List ijudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s Kdor hodi sam po društva* dobivajo list naročnino, inserate in reklamacije. 1 kvadratni centimeter prostora sta stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., izjave in Poslano 36 vin. — lnserati se sprejemajo do torka opoldne. fnserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust Nezaprte reklamacije so poštnine proste. V oddelku -IYUIa nitmiMiila* na vseh frontah. Slovenski starši, skrbite za srečo svojih otrok! Prid« čas, ko bodo dali starši svoje otroke po končani ljudski šoli v mestne ali srednje šole, ali pa jih dali učit kake obrti ali trgovine. Ko otrok zapusti očetovo hišo, se navajdno že tudi odloči njegova bodoča sreča ali nesreča. Radi tega, starši: Dobro premislite, na kak zavod date Vašega otroka in kakim ljudem ga izročite v oskrbo in uk. Slovenci rabimo zavednih mož in žen, to je takih, ki bodo v poznejšem življenju povsod vedeli braniti pravice našega jezika bodisi v domači občini, v uradu ali kjerkoli. Izberite torej za svojega o-troka Šolo, o kateri ste prepričani, da ne veje v njej duh, ki je nasproten Slovencem. In če daš svojega otroka kakemu mojstru ali trgovcu v uk, povprašaj vedno poprej, ali se v tisti hiši ne bo trgala tvojemu otroku iz srca ljubezen do materinega jezika in do slovenskega naroda. Bodite v tem oziru čuječe, posebno ve, slovenske matere! Slovenci smo glede naro-dnozavednega obrtništva in trgovstva prave reve. Trgovoi po mestih in trgih so sicer kri od naše krvi, njih imena so slovenska, a — naši niso. Ma'o, malo je mož izmed trgovskega in obrtniškega stanu, ki so Slovenci z dušom in telesom. Hišo moramo začeti zidati s temeljnim zidom. Skrbite torej, da se trgovski in obrtniški vajenci ne bodo izneverili ne svojemu narodu in ne svoji veri. Pošten, zaveden in ob pravem času strog mojster ali trgovec je za mladega človeka zlata vreden. Število dečkov, ki se bodo letos podali v šoie, ali se šli učit obrti ali trgovine, bo skromno. Večina očetov je v cesarski suknji, delavcev primanjkuje in vse je nekam nesigurno. Kljub temu pa se bo gotovo več staršev odločilo, da dajo svojega otroka od hiše. "Očetje, matere ali varuhi otrok! Dobro premislite, kam jih date, komu izročite najdaljno vzgojevalno skrb čez svojega otroka. S tem mu izbirate njegovo bodočo srečo ali nesrečo! Vse, kar na svetu živi, kmet z žuljavo roko preredi. Te besede, katere piše priprosta kmečka hči, so gotovo resnične. Pa žalibog, da še dandanes m-nogi ne pripoznajo, Kako težaven in trudapolen ,je sedaj v teh časih kmečki stan. Zato pa Te prosim, dragi mi „Slovenski Gospodar", nesi te moje vrstice tudi v roke tistim, ki mislijo, da kmetu vse kar iz neba prileti. Večkrat reče kateri vojak: „Vi tukaj živite kar brez vse skrbi; mi pa se tam toliko trudimo za domovino." Saj je tudi res, da vojaki pretrpijo mnogo težav. Kaj pa mi kmečki ljudje? Ali mi držimo morda križem roke, kakor ljudje po mestih? Ali mi nič ne storimo za domovino ? Kdo pa podpira bolj vojsko, kmet ali gospod? Vse pride h kmetu, rekoč: „Daj za vojaške namene vse, kar premoreš, daj za to, daj za ono stvar!" Ali se nam zemlja sama obdeluje? O, gotovo se moramo truditi dandanes največ sami in tako da se v potu svojega obraza mučimo noč in dan. Hvala Bogu, reči smem, da je menda dpsedaj v naših krajih kljub velikemu pomanjkanju delavnih moči ostal le malokateri košček zemlje neobdelan. Zato si pa ne pustimo reči, posebno tisti ne, ki nam je tekla zibel v kmečki hiši, da živimo brez vse skrbi. Sedaj pa še pridem z eno prošnjo: Gospodje Baj ne zahtevajo preveč od kmeta. Dostikrat kmečki človek že komaj čaka nedelje, da zravna nekoliko svoje utrujene ude, a ne, da bi še tudi moral ob ne-Heljah prijeti za težko delo. Raie naj rečejo tistim po mestih, ,ki hodijo brez dela in jelaj: Idite in pomagajte kmetu, da bo ložje vstrajal do konca teh pre-žalostnih časov. Tistim, katerim se kmečki stan zdi te igrača, pa naj veljajo besede, Id pravijo: Kmečki stan, najtežji stan, Skrb in delo dan na dan. Ubija se in trudi, Da se v jamo zgrudi. Mladenka iz Senežič pri Vel, Nedelji. Plačujmo dolgove! Trpljenje na kmetih je sedaj izredno veliko. Starčki, ki so ostali doma. ter žene in dekleta ter o-troci zastavljajo vse svoje moči, da obdelajo za sile grunte in opravljajo živino. Mestne gospe si niti ne morejo predstavljati, koliko sedaj trpijo naše ženske! Za to je tudi neokusno, Jako kdo odreka kmečkemu stanu sedaj njegove dohddke, ki so sicer večji kako' pred vojsko, tega nismo nikdar tajili, ki pa kljub temu niso v nobenem razmerju z velikim trpljenjem, ki ga sedaj imamo. Naši večji dohodki pa nam nalagajo tudi dolžnost, da sedaj uredimo naše denarno gospodarstvo: Plačujmo pridno dolgove, ako jih imamo! Kmet, ki sedaj ne plača dolgov — .! ih. n e b^o n i k d a ž p 1 a č . 1! Nadjalje nalagaj-mo vsak odvišen denar v posojilnicah! Na neumne kvante, da bo denar po vojski „Štempljan", „poveg-ran" itd., ne poslušajmo, tako govorijo le neumneži in lenuhi. Edino to je gotovo, da bo po vojski vedno še velika draginja in da bomo za to potrebovali vsak krajcar, Za to pa, jih sedaj nalagajmo! Kdor lahko dokupi kaj posestva, naj ga dokupi, prodajaj pa zemlje nič! f F 1; " je pričela trto napadati. Kdor še ni v tretjič škropil* stori naj to nemudoma! Vzeti je 'A do 1 kg galice, e-nako množino galuna in dvakrat toliko vgašenega a-pna na sto litrov vode. Taki škropilni zmesi se primeša lahko tudi še raztopino 10 dek hipe r mangan ata, ki se ga dobi pri c^ kr. Kmetijski družbi v Ljubljani, 1 kilogram po šest kron. Tedaj hitro na delo, da ne bo zamujeno! Kandija-Rudolfovo, 3. julija 1906. C. kr. vin. nadz.: B. SkaHicky. Skraj sanj e trt. Ko je trta odcvetela, je prišel čas pocibiranja fis skrajševanja trt. Podbiranje v tem času se tiče pred vsem zalistnikov, kajti prvo podbiranje smo izvršili že pred cvetenjem in smo pri njem vse nepotrebne poganjke trt odstranili^ Sedaj pa, ko so se razvili na puščenih mladikah zalistniki. je treba, da jih ali potrgamo ali skrajšamo. Najbolj priporočljivo je, za-listnike samo skrajšati (zaščipniti) in sicer toliko, da na njih ostaneta še dva lista. Ce to storim, ne raste zalistnik več naprej, ampak pomaga trto, zlasti pa pri njem stoječe oko, rediti. Ako zalistnikov ne skrajšujemo, potem pri nJlK stoječa očesa, ki imajo drugo leto roditi, oslabe in trta postane zelo košata in s tem boleznim podvrženaa Jato važno je pa skrajševanje mladik na šparonih^ Pri nas smo vajeni rezati trto na palec (ščapt reznik) in šparon (zavijač, prevez)„ Pri tem moramo pravilno narezati palec na trti vselej nižje kot špa* ron, sicer se nam trta preveč zvišuje, s tem oslabi v rasti in nam povzroča še drugih neprilik. Naši gospodarji pa le premalo vpoštevajo to pravilno režnjo in narežejo palec najraje višje kot šparon, češ, Ida napravi sicer palec premalo močne mladike, da da tedaj preslaboten les za drugo leto. To je tudi res, ampak kdor reže pravilno po zimi, ta mora tudi trto poleti pravilno obrezati in tu je v prvi vrsti treba skrajšati mladike na šparonih, da se okrepijo mladike na palcih. To delo je tedaj jako potrebno. Sidaj ko je trta že odcvetela, je treba vse mladike na šparonih krajšati nad četrtim listom, ki stoji nad najvišjim grozdom. Samo če manjka katera mladika na ščaptt, potem pustimo eno, kolu najbližjo, na šparonu ne-skrajšano, da jo nadomesti. S skrajševanjem mladik na šparonu dosežemo, da se ustavi nepotrebna rašča mladik na šparonu, r-sled tega postanejo mladike na palcih, močnejše, grozdje na Šparonih se bolj debeli in lepše razvija, jeseni tudi bolje in prej dozori, pa ne gnije tako lahko, ker je bolj na zraku. Oe zaženejo mladike na šparonih v vršičkih če •nkrat pozneje, potem jih zaščipnemo enako kot za-listnike, to je za drugim listom. Mladike na palcu ali ščapu, to je one, ki jih rabimo, da narežemo zopet palec in šparon v prihodnjem letu, ne smemo v tem času še skrajševati. Se-le v drugi polovici avgusta jih vršičkamo, to je skrajšamo za eno dobro tretjino, Vse zelene dele trte lahko posušimo in jih rabimo po zimi za krmo goveji živini. Galica pri tem »ič n« škoduje. B. Skalicky. Italijansko bojišče. Na soški fronti Italijani s srojo šesto ofenzivo niso dosegli nikakih vspehov. Boji se vršijo ne samo za doberdobske, ampak tudi za goriške, bovške in tolminske postojanke. Na koroški fronti se vršijo boji pri Na.borjetu in 'Malem ter Velikem Palu. Hujši pa so boji na fronti med Brento in A d i -2 o, Naši stojijo na sledeči črti: Brenta, Monte Ze bio (5 km severno od Asiaga), dolina Astico, severni del doline Pozina, gora Pasubio ob tirolski meji, A-diža.. Pred Asiagom se je zopet proslavilo slovensko junaštvo. Naši svoje postojanke dobro držijo. Nemec hvali Slovence in Hrvate. Avstrijsko generalštabuo poročilo z dne 10. julija omen|a, da so se v bojih za postojanko Cima di-eci (severno od. Asiaga) najbolj izkazali oddelki polka štev. 17 (Ljubljana) in štev. 70 (Petrovardin). Vsi drzni in silni italijanski napadi so bili odbti. Lahi so imeli strašne izgube, Cez 800 mrtvih Italijanov je ležalo pred našimi prednjimi jarki. O teh bojih piše Nemec Lennhoff grašld „iTagespošti" iz vojnega časnikarskega stana dne 10. julija med drugim: „Skoro tri tedne so se Lahi zaganjali proti naši fronti ob gorah Cima dieci, Monte Zebio in pa Monte Interrotto, ne da bi se sovražniku, ki je napadal z močnimi silami, posrečilo, zavzeti višinske irte. Omeniti se mora, da te gore spadajo deloma k notranjemu zatvornemu pasu trdnjave Asiago, iTorcj Se niti tega pasu ne more sovražnik dobiti nazaj, čeravno se trudi z vso silo. Njegovo prodiranje je