GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma i amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni bank) v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 11 (521) Leto XI. NOVO MESTO, 17. MARCA 1960 UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošmk -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod tz Dilančeve ulice), Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave Št 127 - Nenaročenib rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisne podjetje »Delo* v Ljubljani Spopad z zaostalostjo Doseženi uspehi v kmetijstvu zadnja leta, zlasti pa lani, so sprožili še večji polet v naporih za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Mnogi individualni proizvajalci na lastno pobudo iščejo sodelovanja z zadrugo, zahtevajo njene pomoči in gospodarske opore, ker so se prepričali, da lahko samo s pomočjo zadruge in prek nje z družbo organizirajo moderno kmetijsko proizvodnjo tudi na svojih zemljiščih. Tak polet je osvestil tudi nekatere zadruge, ki niso bile pripravljene na tako razpoloženje, da vlagajo večje napore v svoje hitrejše usposabljanje za organiziranje sodobne kmetijske proizvodnje, ne samo v sodelovanju z individualnimi proizvajalci, temveč tudi z ustanavljanjem lastnih sodobnih kmetijskih obratov. Sredi tega poleta pa živijo tudi še posamezniki, obremenjeni z zaostalostjo, ki se nezavestno ali preračunano postavljajo na pot splošnemu napredku in ga hočejo po vsi sili zaustaviti. Zvezna ljudska skupščina te nedolgo tega sprejela zakon o racionalnem izkoriščanju zemljišč, ki daje kmetijstvu novo spodbudo za njegovo hitrejše napredovanje. Zakon Je izšel v času, ko je naše kmetijstvo v splošnem poletu in v večini kmetijskih področij že obstajajo materialni temelji za njegovo izvajanje. Ne samo, da naše zadruge flaizpolagajo s čedalje večjim Številom kmetijskih strojev, temveč se iz dneva v dan tudi kadrovsko krepijo. Na razpolago imajo čedalje večje količine umetnih gnojil, kvalitetah semen in sredstev za zaščito rastlin. Tudi možnosti za Ujetje družbenih kreditov so Iz leta v leto večje. Skupnost je lani, da bi spodbudila kmetijske proizvajalce k sodobnejšim načinom kmetijske proizvodnje, namenila iz zveznih sredstev 28 milijard din za znižanje cen umetnih gnojil in sredstev za zaščito rastlin ter strojev, medtem ko je Po letošnjih načrtih predvideno za te namene 35,3 milijarde din. V teh zneskih pa seveda niso všteta sredstva, ki jih dajejo federacija, re- V soboto slavje v Mirni peči V počastitev krajevnega praznika bodo priredile organizacije v soboto (popoldne ob 17. url slovesno akademijo v dvorani občinskega doma. Ze v petek bo mlrnopeška mladina okrasila grobove padlih borcev in s kratko žalno komemoracijo počastila njihov spomin. Vodstva organizacij vabijo vse nekdanje borce mlrnopeškega področja ha tovariško srečanje v soboto popoldne. Po programu družabno srečanje; sodelovaii bodo Vbbb-11 Sinki. publike, okraji in občine iz leta v leto več za investicije v kmetijstvu. ZAKON JE NALETEL NA UGODEN ODMEV Zakon o racionalnem izkoriščanju zemljišč je torej razumljiva posledica razvoja kmetijstva, kjer smo dosegli že lepe rezultate. Treba pa je iti še dalje, ker kmetijska proizvodnja še vedno zaostaja za splošnim napredkom. Proizvodnost v kmetijstvu je v primeri z industrijo, čeravno tudi tu še ni zadovoljiva, zelo nizka in zato zavira razvoj drugih področij družbenega življenja. Skupnosti ne more biti vseeno, ali pridela kmet na svojem zemljišču 40 ali pa samo 13 metrskih stotov pšenice. Zanimati jo mora vsaka parcela, vsak pedenj zemlje, kako je obdelan ne glede na to, v čigavi lasti je. Od tega je namreč odvisen hitrejši dvig življenjske ravni ne samo kmetov ,* temveč vsega prebivalstva naše države, kakor je bil — in bo tudi v prihodnje — od naporov industrijskih kolektivov odvisen hitrejši napredek kmetijske proizvodnje. V večini primerov, zlasti tam, kjer so politične organizacije organizirale uspešno pojasnjevanje zaključkov IX. plenuma Zveznega odbora SZDLJ in Kardeljeve razprave o nadaljnjem razvoju kmetijstva, je zakon o racionalnem izkoriščanju zemljišč naletel na ugoden odmev. Nasprotno pa tam, kjer je bilo premalo pojasnjevanja, bodisi zaradi premajhne aktivnosti političnih organizacij na terenu ali pa zaradi kratkovidnosti posameznih kmetov, ni šlo brez posameznih primerov nepremišljenega ali pa celo zavestnega odpora proti izvajanju zakona o racionalnem izkoriščanju. OPEHARIL 61 RAD DRUŽBO, PA GOLJUFA SAM SEBE V brežiški občini so na temelju zakona o racionalnem izkoriščanju zemljišč, ki pooblašča ljudske odbore, da predpisujejo minimalne agrotehnične ukrepe v kmetijstvu, sprejeli odlok o agrotehničnem minimumu v travništvu. Ta ukrep gotovo ni bil nepremišljen, saj je sledil razgibanim in tehtnim razpravam o kmetijstvu na občnih zborih in občinski konferenci SZDL. Za njegovo uresničitev so zagotovljeni materialni pogoji, tako da ni razlogov za nezaupanje. Dejstvo, da je občinski ljudski odbor predpisal minimalne agrotehnične ukrepe samo za travništvo in ne za druge kmetijske kulture, zgovorno dokazuje, da je ljudski odbor razmišljal o pogojih, ker bi bil sicer predpisal agrotehnični minimum za vsako kmetijsko proizvodnjo. Neodgovorni posamezniki poskušajo na račun tega odloka, ki v resnici sploh ne ogroža imovinsko-pravnih odnosov, narediti preplah, da bi odvrnil lastnike travnikov od naprednih prizadevanj za večjo proizvodnjo. Na vsa usta vpijejo, da odlok ogroža privatno lastnino in da skozi zadnja vrata rine kmete v kolektivizacijo. Pri tem si izmišljajo laži in natolcevanja, pri čemer v svoji zakrknjeni zaostalosti ne poznajo meja. Med njimi so žal tudi odborniki zadrug in člani krajevnih odborov, ki se upirajo izvajanju odloka in k temu nagovarjajo tudi druge. Predsednikh KO Velika dolina Janez Kvartuh, ki bi se kot predstavnik organa družbenega upravljanja moral zavzemati za izvajanje odloka, je s svojimi neodgovornimi izjavami motil nedavno predavanje kmetijskega strokovnjaka in ga skušal po vsej sili utišati. Tudi nekateri ostali člani tega krajevnega odbora, ki so dobili nalogo, da po vaseh skličejo sestanke posestnikov in jim izročijo odločbe o minimalnih agrotehničnih ukrepih ter jih' seveda tudi pojasnijo, niso hoteli izpolniti svoje dolžnosti. (Nadaljevanje na 2. strani) Tako mi je dejal kmet na Sinjem vrhu, ko smo imeli na šolskem vrtu praktično preizkušnjo sajenja in obrezovanja sadnega drevja. Te praktične vaje so se udeležili šolski otroci in tudi starejši kmetovalci. Starejši kmetje so s posebnim zanimanjem sledili tem vajam in neki možak je vzkliknil: »Tega pa ne bom nikoli pozabil!« Udeleženci te vaje so rezali breskve, kar še nikoli niso videli niti slišali o tem. Vse kaže, da bodo take in podobne praktične vaje imele precejšnji vpliv na izboljšanje sadjarstva v Beli krajini. — Na sliki: mladi zadružniki v Adlešičih pri obrezovanju visenj. — (Besedilo in fotografija: Jože Škof, Črnomelj) Letos že 106.000 zavarovancev Zdravstvo in zdravstveno-socialno zavarovanje sta odgovorni in pomembni nalogi celotne družbe — Samo lani v okraju 3099 nesreč pri delu! — Pereč problem vedno večjega Števila invalidov dela V torek, 8. marca je bilo v Novem mestu redno zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Na dnevnem redu so bile navidez suhoparne točke: poročilo o delu samoupravnih organov zavoda, sprejem zaključnega računa za leto 1959, predlog proračuna za leto 1960 ter obrazložitev uporabe preventivnega sklada v letu 1959 in predlog razdelitve tega sklada v le^u 1960. Toda člani skupščine so v razpravi živo posegli na številna področja dela zavoda. Zbor kmetijskih strojnikov V nedeljo dopoldne se Je zbralo v Novem mestu 70 kmetijskih strojnikov na' občni zbor okrajnega Društva kmetijskih strojnikov. Temeljito so se pomenili o številnih perečih vprašanjih, sestavili načrt deia za 1960 in predvsem poudarili mesto, ki gre danes kmetijskemu strojniku v naši družbeni stvar-nosM. Zbor je bil dobro pripravljen, razprava članov pa tako tehtna in polna spodbudnih predlogov, da bomo o tem srečanju prihodnji teden obširneje poročaili. © »Zavarovanci so me izvolili.. .« Ta zavest vedno Virv1.} prodira v voijaiie orgarte- ii«/oiia. Samoupravni organi so zaživeli lani, takoj nato ko je skupščina sprejela sklep 0 dostavljanju sejnega materiala članom se mo upravnih organov pred zasedanji in sejami. Skupščina ter razni odbori in komisije so na sejah in zasedanjih razpravljali o vzrokih bolezni, o organizaciji zdravstvene službe, o delu zdravnikov specialistov, o higiensko-tehnični zaščiti pri delu, o problemih zaposlovanja invalidov dela in o delitvi preventivnega sklada. Zavodu so dali številne dobre predloge, zato lahko trdimo, <5a so samoupravni organi zavoda za socialno zavarovanje lani zaživeli in odigrali svojo vlogo- Opaziti je le, da samostojnost članov skupščine na zborih zavarovancev še ni zadostna. 