smo sprejeli 23. decembra. V njem je zapisano, da želimo ali pa, da bomo proizvedli od 3,8 pa do 4,2 milijone ton premoga. Nekaj prostora smo si namerno pustili. Videli bomo, kako uspešno bo deloval trg. Ne predvidevamo pa nobenega bistvenega zmanjševanja števila zaposlenih, neko spontano zmanjševanje že, vendar želimo še naprej zaposlovati mlade, ki končujejo šolo. Računamo na bolj normalno življenje v tem letu. Elektrarni bomo po elektroenergetski bilanci oddali 3,2 milijone ton premoga, za proizvodnjo toplote 160 tisoč ton, v Videm okoli 150 tisoč ton, v Toplarno Ljubljana okoli 100 tisoč ton. Po pogodbah, ki jih danes poznamo, bi okoli 3,9 milijonov ton premoga bilo možno lepo plasirati.
Bolj problematično je, kaj se bo dogajalo s pokrivanjem stroškov, kdaj bodo naši kupci poravnavali ta premog, kako bodo tekli finančni tokovi. Lani smo imeli kar 211 dni blokiran žiro račun, kar je strahotno zaposlovalo rudnik. Na tem področju, področju gospodarjenja z denarjem, si želimo veliko več miru, veliko več normalnih dni kot jih je bilo lani."
■ Milena Krstlč- Planine
POSLOVNE NOVICE
Gorenje Gospodinjski aparati
Pomembne posodobitve
V petek, 14. januarja bo ob 17. uri strokovni seminar na temo NOVO POSLOVANJE V OBRTI, ki ga organizira Obrtna zbornica Velenje. Seminar zajema naslednje teme:
■	ZAKON O DOHODNINI
■	PRAVILNIKI O VODENJU POSLOVNIH KNJIG
■	NOVOSTI PRI PROMETNIH DAVKIH
Predavateljica ga. Božena Macarol, strokovna sodelavka Obrtne zbornice Slovenije za področje davčne in finančne zakonodaje, bo na seminarju obravnavala vse novosti o zakonskih predpisih, ki so bili sprejeti v mesecu decembru 1993 in bistveno spreminjajo poslovanje v obrti in že veljajo za poslovanje od 1.L1994.
SEMINAR BO V DVORANI SKUPČINE OBČINE VELENJE, cena seminarja, na katerem boste prejeli tudi gradivo, znaša 1800,00 SIT in jo vplačate pred začetkom seminarja na žiro račun: Obrtna zbornica Velenje 52800-637-55055.
Kako celotivo in produktivno pristopiti k izboljšanju kakovosti, znižanju stroškov,
povečati konkurenčnost, pridobiti certifikat po ISO 9000,.... to je tematika 3 dnevnega seminarja pod naslovom:	PRIPRAVA PROGRAMA IN POSLOVNIKA KAKOVOSTI. Seminar bo potekal od 27. do 29. januarja 1994 na Centru za tehnološko usposabljanje v Ljubljani, Dimičeva 9.
Gorenje, d.o.o. - IZOBRAŽEVALNI CENTER Velenje organizira seminar iz področja HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV (55 ur). Seminar bo v petek, 21. januarja ob 15.00 uri v prostorih hotela Vesna v TopolšicL
Cena posameznega programskega sklopa na udeleženca znaša 38.500,00 SIT.
Prijave za seminar pošljite na naslov Gorenje, d.o.o. Izobraževalni center, Partizanska 12, Velenje in sicer do 14 januarja.
NEKAJ PONUDB IN POVPRAŠEVANJ iz BCC centra v Bruslju:
- Nemško podjetje išče pro-ducenta rastlinskih ekstrak-
tov, dobavitelje zdrave hrane, dietetičnih produktov in rastlinskih Izvlečkov.
-	Italijansko podjetje išče distributerja in grosista za prodajo koplaniških inšta-lacij, keramičnih in lesenih talnih oblog.
-	Italijansko podjetje išče partnerja za proizvodnjo in prodajo otroških in ženskih oblačil.
•	Nemški proizvajalec strojev In tunelov za termoskrčUi-vo folijo, išče poslovno sodelovanje.
»Nizozemsko podjetje išče proizvajalce plastičnih delov za tovorna vozila, karavane.
-	Britansko podjetje, ki proizvaja preparate za nego nohtov, išče zastopnika oziroma ponuja distribucijo naravnih kozmetičnih proizvodov v Angliji
•	Britansko podjetje išče distributerja za prodajo vrhunsko kvalitetnih spalnih vreč, nahrbtnikov in ležalnih blazin.
-	Norveško podjetje išče distributerja visokokvalitetnih ribjih proizvodov, dimi jene in marinirane losose, slanikov, školjk...
-	Nemško podjetje, specializirano v brizganju kovin, išče manjše proizvajalce aluminijastih komponent, ekstrudira-nih ali stiskanih v serijah med 200 in 2000 kosih.
VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, VELENJE, telefon: 856-920.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ■ OBMOČNA ZBORNICA VELENJE
Dela proste dneve ob novoletnih praznikih so v Gospodinjskih aparatih s pridom izkoristili delavci Vzdrževanja, ki so ob rednih vzdrževalnih posegih opravili še večja obnovitvena oziroma poso-dobitvena dela.
V obratu Zamrzovalne skrinje so postavili kompletno vzporedno linijo za izdelavo hladilno-zam-rzovalnih aparatov vertikalnega programa. Montažni trak je opremljen s taktnosklopljenimi transporterji z vsemi pripadajočimi pripravami. Za posodobitev dela proizvodnje v tem obratu programa hladilno-zamrzovalni aparati so se odločili v septembru 1993 in tedaj vsa naročila zaupali strokovnjakom in delavcem Vzdrževanja Gorenja Gospodinjski aparati, ki so na podoben način preuredili proizvodnjo že v
več obratih Gospodinjskih aparatov.
Po obsegu večje delo so opravili tudi v obratu montaže programa Kuhalni aparati, kjer so na novo preuredili tehnološko postrojenje za izdelavo plinskih armatur. Prednost je tudi v tem, da poteka poslej nalaganje plinskih armatur kar neposredno na košare brez vmesnega transporta. Nova postavitev upošteva številne izkušnje sodobno urejenih delovnih mest. V programu Kuhalni aparati so se lotili še nekaj večjih posodobitev in zamenjav dotrajanih delovnih naprav (zamenjava kadi na Iužilni liniji, mlina za mletje emajla, menjava fotozaves na stiskalnicah in podobno).
V programu Zamrzovalne omare so zamenjali programirane logične krmilnike s sodobnim krmiljem Simatic za transport
obodov po polnjenju s poliuretansko peno. Novo procesno krmiljenje so povezali tudi s centralnim računalnikom, kar jim omogoča nadzor iz centra vzdrževanja in kompletne informatike za nadaljnje obdelovanje podatkov.
Seveda so v vseh ostalih obratih opravili z letnim načrtom predvidene preventivne vzdrževalne preglede in se tako pripravili na nov zagon proizvodnje v letošnjem letu, v katerem v Gorenju Gospodinjski aparati računajo na znatno povečanje prodaje svojih gospodinjskih aparatov.
■ H.J.
V obratu Kuhalni aparati so lani kljub posodobitvenim delom dosegli rekordno proizvodnjo v zadnjih 10 letih
POSLANSKA PISARNA mag. HERMANA RIGELNIKA
V zvezi z objavami v nekaterih medijih, da bo imel mag. Herman Rigelnik dne 21. januarja v Velenju poslansko pisarno, obveščamo vse zainteresirane, da v mesecu januarju 1994 ni predvidena poslanska pisarna mag. Hermana Rigelnika v Velenju. Po razporedu je najprej predvidena poslanska pisarna v Ravnah na Koroškem. O datumu poslanske pisarne v Velenju bodo vsi zainteresirani na običajen način pravočasno obveščeni.
Poslanska pisarna
4 ČAS
13. januarja 1994
Jubilej Pekarne Tratnik -1. januarja 1989 prvi hlebec kruha iz njihove peči
Nikoli ne reci: ta kruh je dober, ta pa ni!
1. januarja letos je Pekarna Tratnik v Velenju slavila svojevrsten jubilej. Prvi hlebec kruha je prišel iz njihove peči. Bili so eni prvih, če že ne prvi v Velenju, ki so se odločili, da bodo konkurirali družbenim podjetjem, pri katerih je bila dotlej domena peke kruha in drugih pekovskih izdelkov. Na velenjskem trgu so se tistikrat pojavljali le trije dobavitelji: Klasje, Ro- PEKARNA gla Slovenjske Konjice in Koroške pekarne. Izbor tistega, kar so pekli in ponujali je bil precej skromen, le okoli 30 različnih artiklov, danes pa jih recimo samo v Pekarni Tratnik dvanajst redno zaposlenih speče 64!
Na začetku je bilo seveda nekaj težav. Predvsem s kadri. Pekov ni in ni bilo. Začeli so z enim, zdaj imajo dva kvalificirana peka, vse druge, ki delajo pri njih, pa so sami vzgojili in izobrazili. Ker so veliko vlagali v kadre, se lahko danes s tistimi, ki delajo pri njih, samo pohvalijo. Veliko so jim na začetku z znanjem in izkušnjami pomagali kolegi pekarji. Zanimivo, med njimi sploh ni tekmovalnosti! Še več, če se le da, si pomagajo med seboj. Nič nenavadnega ni, če gre kdo iz Tratnikove pekarne sredi noči recimo k Presti, da si sposodi kvas, ker jim gaje zmanjkalo. Naslednjič bodo uslugo vrnili. Morda bo kateremu zmanjkalo moke?
Pri gradnji in postavitvi Tratnikove pekarne je veliko pomagal znani vranski pek Roman Brglez, ki jim je svetoval tudi pri izboru in nabavi tehnologije. Malo ljudi ve, da uporabljajo v Tratnikovi pekarni ob modemi peči za peko kruha, kjer je skoraj vse avtomatizirano, tudi peč staro sto let, v kateri se peče kruh po postopku, kije na Slovenskem v veljavi stoletja.
Vsak nov kruh je najboljši, pa veste zakaj?
S Tratnikovo pekarno se je na tržišču pojavilo nekaj novega, kar je imelo drugačen okus. In vrste
pred prodajalnami kruha, kjer so prodajali Tratnikove hlebce in pekovsko pecivo, so bile dolge.
Tri leta kasneje seje v Velenju pojavila nova pekarna in spet kruh, kije imel drugačen okus. In spet so bile vrste. Tudi kruh iz tretje pekarne je imel nov, vabljiv, za nianso drugačen okus in spet so bile vrste.
To je tisto, o čemer potrošniki ne razmišljajo, pa ima vendarle TRATNIK svoja pravila. Zato peki nikoli nikomur ne dovolijo, da reče: tvoj kruh je dober, oni iz tiste in tiste pekarne pa slab. Slabega kruha preprosto ni! Potrošnik se enostavno naveliča vedno enega in istega okusa in rad ga zamenja, spremeni, ne da bi se sam tega zavedal. Peki se teh stvari in takšnega obnašanja potrošnikov in nihanj v prodaji, dobro zavedajo. Vedo, da je nemogoče speči kruh, ki bi bil za vedno čisto vsem všeč.
Porabo kruha krojijo navade
Glede kakovosti kruha med peki obstaja nekaj pekovskih načel. Eno od teh je: ko pride kruh iz pekarne, mora biti tako dolgo dober, da se poje! Tudi pri tem pa igrajo pomembno vlogo navade. Pri nas je kruh glavni prehrambeni artikel, medtem ko je recimo na zahodu, vzporedni. V zahodni Evropi pečejo takoimenovane dnevne kruhe, namenjene izključno dnevim potrebam. Potrošnik bo vsak dan v pekami kupil le toliko kruha in pekovskega peciva, kolikor ga bo porabil za tisti dan in nič več. Tak kruh se bo naslednji dan tudi lahko drobil, pa se potrošniku to ne bo zdelo nič nenavadnega. Pri
nas pa marsikdaj kdo, ki je nevede kupil prav tak "dnevi" kruh, naslednji dan pravi, ta kruh pa ni dober! Seveda je dober, le da je njegova prava vrednost prav v tem, daje namenjen dnevni porabi.
Kultura porabe kruha in pekovskih izdelokov je pri nas močno povezana s tradicijo. Potrošnik težko spreminja in sprejema novosti. Zadnje čase je pretok informacij sicer poskrbel za nekaj: ljudje so začeli posegati po bolj zdravih, takoimenovanih polnozmatih kruhih, kjer pri mletju v moki ostanejo vse sestavine, vse bolj pa posegajo tudi po izdelkih iz rži, ajde, koruze, ječmena...Ampak, če vemo, da samo v okolici avstrijskega Graza na dan spečejo in trgu ponudijo okoli 500 vrst rženega kruha... Kruh je živa snov!
V Tratnikovi pekami pečejo kruh po starih receptih in v stari parni peči. Pravijo, da se da proizvodni proces pri peki kruha in drugega pekovskega peciva stoodstotno avtomatizirati, ampak višja kot je stopnja avtomatizacije, slabša je kakovost. Samo človek, pek, lahko tako spoštovano stvar kot je kruh na
Slovenskem, spreminja v nokaj živega, tako da vse sestavine pravilno reagirajo in se prav odzovejo.
V Pekami Tratnik delajo v dveh izmenah. S peko pričnomed 16. in 20. uro in pečejodo 8. oziroma 10. ure naslednjega dne. S tremi avtomobili začno kruh in pekovsko pecivo razvažati že ob pol štirih zjutraj in prevozijo skupaj okoli 250 kilometrov. Eno vozilo razvaža kruh in drugo pekovsko pecivo izključno po Velenju, drugo jo ubere proti Koroški in tretje na širše Celjsko območje. Zlati časi pekarstva so mimo!
Ko so se pri Tratnikih odločili za Pekarno, so to storili še v zlatih časih pekarstva. Najbrž jim je bilo zato na začetku lažje. Trg je povedal svoje, država gaje pustila pri miru in na pamet ji ni prišlo, da bi se vtikala v odnose med ceno pšenice, moke in kruha. Danes pa pekarji ugotavljajo, daje ta trg, ki je svoj čas dobro deloval, država porušila tisti hip, ko je začela posegati vanj. Če bi, pravijo pekarji, hoteli vzpostaviti spet normalne tržne razmere, bi se cena moke ne smela dvigniti, pekovski izdelki pa bi morali biti dražji za okoli 40 odstotkov.
To je ena resnica, druga pa, da je na področju peke kruha in pekovskega peciva še toliko praznega prostora, ki ga bodo gotovo slovenski peki v bodoče še zapolnili z raznovrstnim kruhom iz stotih nians različnih mok. Le mlinarska industrija, ki danes še nima pravega interesa prisluhniti jim, bo morala začeti razmišljati drugače.
r.
Končana druga Podjetniška delavnica
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaiiaaaaaaaaaaaaa*
Gorenje Inova
ttn**tt«tt*tti»tt*ttttttJttt*«e i
"Tisti, ki se hočejo Po dveh letih le še vzpon
nekaj naučiti, niso nikdar brezposelni!"
Misel, ki seje porodila med prvo podjetniško delavnico v občini Velenje, zaključeno lani junija, ostaja aktualna tudi sedaj, ko seje s Podjetniškim forumom točno pred tednom dni zaključila že druga. V okviru programa pospeševanja razvoja malega gospodarstva v občini Velenje za leto 93, katerega flnancerja sta bila Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in IS SO Velenje, je namreč Gorenje Inova v mesecih novembru in decembru organizirala in izvedla "Podjetniško delavnico za izdelavo poslovnega načrta". V vili Široko v Šoštanju se je ob tej priložnosti zbralo vseh 16 slušateljev in izvajalci, podrobno pa so predstavili tri podjetniške načrte. In to ne le besedno.
Most med velikimi in malimi
Direktor podjetja Gorenje Inova Viktor Vaupot je sodeloval pri obeh delavnicah, zato je lahko ocenil tudi razliko med njima." Lahko rečem, da večje razlike ni bilo. Prva podjetniška delavnica je bila za nas eno izjemno presenečenje. Zbralo se je 15 zelo zagnanih podjetnikov, kar je tudi rezulatat zelo dodelanega koncepta, ki ga nudi Republiški zavod za zaposlovanje, enota Velenje. Tu so v zadnjih letih, kar tečejo programi aktivne politike zaposlovanja, opravili izjemno delo, ki je dalo konkretne rezulatate. Vzdušje je bilo že prvič enkratno, udeleženci so prav hlastali za novim znanjem. Ustvarili smo izredno klimo in odnos, ki je pogoj za uspešno delo. Lahko rečem, da se je na drugi podjetniški delavnici zgodilo podobno."
Tokrat so udeležence zbirali tudi s pomočjo razpisa, nanj seje prijavilo približno 30 kandidatov." Mi smo te tudi selekcionirali po enem osnovnem kriteriju - želeli smo, z ozirom na cilj te delavnice, to pa je izdelava poslovnega načrta, da imajo ti bodoči kandidati za podjetnike svoje poslovne zamisli dovolj jasne in čvrste in da obstaja velika verjetnost, da bi jih lahko v kratkem času tudi realizirali. Moram reči, da je bila selekcija delno izvedena s strani Zavoda za zaposlovanje za tiste, ki jih je poslal ta, ostalo pa smo naredili mi kot izvajalci, Gorenje Inova. Program je temeljil na tem, da smo poskušali skozi 60 umi seminar, ki je bil organiziran v različnih modulih, peljati te bodoče pod-
Prvega januarja je podjetje Gorenje Inova simbolično upihnilo drugo svečko. Po dveh letih delovanja so jih spoznali mnogi v ožjem in širšem okolju, sploh tisti, ki preko zavoda za zaposlovanje iščejo delo in sc odločajo za sa-mozapolitev v lastnem podjetju ali obrtni delavnici. To pa nI edina dejavnost, s katero se ukvarjajo - celo najmlajša je, saj Gorenje Inova .nadaljnje
i razvoj;
Začeli so z 10 zaposlenimi, danes jih je 7, /ato sodelujejo s šte-• ■ • v..i.
Več o podjetju nam je povedal
L"
jetnike skozi vse poslovne funkcije in sicer ne na način predavanj ampak na način delavnice, saj smo imeli pred očmi konkretne poslovne zamisli. Rezultat tega je to, da so nekateri udeleženci že naredili poslovne načrte, nekateri pa jih že zaključujejo. Ocenjujemo, da se bo od vseh teh udeležencev vsaj 80 odstotkov, vsaj do konca meseca aprila, maja, že zaposlilo v svojih podjetjih, polovica od teh se pa tudi žeje."
Razveseljivo je, daje bila paleta dejavnosti, za katere so se odločili bodoči (ali že)podjetniki zelo pisana. Projektiranje na področju avtomatizacije, gradbeništva, industrijsko oblikovanje, proizvodnja drobnih konfekcijskih izdelkov (konkretno koplane kape), še vedno tudi precej trgovine na veliko in malo. Pomembno pa je, da so se mnogi pričeli zavedati, kako pomembna je naveza med velikimi in malimi podjetji, sploh, ker je perspektiva za nova delovna mesta samo še v malih.
Pletenine, zdrava hrana in domače pivo
Na podjetniškem forumu so predstavili tri poslovne načrte. "Gre za tri podjetja. Prvo je družinsko podjetje Sebra zakoncev Sevčnikar, ki se ukvaijata z trgovinsko dejavnostjo na veliko, sedaj pa vpeljujeta tudi proizvodnjo pletenin. Dejavnost temelji tudi na družinski tradiciji. Predmet tega poslovnega načrta je bila ravno proizvodnja pletenin, ki bo odprla nekaj novih delovnih mest. Druga dejavnost je bila dejavnost trženja makrobiotičnih proizvodov. Predstavila jo je Tatjana Sušnik, ki bo kot samostojna podjetnica imela svojo firmo Fastram 4,
direktor Viktor Vaupot: "Izhajamo iz Gorenja Raziskave in razvoj, ki se je ukvaijala predvsem / razvojno raziskovalnim delom za potrebe takratnega SOZD-a Gorenje, zato je bila od vsega začetka naša glavna dejavnost razvojno raziskovalno delo. Ukvarjamo se tudi 7. industrijskim oblikovanjem, s prostorskim oblikovanjem trgovin, proizvodnih in poslovnih prostorov, / raziskavami na področju hladilno toplotne tehnike in z tehničnim svetovanjem zlasti z.a tista podjetja in obrtnike, ki želijo pripravljati proizvode /a tuja tržišča. Tu gre za strokovno delo, ki temelji na poznavanju tehničnih
predpisov in postopkov za pridobivanje certifikatov v tujini ter podobno. Mislim, da gre za področje, ki je mogoče nekoliko zanemarjeno in manj poznano, vendar je mnogim obrtnikom in podjetnikom to šele osnovna karta za vstop na tuja tržišča.
Brez skromnosti lahko rečem, daje znanje, ki ga imajo naši sodelavci in ki smo i
ni v tujim zag
lahko nudimo znanje kar na precej visokem nivoju tudi v mednarodnem merilu."
■ bš
kar pomeni četrti člen v verigi Fastram. To je največji proizvajalec ma-krobiotične hrane v Sloveniji, Fastram 4 pa prevzema celotno tržno funkcijo za prodajo po vsej Sloveniji. Tretji projekt je predstavilo podjetje ITD gospoda Martina Tajnikarja, ki je predstavil poslovni načrt za izgradnjo male pivovarne. Podjetje je dosedaj le prodajalo opremo za takšne male pivovarne, ki so v Sloveniji že 3." Udeleženci so ob teh predstavitvah tudi poskusili makrobiotično hrano in domače pivo in to z užitkom.
V okolju, kjer je podjetniška kultura še dokaj nerazvita, ima Podjetniški forum še en cilj - podjetniško srečevanje ljudi. "Običajno nekdo začne. V Velenju je bil to Zavod za zaposlovanje, mi pa bi morali razumeti, da se mu zdi zelo pomembno, da bi takšno podporo dobili tudi drugi. Tudi znotraj večjih podjetij, kjer so vse stvari dobro dodelane in je vse pri roki. Če je malo gospodarstvo tisto, ki bo dalo nova delovna mesta, kije učinkovito in ima bistveno manjše izgube, so to razlogi, da gaje treba bistveno bolj podpreti. Da pa ga gdo podpre, so pomembna tudi srečanja." je pogovor zaključil
Viktor Vaupot
■ Bojana Špegel j
13. januarja 1994
1111
Z dr. Margareto Seher - Zupančič o gripi in virozah
V zdravstvenih domovih vsak dan večja gneča
Pred novim letom so tudi v velenjskem Zdravstvenem domu opazili, da narašča število ljudi, ki iščejo zdravniško pomoč zaradi vročinskih stanj
Dr. Margareta Seher ■ Zupančič: "Moram opozoriti, da Je ob letošnji epidemiji precej zapletov..."
in težav z dihali. Število obolelih se od takrat iz dneva v dan še povečuje. V čakalnicah vseh enot Zdravstvenega doma Velenje, je podobno kot drugod po Sloveniji, nepopisna gneča. Samo v dneh odi. pa do 9. januarja je tukaj zaradi težav z zdravjem iskalo pomoč blizu 1200 ljudi.
Ljudje smo zaskrbljeni, ne vemo, kako ravnati, ne vemo, kako si pomagati, zato smo za pogovor zaprosili pediatrinjo v predšolskem dispanzerju velenjskega Zdravstvenega doma, dr. Margareto Seher -Zupančič.
*	Je to, kar se zdaj dogaja po zdravstvenih domovih in kar se potem naprej dogaja tudi doma, že gripa ali še ni?
Dr. Margareta Seher - Zupančič: "Posamezni primeri gripe verjetno so, vendar velika večina pacientov, ki v teh dneh iščejo zdravniško pomoč, nima značilnih znakov, ki sodijo h gripi. Menimo, da gre za virusne infekte, ki pa jih povzročajo drugi virusi."
*	Če je gripa, za katero vrsto naj bi šlo?
Dr. Margareta Seher - Zupančič: "Uradnih podatkov še nimamo. Pričakuje se, da so posamezni primeri gripe A, tako kot v nekaterih krajih zahodne Slovenije. Na pohodu pa naj bi bila gripa B."
*	Kakšni so znaki viroznih obolenj in kakšno so znaki klasične gripe?
Dr. Margareta Seher - Zupančič: "Velika večina pacientov dobi najprej nahod, začno pokašljeva-ti, boli jih grlo, postopoma se kašelj stopnjuje, dobijo vročino, kije lahko tudi do 39, celo 40 stopinj Celzija in lahko traja tudi pet, šest dni.
Pri klasični gripi, tudi nekaj takšnih pacientov je, pa je začetek bolezni nenaden, z visoko vročino, bolečinami v mišicah, sklepih, zelo slabim počutjem, včasih tudi mrzlico. Šele pozneje se pri njih pokažejo drugi znaki kot sta kašelj in nahod. Vročina pa prav tako traja od tri do pet, celo šest dni."
*	Kako se prenašata ti dve bolezni?
Dr. Margareta Seher - Zupančič: "Obe s ka-pljično infekcijo. Ob kašljanju, smrkanju z nosu pa se lahko virus prenaša tudi z rokami. Ampak glavna je kapljična infekcija, zato ljudem svetujemo, da se izogibajo gneče, da čim manj hodijo
35 pacientov Je normativ za pediatra v predšolskem dispanzerju. V teh dneh pa so normativi eno, bolezen pa
drugo. Od 55 pa tudi 80 malih bolnikov se zvrsti kakšen dan... (foto: vos)
tja, kjer se zadržuje veliko ljudi, ker se je okužbi skoraj nemogoče izogniti. Če so zdravi, naj ne hodijo tudi v zdravstveni dom po različna potrdila, spričevala. To lahko počaka."
* Zdravila?
Dr. Margareta Seher - Zupančič: "V bistvu jih ni. To je virusna bolezen, pri kateri lahko le blažimo znake bolezni. Pri odraslih svetujemo aspirin ali brufen, počitek, tople napitke. Pri otrocih dajemo prednost panadonu ali voltarenu, če je vročina zelo visoka. Potreben je počitek, veliko tekočine. Moram pa opozoriti, da je ob letošnji epidemiji precej zapletov, ki se kažejo zlasti kot vnetje srednjega ušesa in tudi precej pljučnic smo imeli, tako da zelo priporočam posvet z zdravnikom in kontrolni pregled."
* Še eno vprašanje: beremo in slišimo, da po nekaterih zdravstvenih domovih v Slovenijo še vedno cepijo proti gripi. Ali je to v času, ko vse kaže, da je gripa na pohodu, takšno cepljenje sploh še smiselno?
Dr. Margareta Seher - Zupančič: "Za kakšno množično cepljenje je vsekakor že prepozno. V poštev pridejo samo še posamezni primeri, ki iz določenega razloga niso mogli biti prej cepljeni in za katere je potreba posebna zaščita: kronični bolniki, majhni otroci, bolniki, ki jih ogrožajo druge bolezni. Vedeti je namreč treba, da prava zaščita nastopi šele 14 dni po cepljenju, to pa bi bilo za mnoge zdaj že prepozno."
I Milena Krstič - Planine
Mladinske delavnice ponovno zaživele
Lansko šolsko leto se je Center za socialno delo Velenje vključil v mrežo, ki po vseh večjih mestih v Sloveniji organizira mladinske delavnice. Namenjene so mladostnikom, polnim energije in vprašanj, kijih včasih odrasli zanemarjamo, ali pa si ne vzamemo časa, da bi skupaj s svojim mladostnikom nanje našli odgovore. Program je primarno preventiven, vanj pa so letos poleg učencev sedmih razredov velenjskih osnovnih šol vključeni tudi osmošolci, ki jim mladinske delavnice niso nove, saj so se v njih vključevali že lani.
Osem mentorjev je z delom pričelo sredi decembra, končali ga bodo ob koncu šolskega leta. Po predhodni predstavitvi delavnic se je v njih prostovoljno vključilo kar 170 otrok, razvrščenih v 14 skupin. Mentoije vodi Anka Maček, z njimi vsak ponedeljek analizira potek dela v delavnicah in se pripravlja za naslednjo. Sama se enkrat mesečno udeleži sestanka s supervizoijem v Ljubljani. Program je začrtan tako, da je za sedme razrede točno določen, v osmih pa je več časa prepuščeno samoiniciativnosti otrok.
O tem, kako bo letos potekalo
delo v mladinskih delavnicah, smo govorili z Anko Maček: "Delo v teh mladinskih delavnicah, kjer je metoda torej delavnica, tehnike pa so socialne igre, imamo predvideno delo na treh nivojih. In sicer na prvem nivoju, kjer tečejo same delavnice in kjer so udeleženi otroci teh mladinskih delavnic, na drugem nivoju bodo ti otroci poskušali pripraviti kakšno tribuno za matično šolo, na tretjem pa bo šlo za povezovanje teh otrok med seboj, med posmeznimi šolami. Že v lanskem letu smo
nekaj takega poskusili, letos pa razmišljamo in resno načrtujemo več takšnih akcij."
Razveseljivo je, da so se vsi lanski udeleženci odzvali tudi letos, s seboj pa so pripeljali še nove člane. Ob tem sogovornica dodaja: "Naše delo je v veliki meri odvisno od vodstva in učiteljev, ki delajo na teh šolah. Vsi so otroke tu vzpodbujali, čuti se sodelovanje. Če ne bi bilo tega, ne bi bili tako uspešni."
Vas zanima, o čem se bodo po-govatjali sedmošolci. O sebi; poskušali se bodo spoznati, o morali,
vrednotah, o tem, kaj vse se učijo, kaj bi želeli postati, ko odrastejo. Vse poteka skozi igro. Ko je ta gotova, se pogovaijajo in oblikujejo stališča in mnenja.
Tako prihajajo skozi igro do novih spoznanj. Ko bodo imeli za sabo že več skupnih srečanj, jih bomo obiskali tudi mi in vam delavnice predstavili še "v živo". V času poletnih počitnic pa se bodo lahko udeleženci odpravili tudi na Vseslovenski tabor, ki ne bo samo rekreativen, ampak tudi delaven.