tukaj že nehalo. Naše čete pa so svoj čas te višine, če-ravno so bile iste po dolgi pripravi dobro utrjene, zavzele v prvem naskoku. Pri brambi teh postojank so se dne 9. julija posebno izkazali Slovenci in Hrvati pešpolkorvi(štev. 17 iz Ljubljane in štev. 70 iz Petrovardin a." Križarka , Novara" potopila štiri angleške parnike Dne 9.. julija je trčila ob jutranjem svitu naša križarka „Novara" v Otrantski morski ožini v južni Adriji na štiri oborožene angleške stražne parnike, katere je s topovskim ognjem takoj potopila. Od posadke potopljenih angleških parnikov je mogla naša križarka rešiti samo devet angleških pomorščakov. Na meji treh dežel. Vekoslav Fabjančič iz Anž pri Rajhenburgu nam piše dne 4. julija: Nahajamo se v kotu treh t dežel, na visokem skalovju, odkoder bijemo nezvestega prijate-telja s svojimi težkimi gorskimi topovi, pred katerimi ima ne malo strahu. Prav dobro ga tu gori zbijamo, saj pred sovražnikom nimamo slovenski topniča-rji niti najmanjšega strahu. Včasih začne Lah rogo-viliti in nas napadati: ko mu pa mi iz svojih topov pošljemo malo trdega „ovsa", je pa zopet po koncu, ftrce mu je že zdavno v hlače padlo in njegov pogum smo mu že izgnali; on že sedaj dobro pozna te naše avstrijske vojake, zlasti pa še nas Slovence, ki se posebno zvesto in hrabro branimo svojo avstrijsko in lepo slovensko domovino. Italijanu jako diši ta slovenska zemlja, ali kaj, ko ne bo nikdar nje gospodar. Ufiamo, da bomo kmalu s sovražniki obračunali in se še zdravi vrnili na svoje domove, potem bo pa med nami zavladalo veselo novo življenje. V to nam pomozi Bog in Marija! Sprejmite nebroj iskrenih pozdravov z visokih, sneženih gora od štajerskih Slovencev gorske havbične baterije: Vekosl. Fabjančič iz A^nž pri "Rajhenburgu, Alojzij Hudales iz Rečice v Gornji Savinjski dolini in Maks Cizej iz Grajske vesi. Na koroški fronti. Simon Lubej iz Gornjih Jablan pri Cirkovcah nam piše dne 8. julija: Slovenci se na vseli bojiščih pokažemo. Naši slovenski fajntie in možie so se borili na Doberdobu, pri Gorici, pred Asiagom in Arsierom, na Ruskem, v Srbiii, Crnigori, Albaniji in tukaj na koroški fronti Čudim se. da. se o bojih na našem delu bojišča ta- j ko malo poroča, ko pa se vendar boji neprestano na-i daljujejo. Dasiravno Lah napada že več kot leto in dan, venjdar še stojimo Avstrijci tam, kjer smo stali leta 1915 ob Binkoštih. Mi pa gremo Laha tudi večkrat obiskat na njegove postojanke. Na delu bojišča, kjer stojim jaz, stoji za nas zelo ugodno. Lah sicer iz gole jeze, da ne more naprej, večkrat obstreljuje s topovi naše vasi in tudi posamezne hiše in cerkve.. Uničil nam je slovečo božjo pot Sv„ Višarje, Cel slovenski narod se bo radi tega nad laškim izdajalcem pošteno maščevah Nedavno pa je laška, artilerija zopet obstreljevala slovensko vas Zabnice. Naša artilerija mu dobro vrača. Mi sicer ne streljamo tako pogosto, a merimo in zadevamo tem boljše. Pred nekaj dnevi smo blizu Naborjeta sestrelili dva laška zrako;lova, eden pa se je poškodovan spustil na laški strani na tla. „Slovenski Gospodar" nas redno obišče. Oh, to je veselje v našem taboru, ko pi)ide naš list. Zdi se mi, da, se tedaj, ko ga čitam. pogovja.rja.rn s svojimi domačini. Eno pa obljubljamo in prisezamo: Lah ne bo nikdar čez Koroško vdrl v našo lepo Slovensko-Stajersko! — Simon Lubej, Ivan Sever, Ivan Kram-berger iz ptujske okolice, Franc Kovačič iz Ljutomera,. Rafael Arlič iz Velenja in Friderik Svab iz Pre-i valj na Koroškem. Kako sem si na Laškem krompir kuhal. Ignac Tiršet, doma iz Savinjske doline, piše z italijanskega bojišča: Nekoliko Vam hočem opisati, kako sem jaz na Binkoštno nedeljo kuhal krompir na italijanskem bojišču. Sel sem zjutraj v neko vas. da si poiščem kaj za moj želodec. In res sem prišel v vas v neko šolo, odkoder je vse zbežalo. Iskal sem po sobah, a ne najdem drugega, kakor nekaj krompirja v kleti. Nesel sem ga na, kiraj, kjer sem prebival. Zakuril sem si in začnem kuhati. A polentar me je zapazil in mi je poslal še zabele (granat) in mi ves ogenj razdrl. Jaz sem pa imel surov krompir — Prisrčne pozdrave: Ignac Tiršek. Rusko bojišče. V B u k o ¡v i n i se naši borijo z vspehom m so vrgli Ruse s Karpatov, odkoder so hoteli vdreti na Sedmograško, nazaj v bukovinsko ravnino. Pri Kolomeji v Galiciji so Rusi prodrli že na pobočje Karpatov, prej pa so zasedb mesto Delatyn in vas Mikuličin. Rusko prodiranje proti zahodu pa je ustavljeno, Naše središče se je od Strype umaknilo oh potok Koropiec. V V o ii n i j i so Rusi prešli zopet k ofenzivi. Naši so se od Styra umaknili za reko Stohod. V Bukovini. Iz Bukovine prihajajo ugodne vesti. Po ljutih bojih pri Kirlibabi, ki so se vršili v času od 4. do 8. julija, se je našim četam posrečilo vreči dne 8. julija sovražnika nazaj v dolino Moldavo. Naši voji so pri vasi Brjaza, ki leži 14 km vzhodno od Kirlibabe. prekoračili Moldavo. Tako je preprečen ruski načrt, prekoračiti buko vinske Karpate in vdreti na Sedmograško. Rusom so v tem odseku prihiteli na pomoč Japonci s svojimi topovi. Štiri dni je veliko števdo sovražnih topovi neprestano obstreljevalo avstrijske postojanke pri Kirlibabi. A naši so tako Idobro odgovarjali, da so Ruse prisilili k umikanju in jim priza-djali še strahovite izgube. Ruske izgube pri Kirlibabi. List „Az Est" poroča iz Bukarešte: V hudih bojih pri Kirlibabi so imeli Rusi strahovite izgube: več kot 10.000 mož je mrtvih, ranjenih ali pa vjetih. Na bojišču leži na tisoče nepokopanih mrličev, zrak je daleč na okoli okužen. V Bukovini se nahaja sedaj kakih 50.000 ruskih ranjencev, ki so vsled pomanjkanja bolnišnic nastanjeni v kmečkih hišah. — Prebivalstvo je prepričano, da se Rusi ne bodo mogli dolgo držati in da bodo Bukovino skoro zoplet o-pustili. Boji pri Kolomeji. Na gališkem bojišču med Dnjestrom in Karpati se vršijo srlditi boji v prostoru zahodno in južno-zahodno od Kolomeje. Dne 8. julija so Rusi zasedli mesto Delatyn (35 km zahodno od Kolomeje) in vas Mikuličin (40 km jugozahodno od Kolomeje). Tukaj so Rusi ¡ retrgali našo železniško zvezo iz Galicije čez Jablonica-prelaz. Južno od Mikuličinsr se vrše boji na pobočju galiških Karpatov. Na goratem kar-patskem ozemlju pač Rusi ne bodo imeli take sreče, kot na gališki raivani. Čaka jih enaka usoda, kakor v bukovinskih Karpatih. Ob Strypl. Ob Spodnji Strypi smo naše postojanke premestili dalle rot;' zahodu oh - otok Koropieo. Pri Buéñ-ru stojmo kakih 20 km z ihodno od mesta. Hud pritisk je zovet severno od Tarnopola. Naši so baje' izpraznili mesto Rrodv. kar pa šp uradno ni potrjeno Naši izpraznili mesto Brody. Iz Krakova poročajo, da je naše armadno poveljstvo dalo mesto Brody izprazniti. Prebivalstvo je mesto že zapustilo. Ruski letalci so mesto opetovano obmetavali z bombami.. Brody leži tik ob ruski ironti pri Radzivilovu in je od ruske meje oddaljeno samo (3, od Radzivtilova 10 in od Lvova 80 km, V Voliniji. Ker je postalo naše prodiranje v Voliniji Rusom zelo nevarno, je russo armadno vodstvo vrglo v prostor ob Styru ogromne rezerve. Rusi so tudi v tem prostoru znova pričeli z ofenzivo, ka/r jim io bilo tem laže, ker razpolaga rusko armadno vodstvo s 3—4kratno premočjo. Naši se le polagoma umikajo in so zasedli postojanke ob reki Stohod, ki izvira zahodno od Ludka. in teče vsooredno s Styrom proti severu. Ozemlje med Styrom in Stohodom je močvirnato in za, obrambo malo sposobno. Rusko uradno poročilo z dne 9. julija pravi, da so naši izpraznili mesto Pinsk (severno od Lučka) in da so ga Rusi zasedli, kar pa se od uradne nemške strani zanika. Si! ovitost avstri ske obrambe. v Voliniji se naše čete ruskim napadom krepko ustavljajo. ^Angleški poročevalec Stalnley Washburn piše v listu „Times": „Ne smemo verjeti, da se Avstrijci le slabo upirajo ruskim napadom. Pisec tega spisa je sam videl strelski jarek, kjer so Rusi v razdalji nekaterih vrst (rusko merilo za naš kilometer) samo v prvi črti pokopali 400(7 Avstrijcev, ,Vse to priča, da se sovražnik trdovratno upira ruskim napadom." Moc ruske armade. Italijanski listi poročajo, da šteje ruska armada od Finska do Karpatov 137 infante* ijsMh in 36 kava-lerijskih divizij. Infanterija šteje po tem laškem ra-čunu 2,740.,000 mož, kavalerija, pa 162.000 mož. Artilerija, trenske in druge čete se niti niso vštele. Zadnji čas se je ta ruska bojna sila ojačila z rezervami, ki štejejo 11175.000 mož. In proti taki premoči se morajo boriti naše čete! Na drugih frontah. Na francoskem bojišču« se še vedno nadaljuje angleško-francoska ofenziva, ki je pa že začela nekoliko pojemati, zlasti ker so začeli Nemci s protinapadi, v katerih so angleško-francoskim četam iztrgali nekaj postojank južno od reke Somme. Na celi bojni črti od morske obali notri do švicarske meje artilerijski ogenj, ki je na nekaterih mestih, zlasti ob reki Mozi, zelo živahen. Položaj pre(d Verdu-nom je nespremenjen. Na macedonskem bojišču se vršijo samo manjše praske južno od Dojranskega jezera. *Naši so sovražne napade odbili. Nekatera poročila pravijo, da se Angleži in Francozi pripravljajo na ofenzivo. Na albanskem bojišču so naši ob reki Bo-juzi napadli in razpršili italijanske poizvedovalne oddelke. iS' t u r š kj e g a bojišča prihajajo ugodn^a poročila. Na zahodni kavkaški fronti so Turki Ruse potisnili daleč nazaj in se bližajo Tjra|pecuntu. V Perziji so pa Turki zasedli zahodno perzijsko mesto Kermanšah. Rum unija pred odloSItvffo. „Ufiiversul" ¡.oroča, da se nahaja Rumunija pred odločilnimi sklepi. Trgovski podmorski čoln. Iz Nemčije v Ameriko. Angleži stojijo zopet pred novim čudežem, ki so jim ga naredili Nemci. Prvi nemški trgolvski podmorski čoln se je zadnjo nedeljo, dne 9. t. m., naenkrat pokazal v nevjorškem pristanišču, ^Pripeljal je seboj barvila, odpeljati pa namerava nikelj in gumi. Cela angfleškia mornarica straži, da bi nobena ladja ne mogla iz Nemčije in nobena v Nemčijo. Sedaj so pa Nemci Angležem ušli pod vodo v Ameriko. Trgovski podmorski čoln se imenuje „Deutschland" in poveljuje mu trgovski kapitan s 30 možmi. 