9 Bolj moramo skrbeti za zdravstveno službo Dosedanje zdravstvene ustanove so le stežka zadoščale potrebam približno 28 tisoč zavarovancev, kolikor smo jih imeli dosedaj. Letos se bo povečalo to število z uvedbo kmečkega zdravstvenega zavarovanja za 78 tisoč novih zavarovancev. V industrijska središča kot so Novo mesto, Vi-dem-Krško. Črnomelj in Sevnica bomo še naprej največ investirali za gospodarski razvoj. Zato moramo prav tu skrbeti za vzporedno večanje zmogljivosti zdravstvenih ustanov. To nalogo bodo zmogle občine in gospodarske organi- Tudi v črnomaljski občini: največ o samoprispevku V čromeljski občini so se pričeli zbori volivcev že 27. februarja, zadnji pa so bili 13. marca. Na njih so raspravljali največ o družbenem planu in proračunu za letos, o krajevnem samoprispevku, o izvrševanju plana in podobno. Udeležba Je bila dobra. Najbolj živahne so bile razprave okoli krajevnih samoprispevkov, ki naj bi jih volivci oziroma gospodarstva prispevala v denarju, materialu, vožnjah aH prostovoljnem delu za ureditev polov, pokopališč, gradnje aH vzdrževanja zgradb namenjenih zdravstvu, pro-svetl, gasilcem, šolstvu Itd. Volivci so sprejeli sklep, da mora vsako gospodarstvo za popravilo potov prispevati po 600 do 1000 din, za popravilo mrtvašnic in vzdrže- vani vodi urejenost oz. neurejenost stanovanjskih In drugih »•"ade.nj? O Jem preberite nekaj zanimivih ugotovitev v nada-U«vanJu članka NOVO MESTO RASTE, ki ga ne 4. strani ^»nainjf! Številke nadaljuje domačin Ing. arh. Danilo LapaJne. *"* Na sliki: stanovanjske hlSe na nekdanjem nogometnem sta-•onu v K/indlJI. Trdi v večstannvanjsklh hišah so stanovanja lahko udobna in prijetna Breskvarjeva — državna prvakinja v plavanju Prvo »iin«ko držnrno prvenstvo v pliivnnju. ki jo bilo preteklo soboto in nedeljo v Zajrrcbu, je prinosio nov u*neh mladi tekmovalki PK »Celulozni-« ll Vidma-K rške-gn. V,-.m i Breskvnr. ki Je že na lestvicah najboljših plavalk Jugoslavije na 100 m — metnljrek na prvem mestu, je znova dokazala, dn sodi med najboljše plavalke v dravi. V svoji disciplini (190 m metuljček) ie osvojila na-slov prvakinje Jugoslavije S rezuttatom is2b.fi. V tekmo-vanju na tOO prsno |e bila Breskvarjeva felrta, enako mesto pa je zasedla na 200 m prsno. Čeprav plavalci iz Vidmu-K rv\<■>_',-i niinnjo mo>.nosii za zimski trenin«. ker nimajo pokritega nla.wi.Utta« i/ lata v leto napredujejo. Nekateri najboljši, med njimi (udi Breskvarjeva. se vozijo na treninjte v zagrebški zimski bnzen. Uspeli , Breskvnrjeve je posledica rednega treninga skozi celo leto. K novi zmagi: prisrčne ce-•tHko vseh športnikov naloga okraja! vanje pokopališč po najmanj 1000 dinarjev itd. Za začetna dela pri gradnji zdravstvene postaje na Vinici bodo prispevali po 1000 din (samo gospodarstva krajevnega odbora Vinica), za gradnjo osemletke v Dragatušu pa po 8.000 din (samo gospodarstva krajevnega odbora Dragatuš) ln bodo tako nabrali na Vinici okoli pol milijona dinarjev, v Dragatušu pa okoli 3 milijone. Marsikomu se bo zdelo čudno, zakaj za zdravstveni dom na Vinici, šolo v Dragatušu ln še nekatere večje gradnje ne prispevajo vsi krajevni odbori, ki bodo te ustanove koristili. Volivci so utemeljili to tako, da večjim krajem ni treba vzdrževati cest ln poti, kakor morajo to manjši kraji, zato pa naj prispevajo za ostale gradnje. Vendar pa volivci izven teh nekaterih središč niso odrekli vse pomoči pri gradnji večjih objektov, ki bodo tudi njim v korist, sa] bodo za te gradnje zbirali prostovoljne prispevke. Volivoi Preloke in Sinjega vrha so zahtevali avtobusno zvezo s Črnomljem ln to vsaj nekajkrat tedensko. Poleti je tu avtobus sicer vozil, ljudje pa imalo opravke v nad 25 km oddaljenem mestu tudi pozimi. Volivci Sinleea vrha so sklenili, da bodo zbrali en ln pol milijona dinarjev samoprispevkov za napeljavo telefonske linije do njih, prav toliko pa bo prispevala tudi občina. V vasi namreč kdo na hitro zboli, potrebujejo zdravnika ali rešilni avto, a ga ne morejo poklicati, ker nimajo telefona. Volivci — proizvajalci so razpravljali, največ o predlogu družbenega plana, o združevanju sredstev, o pripravah na volitve v delavske svete ln upravne odbore ln ostalem. Poudarili so, da Je treba budno spremljati izvrševanje mesečnih planov po podjetjih ln neopravičene zaostanke ostro kaznovati. Večjo pozornost bodo morali posvetiti strokovni vzgoji zaposlenih in nagrajevanju po učinku, saj je v občini še okoli 290 delavcev, ki prejemajo do 10.000 din mesečne plače. Prizadevali si bodo, da bodo storili vse za višjo storilnost in dvig standarda. Kakor ostali volivci tako so tudi volivci- proizvajalci obljubili, da bodo dali neke vrste samoprispevek: prekoračili bodo plan. Precej so razpravljali še o vzdrževanju in gradnji gasilskih domov (Butoraj, Maverlen, Stranska vas, Zilje, Preloka Itd.), šol. ambulant itd. Prebivalci so zahtevali tudi še, naj prispevajo za popravilo cest In potov vsi organi, ki trna j o korist od lesa. J. P. zacije le v tesnem sodelovanju. Opaziti je, da so nekatere občine o tem že pričele razmišljati. V občini Črnomelj so imeli lani le enega zdravnika, zdaj imajo 4, gradijo nove zdravstvene postaje in domove. Prav tako v Metliki in Brežicah. Občina Sevnica za ta vprašanja ne kaže dovolj razumevanja- Premogovnik Kr-melj ie prispeval že znatna sredstva za zdravstveni dom v Krmelju, občina pa se šee treba po- ali slabšega izkoriščanja je vezati tudi z nač.-ti za pove- odvisno tudi življenje milijo- čanje živinorejske proizvod- nov ljudi. Kakor družba zah- nje, tako da bo ljudem na napredni ukrepi v kmetijstvu teva od delavca v tovarni in ,vasi postalo jasno, da mini- - uslužbenca v pisarni, da bolje malni agrotehnični ukrepi v in več naredita v korist ne- travništvu ne bodo omogočili kmečkega in kmečkega prebi- samo večji pridelek sena, valstva, tako ima skupnost temveč tudi več mesa in pravico zahtevati tudi od last nikov zemljišč, da s sodob nejšimi načini obdelave pri Ker gre za nejasnosti in nerazumevanje zakona o racionalnem izkoriščanju zemljišč, je treba pospešiti pojasnjevanje, dokler ne bodo napredni ukrepi v kmetijstvi postali jasni slehernemu kme tijskemu proizvajalcu. Treba je povedati ljudem, da zakon ne ogroža njihove lastnine, temveč jih samo zavezuje, da bodo še bolj umno izkoriščali zemljo. Vsak bo ostal lastnik na svojem, le da bo moral za- delajo vsaj minimum tistega, radi povečanja proizvodnje kar zemlja lahko da. izvajati minimalne agrotehnične ukrepe. To bo samo v njegovo korist, ker si bo s sodobnejšimi načini .pridelovanja povečal dohodek in s tem izboljšal življenjske pogoje. Koristi pa upravičeno pričakuje tudi skupnost, ker so potrebe delovnih ljudi po hrani čedalje većje. Zaradi tega je neogibno, da se nepremišljena dejanja in izja- Nikita Hruščev, ki bi moral priti 15. marca letos na uradni obisk v Francijo, je nenadoma abolel in ni mogel priti tega dne na obisk. Medtem se mu Jc stanje toliku iboljsalo, da so njegov obisk določili za 23. marca. Odložitev obiska je zelo presenetila pariške- in druge kroge. Razumljivo je, da jc javnost začela takoj ugibati, ali je premier Hruščev res zbolel ali jc njegova bolezen diplomatske narave. Tisti, ki so trdili, da jc Hruščev res zbolel, so opozarjali, da se jc sovjetski premier nedavno vrnil s silno napornega potovanja po Jugovzhodni Aziji. »Znano je,« piše pariški »Le Figaro«, *da Evropejci ne prenašajo lahko tropskega podnebja v jugovzhodni Aziji, posebno v Djakarti, in če upoštevamo, kako zelo troši g. Hruščev moči med političnimi potovanji, lahko priznamo, da je po vrnitvi v Moskvo občutil posledice utrujenosti.« Istega mnenja je tudi »Comhat« in seveda glasilo komunistične partije »L'Hu-manite«. Časopis »Pariš Jour« (zmerna levica) pa že nekoliko dvomi: »Mednarodna vljudnost zahteva, da Francozi verjamejo v bolezen predsednika sovjetske vlade. Toda Izkustvo veleva Se nekaj: če človek, ki Ima zdr:»vie g. Hrrščcva. leže v posteljo pred obirkom v Parizu, je treba novico sprejeti z določeno obzirnostjo . . .« Toda hkrati z novico o odložitvi obiska premiera Hrušfeva in njegovi bolezni so se pojavile govorice, ki so več ali manj notriene. da je prišlo med nJim in francosko vlado do resnih nesoglasij zaradi programa obiska. Italijanski časopis »II Fopolo« trdi. da je premier Hruščev izrazil med drugim pet želja, ki jim francoska vlada nI hotela ustreči. Po pisanju tegi časopisa Je lelel sovjetski predsednik iMMic ..... ktaj, Kjer vsako leto pra- znujejo obletnico pariške komune iz leta 1871. društvo Francija-ZSSR, dalje sedež Generalne konfederacije dela, mesto Sirasbourg in neko mesto, znano Iz francoskega boja proti nemškim okupatorjem. Z druge strani pa se HruSčev menda nI strinjal z obiskom v letalski šoli v Salon-de-Provcnce severno od Marsellla, še manj pa seveda s tem, da bi obiskal področje Mesauda v Sahari, kjer Francozi vsaksebi. Zahod predvsem vztraja pri čim strožjem nadzorstvu ln vsak napredek v razorožitvi, tako »klasični« kot •atomski«, povezuje z nadzorstvom, medtem ko vzhodna stran trdi, da bo popolno nadzorstvo možno šele takrat, ko bo razorožitev popolna, dotlej pa naj se to nadzorstvo omejuje na »primerno« število inšpekcij na tujih ozemljih vsako leto. Sovjetska zveza namreč posebno poudarja, da so znanstvene metode za odkriva- Odložen obisk črpajo nafto. Tak obisk bi zelo verjetno povzročil neugoden odmev v afriški javnosti. Zaradi odložitve bo obisk sovjetskega premiera nekoliko skrajšan. Petega aprila bo namreč predsednik francoske republike de Gaulle obiskal London. V Ženevi je začela delo tako imenovana paritetna komisija za razorožitev, v kateri je zastopanih deset držav, po pet z Vzhoda in Zahoda. To so ZSSR. Poljska, CSR. Romunija in Bolgarija z ene strani tci ZDA, Velika Britanija. Francija. Kanada in Italija z druge. Uradnih pogajanj o razorožitvi namreč ni bilo že dve leti In pol. odkar so se ta izjalovila v pododboru komisije OZN za razorožitev. Lani so zahodne države ustregle zahtevi ZSSR po pariteti pri pogajaniih in tr.ko jc prišlo do ustanovitve posebne komiri-'e. ki na ne bo zasedala v okviru OZN. StnllSca, kakor zmerom, so si precej njr poskusnih eksplozij atomskega orožja že tako dovršene, da ni potrebno, da bi tuje ekipe inšpektorjev »kar naprej šarile« po tujcr.i ozemlju. Sicer vprašanje alomsk-h poskusov, o katerem se že dolgo