■ Bojana Špege!
iz šolskih Martin Krpan na šoli
klopi
... Pa prijezdi v Velenje. Obstoji in se samo čudi: "Kaj ljudje zdaj v tako velikih škatlah živijo? Saj to niso hiše, da se reče. Tam pa hitijo neke nizke kočije brez konj, vprege, pa hreščijo, da še cesarjeva ne tako. Zdaj pa res ne vem, kako je s tem. Hej! Počakaj pobič, bi te nekaj vprašal!"
"A si mene klicu? Ka bi pa rad? Jez nimam n'č cajta. Se mi ful mudi v šolo. Prvo uro pišem mafijo, jez se nisem pa n'č piflu. Meje t'k strah, da ne dobim špona!"
"Lahko grem s teboj. Bi res rad povprašal vašo gospodo, kako in kaj je s tem!" "No, pa paz', da te ravnatelj ne vid' s to živalco. Te b'tako poču, da bi vse vesolje vidu."
Martin pa seje samo čudil fantovim besedam in neki zeleni stvari, ki jo je ves čas prežvekoval. Sklenil je, da vse o tem povpraša
tamkajšnjo gospodo. In res prideta do šole. Na steni je na veliko pisalo METALICA. "Le kaj je to?" si misli Martin. "Morda pa piše malica in je narobe črkova-no. Še minister Gregor se kdaj zmoti, pa se tile črvi ne bi."
Prišla sta na šolski hodnik. Martin je vstopil v zbornico: "Dober dan, gospoda. Jaz sem Krpan in prihajam od cesarja presvitliga našega!" Ravnatelj in vsi učitelji so obstali in začudeno zijali vanj.
"Ja, kdo pa sploh ste in saj ste čisto neurejeni. Danes ni govorilnih ur, ne vem, kaj bi radi!"
"Krpan sem, to sem že povedal, rad bi vas povprašal, kako je zdaj na tem svetu. Otročad se samo spakuje in prežvekuje, iz rek zaudarja, vsepovsod smrdi in ropoče. Res ne vem, kako je zdaj z ljudmi. Enim se kadi iz ust, drugi prežvekujejo, tretji pijejo. Res čudno!"
"Ja, ja to je pa čisto res. Tudi mi
imamo težave s tem!" so rekli učitelji.
"Ja lahko vam pomagam, če seveda privolite," se je Martin ponudil. In res. Takoj je pričel delati red po šoli in tudi v Velenju. Ljudje niso več pili in kadili, otroci pa so raje pojedli jabolko, kot prežvekovali žvečilnega. Prenehali so tudi onesnaževati reke in zrak. Vse je bilo lepo, čisto in življenje je postalo brezskrbno.
Krpan se je poslovil in odjezdil domov.
Takrat pa... nekdo je ravno takrat pljunil v svojega sošolca, tretji pa delil žvečilne drugim...
Krpanov obisk sem samo sanjala. Prav žal mi je bilo, daje še vse tako kot prej. No, morda bo pa prišel kdaj drugič in bo takrat spreobrnil ljudi.
Upajmo vsaj!
■ Helena Brežnik, 6.Č., OŠ Livada Velenje
Zakaj se mame šminkajo?!
-	Zato, ker jim je šminka všeč. - Zato, da so moderne,
Andreja Felicijan
-	Zato, da se moški zaljubijo v
njih.
Damijan Zefran
-	Zato, da so lepše in bolj pisane.
Špela Jakob,
-	Zato, ker bi rade imele široke
ustnice.
Rok Vipotnik
-	Zato, da si najdejo ženina.
Gašper Šeligo	Miha Veber
BrigitaJurkovič
-	Zato, da bi imele rdeče zobe.
Nejc Lovec
-	Zato, da se lahko gledajo v
ogledalo.
Katarina Vukičevic'
-	Zato, da izgledajo bolj grde in
ošabne.
Obdavčen študentski in dijaški zaslužek
S prvim dnem letošnjega leta je v Sloveniji pričel veljati novi zakon o dohodnini, ki prinaša številne novosti zaposlenim, upokojenim in tudi študentom in dijakom, ki priložnostno poiščejo delo na Mladinskem ali Študentskem servisu. Res bomo napovedi za leto 1993 izpolnjevali še po starem zakonu, vendar pa se po novem zakonu že obračunavajo mesečni prejemki vseh zaposlenih; tudi dijakov in študentov, ki so sedaj zavezanci za davek od osebnih prejemkov.
Glede na določila zakona se osnova za davek od osebnih prejemkov (v tem primeru študentski zaslužek) zmanjša za 10%, študentom in dijakom pa se ta osnova zmanjša še za dodatnih 40% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji hkrati z zmanjšanjem v višini 11 % povprečne plače zaposlenih v R Sloveniji, skupno za 51% povprečne plače zaposlenih v R Sloveniji iz predpreteklega meseca. V mesecu januaiju bodo tako upoštevani podatki za mesec oktober 1993, ko je bila povprečna plača v Sloveniji 79.076 SIT.
Če bo torej dijak ali študent v mesecu januaiju zaslužil manj kot 40.328 tolaijev, ko se bo od honoratja že odštela 10 % osnova, osnove za davek ne bo. Če bo nagrada za opravljeno delo znašala 50.000 SIT, pa je izračun naslednji: 5000 SIT znaša 10% zmanjšanje osnove, od 45.000 odštejemo 40.328,80 SIT (51 % povprečne plače zaposlenih v RS v oktobru) in tako osnova za davek znaša 4.671,20. Akontacija za davek se obračuna po stopnji 25% in znaša 1.167,80 SIT. Ta znesek bo ustreznemu organu nakazal Mladinski ali Štu-denstki servis, nakazilo na hranilno knjižico študenta pa bo znašalo 48.832,20 SIT.
Če se povprečna plača zaposlenega v RS ne bo spremenila, potem ob letnem zaslužku 537.708 tolaijev ne bo prišlo do nakazila akontacije davka, če pa bi študent vsak mesec zaslužil 50 tisoč tolarjev, v enem letu torej 600 tisoč tolarjev, bi akontacija znašala 14.013,60 tolaijev.
bš
Zakaj očetje nosijo kravate?!
-	Zato, da jih punce gledajo.
Alenka Hudovemik
-	Da jih ne zebe v vrat
Jasmina Mešič
-	Da se lahko poročijo.
Adis Selimovič-
-	Da jih žene ljubijo.
Sabina Bedenik
-	Ker jih mame ne nosijo.
Katarina Vukičevic
-	Zato, da imajo lahko tovarne
za izdelavo kravat
Rok Vipotnik
-	Zato, da se važijo.
Špela Jakob
Člani literarnega krožka 3.a OŠ Žalec
Pust Mozirski
V soboto vstop
v "novo leto"
Novo koledarsko leto brzi po svoji poti naprej, Pust Mozirski pa bo v svoje novo leto uradno stopil v soboto, I5.januarja. Za spremembo tokrat v Nazarjah, kar pa za njegovo poslanstvo ni odločujočega pomena. V soboto bodo pustnjaki namreč pripravili in opravili letno skupščino svojega in čisto pravega društva Pust Mozirski, s tem sklenili lansko pustno leto in stopili v novo. Pa to ne bo pomenilo, da bodo z delom v novem letu šele pričeli, saj že kar nekaj tednov skrbijo za to, da bodo letos pustne prireditve v Mozirju in še kje, vsaj boljše kot prejšnje, če že ne kaj več.
K sodelovanju vabijo vse krajane iz Mozirja in bližnje ter dal-jnje okolice, želijo si predlogov in pobud, tudi prispevkov za svojega "pustnega kurirja". Program nekajdnevnih prireditev je tudi že pripravljen in ostaja v bistvu enak, le torkov pustni karneval na mozirskem trgu ne bo več karneval v dosedanji podobi, ampak nekaj drugega, pravijo boljšega.
■j P
Zgornja Savinjska dolina
Čimprej v reorganizacijo sedanje občine!
Vzgojno varstveni zavod Mozirje
Prihodnost je nedorečena
Pustnjaki bodo letos boljši, tako pravijo in delajo
V ponedeljek so se na seji zbrali člani komisije za lokalno samoupravo občine Moziije, ki jo vodi Darko Repenšek, sestavljajo seveda predsedniki svetov vseh desetih krajevnih skupnosti, na ponedeljkovi seji pa so bili tudi vodilni predstavniki političnih strank. Vsebina je bila dovolj zahtevna, na hitro rečeno so se odločali o operativnih zadevah glede zakona o lokalni samoupravi in volitvah in sprejeli vrsto konkretnih stališč in sklepov. Za njihovo uresničitev se bodo morali močno potruditi, saj so zakonsko določeni roki resnično kratki; seveda če želijo nove občine.
Osnovno stališče vseh je namreč bilo, daje treba sedanjo občino Mozirje reorganizirati čimprej. Zato morajo predsedniki svetov
KS še v tem tednu sklicati seje svetov in se opredeliti o dogo-voijeni možnosti - 7 novih občin DA ali NE. O tem bo občinska komisija spregovorila na naslednji seji, ki bo že v ponedeljek, 17.januaija. Ob odločitvi za nove občine se bodo morali sveti krajevnih skupnostih medsebojno dogovoriti o področju novih občin, za njimi še prebivalci na zborih krajanov. Kakorkoli že, do 15.februaija morajo biti znana referendumska območja, za njimi bodo na vrsti referendumi. Če se bodo torej občani do 31.marca na referendumih izrekli za nove občine, bodo prišli na vrsto razpisi za volitve v občinske svete, ki jih bodo opravili do konca junija. V nasprotnem primeru je zadeva jasna: v obstoječi občini bo treba
Zaradi neenotnega načina financiranja je vzgojno-varstvena dejavnost tudi v mozirski občini v nedorečenem položaju, svoje pa k temu dodaja še neopredeljena prihodnost vzgoje in izobraževanja. Nekaj osnovnih številčnih podatkov ob tem najbrž ne bo odveč. Vzgojno-varstveni zavod občine Mozirje ima v svoji sestavi organizacijske enote v Mozirju, Nazarjah, na Rečici in Ljubnem, v Lučah, Solčavi, Gornjem gradu, Bočni in v Šmartnem ob Dreti.
Od 1.270 predšolskih otrok v občini Mozirje jih je v varstvo
vključenih 30 odstotkov, število je v lanskem letu celo poraslo, ker pa vzgoja in varstvo predšolskih otrok nista obvezna se število pač spreminja glede na potrebe staršev. Zaradi lanskpga povišanja števila otrok so morali v zavodu povečati število zaposlenih z 41 na 45.
Če večjih kadrovskih problemov ni, pa so toliko hujši prostorski. Zaradi velikega števila otrok bi v Mozirju in Nazarjah nujno potrebovali večnamenski prostor za skupne roditeljske sestanke, prireditve in razgibavanje otrok ob slabem vremenu; v teh krajih sta tudi edi-
ni izolirnici. Na Rečici so problem sanitarije, v Bočni, Gornjem gradu, Lučah, na Ljubnem in Rečici zaposleni nimajo svojih garderob in sanitarij, kot določajo predpisi. Večinoma so problem tudi ograje ob igriščih in še kakšno pomanjkljivost bi lahko našteli. Nekaj malega je tudi novosti. V Šmartnem so letos zgradili prizidek, v katerem je našla prostor tudi logopedinja, obnovili garderobo pri dojenčkih v Mozirju in tu postavili tudi ograjo okrog igrišča. Ob tem prav nobena igralnica ni opremljena po predpisanih standardih in normativih glede vzgojnih pripomočkov, pri čemer tudi stalno dokupovanje ne pomaga dovolj.
Veliko nedorečenosti je seveda na področju financiranja dejavnosti. Ustrezen zakon sicer določa, da sredstva za predšolsko vzgojo zagotavljajo občinski proračuni, vendar za to ni kriterijev in meril. Materialni položaj vrtcev je tako odvisen od finančne zmogljivosti občine, ki pa je v primeru mozirske seveda na dokaj nizki ravni. Široka mreža enot je razumljivo draga, sicer pa sistem določa, da občinski proračun in starši pokrivajo stroške v razmerju 70:30. Takšno razmerje je bilo
opredeljeno tudi v lanskem občinskem proračunu, zaradi znanih razmer (cene, višje plače, tudi zaradi več zaposlenih) pa je seveda ob koncu leta zmanjkalo denarja.
Starši v mozirski občini plačujejo za dojenčke 6.570 tolarjev, za otroke od 2 do 7 let 5.940 in za skrajšani program 4.814. Približno enak znesek plačujejo v Velenju, v vseh ostalih občinah v regiji pa je vsota bistveno višja, v Celju denimo 10.000 tolarjev enotno za vse. Subvencijo v mozirski občini iz občinskega proračuna prejema 42 odstotkov staršev.
V pripravi je nova koncepcija institucionalne predšolske vzgoje, ki bo podlaga za pripravo nove zakonodaje s tega področja, ki bi predvsem morala enotno urediti celotno področje predšolske vzgoje. Tudi zato, ker se v letu 1996 predvideva celoletna priprava otrok za na osnovno šolo oziroma devetletko. S tem se bo število malih šolarjev v občini ; Mozirje zmanjšalo za enoletno generacijo, to pa je okrog 220 otrok. Če hkrati s tem ne bo uresničena nova koncepcija, se bodo v mozirskem zavodu seveda soočili s presežnimi delavci.
■JP
Mozirje
Darovalcev krvi vse več
Ko so malo pred koncem leta v mozirski občini slavili 30-letnico krvodajalstva, so ponosni ugotovili, da pri tej humani dejavnosti sodijo med boljše v občini. Res je, da z okrog 7 odstotki krvodajalcev glede na število prebivalcev zaostajajo denimo za sosednjim Velenjem, je pa glede na posebne značilnosti mozirske občine ta številka vseeno visoka. Med drugim je treba upoštevati dejstvo, daje v občini visok odstotek starejših in starih ljudi, njeno razgibanost in razprostranjenost, pa tudi to, da po
znanih podatkih veliko občanov daruje kri drugod.
Na štirih akcijah je lani kri darovalo 992 prebivalcev. Najprej v Nazarjah 372, na Ljubnem 257 in v Lučah 84, za tem pa seje znova v Nazarjah na izredni akciji, za katero je zaprosili z Zavoda za transfuzijo in bili zelo zadovoljni, še 279. V primerjavi s prejšnjim letom seje število krvodajalcev celo povečalo, kar ni prav pogost primer.
■J P
izvoliti občinski svet, ki bo moral preobrazbo lokalne samouprave izvesti do 31.decembra 1995. Podlaga za takšno odločitev pa je predlog ustreznega zakona, ki pa
je šele v tretji obravnavi in torej še ni sprejet. Vendar je kljub možnim spremembam trenutno stanje takšno in pohiteti bo treba.
■J P
SKOKI TUDI V LEPI NJIVI - Veliko je smučarskih ska-
kalnic po naši širni domovini, več ali manj znanih po najrazličnejših prvenstvih in tekmovanjih, veliko pa je tudi takšnih "naprav", ki jih tu in tam z veliko naporov in ljubezni zgradijo privrženci tega lepega športa sami, za dušo in srce, brez velikopoteznih načrtov in pretiranih obljub. Eno takšnih so si zgradili domačini v Lepi njivi pri Mozirju in pripravili tudi božično tekmo. Najdaljši skok je bil izmerjen pri 38,5 metra, nastopili pa so skakalci iz Velenja, Lepe njive in Lok pri Mozirju. Ciril Sem je z objektivom v zraku "ujel" Bogdana Mazeja, pobudnika in organizatorja dela na skakalnici.
■ foto: C.Sem
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga
V novi podobi še uspešnejši
Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi v Mozirju z zadovoljstvom ugotavljajo, da so se v za vse težkih razmerah lanskega leta, dobro znašli in uspešno poslovali. Ta uspeh je po eni plati tudi relativen. Zadruga seje namreč dobro znašla v tem, da ni zabeležila drastičnega padca proizvodnje, da se ni soočala z večjimi likvidnostnimi težavami in problemi pri donosnosti. Relativnost uspeha pa je v tem, da časi zadružništvu niso naklonjeni in da so zadruge pozabljene nekje v ozadju. Tudi zato, ker v 3.členu Zakona o zadrugah lepo piše, da morajo občine in družbenopolitična skupnost sploh podpirati zadružništvo, predvsem seveda njegov materialni del poslovanja. Od sprejetja zakona sta minili dve leti, na zakon in zlasti na omenjeni člen pa je v tem času večina "pozabila". Kljub vsem željam in zahtevam, da naj bi bilo zadružništvo deležno vsaj toliko podpore kot denimo podjetništvo, malo gospodarstvo in še kdo.
Bistvo zadružništva pač ni samo združevanje kmetov, je veli-
ko več. Zagotavlja mu varnost in moč, lažje zadovoljevanje najrazličnejših potreb, napredek in izgradnjo proizvodnih zmogljivosti, ki so v zadružništvu vedno uspešnejše kot drugod, trdijo na zadrugi. Člani zadruge se vanjo vključujejo tudi zato, da lažje prodajo mleko in druge izdelke ter pridelke, na kratko, da si zagotovijo lepšo prihodnsost.
Prav ob tem pa so še posebej zadovoljni, saj je znano, da so se kmetje lastniki gozdov, člani bivšega TOK-a, na referendumu z veliko večino odločili za pripojitev k zadrugi, kar je po 32 letih ponovno omogočilo ustanovitev skupne kmetijsko-gozdarske zadruge, s takšno zaokrožitvijo poslovanja pa bo zadruga gotovo še močnejša. Tudi ali prav zato pričakujejo, da bo letošnje poslovno leto uspešno najmanj tako kot lansko, ne glede na še večjo konkurenco in ne glede na še večjo borbo za vsakdodnevni dohodek. Združeni bodo pač še močnejši.
■ j P
Se bodo v Šmartnem ob Dreti odločili za Gornji grad ali Nazarje?
RDEČI PAJEK
Bo letos manj smrdelo?
V preteklem letu seje na skoraj vsaki seji občinske skupščine oglasil tudi libojski poslanec Anton Jurak. Vedno znova je opozarjal na smrad iz čistilne naprave v Kasazah in postavljal delegatska vprašanja v zvezi z njeno dograditvijo. Na zadnjem zasedanju skupščine je izvršni svet podal aktualno informacijo
o dejavnosti na tem področju lani ter programu dograditve čistilne naprave v tem letu.
Tako je izvršni svet lani med drugim posredoval vlogo na javni razpis za sredstva iz republiškega proračuna, ki so namenjena za investicije v komunalno infrastrukturo. Na končno fazo razpisa je prijavil samo najnujnejše
investicije oziroma izvedbo treh projektov. To so dograditev in montaža opreme na čistilni napravi, rekonstrukcija razbreme-nilnika SIP Šempeter ter začasna preureditev linije povratnega blata. Skupna vrednost investicij je 25,8 milijonov tolarjev, od tega bo sofinancirano iz republiškega proračuna 6,5 milijona tolarjev
ali 25 odstotkov celotne vrednosti. Rok vračila kredita z 1 -odstotno obrestno mero bo deset let.
Predvidoma naj bi bili ti projekti končani do konca maja letos, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od zagotavljanja ustreznega deleža sredstev iz občinskega proračuna.
■ rox
Lastninjenje v Hmezad Gostinstvu
Hotel Prebold sameva
Stiske glasbene šole v Žalcu
Zdaj zaprta tudi diskoteka ■ Gostinstva
Hmezad Gostinstvo iz Žalca se v procesu lastninjenja srečuje z mnogimi težavami. Zaradi denacionalizacije so že izgubili več gostinskih objektov, ugotovili pa so tudi, da je samopostrežna restavracija v Celju pravzaprav last te občine. In vendar zaradi previsoke vrednosti ostalih objektov zaposleni v Gostinstvu teh sami ne morejo olastniniti, kar se nanaša predvsem na hotela v Žalcu in Preboldu.
Slednji je po metodologiji otvoritvene bilance vreden 4 milijone DEM, njegova tržna vrednost paje seveda mnogo nižja. Že dve leti je namreč hotel brez gostov, do nedavnega sta bili v njem odprti samo točilnica in diskoteka. Zato je Gostinstvo ponudilo žalski občini hotel v brezplačen prenos, ob tem pa so po besedah direktorja Bruna Randla pričakovali, da bodo uredili še nekatere druge zadeve.
Občina ne pristaja na pogoje
Tako naj bi izvršni svet plačal 5 milijonov tolarjev njihovega dolga Skladu stavbnih zemljišč, ki je še vedno lastnik zemljišča žalskega hotela. Prav tako naj bi povrnil lastniku diskoteke neizkoriščena vlaganja za dobo treh let, kolikor bi sicer še veljala njegova najemna pogodba. Na te pogoje izvršni svet ni pristal, se pa strinja z brezplačnim prenosom, saj bi bilo s tem omogočeno lastninjenje Gostinstva in predvsem oživitev propadajočega hotela. Našel je že tudi možnega najemnika, ki prav tako ni pripravljen v prvi fazi vložiti toliko gotovine v te namene. Za sanacijo hotela bo namreč potrebno zagotoviti približno milijon DEM.
In medtem ko pogovori vendarle še potekajo, hotel v Preboldu sameva. Še ena turistična sezona je zanj prav gotovo izgubljena.
■ K. Rozman
Zlatoporočenca Brinovšek
V Andražu nad Polzelo sta pred nedavnim praznovala zlato poroko Anton in Ivanka Brinovšek. Obred zlate poroke v žalski poročni dvorani je opravil Edmund Božiček.
Anton Brinovšek seje rodil 1918 leta v Dobriču v kmečki družini. Šolo je obiskoval v Andražu, opravljal pa je različna dela. Vrsto let je bil zavarovalni zastopnik, mrliški oglednik, oskrbnik pokopališča v Andražu itd. Ustanovil je društvo upokojencev Andraž, sodeloval v pevskem zboru, v prostem času pa se je ukvarjal z različnimi izdelki.domače obrti.
Ivanka seje rodila 1923 v Andražu, v kmečki družini. Do
poroke je pomagala doma na kmetiji. Ko je spoznala sedanjega moža Antona sta se poročila pred petdesetimi leti na Polzeli. Ivanka je med drugim opravljala tudi humano delo. V 21. letih je kar 135 krat darovala kri.
V zakonu se jima je rodilo šest otrok od teh je živih še pet.
Otroci so si ustvarili svoje družine, imata pa že 9 vnukov in 2 pravnuka. Kot sta povedala zlatoporočenca je bilo v teh petdesetih letih veliko težkih pa tudi prijetnih dni, vendar sta znala vse težave in dobrote prenašati skupaj. V imenu našega uredništva obema skrene čestitke!
■ Besedilo In slika: -er
Glasbeno šolo v Žalcu pesti že nekaj let huda prostorska stiska, kajti od leta 1972, ko so šolo odprli se je število učencev bistveno povečalo.
V sedanjem šolskem letu obiskuje šolo 411 učencev, od teh jih hodi v Žalec že kar 341. Že nekaj let ima šola prostore v najemu tudi v kulturnem domu, kjer če karikiramo, so razmere popolnoma neprimerne: prostori so brez dnevne svetlobe, brez zvočne izolacije. Če nekdo vadi pozavno, lahko v sosednjem prostoru posluša vaje tolakl
in podobno. Po projektu "Optimalna glasbena šola", ki gaje pripravilo Mininstrstvo za šolstvo in šport bi naj imelo tristo učencev na voljo okrog 900 m2, kar je pri sedanjih dobrih 200 kvadratnih metrih seveda občutna razlika.
Potrebno bo v prihodnosti razmisliti, da se bo problem kvalitetne šole in dobrega pedagoškega dela postavil tudi na optimalne materialne temelje, kar si predvsem učenci pošteno zaslužijo.
■ vuf
Obiskali svoje člane
Društvo upokojencev so v Andražu nad Polzelo ustanovili 1986 leta. Od tedaj je zelo dejavno, člani se ukvarjajo z večimi aktivnostmi in imajo svoj klub. Ob novem letu so mlajši člani obiskali starejše, predvsem tiste, ki so zaradi let ali bolezni vezani na dom. Ob obisku so jim izročili priložnostna darila in z njimi poklepetali, kar starejšim ljudem, ki so pogosto osamljeni, največ pomeni.
■ -er
Predavanja za kmetijce
Tudi letos organizira Kmetijska svetovalna služba iz Žalca v zimskih mesecih predavanja za kmetovalce, ki bodo potekala do aprila vsako sredo ob 9. uri v stavbi Hmezada KZ Savinjska dolina. V januarju so lahko kmetje že poslušali predavanji o zdravilnih in aromatičnih rastlinah ter o boleznih vin, naslednjo sredo, 19. januarja, pa bosta mag. Marjana Jakše in Andrej Simončič kmete poučila o vzgoji vrtnin v zaprtih prostorih in njihovem varstvu. Zadnjo sredo v mesecu bodo govorili o prehrani plemenskih svinj in pitancev. Za hmeljarje bodo po zadrugah organizirana še posebna predavanja o izbiri primernega hmeljskega kultivarja glede na tla in trg ter o varstvu hmeljišč.
■	rox
Oprostitev plačila samoprispevka
Republiška uprava za javne prihodke odmerja in pobira krajevni samoprispevek na podlagi Zakona o krajevnem samoprispevku. Višino prispevka na referendumu sprejme krajevna skupnost. Davčna uprava pa lahko predlaga izvršnemu svetu občine odpis tega samoprispevka, če zavezanec vloži prošnjo za odpis in če bi plačilo ogrozilo preživljanje zavezanca ter njegove družine. Vendar pa mora davčna uprava predhodno pridobiti mnenje krajevne skupnosti.
■	rox
Nov ročk projekt v Celju
V STUDIJu 26 (Radio Slovenija) v Ljubljani seje pred novim letom zaključilo snemanje 12 komadov skupine Rožletove Sanje iz Celja, katerih člani (Drunko - bass, vokal, Lee Wine - tolkala, Matjaž - kitara, vokal, Mič - kitara ustna harmonika, vokal in Tejko - tamburin, glavni vokal) so delovali v številnih bandih na Celjskem. V digitalni glasbeni tehniki posnete pesmi, bodo nekje v marcu izšle na prvem samostojnem CD. Rhytm & blues in fragmenti jazz ročka s klasično kitarsko zasedbo, izvirna besedila in močna ročk dinamika bodo od mrtvih obudili že nekoliko zaspano ročk poslušalstvo na tej sončni strani Alp. Avtorski izdelek je produciral Toni Jurij, ki ima kar 16 let izkušenj na tem področju. Ali si želite ročk, če si, potem od doma, na koncert skupine Rožletove Sanje.
■ Tekst: Gregor Vovk
Vozite previdno
V zadnjem času narašča število nesreč na Slovenskem, Spodnja Savinjska dolina pri tem ni nobena izjema. Zanimivo je, da se upad splošnega družbenega standarda sicer ne pozna tudi na vzdrževanju avtomobilov.
Koliko je kriva za vse večje število nesreč na cestah družbena kriza, alkohol v krvi in kriza v družini, nepremišljenost in zamišljenost, razburjenost in nevroze ter psihične obremenitve v teh težkih časih, ko se od danes ne ve, kaj bo jutri, bi težko ugotavljali brez poglobljenih analiz in študij. Predvidevamo lahko, kar je sicer navadno novinarsko ugibanje, daje raztresenost voznikov lahko delno povzročena z življenje dobe, ki jo stresi močno zaznamujejo. Druga stvar je, da so ljudje z manjšimi plačami tudi manj zmožni vlagati v avtomobile, na cestah so res pretežno stari avtomobili. Nenazadnje je eden izmed logičnih
Kdaj tako!
razlogov, daje število nesreč res veliko izredno nevzdržno stanje na naših cestah. Ceste na Slovenskem, če izvzamemo Ljubljano in delno Maribor, so popolnoma neprimerne za ero v kateri živimo in za frekvenco prometa, ki se po teh cestah giblje.
Vendar ni bil moj namen samo opozarjati na previdnost pri vožnji. Zaradi nepazljivosti voznikov in tudi velikokrat njihove nepremišljenosti pri vožnji skozi naselja dostikrat trpijo nedolžne žrtve živali. Število povoženih psov, mačk, ježov, žab in drugih malih živali v zadnjih letih celo narašča, kar pa nedvomno ne more biti v čast splošni kulturni predstavi o Slovencu vozniku. Društva za varstvo živali o tem molčijo, oziroma se pretežno ukvarjajo z velikimi finančnimi problemi. Nekateri varstveniki pa zadnje čase opozarjajo na v lanskem letu sprejeto odredbo o zaščiti ogroženih živalskih vrst. S tem v zvezi pa lahko v najkrajšem času pričakujemo tudi finančne posledice za neprimerno vožnjo v naseljih in izven njih. Vsekakor, kot bi rekli naši starejši, pamet v roke in noge, ko pritiskate na plin in držite volan IN SPOŠTUJTE VSAKO ŽIVLJENJE KOT SE TO ZA NAS CIVILIZIRANE NARODE' SPODOBI!!!
■ Tekst & Foto: Tea Rinček
Novice, ki odkrivajo tančice
Da so krizni časi, dokazujejo tudi lastniki lokalov v novem poslovnem centru v Žalcu. Mnogim podnajemnikom so krepko dvignili stanarine.
Kako bo z novimi občinami na teritoriju sedanje občine Žalec se trenutno še ne ve. Predvsem je zanimivi, koliko jih bo na novo. Odcveteli krajevni uradniki in sfrustrirani politiki sanjajo o
V Preboldu se še vedno bije bitka za novo (staro) ime kraja, to je Šentpavel, kakor mu krajani po domače še vedno pravijo. Seveda podjetnikom niti na kraj pameti ne pade, da bi podprli takšne projekte, ker preračunavajo le stroške, ki bi si jih s tem nakopali.
za Hmezad Grameks
Žalec - na celjskem sodišču so prvi delovni dan v letošnjem letu uvedli stečajni postopek za Hmezad Grameks - Nizke gradnje iz Žalca. Stečajnica upraviteljica je Jožica Pinter iz Šempetra, predsednica stečajnega senata pa Erika Kovačič.
■	-er
Nov komandir policijske postaje
Žalec - Prvega januarja je žalska policijska postaja dobila novega komandirja. Karola Turka, ki je prevzel dolžnosti komandirja Policijske postaje Celje je zamenjal Zvonko Šmid, za namestnika komandirja so Zalčani imenovali Antona Travnerja. Zvonko Šmid je svoje delo v organih za notranje zadeve začel leta 1977 v Velenju, 1992 je diplomiral na Višji šoli za notranje zadeve, si pridobil strokovni naziv, pravnik notranjih zadev.