'Nemčija se kajpada veseli tega, svojega vspeha na morju. Homatije na Grškem. Cetverozveza*' je že tudi z novim ministrskim "redsednikom Zaimisom nezadovoljna, ker ne dela dovol odločno za zmago Venzelosovih pristašev. — Oetverozveza se bol, da bo liberalna (Venizelosova) stranka propadla. Posebno nevarni so rezervisti, ki so se vrnili domov in nočejo o liberalni stranki nič vedeti. Povsod, Itudi v najmanjših krajih, ustapav-Ijajo društva proti Venizelosovi stranki. Častniki pa grozijo, da bodo odstopili, če pride na vlaldo izdajalec Venizelos. Načelnik gejieralbeSga Šta/ba Dnsmanis je ponesrečil. Sumijo pa, da je bil od Venizelistov napaden. Grozen vihar v Dunajskem Novem Mestu. Pretekli pondeljek proti G. uri zvečer so imeli v Dunajskem Novem Mestu in okolici tako grozno neurje, kakoršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Nekoliko pred 6. uro so se začeli zbirati nad mestom in okolico gosti in črni oblaki in kmalu se je tako stemnilo, da je bilo temno, kakor v najtemnejši noči. Le kadar je zabliskalo, se je videlo po mestu. Zrak je bil tako soparen, da skoraj ni bilo mogoče dihati. Na zemljo so začele padati 'debele kapljice, vmes pa kot orehi debela toča. Ko je parkrat zaporedoma grozno zagrmelo, je izbruhnil grozen vihar in vrtinec, takozvana vetrna troba, ki je trajala nekaj manj kakor pol ure. Po ulicah je nastal krik, šum in ropot. Vse je bežalo na varno. Raz streh je začela padati o eka, dimnike je metalo na ulice, strehe razkrivalo, brzojavne in telefonske droge je metalo kakor slamnate bilke po ulicah. Vihar je bil tako silen, da ni v celem mestu ostala ne ena hiša, ki bi ne bila poškodovana. Najhujše je bilo prizadeto Jožefovo predmestje, k-er je vihar odnesel vse strehe in vsa poslopja najpol porušil. Na nobeni hiši ni najti ne ene cele šipe. Iz dvorišč in hiš je metal vlihar razno pohištvo in razne predmete na ulico, vmes je pa bila zapletena brzojavna žica. Nekega kmeta, ki je vozil z lesom natovorieni voz, v katerega stai bila vpreže-na dva konja, je vihar vrgel Z vozom in konjema v-red s tako silo ob steno hiše, da je bil kmet pri priči mrtev in tudi oba konja je tako poškodovalo, da so ju morali pozneje vstreliti. Otroka-šolarja, kletnega fanta, je treščil vihar ob steno in tako stisnil, da je bil popolnoma zmečkan, da ga ni bilo spoznati. Ženske in otroci so vpili, vmes se je slišal klic moških, ki so spravljali svojce na varnejše prostore. Vihar se je igral s težkimi vozovi mestne železnice, kakor če bi bili iz papirja. Kogar je zasačilo na u-lici, je bil izgubljen. Ljudje so z največjo naglico zapuščali sobe, ko jim je Vihar odnesel strehe in so z-bežali v kleti, kjer so bili najbolj varni. Par volov, ki so zapustili raztrgani hlev in zbežali na dvorišče hiše, je vrglo ob steno in jih ubilo. Ko je vihar ponehal, se je utrgal nad mestom oblak in začelo je liti kakor iz škafa. Ker je ležalo po ulicah vse križem, ni voda mogla odtekati in je na več mestih v-drla na dvorišča in v kleti. Ko je polegel vihar in naliv, se je nudil po mestu grozen prizor. Tukaj ubiti konji, tam mrtvo govedo, mrtvi otroci, ubite ženske in moški, vse križem, da ni bilo mogoče hoditi po ulicah. Vse je vilo roke, kričalo, iskalo svojce, se zbiralo okrog ubitih oseb: zares, srce pretresujoč prizor! Z rešilnimi vozovi so začeli spravljati ranjence iz hiš v bolnišnice, mrtvece pa v mrtvašnico. Grozen vihar je zahteval veliko število človeških žrtev. Kolikor je dozdaj dognano, je bilo ubitih 31 oseb, čez 100 ose» ie pa bilo ranjenih, med temi veliko tako močno, da se borijo s smrtjo. V nesrečnem mestu izgleda sedaj tako, kakor če bi je bil potres ali požar razdjal. Žrtve za domovino. Andrej Celan, posestnik v C i rk o v c a h pri Pragarskem, je dobil od dunajskega Rdečega križa obvestilo, da je njegov edini sin Simon Oelan, sfar 28 let, dne 24, oktobra 1915 v vojni bolnišnici umrl vsled strela v pljuča. Rajni je bil vrl in priden mladenič. — 'Slovenski vojaki nam pišejo; Naznanjamo., da je naš preblagi prijatelj Vinko Horvat, doma iz Vurbergapri Ptuju, dne 9. junija padel junaške smrti tu na južnotirolskem bojišču. Iskreno soža-lje izrekamo njegovim domačim ostali tovariši: Ivan Pečnik. Zakot pri Brežicah; Kari Cokl, Sladka gora pri Šmarju; Andrej Gašperin, 'Mihalovce pri Brcži-eah; Martin Horvat, Moškanjci niže Ptuja. — Z bojišča se nam piše: Jožef Križan in Dominik Merkan od 47. peš; olka sta darovala svoje življenje za ljubo domovino na italijanskem bojišču. Jožef Križan iz Cermlenšaka pri' S v. R„u p e r t u v Slov. gor. je padel zadet v prsa od sovražne krogle dne 8. junija-. Za; uščp ženo :n male otročiče., Dominik Merkan od Sv. Jakobav Slov. gor. je padel zadet v glavo od polentarske krogle dne 30. maja. Bil je tudi naročnik „Slovenskega Gospodarja." Slaidko spavajta, zvesta in hrabra branitelja naše ljube domovine, v tuji laški zemlji! — Anton Pečovnik, doma od S v . Martina na Pohorju, je bil ranjen od šrapneia dne 12. aprila 1915 v hudem boju z Rusi v Karpatih. Bil je star 30 let. Dne 22. aprila je izdahnil svojo dušo v bolnišnici v Debrečinu- na Ogrskem. Bil jo spreviden s sv. zakramenti. Dne 24. aprila je bil pokopan. — Daroval jo svo'e življenje za domovino na ruskem bojišču dne 21. junija vrli mladenič Jan. Sega od Sv. V e n Č e s 1 a pri Slov. Bistrici. — Dne 6. junija je padel junaške smrti, zadet od laške krogle v glavo, vrl mladenič Franc Hriberšek, doma iz S m i h e 1 a nad Mozirjem. Bil je v cvetu mladosti, star še le 20 let. Njegov stare ši brat Janez <:e že pogreša od začetka vojske, drugi brat Jožef je padel vi Srbiji in mlajši brat Andrej je že tudi pri vojakih. — Med mnoge žrtve, ki jih je zahtevala naša domovina iz naše župnije, prištevamo tudi blage pridnega mladeniča Maksa Cilenšek, po dom. Smo-dejevega iz Orlevasi pri B r a s 1 o v č a h. Globoko je nas pretresla vest o njegovi smrti. Boril se je že naJd šest mesecev na severnem in Štiri mesece na južnem bojišču. Pri zvestem izpolnjevanju svojih dolž nosti za lepo našo domovino si je nakopal neizprosno bolezen, katere mu je, še le 20 let staremu, pretrgala nit upapolnega življenja. Umrl je dne 27. junija v vojaški bolnišnici na Dunaju. Bil je fant, kakoršnih je malo. Rad je hodil v cerkev in tudi na bojnem polju je vedno molil. Pridno je pomagal pri delu svojim sta-rišem in tudi drugim, kjer je le bilo mogoče. Pisal je domu, da mu je že boljše in kako rad bi že prišel na dom. A sreča mu ni bila mila. — Anton Selinšek pri pionirskem oddelku 87. pešpolka, doma iz Lancove vasi, župnija Sv. Vi d. pri Ptuju, iz vrle katoliško-na.rodne hiše, je bil ranjen v glavo dne 22. oktobra 1915 in je umrl v poljski bolnišnici. Bil je več let cerkveni pevec in dober tenorist. —> C. g. vojni ku-rat Alojz Rozman poroča, da je mladenič Alojz Kro-prej, poddesetnik 20. domobranskega pešpolka, doma od Sv. K u n i g u n d e na Pohorju, na tirolstem bojišču dne 22. maja ponoči žrtvoval svoje življenje za domovino. Bil je zadet v prsa. Star je bil 21 leL Nahajal se je tri leta v mariborskem učiteljišču. Bil ie zaveden Slovenec. Bojeval se je v Karpatih, na Doberdobu, kjer je bil odlikovan s srebrno hrabrosl-no svetinjo II. razreda. — Naj slovenski junaki počivajo v miru! Tedenske novice. Skupno sv. obhajilo otrok. Papež Bened kt XV. j(j po svojem državnem tajniku kardinalu Gaspar ■ riju dne 26. junija t. 1. izdal naslednji ukas: »Vsi in posamezni škofje v Evropi naj z vso prizadeva skrbijo, da v cerkvah in molilnicah posameznih, škofij dne 30. julija, ki je nedelja, otroci obojnega spola vsi po namenu sv. Očeta na kolikor mogoče slovesen način pristopijo k sv. obhajilu« Želja in povelje sv. Očeta ie torej, naj 30. julija kot drugi obletni dan, kar je izbruhnila svetovna vojska, vsi otroci obojnega spola na slovesen način pristopijo k sv. obhajilu ter ga darujejo na namen sv. Očeta. — Na dan sv. Alojzija je sprejel sv. Oče večje število prvoobhajancev. Otrokom je pripovedoval, da je on ravno pred 50 leti na ta dan prejel prvo sv. obhajilo. Ni še bil tako sreče o, da bi v tako ne žni mladosti, kakor današnja mladež, mogel sprejeti prvo sveto obhajilo. Čakati je moral do 12. leta. Sv. Oče je priporočal, naj bi se otroci tudi natančneje poučili o podrobnih obredih daritve sv. maše. f Franc Pinterič. V pondeljek, dne 10, julija, je umrl v Radgoni mil. g. Franc Pinterič, častni kanonik sekovski, okrožni dekan in mestni župnik v Radgoni. Dosegel je visoko starost 78 let. Rojen je bil leta 1838 v Središču. Pogreb se je vršil včeraj v sredo, dne 12. julija. Pokojnik je ostal zvest svojemu slovenskemu ljudstvu.. R. I. P»! Duhovniške vesti iz somboteljske škofije (ogrski Slovenci). Prestavljeni so čč, gg.: Jožef Hauko, kaplan v Crensovcih, na Grad, Franc Falik, kaplan v Tiirnišču, k Sv. Benediktu za administratorja, na njegovo mesto pride Koloman Kiss, dosedaj administrator pri Sv. Benediktu; v Crensovce pa pride za kaplana novomašnik Vincenc Kos. Slovenski Lurd v Rajhenburgu. Iz Ttajhenbur-ga se nam piše: Lepa je bila letos ob 2. juliju slovesnost v naši novi Lurški cerkvi, V petek in v soboto so se domači f aran i kljub obilnemu delu na polju in v vinogradih še kaj pridno udeleževali tridnevne po-božnosti. Proti večeru v soboto pa je že kar mrgolelo pobožnih romarjev