50
Gnojnica in gnojenje ž njo.
Gnojnica obstoji iz tekočih živalskih izmečkov ter iz onih trdih, katere tekoči izmečki pri svojem pretakanji seboj potegnejo. Gnojnica izteka se iz hleva naravnost v za-njo prirejene jame, ali pa se še le na gnojišči od gnoja odtaka ter v taki jami zbira. Vsa tekočina, ki se tako v jamah zbira, ima razun rudninskih obstojnih delov scalnice tudi še veliko druzih redilnih snovi v sebi, katere je scalnica izprala in iz-lužila iz trdih živalskih izmečkov. Zarad tega je gnojnica različno temno barvana in to toliko bolj, kolikor več je v njej trdih izmečkov.
Gnojnica je jako dragoceno gnojilo kmetovalčevo, nobena kapljica se je ne sme zgubiti. Žalibog, vsi kmetovalci, zlasti manjši posestniki, tega nočejo spoznati ter pustijo gnojnico teči iz hleva in gnojišča na cesto in druge vaške prostore. To delajo deloma iz nevednosti, dostikrat pa tudi le iz malomarnosti, ter ne pomislijo, da to zelo toliko pomeni, kakor gotovi denar na cesto metati.
Najboljši in najceneje porabiti je gnojnico za polivanje in namakauje gnoja na gnojišči. V izvršitev tega dela poslužujemo se različno napravljenih srkal-nic, brizgalnic ali pa navadnih korcev.
Primeri se pa mnogokrat, zlasti pozimi ali pa sploh ob času, kadar se gnoj malo suši, da se v gnoj-ničnih jamah veliko gnojnice skupaj nabere, katero je treba odstraniti. V prvi vrsti porabimo najboljše to gnojnico za polivanje in namakanje komposta (mesarica). Dostokrat ostane pa vendar še veliko gnojnice na razpolaganje, da jo moramo porabiti kar naravnost za gn >jenje. Z nerazredčeno gnojnico suaeino gnojiti le prazne njive. Tako gnojenje z nerazredčeno gnojnico izplača se tudi na oddaljenejih njivah, ker izpeljavanje ne stane preveč. Kedar izpeljujemo gnojnico, je dobro pomešati, da ne ostane na dnu jame goščava.
Najboljši čas za gnojenje z gnojnico je zima in zgodnja pomlad, če pade gnojnica na sneženo odejo. Tajoči sneg hitro potegne seboj v zemljo rodilne snovi gnojnice. Na močno visečih njivah se ve da ni gnojiti z gnojnico.
Za izpeljavanje poslužujejo se različno napravljenih sodov ali železnih posod. Vse te posode imajo posebne priprave za razpršitev gnojnice. Za polnenje sodov služijo pa srkalnice (pumpa) ali pa tudi le korci.
Z ozirom na gostoto gnojnice treba jo je na hektar 200 — 300 hektolitrov, ako hočemo srednjedobro njivo pognojiti. Gnojilni vspeh gnojnice ne pokaže se samo hitro, ampak je tudi dolgotrajen.
Za gnojenje obraščenih njiv, na deteljišča, na se-nožeti itd. sme se rabiti le z vodo razredčena gnojnica, katera je obstana, to je, izkipena. Koder razmere pripuščajo, storiti je to najložje in najceneje kar z vodo, s katero se zemljišče namaka.
Dobra je gnojnica, ki je namešana s človeškim gnojem. Tako gnojnico navadno razkužijo se žvepleno kislino ali bakrenim vitrijolom, pustijo jo prekipeti ter v sodih izvozijo na zemljišča. Tak gnoj pristuje prav izvrstno sočnim listnatim rastlinam, sosebno vrtni ze-lenjadi. Take gnojnice, ki je se ve da precej gosta, porabi se kakih 40 hektolitrov za navadno gnojenje na enem hektaru.