■	-er
Novi imeni šol
Žalec - V žalski občini so v kratkem preimenovali dve osnovni šoli. V Braslovčah so se odločili, da se tamkajšnja osnovna šola ne bo več imenovala po Vladu Bagatu, temveč samo OŠ Braslovče. V Šempetru pa so se odločili za pravopisni popravek, namesto Bratov Juhart se šola sedaj imenuje OŠ bratov Juhartov Šempeter.
KS Galicija
Obiskali najstarejše
V Krajevni skupnosti Galicija v žalski občini so letos za novo leto obiskali dvajset najstarejših krajanov. Najstarejša med njimi paje Marija Jelen iz Zavrha, ki bo aprila dopolnila 94 let. Kljub visokim letom je še kar dobrega zdravja, ob našem obisku jo je nekoliko dajala gripa, potožila " ""'i, da jo zapuščajo oči. Rodila je devet otrok, sedaj pa živi pri I	iriji, ki zanjo lepo skrbi.
■ Besedilo In slika: -er
-er Predsednik sveta KS Galicija Vladimir Jošt čestita Mariji Jelen
S MAŠ ČaIS	^	13. januarja 1994
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "Avto Knez":
1.	nagrada (zaščita dinitrol): Jožica Gostenčnik, Prisoje 6, 62382 Mislinja;
2.	nagrada (miniatura Safrane): Jožica Šumah, Jurčičeva 1,63320 Velenje;
3.	nagrada (sprej za avtokozmetiko): Tadeja Stvarnik, Kajuhova 7,63325 Šoštanj; Pravilna rešitev gesla: ZDRAVJE SREČO IN VARNO VOŽNJO ŽELI AVTO KNEZ.
Nagrado prejmete pri Avto Knez, Cesta talcev 28,63320 Velenje, s predložitvijo osebne izkaznice. Č E S TITAMO!___
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "HIGIENA, TEHNIKA, ZAŠČITA - HTZ":
1.	nagrada (čevlji TINE): Nataša Lipovšek, Preglov trg 6,61120 Ljubljana;
2.	nagrada (tok za tenis lopar): Franc Stropnik, Bele vode 9,63325 Šoštanj;
3.	nagrada (usnjen pas): Jože Prevorčnik, Soška ul. 50,61000 Ljubljana; Pravilna rešitev gesla: VAŠA ŽELJA NAŠE DELO SKUPNO ZADOVOLJSTVO.
Nagrado prejmete pri HTZ - higiena, tehnika, zaščita, Partizanska 78,63320 Velenje, s predložitvijo osebne izkaznice. ČESTITAMO!
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "Kmetijska zadruga Šaleška dolina Šoštanj":
1.	nagrada (5.000 SIT): Ana Hudovernik, Paka 46,63320 Velenje;
2.	nagrada(3.000 SIT): Zdenka Špende Klemenčič, Podgora 23,63327 Šmartno ob Paki
3.	nagrada (2.000 SIT): Melita Polenik, Tovarniška 2,63325 Šoštanj Pravilna rešitev gesla: KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA.
Nagrado prejmete po pošti. ČESTITAMO!_
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "Vel-var":
1.	nagrada (5.000 SIT): Jože Lah, Finžgarjeva 5,63320 Velenje;
2.	nagrada (3.000 SIT): Maks Dvoršek, Šmarška 33,63320 Velenje;
3.	nagrada (2.000 SIT): Stanka Lemež, Škale 85/b, 63320 Velenje; Pravilna rešitev gesla: KORAK PRED DRUGIMI VELVAR.
Nagrado prejmete po pošti. ČESTITAMO!
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje":
1.	nagrada (5.000,00 SIT): Marina Potisek, Šalek 91,63320 Velenje;
2.	nagrada (3.000,00 SIT): Marko Krivograd, Leška 13,62392 Mežica;
3.	nagrada (2.000,00 SIT): Urška Skarlovnik, Gornji Dolič 42 a, 62382 Mislinja;
Pravilna rešitev gesla: ZVESTOBA ZAUPANJE ZKZ MOZIRJE.
Nagrado boste prejeli po pošti. ČESTITAMO!
68290 Sevnica, Slovenijo Hermanova 1, p.p. 9, telefon: n"!c. (0608) 41 224 fax: (0608) 41 626,telex: 35815TANSEV SI
Tanin Sevnica odkupuje za potrebe svoje proizvodnje les pravega kostanja po novih odkupnih cenah in sicer 2200 SIT za PRM in 2900 SIT za m3.
Vse ostale informacije dobite lahko na telefonski številki0608/41349 oziroma 41044 ali na sedežu trgovine.
107,8 MHz
ItAIIIO VEimiE
T*
m Partizanska 4, Velenje M\WR telefon 063/ 851 -919, 854-867
SUPER CENIK
♦ kotli na olje ali plin litoželezni od
41.800,00 SIT daije
kotel kombiniran FER 32 KW regulacija kotla cisterne na olje 1000 - 3000 I
od
92.000,00 SIT 7.800,00 SIT
gorilci LAMB0RGINI 35 KW gorilciHANSA 20 - 50 KW ekspanzijske posode 8
18.700,00 SIT dalje 43,200,00 SIT 53.840,00 SIT 50 I od
1.452,00 do 4.716,00 SIT
bojler LIK0 kombiniran 80 I regulator vleka Samson ventil kroglični 1" kovina cevni termostat ventil mešalni 4 potni 5 / 4 " sobni termostati - navadni digitalni
ventil radiat. ravni regulac. 1/2 ventil radiat. kotni zaporni 1 / 2" vodni števec 3/4" SHINZEL tuš kabina 80 X 90 (možnost reguliranja)
14.563, 60 SIT
tuš zaslon za kopalno kad	11.272,70 SIT
armatura za umivalnik - krom 7.524,50 SIT armatura za umivalnik belo/zlata 9.706,40 SIT klimatska naprava TADIRAN 2,5 KW 92.400,00 SIT toplotna črpalka TČ Z2D	124.400,00 SIT
DOSTAVA NA DOM, BREZPLAČNO SVETOVANJE,
18.019,00 SIT 4.830,00 SIT 898,20 SIT 1.537,00 SIT 4.730,00 SIT 1.444,00 SIT 11.500,00 SIT 778,20 SIT 531,80 SIT 6.258,40 SIT
MONTAŽA...
CENE SO BREZ DAVKA
NIZKE CENE - PRODAJA NA CEKE
AGR0IZBIRA KRANJ, nudi po ugodni ceni rezervne dele za generalno popravilo traktorjev Fiat. Zetor, Univerza!, Ursus, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT; akumulatorje Vesna in Topla: 12 V 97 -100 Ah 8.100 Sit, pme Barum 12.4/11 - 28, cena 21.600 Sit. Pokličite nas! Telefon: 064 / 324 - 802.
!
TRGOVINA ZAGOZEN
Ljubija 121, Mozirje, tel: 063/831 - 109
Ugodna ponudba:
-	industrijskih in gospodinjskih šivalnih strojev
-	parnih likalnikov z zložljivo vakumsko mizico
-	celoten pribor za šivanje
-	plinskih gorilnikov za kampiranje Del. čas: vsak dan od 13. do 18.,
-	prodaja gasilskih aparatov	ob sobotah od 8. do 12

<

ZAUSTAVITI ČAS - KAKO?
II
IZ ZDA - SILOVIT USPEH POMLAJEVANJA
EII rU/O/O OSTANITE
MLADI DALJ ČASA
NOV KONCEPT, KI VKLJUČUJE MOŠKE IN ŽENSKE V ČASU, KO SO DO SEBE NAJBOLJ POZORNI, Z VELIKIM VPLIVOM NA LEPOTO IN TELESNO UČINKOVITOST BREZ K0NTRADIKCIJ
SPODBUJA DUŠEVNE SPOSOBNOSTI, VITALNOST IN LEPOTO VSEGA ORGANIZMA
■	PRIDOBILI BOSTE MLAJŠI VIDEZ
■	SEKSUALNO ŽIVLJENJE SE VAM BO BISTVENO IZBOLJŠALO
■	PREPARAT VSEBUJE SNOVI, KI JIH TELO NUJNO RABI V PROCESU HUJŠANJA
Dr. prof. Michael Colgan iz Rockfellerjeve univerze v New Yorku je neizpodbitno dokazal, da staranje povzroča oksidiranje celic zaradi delovanja prostih radikalov. Iz najbolj naprednih bioloških raziskav v ZDA izhaja ekskluzivna kombinacija naravnih bioloških aktivnih snovi, ki lahko zavirajo delovanje prostih radikalov na celicah našega organizma in tako zaustavijo proces staranja. Selen 500 se je bliskovito razširil v ZDA kot učinkovito sredstvo za izboljševanje duševne in telesne učinkovitosti in ponovno odkrivanje lepote. Zdaj je na razpolago tudi v Sloveniji.
Naročila in informacije na:
m m mmm m
Odobril Republiški zavod	****
za varovanje zdravja Republike Slovenije	063/723 -087
POSTANITE VITKI
HUMI DANES NI TEŽKO
Hitro in zdravo hujšati danes-je odvisno samo od VAS
kokusAi
kApSulE
do 5 kg v 10 dneh
•	odprava celulita
•	zmanjšuje kopičenje maščobe,
sladkorja in holesterola
•	preprečuje delno vpijanje kalorij
•	zmanjšuje občutek lakote
LADY
GENERALNO ZASTOPNIŠTVO
63250 Rogaška Slatina 063/813-113, 063/723-087, 063/784-1
NApRodAj Tudi V lEkARNAk
Za hujšanje imamo danes DIETOLINE, nov učinkovit sodoben dietetik, ki naredi vse sam od
sebe DO S KG ¥ IO DNEH!
Pika - obrnimo list. Kako je to mogoče ? Preprosto, manj apetita, manj absorbcije, manj kalorij. Tu je rezultat, o katerem ste ves čas sanjali. Pika - obrnimo list.
NAROČILA
JULIJA
067/31-506 66210 SEŽANA
45 let kina v Velenju
V	soboto, 15. januarja bo minilo natanko petinštirideset let odkar so v Velenju pričeli redno vrteti filme. Tudi takrat, davnega leta 1949, je bila na 15. januar sobota, film pa so ponovili še v nedeljo, 16. januarja, obakrat ob 20. uri. Bil je to češki umetniški film: Ukradena meja, kinematograf paje nosil zveneče ime KINO "UDARNIK" Velenje. Kino v Velenju je bil ustanovljen kot četrti kinematograf po vrsti v takratnem celjskem okraju. Pred njim sta delovala le dva kinematografa v Celju in kino Žalec.
■ M. M.
Velenjska sramota
V	soboto, 8. januarja do 13.30 je bilo okoli doma kulture pravo opustošenje. Koši za smeti so bili obrnjeni, po tleh pa razbite steklenice in odvrženi plastični kozarci. Razdejanje so videli gledališčniki iz Kranja, ki so ta dan prišli gostovat v "kulturno" Velenje in niso mogli verjeti, daje kaj takega mogoče.
Gostje v mladinskem klubu STISKARNA so imeli namreč "zapoznelo silvestrovanje" vse do 3.30 zjutraj, ko jim je hišnik doma kulture izklopil električni tok, sicer bi veseljačenje trajalo do jutra.
Pred meseci, ko je bila v Velenju lovska razstava, so prišli lovci iz vse Slovenije in paradirali po Titovem trgu. Parkirali pa so sredi odvrženih steklenic za domom kulture. Takrat sem vodjo kluba opozoril, naj se kaj takega ne ponovi več. Nad tem se naj zamislijo tisti, ki dajejo denar za tovrstno kulturo.
■ Marjan Marinšek
Galerija Vegrad
Razstavlja Drago Šumnik - Luka
Plešivec - kar dvajset harmonikarjev
$ 8 m m » a
Gledalcev preveč
V Plešivcu se ponašajo z dvema zelo obiskanima prireditvama. Že dolgo je vsakega avgusta na Graški Gori srečanje domačih ansamblov, ki privablja staro in mlado od daleč in blizu, druga prireditev, ki se je v kraju prijela pa je srečanje harmonikarjev. To je namenjeno bolj domačim obiskovalcem, saj še zanje ni dovolj prostora v majhni dvorani tamkašnje podružnične šole.
Navadno so ta srečanja ob koncu leta, tokrat pa so lanskega zaradi močnega sneženja s predzadnje nedelje v letu preložili na minulo nedeljo. Slika je bila podobna. Dvorana ne le polna, ampak nabito polna in kljub temu je veliko krajanov ostalo zunaj.
Na tem že 16.srečanju zapovrstjo seje zbralo kar dvajset harmonikarjev. Največ jih je bilo iz domačega kraja, seveda pa so prišli tudi od drugod - Žalca, Gornjega Grada, Završ...Tudi po starosti so se razlikovali, saj je bilo najmlajšemu šele deset let, najstarejši pa jih je imel že krepko čez sedemdeset. Sploh je razveseljivo, da vsako leto prihajajo na to srečanje novi mladi harmonikarji. Za nekatere izmed njih je to prvi javni nastop. Prireditelji - domače KUD Ivanana Cankarja so seveda tudi veseli, da nekateri harmonikarji sodelujejo na tej prireditvi že od vsega začetka.
Nedeljsko srečanje, ki so ga popestrili z novoletno točko tamkajšnji šolarji, so sklenili harmonikarji s skupnim nastopom.
■ vos
Zgodilo se je, 13. prosinca
LETA 1876
Za vse čebelarje in za vse ljubitelje čebel ali pa njihovih produktov, ki jih tudi v Šaleški dolini ne manjka, objavljamo naslednji članek, ki je bil objavljen v Slovenskem gospodarju.
"Zimsko solnce je hud sovražnik bučelicam posebno v mesecih januarja, februarja in marca. Kedar pri novem snegu gorkomer 2-3 zareze nad lednikom kaže in ko o poldne solnce gor-ko posije na panje in zrela, pridejo včasih izv-abljene po prijaznem solnčnem žarku bučele tropoma iz panjev. Snežna bliščava jih nekako oslepi in vse črno jih počepa v sneg, kjer otrpnejo in od mraza konec vzamejo. Jeden sam tak solnčni dan zamore cel bučelnjak oslabiti tako, da se panji dobro proti solnčnim žarkom zavarujejo in pokrijejo. Tudi je dobro sneg okoli ul-njaka s prstjo ali pepelom na debelo potrositi. Tako se snežna bliščava odpravi in tudi če ktera živalica na prst ali pepel pade, se bolj lehko vzdigne in reši."
Ja, ja zimsko in še zlasti pomladansko "solnce" je lahko hudo zapeljiva, lepa a tudi nevarna reč!
LETA 1895
O tem nam priča tudi naslednji članek, ki ga je z naslovom "Poziv zapuščene" objavil Slovenski narod:
"Neka dama je prijavila nastopni oklic: Ukraden je bil ali se je kam zaletel mož, kat-
erega sem v svoji neumnosti vzela v zakon, ker sem bila prelena, poiskati si druzega. Videti je dostojen, vendar je sila slabotnega značaja, a dovolj previden, da pride vedno domov, kadar dežuje, ako mu kako prijetno dekle dežnika ne posodi. Čuje na ime T. Poslednjič sem ga videla z J. H.. Kdorkoli ubožčka dobi in nazaj pripelje, je s tem povabljen, da pije z manjoh čašo čaja. H. A. S.."
LETA 1959
Za konec pa poglejmo še malo v kulturniške loge, s člankom, ki gaje objavil Slovenski poročevalec.
"Amatersko gledališče "Svoboda" v Velenju, kije bilo ustanovljeno pred nekaj meseci, je svoj ognjeni krst z uprizoritvijo Shakespearovega "OtheJa" uspešno prestala. Zahtevna uprizoritev je bila kvalitetno izvedena. Najboljši igralec je bil Franci Korun v vlogi "Othela". Skoraj nič ni zaostajal za njim Hinko Dermol. Tudi ostali so zadovoljili. Vsekakor lahko zapišemo, da je ta uprizoritev naraven dokaz, da v Velenju skrbijo za kakovost in da je s tem amatersko gledališče upravičilo svoj nastanek in nadaljnji razvoj. Naslednje delo, ki ga že pripravljajo, bo drama "Oliver Twist"."
Amatersko gledališče Velenje je bilo v tistem času zares eno najboljših, če ne že kar najboljše amatersko gledališče v Sloveniji.
■ Damijan Kljajič
V galeriji Vegrada na Prešernovi 9a v Velenju bo do 14. februarja letos odprta razstava likovnih del šoštanjčana Draga Šumnika -Luka. To je že deseta samostojna
razstava tega likovnika, zanimivo paje, daje tudi prvo pripravil v tej galeriji. Ogledate si jo lahko vsak delovni dan med 7. in 19 uro.
■ bš
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik
Mednarodno leto družine
Družinski pogovori
V	Kulturnem centru "Ivan Napotnik" Velenje so se odločili, da bodo v letu 1994 organizirali "četrtkove družinske večere" na katerih bodo predstavljene znane družine.
Neverjetno veliko je družin, kjer so nekateri ali kar vsi v družini znani gledališki igralci, slikarji, glasbeniki., književniki, ali pa se ukvarjajo z raznimi kulturnimi dejavnostmi.
V	goste bomo povabili družino Dore Plestenjak, ilustratorko Jelko Reichman in njeno hčerko Darjo, ki je mlada in uspešna gledališka igralka, prvakinjo ljubljanske Drame Majdo Potokar, njeno hčerko Majo in zeta Romana Končarja, ki so vsi predani teatru, pa režiserja Vinka Moederndorferja, ženo Jerco Mrzel in sestro Vito Mavrič, vabljena bosta tudi Tone Pavček in Saša Pavček, družina Šugmanovih, Ognjanovičev, Lipovškovih, Du-bravka Tomšič s soprogom Alojzom Srebotnjakom, brata Avsenik z Gregom Avsenikom itd.
Pogovori bodo v knjižnici v Velenju, ob četrtkih. Vodili jih bodo znani voditelji, domači in tuji. Če bo zanimanje za pogovore veliko bodo četrtkovi večeri v domu kulture Obiskovalci "četrtkovih večerov" bodo lahko postavljali vprašanja tudi pred pogovorom, lahko pa že sedaj svetujejo, katero družino bi želeli še povabiti.
S tem programom se želimo v Kulturnem centru vključiti v letošnje mednarodno leto družine, kot gaje razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.
■ M.M.
Prvi "družinski večer" bo v četrtek, 27. januarja, ob 19.00, ko se bodo predstavili: Dora Plestenjak, slikarka In mati, Jan Plestenjak, sin, glasbenik, Domen Slana, sin, slikar, športnik, popotnik Itd., Pogovor bo vodil Silvo Teršek.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 1730 na Radiu Velenje in Kanalu 08, opciji 87 ali 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 9. januarja ste glasovali takole:
1 .ZAJC: "Vinske gorice"	7 glasov
2.FANTJE IZPOD URŠUE: "Na vasovanju" 5 glasov 3;POUANŠEK:: "Harmonika"	2 glasova
4.DEBEVC:	"Za kratek čas"	1 glas
5.ŠTAJERSKIH	7: "Na silvestrovo"	0 glasov Predlogi za nedeljo, 16. januarja:
1 .AVSENIK: "Opravljivke"
2.HIK:	"Lepote Slovenije"
3.MIHELIC:	"Sinko moj" 4.SLAK: "Lepa Marica" 5.ŠTIRJE KOVAČI: "Pridi zvečer"
■ VIII Grabner
7 GrASBENET0WE""Gl5ŠBENE NOVICE * GLAS~BENE NOVICE""
Rock'n'roll in moda. Moda in rock'n'roll. Gre za dve tesno povezani stvari, za kateri je pravzaprav težko reči, katera ima večji vpliv na drugo. Moda na glasbo ali glasba na modo. Najbrž bo kar držalo, da sta oba družbena pojava, če ju lahko tako imenujemo, med sabo neločljivo povezana in da drug na drugega delujeta interaktivno. Skupaj tvorita največji del tistega, čemur danes pravimo način življenja in kamor polega omenjenih stvari enakopravno sodi še kultura bivanja. Način oblačenja je z glasbo povezan že dolgo vrsto let. Do prave revolucije v tem pogledu pa je prav gotovo prišlo v petdesetih letih tega stoletja, ko se je s pojavom rock'n'rolla prvič pojavil tudi pojem mladinske kulture. To je bilo obdobje, ko so se mladi prvič začeli zavedati svojega prostega časa in ko so prvič imeli tudi denar. Začela se je
rojevati populacija, ki je s časom postajala v, družbi vse bolj upoštevana in katere vpliv je kasneje postal odločilen. Mladi so takrat našli svoje idole v zvezdah tistega časa, ki so jih skušali posnemati in se skozi njih, njihova dejanja in njihove pesmi, identificirati. Njlažje je bilo to storiti s posnemanjem načina oblačenja in striženja las. Zunanja podoba je postala identifikacijski faktor posameznih mladostniških skupin, med katerimi je prav hitro prišlo do rivalstva. Znani so bili boji med modi in rockeiji, dvema značilnima skupinama mladih iz različnih družbenih slojev v 60-ih letih v Veliki Britaniji. Različnost je pomenila napad na plemensko identiteto. Ti odnosi so se v bolj ali manj modificirani obliki ohranili skozi minula desetletja in veljajo še danes. Vsesozi pa so ta valovanja spremljali modni trendi, ki so po svoje oblikovali izgled različnih skupin in jim vtisnili svojstven,
neizbrisljiv pečat. Rock'n'roll je bil vseskozi poseben izziv za različne modne kreatorje in njegov svojevrsten šarm je pustil ravnodušnega le malokaterega (tudi od najboljših).
Vsa ta dogajanja pa niso obšla tudi končka Evrope, v katerem je usojeno živeti tudi nam. V začetku resda nekoliko za časom, danes pa skoraj sočasno, smo sprejemali in se vživljali v svetovne trende, pa čeprav je bilo za to potrebno nekoliko več napora, kot gaje bilo zato, daje "bil in", potrebno vložiti nekemu Londončanu ali prebivalcu Berlina. Po večino stvari je bilo namreč potrebno hoditi v tujino, saj domači konfekcijski giganti za nove trende niso bili posebno dojemljivi, ali pa so jim sledili z veliko zamudo (beri prepozno), drobnih butikarjev pa v tistem času tako ali tako ni bilo na pretek. Domači kreatorji so svoje ideje, kolikor so jih pač imeli, lahko prodali le na tujem, saj jim
trg doma ni bil naklonjen. Na srečo pa so se v zadnjem času stvari le izboljšale in naj zveni še tako prazno, fraza, da je na tem področju zavladal nov podjetniški duh, na tem mestu vsekakor drži. Da je temu tako, lahko opazimo že na prvi pogled, v izložbah nekaterih trgovin, v katerih zasledimo stvari, ki jih naše oko doma doslej ni zazrlo. Prav posebej svetel primer sledenja svetovnim modnim trendom pa je koec lanskega leta odprt butik Kult fashion v Velenju, ki s svojim enkratnim interierjem, inspiriranim z rock'n'rollom in dobro ponudbo res kultnih delov garderobe za mlade, pomeni pravo popestritev domače oblačilne ponudbe, hkrati paje lokal kot celota primer svojevrstnega in nekonvencionalnega načina predstavitve blaga, kakršnega ne zasledimo daleč naokoli.
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
EAST 17
Najnovejša skladbica britanske četverice iz Walthamstowa nosi naslov "It's alright". Z njo stopajo East 17 na novo pot glasbenega ustvarjanja. Postali so namreč zrelejši (in tudi nekoliko starejši), s tem pa, kot pravi njihov član Tony, so postale bolj resne tudi njihove pesmi. "Nič več ne želimo biti le simpatični najstniki, ampak imamo kot umetniki nalogo siliti ljudi k razmišljanju," pravi Tony. Taka pa je tudi njihova zadnja skladba "It's alright", ki govori o ljubezni in strpnosti ter obsoja sovraštvo in nasilje.
SOUL ASYLUM
Video, ki gaje ta ameriška skupina posnela za njihovo novo skladbo "Without a
trace", je v ZDA dvignil precej prahu. V njem namreč obdelujejo temo političnega atentata in pri tem namigujejo na, ob lanskoletni trideseti obletnici zelo pogosto obdelovani, atentat na Johna F. Kennedya v Dallasu leta 1963. Umorjenega politika Erniea Schmidta igra v videu sam David Pyrner, ki ga je z novo kratko pričesko komajda opaziti.
DAVID HASSELHOFF
Za vse ljubitelje(ice) melodičnih štanc ameriškega ljubljenca ženskih src Davida Hassel-hoffa pa tale novica: Spomladi bo David nastopil na seriji koncertov v Nemčiji, ki pa bodo hkrati tudi edini njegovi nastopi v Evropi v tem letu. Za njegove goreče oboževalke pri nas pa še tole: v glasbeni meki za naše državljane,
bavarskem Muenchenu, bo nastopil 24. marca. Nikar ne zamudite!
SIMONE ANGEL
Znana holandska moderatorka na eni najbolj gledanih televizijskih postaj, MTV (tam seje proslavila predvsem z vodenjem oddaje Partyzone), je uspešna tudi kot pevka. Njena, že pred časom izdana techno skladba "Let this feeling" se namreč prebija v sam vrh britanskih pa tudi drugih evropskih lestvic plesne glasbe. Po Londonu pa krožijo govorice, da se ta 22-letna blondinka v prostem času videva s članom skupine Take That, Robbiem.
MARKY MARK
"Rapper v spodnjicah", kot zaradi reklamiranja spodnjega perila znanega ameriškega modnega
kreatorja Calvina Kleina, imenujejo Marky Marka, je po zaslugi temnopoltega Princa Itala Joea ponovno aktiven.
Z novo skladbo "Happy people" se namreč duo kar dobro drži na lestvicah popularne glasbe. Skupaj s še tretjim človekom, Alexom Chris-tiansenom (U96) pa so ustanovili ekipo, ki že pripravlja novi album. Ta naj bi izšel še to pomlad.
HADDAWAY
Ta temnopolti pevec, ki živi in dela v Nemčiji in za katerega se je preteklo leto prekleto dobro izteklo (dva mega hita in uspešen album), je 9. januarja praznoval svoj 29. rojstni dan. Čestitamo!
■ Mitja Čretnlk
10
13,januarja 1994
Anton Bitenc iz Nazarij
"To mi leži, ne pa dolgčas"
In kaj namesto dolgočasja leži Antonu Bitencu? Tisto kar malokomu in česar se malokdo "prostovoljno" loti. Denimo temu "vodenje gradbenih odborov" pri vseh najrazličnejših akcijah, ki jih po krajih in krajevnih skupnostih že dolgo ne manjka in jih nikoli ne bo zmanjkalo. Od kod torej tako redka lastnost? "To mi res leži, ne vem zakaj, vem pa, da bi mi bilo sicer dolgčas. Vem, daje malo takih pri akcijah, saj je večina preveč "cagava". Res paje, da se ti mora ljubiti in priden moraš biti. Neredko traja delovni dan celih 24 ur. Če je treba, moraš tudi ob polnoči poskrbeti za material ali karkoli drugega, da se lahko zjutraj delo nadaljuje. Tu dileme ni. "Dolge" akcije so slabe, ljudje postanejo nestrpni in potem sledia marsikaj.
Le kdo ga ne pozna?
Lahko zatrdim, da so uspele vse akcije, ki sem jih vodil, nekatere celo v rekordnih časih in tudi pro-
ti mojim pričakovanjem hitro. Zakaj bi se lahko vprašal? Uspešnost je pogojena z vztrajnostjo, potrpljenjem in zmožnostjo prepričevanja ljudi.
Pri vsaki akciji se kaj zatakne, vse moraš urediti z dobro voljo in brez odlašanja, ki ne pride v poštev. Pri vsaki akciji se najdejo ljudje, ki jo skušajo ovirati, tudi z njimi se moraš pogovoriti na lep način. Četudi te ozmerjajo, preko noči ihta mine in naslednji dan gre vse naprej. Vesel sem, da smo si še po vsaki akciji stisnili roke, pa če smo se tu in tam še tako skregali. Zelo pomemben je tudi odnos do izvajalcev, pogosto je to ključ do uspeha."
Anton Bitenc sicer "prizna", da ima pri tej uspešnosti nekoliko tudi sreče. Sreče zaradi službe pred up-
okojitvijo, ko je bil vsepovsod v stalnem stiku z ljudmi v krajih, na kmetijah, v podjetjih, vsi poznajo njega in sam pozna vse. Zato tudi pravi, da moraš poznati prave ljudi na pravih mestih.
Odveč in nemogoče bi bilo našteti vse akcije po dolini in hribih. Spisek in raznovrstnost sta preobširna, od gradnje cest, gasilskih domov, širjenja telefonskega omrežja, zbiranja sredstev za gasilske avtomobile, vsi poznajo obnovo gospodarskega poslopja po požaru pri Krapletu naČreti, še kaj bi lahko dodali, tudi to, da prav sedaj vodi širitev PTT omrežja od Nazarij do Pustega polja. Ni pravila za uspešnost, ki bi veljalo povsod, vsekakor paje v Nazarjah (skoraj) edino pravilo Anton Bitenc.
JP
Mislinjska posebnost
Martinove hišice in krmilnice
Srečanje ■■■■■■■
Mira Grudnik
Miro Grudnik, postavno Ženo srednjih let, sem spoznal pred leti. Mislim, da je ob najinem prvem srečanju bila ravno sredi priprav na organiziranje krvodajalske akcije pod okriljem Rdečega križa. Kot že neštetokrat prej.
"Danes sem dala Rdeči križ skoraj povsem na stran," mi pravi in me vrže iz tira, saj sem pričakoval, da se bo pogovor vrtel predvsem okoli te humanitarne organizacije. O čem pa se naj sedaj pogovarjava? Morda o gasilstvu? Tudi to mi je namreč prišlo do ušes, da je bila Mira svojčas steber ženske desetine pri šaleških gasilcih. "Ne, tudi o tem ne bo šlo," mi pravi in primakne, da je tudi gasilstvo zanjo že preteklost. Čisto sem Že obupan, ko se mi posveti, da sem nekje pobral, da je Mira z vso dušo vržena v Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam. Menda je celo predsednica. "Ne," me brž popravi in zažari. Vidim, da sem zadel v polno. "Res sem bila nekaj časa na čelu društva, sedaj sem pa samo članica odbora. Zaradi tega ne delam nič manj..."