pogajajo v Ženevi, ni neposredno vključeno v vzhodni razorožitveni načrt. Mnenja o motnostih razorožltvenih pogajanj na uspeh so zelo deljena. Na Zahodu so predvsem prepričani, da bodo zelo dolga, medtem ko »Pravda« v svojem komentarn- meni, da sicer ni pričakovati takojšnjih in senzacionalnih uspehov, da pa napovedi o enoletnih pogajanjih odkrivajo skrite želje nekaterih krogov na Zahodu, da bi se ta pogajanja čimbolj zavlel.H. Vsekakor pa bo marsikaj odvisno od uspeha konference na »vrhu« sredi maja letos. Uspeh oziroma neuspeh te konference utegne pospešiti ali zavreti ne samo delo razorožitvene komisije, ampak tudi pogaj?.nja o ustavitvi atomskih poskusov in še marsikaj drugcrra. SE VEC POLITIČNEGA DELA Z LJUDMI! Zal je treba ugotoviti, da ponekod kmetijske zadruge in politične organizacije niso šle dovolj pripravljene v akcijo za izvajanje zakona o racionalnem izkoriščanju zemljišč. Marsikje se še ne zavedajo dovolj, da uspeh ni odvisen INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO s p r • I m t v službo večje {levilo kvalificiranih STRUGARJEV BRUSILCEV REZKARJEV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV KLJUČAVNIČARJEV ORODNIH KLJUČAVNIČARJEV KLEPARJEV VARILCEV ŠOFERJEV »D« KATEGORIJE AVT0MEHANIKOV Ponudbe s krotkim življenjepisom ln podntki o dosedanjem delu poSI|lte no upravo tovorne. mleka. Večina kmetov brežiške obči e pa le novi odlok sprejela z razumev injem. Tretjina kmetov je šla celo v kooperacijo; ti niso sprejeli samo minimalne (najmanjše) agrotehnike, temveč so se odločili sami za višjo obliko sodelovanja, trdno prepričani, da je le v tem napredek. Izvajanje zakona o racionalnem izkoriščanju zemljišč mora iti vzporedno s prizadevanji, da kmetijsko zadrugo kadrovsko in materialno usposobimo za to. Njen razvoj ne sme iti samo v .cmeri moderne organizacije za usluge individualnim proizvajalcem, temveč tudi v ustanavljanje lastnih sodobnih kmetijskih obratov. Le-ti bodo omogočili krepitev tistega subjektivnega činitelja, ki se bo lahko uspešno,, boril proti zaostalim nazorom, kakršni so znotraj nekaterih zadrug še zelo močni in zato stalna ovira hitrejšemu napredku socialističnega kmetijstva. Obrati pa bodo hkrati omogočili hitrejšo materialno krepitev zadruge ln njeno usposabljanje za čedalje širše in uspešnejše sodelovanje z individualnimi proizvajalci pri organiziranju sodobne kmetijske proizvodnje. F. Šetinc Nov obrat v Črnomlju 2 marca Je odipila v Črnomlju svoj obrat ljubljtanska konfekcija »Elita«. Prvi dan J* delalo tu 5 ljudi, nekaj dni kasneie VI, te letos pa jih bo zaposljenih predvidoma 50. Obrat ima 10 ilvalivh strojev. naročenih pa imajo I* H. Delijo mo&ko konfekcijo (plašče, hlcče ln suknjiče). Letos že 108.000 zavarovancev (Nadaljevanje s 1. strani) go, dokler se bo v podjetju s zaščito dela ukvarjal le varnostni tehnik in nekaj članov komisije. Pri uslvarjan.'u varnosti pri delu mora sodelovati ves kolektiv. Na novo sprejete delavce moramo takoj poučiti o vseh nevarnostih in tukaj povečati neposredno odgovornost mojstrov in preddelavce-v- 9 Preventiva počasi le zmaguje 2e nekaj let je minilo, odkar smo pričeli v zdravstveni službi uveljavljat! načelo preprečevanja in mu dajati prednost pred zdravljenjem bolezni. Letos je zavod p0 proračunu namenil za preprečevanje bolezni 24 in pol milijonov dinarjev. Ta sredstva bodo uporabljale deloma podružnice samostojno. Podružnicam zavoda v Krškem,- Brežicah ln Črnomlju je dodeljenih skupaj 10 milijonov za preventivo-Polovico sredstev bodo uporabile za opremo ln usposabljanje preventivnih zavodov, preostanek pa za preventivne akcije na svojem območju. Preostalih 14 milijonov preventivnega sklada bo uporabljenih za fluorografiranje prebivalstva v občinah Vldem-Krško. Senovo, Brežice ln Sevnica, za opremo in usposabljanje preventivnih zavodov v občinah Novo mesto, Trebnje in Žužemberk (na območju teh občin delujejo pre- OBVESTILO Vse korlstnike »SAMICE« (bivSe žoge Kovačlč) obveščamo, da bo s 1. aprilom 1960 obratovanje na tej Zagl ukinjeno. Za vse potrebne Informacije se obrnit« na ŽAGARSKI OBRAT V BRŠLJlNU pri S6P PIONIR. NOVO MESTO ventivni zavodi okrajnega pomena) ter za preventivne akcije okrajnega pomena kot so: HTZ. pomoč RK pri organiziranju raznih tečajev, pomoč šolskim kuhinjam, za prometno preventivo ter za ureditev dveh okrevališč na morju in enega gorskega okrevališča (tu je mišljen prispevek našega zavoda republiškemu, ki bo ta okrevališča zgradil tudi za naše potrebe). Q In še nekaj: o prispevku Dohodki zavoda so bili lani znatno večji od predvidenih, ker je nagrajevanje po učinku lani povečalo osebne dohodke zavarovancev in hkrati tudi njihov prispevek zavodu. To velja za družbeni sektor gospodarstva, v zasebnem sektorju pa je bil porast dohodkov zavoda malenkosten. Prispevek od zaslužka zavarovancev, zaposlenih v zasebnem sektorju obračunava zavod po kolektivnih pogodbah, če so postavke višje v teh. sicer Pa po delovnih pogodbah. Ker ie znano, da posebno pri zasebnih obrtnikih delajo delavci mnogo nadjr, so t' v primeru bolezni znatno prikrajšani pri bolezninah. Ta problem bodo morali delavci, zaposleni v zasebnem sektorju, urediti sami s svojimi delodajalci. Enak primer je pri pav-šalistih družbenega sektorja. So primeri, da zasluži v sistemu nagrajevanja Po učinku delavec na mesec 30 tisoč di- narjev, boleznine pa dobj od zavoda le 12 tisoč dinarjev na mesec. Zavod obračunuva boleznine po pavšalu Zato bo treba izpremeniti zakonodajo tako da bi pavšalizirana podjetja družbenega sektorja plačevala dajatve pavšalno le teritorialnim enotam, prispevek za socialno zavarovanje pa bi obračunavala po dejanskih plačah. J. M. ■ 200 TISOČ TON CEMENTA VEC bo iadelal« prihodnje leto zagrebSka tovarna cementa »SIo-bodn«. Povpraševanje po cementu je za domače potrebe in za izvoz vedno večje, zato bodo povečali zmogljivost te tovarne, ki Je zdaj le nekaj nad 150.000 ton, na nekaj nad 350.ooo ton cementa letno ali za 200 0UO ton O II MILIJONOV 300 TISOČ PAROV usnjene in uuih:.i:i.uj obutve bo Izdelal letos kombinat • Uorovo«. Na tr« bo dal kombinat nad 300 rar.licnth modelov »Borovo« odprlo letos 30 novih prodajaln, že sedaj pa jih ima 4K0. I! IZ RAZNIH STRANI m Komunalna uprava NOVO MESTO sprejme takoj RACUN0V0DJ0-KNJIG0V0DJ0 Plača po tarifnem pravilniku. TRGOVSKO PODJETJE P E T R 0 L LJUBLJANA POSLOVALNICA NOVO MESTO sprejme v službo DOBRO PISARNIŠKO MoC s primerno prakso v tulmi-ndstracljl in strojepisju. Pogoj: nepopolna srednja šola, TRGOVSKEGA POMOČNIKA za bencinski servis z nekaj prakse v trgovini. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z navedbo dosedanje zarposll/tvo, Šolske in strokovne Izobrazbe, pošljite na PETItOL Novo mesto. I Ci Mandatar za seatavo nove italijanske vlade Segni skuša sestavili novo vlado tako imenovanega levega centra. To Je želja levice v krscansnodemo-kratski stranki. Uspeh teh prizadevanj je odvisen od stališča sin ialnih demokratov ln republikancev in od posredne podpore Ncnnljevib socialistov. ta Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas Je izjavil, da je general de Gaulle »zaprl vrata pogajanjem in miru v Alžiriji«. Poudaril Je, da se bodo alžirski borci borili, «.-,.: -r ne bodo dosegli neodvisnosti. Med nedavnim obiskom v Alžiriji je predsednik de Gaulle dejansko odobril nadaljevanje vojne v Alžiriji in prcpusiil armadi, naj ona resi tam položaj. Bi V Bonnu so uradno potrdili, da je znhodnonemska vlada zahtevala .od tuniadjskftka veleposlaništva, naj takoj odpove gostoljubje uradu a'žlr-sl(i-,;a osvobodilnega gibanja, ki tivnuinn posluje v poslopju ve- n mSko noto, ki zahteva, naj ti vi noja uradno »poroči, ali Je navezala diplomatske stike s Demokratično republiko Nemčijo, '/.ahodiioneinska vlada Je ie pooblastila zunanjega ministra von Brentana, da prekine dipiomaiske stike z Gvinejo, ru/.cn ie ta ne bo uradno izjavila, da ni navezala diplomatskih stikov s Vzhodno Nemčijo. a S Cape Canavcrala na Floridi so izstrelili v vesolje nov sa Hi:, ki naj bi krožil okrog Sonca po poti med Zemljo in Venero. Satelit Je teža!. Ki Kilogramov, v premeru pa meri G5 cm. Satelit bo oddajal radijske signale la ogromno oddaljenosti 80 milijonov kilometrov. ■ Britanski obrambni minister Rarold IVatklnson je Izjavil, da bo Britanija omogočila članicam Atlantskega pakta vojaške 0',1'Savc na opor •c!h v K\ posest v o šole pa samostojno gospodaii. Upravni odbor in uprava sta ista za šolo in posestvo. Sola je bila ustanovljena kot nižja kmetijska šola leta 1925. Srednjo kmetijsko šolo so ustanovili Bolgari v času okupacije med II. svetovno vojno in od tega Časa dalje je na tem zavodu srednju kmetijska šola. Imajo zelo lepo knjižnico in krasno zbirko učil. Zbirke učil so razporejene po predmetnih razredih, tako da ima predavatelj in učenci ob predavanju vedno učila pred očmi In jih ni treba prenašati Iz sobe v sobo. Zato se pa pri vsakem drugem predmetu učenci selijo v drugo učilnico. Učenci so razdeljeni nn 14 razredov in ravno toliko jc tudi učilnic. ftoln Ima 80 ha zemlje, od tega 2 ha vinograda, sadovnjaka le 5 ha, vrta 2 ha, ostalo so njive Na njivah sejejo italijansko pšenico lo soje sladkorno peso Ostale rastline goje zaradi učencev ln praktičnega pouka. V hlevih je sivo-rjava pasma živine, katero redijo no tem posestvu le od leta 1923. dalje. Povprečna mol/nost znaša "009 I mleka letno, prodajo jo pa mleko strankam po 30 din liter, mlekarni pa po 40 din. Našega bralca brez dvoma začudi visoka cena mleka v Makedoniji. Odgovor tla tO dobimo v dejstvu, da se p 1 vojni Makedonska mesta zelo naglo razvijajo In z razvojem mest raste tudi