od blizu in daleč po našem Marijinem hribčku. Ko so pa v ranih jutranjih urah v nedeljo, dne 2. julija, došle razne procesije — največja je bila videmška pod vodstvom g. dekana Verka, in g. župnika v p. V. Cepina — tedaj se je do zadnjega kotička napolnila prostorna cerkev. Začela se je jutranja služba božja s slovesno sv. mašo, katero je daroval g. dekan Mešiček iz Brežic. V zbranih besedah je nato nagovoril pobožne množice g. misijonar Fr. Kitak, ozirajoč se na skrivnost praznika obiskovanja M. D. in pri tem kaj spretno in dnevu primerno vpletal „Slovenski Lurd" v svoj govor. Svoj višek je seveda dosegla slovesnost v službi božji ob desetih dopoldne. Procesija z Najsvetejšim se je ob ogromni udeležbi vila kar okoli Marijinega doma, saj je vse najrajše le blizu Marije. Po pridigi g. misijonarja A. Zorko pa je prem. g. opat oo. trapistov, o. Epailie, ki je vodil tudi procesijo, darovad pontilikalno ali škofovsko sv. mašo. Asistenco pri tej sv. maši so oskrbeli gg. kleriki salezijancev iz RairTne pri Sevnici pod spretnim vodstvom g. ravnatelja dr. Sy-miorja samega. Spodbudno in povzdigovalno je vplival pobožnomiren in točen nastop devetorice teh mladih sinov Don Bosca. pred altarjem. Po sv. maši je g. dekan J. Mešiček takoj zapel litanije M. B. in vse nebrojne množice pobožnega naroda so navdušeno odpevale z raznimi izbranimi Marijinimi pesmimi. Zaključil je celo pobožnost prem. g. opat z zahval-nico „Te Deum laudamus." Ker je bilo letos tudi dovolj gg. spovednikov, je bilo tudi v tem oziru romarjem popolnoma ustreženo. Vedno bolj se opaža, kako pridobiva Slovenski Lurd na privlačni sili. Marijino svetišče v svoji krasoti se priljubi vsakomur in naše slovesnosti res dvigajo srce in duha, vzbujajo in v-trjujejo ljubezen do tega novega kraja češčenja Lur-ške Device. Bodi torej iskrena hvala vsakomur, ki po svojih močeh skrbi za povzdigo nove Marijine božje poti v Rajhenburgu. Vse v čast božjo in v slavj Marijino!. Dar generalnega polkovnika dr. Boroeviča pl. Bojna zagrebškemu nadškofu. Poveljjnik jugozahodne armade dr. Boroevič pl. Bojna je poslal po stotniku Dragotinu Cvitkovič italijansko 28 cm granato in lastnoročno pismo, kot znak njegovega spoštovanja do nadškofa in v spomin na ta veliki čas. Ta krogla je največjega kalibra, ki jo je doslej izstrelil Lah proti našim postojankam; Visoka je 80 cm in tehta 425 kg. Granata je padla dne 28. decembra 1915 na. Sv. Goro, a ni eksplodirala. S kolodvora v nadškofijsko palačo jo je preneslo pet vojakov. Ta krogla-velikanka ima vgravirano v sredi letnico: „1915 — 1916. Prijatelju, od poveljnika soške fronte Boroeviča", in da.lje spodaj je vgravirano „Sv. Gora, 28. de-» cembra 1915." Stotnik Cvitkovič je bil dva dni gost zagrebškega nadškofa ter je že odpotoval v armadni glavni stan. Zadnja želja rodoljuba. Te dni je umrl na Dunaju češki rodoljub dr. Josip Karasek. Na pogreb je prišla iz Jiičina na Češkem tudi pokojnikova 781etna mati in je obenem izpolnila zadnjo željo nad vse ljubljenega sina: prinesla je seboj v rutici pest češke domače zemlje, na kateri je želel snivnti svoj večni sen. To pest zemlje so dali pokojniku pod glavo — zemlje, ki jo je tako vroče ljubil, za katero je živel in delal zanjo in ki je ni nikdar pozabil. Ena se tebi je želja izpolnila! Ta Prešernova velja za pokojnega češkega domoljuba, seveda z malo premembo. Truplo mu ne leži v zemlji domači, pač pa mu glava počiva na pesti češke zemlje. Velika je ljubezen v čeških srcih do domače grude . . .! Slovenische Kriegs- und Soldatenlieder. Narodne in umetne pesmi na nemško prestavil dr. Rudolf pl. Andrejka, dvorni tajnik v notranjem ministrstvu. Izdala Katoliška tiskarna. Domobranski poročnik Julij Friedl f Na juž-nozahodnem bojišču je padel, zadet od drobca granate v glavo, v starosti 22 let, c. kr. domobranski uo-ročnik v rezervi Julij Friedl, učitelj v Slivnici pri Mariboru, sin pri Sv. Barbari v Halozah umrlega učitelja Franca Friedl. Odlikovan je bil za hrabrost pred sovražnikom s srebrno svetinjo II. razreda in z bronasto. Poln domovinske navdušenosti je odšel vrli in pogumni mladenič na bojno polje, kjer se je v raznih bitkah hrabro boril za preljubljenega naše ga cesarja in milo domovino, ki jo je ljubil iz dna duše. Naposled pa ga je zadela kruta usoda. Dne 7. junija t. 1. je Še pisal svojemu varuhu v Mariboru vojnopoštno dopisnico z naslednjo vsebino: „Tako je pač v vojski. So dnevi, da se Bog usmili, preživiš te mučne, strašne ure, si spet rešen za nekaj dni in si lahko odpočiješ. Tako na primer sedaj. Imamo za seboj naporne dneve, No, srečno sem jih prestal in — danes? Sedim ('v gozdu v svojem šotoru, precej hladno Še, čitam poŠto, časnike in zadovoljno grizem o-grsko salamo in sir in pušim. A kaj prineso prihodnji dnevi, ure?! Iskrene pozdrave, udani Julij." Kakor da bi bil slutil, da so že šteti dnevi mladega, njegovega življenja. Slava Tebi, mladi junak! Spa-vaj mirno, predragi Julij, v častnem svojem grobu, in lahka naj 'Ti bo tuja zemlja! Vsem, ki smo Te poznali, ostaneš v vednem spominu. Bila je pač božja volja tako in njej se moramo podvreči. To naj bo tolažba v veliki bolesti Tvoji blagi, skrbni materi, sestri in bratoma ter vsem Tvojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Nad zvezdami se zopet 3nidemo! -k Sanitejci nam pišejlo. Sanitetni četovodja Len Mesarič nam piše z laškega bojišča: Veliko in prav nevarno je delo, ki ga izvršujemo sanitejci. V dežju smrtonosnih krogel pomagamo ubogim ranjencem. S prednje bojne črte nosimo ranjence v zavetje in tudi marsikateri sanitejc pade pod sovražno kroglo. Naš dober in priljubljen stotnik g. Edvard Vavpotič nas je vse priporočal za odlikovanje. Pozdrave pošiljajo: I^enart Mesarič, «narednik Janko Mlakar iz Makol, Dominik Malis, Jožef Moškon, Emil Kancijanc, Alojzij Grabner, Martin Kožar, Matija Kores in Frano Samec. Stari slovenski črnovojnfki pred Aslagom. -- Dne 24. junija se nam piše z italijanskega bojišča: Srčne pozdrave pošiljamo vsem cenjenim čitateljem „Slovenskega Gospodarja" mi stari črnovojniki, ki talcaj pri trenskem oddelku služimo. Sedaj se nahajamo na Italijanskem, blizu mesta Asia.go. Mi stari vse naše moči darujemo za našo domovino. Tudi m:-mo nas, ki vozimo k fronti, žvižgajo granate, ali mi se jih nič ne vstrašimo; saj gre za našo ljubo domovino. Rudolf Ivan, patruljni vodja iz Orehove vasi: Pijedan Martin iz Frama, FerenG Jožef iz Veržeja, Romih Jakob iz Pokleka, Fakin Franc iz Z dol, Bru-men Franc iz Cermlenšaka pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Slovenski gorski topničarji pošiljajo iz južnega bojišča vesele pozdrave! Alojz Fabjančič iz Raj-henburga; Franc Slane od Sv. Duha v Ločah; Jož. Velnar iz Krčevine pri Ormožu; (Aloj^z Hudales iz Rečice v Savinjski dolini; Maks Cizej iz Gomilske-ga: Avgust Žibrat iz Huma pri Ormožu; Fran Fer-šak od Sv. Andraža v Slov. gor,; Franc in Gabrijel Tavčar iz Zagrajca pri Komnu. Srčne pozdrave domačinom! Prostovoljni strelci pozdravljajo. Prisrčne po zdrave pošiljamo vsem čitateljem „Slovenskega Gospodarja" in „Straže" iz južnega bojišča prostovoljni strelci od 4. polka, 3. stotnije: desetnik Božič Anton iz Rajhenburga; poddesetnik Belca Jožef od St. Lovrenca na Dravskem polju; Hraš Konrad iz Cirko-vec; Pepeljak Franc in Hribernik Viktor. Kdo kaj ve o Janezu Rozman od črnovojniške-ga bataljona štev. 42, 3. stotnija, 3. voj, vojna pošta štev. 6. Naznanila Mihaelu Rozman; Podliehnik pri Ptuju. Mrtvi se oglašajo. Iz ruskega vjetništva se je oglasil Martin Ritonja, doma od Sv. Tomaža pri Ormožu. Od meseca marca 1915 ni bilo nobenega glasu od njega. Dne 30. junija t. 1. pa so stariši dobili od njega dopisnico, v kateri pravi, da je vjet na Ruskem v Tombolku (Tirmen, Rusija), da je 'še malo zdrav itd. Veselje domačih je veliko. — Peter Maleč-ko, posestnik iz Cvetkovec pri Veliki Nedelji, se je pogrešal od dne 28. avgusta 1914 ter so ga že vsi i-meli za mrtvega. A sedaj se je oglasil dne 22. junija iz Ltomeric na Češkem. Naznanil je, da je prišel iz ruskega vjetništva kot invalid. Rešitev prošenj za vzdrževalnim) vpok.icancev v vojno služoovanje in njih družin. Okrajna ko-nisija za preživljanje za okolico mesta Olomucaje ženi nekega vpoklicanca, ki ima 6 otrok, določila dnevne podpore samo K T60, dočim bi imela dobiti na dan K 5 20. Okrajna komisija je namreč smatrala to podporo za zadostno, češ, da žena s svojimi otroci živi pri svoji materi, ki ima premoženje, vrhutega ima družina sama nekaj tisoč kron premoženja, zato je družina z vpoklicanjem moža le deloma prizadeta. Upravno sodišče je vsled pritožbe te žene izreklo, da je postopanje okrajne komisije nezakonito, in da se ji ima izplačevati K 5 20 dnevno. Upravno sodišče pravi: Višina podpore je po zakonu določena in se ne sme znižati; če mati podpira žeao, ne hodi v poštev, kajti to je le darilo; glede premoženja komisija le nekaj domneva, česar ni dognala. Mož je bil poklican 20. avgusta k vojakom, a še le 1. novembra se je jela prenizka podpora izplačevati, češ, da je žena ia njena I71etna hči imela takrat zaslužek pri žetvi; to je po mnenju upravnega sodišča vseeno, ker zakon o tem ničesar ne govori. Če je družina do vpoklica moža živela bistveno od njega, ji gre na vsak način podpora, četudi more z delom kaj zaslužiti. Ta važna razsodba upravnega sodišča ima številko 3577. Oprostitev poljedelcev do 30. septembra. Vojno ministrstvo je vsled posredovanja poljedelskega ministra odredilo, naj se oproste poljedelci, od katerih oprostitve je odvisen obrat njihovih posestev, dalje namestniki posestnikov, če je očividno, da posestniki ne morejo sami upravljati posestev, dalje