V Velenju že približno desetletje dolgo deluje društvo za pomoč duševno prizadetim osebam in Mira je že ves čas od ustanovitve naprej poleg. "Kako se je znašla v odboru? - Enostavno, " odvrne. "Vrtinec mnogih skrbi, dela in odgovornosti me je naravnost potegnil noter. Odločitev je bila hitra in lahka. Že zaradi mojega Marka," pravi. "Brez njega bi namreč ne bila to, kar sem. Ob njem sem se veliko naučila in postala drugačen, goljši človek."
"Le kaj je s tem Markom?" si potiho mislim, ko me prehiti: "Marko bo vedno ostal moj mali otrok kljub temu, da je že čisto odrasel fant. Smer njegovega duševnega razvoja pač gre svojo pot in kljub prizadetosti se je med nama razvil prvovrsten odnos. Vem - je nadaljevala Mira - da ga ne bi zmogla i tolikšno močjo ljubiti, če bi bil zdrav. Tako sva pa eno." "In okolica?" jo vprašam: "vsi ti očitajoči, včasih tudi pomilovalni pogledi sosedov in znancev, komentarji za hrbtom..." "Vse to je hvala Bogu za mano!" mi odvrne. "Uspelo mi je prerasti občutljivost in obračunati s predsodki. Trnova je bila pot
in dolga, preveč dolga -! Za hip se je ustavila, kot bi nekaj premišljevala, nato pa nadaljevala: "Z Markom sploh nisva osamljena. Tukaj je moja družina. In društvo za pomoč prizadetim osebam. Mislim, da sem ravno v slednjem našla pot iz prenekatere negotovosti. Vsi, ki v njem delamo, smo kot velika družina. Družina, kjer se vsi razumejo in si med seboj pomagajo. Povezuje nas eno: vsi imamo opraviti z našimi prizadetimi otroki. Nepopisen je občutek, da nisi sam in da imajo drugi podobne probleme in težave. V družinah, kjer veje zdravje, ponavadi le težko verjamejo nam, ki imamo opraviti z boleznijo ali prizadetostjo. V našem društvu noben ni prepuščen naključju ali samemu sebi. Včasih mislim da sanjam, da ni res. pa je... Ljubezen do naših otrok je, ki nas veže.
Večina nas, ki smo v društvu, sodeluje tudi v mednarodnem gibanju z imenom Vera in luč. Vsako tretjo nedeljo v mesecu se dobimo pri sv. Mihaelu v Šoštanju. Te nedelje so zame nekaj najlepšega. Ne morem jih opisati, človek jih mora doživeti. Starši, naši otroci, voditeljica Cvetka, pa Milena... Vsi smo eno. Ni več zdravih in prizadetih, tam smo vsi Ljudje z veliko začetnico. Mislim, da sem srečna..." je zaključila svojo pripoved Mira.
Prav nobenega vzroka nimam, da ji ne bi verjel.
Ob prelomu leta pogosto izbiramo osebnosti leta, od športnikov do politikov. Nehote mi je prišlo na misel, da bi lahko kdaj izbrali tudi mamo leta. Mira Grudnik bi nedvomno prišla v ožji izbor.
■ Stane Koselj
Mislinja ■■■■■■
Petje na "kralov večer"
Veliko starih šeg in navad okrog novega leta se je na podeželju še ohranilo. Ena takšnih je tudi ubrano petje po domovih na predvečer svetih Treh krajev. V Mislinji in okoliških zaselkih ta lep običaj stopa v deseto leto. Ravno in predvsem po zaslugi FricaTisnikarja, Marjana Timošeka, Branka Grosa in Maksa Jeseničnika, ki so se zbrali skupaj, se naučili in iztrgali pozabi številne božične in novoletne pesmi, znani virtuoz na "fra-jtonarici" Drago Tisnikar pa jim je bil še zlasti v veliko pomoč in oporo.
Seveda fante pri vsaki hiši pogostijo, s seboj imajo tudi "mačka", ki pobira darove, ne manjka pa tudi izredno lepo razsvetljena zvezda, ki kaže pot. Naslednji dan, na "kralovo", čeprav utrujeni še vedno prepevajo in igrajo ter si naredijo čisto pravo zabavo samo zase. Njihov trud in veselje sta poplačana do drugega leta, ko bodo spet zaigrali in zapeli po domovih dobrih ljudi.
■ Silvo Jaš
Pevci Trimarjev iz Kavč
Tradicionalno petje za Svete tri kralje
V Kavčah že vrsto let gojijo tradicijo, da na predvečer Sv. treh kraljev (Gašper, Miha in Boltežer), hodijo domačini od hiše do hiše, kjer zapojejo eno ali dve pesmi in družini zaželijo srečo, veselje in obilo pridelkov v novem letu. Pevsko društvo Trimarjev iz Kavč je tudi letos na ta večer poskrbelo, da ta stari običaj ne bo prišel v pozabo. Letos so potrkali na vrata več kot stotih hiš, obiskovali pa so jih v dveh skupinah. Povsod, kjer so jim prijazno odprli, so jih pogostili in obdarili.
B.M.
Pepiju v spomin!
vedno v prvih vrstah dogajanj v domačem kraju, pa pri tem komajda opazen; so bile to njegove čebele ali njegova skromna mizarska delavnica, v kateri je z lastnim delom do zadnjega uresničeval še tako zapletene zamisli naročnikov.
Srečen in zadovoljen je bil Pepi, če je videl srečne in zadovoljne druge ljudi. K temu, da bi bili srečni drugi, je bilo zato naravnano vse njegovo življenje. In srečni smo bili, ker smo ob njem vedno znova doživljali dobrosrčnosti, skromnosti, iskrenosti, poštenja in delavnosti.
Del tega ohranjamo v svojih srcih, Pepi in zato boš še dolgo med nami tudi ti!
Pane Semečnlk
Življenje skromnih ljudi je kot visoka pesem narave, ki za dokazovanje svoje veličine ne potrebuje velikih besed in ne bleščavih dejanj. Pa je življenje narave neizmerno bogato dejanje in je življenje skromnih ljudi prepolno plemenitosti in človeškega sijaja.
V soboto, 8. januarja, smo se za vedno poslovili od enega takih ljudi, od Pušnerjevega Pepi-ja iz Šentilja - Jožeta Čanča. Zares radi smo ga imeli vsi, ki smo ga poznali. Kdo ve, kaj je bilo na njem tisto, s čimer nas je vedno znova prevzemal in pridobivat ta vedno nasmejani dobri mož- Je bila to njegova izjemna sposobnost prisluhniti sočloveku, morda to, da je bil
izdelki krasijo prenekatero hišo v Mislinji, izdelani so povsem ročno in s preprostim orodjem, to so majhna žagica, nož in za osnovo ročni skobelnik. Vse hišice so izdelane v slogu pohorskih "bajt" in Martin na tak način ohranja izročilo davne gradnje hiš na obronkih Pohorja, vse so pokrite s skodlami, proti neugodnim vremenskim vplivom pa jih tudi ustrezno zaščiti.
"Rezbariti sem pričel že v rani mladosti, ko sem iz lubja delal piščalke," pripoveduje Martin Pečnik. "Po upokojitvi sem začel izdelovati te miniaturne hišice, za to opravilo pa je zlasti primeren zimski čas, ko me ne vleče toliko v naravo; poleti namreč zelo rad hodim na krajše sprehode. Hišic ne delam za denar, pač pa jih podarjam svojim prijateljem in znancem. Saj nihče ne bi znal ceniti vloženega truda in časa v izdelavo ene same hišice. Za eno pasjo hišico porabim približno
Veliko je ljudi, ki svoj prosti čas zapolnjujejo z najraznovrst-nejšimi konjički. Med njimi je tudi Martin Pečnik iz Mislinje. Njegov priljubljeni konjiček je rezbar-jenje, natančneje rečeno - rezbari in izdeluje posebne vrste pasjih hišic in krmilnic za ptiče. Njegovi
120 ur, za krmilnico pa okoli 30," še pove Martin Pečnik.
Za hišice uporablja samo les, ki ga ima doma, navadna drva pravzaprav. Kljub trmastemu vztrajanju, da bi Martina "spravili" pred
objektiv, je to odločno odklonil, pasjo hišico in krmilnico pa smo posneli v Šentilju pri Mislinji pri družini Rudija Kreblja.
■ B.M.
Trženjsko informacijska mreža Marinet
Pasja hišica (levo) Je celo Izolirana, ptički pa si hrano poiščejo
v "razkošni" krmilnlci
Kje in kaj kdo
prodaja
Sredi decembra so v Celju na novinarski konferenci predstavili, s tem pa je začelo tudi uradno delati, podjetje Marinet d.o.o.. Gre za trženjsko - informacijsko mrežo, katere osnovna dejavnost je trženje s komercialnimi informacijami. Ustanovitelja podjetja Marinet sta dr. Borut Jereb, kije prevzel naloge direktorja in Marjan Osole starejši, znan kot bivši direktor Uniorja Zreče.
Na kratko je njihovo dejavnost težko predstaviti, najbolj preprosto povedno, gre za nekakšno dnevno informacijsko službo, ki bo posredovala informacije potrošnikom po telefonu. Tiste najbolj raznovrstne o izdelkih in storitvah, za katere se potrošnik pač zanima. Odgovoriti mu bodo znali na tri vprašanja: kaj kdo prodaja, kje se kaj dobi in pod kakšnimi pogoji. Naprimer, če ste med tistimi, ki kupujete pralni stroj, lahko pokličete Marinet, kjer vas napotijo na različna prodajna mesta. Željeno informacijo vam posredujejo takoj, če imajo podatke v bazi, v nasprotnem pa kasneje. Namesto vas iščejo in tipljejo naprej. Informacije so za uporabnika brezplačne, plača pa jih oglaševalec, podjetje torej, ki želi, da
ga Marinet vključi v podatkovno bazo. Trženjsko informacijska mreža, ki je pričela delovati za začetek na Celjskem, ambicije pa ima, da "zavzame" celo Slovenijo, je pri nas novost, v svetu pa podobni informacijski sistemi uspešno delujejo.
Če želite preizkusiti, kako sistem deluje, potem lahko med tednom med 8. in 11. uro ter med 15. in 19., ob sobotah pa od 7. do 11. ure, pokličete 441 - 441.
■ mkp
Dr. Borut Jereb: "Delujemo podobno kot InfomacIJe po telefonu, le da omogočimo pridobitev drugačne Informacije."
13.januarja 1994
LUi£ L ULiivvl
!L LLv. L J U Li d U
KAK CAS 11
Pri Potočnikovi v Arnačah
"Brez konjev bi bil dolgčas"
Zagotovo lahko trdimo, daje konjereja v občini Velenje v porastu in posebej v zadnjem času so se prenekateri odločili zanjo. Ne le tisti, ki so konje včasih že imeli, tudi tisti, ki se prej s to dejavnostjo niso ukvarjali, pa imajo danes pogoje zanjo. Težko je sicer napisati koliko konj je trenutno v velenjski občin, saj se število nenehno spreminja, zanesljivo pa jih, glede na nenehno zmanjševanje kmetijstva v velenjski občini, ni malo.
Med "novimi" konjerejci je tudi Sandi Potočnik iz Arnač pri Velenju, sicer zaposlen na rudniku. Pred tremi leti je pri rejcu v Otiš-kem vrhu pri Dravogradu kupil tri in pol letno kobilo, pred štirimi meseci paje pri znanem konjerejcu
Mirku Vranjeku v Ložnici kupil še enoletnega žrebca mešane pasme.
"Konja imam zgolj za konjiček, ne za delo na njivi ali kaj podobnega. Če mi bo uspelo, bom kdaj kasneje kupil še kočijo in vanjo vpregel zdajšnja konja. Sicer so mi bili konji že od nekdaj pri srcu in zato konjereje ne bom nikoli opustil. Kmetije nimam, zato moram vso krmo kupiti, pa kljub temu gre," pravi Sandi Potočnik.
Sandi je sedaj še v službi in nima izmenskega dela, zato se z obema konjema največ ukvarja njegov oče Drago in si tudi na ta način krajša prosti čas po zasluženi upokojitvi. Najraje prime za uzdo žrebca in se z njim sprehodi (beri steče) po cesti.
Napovednik neumnosti
Juhuhuhuhu, novo leto je tu. Vse najboljše! Novoletne jelke se počasi selijo v smeti, mislim tiste prave, umetne pa ostanejo v kaki kleti. Novoletnega mačka že zdavnaj ni več in življenje se vrača v ustaljene tirnice zanimivega vsakdana. Ni več norega decembra, ki se je končal tako nepričakovano. Veliki naslovi v slovenskih časopisih. Spopad s policisti v Velenju. Lahko bi prišla Pariška komuna in ustanovili bi svobodno mestno državico. Ne, napad se je končal takoj, ko so policisti uporabili malo gumijaste sile. Sicer pa je bilo Velenje dolgočasno, s proslavljanjem na Titovem trgu in novo številko na stari uri. Tako kot bo letos... pa dajmo se malo igrat.
Pozimi bo mesto spalo. Nekaj predstav, spet kakšen abonma in
seveda kino. Mogoče bo kdo odprl nov lokal ali pretepel ženo. Starejši ljudje se bodo še zmeraj zgražali nad mladino, ki samo pije in je mamila. Hodili jih bodo gledat v park in s prstom kazali nanje. Potem bo prišla pomlad, mogoče politična, seveda kakšna afera. Recimo, da bodo v naši občini odkrili kakšno grozno goljufijo ali mafijskega kralja. Verjetno. Nadgradnja na gimnaziji se bo končala, tako da bodo maturanti lahko padali že v novih prostorih. V Velenju bo spet kakšen max-žur s primerno dozo alkohola. In maj in Dan mladih in kulture. Letos (po dveh letih) ne bo Gimnazijade in polnega mesta otrok. Kaj potem, saj delajo samo škodo, učit se naj gre-jo, ne pa da deklamirajo nekakšne neumnosti. Naši politiki bodo
poiskušali urediti mestno jedro in center bo postal osnovna celica mestnega vrveža. Sanjaj! Če bodo kaj naredili, bodo umaknili Tita. Bolje, da o TEŠ-u sploh ne pišem... Potem bo prišlo poletje in vsi bodo na morju, ali pa doma, ker bo zunaj prevroče. In bomba, ki so jo tako lepo napovedali v nekem tedniku. Ali bo v Velenju počila nacionalna bomba? Neumnost, tako kot polemike o volitvah, novih občinah in lokalizaciji. In zgodil se bo samo še Pikin dan in recimo kakšen gnusen umor. Tega še nismo imeli! Cel mesec bi lahko govorili o tem. Konec leta bodo časopisi polni petard, trebuhi pa pijače. Kaj mislite, kdo bo zmagal naslednje leto? Miklavž ali Božiček?
Da ne bo tako? Da bo Velenje spet postalo mesto, ki so ga gledali vsi komunistični prijatelji. Lepo, urejeno, z zadovoljnimi ljudmi in hotelom, ki je bil nekoč eden od najboljših v Sloveniji. Da bo Velenje postalo turistično mesto, mesto razvoja, alternative in
sploh... da bomo ponosni in da nam bodo drugi zavidali mesto, ne pa narodni dohodek na stalnega prebivalca.
Jure, nehaj pisat neumnosti, v petek imaš kolokvij, pa zapiskov še sploh nisi povohal.
■ Jure Trampuš
Novice
Še zmeraj poteka rekreacija na osnovni šoli MPT in še zmeraj lahko pred petkovim popivanjem vsaj malo naredite za svoje zdravje.
Prav tako ostaja plesna rekreacija. Ob sobotah, 11.30. Izdajajo tudi potrdila, ki jih lahko s pridom uporabiš pred strogimi očesi univerzitetnih fiskulturnikov (obvezna rekreacija).
ŠŠK napoveduje (podrobnejše informacije v Placu): -začetek tečaja prostega plezanja -začetek likovne delavnice -novo RIT
-Kulturni praznik + predstava + prvi nastop ŠŠKZ (šaleški študentski komorni zbor)
Pozabljena razsvetljava
Tudi sveče so poznali, vendar so jih največkrat izdelovali kar doma, saj je nakup predstavljal izdatek, denarja pa ni bilo niti za najnujnejše. Pripravili so torej domač loj in debelejše predivo, ki je služilo za sten. Pri vsaki hiši so imeli "modle" (15), v katere so vlivali tekoči loj in potem modle vtaknili v mrzlo vodo, da se je loj strdil. Da so lahko gotove sveče iz modla izvlekli, so na predivo navezali drobno rinčko in jo držali med ulivanjem zunaj in potem z njo izvlekli svečo. Običajno so imeli dvojne modle, da so hkrati ulili dve sveči, pogosto različnih debelin. Običajna dolžina doma narejenih sveč, je bila 25 cm. Kjer so imeli čebele, so radi dodajali loju vosek iz panjev in tako so dobili lepše in manj smrdeče sveče.
Zanimivo je, da tudi doma narejenih sveč niso rabili vsakdan. Hranili so jih za posebne prilike.
V hribovskem predelu Luč so si svetili podobno opisanemu. Le izrazje in še kaj so spreminjali.
Skrova v že opisani obliki niso uporabljali, ampak so v glavnem kurili v "divnik" (16) (divnek). To je bila v glavno steno vdolbljena odprtina kakih 70 cm v kvadratu. Globina je bila različna, vendar na-jpogostje do štirideset cm. Tudi ta odprtina je v času, ko divnika niso rabili, bila pokrita z lesenim pokrovom. Divnik so radi nameščali na steno, ki je mejila na "lopo" (17), saj so tja speljali tudi dimnik malega premera. Na dnu di vnika je bila spet kamnita plošča kamor so polagali "krhle" (18) in jih zažgali. Tudi tu so najraje uporabljali brezov les, ker je najbolje svetil in ni iskril.
Treske so tod bile povsod v rabi. Pridobivali so jih na način, ki je že opisan. Stojalo za treske (svečnik) so imenovali "vouk",_ najbrž zato, ker je njegov gornji del s prijemalko podoben volkove-mu gobcu...
Tudi sveče so izdelovali na enak način, ki smo ga že opisovali.
Le voska niso imeli na voljo, ker je zaradi nadmorske višine tod okoli čebelarjenje dokaj neuspešno.
Pa še tale zanimivost iz Šmi-hela nad Mozirjem. Ržen kamen, ki so ga potrebovali za svoje mline in druge namene, so pridobivali v Rastočkem gozdu v Šmihelu.
Ko so postavili stojalo za treske, so podstavek dali v škaf vode, da bi ogorki ne povzročili poškodbe tal oziroma požara. Vpenjalni mehanizem na vrhu stojala so imenovali "primož" ali tudi "primež".
Zelo znan način razsvetljave v tej hribovski vasi je bila "repa" (19). V sadež repe so izdolbli odprtino, v njo pa nalili tekoči loj, v sredino so vtaknili tresko povito s hodnim plat-
laaan strop V "hiši"
,_—_—l«»«n dimnik (odvaial«6: dim«)
^^^--kmaSki —— - kamnit	pa« v 'hlil« 1
	
p—	^ploSča
_____oJaJana noga klopi ob pe? 1
Skrov, kot ga Je opisal Jože Brglez - Kogovnlk In narisal akademski slikar Lojze Zavolovšek
Piše: Aleksander Videčnik
nom, ki so ga za začetek z lojem namazali, ko seje ob gorenju vse skupaj ogrelo, je lepo enakomerno in dolgo gorelo, svetloba paje bila dobra. Tako so svetili še po prvi svetovni vojni. Zanimivo, da so takšne luči uporabljali tudi na grobovih na pokopališču.
Posebno svetilko so uporabljali pri delu na "gumnu" (20). Na lesen podstavek so vgradili štiri v okvirih se nahajajoče steklene stene, na vrhu pa so ponavadi dali kakšno pločevino, ki je imela odprtino za zračenje. Takšna svetilka, v kateri je stala doma narejena sveča, je potem visela na verigi na kakšnem tramu. Takšno razsvetljavo so imeli celo med mlačvo, ko je bila zaradi slame in lesenega poda velika nevarnost požara. Tovrstne svetilke niso kako posebej imenovali. Takšno stanje, kot je opisano je bilo glede razsvetljave v hribovskih predelih Gornje Savinjske doline vse do druge svetovne vojne, vendar pa so že prej uporabljali petrolejke, pa kot pravijo najstarejši krajani, so s petrolejem zelo štedili, ker je bil za njihove razmere predrag.
Opombe:
15.	Gre za pločevinaste kalupe, v katerih so oblikovali sveče.
16.	Ta izraz sem zasledil v višinskem predelu Luč, v Kmici.
17.	Lopa je prostor sredi hiše, iz katerega so potem vhodi v druge prostore.
18.	V Krnici rečejo drvam za divnik krhli, drugod tega nisem zasledil.
19.	V repo zdolblene luči so ponekod imenovali "repnica".
20.	t^co rečejo domačini podu nad
hlevi, kjer so opravljali dela, pri katerih je sodelovalo več ljudi, kot luščenje koruze, rezanje slame, mlačev in podobno. Značilno za ta prostor je bil gladko obdelan pod, da seje dobro pometal.
Pričevalci: Jože Brglez, Savina, Lovro Goličnik, Šmihel, Angela Klad-nik-Jerčelai. Luče, Franc Brglez-Orešnik,	Primož, Franc
Mlačnik-Sabadin, Krnica nad Lučami, Frančiška Jurkovnik, Lepa njiva. Tone Brinjevc-Hudobreznik, Mozirje.
Copata "Bata"
Žrebec Je pravi krasotec črno-bele barve, kot bi ga poslikal umetnik (Tekst In foto: B.Mugerle)
Kako je še vedno zakoreninjena srbohrvaščina pri nas potrjuje tudi račun za "bata copata". Občanka, ki je kupila blago v poslovalnici Borovo na Šaleški cesti v Velenju, je gotovo lojalna in kulturna državljanka, ki ji ni po godu napisan račun v neslovenščini. Čas je za obračun z nedovoljenim! Čas pa je tudi za ponos, katerega imamo Slovenci vse premalo, da ne bo "bata " še naprej "Tatamata "!
Velenjska Gorica vse bolj slovenska
Po spremenjeni ulici Veljka Vlahoviča v Goriško cesto ter ulici Vrnjačke Banje v Koželjskega ulico, je ostala (verjetno le začasno) le še Splitska ulica z neslovenskim imenom.
Te dni se bo odločilo o imenu šole, sedaj imenovane OŠ bratov Mrav-ljakov, ki bo postala mogoče OŠ GORICA oziroma kaj domačega pač. Pri preimenovanju šole ima besedo posebna komisija SO Velenje, nekoliko pa so povprašali za mnenje tudi krajane in člane kolektiva.
Prav bi bilo, če bi za poimenovanji slediloše kulturno spreobrnjenje. Vsaj v smislu večje čistoče in urejanja bivalne okolice.
■ Jože Miklavc
Navodilo
Kontrolorje leta na nekem manj prometnem letališču v novoletnem veselju prekine glas iz letala.
Halo, kontrola, halo center!...S em nad oceanom... petsto kilometrov do najbližje obale. Ne vem, kako, ampak vso rezervno gorivo mi je steklo... Kaj naj naredim? Sprejem.
Kontrolor mu sporoči:
-Ponavljaj za menoj: Oče naš...
Pšenica
Prvo jutro v novem letu sosed preko ograje opazuje soseda, ki na svojem dvorišču koplje jamo.
-Kaj počneš, sosed? ga radovedno vpraša.
-Pšenico sejem,- mu odgovori ta.
-Jaz bi prej rekel, da boš zakopal mojo kokoš.
-Točno, vendar je v njej moja pšenica.
Med tem časom...
-	Natakar! - protestira gost -Razočarali ste me. Tale biftek je nemogoče trd. Prejšnjo novoletno noč ste mi postregli s prvorazrednim mesom, zato sem se tudi letos odločil, da to noč preživim pri vas.
-Kaj moremo, - se strinja natakar in ravnodušno skomigne z rameni - veste, v tem času so se tudi živali postarale.
Spet žejen
Namesto da bi se pijani mož odpravil kam na silvestrovanje, sedi za šankom in neutolažljivo joče. Potem se malo pomiri in potoži natakarju:
-	Včeraj zvečer sem prodal svojo ženo neznancu za eno steklenico wiskyja.
-Razumem. Sedaj si seveda želite, dajo dobite nazaj in dajo imate še celo prihodnje leto, kajne?
-	Kje pa! Sedaj sem spet strašno žejen. Žal mi je, da nisem zahteval dveh steklenic.
Zebe ga
V prvem novoletnem jutru se star in ocufan petelin pričel loviti kokoši po dvorišču.
To gleda kozel in plane v
smeh:
-Kaj jih pa podiš, ko dobro veš, da jih ne moreš več dohiteti.
-Pa kaj! Zebe me in tako se najlažje ogrejem.
Duša
Ko novoletno veselje doseže vrhunec, lahko slišite tudi povsem nesmiselne pogovore. Kot je tale, naprimer:
-Verjameš v to, da se duša preseli?
-Popolnoma. Imeli smo blagajnika, ki je pobegnil z vsem denarjem.
-Kakšno vezo pa ima to s selitvijo duše?
Ima. Blagajnik je bil duša našega podjetja.
Vsak začetek je težak
Ladijski kapitan mornarju novincu:
"Vrzi sidro!"
"Kaj pa..."
"Vrzi sidro!"
"...kaj pa, če ga bom še kdaj potreboval?"
V porodnišnici
-Joj, sestra, kako sem nestrpen, kako se bojim!
Veste, to bo moj prvi otrok.
- Ker brez strahu, gospod! Jaz sem bila navzoča že pri tisoč porodih inniti enkrat se očetom ni zgodilo kaj hudega.
Preganjavica
Bolnik stopi v psihiatrovo pisarno in že pri vratih pade na kolena:
"Prosim vas, rešite me!"
"Kaj pa vam je?"
"Trpim zaradi preganjavice."
"In kdaj ste opazili prve bolezenske znake?"
"Dan potem, ko sem pobegnil iz zapora."
Prezgodnje vprašanje
Profesor na fakulteti sprašuje slušatelja Korena, ki pa molči. Bližnja študentka mu prišepetava, kar zazna tudi profesorjevo uho.
"Mar se vi pišete Koren?" se obregne profesor.
Študentka zardi:
"Še ne, tovariš profesor..."
13. januarja 1994
Hvala vam, možje v belem!
Pismo pišem prav te dni, ko se zopet govori o ukinitvi bolnišnice vTopolšici.
Srce me zaboli ob tem, saj vem, daje minilo trinajst let, odkar sem začel zahajati tja in se zdraviti.
Zdi se mi, daje ta bolnišnica naša druga mati. Odpre ti prijazna vrata in te sprejme kot človeka.
Obiskujem oddelek za kardiologijo. Trditi smem, da je osebje tu, predvsem pa njegov direktor, g. Poles, nadvse prijazno in strokovno sposobno.
Taka izjava ni samo moja, je izjava mnogih, ki so preživeli najtežje trenutke svojega življenja prav tu.
Toda - ni res, ta bolnišnica ni hiralnica! Večkrat sem že visel na nitki, pa so me prav tu pozdravili požrtvovalni zdravniki.
Prijazno osebje tu pomeni človeku pol zdravja. Po toliko letih brezupja se počutim danes zdrav, in vem, da mi bo v stiski zopet pomagala bolnišnica v Topolšici.
Strah meje, če pomislim, da bi te ustanove tu ne bilo več. Tako razmišlja tudi nad štiri tisoč rudarjev v Velenju, tako razmišlja vsa savinjska dolina.
Mislim na Planiko in pišem. Tu sta dva specialistična oddelka: za srčna in pljučna obolenja.
Tu so obrazi, ki se nasmejijo in te bodrijo, četudi si še tako slab. Vedrost in strokovnost kaj kmalu ulijeta upanje.
Ne vem, kako bi se prijaznim ljudem tu oddolžil. Vem, daje zdravje več vredno kot zlato. Zato sem se tudi odločil. Pred dnevi sem odnesel v to prijazno stavbo televizijski sprejemnik. Vem tudi, da bi bolnišnici, ki nima dovolj sredstev za vse, morali vsi bolj pomagati . Rad bi, da bi bi lo skromno darilo izziv za vse, ki vedo, kako dragoceni dom je prav ta ustanova med smrekovimi gozdovi v Topolšici.
Kaj naj si človek sedaj, v novem letu, sploh še želi?
Gotovo le edinega - zdravja. To vem sam najbolje, saj meje zdravnikova roka v teh letih vedno reševala.
Hvaležen sem vsem, in ostajam hvaležen.
Zato bi rad, da nam Topolšice ne vzamejo!
Rad bi, da bi vsi možje v belem, z dr. Polesom, še dolgo delali in zdravili tako uspešno.
Želim jim mnogo dravja in sreče v mladem letu!
Letošnje leto pa bo, vsaj upam, ohranilo to ustanovo našo in z menoj omogočilo mnogim, tisočim, domačnost in uspešno zdravljenje v stavbi med smrekovimi gozdovi.
Hvala vsem! v tej ustanovi!
■ Martin Sušeč, Velenje
Odmev k članku Jureta Trampuša
Res je, da te ne poznani, vendar po tvojem pisanju in vsebini sodeč bi rekla, da si še res otrok in to precej nerazgledan ali kako bi lahko temu rekli.
Kar se pa tvojega bruhanja tiče, ti pa naj povem, daje tudi meni šlo na bruhanje, ko sem prebrala tvoj članek do konca. Prihrani si bruhanje za kdaj kasneje, ko boš mogoče imel boljši vzrok.
Sama sem si nekaj takšnih razstav ogledala in moram reči, da so bile povsod takšne, kakršna je bila ta v Standardu. Nikjer nisem videla, da bi živali pripeljali na razstavo kar s hlevi vred, ker je tebi
vsaka kletka bila premala. Mislim, da si velik nepoznavalec teh stvari, pa tudi kar se samih živali tiče.