potreba po vse večjih količinah mleka. Za večjo proizvodnjo mleka pu med tem ni bilo v Makedoniji dosli storjene*, posebno ne za večjo proizvodnjo kravjega mleka. Mestno prebivalstvo namreč ne mara ovčjega mleka. Prej so imeli še precej kozjega mleka, katerega pa po letu 1948 tudi ni več. Zato je po kravjem mleku veliko povpraševanje in od tod tudi tako visoke cene. Ob našem obisku so učenci bili v trgatvi grozdja. Trta Ima žično oporo, rezana je nizko, delno na Klnvič, delno na rezmke in Spareno (gijo). Sorta prokupne je imela 24°/o sladkorja, smedorevka pa 16—111'%. Ravnatelj šole im bivši absolvent Srednje kmetijske šole Maribor (takoj po prvi svetovni vojni). Sploh je meri kmetijskimi strokovnjaki v Makedoniji precej strokovnjakov, ki 10 »e šolali v Mariboru, na katerega jih vežo mnogo lep h spominov. Za-sluj'.a ravnatelja je, da je na soli In v oko-lloj vzoren red. Zraven igradba srednje kmetijske šole je sezidana nova stavba, v kateri so učenci srednje veterinarske šole. To Je edina srednja veterinarska šola. ki Se deluje v .Jugoslaviji (prej jih Je bilo več, pa so jih ukinili). Tudi tu šola Je 4-lettm. Letno absol-vira 00—70 absolventov. TOBAČNI ZAVOD V PltfLEPtJ Po res temeljitem ogledu ustanov v okolici Bitoljn smo se odpeljali v središče največjega pridelovanja tobaka v dr/avi — v Pri lep. Med potjo smo se dalj čusa \o/ I med ogromnimi plantažami vinoKiadov ob cest-i od Bitolja za Prilep. Po oceni merijo vinogradi gotovo od 300—400 ha v enem ko- su. Vsi nasadi imajo žično oporo, vzgoja je nizka. J Tobačni zavod pri Prilepu Je bil ustanovljen in se/idan leta 19.'55. Danes je v zavodu tudi Srednja tobačna šola, edina te vrste v državi. .Šola traja 4 leta in sprejme letno 200 učencev. Bila Je ustanovljeno lc-' 1 19'", le ti ' M so jo ukinili, a leta 1988 ponovno vpeljali. Jugoslavija pridela od 50 do 00 milijonov kg tobaka Od tega izvozimo okrog 30 milijonov kilogramov letno, ostanek pokadimo domn. Makedonija pridala skoraj polovico jugoslovanske nn>izv mona. Btev. 11 (521) DOLENJSKI LIST Stran 3 Pavla Vovk pri mešalnem stroju v Tovarni čokolade in likerjev IMPERIAL: sestavljanje recepture za dobro čokolado je odgovorno In važno delo, saj prav tu velja: kolikor kupcev, toliko kritikov! S čokolado zalaga IMPERIAL vedno /ečji krog odjemalcev po vsej državi. Prav gotovo je tu odločujočega pomena prav kvaliteta blaga. S svojimi sladkimi izdelki sodeluje kolektiv Tovarne čokolade in likerjev tudi na letošnjem velikem nagradnem žrebanju naročnikov našega tednika Sladka reportaža Med Brestanico ln Vidmom-Krškem stoji pripeta na pobočje hriba nad cesto tovarna Čokolade »imperial«. Njen položaj je lep in romantičen, vendar delovni kolektiv « njim ni zadovoljen ;.. čokolada - razkošje ■ Okoli leta 1948 so naše trgovine prodajale čokoladni prah, v katerem pa je bilo precej čokoladnih kep. Gospodinje niso vedele, kako se ta proizvod čokoladne industrije kuha. V takratnem »Imperia-lu-< so sicer imeli dva stroja za drobljenje čokoladnega prahu, a ju niso uporabljali. Prodajne cene čokoladnih proizvodov so bile določene, zato so tovarne skrbele, da so imele s proizvodnjo čim manj stroškov. Čokolada je bila slaba, a kljub temu veliko razkošje, ki si ga je državljan le težko in pored-koma privoščil. PRED 10 LETI PRVI DELAVSKI SVET ■ Oktobra 1950 je bil v Im-perialu ustanovljen prvi delavski svet; njegov predsednik je bil Stanko Kukovičič, ki ima tudi danes spet isto funkcijo. O takratnem stanju v tovarni je povedal: — Leta 1950 smo imeli s proizvodnjo velike težave. Zaradi spora z državami vzhodnega bloka smo bili tudi mi v Im-perialu močno prizadeti. Devize, ki so bile namenjene za nakup kakaovca, je država porabila v potrebnejše namene. Tisto leto je štel naš kolektiv 10 do 15 članov. Nihče ni mogel pomagati, da bi dosegli kakšne pomembne proizvodne uspehe. Nasprotno! V tem letu NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Pretekli teden Je bila v LJubljani druga plenarna seja Centralnega komiteja ZKS, na kateri so razpravljali po uvodnem referatu sekretarja MIhe Marinka, o vlogi komunistov, o nekaterih aktualnih problemih gospodarske operative in birokratskih pojavih v podjetjih ter družbeno upravnih organih. Potem ko je sekretar opozoril, da nI prav, da komunisti tu tn tam zavzemajo stališča sami, mimo organov Socialistične »veze ln drugih družbenih organizacij ter samoupravnih organov, je ocenil nekatere nove momente, ki jih Je treba upošte- Plenum CK ZKS o birokratskih pojavih **tl pri delu. Zlasti stimulativna delitev dohodka In pa razvl-*anJe oblik naše socialistične demokracije, so tisti objektivni ai'ogi, ki so omogočili doseganje tako velikih gospodarskih j^Dehov. Dvig produktivnosti kot osnova sa rast osebnih dotokov In razvoj družbenega standarda je uresničena z vklju-7*v»njem novih in novih podjetij v sistem stimulativnega /*t*rajevanja, kar vso prinese tudi boljšo organizacijo proiz-°«nje, varčevanje materiala, zboljšanje kakovosti itd. S tem Izkoriščene nove notranje rezerve, obenem pa je potrebno ^'sllti tudi na modernizacijo proizvajalnih sredstev In boljšo e«ltev dela v proizvodnem procesu med podjetji. Zato se poraja0 zamisli o poslovnih združenjih In predlogi za moderni-**«IJo. . Kar se tiče poslovnih združenj In sploh oblik kooperacije, haj pripomorejo k nadaljnjemu razvijanju proizvajalnih sil, ^* treba reči, da pojmi o tem niso bili povsem jasni. Ponekod .? °"e ob tem združevanju okrnjene osnove našega družbenega »tema. Včasih vsiljujejo združevanje (fuzije) obstoječih podje-J. ceprav tako združevanje nima nič skupnega z družbenimi g Prcsl in s Interesi prizadetih kolektivov. Dogodi se, da zdru- Zd ° pas'vno podjetje z aktivnim, le zaradi prikrivanja izgub. >L.Pll*,,JeJo podjetja mimo volje delavskih svetov in z ekonom-°? Pritiskom tako. da postavljajo pogoje za dobivanje kreditov. To i pr' P°,Jovneni združevanju opažamo nepravilne težnje. Pori Dredvsem v primerih centralizacije sredstev posumeznih Mletij, sato da bi s temi sredstvi ustanavljali nove obrate ali p0n kapacitete posameznih podjetij. Sredstva se združujejo ulrn* na na*m» da pomeni to izsiljevanje sredstev dclov-ln ko,e,t,,vom. ki ■<> jih itvarill ter zato z njimi upravljajo ■ čl tIpo'a*aJ°- Sredstva so prenesli na neka višja združenja, JeUn?** okrnjena samostojna iniciativa v posameznih pod-„8I * Celo proizvodnjo usmerjajo z diktiranjem, kar pomeni de|r°|,nalen,e lED,re proizvodov na našem trgu. To je kot, Je kon "ekre<*r- oživljanje tendenc po vzoru kapitalističnih «enTntraC,J kapltala ~ kartela, monopola, odnosno so to ten-d»rCf Vra*anJ* n* centralistično birokratsko upravljanje gospo-■rednVa' b' neizbežno minirale naš družbeni sistem nepo- "e*a delavskega družbenega upravljanja. *enj|h°nOPO,Utl*no tem,cnce kažejo predvsem v tistih zdru-iT 1 ' k* "o v glavnem dogovarjajo o delitvi cen. o delitvi *ogov CCl° ° ,EenacevanJu cen za njihove proizvode. Take Th"* bi ,me,i dovoliti, saj so v nasprotju z zakoni, tolmači/ I>rob,eme avtomatizacije ln modernizacije podjetij S Do ponek°d napačno. Modernizacija In avtomatizacija še Ue menl »Premenjeno politiko delitve narodnega dohodka. To •»ktori116"! V**Je lnvesttc,J« *a industrijo na škodo drugih *°"ečl užbrne,fa »taudarda. Narobe, modernizacijo Je treba Drijen * ra,po,0*lJlvlml sredstvi. Take napačne tendence pa l°kali, mnoROkrat do nasprotnih pojavov, do škodljivega ^dovoni ,a,okrat M dogodi, da se za«-ndi takšnih napak °°»*> Dr«l a .* obl,to-,cC1,» obrtniškim ln skoraj ročnim nači-ttv ,J 0,zv»anje In nimamo prav nobenih nnertov ter perspek-"■••ernl**"*• "* "eriJskl Industrijski način proizvodnje, za H ni diL . j° ' Sai"'»'ariovolJnl Kmo lahko le zato, ker tržišče aa e j ",o4eno in *f« v promet vsak proizvod no glede Po"Udba v ovost ,n *«*»lro. Povpraševanje Je pač večje kot Vo*asn0' Aendar kaže, da bodo moruln podjetju vendarle pra-ln »en«!/"1"'*11**1 ° lpm' klUo bodo P°Hl»vlla na trg boljše ^buJ'u pro,*vode. kajti sicer Jih lahko prehiti čas. O drugih Ui^^n. o katerih so razpravljali na plenumu, bomo še smo izdelali le 9 ton čokolade, kar je sploh najmanjša proizvodnja po osvoboditvi. ISKANJE POTI JB Prvi delavski svet ni Imel večjih uspehov. Prvo leto smo se učili upravljati, lokali smo oblike dela. Težko je postati iz delavca čez noč upravljavec. Znojili smo se. Razpravljali o proizvodnji in surovinah... in glej — v letu 1951 smo proizvedli že 60 ton čokolade, zaposlenih pa smo imeli takrat okoli 20 ljudi. GLAS DELAVCA VEDNO MOČNEJŠI — Pomembnejši uspeh delavskega samoupravljanja je bil, da smo začeli izdelovati več vrst čokolade in likerjev. Prej smo delali vsakega samo po en primerek, zdaj pa 3 čokolade in 6 likerjev. Hkrati smo začeli takrat uvajati tudi več novih oblik pakiranja čokolade kot šestinko, osminko, šestnajstinko, štiridesetinko in krokete, medtem ko smo delali prej le četrtinke. Zanimivo je, da so dali pobudo za vse to delavci in ne mojstri. To leto smo proizvedli že nad 100 ton čokolade. SAMOUPRAVLJANJE SE UVELJAVLJA B V naslednjih nekaj letih je proizvodnja spet padla. Dobili so namreč le malo su»w-vin. Delavsko samoupravljanje se je v teh letih utrjevalo. Vedno bolj so razpravljali in odločali o proizvodnji, tanini politiki; leta 1953 so izdelali prvi tariini pravilnik, ki je bil tudi potrjen, leta 1954 pravila podjetja itd. ZAMENJALI SO STROJE ■ Tovarna »Imperial« je imela stroje — toda kakšne! Združenje čokoladne industrije ni priznalo, da so ti stroji sposobni za proizvodnjo. BiM so zastareli, ropotali so ko vrag, davno so že zaslužili pokoj ... a še so morali delati. Leta 1955 so kupili od »Sa-ne« prvi stroj za mletje