voddni uradniki veleposestev, ki so bili od vojaških osrednjih oblasti oproščeni vsaj do 30. jun. t. L 3e oproste še do 30. septembra. Pri komu naj se ta odredba uporabi, to določa okrajna politična oblast. Prošnje se vlagajo na vojno poveljstvo v Gradcu. Za druge, ki niso tu našteti, n. pr. za kolarje in kovače, ta odredba ne velja; za te se mira za njih oprostitev prositi kot dosedaj potom okrajnih političnih oblasti. Gospodarske novic®* Zasega jajc v mariborskem okraju. Cesarsko namestništvo je dne 4. julija sporazumno s c. in kr. vojaško intendanco določilo, da se vse zaloge svežih in konserviranih jajc iz političnega okraja Maribor zajhtevajo (zasežejo) za potrebe vojaštva, vojaških zdravstvenih zavodov in mesta Maribor. zahteve so edino izvzete one zaloge jajc, ki so potrebne v preskrbo domačega prebivalstva. Jajca se smejo odslej prodajati edino nakupovalcem, kS jih bo naznanilo okrajno glavarstvo. Za pošiljanje jajc po železnici je potrebna prevozna poverilnica, ki jo izda o-krajno glavarstvo. Kedaj stopi zasega jajc v veljavo, v uradnih razglasih ni navedeno. S silo nič ne opraviš. Zelo občutno so neka-i teri (X)ses|tniki prizadeti radi sedanjega živjine. Ni | čuda, če marsikateri vzroji, -teo mora n^ pr. oddati | vole, ki bi jih tako nujno rabil pri gospodarstvu. A i kakor naglica nikjer ni dobra, tako še posebej tukaj j ni na mestu. Drži se raje pravila: Dobra beseda do-! bro mesto najde, Ako ti živinoprometni zavod hoče odvzeti recimo edine vprežne vole, pojasni nakupo-valcu, da na posestvu brez vprežnih volov ne moreš shajati, posebno če je hribovit svet; ito bo prej pomagalo, kakor pa če bd skušal s silo preprečiti oddajo svojih volov, Ce nakupovaJec ne odjenja, prosi župana,- da posreduje. In če tudi to ne bi nič pomagalo, pritoži se takoj na okrajno glavarstvo ali pa naravnost brzojavno na deželno komisijo za nakupovanje živine v Gradec. Najvišje cene za žive svinje in šptL Trgovinsko ministrstvo je izciaio uaredbo, s katero se določajo najvišje cene za žive svinje in špeh ter določbe glede prodaje in klanja svinj. Prepovedano je za prodajo na drobno klati debele svinje, ki tehtajo manj kakor 60 kg komad in mesne svinje, ki tehtajo manj kakor 40 kg komad. Izvzeti so sa mo slučaji, če se mora svinja zaklati v sili. Debele svinje se smejo za klanje prodajati samo po klavni teži. Kot klavna teža se smatra živa teža svinje po odbitku 22 en pol kilogramov. Od na ta način preračunjene kupne cene se še smejo odbiti 4 odstotki. Svinj se 12 ur pred prodajo ne sme krmiti in napajati. Za žive svinje v hlevu so določene sledeče cene: Za svinje za špeh. ki tehtajo od 60 do 90 kg ia ki so namenjene za odebeie-nie, 6 kron kilogram žive teže. Za svinje, namenjene za klanje, 6 K 80 v za kilogram žive teže. Za svinje za špeh, ki tehtajo manj kakor 60 kg, za mesne svinje, ki tehtajo manj kakor 40 kg in za plemenske svinje pa niso določene nobene najvišje cene. Za sirovi špeh je določena najvišja cena za meterski stot 780 K, za spuščeno svinjsko mast pa 875 K. Ta ministrska naredba stopi v veljavo s 25. julijem, Sladkor za zboljšanje vina in napravo peli- jota. 'Trgovsko ministrstvo je v soglasju s poljedelskim in ostalimi udeleženimi ministrstvi dne ¿0. maja 1916 državni zakon štev. 158) odredilo, da dobijo vinogradniki za zboljšanje vina ali napravo petijota po-irebne množine obdačenega sladkorja. Sladkor se mora naročiti pri dunajski sladkorni centrali, prošnjo mora potrditi državni kletarski nadzornik. Slo-venskoštajerski vinogradniki, ki hočejo jeseni svoja vina zboljšati, naj vložijo prošnje na državnega kle-tarskega nadzornika g. Riharda Petrovan v Mariboru (okrajno glavarstvo). še, se bodo plačevali veliko manjši zneski. V Mariboru se morajo oddati ti predmeti tvrdki Kuhar in Lotz. Oddaja vojaških konj za poljska dela zopet podaljšana. Vojno ministrstvo je določilo, da j« dovoljena oddaja vojaških konj do konca letošnje žet-re Izvzeti so samo kavalerijski in težki vojaški konji, katerih se ne bo oddajalo za poljska dela. Hmelj. Tudi v pretekli dobi je bilo popraše-vanje po tujem hmelju na hmeljskem trgu v Žatcu zelo živahna, toda lastniki hmeljskih zalog držijo svoj hmelj. Za tuj hmelj so ponujali 50—65 K za 50 kg. Stanje hmeljskih nasadov na Češkem je zelo neenakomerno. Ena tretjina vseh hmeljskih nasadov je zelo dobro razvita, ena tretjina je manj dobro razvita, ker je bila prizadeta vsled hmeljske uši in zadnja tretj na hmeljskih nasadov pa kaže zelo slab razvoj in je še celo pri najugodnejšem vremenu pričakovati le elabe letine. Stanje hmeljskih nasadov v Nemčiji ni povoljno in je mnogo slabše, kakor v pretečenem letu, isto velja o ogr skem in gališkem hmelju. Naši hmeljski nasadi v Savinjski dolini so istotako precej neenakomerni. Ponekod krepko razviti in krasni nasadi po dru god pa v rasti zelo zaostali nasadi zlasti v krajih, kjer se je pojavila v večji množini hmeljska uš. V Savinjski dolini se pričakuje letos srednje dobra hmeljska letina. Proč s plevelom! Cesarska namestnija je izdala na vse župane poziv, naj opozorijo občane, da iztrebijo z njiv vse vrste škodljivega plevela na primer: osata>, predenice, vmele, česnine, penike itd. Občina ima pravico, da na njiviah posestnika, ki ?e bil opominjan, a kljub temu ni odstranil plevela, na posestnikove stroške da odstraniti plevel. Ker primanjkuje na deželi ljudi, bi bilo zeln umestno, da bi nam oblasti iz mest in trgov poslale ljudi, daj nam iztrebijo plevel raz njiv. Nabiranje gob i., gozdnih sadežev. Poljedelsko ministrstvo je naročilo deželnim političnim gospo-skam, naj posreduj* jo pri posestnikih gozdov, zlasti pa pri večjih gozdnih upravah, da dovolijo po svojih gozdih nabiranje gob in gozdnih sadežev če ne drugače, vsaj z izkaznicami, na vsak na**in pa \ ne da bi zahtevali za to kako odškodnino, ker so j tudi te vrste živila velike važnosti za prehrano pre š bivaistva. Gledajo naj pa pri tem na to, da polj-jj sko delo ne bo trpelo škode, kar bi se utegnilo j zgoditi, če bi dobivali dovoljenje za nabiranje gozdnih sadežev ljudje, ki druga leta pomagajo prt kmetskem delu. Seveda ne smejo nabiralci gob napravljati škode po gozcih, zlasti pa ne po gozdnih nasadih, in ne smejo vznemirjati divjačine ; od naročene množine galice edino 4<.% in sicer prvo- i glede tega se morajo ptkoriti vsem odredbam go-Kako bo z gallco? Dosedaj je Štajerska dobila • g^jh organov Cene za mleko na Dunaju in v Pragi Dunajske in praške mlekarne so vnovič zvišale ceno za mleko in sicer za 2 v pri litru. Na Dunaju stajne sedaj liter mleka 48 v, v hišo postavljeno 50 v, v Pragi 52 v, in v bišo postavljeno 54 v. krat 25%, drugokrat pa 22%. Kakor izvemo, bo tekom 14 dni došla še tretja in zadnja pošiljatev galice in sicer približno 10% od naročene množine. Vsega skupaj bo torej letos prišlo na Štajersko 57—60% galice, ki so jo vinogradniki naročili po svojih o-krajnih zastopih. Izostalo je torej bo dobrih 40%. Prijava in vporaba mlatilnic. 'Štajersko ces. namestništvo razglaša, da morajo lastniki mlatilnic nemudoma prijaviti okrajni politični oblasti po županstvu svoje mlatilnice. V dotični prijavi mora biti označeno ime občine, v kateri se nahaja mla(filn5ca; i-me in bivališče lastnika mlatilnice, gonilna moč mla-tilnice (par, bencin itd.) ter končno čas, kako dolgo se bo rabilo mlatilnico v dotični občini. Te sezname bodo izročile politične okrajne oblasti c, kr. štajerski Kmetijski družbi. Ca kaka občina ali gospodars-ka zadruga ali tudi posamezni posestniki* rabi mlatilnico, bo treba samo naznaniti c. kr. Staj, Kmetijski družbi v Gradec in ta bo naznanila, dotični občini, gospodarski zadrugi itd., v katerem času si bo mogla izposoditi kako mlatilnico, ki se nahaja v bližini. Tudi poziva štajersko cesarsko namestništvo lastnike mlatilnic, da naj istočasno naznanijo kolikor mogoče nizke pristojbine za izposojene rnlatilnice kajti v nasprotnem slučaju bi se brezplačno izposo-jevale Se enkrat oddaja kovlnastega orodja! Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Do dne 17. julija morajo biti oddani sledeči kovinasti predmeti, o-ziroma posoda iz kovin: Vsakovrstna kuhinjska posoda iz bakra, svetilniki itd. Nožev, vilic in žlic ni treba oddati. Nadalje se morajo oddati možnarji, gladi In iki in skledice iz bakra in medenine, uteži iz medenine, če teža posameznega komada znaša več kakor pol kilograma., palice iz medenine pri pečeh in kotlih, ročaji in držaji iz bakra in medenine itd. Dalje predmeti iz kositrni: vrči, skledice, zajemalke, pokrivače, banje za kopanje in vsakovrstna druga posoda, kakor umivalni kotli, posoda za vodo iz bakra in kositra. Ti predmeti se torej naj oddajo prostovoljno do označenega roka, kajti za posodo in za predmete iz bakra, kositra, medenine in nikla, katere se bo našlo ]>ozneje pri preiskanju od hiše do lii- Razne novice* Tatje, ki kradejo živino. Pred tremi tedni so neki potepuhi čisto v bližini domačinov na paši v Strugarjih pri Slovenskem Plajbergu na Koroškem zagrabili lepo enoletno junico, jo na mestu zaklali, odnesli sprednje in zadnje noge in drobninoT tor^j najboljše meso, ostalo pa pustili, kar se je našlo že kar drugo jutro. Domačini so videli, kako živina leti proti domu, ai niso šli gledat, zakaj da leti, ker si kaj takega niti misliti niso mogli. Vse poizvedovanje za tatovi je bilo do danes brezvspešno. Malo popre:, je nekemu drugemu kmetu izginila ovca. Tretji kmet išče že tri dni pogrešanega junca, a ga tudi ne najde. Gotovo se klati po Žingarci in Sinjskem vrhu nekaj potepuhov, ki jim delo mrzi, dobra pečenka pa diši. Dai Bog, da jih dobi pravica v svoje roke, da bodo kmetje bolj brez