Zajci so ti bili pretihi, petelini so te pa motili s svojim kikirikanjem, saj govoriti pa res ne znajo. Koliko so strašili stanovalce, ne vem, vem pa, da so tebe, ker si odkril, da znajo kikirikati. Ne vem, kaj te je pri tisti stojnici bolj motilo, klobuki ali pristno domače vino. Kako si pa sploh odkril, daje bilo pristno domače?
Pozanimaj se, kaj je bil tisti glodalec in ptica z zakrivljenim klu-nom, da boš drugič vedel. Poišči kakšno knjigo, da boš živali spoznal, kertista, o kateri pišeš, tebi res nič ne koristi, ker je svoboden kunec in fantastika eno, vzreja in življenje domačih živali pa nekaj povsem drugega.
Pojdi na razstavo v Ljubljano, ki bo sedaj sredi meseca, mogoče boš tudi tam odkril kaj zanimivega za bruhanje. Naj ti povem še to, daje z vzrejo živali mnogo dela in še posebej kakšna razstava zahteva od rejcev veliko dela in časa, zato ti ljudje zaslužijo vso pohvalo, pri nadaljnem delu in vzreji pa jim želim še veliko uspehov.
■ Anica Repnik
Štajerska balada
"Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi
in lajajo, da nas je malo,
da bi v uporu vse pobralo..."
Kajuh
Bilo je leto 1941 - leto vojnih grozot.
Štajerska je ječala pod okupatorjevim škornjem. Vse naokrog malodušje, obup, klic na pomoč. Pa je iznenada prišel vihar, ki je zanetil baklo upora od Sotle preko Bohoija, Planine, Paškega Kozja-ka, Graške gore, vse tja do Mozir-skih planin.
Pedeset let je minilo od takrat, ko so v mrazu in snegu prebijali obroč za obročem sovražne zasede borci legendarne XTV. divizije.
Divizija je začela svoj zgodovinski pohod s Suhoija, 6. januarja 1944. Pohod je nadaljevala preko Hrvaške in 6. februatja prestopila Sotlo pri vasi Sedlarjevo ter prišla na Štajersko - na ozemlje takratnega Rajha. To je bilo drzno dejanje.
Domačini so bili presenečeni. Tolikšna vojska? Tako disciplinirana? Bilo pa jih je tudi strah, bali so se nemških represalij.
Že na samem začetku pohoda na Štajerskem je divizijo spremljala težka pot, saj je bila posuta z visokim snegom. Snežni metež v zimskem viharju je poleg sovražnikovih barikad postavljal še svoje. Sledijo boji, preboji; kratek počitek na snežni odeji - marsikateri borec se ni več prebudil.
Pilštajn, Bohor, Senovo, Planina, Sevnica, Konjiška gora, Lin-dek, Paški Kozjak - en sam pekel in mraz ter sneg do pasu. Smrt je postala za marsikaterega borca skoraj uteha.
19., 20. in 21. februar
Prehod preko Pake, pot skozi Škalske Cirkovce in nastanitev v vasi Plešivec. Kalvarija se za trenutek ustavi, 24 ur miru in počitka je bog naklonil utrujenim, prezeblim, zdesetkanim in ranjenim borcem; domačini pa so jih prijazno sprejeli in jim nudili hrano, toplo hrano po tolikem času. Kaj pomeni topel sprejem, vemo; prepričani pa smo, da je pomenil utrujenim partizanom še mnogo več.
Naslednji dan je divizija krenila proti Graški gori. Zopet je sprego-
vorilo orožje. Fergunov vrh je zagorel v ognju. Sedem sovražnikovih jurišev, sedem partizanskih protijurišev se je zgodilo na Graški gori - gori jurišev. Borci so padali. Bela poljana je postala vsa okrvavljena.
Pot je vodila preko Raven, Belih vod vse tja do Mozirskih planin. Spremljala jo je ena sama dolga in krvava bitka. Brez hrane, orožja - en naboj je vsak borec hranil zase - je končalo legendami pohod 400 do 500 borcev. Vsak tretji je dal na oltar domobine vse kar je imel, žrtvoval je mlado življenje. Bogovi so bili neusmiljeni.
Bolj kot kdajkoli kasneje so ti borci nosili v srcih en sam cilj: dvigniti vstajo proti okupatoiju v podjarmljeni provinci nemškega Rajha. Lahko bi rekli, da to ni bila revolucionarna, temveč sveta nacionalna vojna, saj se v tej borbi niso izpolnjevali cilji tistega povelja,"... duhovne in sinove kula-kov v četah postreliti..." Bilo je celo nasprotno. Duhovnik Jože Lampret, verski referent divizije, je uspešno dvigoval nacionalno in versko razpoloženje med borci.
Znana je njegova pridiga iz PARTIZANSKE NOČNE MAŠE, ko pravi: "Kdo so Samari-jani? (Oseba iz Biblije, sočuten in usmiljen človek). Samarijani so partizani, ki so začeli s silo preganjati ropaije, ki so napadli slovenski narod. V njegove rane vlivajo olja -upanje- in vin - borbenosti za lasten obstoj. Zadnja ženica nekje daleč s Pohorja opravlja delo Samarijana, če daje kruh partizanom. Samarijani so borci, aktivisti in dekleta, pionirji in starčki, prav vsi, ki pomagajo slovenskemu narodu v novo življen-
je."
Da so borci XIV. divizije resnično zelo topel sprejem na vsej poti po Štajerski doživeli šele v vasi Plešivec in Graški gori, da so jih domačini sprejeli za domačo vojsko, si lahko razlagamo tudi z dejstvom, daje bil Jože Lampret duhovnik in domačin, Šoštanjčan, kar je diviziji dajalo značaj OF, čeprav je bila dolomitska izjava in revolucija že začrtana.
Močan vpliv na borce je nedvomno imel tudi domačin pesnik Kajuh, kije bil vodja kulturniške skupine in si je tako srčno želel priti s soborci osvobajat Štajersko. Z njegovo pesmijo o XIV. diviziji se je razlegal glas upora "preko gmajn gora, prinesel duh junakov Šercerja in Tomšiča". Pesnikov glas ni utihnil, četudi je izgubil življenje pri Žlebniku, nedaleč od svojega rojstnega kraja Šoštanja.
Bil je čas boja za nacionalno svobodo. Po pedesetih letih se je Slovencem uresničil 1000-letni sen. Postali smo nacija, dobili smo lastno državo, čeprav so nekateri "hlapci cvilili".
Kajuhov revolucionarni glas v pesmi KRALJ MATJAŽ: "Vsak delavec, ki na njegov se rovaš pitajo TROTI, vsak tak je MATJAŽ," pa sega še v današnji čas. Bilje čas revolucije. Po pedesetih letih sestopijo re-volucionaiji z oblasti. Sprašujem:
Kdo so danes MATJAŽI, kdo so danes TROTI, kdaj bodo Matjaži resnico spoznali?
Vrnimo se borcem! Dostojno obudimo spomin na fante, "ki so hoteli živeti, pa so morali zato umreti!'' Kajuh
■ Martin Pustatlčnlk
Varnost jedrske elektrarne Krško
Ob zaključku dela komisije ICIS A, v kateri so delali poleg slovenskih tudi avstrijski in italijanski strokovnjaki, so se naši mediji spet razgovorih in razpisali o varnosti naše nuklearke.Na predstavitvi delakomisije smo dobili vtis, da si sami strokovnjaki o ocenitvi njene varnosti niso enotni. Izgovorjenih je bilo veliko nasprotujočih mnenj:
-	če bi pri nas veljali sedanji ameriški predpisi o varnosti jedrskih elektrarn bi morali našo zapreti;
-	v zadnjem desetletju je veliko novosti in izpopolnitev za povečanje varnosti nukleark, toda zanje mi nimamo denaija;
-	zaradi vojne nevarnosti so JEK enkrat že ustavili, ob novih nevarnostih pa minister Jazbinšek vidi rešitev le v odlični slovenski obveščevalni (vohunski) službi, ki bo ustrezne kroge pravi čas obvestila, da se pripravlja vojni napad ali sabotažna akcija na JEK in jo bodo tako pravočasno ustavili. (Jedrski reaktor pa se mora ohlajati celmesec, da ni več nevaren okolju, torej bi ga morali ustaviti en mesec pred načrtovanim napadom).
-	avstrijski strokovnjak g. Kromp je izjavil, da sedanja varnost JEK ni zadovoljiva. Katastrofa v JE Krško bi zbrisala slovensko državo s sveta;
-	predsednik komisije g. Bub-nov pa je izjavil, da ni potreben pesimističen pogled na njeno varnost;
V medijih poslušamo, daje treba odločitev o JEK prepustiti strokovnjakom - ti pa o tem niso enotni.
Poslušamo še, koliko bi zaprtje JEK stalo in da si tega sedaj ne moremo privoščiti. Ne moremo si privoščiti niti posodobitve varnostnih sistemov, niti njenega nujno potrebnega remonta. Tako bo JEK postajala iz leta v leto nevarnejša. Denar za zaprtje pa bomo itak morali zbrati, zakaj ga ne bi sedaj.
Seveda pa zaprtja JEK še ne plačujemo v ceni električne ener-
gije, torej se bo ta problem pač so-cializiral. (Ves čas pa nas nekateri prepričujejo, da je električna energija iz JE najcenejša, so nas torej zavajali, če smo jim veijeli). Če bi bila cena zaprtja JEK v ceni el. energije, bi bila ta že za naše razmere previsoka. Pomeni to, da je nekje vzrok, daje našael. energija tako draga, morda v sami JEK? Kdo bo torej plačal njeno zaprtje, koristniki el. energije ali slovenski davkoplačevalci? Ob prodajanju tovarn tujcem, ki tudi potrebujejo našo el. energijo, pa se človek vpraša, kaj je do slovenskih državljanov bolj pošteno: stroški zaprtja v ceni el. energije ali izven nje.
In če jo hočemo zapreti čez nekaj let (ne desetletij), bi vlada že morala sprejeti odločitev, kje bo zbirala denar za to!
Za Šaleško ekološko društvo ■ Marija Šavor
Ali je res hudo narobe, če...
V članku s podobnim naslovom, 9. decembra lani, so lahko bralci tednika Naš čas, predvsem pa krajani KS Skorno Florjan, prebrali zapis o zadnjih aktualnih dogodkih v omenjeni krajevni skupnosti. Žal sem med tistimi "povzročitelji", ki so nekatere krajane močno razburili in bi rad pri tem članku podal zgolj pojasnilo o sporni zadevi - to je dom KS in bližnje igrišče.
Tako kot smo ljudje različni, se
moramo tudi zavedati, da tudi posamezne besede nimajo istega pomena. Kaj pomenijo besede prodaja, odkup- najem, skrbništvo, vsakdo ve, v njih je velika razlika.
Prodati dom krajevne skupnosti ali ga dati v najem - skrbništvo z ustrezno pogodbo v korist krajanov, samega kraja in najemnika, pa zajema drugo plat te medalje.
Strah krajanov, da bodo okra-deni, oziroma bomo okradeni, kajti tudi sam sem krajan te krajevne skupnosti, je odveč, njihovo delo in trud, bo še zmeraj ovrednoteno in cenjeno, le čas teče naprej - 21. stoletje je pred nami.
Kaj bi vsaka stran pridobila, če bi prišlo do ustreznega dogovora, je na tem mestu odveč pisati, a vseeno - človek z več znanja, pa naj bo to s športne plati, več velja in je lahko ponos samemu sebi in ostalim. Vendar vsak si nekatere strani po svoje predstavlja in zamišlja. Da prihaja do nasprotij je samoumevno, kolikšen je delež naključja ali namernega metanja polen pod noge, pa je stvar presoje vsakega posameznika.
Vsekakor mislim, da zadeva ni tako problematična in nerešljiva kot trenutno izgleda, naj se "gor-dijski vozel" reši v zadovoljastvo vseh krajanov krajevne skupnosti Skorno Floijan.
... hoče človek delati pošteno ?
■ Frenk Oblak
TRGOVINA in BISTRO KOSA
Pernovo 11a (pri Veliki Pirešici), tel.: 779-220
olje Zvezda	145,90
sladkor 50/1kg 71,90 moka T500 25/1kg 42,90 moka T850 25/1kg 38,90 kava Bar 1kg 637,00 kis vinski 11 99,00 Vegeta 1kg 790,00 testenine 1/2 kg 57,90 plinski gorilnik 3.599,00 toaletni papir 10 kom 169,00
Zelo ugodne cene vseh vrst krmil, motornega olja, drobnega orodja, porcelana in stekla. Ob večjih nakupih vam blago odpeljemo na dom, lahko pa naročilo oddate kar po telefonu 779-220!
KDOR VARČUJE - KUPUJE V KOŠARICI!
Persil	3kg	849,90
Ariel	3kg	1.199,00
cet točeni	41	364,00
sokJumbo	11	129,90
JuiceFructal	11	89,90
Jeruzalemčan	11	233,00
pesni rezanci	1kg	23,90
ječman	1kg	22,90
koruza	1kg	23,90
umetna gnojila		
PROGRAM ZIMSKEGA IZOBRAŽEVANJA V LETU 1994
V mesecu januarju pričenjamo s ciklusom zimskih predavanj za vse kmetijske proizvajalce in ostale, ki vas tematika predavanj zanima.
Predavanja bodo vsako sredo od 19.1. do 2.3. 1994 ob 9. uri v dvorani KZ Šaleška dolina.
Seznam predavanj:
1.19.1.1994: OCENJEVANJE KLAVNE KAKOVOSTI MESA IN VPLIV PREHRANE NA KAKOVOST MESA
Predavatelj: dr. Slavko Čepin
2.26.1.1994: OBNOVA TRAVNE RUŠE IN VSEJAVANJE S SEJALNICO
Predavatelja: ing. kmet. Anica Ugovšek ing. kmet.Ivo Drev
SILIRANJE VSEH VRST KRME
Predavatelj: dipl. ing. kmet. Tatjana Pevec
3.2.2.1994: CERTIFIKATI, DAVKI IN DOHODNINA
Predavatelj: dipl.ing. kmet. Dare Simončič
4. 9.2.1994: VARSTVO POSEVKOV KORU-ZE, ŽIT
Predavatelj: dipl.ing. kmet.Vlasta Knapič
5. 16.2.1994. ZAKON O GOZDOVIH
Predavatelj: Gozdarska strokovna služba
6.23.2.1994: OBOLENJA VIMENA IN HIGIENSKO PRIDOBIVANJE MLEKA
Predavatelja: dr. vet. med. Edi Staroveški mag. Ivan Kuder
7.2.3.1994: PROGRAM ZDRAVLJENJA ČREDE IN NOVOSTI PRI ZAVAROVANJU ŽIVALI ZAVAROVALNICE ADRIATIC
Predavatelji: dr. Borut Zemljič
dr. vet. med. Samo Rajšp dr. vet. med. Sveto Terzer
V mesecu februatju ali marcu bomo organizirali tudi predavanje za hmeljarje:
VARSTVO HMELJIŠČ.
O kraju, datumu in predavateljih boste obveščeni pozneje.
Na predavanjih vas bomo seznanjali z aktualnostmi v kmetijstvu!
Prosimo vas, da o pričetku predavanj obvestite tudi sosede, ker smo morda koga nenamerno izpustili pri obveščanju !
Kmetijska svetovalna služba Velenje
13. januarja 1994		BELA			u i	KAS CAS 13
V enem tednu pridržan kar dvakrat
Prejšnji teden si bo gotovo zapomnil 35-letni Evgen P. iz Velenja. Dve noči je namesto v svoji postelji, preždel v posebnih prostorih velenjske policijske postaje, družbo pa so mu delali dežurni policisti.
Najprej noč na 5. januar. Vse do 2. ure zjutraj je bil še na svobodi. Ampak že od 1. ure naprej je kazalo, da ne bo dolgo. Takrat je prišel v Maxa in zahteval pijačo, natakar pa mu je ni hotel postreči, ker je bilo že prepozno. Evgena je zadeva tako razjezila, daje tebi nič meni nič, razbil najprej deset kozarcev, za povrh pa še enako količino pepelnikov.
Uro kasneje pa seje skupaj z 28-letnim Ervinom B., odločil za razbijanje javne razsvetljave na Trgu mladosti v Velenju, kjer so ga kasneje "prijeli". Zakaj jima je bila ta napoti, bosta imela oba še priložnost razložiti. Ropotanje pa je prebudilo bližnje stanovalce, poklicali so policijo in ta pa je imela kaj videti. Ni jima bila v napoto le razsvetljava, ampak tudi "kante" za smeti in dva avtomobila, ki staju poškodovala. Veijetno bi na policiji noč preživel tudi Ervin, pa ga policisti niso dobili.
Za oba so napisali ovadbo, ki ju bremeni poškodovanje tuje stvari, pričakuje pa ju tudi sodnik za prekrške, ker sta kršila javni red in mir.
8. januarja pa je bil Evgen P. spet v družbi dežurnih in v znanih prostorih izpred treh dni. Tokrat so se policisti ponj napotili v restavracijo Klub in to že ob 21. uri. Tam si namreč sami niso znali pomagati, ko je Evgen P. gostom z miz jemal hrano in pijačo. Policisti pa so poskrbeli, da so gostje restavracije lahko po 21. uri v miru pojedli in popili, kar so naročili. Ali so s hrano Evgenu postregli na policiji, poročilo ne govori.
Za dvajset dni rešen vseh skrbi
V	petek, 7. januarja, ob 4. uri zjutraj, so policisti v stanovanjskem bloku na Šaleški 16 v Velenju prebudili Hašima Dž., 31 let, brez bivališča. Za prenočišče si je izbral kar zaščitno mrežo na stopnišču. Ker je bil brez sredstev za preživljanje in brez bivališča, so ga odpeljali s seboj in z njim počakali na uradne ure sodnika za prekrške. Ta je Hašima zaradi klateštva kaznoval z dvajset dnevno zaporno kaznijo, ki jo te dni koristi v zaporih Celje.
Trčil in odpeljal
V	ponedeljek, 3. januatja, ob 17.45 je Mithat Mulaosmanovič iz Maribora vozil osebni avtomobil po Kidričevi v Velenju. V bližini Erine Tržnice je od zadaj vanj trčil voznik R-4, ki pa ni ustavil, ampak odpeljal naprej proti centru mesta. Oškodovanec si je deloma zapomnil registersko številko avtomobila in na tej osnovi so policisti še isti dan uspeli najti povzročitelja nezgode: Mirka J. iz Foitove 4 v Velenju. Predlagali ga bodo v ustrezen postopek.
Je kolo morda vaše?
Bila so obdobja, ko smo v tej rubriki neprestano lahko pisali le o kraji koles. Tokrat bomo z notičko morda le razveselili koga: 4. januarja je bilo v Šaleku najdeno Rogovo pony kolo, srebrne kovinske barve. Če je vaše, se lahko z listinami, ki dokazujejo lastništvo, ponj napotite na Policijsko postajo.
Spregledal peško
V	torek, 4. januarja, nekaj minut po 14. uri, seje na Kidričevi v Velenju pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je peška 33- letna Marinka Jerenec dobila težke telesne poškodbe.
Fadil Omerovič, star 40 let, iz Velenja je vozil osebni avto po Kidričevi iz smeri Šaleške proti Tomšičevi. Ko je pripeljal do zaznamovanega prehoda za pešce, je spregledal peško, ki je v tem času na prehodu prečkala vozišče iz smeri Vodnikove proti peš poti za Kardeljev trg. S sprednjim desnim delom vozila jo je voznik zadel v desni bok. Peško je odbilo na kolesarsko stezo, kjer je obležala hudo telesno poškodovana. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v bolnišnico Celje.
Hudo poškodovan v čelnem trčenju
V soboto, 9. januarja, ob 19.50 seje zgodila huda prometna nezgoda na regionalni cesti v Nazaijah. 30-letni Marjan Čavlovič iz Velenja je vozil osebni avto iz smeri Mozirja proti Nazarjam. Ko je izven naselja Nazarje pripeljal v pregledni desni ovinek, je zapeljal na levo, na nasprotni vozni pas v času, ko je pravilno po svoji strani iz nasprotne smeri vozil osebni avto Alojz Mazej, star 44 let, iz Velenja. Pri tem je prišlo do čelnega trčenja med voziloma, pri čemer je voznik Mazej utrpel hude telesne poškodbe, njegova sopotnica, 21-letna Lidija Mazej pa lažje. Oba so z reševalnim vozilom prepeljali v celjsko bolnišnico. Na vozilih je nastalo za okoli 500 tisoč tolarjev materialne škode.
V slaščičarni ni iskal slaščic
Neznani storilec, ki pa ni bil sladkosned, je med prazniki vlomil v slaščičarno v Nazarjah. V notranjost je prišel skozi straniščno okno, ki si gaje odprl še v času, ko je bil lokal odprt. Ni pa bil sladkosned, saj ni iskal slaščic, ampak denar. Iz blagajne je odnesel več kot 10 tisoč tolarjev gotovine.
Vlom v skladišče
Med novoletnimi prazniki je neznanec storilec vlomil v skladišče Hmezadovih Nizkih gradenj v Žalcu, kjer je z močnim orodjem s tečajev snel vrata. Iz skladišča je odnesel motorno žago in krožno električno žago in oškodoval lastnika za okoli 100 tisoč tolarjev.
Mikavna denarnica
Neznani storilec je v noči na 4. januar vlomil v osebni avto Opel Rekord, parkiran pred gostiščem Aurora v Parižljah. Z zidno opeko je razbil stransko steklo in iz vozila odnesel večjo žensko denarnico, kije bila v njem. Skupna škoda znaša okoli 50 tisočakov, od tega kar dve tretjini zaradi razbitega okna.
Fasado premazal z blatom
Kdo ve, kaj je šinilo v glavo neznancu, ki seje v noči na 5. januar lotil fasade na stanovanjski hiši na Bevkovi cesti v Žalcu. Po njej je razmazal večjo količino blata, po njej kuril, pri tem pa poškodoval tudi zaščitno pločevino na vratih, pretrgal električno žico in poškodoval nekaj okrasnih žarnic. Boštjana B. iz Šempetra je oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev.
Vlom v bistro Pri mostu
Doslej še neznani storilec je 7. januatja med 4. in 6.15 obiskal bistro Pri mostu v Grižah. Vendar v bistro ni prišel tako kot se tja pride, niti z nameni, s kakršnimi se običajno napotimo v bistro. Vlomil je skozi okno in iz lokala odnesel dnevni izkupiček in registersko blagajno z menjalnim denaijem. Lastnika je oškodoval za 165 tisoč tolarjev.
Poskus preprečitve uradnega dejanja
9. januarja, bila je nedelja, ura pa zgodnja, 4 in 15 minut je kazala, je patruljaPolicijske postaje Celje v Celju ustavljala voznika osebnega avtomobila znamke Jugo 55. Voznik, 35-letni Franc Konovšek iz Malega vrha, na dobro vidne znake policistov ni reagiral, ampak je s pospešeno hitrostjo odpeljal proti Žalcu. Patrulja je takoj pričela z zasledovanjem in skupaj z žalskimi kolegi poskušala voznika ustaviti na magistralni cesti v Žalcu. Konovšek pa seje pri tem namerno zaletel v službeno vozilo celjskih policistov in pobegnil. Ne za dolgo. Zdaj zanj policisti pišejo kazensko ovadbo in predlog sodniku za prekrške.
Trgovsko podjetje d.o.o. "INTRADE"
Maribor, Mlinska 22 tel. (062) 22 66 00,22 66 13; tel./fax (062) 22 42 80
nakup audio ali v so tehnike, potrebujete dat	me priložnosti? Obišiite nas, svetovali in
Nudimovam:
BTV CB 5051 AT-51 cm, teletekst, daljinski za samo BTVtt 5314 AT-55 cm, teletekst, daljinski za samo 58.900 sit VIDE0R. YX 370-4 glave, VPS, L0NG PLAY, STERE0 za 63.705 sit VIDE0R. VX 300 -fglavLVPS, daljinski za samo 43.013 sit HI-FI SCM 8100 - radio, 2 kas., CD, 2*60 W, H 46.423 sit Hi-Fi MAX 370 - radio, 2 kas., CD, 2*8QM. 58.978 sit JEDILNI PRIBOR "S01INGEN" CAR0 (za »b) za samo
JEDILIII PRIBOR'SftlNGmn SABINE f 12 oseb) za samo
BOR "SOLINGEN" SANC
mv i.
bira:
n os
i samo

Na
T^flDiOREKORDERji^ _ — tfETOFONOV, AVTORADIEV.
POSEBNE UGODNOSTI ZA KUPCE: -PRODAJATUDJ GARANCIJA tN SERVIS V MAR"
Si
-Ji i'.•
Za noše iveste stranke firia vas, ki nos do A niste j
v Mlinski ulid 22 vsak dan od 9.-11 in 15. -19. ure,
-4-ilv soboto od 9. • 12. uc%r< IN KVALITETA SE POTRJUJETA Z1 IZDELKOV! &
PO CENAH KOT SE NIKOLI V SLOVENIJI!...
Preprečitev uradnega dejanja uradni osebi?
Pri opravljanju nalog se policisti najpogosteje srečujejo z oškodovancem in storilcem. Pa naj bo to pri prometnih nezgodah, kjer je eden od udeležencev povzročitelj, drugi pa je zaradi tega oškodovan, bodisi pri prekrških zoper javni red in mir ali pa pri kaznivih dejanjih. Pri opravljanju svojih nalog pa so včasih tudi policisti ali drugače rečeno, pooblaščene uradne osebe, "oškodovanci".
Zaradi velikega porasta kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja uradni osebi ali napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, bomo tokrat predstavili ti dve kaznivi dejanji.
Kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi je opredeljeno v 223. členu Kazenskega zakona Republike Slovenije. V prvem odstavku je navedeno, da se vsak, kdor s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabil silo preprečil uradni osebi uradno dejanje, kaznuje z zaporom do treh let.
Pojma uradne osebe ne bomo obširneje predstavljali, povejmo le, da poleg delavcev organov za notranje zadeve sodijo pod ta pojem tudi sodniki, delavci izvršilnih organov, uradne osebe državnih organov, skratka vsi tisti, ki opravljajo uradna dejanja določena v zakonih.
Izvršitveno dejanje se lahko opravi v dveh oblikah: preprečitev uradnega dejanja ali siljenje k opravitvi uradnega dejanja. Preprečitev uradnega dejanja uradni osebi se lahko stori s SILO ali GROŽNJO. Sila pomeni uporabo moči nasproti drugi osebi z namenom, da ta nekaj stori, opusti ali trpi. Grožnja pa pomeni, da storilec drugi osebi predoči kakšno neugodnost, ki ga neposredno ali v prihodnje čaka, če se ne bo ravnal po storilčevi zahtevi.
Preprečitev uradnega dejanja se nanaša na uradno dejanje, ki ga je uradna oseba nameravala opraviti v okviru svojih pravic. To so pravice, ki so določene v ustreznih predpisih ali v okviru teh predpisov odrejenih konkretnih nalog. Glede na to, da bomo tudi v prihodnjih številkah pisali o tem, bi ob koncu navedli, da teh dejanj ni mogoče storiti le takrat, če nekdo napade policijsko postajo, ampak tudi v drugih primerih, ko uradna oseba opravlja uradna dejanja, kot so kontrola cestnega prometa ali legitimiranje.
■ Adil Huselja
Storman in RZS izgubila tožbo proti novinarju
Zaradi članka za naslovom "Politik - bolj znan policistom kot volivcem", napisal ga je novinar Bojan Grom, objavil pa Nedeljski dnevnik novembra leta 1992, sta se Adolf Štorman in Republikanska zveza Slovenije zaradi domnevne razžalitve odločila za zasebno tožbo. V njej je Štorman zaradi prizadete časti in dobrega imena od novinarja zahteval 10 milijonov tolarjev, stranka pa 20 milijonov tolarjev odškodnine.
Sodišče je na glavni obravnavi, bila je sredi prejšnjega tedna v Ljubljani, prišlo do zaključka, da novinar Bojan Grom članka ni napisal z namenom zaničevanja, zato je izreklo oprostilno sodbo.
Adolf Štorman in Republikanska zveza Slovenije morata novinarju Bojanu Gromu vrniti stroške, ki so nastali s sodnim procesom, plačati pa morata tudi nagrado njegovemu zagovorniku. Sodnica je Republikanski zvezi Slovenije naložila tudi plačilo 50 tisoč tolaijev poprečnine, Adolfu Štormanu pa 10 tisoč tolarjev.
Sodba še ni pravnomočna.
PREVIDNOSTI VEDNO PREMALO
Letošnji zimski meseci so pač takšni kakršni so. Sneg in nesplužene ceste, hud mraz s poledico, splozka cesta in megla, dež, sneg...Če smo se s tem s težkim srcem morali sprijazniti, ko smo se denimo odločali kaj in kako v prostem času, bi se zlasti morali "sprijazniti" na cesti. Pa se nismo, že spet ne in vprašanje je, če se kdaj sploh bomo. Niti takile in še hujši prizori nas ne spametujejo.
■ (totoijp)
14 MAS CM
13. januarja 1994
iliiiiiiM
v_1
T Oven od 21.marca do 20.aprila
Zdravje vam bo ponovno povzročalo težave, vendar se boste z njim obremenjevali tako močno, da obstaja resna nevarnost, da boste resno zboleli. Vse, kar boste počeli, bo podvrženo temu, zato to ne bo eden uspešnejših tednov. Če se boste znali malo prilizniti partneiju, bo doma postalo vsaj znosno.
w Bik od 21.aprila do 20.maja
Q Če boste o novem znancu še naprej toliko razmišljali, se bo prav gotovo kmalu zgodilo, da boste prešli tudi k dejanjem. Kar priznajte, da bi vam mala avanturica kar ugajala, sploh, ker ste v zadnjem času izgubili zaupanje vase. Pri delu ne boste najbolj zbrani, sanjarili pa boste tudi na cesti, zato bodite pazljivi v prometu.