kakaovca, potem stroj za šivanje kartonske embalaže (škatel za vlaganje čokolade, ki so jih prej kupovali v Ljubljani že izdelane) in tresalko — stroj, ki trese čokoladno maso, da se stisne v model. Kasneje še stroj za mletje sladkorja. Sploh so kupili vse stroje, razen mešalnega in štirivaljčnega za fino strukturo čokolade, od leta 1955 dalje. DEDEK MRAZ 1959 1960 -TOPLO POZDRAVLJEN! H Lanski Dedek Mraz je bil radodaren tudi v "Imperialu«. Prinesel jim je dva težko pričakovana stroja. Tako so izpolnili zadnjo vrzel v tehnološkem procesu. Hidravlična stiskalnica, ki iztiska iz kakaove mase kakaovo maslo, bo pripomogla k povečanju proizvodnje za nad 10 odstotkov. Stroj za pnetenje in oolemeni- ... In tole so sladki izdelki prizadevnega kolektiva čoko-ladarjev na Sotel-skem, kakor se imenuje naselje, kjer zdaj stoji tovarna IMPERIAL Kratke iz Mokronoga Mladina v Mokronogu se je čvrsto oprijela organ žira nega dela. Ne le, da ima redne sestanke vsak teden, na katerih obravnavajo razna politična in organizacijska vprašanja, temveč pripravlja tudi igro, s katero nas namerava kma.u presenetiti. Pionirski odred mokronoške šole pripravlja usianovitev šolske zadruge.. V povezavi z ZK Mokronog bo mlada zadruga kmalu pričela delati. • V zadružnem domu je že dalj časa šiviljski tečaj, ki ga je organizirala Tovarna šivalnih strojev na Mirni. Tečaj obiskuje nad 40 deklet in žena. • V nedeljo 13. marca je bila seja zadružnega sve;a KZ Mokronog. Obravnavali so več važnih vprašanj; več o tem bomo poročali prihodnjič. Združena sredstva v Sevnici MALI OGLASI V DOLENJSKEM LISTU: ZANESLJIV USPEH! Združena sredstva v občini Sevnica bodo dosegla znatne zneske. Po prvih predvidevani in naj bi se sredstva iz kmetijstva, obrti, gostinstva in turizma zbrala v občinskem investicijskem skladu, sredstva Iz industrije pa v okrajnem skladu. Iz industrije zbrana sredstva nai bi v glavnem služila Kopitarni za obnovo strojev ln strojnih naprav ostala sredstva pa bi porabili za druga najnujnejša opravila v sektorjih, odkod?r s0 zbrana- Iz združenih sredstev bi ObLO Sevnica najel 3 milijone dinarjev kredita za nadaljevanje rekonstrukcije ceste skozi Sevnico, 2 in pol milijona dinarjev pa so pripravljena dati sevniška podjetja. S temi zneski zaenkrat računajo pri letošnjih delih na obnovi ceste skozi mesto. tenje čokoladne mase, ki bo začel v kratkem de-ati s polno zmogljivostjo, bo pripomogel precej k izboljšanju kakovosti čokolade. Čokolada, izdelana v »Imperialu«, se bo po njegovi zaslugi lahko primerjala z vsako inozemsko. Zdaj čakajo v "-Impe-ialu«« komisijo od združenja, ki bo pregledala nova stroja in ugotovila zmogljivost vseh strojev. Ker bo zmogljivost večja, bodo dobili tudi več surovin. LANSKI IN LETOŠNJI PLAN 0 Lanski plan 182 ton proizvodnje so presegli za 11 ton in dosegli 156 milijonov din bruto proizvodnje. Letošnji pian, ki ga je kolektiv že prejel in potrdil, je 215 to čokolade oziroma 166 milijonov dinarjev bruto - produkta. Surovin imajo zagotovljenih dose-ddj le za 140 ton čokolade. »POSTALI BOMO VEC JE PREHRANBENO PODJETJE* — Sedanji položaj tovarne je neprimeren. Ne moremo se širiti. V sedanjih prostorih tudi ne moremo povečati proizvodnje. Slaba je še preskrba z vodo in elektriko. Vedno pa ležimo za napredkom, izboljšanjem proizvodov, povečanjem strojnega parka, razširitvijo podjetja itd., ker le lo predstavlja napredek, mi pa nočemo zaostajati. Investicijski biro v Novem mestu nam je že izdelal načrte za preselitev tovarne na primernejše mesto, kjer bi z dopolnjeno opremo lahko proizvajali 600 ton čokolade letno. Razen tega nam delajo tudi načrte za prostore, kjer bomo proizvajali sadne koncentrate. Tu je namreč Izrazit sadni okoliš, predelovalnega podjetja pa ni. S temi načrti smo šli 29. februarja na natečaj. Postali bomo večje prehranbeno podjetje. Konfekcija Lisca Je odstopila od prvotne zamisli za razširitev podjetja. Nameravali so nadzidati sedanje poslopje in tako pridobiti nove obratne prostore, medtem ko bi ostale pomožne objekte pozidali posebej. Nova varianta pa je v kratkem takale: sedanjo smer glavnega obratnega poslopja bi obdržali in prizidali nov dvo-etažni objekt. V njem bi bile v kletnih prostorih garaže, kuhinja, jedilnica in skladišča, v pritličju pa bi pridobili novih 22 m dolgo delavnico. Ko bi s premaknitvijo sanitarij združili obe dvorani, bi dobili 54 m dolgo obratno oVorano. Lastnih sredstev za to gradnjo imajo dovolj, predračunske vsota pa znaša 21 milijonov dinarjev- Pričeti nameravajo v maju, v novembru letos pa se bj že vselili. To vse nam je novedal tovariš Kukovičič. B Vsekakor lepa razvojna pot in razveseljivi obeti. Zato tudi naslov: Sladka reportaža. V občini in okraju je TOVARNA ČOKOLADE IN LIKERJEV -IMPERIAL« POMEMBNO PODJETJE, ki bo že čez nekaj let kot važen kolektiv prehrambene industrije pomenilo še nekoliko več kot že pomeni zdaj, ko vztraja v težkih pogojih in iz leta v leto dviga proizvodnjo. JOŽE PRIMC Pred 10 leti in zdaj spet je kolektiv izvolil za predsednika delavskega sveta tov. Stanka Ku-kovičiča, ki si z drugimi vred prizadeva, da bi podjetje dobilo primerne prostore in možnost za prepotreben razmah PREDSEDNIK OSS O OBČNIH ZBORIH PODRU2NIC NE SHOD ČLANSTVA, TEMVEČ RESEN DELOVNI OBRAČUN S pripravami za letne občne zbore sindikalnih organizacij smo pričeli ob koncu preteklega leta. Okrajni sindikalni svet je razdelil sindikalne perutnice po njihovi dejavnosti v tri grupe. Razdelitev Je bila potrebna zato, da so Izvršni odbori sindikalnih podružnic ln občinski sindikalni sveti lahko vse pripravili za uspešno delo. Tako so Imele v Januarju občne zbore sindikalne organizacije javnih služb ln zavodov s samostojnim finansiranjem, v februarju pa sindikalne podružnice obrti in komunalne dejavnosti. Zdaj so v teku občni zbori sindikalnih organizacij vseh ostalih kolektivov. S tako razporeditvijo je bilo omogočeno, da so občinski sindikalni sveti lahko posvetili več skrbi kadrovski in vsebinski pripravi občnih zborov. Doslej je izvedenih 74 odst. letnih občnih zborov Po oceni okrajnega sveta so letošnji občni zbori sindikalnih organizacij bolj pestri. Več je razprav o gospodarjenju, o organiza-ciji dela, o nagrajevanju, o skrbi za človeka, o delavskem upravljanju, o Izobraževanju in problemih komune. Razen navedenega obenl zbori kritično ocenjujejo aktivnost same sindikalne organizacije, tako da ne Iščejo vzrokov za slabo delo drugod, temveč v no-trajnosti organizacije. Tako je prišlo do več predlogov, da naj se organizacijske oblike sindikata prilagode ekonomskim enotam obratov v kolektivih (obračunskim enotam). O tem resno razpravljajo v tovarni celuloze Vldem-Krško, v Novolesu Novo mesto, v Novoteksu, KGP, pri Pionirju itd. V nekaterih podjetjih so že izvolili sindikalne odbore oddelkov obratov. S tem bodo približali dejavnost organizacije proizvajalcem - ekonomskim enotam, da bo lahko vsak dan reševala probleme, ki se pojaUJajo v proizvodnji. V sindikalnih organizacijah razpravljajo o obratnih delavskih svetih, o njihovih pristojnostih In o vsebini dela. V gospodarskih organizacijah, kjer bodo Imeli sindikalne odbore po oddelkih ali obratih, si bodo izvolili odbor sindikalne organizacije podjetja. Tudi DS bo prepustil precejšnje pristojnosti obratnim DS; zato bosta reševala probleme celotnega podjetja centralni DS in odbor sindikalne podružnice s pomoCjo vsega članstva. S tako organizacijsko strukturo sindikalne organizacije ln delavskega upravljanja bo omogočeno, da bo članstvo lahko bolj poznalo probleme podjetja ln obrata in Jih tudi pravočasno reševalo. Tu nastajajo novi odnosi v upravljanju ln tudi v delitvi dohodka. Zato Je prav, da o teh problemih razpravljajo na občnlft zborih podružnic ln da že sedaj opozarjajo na probleme, ki bono nastopali. Z novo strukturo sindikalnu organizacije po obracunskin enotah bodo probleme lahko najhitreje reševali. Občni zbori sindikalnih organizacij niso samo shod članstva sindikata, temveč obračun dela preteklega leta in sprejemanje programa za bodoče leto. Prav zato so občni zbori sindikalnih organizacij v jubilejnem letu delavskega samoupravljanja še prav P^cbno pomembni. LUDVIK KEBE Poznate te pravice? TOVARIŠA ŠTEFANA SIMONClCA, PREDSEDNIKA OKRAJNE KOMISIJE ZA NACIONALIZACIJO SMO ZAPROSILI, DA RAZJASNI NEKAJ VPRAŠANJ, KI JIH Z NJEGOVIMI ODGOVORI OBJAVLJAMO: 1. Ali komisije za nacionalizacijo res že zaključujejo delo? Komisije za nacionalizacijo bi morale pravzaprav končati delo 31. decembra 1959, te naloge pa Iz .subjektivnih vzrokov niso izpolnile, zato so morali občinski ljudiki odbori odločiti, naj z delom nadaljujejo. Vendar pa so v glavnem občinske komisije zaključile prvo fazo postopka za izvedbo nacionalizacije, se pravi da »o ugotovile z odločbami predmete nacionalizacije, kar pomeni, da so odločile katere zgradbe ali poslovni prostori preidejo v družbeno lastnino Manjše število odločb bo sicer še Izdanih, največ še v brežiški občini, kier so v nepotrebnem zaostanku. Okrajna komisija Pa tekoče rešuje pritožbe, ki so JI predložene- Sedaj prehajamo v dl.ugo fazo nacionalizacije: k Izvedbi postopka za Izvzetje zgradb ali delovnih zgradb od nacionalizacije Prejšnji lastniki so nami eč lahko vložili zahtevo, da se Izvzamejo od nacionalizacije ln ostanejo njihova last zgradbe kot enostanovanjske hlse. čo jih le Imel več. ali posamezni deli zgradb — na primer stanovanje v nacionalizirani hiši-Lastniki so bili torei upravičeni postaviti ln obrazložiti tako zahtevo že v ugovoru zoper zahtevo finančnega organa aH pa v posebni vlogi, vendar najka-sneie v 3 mesecih od prejema zahteve za ugotovitev predmeta nacionalizacije. Ker pa tega večina lastnikov ni storila, bi bili zelo prizadeti, če bi se komisije togo držale zakonitega predpisa. Zato naj komisije upoštevalo kot pravočasno vložen zahtevek za Izvzetje, čim je prejšnji lastnik vložil ugovor ali dal sicer v drugI 0bbki sipoznati. da uveljavlja tako zahtevo na primer v pritužbi. Prvostopne komisije morajo laistnika celo zaslišati oziroma ga pozvati, da obrazloži zahtevo in mu dati tako priložnost, da Dove. katere prostore želi obcVžsti. 