skrbi pasli, posebno Še, ker ni dobiti pastirjev. Dva vojna vjetnika — moža ene in iste žene! Neki saperski podčastnik s Češkega/, ki je vjet na o-toku Asinara na Laškem, poroča o čudnem slučaju med tamošnjimi avstro-ogrskimi vojnimi vjetniki. Tu sta namreč dva, ki sta moža ene in iste žene.. Stvar je taka: Prvi mož je odšel v vojno takoj iz počeika (leta 1914), bil na srbskem bojišču težko ranjen in nato vjet. V vjetništvu je ozdravil. Njegova žena je pa dobila uradno naznanilo o njegovi smrti, nakar se je v drugo poročila. Pa kmailu je bil tudi drugi mož poklican v vojno službo in bil istotako od Srbov vjet. Ko so bili Srbi končnoveljavno premagani, sla bila oba moža z drugimi vjetniki vred prepeljana na otok Asinaro. Tu je dobil drugi mož nekega dne od svoje žene zavoj jestvin in pa skupno fotografijo cele družine. Slika je romala med vjetniki iz roke v roko in taiko jo .je dobil tudi prvi mož. Seveda je takoj spoznal svojo družino. Sporekla sta se z možem štev. 2, nato se pa pobotala in prijateljsiko pojedla darove, ki jih je poslala skupna soproga. Sin vjel očeta. Ob priliki našega prodiranja proti Arsieru se je zgodil ta-le zanimiv slučaj: 231et-ni južnatirolski Italijan Alojzij Gentili je severno od Arsiera v nekem gozdiču s svojo patruljo vjel 12 al-pincev, med katerimi je Wil tudi njegov oče. Stari Gentili je ob izbruhu vojske zbežal v. Italijo, dočim je sin bil navdušen Avstrijec in je prostovoljno vstopil v avstrijsko armado. Snidenje med očetom in sinom je bilo ganljivo in žaltostno ob enem. Oče in sin sta se objela in poljuUila, a na to zopet ločila. Sin je kot četovodfa zapovedal patrulji, da odžene vjetni-ke nazaj za fronto. Ozrl se je za vjetim očetom, sam pa sg je boril dalje. V vojski ne pozna oče sina, sin pa očeta ne! Maribor. Gospa dr. Gustinova, lastnica kino-gledališča v gostilni „Stadt Wien" nam naznanja, da otroci nimajo vstopa k predstavam v njenem gledališču. To je pri njenem podjletju že od ¡nekdaj v veljavi, in se na to pri vhodu tudi strogo ozira. Otroci smejo k predstavam edino tedaj, kadar se vršijo predstave, prirejene nalašč za otroke. Sv. Hj v Slov. gor. Prireditev našega Bralnega društva v nedeljo, dne 91. julija, je prav izvrstno vspela. Mlajdeničirigralci, deklajmiatorji in pevci so pripomogli do lepega vspeha. Vojni pohabljenci bodo dobili zopet znatno podporo. Prireditve so se udeležili tudi naši sosedje iz Jarenine in Svečine. Sv. Anton v Slov. gor. Nova sv. maša č. g. Franca Satler se bo vršila v nedeljo, dne 23. julija, in ne dne 16. julija, kakor je bilo poprej naznanjeno. Sv. Bolfenk v Slov, gor. Baterija, štev. 3 avstrijskega težkega artilerijskega polka je naznanila: Poročnik Janko Firbas (tukajšnji rojak) je prišel 4. junija, ne da bi bil ranjen, v rusko vjetništvo. — Franc Vršič, o katerem smo poročali, da je padel na italijanskem bojišču, ni oče, ampaik sin Franca Vršič: pa tudi oče se bojuje v bojnih vrstah. Sv. Marko niže Ptuja. Dne 27. mainika je prišla žena gostilničarja Marko Herga iz Bukovec v cerkev k vpeljavanju s svojim zdravim otrokom in takoj potem je umrl v cerkvi otrok v naročju svoje matere. Nesla si ga je vsa žalostna domov. — Dne 7. junija je utonil po nesreči v mlaki na dvorišču otrok želarja v Novi ves i Tomaža Kukovec, 1% leta stara Nežika. Oče je pri vojakih. Starši, pazite na male otroke! Sv. Marko niže Ptuja. V pondeljek, dne 26. junij;?, je začelo goreti v naši vasi in sicer v bližini cerkve. Ogenj je izbruhnil pri Francu Bezjak, p. d. Rihter, in uničil raz ven njegove hiše in gospodarskega poslopja tudi še hišo in gospodarsko poslopje njegovih dveh sosedov Petra Roškar in Marije Bra-tuša. Razven tega so zgorele 4 svinje 2 Rihtarjevi kravi; k sreči so zadnji dve še moglo zaMati in meso razprodati. Ljudje so delali neumorno, da so požar omejili. Prišli so najprej na pomoč Novovaščani s svojo brizgalno in kmalu na to Bukovčanl. Bog poplačaj vsem njihov trud. Ko je bil ogenj že omejen in skoro pogašen,, so prišli še vojaki iz Ptuja. Zažgali so seveda zopet otroci. Ljudje, pazite na otroke in skrivajte vžigalice, da se zabranijo take velike nesreče! Laporje. V petek^ dne 7. julija, se je vršil pogreb očeta našega č. g. župnika, Andreja Medved. Pogreb je ob asistenci 12 duhovnikov vodil slovenje-bistriški dekan č. g. BohaÜ Udeležba je bila izredno obilna. Blagi starček, počivaj v miru! Cadram. V Ogovški občini je na Petrovo zvečer, ko je razsajala huda nevihta, nenadoma zadela smrt pridnega kmeta p. d. Parkla. Molil je z domačimi pri mizi. Ko je močno zagrmelo, se je vstrašii, vdarij z glavo ob ogel mize in je bil pri priči mrtev. Fog mu bodi milostljiv! Prihova. Nemila smrt nam je pokDsila v cvetočem življenju mlado deklico Anico Brumec, ki je eno leto trj ieia hudo bolezen in je letos dne 26. maja mirno zaspali a. Stara je bila komaj 23 let. Bila je zve-sra družabnica Mariuna. N. p. v m.! Zusein. Pri usmiljenih bratih v Gradcu je dne 18. junija umrl Mihael Lipovšek, kmečki sin iz Žus-ma, v 27,. letn. Bil je vzoren krščanski mladenič. N. v m. p.! — Trije bratje so v vojski. Sv. Kma. Pokopan je bil dne 23. junija Miat. Verk, oštir, p., d. Koštomaj, v Pristatvi, občina Sv. Ema. Bil je večkrat previden s sv. zakramenti. Naj počiva v miru! Sv. Stefan pri Šmarju. Računski podčastnik Ivan Martin je bil vsled hrabrosti na italijanskem bojišču odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. — Pešec Anton Drobinc je bil odlikovan s srebrno hrahrostno svetinjo I. razreda. Oba vrla, junaka sta. tukajšnja naša rojaka. Celje. Dne 18. julija t. 1, se bo vršil pod' nadzorstvom mil. g. opata Fr. Ogradi na tukajšnji org-lar.ski šoli zrelostni izpit. Med 12 gojenci odhajalo 4: Balog in Rodek iz zagrebške, Rančigaj in Florjane iz lavantske škofije. Novi gojenci se sprejemajo do 15r sentembra t. I. Ljnbno. Albin Kopučar, desetnik pri domo'ur. pešpolku štev. 26, 6. stotnira, je bil dne 21. junija t. 1. odlikovan s srebrno hrahrostno svetinjo za mno-iO-brojne zasluge, ki si jih je pridobil povodom naše o-fenzive na južnem bojišču proti izdajalskemu Lahu Vslno za naročnike! Cenjene naročnike, ¿i jim je narsčnina že potekla, vljudno prosimo, da si list takoj zopet plačajo z&naprej, ker drugače se jim bo list brezpogojno ustavil. Pri sedanji grozni draginji pošiljamo list le tistim, ki si ga plačajo naprej. Naročn na se naj pošlje na naslov: Upravništvo Slov. Gospodarja v Mariboru. List stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Pri pošiljanju naročnine naj vsak na položnico ali nakaznico zapiše, jeli nov ali star naročnik, in zraven pristavi tisto številko, ki jo najde na ovitku. Položnice in nakaznice je treba natanko in čitljivo izpolniti. Kdor pošlje denar po nakaznici, naj piše samo na ozki odrezek do črte. nikakor pa čez črto. Kar je pisanega čez črto, se na pošti od reže, in mi ne moremo poslati lista, če ne vemo za ime. Mi imamo celo vrsto položnic in nakaznic, pa ne vemo, kdo je poslal denar! Kdor položnico ali nakaznico slabo izpolni, je sam kriv, «.ko lista ne dobi. Če nastane pri pošiljanju lista kaka pomota, naj se nam takoj naznani, da se pomota odpravi. Reklamacije so poétnine proste. Î Zadnja poročila, došla ¥ četrtek, 13. julija. Majiiovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 12. julija. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Položaj je bil tudi včeraj nespremenjen. Na višini H o r d i e, južno-vzhodho od kraja M i k u 1 i -čin, so naše čete sedem ruskih sunkov odbile. Tudi ob spodnjem toku S t o h o d a so se vnovič izjalovili opetovani ruski napadi. Ob reki Sto-hod se vojskujoče zavezniške čete so vjele v zadnjih dveh dneh 2000 mož in vplenile 12 strojnih pušk. Pri Gornjem Tynu je naš zrakoplov sestrelil ruski zrakoplov. Italijansko foojifiče. Južno-vzhodno od Suganske doline' so naše čete včeraj predpoldne močni italijanski nàtpad na goro Monte Rasto odbile. Sovražna inlanteri-ja, ki je v kratki razdalji ostala ležati na zemlji, je bila vslied našega artilerijskega ognja prisiljena, da se je morala v večernih urah dalje umakniti, pri čemur je izgubila č e z 1 0 0 0 m o ž. Na vseh ostalih frontah bojno delovanje v navadnih mejah. Naš zrakoplovec je metal bombe na vojno orožarno v S p fe c i j i in se je vrnil nepoškodovan. Balkansko bojišče. Ob spodnjem toku reke Bojuze artilerijski boj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. 'lofer, podmaršal. Dogodki na morju. Dne 11. julija zjutraj so kratko časa obstreljevali trije italijanski rušilci iz zelo velike razdalje mesto Poreč. Poškodovani ste bili dve zasebni hiši in stolp poslopja deželnega zbora; sicer nobene škode, tudi ni bil nihče ranjen. Naše obrambne baterije so sovražne rušilce zadele, nakar so se takoj umaknili. Popoldne so naša pomorska letala metala bombe na mesto R a v e n o in na baterije v mestu C o r-s i n i in so se kljub zelo hudemu ognju vrnila nepoškodovana. Mornariško poveljstvo. Ifajnovejše nemško uradno poročilo, Berolin, 12. julija. Francosko bojišč''. Boji na obeh straneh ceste Bapaume—Albert— Contal-Madson 'n v gozdu pri kraju Mametz in gozdu Trônes se s srdito ljutostjo nadaljujejo. Južno od Somme so Francozi na fronti Belloy—Soyecourt doživeli občuten poraz. Napad se je v našem ognju ponesrečil. Na več mestih v Sampanji, pri Reimsu in Fllreylu so bfili francoski napadi odbiti. V ozemlju Moze so se na levi stra.ni odigravali manjši boji. Na desni strani smo naše postojajnke potisnili bližje u-trdbam Souville in Laufec in smo vjeli 39 častnikov in 2106 mož. Močnejši napadi Francozov so bili gladko odbii.ti. Rusko bojišče. Na fronti ob Stohddu je položaj splošno neiz-premenjen. Ruske oddelke, ki so se pri kraju Janov-ka skušali utrditi na levem bregu, smo napadli. Ne eden mož od tega oddelka ni dospel na južni breg. 