-i-r Dvojčka od 21.maja do 21 Junija
.M. Nebo nad vami se bo pričelo vedriti. Res je, najbolj po vaši zaslugi, saj ste spoznali, da se večno ne morete zanašati le na srečo. Pridnost in modre odločitve bodo garant za uspeh tudi vnaprej. Le še s čustvi morate razčistiti, pa se vam bo življenje spet zdelo neskončno lepo.
^ Rak od 22 Junija do 22 Julija
Kaj, ko bi se malo odrekli sladkarijam in masni hrani, pa tu in tam še malo pomigaii s svojimi udi? Zima ni vaš letni čas, premalo ste aktivni. Grozi vam tudi prehlad, zato tudi na krožnike postavite več vitaminov. Počutili se boste zelo različno, če se bo jutro začelo s smehom, se bo končalo z jokom in jezo ali pa obratno.
Lev od 23Julija do 23.avgusta
Če se ne boste vsaj malo umirili in uredili svojih živijen-'navad, se boste že kmalu kesali. V delu ni vse, počasi tudi zadovoljstva ne boste več čutili, saj ga ne boste imeli s kom deliti. Še malo, pa bo partnerju res vsega preko glave, zato ne hitite hitro, ampak počasi. Ob obilici nežnosti, seveda.
yv\ Devica od 24.aVgusta do 23.septembra
IW Energija kar kipi iz vas, zato ni izključeno, da boste, če jo ne boste usmerili v šport ali fizično delo, skuhali kakšno neumnost. Sicer pa vas zvezde razvajajo, na pot vam pošiljajo lepa in zapeljiva bitja, kijih zadnje čase razvajate tudi vi. Ne presenečate samo vi drugih, tudi sebi pripravite kakšnega. Največjega pričakujte v soboto.
n
Tehtnica od 24.septembra do 23. oktobra
Krepko premislite, ali je vredno, da se naprezate preko svojih zmožnosti, saj ne boste vedno prekipevali od energije in zdravja. Dela se lotite s trezno glavo in počasi, vmes pa si vzemite veliko časa za vse drobne stvari, ki so vam osebno v veliko veselje, pa ji h že dolgo zanemarjate. Med drugimi vas potrebuje tudi partner.
yy» Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra
111 Včasih se morate tudi malo ustaviti in premisliti, sploh pa narediti obračun s preteklostjo. Dobre izkušnje nadgrajujte, saj jih je bilo kar nekaj, slabih navad se lotite s trmo in jih počasi črtajte iz svojega življenja. Nekdo, ki ste ga spoznali pred kratkim, si bo želel z vami preživeti več časa. Ker je bojazljiv, naredite prvi korak vi!
-» Strelec od 23.novembra do 21.decembra
Denar boste še nekaj časa kopičili na majhen kupček, ko bo še malo večji, boste že vedeli, kako ga bo najbolje porabiti. Odločiti se boste tokrat morali čisto sami. S partnerjem se bosta sicr lepo razumeta, vendar bodo vaše misli druge. Niste še čisto prepričani, ali bi se odločili za kaj bolj konkretnega. Eno-ličje lahko razbijete tudi drugače. Zdravje bo pešalo.
yi Kozorog od 22.decembra do 20Januaija
jO Čeprav ste bili že bolj na koncu s svojimi močmi, se boste počutili vsak dan bolje. Energija se bo vidno dvigala, pocu-kral pa jo bo še nov delovni uspeh, ki vam bo vsekakor v čast. S čustvi že dolgo niste obračunali. Morda bo sedaj, ko bodo največje napetosti mimo, pravi čas za to.
^ Vodnar od 21 Januarja do 20.marca
✓vw Ne znate se ločiti iz tirnic življenja, ki tudi vam niso v čast. Morda je razlog v tem, da vas vaše delo že nekaj časa dolgočasi. Pazite, lahko bi vam pričeli očitati, da ste postali površni, kar vam prav gotovo ne bo všeč. Poleg tega se bo zapletlo še s partnerjem - lahko, da bo tokrat počilo po vseh šivih, če seveda ne boste pravočasno ukrepali.
K Ribi od 21.februarja do 20.marca
Preteklost vam ne da ne miru, ne spanca. Uzemite siga sami in enkrat dokončno počistite z njo, saj boste sicer vedno bolj napeti fn izčrpani. Nakupi vas bodo pomirili, vendar ne segajte pregloboko v denarnico. Čas ni primeren in še nekaj časa ne bo. Razen, če se ne zgodi čudež - lahko, da boste dobili darilo, nekaj malega podedovali - rešitev pa to še ne bo.
M O D A
DOBRO JE VEDETI
Voiti po pomladi
Ko se v tujih modnih revijah pričnejo pojavljati prvi pomladanski modeli, se pri nas pričnejo razprodaje zimskih oblačil. In ta čas je nastopil v tem tednu.
Morda vam bo lažje izbrati kaj
bela bodo prve na top listi. Med vzorci ostajajo "in" majhne kare in črte, ki so lahko različno široke, pisane ali le dvobarvne. Veliko je kombinacij, gumbi ostajajo opaz-
ne preveč vročega za prehodni zimsko - pomladni čas, če boste prelistali kakšno od revij, kijih sedaj redno lahko kupujete tudi v naših trgovinah.
Če lahko rečemo oblačilom, ki jih nosimo čez dan, za v službo, šolo ali sprehod, mestna oblačila, potem lahko nekaj pomladnih zakonitosti v njih že najdemo.
Prva resnica - velikih sprememb ni, zato boste lahko še vedno mirno oblekle svoja jesenska prehodna oblačila, pa boste že modno odete, seveda, če ste smernicam sledili že takrat. Smernic pa je veliko, različnih tipov ljudi prav tako. Le barve bodo spomladi bolj pastelne, manj bo v oči "bodečih" živih tonov. Vinsko rdeča, temno zelena, olivno zelena in umazano
mm
■•JjaF ** i jKffii '
ni in dekorativni, pa še čim yeč naj jih bo. Zadrge bodo malo izrinile različne izvirne sponke, veliko jih išče svoj navdih v astralnih znakih - tudi gumbe s svojim astrološkim
znakom boste v bolje založenih trgovinah že našle.
Pa kroji? Večina modelov ni očem nepoznanih. Modne so tako široke kot ozke hlače, oprijete obleke različnih dolžin in še vedno dolge, zgoraj ozke, spodaj čim bolj bogate obleke. Morda je zanimivost to, da so ženski sakoji krojeni precej enostavno - ovratnike nadomeščajo enostavne obrobe, kroji so klasični. Brezrokavniki bodo še vedno iskani...
NOVO NA VAŠEM JEDILNIKU * NOVO NA VAŠEM JEDILNIKU
Juhe iz drobovine
Čas kolin je sicer že mimo, vendar so skrinje v tem času polne različnih mesnih dobrot. Med njimi je precej drobovine, ki jo lahko koristno uporabite za okusne juhe. Danes vam ponujamo nekaj receptov.
Pretlačena jetrna juha
Potrebujemo: 35-40 dag jeter, 5 dag olja, 5 dag korenja, 3 dag peteršiljeve korenine, 5 dag zelene, 5 dag čebule, 6 dag kruha ali žemelj, 2 dag moke, 11/21 vode ali juhe, sol, poper, muškatni orešek ali majaron, po želji 1 dl mleka ali po okusu kisa.
Jetra zrežemo na rezine. Na olju prepražimo zreza-no jušno zelenjavo, zrezano čebulo in kruh. Dodamo še jetra in pražimo tako dolgo, da spremene barvo in znotraj niso več krvava. Pomokamo in nekoliko prepražimo, nato vse skupaj na mesoreznici zmeljemo. Pretresemo nazaj v kožico, prilijemo vodo ali juho, solimo, popopramo in odišavimo z naribanim muškatnim oreškom ali majaronom. Vre naj 10 minut. Juho nazadnje izboljšamo z mlekom ali jo samo okisamo s kisom.
K jetrni juhi serviramo narezane cvrtnjake (fritate), na tanke rezinice narezan in opečen kruh.
moka malo prepražena, zalijemo. V juhi razpustimo jušni koncentrat, solimo in popramo ter nazadnje dodamo še drugo polovico sesekljanega peteršilja. Izboljšamo jo s smetano.
Možganovo juho serviramo s kmhovimi kockami oziroma rezinami, ki smo jih opekli na maščobi, ali zakuhamo vanjo 5-6 dag riža.
Juha iz priželjca z gobami
Potrebujemo: 5 dag olja, 15 dag gob, zelen peteršilja dag moke, 1 1/21 vode ali juhe, 25-30 dag priželjca, sol, poper, 1/2 dl vina.
Na olju prepražimo na listke zrezane gobe in sesekljan peteršilj. Pomokamo, malo popražimo in zalijemo z vodo ali juho. Prevremo in dodamo na rezance narezan priželjc. Solimo, popopramo in kuhamo, da se priželjc zmehča. Nazadnje prilijemo vino in dodamo še malo sesekljanega peteršilja.
-Termos posode in termos steklenice je treba po vsaki uporabi takoj oprati, osušiti ter shraniti nepokrite oziroma ne-zamašene. Da bi bile popolnoma čiste, lahko poskrbite na dva načina: v topli vodi raztopite nekaj žličk gorčice ter s to raztopino operite posodo. Nato jo isplaknite s toplo vodo. Lahko pa tudi tako, da v toplo vodo dodate za vsako posodo žlico kisa ter pustite stati dve do tri ure. Potem zmes izlijte ter za pol ure napolnite z zmesjo vode in limoninega soka. Na koncu posodo le še splaknite s toplo vodo.
-Kako očistite kozarce in drugo stekleno posodo? Na kozarcih, kijih rednoupora-bljate in tudi redno umivate, ostajajo beli madeži zaradi trde vode, v kateri jih pomivate. Zato jih morate od časa do časa pomiti v topli vodi, ki ji dodate malo kisa. Nato jih izperite s čisto hladno vodo in takoj obrišite.
Kozarci pa tudi druga posoda iz stekla, kristalnega stekla ali keramike, ki je dolgo nismo uporabljali, zahteva posebno nego, da bi bila čista in bleščeča. Najprej morate te predmete za kako uro namočiti v čisti vroči vodi, nato pa jih oprati v topli vodi, v kateri ste raztopili nekaj žličk sode bi-karbone in dodali običajno količino detergenta za pranje
koeoslbM koledar
13.1. Veronika, Radovan (Veselko), Ditka 14.1. Srečko, Nada, Sa-vin
15.1. Pavle, Maver, Lo-vro, Maksim 16.1. Marko (Marcel), Bert, Tomo
17.1. Tone (Anton), Zvon-ko, Boris
18.1. Marjetka, Vera, Bi-serka, Petra
19.1. Marin, Marta, Pija, Arsen
Lunine mene
19.1. prvi krajec ob 21.27h
UGANKE * UGANKE
Možganova juha
Potrebujemo: 4-5 dag olja ali masla, 25-30 dag možganov, 3 stroki česna, 1 čebulica, šopek zelenega pe-. teršilja, 2 dag moke, 1 1/2 1 vode, 1 kocka jušnega koncertrata, sol, poper, po želji 1/2 dl smetane.
Možgane poparimo (obarimo). Odstranimo jim kožico in jih sesekljamo. Na maščobi najprej prepražimo sesekljan česen, čebulo in polovico zelenega peteršilja. Dodamo možgane in vse skupaj prepražimo. Pomokamo. Ko je
.Is Peter Butkovič - Domen
TRDI OREHI
1.	Je v človeški obleki, pa ni človek.
2.	Če prideneš, je manjše; če odvzameš, pa večje.
3t O grdem vremenu se sprehajam, o lepem v kotu ležim.
4.	Zakaj zidajo bogati ljudje nove hiše?
5.	Za teče pes čez cesto?
6.	Kateri konj vidi enako dobro naprej in nazaj?
7.	Kdaj je človek brez glave v hiši? Kje lajajo psi z repom?
9.	Kaj stoji med hribom in dolino?
10.	Kateri mesec je najkrajši?
Rešitve: 1. bolha, 2. jama, 3. dežnik, 4. ker se stare hiše zidati ne dajo, 5. ker hoče priti na drugo stran, 6. slep ali lesen konj, 7. kadar gleda skozi okno, 8. povsod, saj jim pri lajanju ne odpadejo, 9. in, 10. maj, ker ima le tri črke.
PREGOVORI O PRIJATELJSTVU
Brez brata lahko živimo, brez prijatelja ne. (arabski pregovor)
Prijatelji naših prijateljev so naši prijatelji, (francoski pregovor)
S prijatelji je tudi voda slajša, (kitajski pregovor)
zvEzDNl KUZIPOT $ zvEzPNl KHIIPOt % zvEzCNl KHIIPOi & ZVEZDNI KRIIPOt » zvEzDNl KRŽIPOt
	oven	bik	dvojčka	rak	lev	devica tehtnica škorpijon			strelec	kozorog	vodnar	ribi
delo	»	1	*		*	*	1	1	i	*	▼	1
ljubezen	T	»	▼	1	1	*	*	*	*	1		i
denar	1		1	1	*	1	*	1	*	T	|	▼
zdravje		*	1	▼	*	1	1	i	*	i	1	i
		*	dobro		1	srednje		▼	negativno			
13. januarja 1994
žJSjlŠ ČAS 15
ČETRTEK,	■ PETEK,	B SOBOTA,	■ NEDELJA,	■ PONEDELJEK,
13. JANUARJA	M 14. JANUARJA	■ 15.JANUARJA	■ 16. JANUARJA	■ 17.JANUARJA
SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA
08.45Studijski film
09.40 45 let AFS France Ma-rolt
10.10 Šola podjetništva, 5/8
11.10 Po domače
13.00 Poročila
13.05 Studio city
15.00 Svet poroča
17.00 TV dnevnik 1
17.10 ŽIV ŽAV
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto, tv igrica
19.10 Risanka
19.30TV Dnevnik 2,vreme
20.10 Žarišče
20.30 Četrtek v cirkusu 21.25 Tednik
22.15 TV Dnevnik 3,vreme 22.40 SOVA:
sledi Hiša naprodaj, 14/21
23.05 Sherlock Holmes, 12/26
SLOVENIJA 2
15.20 Kinoteka, James Ca-gney: Mož s tisoč obrazi, amer. film
17.20 SOVA.ponovitev
sledi Burleske Charlieja Cha-plina, 7. del
17.40Sherlock Holmes, 11/26
18.35 Že veste
19.30TV Dnevnik 2,vreme
20.05 Habsburžani, avstrijsko nemška nadal., 1/4
20.55 Umetniški večer, do-kum. oddaja
21.55 Alica, evr.kult. magazin
22.50 Videostrani
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Oddaja za otroke
12.15 Divja roža, serijski film
12.45 Bagdad Cafe, 3/15
13.15 Družba Gooines, amer. film
15.05 Monofon 16.05 Domače živali 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev
20.55 Ali meje kdo iskal, za-
bavnoglas.oddaja 21.30Znanostinmi 23.15 Slika na sliko
Četrtek, 13. januarja
TVS2 20.35
MOŽ S TISOČ OBRAZI, amer. črno beli film, 1956
Igrajo: James Cagney, Doro-thy Malone, Jane Greer Režija: Joseph Pevney
Je nekoliko melodramsko obarvana biografija sina gluhonemih staršev. Morda je Chaneya prav izkušnja s starši spodbujala h poudarjeni mimiki vsega telesa in obraza še posebej, kar ga je v času nemega filma, idela-nem mediju tovrstnega izražanja pripeljalo v krog filmskih igralcev...
Petek, 14. januarja
TVS120.30
MORILSKI PROGRAM, franc. film, 1976
Igrajo: Jean-Louis Trintignant, Bernardette Lafont Režija: Gerard Pires
Film je komedija. Junak je Fred, uslužbenec zavarovalniške družbe, ki računalniško obdeluje podatke posameznikov, da bi prišli do statistične številke um-
09.45 Silas, 2/12
10.10 Topaz, amer. film
12.20 Že veste
13.00 Poročila
13.05 Umetniški večer
14.00 Alica, evr.kult.magazin
17.00 TV dnevnik 1
17.10 TOK TOK
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Štiri v vrsto, tv igrica
19.00 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.05 Forum
20.25 Morilski program, franc. film
21.50 Slovenski trobilni kvartet Grad Kromberk
22.25 TV dnevnik 3
22.50 SOVA:
sledi Ko se srca vnamejo, 6. del
sledi Sherlock Holmes, 13/26
00.10 Zadnje poletje, madžarski film
SLOVENIJA 2
15.30 Pričevanja o zvestobi -Slovenci v Argentini
16.35 Četrtek v cirkusu
17.30 Hiša na prodajo, 14/21
17.50 Sherlock Holmes, 12/26
18.50 Znanje za znanje, učite se z nami
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.00 Večerni gost: Zlatko Šugman
21.05 Oči kritike
22.05 Portret Francisca Araize
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila
11.35 Otroška serija
12.15 Divja roža, serijski film
12.45 Bagdad Cafe, 4/15
13.15 Lassie se vrača domov, amer. film
14.45 Monoplus
16.30 Antena
18.05 Kolo sreče
18.35 Santa Barbara
19.30 TV dnevniki
20.15 Naj igra tamburica, zab.glas.oddaja
22.05 Dokumntarna oddaja o Hrvaši 1903/1904
22.50 Slika na sliko
23.55 Tlgrica, equadorski film
rlih za naslednje leto. Fred je cinik, ki živi z vedno nerga-jočo ženo. Že lep čas se pripravlja, da bi jo umoril in lepega jutra je čisto prepričan, da se bo to tudi zgodilo. V računalnik vpisuje vse podatke, ki bi mu omogočili umor brez napake. Nekajkrat mu sicer kljub dobrim načrtom uboj spodrsne, a končno vendarle uspe. Zdaj živi živahno s svojo čedno tajnico, vse dokler mu kolega v službi ne potoži, kako hudo mu je ob ženi...
TVS1 22.55
ZADNJE POLETJE, madžarski film, 1991
Igrajo: Eva Igo, Tamas Jordan, Judit Halasz Režija: Ferenc Andras
Gre za skupino intelektualcev, ki zaenkrat v madžarski družbi še zasedajo dokaj ugledne pozicije in imajo tudi temu primerne materialne možnosti. Nekdaj, v študen-skih letih, so bili ti sedaj 40-letniki morda uporniki, toda sistem jih je uspel vsesati, integrirati, podkupiti in kupiti. Sedaj je pred njimi soočenje z novo resnično-
08.00 Radovedni Taček 08.15 Lonček kuhaj 08.25 Zimska tekmovanja,
fran. ris. serija 08.50 Klub klobuk 09.40 TOK TOK 10.30 Zgodbe iz školjke 11.25 Čarovnica, ki to ni bila,
kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 15.25 Morilski program,
franc. film 17.10Terra X, nem. dok. oddaja, 8/8 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Utrip 20.25 Križkraž 21.25 TV poper 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA:
sledi Sherlock Holmes, 14/26
23.45 Otrok v noči, amer. film
SLOVENIJA 2
11.10 Antologija slovenske
glasbe za klav. trio 12.15 SP v alp.smuč. smuk (M), Kitzbuehl
13.30 Košarka NBA 11.40 SOVA:
sledi Ko se srca vnamejo, 6. del
sledi Sherlock Holmes, 13/26 16.00 Športna sobota: sledi Kri, znoj in slava, 6. oddaja
16.55 Rogaška Slatina: finale slov. pokala v košarki (Ž), prenos
18.50 Vodne pustolovščine, 8/24
19.30TV dnevnik 2, vreme 20.05 Pa gaje..., 3/4 20.55 Žametna šapa, 2/7 21.25 Poglej in zadeni
22.30 Sobotna noč
HRVAŠKA 1
10.35 Doktor Argus, 9/13 11.00 Koncert iz Dubrovnika 12.00 Poročila
13.55 The Missouri Travelier, amer. film
15.40 Hišni ljubimci 16.10 Mladi Indiana Jones,
10/17 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 FILM-VIDEO-FILM 21.00 Texasville, amer. film
stjo, ki sproža tako moralna kot politična spraševanja...
Sobota, 15. januarja
TVS122.15
ČAROVNICA, KI TO NI BILA, kanadski film, 1990
Igrajo: Marie Štefane Gaudry, Kesnamelly Neff Režija: Jean Beaudry
Tokrat bodo poletne počitnice za deklico Melanie sila razburljive. Najprej jo obišče prijateljica Florence, s katero sta sti dopisovali, nikoli pa se srečali. Za Melanie je njen prihod presenečenje, saj je Florence temnopolta, vendar pa to ne vpliva na njuno prijateljstvo. Kot posebno nalogo si zastavita prijateljevanje z ostarelo gospo, za katero velja med otroci prepričanje, daje čarovnica...
TVS122.55
OTROK V NOČI, amer. film, 1990
Igrajo: Jo Beth VVilliams, Tom Sherritt, Seson Hubleyx Režija: Mike Robe
Je precej grozljiva kriminalka
08.45 ZIVZAV
09.35 Prva ljubezen, 1/6
10.00 Sezamova ulica
11.00 Naša pesem '93
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.55 Happy feet, ang. film
15.25 Dediščina sončnih bogov, 5/6
16.00 Calebove hčerke, 3/10
17.00 TV dnevniki
17.10 Po domače
19.00 Risanka
19.10 Slovenski loto
19.20 TV nocoj
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Zrcalo tedna
20.30 Nedeljskih 60
21.30 Clive James: slava v 20. stoletju, 2/8
22.25 TV dnevnik 3, vreme
22.50 SOVA:
sledi Zadeva seznec, 2/4
sledi Tekmeci Shelocka Hol-mesa, 15/26
SLOVENIJA 2
09.25 SP v alp.smuč. VSL (Ž)
10.20 SP v alp.smuč. SL(M)
11.30 Poglej in zadeni
12.10 SP v alp.smuč. VSL (Ž)
12.50 SP v alp.smuč. SL (M)
14.30 Joseph Conrad, 6/6
15.25 Križkraž
16.25Športna nedelja
sledi Mali nogomet, Dnevnikov turnir
17.55 Rokomet, pokal mest Prevent: Drott Hal-mstad
19.30TV dnevnik 2, vreme
20.05 Alpe-Donava-Jadran
20.35The discovery, amer. film
22.30 Športni pregled
HRVAŠKA1
08.30 Drums in The Deep South, amer. film
11.00 Malavizija
12.55 Narodna glasba
14.05 Velike avanture, risana serija
15.35 Družinski zabavnik 17.20 Blueberry Hill, amer. film
18.50 Zajčje zgodbe 19.30 TV dnevniki 20.15 Sedma noč 21.50Odletel bom, 10/16 22.55 Slika na sliko
o otroku, edini priči umora. Tema, ki je bila v filmih že ničkolikokrat obdelana, tudi tokrat ne posreduje kakšnih izjemnih novosti. Kdo je morilec, ki ga je otrok videl, vendar ga ne zna in ne zmore identificirati? Policija je nemočna, posebe še, ker se podobni umori ponavljajo...
Nedelja, 16. januarja TVS113.55
LAHKIH NOG, ang. film, 1990
Igrajo: Phyllis Logan, Marjie Lamence, Stephen Hancock Režija: Mike Bradwell
Film je osvežujoča glasbeno plesna komedija, ki skuša predvsem ponazoriti ozračje velikega amaterskega plesnega festivala, kjer se rojevajo tudi bodoče zvezde. Udeležujejo se ga posamezniki in skupine iz različnih yorke-shirskih mest in tako se vse mlado in staro poda v obmorsko letovišče, kjer se srečajo z ljudmi iz drugih krajev, s plesalci, ki vsak zase ugibajo, ali jih bodo drugi prekosili v plesnih veščinah...
11.20 Vrnitev Antilope
11.45 Znanje za znanje, učite
se z nami 12.15 Terra x, 8/8 13.00 Poročila 13.35 Športni pregled 16.25 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Zimska tekmovanja, risanka, 9/13 18.00 Reigionalni studio Maribor 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Sedma steza 20.35 Gospodarska oddaja 21.15 Televizijska konferenca 22.35 TV dnevnik 3, vreme 22.55 SOVA: sledi Na programu, 2/7 sledi Tekmeci Sherlocka Hol-mesa, 16/26
SLOVENIJA 2
13.35 Forum
13.50 TV mernik
14.05 Utrip
14.20 Zrcalo tedna
14.35 Nedeljskih 60
16.10 SOVA, ponovitev
sledi Tekmeci Sherlocka Hol-
mesa, 14/26 17.00Zadeva Seznec, 2/4 17.55Tekmeci Sherlocka Hol-
mesa, 15/26 18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Plamenice, švedsa drama, 2/3 20.55 Studio city 22.40 Diamanda Galas, sodni dan
TOREK,	■ SREDA,
18. JANUARJA	■ 19. JANUARJA
SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Otroška oddaja 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.15 Film
16.05 Srečni ljudje, otr. odd. 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Planetarij 21.15 Hrvaška in svet 22.05 Arena, športna oddaja 23.00 Slikana sliko
10.35 Pamet je boljša kot žamet
10.40 Sezamova ulica
11.40 Univerzitetni razgledi
12.10 Plamenice, švedska drama, 2/3
13.00 Poročila
13.05 Sobotna noč
16.20 Mostovi
17.00 TV dnevnik 1
17.10 Lonček kuhaj
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Lingo, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Žarišče
20.35 Pričevanja o zvestobi
21.40 Osmi dan 22.30 TV dnevnik 3, vreme 22.55 SOVA:
sledi Dober dan, razred, 3/6
sledi Tekmeci Sherlocka Hol-mesa, 17/26
SLOVENIJA 2
14.55Zgodbe iz školjke
17.15 SOVA, ponovitev
sledi Dober dan razred, 3/6
17.40Tekmeci Sherlocka Hol-mesa, 17/26
18.40 Iz življenja za življenje
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Železni Gustav, 6/7
21.10 Svet na zaslonu
22.10 R&R, izob. oddaja
22.40 Videošpon
HRVAŠKA 1
11.35 Otroška oddaja
12.05 Divja roža, serijski film
13.15 Film
16.05 Veliki odmor
18.05 Kolo sreče, kviz
18.35 Santa Barbara
19.30 TV dnevniki
20.15 Dokumentarna oddaja
20.45 TV parlament
22.35 Večer z vami, glas. oddaja
23.05 Slika na sliko
09.351001 Amerika, 3/26 10.00 Videošpon 11.00 Iz življenja za življenje 11.30 Žametna šapa, 2/7 12.00 Clive James: slava v
20. stoletju, 2/8 13.00 Poročila 14.50 Železni Gustav, 6/7 15.50 Meridiani, tarča, istrske pripovedi 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program (Lj) 18.45 Lingo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Good on the rocks,
ang. film 22.30 TV dnevnik 2, vreme 22.55 SOVA:
sledi Charlie Chaplin, 8. del
sledi Tekmeci Sherlocka Hol-mesa, 18/26
SLOVENIJA 2
15.35Televizijska konferenca 16.50 Videomoda, slavne manekenke 17.20 Dober dan, razred, 3/6 17.50Tekmeci Sherlocka Hol-
mesa, 17/26 18.25 PEP v rokometu, Celje: Pivovarna Laško: Teka 18.45 Šola podjetništva, 6/8 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Športna sreda: sledi EP v košarki: Smelt Olimpija: Tofas SAS SK 21.30 EP v umet. drsanju, Ko
penhagen 20.30 KF za EP v rok. (M) Slovenija: Gruzija 22.30 Svet poroča
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 11.30 Otroška serija
12.15 Divja roža, serijski film 13.15 Film
15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Marian in vesela druščina, 11/12 18.Ub Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko
mfd
E
▼ J
A
Gradbeni material Koroška 2 a
POKLIČITE NAS! Telefon: (063) 853-448
■■ ■■
O tervol ll.o	m3 3.245,00 SIT
O WCdeske	kom 688,00SIT
O cementol - sredstvo za zimsko betoniranje kg 130,20 SIT
Cene so maloprodajne in veljajo za takojšnje plačilo. Odkupujemo vse vrste lesa. Informacije po telefonu 853-448.
13 januarja 1994
Rokometni klub Gorenje
»s»a»**»*»)i«*ii!*Ba«>
Spomladanski del bo odločilen
V soboto bodo nadaljevali drugi krog slovenskega rokometnega prvenstva. Rokometaši Gorenja se bodo v prvem kolu v soboto v Rdeči dvorani srečali z ekipo Velike Nedelje. Spomnimo se, Velenjčani so bili po prvem delu peti, kar je morda nekaj manj kot so pričakovali gledalci in verjetno tudi sami v klubu. Se trener Miro Požun strina-ja s to ugotovitvijo?
"Gotovo smo od jesenskega dela pričakovali več. Posebej neugoden je bil za nas poraz v Škofji Loki, kajti ekipa Šeširja je edina, ki je zmagala proti nam. Vendar mislim, da za nas še ni nič izgubljenega. Odločilna bosta spomladanski del in seveda play -off. V jesenskem delu smo načrtovali 13 točk, osvojili pa 11. To ni nič tragičnega, saj zaostajamo za tretjeuvrščenim le za točko, naj nam v dobro povem še to, da smo imeli 5 tekem doma in to s Pivovarno Laško vred, pomladi pa bomo šestkrat igrali doma in petkrat gostovali. To med drugim pomeni, da v Celju gostujemo, Celjani pa itak zmagujejo povsod. Seveda je sedaj vse odvisno od nas in naše igre."
Gotovo so k slabšemu uspehu jeseni svoj delež tudi poškodbe.
"Poškodbe gotovo vržejo iz ritma vsako ekipo, posebj pa še naše, ki nima dovolj kvalitetnih igralcev. Imeli smo dva, tri, tudi štiri poškodovane igralce. Po moje je bilo še bolj odločilno to, da smo po odlični igri nekako padli, padlo je nezaupanje nekaterih igralcev in to vodilnih igralcev v klubu, to pa se je seveda poznalo celi ekipi."
Kako je s poškodbami sedaj, so igralci zdravi? Kako so potekale priprave?