2. Katere so najvažnejše pravice prejšnjih lastnikov v tej drugi fazi nacionalizacije, kot jo Imenujete? Nekatere komisije so sicer še v teti odločbi, s katero so ugotovile predmet nacionaliza- cije, odločile tudi 0 zahtevi za izvzetje zgradbe ali stanovanja od nacionalizacije, vendar so to bili izjemni primeri. Združevanje obeh postopkov bi namreč močno zavrlo tek nacionalizacije. Toda že pri teh izjemnih primerih bi mogel pripomniti, da ni nobenih pomislekov za širše priznrvanje obsega izvzetih zgradb oziroma posameznih delov zgradb in da je to vprašanje treba reševati z večjo življenjsko preudarnostjo in uvldevnostio, zlasti pa tam, kjer se da na ta način olajšati težko socialno stanje, v katerem se je morda znašel prejšnji lastnik zaradi nacionalizacije. Tako tudi nacionalizacija družbeno - gospodarsko nepomembnih poslovnih prostorov v tipični družinski stanovanjski hiši, v kateri lokal predstavlja za lastnika celo edini vir preživljanja, ne ustreza duhu In namenu zakona o nacionalizaciji. Seveda velia to predvsem za manjše, neekonomične in iz drugih razlogov neustrezne poslovne prostore In to zlasti v krajih izven mest in na podeželju, ma«nj v mestnih središčih. V nacionalizirani hiši ostane last prejšnjega lastnika eno ali dvoie stanovanj, če nimata skupaj več kot 4 sobe, ne računajoč pri tem stranske pro- store na primer kopalnice, kleti, shrambe, predsobe itd. Ce Je v hiši več stanovanj, Ima lastnik pravico izbire. Državljani se pritožujejo, da jim komisije niso pustile v lasti kleti, hodnikov, podstrešij in podobnih prostorov- Tu le namreč treba poznati določilo 5. člena Zakona o lastnini na delih stavb, ki določa: a) v prvem odstavku, — da imajo na skupnih delih vecstanovanjske hiše, ki služijo stavbi kot celot) (temelji, podstrešje, stopnice, hodniki električno, vodovodno ln telefonsko omrežje, vodnjaki, pralnice, kleti in podobno) vsi lastniki posameznih delov trajno pravico uporabe, ln — b) v drugem odstavku, da imajo na skupnih delih vecstanovanjske hiše. ki služiio samo nekaterim delom stavbe (posebna vhodna vrata, garaža, stopnišča, prede-ljeni kletni prostori in pod) trajno pravico uporabe sami lastniki teh posameznih delov. Zato morajo komisije v vsaki odločbi o Izvzetju od nacionalizacije določiti ne samo kateri glavni prostori ostanejo lastnikom v lasti, ampak tudi, na katerih stranskih prostorih imajo trajno pravico uporabe. Ce občinske komisije tega ne bodo upoštevale, bodo ravnale pomanjkljivo in bodo morali prejšnji lastniki to doseči z redno pritožbo. Redkejši so primeri, da je kdo lastnik al! solastnik več enostanovanjskih hiš aH idealnih delov. V teh primerih ostaneta po njegovi Izbiri v lasti dve stanovanjski hiši. Ce pa nima lastnik dveh dvo aH več-etanovanj&iklh hiš. bo obdržal v lasti v vsaki hiši po eno stanovanje ali pa eno dvostano-vanjsko hišo. Ce pa je kdo lastnik nacionalizirane zgradbe, ki ima troje stanovanj aH pa dve stanovanji ln poslovni prostor, bo obdržal v lasti le eno stanovanje in ne dve. kot zmotno meni večina pritožnikov. Državljan sicer sme imeti v lasti dve stanovanji, vendar v hiši, ki je nacionalizirana, le eno (čl. I7 Zakona o nacionalizaciji). 3. AH je tudi solastnikom zagotovljena v nacionalizirani hiši pravica do stanovanja? Odgovor na to vprašanje Je v čl 18 Zakona o nacionalizaciji. Ce je namreč lastnina na hiši razdeljena na idealne uele v p. ena polovica, ena tretjina itd. ostane last prejšnjega solastnika eno stanovanje aH pa dve stanovanji, ki nimata več kot 4 sebe, pod pogojem, da vrednost njegovega dela približno ustreza vrednosti tega stanovanja. V praksi to pomeni: a) da obdrži v 4 stanovanjski nacionalizirani Uit, na kateri je lastnina razdeljena na Idealni polovici, vsak solastnik po eno stanovanje; b) da obdrži v nacionalizirani tristanovanjski hiši, kjer Jt> lastnina razdeljena na tri onašfe solastniške deleže, vsak) nijc Po eno stanovanje^ (Nadaljevanje na 4. đtUJHiTj nEPOKORJENI bregovi m o v o mesto raste O PROBLEMIH GRADNJE V NOVEM MESTU PlSE INZ. ARH. D. LAPAJNE 81. Vojaki so z brcami ln vpitjem spravili sedeče ln ležeče ujetnike pokonci. Oficir je z roko pokazal iiroko steno zidanice. Tja so jih postavili enega poleg dragega. Anka je stala ob Mohorju. Nedaleč vstran je začelo pokati. Vojaki so postajali nemirni in oficir je priganjal. H. Na poti »o vojaki postavili mitraljez, v vrsto pa se jih je postavilo še kakih deset s puškami. Nestrpno so čakali ukaza oficirja, ki je stal ob strani. Vsi so prisluškovali streljanju, ki je bilo vedno bliže. Mohor je premeril z očmi razdaljo do vinograda in gozda. — »Bežimo!« je za vpil in potegnil Anko za seboj. 83. Z dolgimi skoki se je pognal proti vinogradu. Anka Je omahnila pod trte. V teku jo Je pobral ln hitel proti gozdu. Za seboj je slišal strele, vpitje, stokanje in topot številnih nog na vse strani. Krogle so treskale v kole, trte In kamenje okoli njega. Z Anko v naročju je srečno prispel do konca vinograda. 84. Takrat pa je vse zaplesalo okrog njega, saskelelo ga Je v hrbtu ln ramenu. Kleonll Je ln obstal. Anka se Je hitro vrgla n» tla ln S* potegnila sa seboj. Krogle so orale In prašile zemljo okrog nje. Planila je čea rob, Mohor pa Je obleial. Vrgla •a Jo naiaj in med tikanjem svinčen* BatasjaUa le Mohorja Izguba stanovanj med vojno, razvoj industrije in močan dotok prebivalstva ■ podeielja zahtevajo gradnjo velikega števila novih stanovanj. Na vseh koncih mesta rastejo novi objekti, delno v obliki blokov, v pretežni meri pa v obliki enodružinskih hiš, ki nesmotrno povečujejo mestne površine in s svojim neurejenim okoljem neugodno učinkujejo na estetsko podobo mesta. ZAKAJ OMEJUJEMO GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIS Konfiguracija tal na področju občino Novo mesto nI najbolj primerna za graditev mesta. Marsikje je otežkočeno osonče- sebno močna pred zadnjo vnj-no, ko so nastala naselja na Grmu, koloniji ln druga, ter v manjši meri po vojni, z naseljem nad pokopališčem ln začetimi gradnjami na mnogih drugih krajih. Ce si ta stanovanjska naselja Stanovanjska stolpna hiša v Duplici pri Kamniku dokazuje, da je visoka gradnja ekonomsko upravičena, saj stoji na kraju, kjer je sicer dovolj zazidljivih parcel nje, graditev ces-t zahteva velika dela, kanalizacijo je Izredno težko speljati In podobno. V času, ko Je mesto nastalo, Je za takratno velikost in potrebe prosrtor, ki ga danes tvor! mestno jedro, popolnoma zadoščal. Celo nasprotno: odličen strateški položaj in dobro mestno obzidje sta tvorila močno utrdbo Habsburžanov pri njihovem prodiranju proti Jadranu. Kasneje je gospodarski razvoj mesta na križišču važnih trgovskih poti povzročil širjenje, ki je dobilo še poseben razmah ob razvoju Industrije na prelomu Iz prejšnjega stoletja v sedanje. Mestna površina je vzporedno rasla, tako da znaša sedaj (po upravni razdelitvi iz 1. 1953) 1137 ha, vendar jo zazidana površina precej manjša. Pri tem širjenju Imajo največji delež prav enodružinske hiše, ki zahtevajo drobno raz-parcellranost zazidljivih površin na zasebne »vrtičke«, ki v nedogled povečujejo mestne površine. Ta tendenca je bila po- ogledamo, opazimo sledeče: nikjer nI znaka kakršnekoli urejenosti, saj so zakoni za gradnjo Individualnih hiš dovoljevali poljubno postavitev, le s splošno določenimi odmiki od ceste (4—6 m) in sosedov (min. 4 m); ceste so zanemarjene — ponekod jih sploh ni, o kakšnih nasadih nI govora, kanalizacija večinoma ni zgrajena, vodovod pa j« bil napeljan šele v zadnjih letih. Kritik na račun ureditve teh komunalnih naprav je bilo že nešteto, vendar so bile dostikrat neupravičene, saj občina enostavno nima toliko sredstev, da bi lahko temeljito uredila vse velike komunalne priključke, ki jih takšna stanovanjska naselja zahtevajo. Običajno nihče, ki si hoče zgraditi svojo hišo, ne pomišlja na to, da le-ta zahteva priključek vodovoda, elektrike, kanalizacije, da mora Imeti dovozno cesto, temveč enostavno računa, da mu bo to zgradila občina. Danes Je v Novem meetu povprečna gostota med 40 ln 50 prebivalcev na 1 ha! Ce s takim načinom gradnje kmalu ne nehamo, čez 20—30 let enostavno ne bo več nobenih prostih zazidljivih parcel in še vedno bo lahko vsakdo govoril, da je v vsem mestu ena sama cesta tlakovana! Iz tega sledi, da je nujno treba preiti na gostejšo ln višjo zazidavo, ki poleg tega, da je mnogo cenejša, ohranja možnost ureditve večjih javnh zelenih površin, ki so mestu pogrebne, omogoča smotrno, estetsko zazidavo in daje mestu res »mestni« videz. Se vprašanje, ali je gradnja stolpnih stanovanjskih hiš ekonomsko opravičena? Da ne bi navatjal samo suhih dejstev, da je ta način gradnje že precej udomačen v severnozahodnlh evropskih državah, še posebej pa na Švedskem, ki ima sicer najvišji standard poleg Švice v Evropi, dajem primerjavo z gradnjo stanovanj v individualnih hišah. Za 40 stanovanjskih hiš Je potrebno ob maksimalno smotrno urejenem konceptu zgraditi 350 m ceste, prav toliko metrov zunanje kanalizacije, vodovoda In električnega voda, kar pri gradnji stolpnice odpade, ne glede na to, da je neto površina stanovanj v stolpnicah mnogo cenejša kot v individualnih