'Tukai in ob železnici Krtvel-Kovno smo včeraj vjeli še čez 800 mož. Plen ta. dva dni ob Stohodu znaša več;e število častnikov. 1032 mož in 12 strojnih pušk. Velike italijanske izgube. Italijani so do 2. julija izgubili 6 generator, 77 polkovnikov in podpolkovnikov, 125 majorjev, 660 kapitanov, 586 nadporočnikov in 2121 poročnikov. Ve ikai ske množine žita zerorel». V mestu Baltimore v Ameriki so zgorele velike množine žita, ki je bilo last četvdrosporazuma. Ve* oseb ;e prišlo ob življenje. Ustnica Svetinja: Radi življenskrga zavarovanj* vpoklicanih se je treba oglasiti pri davkariji ali blisuj in zastopniku zavarovalne dt ažlie. Za ptuj.ki okraj je tak urad v miuorit^k^m araostauu v Ptuju. — Pri! ova: V ra ajfe pri vodstvu nlek:rarne :ia Kili — Braslovce: O pad.< ni Pi jniku srn > dvakra: pomčali. Km. Stoki au: Prosimo, e piSite večkrat kaj! — Raji enbur.jf: ->ino že od druge strani dobili. Hvala! — > e kaj poročil smo odložili za prihodnjo Številko. Ivau F.: Pesmi kakor smo že večkrat omenili, radi pomanjkanja prostora ue moremo objaviti. „Velika umetnost" je naslov drobni knjižici, ki ;e izšla v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Knjižica ima namen poučiti posebno vojake, kako se v sluča-u na,gle smrti obudi popolni kes. Cena za 1 komad 8 v, 15 komadov s poštnino vred 1 K, 100 komadov 5 K. Manj kakor 15 komadov se ne pošilja. Denar je treba poslati naprej. Več v inseratu! J 12 poloTiijakoi tabornega Ijutomeriana « leta 1915 ima na prodaj Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru 459 OBČINSKIM URADOM se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prošnje ia Potrdila za klanje telet in nlade živine. Povodom "smrti našega ljubega in nepozabnega očeta gospoda Andreia Medved se v svojem in v imenu cele rodbine iskreno zahvaljujem vst m, ki so nam v teh dnevih bridkosti biii v tolažbo ter blagega rajnega spremljali k večnemu počitku; posebna hvaia bodi izrečena še pceč g dekana Francu Bohak, veleč gg župnikom iz Sp. Polskave, Cirkovc, Poljčan in Studenic, veleč. gg. ravnatelju dr. Jerovšeku in stolnemu kaplanu Antonu Tkavc iz Maribora in kaplanu Martinu Go-rogranc kakor tudi vsem rojakom iz Cirkovc ter dobnm Laporčartom, ki so vsi rajnemu očetu izkazovali ljubezen v življenju kakor v smrti! V Laporju, dne 7. julija 1916. 457 Martin Medved, župnik. ■ ■ V- • v.:- ■■ .V ® Med dolgotrajno boleznijo in ob smrti preljubijene matere gospe Juljane Rotner doSlo nam je od vseh strani toliko izrazov prisrčnega sočutja, da je nemogoče, zahvaliti se vsakomur posebej. Bodi torej tem potom izrečena vsem primerna zahvala. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki so blago pokojnico obiskali in tolažili v bolezni, vsem, ki so jo spremljali k zadnjemu počitku. Osobita hvala trem ljubim gospodom tovarišem iz Maribora: mil. g. kanoniku Moravca za pokop in premile tolažilne besede ob grobo, gg. prof. dr. Medvedu in Vre-žetu za spremstvo, domačemu g. župniku za modre pogrebne odredbe, g. svetniku Attene-derju za sv. mašo ob s.ovesu v Škalah, g. župniku Cizeju za vodstvo sprevoda iz Skal v Velenje, šolskim vodstvom v škalah in Cirkovcah za vdeležbo šol. mladine i. t. d. Božjega Vzve-ličarja najmilejše Srce bodi vsem prebogato plačilo! Nepozabno zlato mamo pa priporočamo v pobožno molitev. 458 Žalujoči sorodniki. „Živinoreja in vojna." „Gospodarska Zveza" v Ljubljani je izdala knjižico pod gornjim naslovom. Spisal jo je Frančišek Pengov. Tvarina knjižice bo umnemu živinorejcu prav posebno ugajala in je kakor nalašč prikrojena za sedanje izvanredne razme-< re. Knjiga razpravlja o: močnih krmilih ob času vojske, o redilni vrednosti posameznih krmil, o senu, o detelji, slami, o krmilih, ki posebno pospešujejo rast klavne živine in tolšče, krmila, ki pospešujejo proizvajanje večje množine mleka, rast mlade živine itd., vrednost zelene in suhe krme za pitano, plemeno in vprežno živino, krave itd. Knjižica obravnava tudi predmet: rejo svinj. Delce, ki je pisano dokaj poljudno, toplo priporočamo. Knjižica se naroča pri „Gospodarski Zvezi" v Ljubljani. Cena ni navedena. _ Loterijske številke. Gradec, dne 5. julija 1916: 8 41 6 89 61 Line, dne 8. julija 1916: 29 50 87 83 69 Pekovski učenec se takoj sprejme: Maribor, Tegetthoffstr. št. 81. 423 (gradič) na najlepšem prostoru trga blizu kolodvora, pripravna za vsako obrt ve iko ujivo in travn kom, z gospodarskim poslopjem in z 2 velikima vrtoma se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v ' Sevnici ob Savi. 438 Mariborska okolica! Kupim takoj manjše vinogradno posestvo v bližini Maribora, najraje t Kamnici ali Bresternici. Zeli se solčna, mirna lega in pripravna hiša za poletno stanovanje. Kupnina se takoj izplača. Naslov kupca pove upravništvo „Slov. Gosp." pod „Lep vinograd št. 375.« Zastopniki, ki bi vojake zavarovali, le sprejmejo. Dobra plača in ugodni pogoji. Vpraša ali zglasi se pri Okrajnem uradu vdovskega in si-rotinskega zaklada v Ptuju, mino-ritski samostan. ISčem v najem ali za nakup posestva z gostilno in ekonomijo. Naanani naj se Anton u Pristov-nik, VViesengasse 8. Studenci pri Mariboru. 445 Pridno pošteno delavno 13-lfi let. sirotico želi za svojo vzeti posest-nica brez otrok (do 1. avgusta). Naslov „Delavne roke" pošta Hoče pri Mariboru. 448 {¿«»slilna se proda. Muhlgasse štev. 15 Maribor. 449 Kovači in kolarski pomočniki kakor tudi učenci se proti dobremu plačilu za stalno sprejmejo. Lahko tudi hrano in stanovanje dobijo doma v hišo. Kolarnica Rath, Gradec, Calvariengtirtel. št, 1. 11 K Gosp"din'a, starejša, pametna oseba, ki zna popolnoma dobro in ¿edno kuhati, razume vrtna dela, vkuhavanje sadja, zna perilo prati in likati ter opravljati vsa hišna dela, je zelo snažna in je že ▼ boljših hišah služila ter ima dobra spričevala, se sprejme dne 16. julija. Voditi mora "gospodinjstvo za tri osebe. Plača 24 K in dobra oskrba. Oglasi se naj na poštnem nradu Podčetrtek. 422 Obnovite si svojo kožo na obrazu z mojim sredstvom za novo kožo. Cena K 4 30. Jamčim za vspeh. Novo kožo dobi vsakdo popolnoma nevede za njegovo okolico po mojem izbornem originalnem sredstvu. Brez bolečin minejo poletni lišaji, rudečica v ebrazu in na nosu, bradavice, izrastki, gobe i. t. d. V 14 dneh zrasto izredao nežaa mlada in lepa koža. Pojasnila zastonj, ako se vpošlje znamka za odgovor. Pristno samo po Ko sme t. zavodu „Sanas", Dunaj, VII Lerchenfelderstr. 125/34, 3B H. Naznanilo« Na prodaj imam lepo in obširno posestvo v Grabonoših, blizu Ivanjc. Posestvo meri 25 oralov in obstoji iz njiv, travnikov in polnih gozdov. Poslopja so v dobrem stanu, hram je zidan in z opeko krit. Polja so vsa obsejana. Cena je zmerna in se bo določila po ustmenem dogovoru. Celo posestvo leži v ravnini, domačija tik ob veliki cesti. Kupci se vabijo, da se zglasijo pri Francu Fišer, posestniku pri Sv. Beaediktu v Slovenskih goricah. 453 Lepo močno gosporfsko kolo z zelo dobrim gumijevim obročem in Sin-gerjev šivalni stroj, čisto nov, se radi odpotovanja proda. Maribor, Gothestrasse 2, III. nadstropje, vrata št. 15. 454 Vojaške ura Mpulnice niklaste ali iz jekla K 10-—, 14'— in 18 K, z radium svit-lobno ploščo K 14'— 18'— 22., z Ia kolesjem K 24 — 30"—, z radium svitlobno ploščo K 28' 32'—, 36'—, z precizijskim kolesjem K 50'—, srebrna ura z nategljivo zapestnico K 26'—, 30'—, zlata nra z nategljivo zapestnico K 90'—, 100"--.3 letno jamstvo. Zamenjava dovoljena, ali pa denar naz^j. Pošilja se proti povzetju; Da bojišče proti prejšnjemu nakazilu denarja poleg 30 v za poštnino. Prva tovarna ur Ivan Konrad. c. i. k. dvorni dobavitelj v Briim 88® na Češkem. 2 D Hišnik (hlapec) za domača opravila se takoj sprejme pri dobri plači in hrani. Franjo Duhek, sve-čar Maribor, Viktringhofova ulica. Čevljarski pomočniki se sprejmejo. Prav dobra plača. Jarčičev naslednik Jos. Fritz, Glavni trg št. 18. Maribor. 429 Krojaški pomočnik se sprejme takoj v stalno delo pri g. Ivanu Partlič, krojač, Studenci pri Mariboru Okrajna cesta 3. 442 Proda se pod ugodnimi pogoji hiša z gostilno in mesarijo. Hiša je enonadstropna. V nadstropju so 4 sobe in 2 kuhinji. V pritličju so 3 sobe kuhinja ia mesnica; pod hišo velika klet, pr kuhinji dober studenec. Tik hiše je velik vrt za zelenjavo in velika ledenica, 3 veliki hlevi za domačo in popotno živino. Zraven je 21 m. dolga in 7 m. široka uta z gledališkim odrom. Vsa poslopja so zidana in z opeko krita ter od župne cerkve 2 minati oddaljema. Od h.še 10 minut leži velika parcela z gozdom, njivami in travnikom, ki daje letno 12 vozov sladkega sena. Ako se v hiši ne rabi prvega nadstropja, se lahko da v najem. Cena 30.000 kron. Proda Be tudi mlin na tri tečaji na mečni vodi, kjer se tudi vsako leto izdeljuje mnogo olja. Mlin stoji tik lepe okrajne ceste. Cena 10.000 kron. — Vpraša se pri Mariji Trstenjak, Sv. Jurij ob očavnici (Štaj). 444 Hiša novozidana 2 nadstropna v mestn, še davka prosta, velik vrt, stanovalci plačajo na leto 2832 kron, se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 30.000 K. Več v uprav-ništvu pod „Hiša 30.000 Maribor". 190 V kat rem kraju bo letos dobra sadna letina. Naj se mi piše: Jos. Sver, Dunaj, VII. okraj, Linden-gasse št. 33. 424 Novozidana hiša davka prosta, na Tezni, s 5 sobami 4 kuhinje, perilna kuhinja, studenec, lepa njiva. Cena 13.000 kron. — Hiša brez njive, velik vrt, drugo vse. kakor pri prvi. Cena s 000 K. Tezno 42 pri gosp. Rannar. 