"V bistvu se je jesenski del končal sredi decembra. Mi smo takrat trenirali naprej, vmes je prišlo celo do nekaj novih poškodb in igralci niso povsem pripravljeni na
Prva velika okrepitev: dvometraš Aleksander Hlmčenko Iz Ukrajine
* *
drugi del prvenstva. Se vedno je poškodovan Lapajne in verjetno ne bo mogel braniti na prvi tekmi, Meolic je pričel z lažjimi treningi in naj bi bil v dveh do treh tednih sposoben za igro, pa tudi Cvetko trenira le z lažjo obremenitvijo. Mogoče je pozitivno to, da smo dobili okrepitev. Mislim, daje bil moten proces treniranja tudi s tem, daje bila zelao aktivna tudi državna reprezentanca, v njo sva vključena igralec Plaskan in jaz sam, vendar upam, da bomo prišli v formo pravi čas, uigrali igralce in dosegli dobre rezultate."
To pomeni?
"To pomeni uvrstitev med prve štiri ekipe v državnem prvenstvu in končnici in se s tem uvrstili v enega izmed evropskih pokalnih tekmovanj."
Kaj obljublja za drugi del prvenstva kapetan Borut Plaskan?
"Tudi jaz upam na uvrstitev med prve štiri. Sedaj še imamo malo težav z novim igralcem, z uigravan-je in sporazumevanjem, vendar upam, da se bo pravi čas vse izteklo kot je treba, torej med štiri in naprej
Cilj kluba je torej Evropa, na tem projektu pospešeno delate. Franc Plaskan, predsednik kluba?
"Klub, ki nima cilja priti v Evropo, ni kvaliteten in resen klub. Ta cilj pri nas obstaja in naredili smo že nekaj korakov. Okrepili smo se z igralcem iz Ukrajine, za katerega mislimo, da bo dvignil kvaliteto ekipe v tej meri, da bomo cilj dosegli. Jasno to ni končni cilj te ekipe, torej moramo v drugem koraku nekaj doseči tudi v Evropi, kar pomeni, da bomo morali svoje vrste še okrepiti. Igralec iz Ukrajine seveda ne pomeni le enega kvalitetnega igralca več, prepričani smo, da bo motiviral tudi ostale igralce, da bodo na treningu in v igri dali več od sebe. Nimam resnih skrbi, da se to ne bo zgodilo. Poškodb se res bojimo, vendar upam na srečo, da se ne bodo
tako pogosto ponavljale. Če jih ne bo, sem prepričan, da bomo ta cilj dosegli."
Morda še nekaj besed o sponzorju - Gorenju?
"Nosimo ime generalnega sponzorja Gorenje, ki pomaga največ, moramo pa reči, da nam zadnje čase kar dobro pomagajo tudi drugi. Tu moram posebej pohvaliti sodelavce v predsedstvu kluba, s katerimi resno in pridno sodelujemo in skrbimo za to, da bomo enkrat vendarle prišli do tega, da ne bomo samo govorili kako ni denarja, da bomo zagotovili normalne pogoje zadelo."
Borut Plaskan, prvi nasprotnik je Velika Nedelja. Dovolimo si reči, da vam ta nasprotnik ne bi smel predstavljati težav?
"Prav gotovo in celo boljše je, da imamo na začetku malo lažjega nasprotnika zaradi poškodb in uigranosti. Za tem pa se že pričnejo težke tekme in takoj bomo morali kar najbolje pripravljeni."
Gotovo tudi tokrat pričakujete pomoč gledalcev?
"To še posebej. Lani spomladi so se gledalci res vrnili na tribune, ob slabših igrah v jeseni seje število malo zmanjšalo, v tej pomladi pa upam, da bodo tribune spet polne."
Je podobnega mnenja tudi predsednik?
"Vsekakor. Mislim tudi, da takšna okrepitev kot je ta fant iz Ukrajine, mora biti zanimiva in da bomo tudi na ta način pridobili gledalce. Sicer pa vedno pravim - če igraš dobro in si zanimiv, gledalci gotovo pridejo. In to bomo."
■ vos
r — — — — — — — — — — — — — — — — — — i
| V soboto bo v Rdeči dvorani dvojni rokometni spored: . Ob 17.00: ŽRK VELENJE:MLINOTEST (pokalna tekma) I Ob 19.00: GORENJE:VELIKA NEDELJA	I
Slovenija:Gruzija 34:14
<n x m m m sn « ist m m & ^t x ns m
Razliko dobili že v prvi tekmi
V drugi kvalifikacijski skupini za nastop na letošnjem evropskem rokometnem prvenstvu na Portugalskem so sinoči sklenili boj za uvrstitev na prvi dve mesti. Prvo mesto jer že prej osvojila Madžarska in se s tem neposredno uvrstila na prvenstvo, na druge-ma mestu seje sicer pred zadnjima dvema tekmama sicer utrdila Norveška, prav ti dve zadnji tekmi paje igrala Slovenija z Gruzijo, v soboto v velenjski Rdeči dvorani, včeraj (sreda) pa v Slovenj Gradcu. Slovenski fantje so potrebovali obe zmagi in 17 zadetkov razlike. Razliko so nadoknadili že v Velenju, saj so v prvi tekmi premagali zelo slabo reprezentanco Gruzije kar s 34: 14. Najboljši igralec srečanjajebil Banfro in z 10 zadetki tudi najboljši strelec, blizu 1.200 gledalcev paje navdušil tudi domači reprezen-tant Borut Plaskan s 4 zadetki. Bil je tudi strelec zadetka, ki je slovenski ekipi že prinesel potrebno razliko v zadetkih. Posebej paje na noge dvignil gledalce tudi kapetan in vratar slovenske reprezentante Rolando Pušnik, ki je z dolgim metom čez igrišče presenetil gostujočega vratarja in se vpisal med strelce.
Tako so slovenski fantje sinoči (v sredo) v Slovenj Gradcu potrebovali le še zmago in glede na kakovostno razliko med obe-maekipamasmo prepričani,da so si jo sinoči tudi priigrali. Drugo mesto pa jim daje dve možnosti: da bodo med sedmimi drugouvrščenimi ekipami tisti srečneži, ki se bodo neposredno uvrstili med evropsko elito, eno reprezentanco bo namreč izbral žreb, če to ne, pa se bodo morali z ostalimi šestimi pomeriti za tri mesta, ki še vodijo na evropsko prvenstvo.
■ vos
Pred začetkom tekme je tajnik RZS Polde Kalin nagradil z velikimi tortami Tomaža Tomšiča, Tomaža Jeršiča (na sliki) za njihov 25.nastop v reprezentanci
Namizni tenis
Usoden sistem tekmovanja
V Murski Soboti je bili minuli vikend 3.državno mladinsko ekipno prvenstvo. Nastopilo je 8 najboljših ekip, ki so si udeležbo priborile na kvalifikacijah. Med njimi tudi mladinci velenjske ERE, ki pa so z enim samim porazom osvojili 5.mesto. Sistem tekmovanja je bil usoden, saj so v polfinalu premagali kasneje drugouvrščeno ekipo Novotehne, zaradi edinega poraza pa so bili v krogu ekip izločeni in so se morali pomeriti le za 5.mesto. V tem srečanju so s 4:0 zanesljivo odpravili Križe, zmagali pa so mladinci Olimpije.
■ A.Vodušek
I
Namiznoteniški klub ERA Tempo
| Pionirji za | državnega prvaka
Namiznoteniški klub ERA Tempo Velenje vabi vse ljubitelje te privlačne igre na finalni del državnega pionirskega ekipnega prvenstva, ki ga bo klub organiziral v soboto, 15.in v nedeljo 16. januarja v telovadnici v Skalah. V soboto bodo prvenstvo pričeli ob 10., v nedeljo pa ob 9.uri. Velenjski pionirji so med , najboljšimi v Sloveniji in si pred svojimi privrženci obetajo visoko uvrstitev, zato bo prvenstvo še toliko bolj zanimivo.
Strelski šport
iiiiaiiaiit
Pištolarji uspešni
V	1 .državni ligi pištolarjev so strelci Mroža gostili ekipo Domžal in zanesljivo zmagali s 1.702:1.623. V velenjski ekipi seje tokrat izkazal Legncr (573), dobro pa sta streljala še Vetemik (571) in Detlbah (558). Po 4.kolu so Velenjčani z 9 točkami na 2.mestu.
V	2.ligi so velenjske mladinke srečanje z Domžalami izgubile s 1.516:1.544, največ paje nastreljala Vanja Ravnjak (506 krogov).
Na 3.kontrolnem tekmovanju najboljših slovenskih strelcev v Ljubljani seje s pištolo izkazal Veternik, kije s 565 krogi osvojil 3.mesto, s 556 krogi je bil Legner lo., nastopili pa so še Klančnik (549), Šterman 549), Detlbah (543) in Benko (333).
■ F.Ž.
Košarka
Sš 88 S! « M m
Finalni turnir Polzeli
Finalni turnir sklepnega dela klubskega prvenstva Slovenije '93 za pionirje se bo odvijal v soboto, 15. in v nedeljo, 16. januarja v dvorani Savinjske na Polzeli. Pravico nastopa imajo pionirji, kateri so bili na seznamu ekipe že na predtekmovanju - starost 1979 in mlajši. Spored tekem: sobota, 15. januarja ob 11.00 uri Savinjska Polzela:Satex Maribor; ob 12.45 Slovan:Smelt01impija; 17.00 Slovan:Satex Maribor; 18.45 Savinjska Polzela:Smelt Olimpija; nedelja, 16. januarja ob 11.00 uri Savinjska Polzela:Slovan; 12.45 Smelt 01impija:Satex Maribor. Prvo uvrščena ekipa prejme pokal KZS, vse ekipe diplome, igralci prvih treh ekip pa tudi medalje.
■	T. Tavčar
Dvakrat drugi
Kadeti Savinjske Polzele so se minuli teden udeležili v Italiji dveh mednarodnih košarkarskih turnirjev. V Fossanu so v finalni tekmi izgubili srečanje z ekipo Franco Rosso Torino 94:78, v predtekmi pa so premagali Gloxo Verono 84:65 in zasedli drugo mesto. Na drugem turnirju v Rivaltti so v finalni tekmi igrali zopet z ekipo Franco Rosso Torino in izgubili 94:83 in osvojili prav tako drugo mesto. Ekipa Savinjske je bila na turnirju najmlajša. Jedro ekipe so tvorili pionirji letnik 79 in kadeti 78.
■	T.Tavčar
Mislinja
» k * s se «
Kegljanje na ledu je zaživelo
Začetek leta in zima sta seveda pravi čas (tudi) za kegljanje na ledu. Pri tem velja, da mislinjski kegljači na ledu že kaar nekaj let sodijo v sredino te športne dejavnosti v državi, njihova dejavnost paje seveda prav sedaj na višku. Prva tekma državnega prvenstva bo na Jesenicah, naslednja pa v drugi polovici meseca v Mariboru, ko bo tudi tekmovanje najboljših v metu na daljavo. Ravno v slednjem je mislinjska ekipa, ki jo sestavljajo Frici Tisnikar, Rudi Lubej, Viktor Borovnik, Stanko Kopri vni-kar in Uroš Krenker, takorekoč neprekosljiva. Povsem upravičeno lahko zapišemo, da nimajo prave konkurence, Stanko Koprivnikar paje v tej disciplini med najboljšimi pri nas.
■ Silvo Jaš
Smučarski skoki
Kaligaro na svetovno prvenstvo
Rolando Kaligaro, član SSK Velenje, sije z uspešnimi nastopi v mladinskem alpskem pokalu že zagotovil nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu. Med 85 skakalci v Badgoirenzu je osvojil 2.mesto, na naslednji tekmi v Breitenbergu paje bil 10. Po treh tekmah je v skupni uvrstitvi alpskega pokala na 3.mestu. Seveda ga do nastopa na svetovnem prvenstvu čaka še nekaj tekem v alpskem pokalu in v pokalu Cockta. Ob tem je Peter Kolenc, član slovenske B reprezentance, že odpotoval z reprezentanco na tekmo medcelinskega pokala v znani ameriški lronwood.
Mlajši tekmovalci imajo v tem času vrsto tekmovanj za pokal Cockta. Dečki do 13 let so nastopili na 45-metrski skakalnici v Šmartnem na Pohorju. Živic je bil 7., Zep I0.,Zorko 16., Globačnik 20.in Kočnik 24.
Na 50-metrski skakalnici v Planici je nastopilo 94 skakalcev. Pri dečkih do 15 let jc bil Drev 10., Miklavžina 13.in Ograjenšek 21., v konkurenci dečkov do 14 let paje bil Miklavžina 4., Ograjenšek 10., Živic 18.in Hriberšek 19.
■ J. O.
Odbojka
Borbeno, a brez
Minuli konec tedna so nadaljevali tudi prvenstvo v obeh prvih državnih odbojkarskih ligah. Naši dve ekipi sta se dobro borili, žal pa obe ostali brez točk. Odbojkarji Topolšice si zaslužijo pohvalo za požrtvovalno in dobro igro, ekipa TAD Europe iz Kamnika paje kljub vsemu boljša in je zmagala s 3:2 (-10,3,-9, 10,9). V naslednjem kolu bodo igralci Topolšice gostovali v Ljutomeru.
Z enakim rezultatom so prvič doma izgubile igralke ekipe Gornji grad Brokat. S 3:2 so bile boljše igralke LIK Tilie, ki so tokratne gostiteljice dohitele na 3.mestu. V naslednjem kolu bodo Gornjegrajčanke gostovale pri ekipi ŠD Tabor, ki je edina še brez točk na zadnjem mestu.
Šahovske novice
V četrtek, 6. januarja, je bil na sporedu prvi mesečni hitropotezni turnir za prehodni pokal za leto 1994. Zbralo seje 24 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Zmagal jc Milan Matko, ki brani lanski naslov prvaka. Vrstni red: I. Milan Matko 11,2. Aleš Kopač 10, 3. Drago Kristan 10, 4. Andrej Novak 9, 5. Milan Goršck 8.5 itd.
■ Andrej Novak

Konjeniška zveza na pol
Bo sedež jahačev v Velenju?
V dosedanji Konjeniški zvezi Slovenije je prišlo do razkola, po novem naj bi se razpolovila na kasaško in jahalno zvezo. Pri tej delitvi so "kasači" v precejšnji prednosti, "jahači" pa so se na svoji skupščini zbrali v soboto dopoldne v velenjski skupščinski dvorani. Vsega potrebnega dela za ustanovitev nove Zveze jahalnih organizacij niso opravili, bodo pa ga predvidoma v roku meseca dni.
Med drugim so za predsednika skupščine nove zveze izvolili Srečka Meha in dva podpredsednika, ostanejo še volitve sekretariata in drugih izvršilnih ter strokovnih organov. Novi predsed-nikje ob tem povedal, da so sprejeli le začasne rešitve, ki pomenijo prve osnove za dejansko reorganizacijo sedanje slovenske konjeniške zveze. Njegova naloge je predvsem, da združi sedaj dovolj razbite vrste v jahalnem delu in postavi organiziranost na takšne temelje, da bo na v njih videla svoje interese večina bodočih članov.
■ j P
sumili
Velika želja Je, da bi bil sedež Jahalne zveze v Velenju
Rekreacija
m s » * » ;
Delavci Gorenja na športnih igriščih
S tekom v novo leto
Povsod po svetu, pa tudi v Sloveniji, so se že uveljavili novoletni teki. Medtem, ko sta bila v Sloveniji večja novoletna teka že prek koncem leta, v Topolšici 18.in v Mariboru 26.decembra, je bilo na zadnji dan v letu kar veliko tekov v sosednji Avstriji, da o največjem in najstarejšem v Sao Paolu ne govorimo.
Škoda, da seje v Velenju pozabilo na takšno možnost, da bi za teke in tudi zabave željnih ljudi pripravili kaj podobnega. V pričakovanju novega leta pred tremi in pred dvema letoma je Tekaška sekcija Gorenje v sodelovanju s Kulturnim centrom Ivana Napotnika priredila družinski štafetni novoletni tek po izvirni formuli 3-2-1. Seveda organizacija kakršnekoli prireditve zahteva ne le veliko volje in prostovoljnega dela organizatorjev, temveč tudi denarja. Poleg vseh organizacijskih zahtev o zavarovanju prireditve in seveda še številnih drugih izdatkov, brez katerih pač ne gre, se takoj postavlja še vprašanje o nagradah za tekmovalce. Seveda so zahteve slovenskih tekačev, med njimi je nekaj takšnih, ki jim tek pomeni edini vir dohodkov, vedno bolj upravičene.
Kakšne so torej ambicije organizatorjev in možnosti, da k temu pristopijo sponzorji? Med dosedanjimi organizatorji novoletnega teka v Topolšici in družinske štafete na Titovem trgu verjetno ambicij, da bi privabili tekače zvenečih imen, ni več. In koliko so pripravljeni primakniti sponzorji? V bodoče bo to prav gotovo odvisno od od interesa sponzorja ter seveda od tega, kaj bo prireditev ponudila v marketinškem in medijskem smislu. S tem se začarani krog sklene: če ni zvenečih imen, ni odmevnosti; zvenečih imen pa ni, če ni denarja.
Vendar so bili organizatorji novoletnih tekov doslej nekako na sredi; lani celo z udeležbo nad 200 tekačev iz štirih držav. Sedaj je že jasno, da samo dobra volja ne bo več zadostovala. V čigavem interesu je torej, da se v Šaleški dolini srečujejo tekači? Ali pa je bolj privlačno sesti v avto, povabiti s seboj kakšnega dobrega atleta in pri sosedih steči v novo leto - tudi s kakšno nagrado v rokah?
■ H.J.Henrik
Organizatorji novoletnih tekov v Topolšici so pred dilemo. Kako naprej, če odpovedo sponzorji, ki so več let pomagali? Se bo le našlo razumevanje, ali pa bo (žal) treba lepo urejene napise prebarvati? Ali Je prav, da si morajo tekači Iz štartnlne plačevati priznanja, da o nagradah niti ne govorimo
Pred dobrim letom dni so v podjetjih Gorenja v Velenju ustanovili Društvo za športno rekreacijo Gorenje, ki je v minulem letu s svojo dejavnostjo dokazalo, da je bila zamisel o ustanovitvi društva smiselna. Več kot 4.500 članom so namreč omogočili številne rekreativne aktivnosti, za katere bi bili sicer prikrajšani, ali bi jih bili deležni pod znatno manj ugodnimi finančnimi pogoji.
Vse bolj je v ospredju tako imenovana družinska rekreacija, zato se ni čuditi, daje v društvo včlanjenih že preko 1.200 družinskih članov delavcev Gorenja. Ti z velikim veseljem obiskujejo številne bazene, koristijo popuste pri obiskih fitnes centrov in salonov za zdravje, seveda pa tudi telovadnice in športna igrišča. Kot je zatrdil sekretar Društva za športno rekreacijo Gorenje Miro Pruš, so v letu 1993 vse zastavljene cilje dosegli in nekatere tudi precej presegli. Izredno dober je bil obisk kopališč v Topolšici, Dobrni, Zrečah, Velenju in Šoštanju. Cenejša vstopnica je namreč vzpodbudila številne člane društva, da so izkoristili to ugodnost. Kar 16.500 vs-

Miro Pruš, sekretar društva
topnic za bazene zagotovilo, da bodo to dejavnost podpirali tudi v bodoče. Izredno dober je bil tudi obisk smučišč na Kopah, Golteh in Rogli, ki postaja v zadnjem času redna postojanka smučarjev Gorenja. Preko 3.000 prodanih smučarskih kart dokazuje, da je smučanje še vedno zelo priljubljena oblika rekreacije.
Ponudba različnih oblik telesne aktivnosti je pestra. Na aerobiki v
Velenju, Mozirju, Mislinji in Do-liču je razgibavalo svoje telo preko 120 žensk. Pridno so obiskovali kegljišče v Šoštanju, igrali odbojko v Vinski gori ter badminton, namizni tenis in košarko v Velenju, ure rekreacije so članom društva na voljo tudi v Mozirju in Pesju. Preko 200 članov si je z nakupom nalepk pod ugodnejšimi pogoji zagotovilo obisk teniških igrišč v Velenju, Topolšici, Mozirju in na Rečici ob Savinji, 65a pa jih je izpopolnjevalo svoje znanje na teniških tečajih. Poleg teniških so organizirali tudi smučarske tečaje, ki jih je obiskovalo 140 članov društva.
Med letom so organizirali številna tekmovanja za prvenstvo Gorenja. Najbolj množičen je bil odziv na prvenstvo v nogometu ter v nogometni ligi. Vsak teden se v Rdeči dvorani sreča kar 28 ekip, ki tekmujejo v dveh ligah v malem nogometu. Rdeča dvorana je tako vsak četrtek popoldan drugi dom športnikov Gorenja, saj se poleg številnih navijačev tu sreča še 30 ekip v teniški ligi dvojic. Tudi sicer ima tenis vse več privržencev, saj je v poletni ligi nastopilo 21 ekip.
Množično v Topolšici - tekaška sekcija Gorenja prireja ob rednih množične rekreativne preizkušnje, ki v Šaleško dolino privabljajo
vadbah tekov v naravi tudi številne tekače, tudi iz tujine
na posamičnem prvenstvu pa 68 igralcev. Tudi druga tekmovanja, posebej v namiznem tenisu, pi-kadu, badmintonu, šahu in balinanju, so bila dobro obiskana. Že po tradiciji je bila udeležba tehnologov Gorenja na njihovih igrah polnoštevilna. V okviru društva deluje tudi več športnih sekcij. Še zlasti aktivni so člani tekaške sekcije, ki so se uveljavili z organizirano redno tedensko vadbo vztraj-nostnih tekov in organizacijo številnih množičnih tekaških prireditev. Ne mine teden, da v dnevnem časopisju in na radiu ne bi zasledili uspehov tekačev Gorenja. Zelo odmeven je tudi njihov nastop na največjem maratonskem teku na svetu v New Yorku.
Planincem Gorenja bodo ostali v spominu dobro organizirani izleti, sicer pa tudi muhasto vreme, ki jim je lani preprečilo, da niso izpeljali svojega programa tako, kot so si zastavili. Tudi druge sekcije so izpolnile svoja pričakovanja, od kar so organizirali športno društvo. Tako so odbojkarji nastopali v občinski ligi in na drugih turnirjih. Člani teniške sekcije so odigrali več srečanj z Vegradom in in ekipo Rudnika lignita Velenje. Šahisti se lahko pohvalijo med drugim tudi s tradicionalni m dvobojem z rudarji-
"Ocenjujemo, da smo zastavljene cilje uspešno uresničili. Naše želje v prihodnje so seveda še večje. Se več ugodnosti bi želeli nuditi članom in jih s tem vzpodbujati k še večji telesni aktivnosti. Predvsem si želimo še večjo pomoč, posluh in sodelovanje podjetij Gorenja. Dobro delo društva lahko veliko prispeva k utrjevanju blagovne znamke Gorenja, zdrav in zadovoljen delavec pa bo lažje in boljše izpolnjeval svoje obveznosti na delovnem mestu", je povedal Miro Pruš, sekretar Društva za športno rekreracijo Gorenja.
■ Hlnko Jerčič
Šaleški jamarski klub Topolšica
V	nedavno objavljenem prispevku topolških jamarjev o raziskavah jamskega sistema Molička peč, je bila tudi informacija o barvanju jamske vode, ki smo jo jamarji izvedli v tem sistemu skupaj z Geološkim zavodom iz Ljubljane. Sedaj so že znani podatki o lokacijah, kjer se je obarvana voda pojavila zopet na dan. Podatke nam je posredoval mag. Dušan Novak, ki je pri Geološkem zavodu vodil akcijo barvanja podzemnih vod na kraških območjih Savinjskih Alp. Ker menimo, da bi utegnili ti podatki zanimati tudi širšo javnost, zlasti še krajane Zgornje Savinjske doline, poročilo mag. Novaka objavljamo.
Slavko Hostnlk
Izsledki raziskav odtekanja podzemeljskih voda v Zgornji Savinjski dolini
V	okviru prizadevanj za zaščito kvalitete voda v Alpah smo vzadnjih letih posvetili pozornost zaledju nekaterih večjih izvirov v obrobju našega alpskega sveta. V ta svet prodirajo nekateri interesi, ki lahko izdatno ogrozijo kakovost podzemeljske vode, ki jo bodo bodoče generacije potrebovale za oskrbo s pitno vodo. Z barvanji na Veliki planini smo ugotovili, da se največji del tega območja, Velika in Mala planina odmakata proti izviru Lučnice v Podvolovljeku, kjer je tudi manjša ribogojnica. Glede na vodno stanje se obrobje in osrednji del preliva tudi v Lučko Belo ali v izvire v Volovljeku. Ta dejstva morajo upoštevati tisti, ki načrtujejo kakršnokoli dejavnost na tem območju. Upoštevati morajo, da z gora vse priteče nazaj v dolino. Zanimiva visokogorska planota oz. visokogorsko območje je tudi Veža, dokaj razgiban zakraseli svet med Robanovim kotom na eni, Podvolovljekom na drugi in povirjem Kamniške Bistrice na tretji strani. Tudi v obrobju tega sveta so izdatni izviri, tako Bela v Robanovem kotu, izviri ob Savinji le malo nad Lučami, izviri v Podvolovljeku in Lučki Beli, pa tudi povirje Bistrice, ki še ni povsem raziskano. Vemo le to, da se območje Jermanovih vrat odmaka proti izviru Savinje. Lani in letos smo ob podpori republiških sredstev in občinskih sredstev občine Mozirje izvedli vrsto sledenj. Lani smo obarvali Inkretov studenec in požiralnik na planini Vodotočenje (slika), letos pa požiralnik na Korošici ter s sodelovanjem Šaleškega jamarskega kluba Topolšica vodo, ki sepojavlja v sistem u brezen v Molički peči. Z območja Inkretovega studenca seje barva pojavila najprej vmanjši količini v Podvolovljeku, v Lučki Beli in v Dovnikovem studencu, zatem pa v močni koncentraciji v izvirih nad Lučami. Z vodotočenja je pritekla obarvana voda v iste izvire, pa tudi v izvire v Robanoveem kotu. Tudi vode z območja Moličke peči se stekajo v izvire nad Lučami, višji deli masiva pa verjetno napajajo tudi območje, iz katerega se oskrbuje z vodo naselje Luč (Stoglerjev izvir). S Korošice pa se voda pretežno razteka v prej omenjene izvire, v manjši meri pa tudi v izvire Bistrice. Vsekakor kaže tu na globinsko osrednje odtekanje v izvire nad Lučami, v Pečovnikov izvir ter v izvire, ki so tik ob Savinji tja do Trbiške zijalke, pa tudi v še neznane izvire v soteski nad Iglo. Višji deli masiva pa se lahko, glede na vodnostanje, odmakajo proti Robanovemu kotu, Podvolovljeku inKamniški Bistrici. Seveda pa se tu, predvsem na zahodnem robu območja še pojavljajo nekatera vprašanja, ki bi jih mogla rešiti le podrobna geološka karta.
■ Mag. Dušan Novak
* PO HRIBIH IN D0UNM
Nekaj o letošnji članarini
Ob prehodu iz starega v novo leto planinci med drugim spregovorijo tudi o gibanju članstva v minuli sezoni in se dogovorijo za višino le te v novi sezoni. V zadnjih dveh letih se srečujemo z nekoliko nenavadnim pojavom. Število obiskovalcev gorskega sveta se povečuje, tistih, ki pa so pripravljeni plačati planinsko članarino je vse manj. Žalostno je tudi dejstvo, daje predvsem med novopečenimi obiskovalci naših gora veliko takšnih, katerih obnašanje je povsem skregano z najosnovnejšo planinsko etiko. Do narave v visokogorju nečutijo niti najmanjšega usmiljenja, da o planinskem cvetju sploh ne govorimo. Planinske steze so jim največkrat poligon za preizkušanje hitrosti in glasilk. Ko pa pridejo v planinsko kočo tudi tisto v visokogorju želijo imeti postrežbo kot v kakšnem dolinskem hotelu. Zvesto se tudi držijo pregovora "Tam kjer osel leži, dlako pusti".
Velika večina novih planincev verjetno tudi ni seznanjena s tem, da se velik del denarja od članarine porabi za vzdrževanje planinskih koč in zavetišč. Pa si poglejmo koliko bomo morali letos odšteti za članarino v posamezni kategoriji: za A člane je cena 2.800 SIT, za B člane 800 SIT in C člane, ta kategorija je razdeljena na dva dela in sicer: plačajo tisti do 15. leta starosti 250 SIT, nad 15. let pa 400 SIT.
Še nekaj besed o popustih. Vsi A in B člani imajo naslednje pravice in ugodnosti: popust pri prenočevanju v planinskih postojankah in nezgodno zavarovanje. A člani imajo še dodatne ugodnosti. 50 % višje zavarovalne vsote pri nezgodnem zavarovanju. 25 % popust pri naročnini planinskega vesnika (popust pri družinskih članih se lahko sešteva). 50 % popust pri izvodu enega stenskega koledarja. Brezplačen koledar akcij PZS. Brezplačne usluge planinske knjižnice. Vrednostni bon za 300 SIT, vnovčljiv ob nakupu izdaj planinske založbe. Zavarovanje reševanja v evropskih gorah. Pri plačilu članarine pa so možni še nasledji popusti: 40 % popust za B člane, ki so starejši od 70. let. 50 % popust za C člane pri družinskem plačilu članarine, ki jo lahko poravnamo v pisarni PD Velenje in sicer: vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 10. ure dopoldan ter vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure popoldan. V krajevnih skupnostih, podjetjih in šolah, kjer delujejo planinske sekcije ali krožki vas bodo o možnosti in načinu plačila obvestila vodstva sekcij in mentorji. Ker je višina članarine vezana na tolarsko vrednost nemške marke in se bo med letom gotovo spreminjala, je v naše dobro, da članarino poravnamo čimprej.
Za konec še nekaj besed o sedaj že tradicionalni zimski prireditvi v Velenju. To je vsakoletni "PLANINSKI PLES". Letošnji, že 18. po vrsti bo v soboto, 22. januarja s pričetkom med 19. in 20. uro, in sicer letos v BELI DVORANI ob velenjskem jezeru. Ker so imeli velenjski planinci kot organizator vedno težave s kapacitetami, so se letos odločili za Belo dvorano. Vsi tisti, ki se bomo tega plesa udeležili, bomo za aper-itiv, bogato večerjo in glasbo do jutranjih ur odšteli 1.500 SIT. Vse ostale informacije so na voljo med delovnim časom pisarne po tel.: 851 -192. Pravočasno si priskrbimo vstopnice!