hišah. Komentar k tej ugotovitvi sploh ni potreben. Naloga občinskega ljudskega odbora je čimbolj podpirati ln pospeševati več etažno gradnjo stanovanjskih hiš, pri tem pa morajo pokarati razumevanje tudi investitorji, posebno še Imeli bomo to, kar vzgajamo! Občinski komite LMS Novo mesto Je v nedeljo organiziral posvetovanje mladincev in delovnih kolektivov. Namen posvetovanja je bil, da bi se mladina seznanila z nalogami, ki jih ima pred volitvami v delavske svete. Mladina je v delavskem samoupravljanju Izpolnila vsa pričakovanja, saj se Je več ali manj spuščala v razne probleme v svojih podjetjih, čeprav seveda ne Še povsod s takimi uspehi kot želimo. Treba bo zato posvetiti več pozornosti izobraževanju mladih upravljavcev. Ena Izmed prikladnih oblik so vsekakor klubi mladih proizvajalcev, ki bi morali bolj zaživeli. V njih vzgajamo mladega delavca v kasnejšega upravljavca. Klubi mladih proizvajalcev so šola bodočih Članov DS in HO in tega bi se morali bolj zavedati. Razen tega so razpravljali Se o letošnjih mladinskih delovnih brigadah. Nadaljevalnih del na avtomobilski cesti se bo kasneje udeležila tudi delavska mladina. Prisotni so se strinjali, da mladinske organizacije nadoknadijo zamujene ure svojih tovarišev, ki bi se želeli udeležili akcije. Občni .bor ZB na Senovem Tudi člani Zveze borcev se-novške občine so nedavno tega uspešno zborovali. O delu te prizadevne organizacije. ki združuje v občini Senovo že 600 članov, bomo obširneje poročali v prihodnji številki. večja podjetja, ki Imajo največ možnosti za uresničenje takih načrtov. S komunalnim prispevkom, kl bi procentualno padel glede na višino stavb, pa bi krili del Izdatkov za komunalne prikjučke. Problem spreminjanja pokrajine v enolične, dolgočasne pejsaže, vsepovsod posejane s hišicami — naj omenim Savinjsko dolino — ni samo naš. Z njim se otepajo v vseh naprednih državah. prevladovati mora težnja za ohranitev čim več prostih, nezazidanih površin, zato tudi ne smemo pozabiti na podeželje. Čeprav je z novim zakonom o izkoriščanju kmetijskih zemljišč obvezno mnenje uprave za kmetijstvo pri občini, pri lokacijah za gradnjo nI potrebno mnenje sveta za urbanizem. Velika razdrobljenost kmetij, skih gospodarstev že dovolj negativno vpliva na razvoj kmetijstva, prav tako pa je slaba še nadaljnja delitev parcel, saj 22% i 5% Razmerje števila stavb po višinah nazorno kaže značaj mesta, v katerem občutno prevladujejo pritlične hiše se za gradnjo hiš običajno jemljejo samo dobre parcele, dostikrat s prvorazrednim obdelovalnim zemljiščem. Zato bi bilo tudi v vaseh ln manjših trgih potrebno težiti bolj k zgostitve-nl gradnji. IKHfflllllJL ■pa W/AW mm i ////a mm 7////A WV//MW///M'//A ■kav "^'".AV/m ~mmmmmmmw///f w/mmw//mwm flerta 1a Mpoa ijtioi rn psmssMA »ovctiNA za /st« L-j invkj> ljudi 6»flw srof/Ct SRAFIRANO: Mestna površina, kjer lahko ob pravilni zazidavl prebiva 15.000 ljudi. — KVADRATNA MREŽA: Potrebna površina za isto število prebivalcev, če bi šc naprej gradili pretežno individualna stanovanja! Ne glede na to, da toliko zazidljivega prostora v Novem mestu sploh nI, bi bilo nespametno zahtevati, da mesto uredi komunalno mrežo na takšni površini Razgibana vajenska šola Naselje nad cesto proti Ločni s svojo neurejenostjo, z nedodelanimi in z neenotnimi hišami »krasi« vstop v mesto is zagrebške smeri Ob minulem polletju se vajenci novomeške vajenske Sole lahko bolj pohvalijo glede pouka in uspehov kot navadno. Vse to Jim je prinesla nova okolica in moderna učna sredstva. Večkrat gledajo diafilme, močno pa Jim Je približal pouk tudi magnetofon, katerega trak Je stekel ravno te dni skozi vseh 16 oddelkov. Medtem ko so lani učenci prejeli kot skripta Ustavoznanstvo izpod peresa ravnatelja Jožeta Zamljena, so v letošnjem prvem polletju prejeli snov iz slovenščine, ki jo je napisala in sestavila Berta Din-člćeva, v delu so skripta dr. Oblaka za higieno, Fujs Martin in Ruža pa pripravljata skripta za računovodstvo. Vseh teh izvlečkov se poslužujejo tudi ostale vajenske šole v okraju, ker Jo pomanjkanje učnih knjig zelo pereče vprašanj e. Eno zadnjih nedelj je bil v šoli roditeljski sestanek, na katerega so bili povabljeni razen staršev tudi mojstri. Sestanek je bil zelo dobro obiskan. O mladoletniku-pubcrtctnlku je govoril Martin liijs, ravnutelj Zamljen pa o šolskem in izvenšolskem delu. Starši ln mojstri so dajali prav dobre ln pametne predloge. Med drugim so sklenili, da se lahko uporabi dopoldne prostega dne za delo v delavnici in za Studij po krožkih. Mladinska organizacija reano spremlja vso to dejavnost ln pomaga prt delu. Na mladinskem sestanku, ki je bit pretekli mesec, je nilndinl Rovortl o Rdečem križu ln njegovem pomenu Jože Moretti, zatem pa so ustanovili " šolsko skupnost ln postavili temelje prvi šolski delovni zadrugL Ce ob koncu dodamo Se, da J* na vidiku ureditev šolske kuhbi5e< vidimo, da se na vajenski soli vsestransko pridno dela. Prosimo pa podjetja in mojstre, da to'zamisel podprejo, ker si mora kuhinja zagotoviti redne zneske vsaj za nabavo sladkorja. -mtr- Praznik na Mokrem polju V nedeljo 13. februarja, so člani Socialistične sveze Mokro polje proslavili lep praznik. Ze januarja letos smo pisali, ds So sklenili popraviti pota v svoji okolici- Obljubo »o ž« izpolnili. Popravili s,, 3.606 m vaških poti ter zgTadili nov betonski most pri vasi Pristave, t i .m i Socialistične zveze so i!li tem opravili 3.672 prostovoljnih delovnih ur. Hkrati z uspešnim zaključkom del so proslavili tudi dan žene, na proslavi pa so sprejeli v SZDL 10 va-ščanov iz vasi Zerjavin. Na področju osnovne organizacije SZDL Mokro polje so zdaJ skoraj vsi volivci včlanjeni * Socialistično zvezo- Poznate te pravice? (Nadaljevanje s 3. strand) ostane zgradba nacionalizirana, c) če pa posamezni solastniški deleži ne dosegajo vrednosti enega stanovanja, lahko lastniki združijo svoje dele ln skupno zahtevajo, da se jim pusti v lasti eno stanovanje ali dve stanovanji I največ štirimi sobami na primer v hiši. na kateri je eden solastnik do Polovice, štirje pa so solastniki vsak do ene osmine, a Je v njej poslovni prostor ln 2 stanovanji, ima solastnik do ene polovice pravico do enega stanovanja, ostali 4 solastniki pa do drugega; č) če pa noben solastnik nima tolikšnega deleža, da bi ustrezal vrednosti enega stanovanja, ostane vsem eno stanovanje, v kolikor seveda ne bi prešel v primer pod c). Zakon prepušča solastnikom, da «e sporazumejo, katera stanovanja ostanejo v lasti posameznega solastnika ali skupini solastnikov. Ce se v tem ne morejo sami sporazumeti, odloči komisija. 4. AH ne bodo še posebno prizadeti z izvajanjem zakona o nacionalizaciji zakonci, od katerih Je samo eden vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik? Kako bodo komisije ravnale v teh primerih? Pri odgovoru na to vprašanje moramo ločiti, ali ata zakonca zemljiško knjižna solastnika nacionalizirane zgradbe aH pa je zemljiškoknjižni lastnik le eden od1 njiju. Ce sta zakonca zemljiško knjižna lastnika, potem se obravnavata tako kot vsi solastniki, o te,m pa sem govoril že v tretjem vprašanju. Tako torej obdržlta zakonca v nacionalizirani hiši, kjer so na primer poslovni prostori In 2 stanovanji, veak svoje stanovanje, sama Pa se sporazumeta, katero stanovanje komu pripada. Pri Izvajanju zakona o nacionalizaciji pa bi se moglo to vprašanje spremeniti v problem takrat kndar gre za t»ko imenovano skupno premoženje zakoncev, za tisto premoženje, ki sta ga zakonca skupno pridobila za časa trajanja zakonske zveze. Na Dolenjskem je skoro pravdo, v drugih slovenskih predelih pa Izjema, da je zemljiško knllžnl lastnik le eden od zakoncev, nav;ui.no mož. In to tudi tedaj, če je bilo premoženje pred sklenitvijo zakonske zveze last neveste ali njenih staršev. Zato bi se res utegnilo zgoditi, da bi bili zakonci prikrajšani- Da se to prepreči, Je Zvezna komisija za nacionalizacijo dala obvezno navodilo, da morajo smatrati zakonci v postopku za izvedbo nacionalizacije kot solastniki, ne glede na to. 'če je vpisan v zemljiški knjigi samo eden od njiju. Želim pa še enkrut poudariti, da se to nanaša le na tiste zgradbe, ki sta jih zakonca pridobila s skupnim delom za časa trajanja zakonske zveze. Komisije so torej dolžne, da pretresajo tudi take zahteve in razčistijo ali gre za skupno premoženje zakoncev- Seveda pa tega komisije ne bodo upoštevale sume od sebe temveč ie na zahtevo. Ker pa najbrž večina zakoncev tega niti ne ve, se ml zdi zelo umestno, da |e tovariš glavni urednik sprožil tudi to vprašanje. Zato naj taki nevknjiženi zakonci takoj uveljavijo zahteve da se tudi njim pusti v lasti stanovanju, seveda tum kjer je v hiši vsaj dvoje stanovanj. 5. Kako Jc s poslovnimi prostori privatnih obrtnikov? Ali ostanejo ti v njihovi lasti v prostem aH omejenem promet«? Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb ln grudbenlh zemljišč določa, da Izjemoma ostane jnst držnvljana tudi poslovni prostor v stanovanjski hiši (čl. 14) ali pouluvna zgradba (čl. 29), če služi lastniku za njegovo dovoljeno dejavnost. Toda tega poslovnega prostora aH zgradbe lastnik n« more od- tujiti, pač pa ga lahko podedujejo njegovi zakoniti dediči, če se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo. Ko pa neha tak poslovni prostor služiti poslovni dejavnosti lastnika ali njegovih za. konitih dedičev, postane družbena lastnina. Tako se je pojavilo vprašanje, kdo in kuko vodi evidenco za te primere. To Je IITttdll sekretariat Zveznega Izvršnega sveta za pravosodne zadeve s posebnim navodilom v točki 7, ki določa: t\; sta ostala državljanu po odločbi o nacionalizaciji poslovni prostor aH poslovna stavba (čl. 14 ln 29 zakona), vpiše sodišče njegovo lastninsko pravico, obenem pa zaznamuje prepoved odtujitve poslovnega prostora o/.:r,)ina stuvbe-Komisij© za nacionallzucljo so sicer večinoma že v prvi la/.i pi ..lupka za Izvedbo nacionalizacijo izločile poslovne prosto: e .'