173 ~ Vila novozidana z 8 sobami, 4 predsobe, 4 huhinje z vodo. Veliki vrt v Mariboru. Lahki pogoji. Cena 28 tisoč kron. Več pove upravništvo pod „Vila 172". Sprejme se pridna poštena, močna dekla, sposobna za vsako delo pri Tereziji Bothe, Račje. 388 Dveraulstropna hiša z velikimi stanovanji v mestu, davka prosta nese na leto 3216 K, se proda. Lahki plaiilni pogoji. Cena 40.000 K. Več ped „Hiia 192". Hiša na voglu novozidana 2 nadstropna, s prodajalnico, t mestn, še davki prosta za stanarino se dobi na leto 4200 K. Lahki pogoji. Cena 62.000 K. NaBlov v upravništvu pod „Davka prosto št. 191. Maribor". SICLEi E 444/16-13 kvršilna zadeva: Posojdnica v Mariboru, r. z. z o. p. - Spar- und VorschuBverein in Marburg, r. G. m. b. H po dr. Radoslav Pipuš, odvetniku v Mariboru zoper Joželo Štern, posestnico v Razvanju 34, radi: 700 K- s prip. Ker je postal sklep c. kr. okrožnega kot re-kurznega sodišča v Mariboru z dne 13. junija 1916 R I 60/16 2 (E 444/16-12) pravomoien, se draž-beni oklic E 444/16-8 naslednje spremeni: Naj-maniši ponudek zavezani stranki lastne polovice zemljišča zemljiška knjiga Razvanje vL št. 244 znaša 652 K 35 v, in najmanjši ponudek zavezani stranki lastnih polovic zemljišč zemljiška knjiga Razvanje vi. št. 167, 244 in 249 znaša skupaj 2171 K 69 v. C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV. dne 1. julija 1916. 455 VELIKA UMETNOST v slučaju nagle smrti obuditi popolni kes. Vsem, ki v Boga verujejo, v duhovno pomoč. 16 malih stranij. Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Ta drobna knjižica prihaja pač o pravem času! Če kdaj, je potrebno v sedajnih dneh velikega umiranja, da je vsakdo temeljito podučen o slačajih nagle smrti! Najprva in najpotrebnejša molitev za umirajoče je popolni kes. Na sodnji dan še le bomo izvedeli, koliko duš se je rešilo z obujenjem popolnega kesa še v zadnjem trenotku. Učenjak Francelin, seje izrazil nekoč: „Ko bi mogel prepotovati kot pridigar dežele, o ničemur bi ne pridigoval tolikokrat, kakor o popolnem kesu." Glejte nauk o popolnem kesu Vam podaje ta knjižica. Dragi čitatelji! Sezite pridno po tej knjižici. Naročite si jo za sebe, pa pošljite jo tudi svojim možem in sinovom na bojišče. Cene: 1 komad 8h, 15 komadov s poštnino vred 1K, 100 . j komadov s poštnino vred 5 K. Manj kakor 15 komadov se po pošti ne pošilja. Denar je treba poslati naprej. Kapljice za svinje. Cena 1 steklenice je l K. O dobrem učinkovanju teh kapljic i mani mnogo priznalnih in pohvalnih piseoi. F- P/Illi, mestia lekaria „pri c. kr. orlu" Maribor, Glavni trg št. 15. Ivan ftavnikai* Na trgovina špecerijskega, kolonijalne ga blaga barv in ¿aloga mineralnih voda Celte*Graška testa 21 kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno s trd in vosek. Na Mm! Kilne pase tudi za najhujše kile, trebušne obveze, suspenzorje, podlage za ploske noge. brgle, umetne ude, kakor roke in noge i. t d. ter pokončne držaje in druge različne stroje proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu izdeiuje izvrstno in dobro staro-znana t vrdka Franc Podgoršek, bandažist, Maribor, Burggasse 7. 340 Radioaktiyüoät 44 7 yolt. U + 37 4 C. Osobito zdravilne za ženske bolezni, rheuma, uloga, ischias. Kraj: Sutinske toplice, zagorska železnica, pošta Mače. Hrvatako. Kopalna doba od 1. maja do 1. listopada. Več pore kopališko ravnateljstvo. 7 M taborno ae Je obneslo za vojake t vojski In sploh za vsakega kot najboljše bol obiažujoče mazanje pri prehlajenju, revmatizmu, protinn, prsni, vratni in bolesti t hrbtu Dr. Rihter-ja capsici compos. Nadomestno za S^dro- Pain - Expel Žei*. Steklenica kron. —80, 1'40, 2'—. Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem leva", Praga, I., Elizabetna cesta 6. Dnevno razpošiljanje. m-M w. / zi u * v Sidro - Liniment. ora nještaj. ljudska po reg. zad. z i*i>otrt. zav. r1-"............ ti Ht ^tllltlf Vrl Aj-vo se prejemu jo od vsakega in se obrestujejo, navadne po 4'/«%» proti triin sočni odpovedi po 4 V,0/». Obresti bo pripisujejo h kapitala *• v »Mi i (aaaari in L julija vsakega leta Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi ie njib obrestovan je kaj prekinilo. Za -'i.< t po jk>š i t.', poštni hraniline ,-oložnice (9 .07£. i \ -azp'!a^o lientDi davek p i v' s po*-.jili;'ca sama. PACnill Ti v r* «5 5,i ilanom n if«i. k. .*nHtbo proti papilam» nn-itl po 5V«c/<>, na vknjižbo »plo>- po '■» "Sajtft» J 0.4jajl 5«; / .n n oseba.: 'r>lit jo 67t- KsddJ» na z&*t«vo vrednostnih papirje» Dtlgov* ^ «-«¿fc ««uraifc /.svodih prevzame posojilnica v svojo last proti pfvrnitri «troiko* ar*dar ne prevpga* '1 kres Ntoj» sa vknjižbo dela posojilnica e.pVn«. -Mat» ,.!ate le kolke. 1 T«n/}«io «ti»A So vsako j-edo in četrtek id do 12. ure dopoldne ia /tak scj-V >i "i d A ;yv %iM>idB» praaaize. V uradnih irah se sprejema SjreiUII«£ M iu ¡gpiainie denax ^OlJI^TliljI SG dfiiži lO Proiuje prejemajo vsak delavnik od 8 do IS uro iopoldne in o(i >' do 'i ure popoldne ~ ^ W cPosojilnica ima tudi na razpolago dowr5c hranilne nabiralnike, -ma a' -.-„z'jtxxBzxí-^ ■¿acjtsvaajKs taa Stolna tilica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.) ■ŽmmI Manufakturno trgovino J. FAUL ANI) v Ptuju se najbolj priporoča. i««es*y. b k. z. na dva (2) mesca strogega zapora, poostrenega z enim O trdim ležiščem vsakih 14 dni. Sodba glede Ane Verbovšek so iüi •• gmilu § 14 cit. ces. ukaza razglasiti pri občinskem uradu uittme Celjska okolica in v časniku „Slovenski Gospodar." Celje, dne 6. junija 1816. Predsednik: Zapisnikar: Wenedikter 1. r. Dr. Lozar 1. r. 452 »Solzna Avstrija/ Kdor mi pošlje v kuvertu za 1 krono in 20 vinarjev novih neporabljenih poštnih znairk in svoj natančen naslov, pošljem mu takoj knjigo pod m slo vom: »Solzna Avstrija« v spomin prelivanja fcrvi in svetovne vojske. Knjiga obsega 25 krasnih bojnih pesmi; s cesarjevo in mojo sliko. M slim, da ne bo izostalo mnogo slovenskih hiš, katere bi si ne preskrbele tega krasnega spomina. Opomnim pa vse naročnike, da se na brezplačna naročila ne morem ozirali. Naročuje se pri izdajatelju Mat. Belec pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. pri Ptuju, Štajersko. 451 lice se občinski tajnik, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen Prošnje se naj vložijo do 1. avgusta 1916 na žu pjinstvo Loka pri Zidanem mostu. Plača po dogovoru. i Vojnozavarovanje^ C. kr. avstrijski vdov. in sirotinski zaklad je ustanovil v aprilu leta 1915 vojno zavarovanje v v varstvo vojakov, ki so na bojnem polju. Namen tega vojnega zavarovanja je: za ostalim vsacega v boju padlega ali umrlega zavarovanca znatno glavnico zagotoviti. Uspeh tega vojnega zavarovanja je bil prvo leto njegovega obstanka naravnost krasen; 200.000 strank se je zavarovalo za sveto 197 milijonov kron. Veliko večjo množino naših vrlih vojakov pa pohabi ta vojska ter jim zniža ali celo uniči njih delazmožnost. Zgoraj imenovani zaklad je ustanovil meseca maja 1916 v oskrbo teh ne srečnežev v sporazumu s c. kr. priv. zavarovalno družbo življenja „Avstrijski Phönix" vojno zavarovanje za delanezmožne (invalide.) To zavarovanje se lahko sklene skupaj z zavarovanjem za slučaj smrti. Premije so jako majhne, in te se lahko v obrokih plačajo. Ce je črnovojnik zavarovan za 1000 K za slučaj smrti in za 1000 K za slučaj invaliditete je plačati tamo 90 K in to velja eno leto. Ako pa po preteku enega leta ni mir sklenjen, se pa zavarovanje za eno leto po podaljša. Premija je jednaka, kakor prvo leto POZOf! Tisti, pri katerih poteče v tem mescu enoletna doba, morajo priti pravočasno s policami, da se podaljšajo zavarovanja. Za okraj Št. Lenart v Slov. gor, preskrbi vojno zavarovanje c. kr. davčni urad v Št. Lenartu in in sicer ob delavnikih od 1-2. popoldne in ob nedeljah samo od 9-11. predpoldne. Pri tem uradu so se v tem letu sklenila zavarovanja s svoto 230 tisoč kron. 401 Samopomoč v resnem času! C. kr. avstrijski vojaški vdovski in sirotinski zaklad pod najvišnjim pokroviteljstvom Njegovega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva (oddelek: vojno zavarovanje) vam naznanja, da katera žena želi zavarovati svojega moža, sina, ki se nahaja pri vojakih na Ironti, ali v zaledju ali služi kot črnovojnik, se naj oglasi v Rušah pri g. orga-nistu Ivanu Nep. Slačeku, ki daje pojasnila za to zavarovanje vsakemu brezplačno. 4*7 STRD? (izsiresenliz pogač) kupi v vsaki množini medičar Fran jo Duhek, Maribor, Viktringhofova ulica. Plačam bolje kot vsak drugi. 424 Gobe. 'K Gobe. Kupim vsako množino leglO pOSUŠCftifo gob (glodanj) po najvišji dnevni ceni. V prvi vrsti krav&e ali prave globanje, potem poSMlen@ torke,, brezovke, žemljarice, jeleuovke, fcodičariee ali rumene ježovke, medvedove tace, laške lesleke^ navadne rumene (žolte) lesičke, sivke, pečeuice, golobarke, storovke i. t. d. sp'oh vse užitne gobe. Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za ^akup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob" v Konjicah št. 62, Štajersko. — P. S. Pridem na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce m trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst 37» -A HL , Žalujočim srcem naznanja soproga Neža Golob, roj Erker, da je njen preljukljeni in skrbni mož Ji. psestBii v Lapor] o dne 3. julija 1916 padel za očetnjavo, zadet na patrulji od sovražne granate na tirolski meji. Padli juuak počiva daleč od rodne zemlje na Tirolskem ob bojni črti. Zadušnica se bo darovala v četrtek, dre 13. julija ob V» 7. uri zjutraj t farni cerkvi v Laporju Žalujoči ostali: N. Golob, soproga. Matilda, Ludovik, Stefa, Marija, Ivan, Roza, Anica, Lojzika, Fr;nca. AngHa. otroci. Jožef Prešeren, posestnik v Studenicah, stric. rmm Odgovorni urednik: Vekoslav Btupan, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.