■ I.B. M.H.
18 mŠČM il:;	5	E53	M	13. januarja 1994
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
Ko je Zeljki dobro jutro hudo smešna reč
"Najraje govorim," je rekla sama zase, ko mi jo je uspelo ujeti med dvema oddajama, za kateri je bila zadolžena v ponedeljek. Vodila je jutranjo in popoldansko, vmes pa ji je uspelo skočiti še do frizerja.
S tem, ko je povedala, da rada govori, pravzaprav ni povedala nič novega. To tisti, ki jo poznamo in poslušamo, dobro vemo. Malo manj pa je znanega, da Zeljka Brajdič najraje govori o čem takem, kjer se lahko zraven tudi smeji. To pa zato, pravijo njeni radijski kolegi, ker je nasmejana zelo luštna in soji to že nekajkrat tudi povedali.
Prismeje se tudi, tako na uho, vsem redkim poslušalcem ob nedeljah ob šestih, kadar je zadolžena za program v tistem za-
spanem jutru. Ampak za ta smeh
"Ha, ha, ha, ha...Da se rada smejem? Ne, najraje govorim. Kaj smešnega."
obstaja čisto poseben razlog, ki vam ga pravzaprav ne bi smela izdati. S tonskim tehnikom Marjanom Slapnikom se ob nedeljah pripeljeta na delo z istim jutranjim avtobusom, ki pripelje v Velenje tako pozno, da gre običajno za minute...Kadar priteče do studia dva koraka pred Marjanom najprej Željka, je dobro jutro običajno hudo smešna reč. Zato, ker je zmagala! Žal vam je
lahko, ker tisti njen smeh ob nedeljah običajno prespite!
Kadar Zeljka Brajdič ni na Radiu Velenje je gotovo v recepciji hotela Paka, kjer je redno zaposlena. Srečo ima, ker lahko opravlja dvoje del, ki jih ima rada. Tako kot seji danes zdi, da brez radia in poslušalcev ne bi mogla, tako je prepričana, da brez recepcije in gostov tudi ne bi šlo. Enega z drugim pa nikoli ne zmeša. Vsaj jaz ne vem, da bi kdaj kakšnega poslušalca nagovorila: "Želite sobo?", ali gosta hotela Paka: "Kakšna pa je vaša glasbena želja?"
Rada ima otroke in zato tudi najraje bere pravljice. Zal pa so te v našem programu, tako kot tudi v običajnem vsakdanu, vse redkejše.
M mkp
mali OGLASI
WV HROŠČA UGODNO PRODAM. Registriran. S 850-844 ZASTAVA 101GTL 55, letnik 1984, zadaj karamboliran, prodam. 8 895-211 dopoldan. DVOSOBNO STANOVANJE V NA-ZARJIH 61 m2 prodam. 8 062-32-279.
NAJAMEM ENO DO TR0S0BN0 STANOVANJE, opremljeno ali neo-premljeno s telefonskim priključkom v Velenju. 8 853-746 od 14. do 15. ure.
SOBNO PEČ NA TRDO GORIVO, možnost ogrevanja in kuhanja, poceni prodam. 8 852-996. PREKLICUJEM VEUAVNOST VOZOVNICE na relaciji Gorenje-Gorica št. 861 na ime Nevenka Pavlovič. SUHA DRVA PRODAM. 8 882-146.
PUJSKE STARE 8 tednov, prodam. 8 885-493.
ŠIVALNI STROJ V KOVČKU, malo rabljen, znamke Danica, prodam za polovično ceno. 8 856-654. ROLETE IN ŽALUZIJE V VEČ BAR-VAH IZDELUJEM IN MONTIRAM. 8 0609-612-634
OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM in posteljnino prodam. 8 851-123.
STAREJŠO SVINJO ZA ZAKOL, prodam. 8 885-734. GORENJSKO PRIKOLICO za traktor, skoraj novo in prevleke za 128, nove Se zapakirane, rjvo usnje, prodam oboje 50 % ceneje. 8 857-557.
GOSPE VERI FELE se globoko opravičujem za izgovorjene laži in žalitev,ki je bila storjena na javnem mestu. Andreja Krmelj. OSEBNI AVTO TAM 80 T3, kasonar s cerado, letnik 1985 na novo registriran vozen z B kategorijo in prašiča 140 in 100 kg težka in krmljena z domačo krmo prodam. Silvo Peček, Završe 21, Grobelno, 8 744-285.
FRANCOSKO POSTEUO z jogijem, športni voziček in šivalni stroj, prodam. 8 858-005 zvečer po 20. uri. MAJHNO OPREUENO SOBO, z možnostjo kuhanja, telefona oddam zaposleni, mirni osebi. Pisne ponudbe pošljite na Naš čas, Foito-va 10, s pripisom šifre "80 DEM". V NAJEM VZAMEM MANJŠI POSLOVNI PROSTOR ZA TRGOVINO. 8 854-927.
NOV TENIŠKI LOPAR FISCHER, novo perzijsko preprogo in okroglo belo jedilno mizo, ugodno prodam. 8 851-571.
ŠIVIUO S PRAKSO na entlerici zaposlimo. 8 882-100.
IŠČEMO RAČUNALNIŠKE STROKOVNJAKE za vodenje tečajev(windows, word, Qpro) v dopoldanskih urah. 8 852-376, 854-476.
ZELO VISOK ZASLUZEK NUDIMO POTNIKOM za prodajo iskanih in dobro prodajanih artiklov na terenu, velja za širše območje Velenja in Savinjske doline. Lasten prevoz, 8 068-23-640, 24-781.
VAS MUČI DENARNA STISKA? Z nami jo lahko prebrodite in še več. Če imate lasten prevoz, se oglasite na telefonu 068-23-640, 24-781.
PRODAM NOV SAT SISTEM LASAT 97 za 399 DEM in LASAT 3000 ZA 429 dem. 8 850-552. DAJEM V NAJEM PROSTORE ZA MIRNEJŠO OBRT ali skladišče cca 60 m2, višina 3 m. Objekt stoji ob glavni cesti v Paki pri Velenju. Informacije po telefonu 858-597. BARVNI TV GORENJE, diagonala ekrana 63 cm, odlično ohranjen, prodam za 20.000 SIT. 8 853-432.
DEKLIŠKO MATURANTSKO OBLE-
KO, unikat, belo-tirkiz, št. 38/40, samo enkrat uporabljeno in očiščeno, prodam za samo 15.000,00 SIT. 8 853-432. MALO KARAMBOLIRAN R4 GTL, letnik 86, prodam ali zamenjam za manjši avto (126 p) 8 855-698.
KOPALNO KAD PRODAM. 8 882-775.
MANJŠI STANOVANJSKI OBJEKT NA SONČNI LEGI v bližini Dobrne, prodam. 8 858-597. SADOVNJAK 3300 m2 s kletjo 7X7, elektriko in vodo, prodam. 8 856-649.
BIKA TEŽKEGA 350 kg prodam ali menjam za brejo kravo. 8 885-192.
DOBRO VPELJAN LOKAL V ŠOŠTANJU, prodam. Informacije po telefonu 776-242.
NAJAMEM STANOVANJE V VELENJU ALI OKOLICI. Informacije po telefonu 856-118 dopoldan.
ODDAMO PISARNIŠKE PROSTORE V CENTRU VELENJA. 8 854-476 do 15.ure, ali 858-052 po 15. uri. ODKUPUJEM OKROGEL BUKOV LES. PLAČILO TAKOJ. Ivo LAHOV-NIK, Cesta Talcev 4, Velenje, 8 853-316.
riN€ riNC
kinc
Gibanje prebivalstva
DOM KULTURE VELENJE
SAM DOMA 2 (Home Vlone 2 - Lost in the New York)
komedija
Vloge: Macaulay Culkin, Joe Pešci, Daniel Stern Režija: Chris Columbus Tokrat malega Kevina izgubijo na letališču, kjer se vkrca na napačno letalo. Spet je sam na božič, a tokrat v New Vorku. Tudi tukaj sreča Mokra bandita in napoči čas za novi obračun... Petek, 14.1. ob 17. uri Sobota, 15.1. ob 21. uri Nedelja, 16.1. ob 10. In 19. uri Ponedeljek, 17.1. ob 20. uri
KINO ŠOŠTANJ
S8JŠSSI8!®l&SSSBJ58il&S6i8$i5S(858l®(&88!
Nedelja, 16.1. ob 16. uri SAM DOMA 2
KINO ŠMARTNO OB PAKI
®®8»8®38 88 88 ®8888«8888888®888
Sobota, 15.1. ob 18. uri SAM DOMA 2
Rezervacije vstopnic od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure na tel.: 856-384 (Kino Velenje). Predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo, telefonske rezervacije med predproda-jo so možne samo do pol ure pred predstavo (853-574 - Dom kulture). Izbira sedežev za vsako predstavo je možna samo z rezervacijo vstopnic ali z naku-
pom vstopnic do pol ure pred predstavo. V kasnejšem času pa ne bo možno izbirati sedežev.
TI UKREPI SO BILI POTREBNI, ZARADI ZAMUD PRI PRODAJANJU VSTOPNIC, KI POVZROČAJO ZAMUDE PRI PREDVAJANJU FILMOV.
	^ POLZELA 38 9 informacije t tel.: (063) 721-052 d.o.o.
'SUBARU' ROVER *IAN0 ROVER* * FIAT * ALFA ROMEO' LANCIA * TAVRIA *	
*	SUBARU CENADOREG.
JUSTYJ 12S4WD 21.695 DEM LEGACY SEDAN GL/PX 2WD 2,0
31.110 DEM LEGACY RANGER DL 4 WD 1,8
35.645 DEM UGODNI KREDITNI POGOJI, MOŽNOST NAKUPA NA LEASING!
*	FIAT
PANDA 4x4 i.e. CLX CAT 92
16.990 DEM PUNTO 55 S CAT 19.330 DEM TIP01,6 i.E. s 92 CAT 18.460 DEM TEMPRA 2,M0 i.e. SLX92CAT
23.990 DEM
automatica
BREZPLAČEN TEHNIČNI PREGLED. ENOLETNA GARANCIJA. SERVIS PO VSEJ SLOVENIJI.
*	ALFA ROMEO
331,5 IE CAT 20.890 DEM
*	MOBITEL
OMOGOČAMO NAKUP IN MONTAŽO.
CENA 2.990 DEM - 5.290 DEM + TPD.
GOTOVINSKO PLAČILO, ODLOŽENO IN LEASING PLAČILO.
OBČINA ŽALEC:
ROJSTVA: Rojstev ni bilo
POROKE: Jože Rojnik, Poljče 8 in Simona Žilnik, Orla vas 10 b; Marjan Maček, Vransko 113 in Slavka Karo, Tešova 15. SMRTI: Antonija Satler, stara 78 let, upokojenka iz Latkove vasi 50, Jožef Jezernik, star 78 let, upokojenec iz Ponikve pri Žalcu 40, Ivana Stepišnik, stara 89 let, upokojenka iz Šentruperta 16, Terezija Ločan, stara 89 let, upo-
kojneka iz Andraža 52, Jožef Štra-jhar, star 80 let, kmetovalec iz Ločice 13, Alfred Resman, star 58 let, upokojenec iz Celja, Gosposka 2.
OBČINA MOZIRJE
SMRTI: Marija Šemlak, 1897, Zgornje Pobrežje 20; Jožefa Vajdl, 1899, Mozirje na Tratah 3; Stanislav Matjaž, 1946, Tirosek 29; Angela Homat, 1917, Mozirje, Cesta na Rožnik 52.
Mali oglasi zastonjl

M/ml.
BUTIK ZA BODOČE MAMICE IN OTROKE
Šlandro» trg 7, Žoln, lil.: (063) 712 515
4 modna konfekcija za bodoče mamice, tudi iz uvoza
•	zibke, previjatne mize, vozički, avtosedeii...
O otroška konfekcija do št. 6 namenjena vsakodnevni uporabi; zato kvalitetna, pralna, praktična in kar fe najvažnejše po dostopnih cenah
•	igrače, predvsem didaktične
Obiščite nas - gotovo boste našli kaj zase ali za svoj naraščaj
ČETRTEK, 13.JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Novosti na področju disko glasbe; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 14. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 15. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Horoskop; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 16.JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Vaše čestitke in pozdravi (vmes ob 14.45; 15.45; 16.45 glasba in epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 17. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 18. JANUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 19. JANUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 16.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živžav; 19.00 Na svidenje.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
V tednu od 3.1.1994 do 9.1.1994 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh:
3.1. AMP Veliki vrh AMP Zavodnje 5.1. AMP Šoštanj 6.1. AMP Šoštanj 7.1. AMP Šoštanj
150 mikro-g/m
120
200
590
420
Sekretariat za varstvo okolja
MAX. POLURNE KONCENTR.
od 3.1. do 9.1.1994
konc. SO 2 (mg/m3)
—^ fcTLj i m
TOP.	V.V.	ZAV.	VEL.
MERILNE POSTAJE
13.i- E33 4.1.
6.1 F5; 7.i. _
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "Industrija usnja Vrhnika, Poslovna enota Šoštanj":
1.	nagrada: praktična nagrada v vrednosti 5.000,00 SIT dobi MARIJA KOMPAN, Malgajeva 2/a, 63000 CEUE
2.	nagrada: praktična nagrada v vrednosti 3.000,00 SIT dobi ROMANA GRUDNIK, Zadrečka cesta 15, 63331 NAZARJE
3.	nagrada: praktična nagrada v vrednosti 2.000,00 SIT dobi ZOFIJA SPEVAN, Cesta zmage 92, 62000 MARIBOR
Pravilna rešitev gesla: VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO. Nagrade dobite v Industriji usnja Vrhnika, Poslovna enota Šoštanj, s predložitvijo osebne izkaznice. ČESTITAMO!
Smo neposredni proizvajalci žičnikov, zato so pri nas najugodnejše cene! VEDNO IMAMO NA ZALOGI ŽIČNIKE OD 30 DO 300 MM!
OBČINA VELENJE
.....................
Zdravstveni zavod Velenje Ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje In to 24 ur na dan (podnevi In ponoči - ob delavnikih In praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 13.1.1994 dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Friškovec, nočna dr. Pir-
Dežurstva
tovšek in dr. Gašper Petek, 14.1.1994 dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Urbane, nočna dr. Kozorog in dr. Renko V. Sobota in nedelja 15. in 16.1.1994 dopoldan dr. Žuber, popoldan in nočna dr. Lazar in dr. Vidovič. Ponedeljek 17.1.1994 dopoldan dr. Renko 0., popoldan dr. Slavič, nočni dr. Zobozdravstvo: Sobota 15. in nedelja 16. januarja dr. Cvetka Ro-gan od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna Lekarna v
Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od
14.1. do 21.1.1994 dr.vet.med. Franc Blatnik, Stanetova 47, Velenje. Telefon 857-875.
OBČINA MOZIRJE
Veterinarska postaja v Mozirju:
Od lO.l.do 16.1. Ciril Kralj, dr.vet.med. Ljubno, telefon 841-410.
od 17.1. do 23.1.1994 Drago Zagožen dr. vet. med. Ljubno, telefon 841-769.
Kdor živi v spominu dragih ni mrtev,
je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Kant)
Umrlo je upanje in za vedno seje od nas poslovil dragi mož, oče in
dedi
FRANC KOMPREJ
ROJEN 30.10.1933
Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Topolšica, Gasilskemu društvu TUŠ, godbi Zarja, pevcem iz Zavodenj in vsem trem govornikom za besede slovesa.
Hvala tudi g. župniku za opravljen obred. Ravno tako se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v trenutkih bolečega spoznanja in nam z besedami, rožami in darovanimi svečami izrazili, da občutite z nami našo izgubo.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste spominjali z dobro mislijo v srcu.
Tvoji: žena Vika, sinova Vojko in Silvo z družinama.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec
RUDOLF KESPRET
rojen 14.4.1924 - mizar
Kot dobrega sodelavca in prijatelja ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Sodelavci GIP VEGRAD Velenje.
12. januarja je minilo leto dni, kar nas je zapustil
JOŽEMRAVLJAK
HVALA VSEM, KI STE GA OHRANILI V SPOMINU.
ZAHVALA
Nenadoma in prerano nas je zapustil naš dragi brat in stric
ALOJZ PRAZNIK
iz Topolšice
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke za svete maše. Posebna zahvala velja dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje. Hvala duhovnikom za mašo, poslovilne besede in obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, dedija
ŠTEFANA CEROVCA
5.2.1941-6.1.1994 iz Velike Pirešice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom ter prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
JOŽETA ČANČA
iz Šentilja pri Velenju 173.1917-5.1.1994
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani in nam kakorkoli pomagali na
njegovi zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujemo dr. Zupancu, gospodu župniku, godbi, pevcem, govornikom in organizatorjem pogrebnih slovesnosti.
VSI NJEGOVI
Bil si luč, kije sijala. Zdaj mirno spiš, a tvoja luč iz večnosti nam sije.
Zapustil nas je ljubi oče, mož in dedi
STJEPAN CEROVEC
upokojnec
Od njega smo se poslovili 8. januarja 1994 na pokopališču v Žalcu.
Žalujoči: žena Ružica, sin Avgust in hči Suzana z družinama.
Uredništvo: Boris ZakoSek (direktor in glavni urednik),	Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89,
Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena	telefon (063) 853451,854-761,856-955.
KrstiC-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik,	Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800603-38482. Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira ZakoSek (novi- Cena posameznega izvoda je 90,00 tolarjev,
Cetrtkjh	narji), Peter Rihtarič (oblikovalec).	trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev.
"Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje \	NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Izhaja ob
Rač. prelom in oblikovanje: laHlIlJIlMllUlK«!
in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Novoletno srečanje članov Univerze za III. življensko obdobje
Ko študent na rajžo
Čeprav je upokojenski pozdrav baje "Nimam časa!", se marsikdo, ki se bliža meji, ko bo lahko pričel uživati ob sadovih svojega dela in pokoju, tega obdobja boji. Bodo dnevi postali dolgočasni, bom imel kaj početi, kaj pa prijatelji? To so verjetno najpogostejša vprašanja, ki sijih v takih trenutkih zastavljajo. V Velenju imajo upokojenci kar nekaj možnosti za srečevanja, spoznavanja, preganjanje kratkega časa, prav gotovo paje Univerza za tretje življensko obdobje tista, ki bogati življenje mnogim upokojencem. Navsez-
adnje danes v 17 krožkih, ki sem venomer le še širijo in dopolnjujejo, deluje že preko 200 "študentov". V nedeljo so se zbrali na že osmem tradicionalnem novoletnem srečanju, tokrat v hotelu Paka, prav toliko let pa je Univerza "stara".
Restavracija je bila polna, razpoloženje enkratno. Tudi zato, ker je bilo srečanje pravzaprav delavno, saj so se na prijeten in zabaven način predstavili prav vsi krožki. Če vam povem, daje njihova himna pesmica iz naslova, mi le verjemite.
Žametno zaveso ob steni je
Nekaj orehovih, pisan kruh, pehtranova, kokosova In kruh naš vsakdanji so se pomerili med sabo. Ocenjevali smo Jih kar vsi, eni so določili le "umetniški vtis", drugI se niso pustili kar
tako. Okusne so bile kar vse.
Kdaj se bomo v Šaleku spet smučali?
Smučišče je letos "zamrznjeno "
Kaj je narobe s smučiščem v Šaleku, ste se morda letošnjo zimo že mnogi nekajkrat vprašali. Vse do lanskega leta pa od njegove izgradnje pred približno dvema desetletjema je obratovalo pa četudi samo za nekaj dni, odvisno od zimske radodarnosti. Letos, ko je bilo nekajkrat snega dovolj tudi za to smučišče pa je bilo na njem vse tiho. Naprave samevajo. Ko je prvič snežilo, so seveda mnogi odhiteli v Šalek pa se ni nič zgodilo. Ko drugič, tudi nič in tako naprej... Naprave so še vedno mirovale; če bo znova sneg, se ne bo - kot vse kaže - nič spremenilo.
Spomnimo se! Smučišče so "zakrivili" tisti zanesenjaki, ki so v začetku sedemdesetih let razmišljali nekako takole: Smučanje postaja vse množičnejše, a si ga vsi ne morejo privoščiti; če hočeš priti do najbližnjega smučišča, moraš kar daleč izven Velenja. Če bi bilo smučišče v bližini, bi s tem o-mogočili smučanje predvsem šolarjem pa seveda tistim, ki nimajo toliko denarja niti avtomobila, da bi se lahko odpeljali kam drugam. Ocenili so, da bi bilo pobočje za šaleškim gradom najprimernejše za nov smučarski objekt. Strmina je ravno pravšnja za manj zahtevne smučarje, sploh pa za začetnike, predvsem otroke.
Konec leta 1973 so se člani velenjskega smučarskega kluba skupaj s tistimi, ki so finačno podprli njegovo izgradnjo, veselili. Ljubitelji smučanja so ob samem .robu mesta dobili urejeno smučišče. Ker je na zasebnem zemljišču, je Skupščina občine Velenje z lastnikoma (dva sta) podpisala
najemno pogodbo, po kateri je imel upravitelj smučišča, v zadnjih letih je to Smučarski klub Velenje, točno določene obveznosti do najemodajalcev. Vse do letošnje zime je bilo na smučišču vselej živahno, enkrat bolj, drugič manj pač odvisno od količine snega.
Pred lansko zimo so na njem opravili obsežna vzdrževalna dela. Denar so iskali pri tedanjem komiteju za družbene dejavnosti, na velik posluh pa so naleteli predvsem na velenjskem rudniku. Smučarski klub je pred tem zadolžil svojega člana Franca Ce-vzarja, da je strokovno skrbel za smučišče, za njegovo normalno obratovanje.
Najprej nam je dejal: "Tu in tam je bilo slišati, da nas je letošnjo zimo presenetil sneg. Nasprotno! Pravočasno smo se pripravili nanjo. Med letom smo v sklopu dograditve gasilskega doma v Šaleku uredili novo črpališče vode, ki je potrebna za u-metno zasneževanje, pregledali vse naprave oziroma storili vse potrebno za njegovo odprtje. Smučišče že dolgo ni bilo tako pripravljeno kot za letošnjo sezono. Toda letos se je zataknilo drugje. Navadno smo vsak december šli do lastnikov zemljišč, Martina Štukovnika, ki je lastnik zgornjega dela smučišča in Ane Lempl, ki je lastnica spodnjega dela. Tudi to sezono smo želeli enako storiti. Ker nas kljub nekajkratnim telefonskim klicem nikakor ni hotela sprejeti, smo do nje odšli nenapovedano (predstavnika kluba in predstavnik KS Šalek). Ker je leto šlo
pač h koncu in ker je bila pred durmi nova smučarska sezona, smo želeli v skladu s pogodbo poravnati odškodnino. Lastnica je predlagala naj občina odkupi zemljišče, na katerem je spodnji del smučišča, ni pa dovolila njegovega odprtja, ker jo pač moti trušč obiskovalcev smučišča. Teden po tem pogovoru je zapadel prvi sneg, žal, pa smučišča nismo smeli odpreti. Drugi lastnik pa temu ni nasprotoval. Pri njej sta bila tudi predsednika skupščine in izvršnega sveta, privolitve pa tudi po teh pogovorih ni bilo. Ponudili smo ji tudi, da bi napravili čez Pako brv in uredili dostop na smučišče vstran od hiše pa se tudi ni strinjala.
Še naslednje zapišite, "je nadaljeval Franc Cevzar.
"Vključno do leta 92 smo poravnali vse obveznosti po pogodbi, med drugim tudi očistili smučišče."
Torej upravljalca smučišča ni presenetila zima, ampak lastnica zemljišča. Kljub neodprtju smučišča pa se nekateri vendarle vseeno smučajo na njem, ko je sneg. Zato je Franc Cevzar še opozoril: "Klub ne bo odgovarjal za morebitne poškodbe, nevšečnosti, ki bi se lahko zgodile. Menim, da je večji nered, če smučanje ni organizirano, kot pa če je vlečnica odprta in obratujejo pod našim vodstvom."
Smučišče je za mnoge zanimiv
sprehajalni kraj tudi v nezimskem času. Tjakaj menda zahajajo tudi mnogi lastniki psov, pa takšni, ki uživajo, da uničujejo, kar ni njihovo, počenjajo nemogoče stvari. "Razbijajo tudi nam, objekte, vendar za to mi v klubu nismo krivi jim ne moremo preprečiti dostopa, ker je pač mimo njene hiše javna pot."
Tudi mi smo obiskali lastnico zemljišča. Napotila nas je na "občino", češ da "imajo sedaj oni vse v svojih rokah", z nami pa se skorajda ni želela pogovarjati. Pa vendarle smo iz nje izvlekli nekaj stavkov. Brv zanjo ni srejemlji-va, ker bi bila pot še vedno preblizu hiše oziroma bi bi bila speljana po njenem vrtu, kot je dejala.
Predlagala je, naj naredijo v redu prehod (z izgradnjo novega mosta približno tam, kjer se križata reka Paka in cesta proti Slovenj Gradcu, v nadaljevanju pa bi speljali cesto do smučišča) pa odkupite nam. Ta novi dostop bi bil daleč vstran od njene hiše, saj si želi samo mir, kot je nekajkrat poudarila
Ima sedaj res škarje v rokah občina. Od predsednika izvršnega sveta Srečka Meha smo zvedeli:
"Lastnica dela zemljišča, na katerem je smučišče, gospa Ana Lempl je med pogovorom, ki sva ga imela prvič z njo z županom Pankracem Semečnikom in drugič sam, predlagala kot rešitev dostop na smučišče izven njenega zemljišča. Ta lokacija je višje od prečkanja reke Pake s cesto in kot drugo možno rešitev odkup celotnega premoženja, za kar pa se še ni odločila.
Ker trenutno ni mogoče drugače urediti dostopa na smučišče, kakor mimo njene hiše, predloga gospe Ane Lempl ne moremo izvesti. Seveda pa je dostop mimo hiše gospe Lemplove, kjer je občinska pot, moteč za samo stanovalko zaradi velikega obiska, poleg tega pa jo moti tudi trgovina v neposredni bližini.
Izvršni svet namerava reševati v danih možnostih problematiko smučišča v Šaleku tudi v prihodnje."
■ vos
Sporna pot mimo hiš(e) na smučišče. "Pred leti tod ni hodilo toliko ljudi, kot danes."
krasila razstava krožka za slikanje na svilo, prostor je bil praznično "napravljen", zakar je poskrbel likovni krožek. Potem pa se je ob obloženih mizah razvil prešeren klepet, ki gaje za nekaj časa prekinil bogat program. Bogat tudi zato, ker je bil svojstven, izviren in čisto njihov. Mentor ekološko zgodovinskega krožka Jože Hudales (pomaga mu tudi Damijan Kljajič) je voščil z lepimi željami, ki jih je poiskal v letu 1926. Neverjetno domače so zvenele. Članica Slavka Kajzer je prebrala lepo silvestrsko pesem in led je bil prebit. Tudi
Škalskl Pepl Je poskrbel za smeh skupaj s svojo spremljevalko. Smejali smo se na račun mnogih,med drugim tudi Našega časa.
Nena Mijoč, ki že od vsega začetka skupaj s Slavko Mijoč in Mirjam Šibanc, bdi nad Univerzo, je pripravila kratek pozdravni govor: "Ko smo začeli, nas je bilo 60 v petih krožkih. Danes nas jž trikrat več, krožkov je že 17. Vsi ugotavljamo in veseli smo, da v vseh teh osmih letih dobro delamo. Naše delo zanima mnoge, tudi študente, saj je zanimivo, da se tu učiš tisto, kar si želiš."
V prostoru je dišalo po slastnih poticah, ki so jih spekle članice univerze. Postavljene so bile na posebno mizo, saj smo jih, preden so napolnile želodce, tudi o-cenili. Članice angleškega krožka pa so nam predstavile potico kot slovensko narodno jed. Za smeh je poskrbel škalski Pepi s svojo spremljevalko, za glasbo Jože Šalej, "a-ngleži", ki jih vodi Magda Žist pa so odigrali tudi dva skeča. Tiste, ki se prebijajo skozi temo nemškega jezika vodi Vinko Šmajs, članica krožka paje predstavila Gethejevo pesem. A-nica Podlesnik je predstavila krožek popotnikov. Duhovit opis, kako prideš na Graško goro, če želiš pot opraviti z avto-
Ja, "angleži" znamo tudi peti mi
busom, je bil le še dokaz več, kako daleč od turistične doline smo še. Da ne boste mislili, da smo le sedeli. Marjan Pistotnik je poskrbel, da smo prav vsi v dvorani pretegnili svoje ude, tudi predsednik IS SO Velenje Srečko Meh, ki seje udeležil srečanja skupaj s soprogo in vsem univerz-itetnikom izrekel nekaj vzpodbudnih, pohvalnih besed. Z malo zadrege se je, modnih pist nevajenih manekenk, odvila kratka modna revija. Manekenke so si kolekcijo pripravile same, s ple-tilkami in kvačkami, med njimi paje bil tudi maneken. Za lep zaključek programa je poskrbelo pet plesnih parov, ki jih skozi pravila latinsko-ameriških in standardnih plesov vodi Tanja Meža. Ko so pokazali, kaj so se že naučili (mimogrede, bili so
"TI si moj sonček" pojte kar vi, pojemo "You are my sunshine". zelo poskočni), so se jim pri "račkah" pridružili še drugi. Naj vam izdam še to, da je med številnimi razstavljenimi poticami z različnimi nadevi zmagala orehova - prekrasen šarkelj, ki ni nikjer "skup padel", drugo mesto pa so si delile kar tri. In po bogatem srečolovu, se je veselje še nadaljevalo.
Ko bo konec letošnjega šolskega leta, v katerem bodo še v tem mesecu program obogatili še s krožkom za gledališko dejavnost in ekološkim krožkom, se bodo ponovno srečali. Na obvezni strokovni ekskurziji. Do takrat pa bi radi, da se jim pridruži še kdo, ki morda pozdravlja z "Nimam časa" iz navade, v resnici pa si želi več druženja, novih znanj in prijateljev.
■Bojana Špegel