.i.-.ebnih obrtnikov od nacionalizacije ln o tem lastnike tudi pismeno obvestilo. Niso pa tega stoille z odločbami, ki pa s,, /.i zaznambo prepovedi odtujitve poslovnega prostora bil zgradbe v zemljiški knjigi neizogibne! /.al,) bodo v prihodnjem mesecu finančni organi občinskih ljudskih odborov vlugall pri občinskih komisijah za nacionalizacijo na podlagi tj svojčas vloženih prijav, ki so Jih vlagali za«ebnl obrtniki, nove zalih ve. s katerimi bodo zahtevali ugotovitev: •0 (la ■'" na poslovni prostor ali zgradbo nanašajo določbe zakona o nacionalizaciji (čl- 1* ali čl. 28); b) da ostane poslovni prostor aH zgradba last dosedanjega lastnika, dokler bo služil njegovi aH njegovih zakonitih dedičev dovoljeni poslovni dejavnosti; c) da se ta prostor n« Hff odtujiti; č) da postane poslovni Pr°" stor aH zgradba družbena lasl"j nina. ko neha služiti poslovni dejavnosti lastnika o/.iroma nJe* govih dedičev. Občinske komi.slje za nacionalizacijo bodo nato izdale tozadevno odločbo, ki b0 »H,žila okralnemu sodišču kot listin« za vpis zaznambe prepovedi odtujitve. Toda tudi ta postopek no bo zajel vseli privatnih obrtnikov, saj bo tudi zanje rno*0* v utemeljenih primerih uporab« čl. 13-11 zakona, to je. da idjjjg ostane v lasti državljana tud poslovni prostor, ki na več kot 70 kvadratnih metrov. Lastniki imajo tudi zoper tovrstne odločbe pravico do P tožbe v 15 dneh po prH«1* odločbe, morebitne pritožbe jih bo reževaila okrajna kom'• ja za nncionallzaclio !• v. pri občinskih komisijah. lu ' rej nI potrebno nobeno n vznemirjenje, ker ne gre f!l ostrltev aH razširitev rinCt^ llznclle. mit) A le *:i Prav ,4 tehnično Izvedbo določi«« člena oziroma čl. 29 zakon« nacionalizaciji. ŠTEFAN SIMONCI* KULTURA IN PROSVETA za 0 osnovnih izhodišči! vsebinsko poglobitev dela Poročali smo že, da je bila 5. marca na Vidmu razširjena seja predsedstva okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev. Podlaga za razpravo o osnovnih vprašanjih perspektivnega načrta dela so bili referati Članov predsedstva okrajnega sveta. Da bi širok krog naših bralcev spoznal intenzivna prizadevanja okrajnega vodstva Svobod in prosvetnih društev za zboljšanje in poglobitev dela društev, kot tudi pestro in perečo problematiko tega področja, bomo v prihodnjih številkah objavili najvažnejše misli iz prebranih referatov in razprave na tej seji. Začenjamo z referatom tajnika okrajnega sveta Svobod ln PD tovariša Janeza Gartnarja. Potrebno je podčrtati, da ne gre za določanje neke nove linije, ampak za določitev oblik pri tepeljavd večletnega perspektivnega delovnega programa. Dokončno je potrebno odpraviti primitivno pojmovanje kulturno prosvetnega dela, Češ da je to le zabava ali konjiček posameznih ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Kulturno prosvetno delo v pogojih sedanjosti ln bodočega razvoja je kot celotni kompleks določene dejavnosti ljudi odgovorna družbeno politična obveznost ljudi, ki s to obliko dela zavestno pomagajo graditi socialistično miselnost in odnose v družbi. V obdobju od zadnje skupščine marca 1959 ■mo pričeli dokaj odločno pomlajevati naše vodstvene kadre in razbremenjevati prosvetne delavce funkcij skih dolžnosti v društvih in svetih. Uspelo nam je v naša vodstva pritegniti mlade ljudi, ki so vnesli izreden delovni elan to iznajdljivost v praktičnem delu. Vendar povsod ni bilo potrebne odločnosti. V upravnih odborih Svobod in prosvetnih društev dela 723 ljudi, v občinskih svetih 143 in v okrajnem 29, skupno 895. Od tega je 239 prosvetnih delavcev ali 26%, kar je vsekakor zadovoljivo glede na razbremenjevanje prosvetnih delavcev. Tudi po starostnem sestavu je skoraj 85% mlajših od 40 let. Prosvetne delavce smo hoteli razbremeniti le funkcijskih dolžnosti, da jih s tako sprostitvijo čim tesneje navezujemo na društva in »vete kot strokovne vodje Ln svetovalce. V kolikor smo uspeLi to v potrebni meri doseči v širših vodstvih kot so to upr^-mi odbori ln sveti, pa je situacija drugačna v"T&erativnih vodstvih, predsedstvih in sekretariatih. Sem štejemo tudi predsednike in tajnike društev. V teh organih dela 287 članov. Več kot polovica, to je 148, je še vedno prosvetnih delavcev in le 14 lz vrst tehnične in ostale inteligence. če upoštevamo, da je prišlo v naša vodstva ogromno mladih ljudi brez večjih izkušenj samo z voljo do dela in da jih bo prihajalo še več, potem moramo resno pogledati v oči dejstvu, da nismo tu naredili mnogo. Le 36 tovarišev od 287, za katere navajam podatke, je bilo na raznih seminarjih in tečajih strokovnega usposabljanja, to je komaj 15%. Letos jih bo šlo 30, kar je še vedno premalo. Res, seminarji v Kopru ne bodo mogli zadovoljiti vseh naših potreb, niti nimamo za to dovolj sredstev, vendar niti eno ndti drugo ne sme biti ovira, če hočemo kadre usposobiti. Najti bo treba sredstva, organizirati krajše seminarje v okrajnem merilu za občinska vodstva in v občinah za društvena vodstva. Strokovno vodstveni kader, pri tem mislim režiserje, pevovodje ln zborovodje in vodje klubskega dela, po številu odgovarja in celo presega potrebe razen vodij klubov. Se daleč pa ne odgovarja strokovnim potrebam, ker ni kos nalogam kljub ogromnemu trudu, ki ga vlaga v delo. Trenutno je v okraju 127 režiserjev; od tega Je končalo nižjo gimnazijo 18, popolno srednjo šolo 104 in le pet univerzitetno izobrazbo. Od teh pa jih Je obiskovalo seminarje in tečaje za režiserje 42 ali dobrih 34%. Pri 85 pevskih zborih in instrumentalnih skupinah imamo samo 48 pevovodij In dirigentov. Skoraj polovica teh je obiskovala glasbene šole, kar jamči za kakovost i kadra samega i njihovega dela. Smatram, da bomo morali za usposobitev strokovno vodstvenega kadra napraviti sledeče: Izbrati Je treba kandidate, ki jih bomo začeli sistematično vzgajati preko občinskih in okrajnih seminarjev. Prvi korak v tem smislu so že napraviM nekateri občinski sveti z organizacijo občinskih seminarjev z>a režiserje. Pri tem pa moramo zahtevati od republiškega dramskega sosveta, da končno sestavi neke stalne programe po stopnjah, sami pa moramo skrbeti, da bodo tečajniki, dokler ne absolvirajo ustreznih programov, strokovno usposabl janje nadaljevali. Občinski sveti morajo voditi točno evidenco o teh tovariših, ustvariti morajo živ kontakt z BJimi, obiskovati njih prireditve in jim stalno Pomagati z nasveti In praktičnimi izkušnjami. Podobno moramo pričeti tudi z strokovnim izpopolnjevanjem pevovodij ln dirigentov. Kričeče pa so potrebe po strokovno vodstvenih kadrih klubov. Brez takih ljudi se nam klubd lahko izrodijo. Klubi so naša najmlajša dejavnost, zanje nimnmo niti prakse niti Izkušenj ln še predrto uspemo upcljati to obliko sodelovalo 45 zborov s preko 2700 mladimi pevci. Dva naj- Pravilnik o Trdnovih nagradah RIKO DEBENJAK: KRAŠEVKA DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU V petek, 18. marca 1960 ob 18. uri bo v prostorih muzeja odprta razstava RIK0 DEBENJAK: grafika Razstavljena dela so bila v letu 1959 deležna mednarodnega priznanja s tem, da je Mil. umetniku na V. mednarodnem grafičnem Biennalu v Sao Paolu v Braziliji podeljena I. nagrada. Uvodno besedo o avtorju in njegovem delu bo spregovoril tovariš Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani. Vabljeni I Na podlagi sklepa o ustanovitvi -TRDINOVE NAGRADE-, ki ga je sprejel Okrajni odbor ljudske pro-svete Novo mesto dne 23. b. 1054 tn potrdil Okrajni ljudski odbor Novo mesto dne 30. 5. l!>54 je plenum okrajnega Sveta Svobod ln prosvetnih društev Novo mesto na svoji II. redni seji v Catežkih Toplicah dne 6. 12. 1959, sprejel PRAVILNIK o podelitvi Trdinove nagrade Cl. 1 Trdinova nagrada se podeli vsa-ko leto na dan pisateljeve smrti 14. julija. Cl. 2 Trdinova nagrada se podeljuje iz sklada Trdinove nagrade pri Okrajnem ljudskem odboru Novo mesto. Sredstva zagotavlja OLO Novo mesto. Cl. 3 Trdinov?, nagrada sestoji iz pismene diplome in denarnega zneska. Cl. 4 Trdinova nagrada je predvsem spodbuda in priznanje mladim umetnikom, znanstvenim delavcem in amaterjem za kulturno-Drosvetno dejavnost. Cl. 5 Trdinova nagrada se daje: 1. za vse panoge književnosti, 2. za vse panoge likovne umetnosti, umetne obrti in arhitekture. 3. za znanstveno delo, 4. za reproduktivno kulturno-prosvetno amatersko dejavnost. Cl. 6 Trdinova nagrada znaSa 240.000 din in se razdeli na 4 enake dele. Cl. 7 Ce pa posamezno panogo v letu, v katerem se nagrade podeljuje, nI kandidatov, ali če komisija nikogar r.e predlaga za nagraditev, lahko sklene predsedstvo okrajnega sveta SPD, da se nagrada za tako panoco v tsm letu ne podeli, ali pa odloči po določilu čl. 17 tega pravilnika. Prihranjena sredstva ostanejo v Skladu Trdinovih nagrad. Cl. 8 Trdinova nagrada se lahko podeli vsakemu, ki se ukvarja s katerokoli panogo iz čl. 5 tega Pravilnika. Prednost imajo tisti, ki žive in delajo v novomeškem okraju in njihova dela obravnavajo snov in problematiko novomeškega okraja, ali pa so ta dela sicer pomembna za ta okraj. Cl. 9 Trdinova nagrada se lahko podeli tudi rojakom novomeškega okraja, ki so se v panogah iz čl. 5 tega Pravilnika uveljavili v širšem obsegu v domovini ali v svetu. Cl. 10 Za nagrade iz čl. 5 točka 1, 2 in S se lahko predlože dela, ki so bila objavljena v razdobju zadnjih dveh let. Cl. 11 Za reproduktivno kulturnopro-svetno amatersko dejavnost lahko prejme nagrado le amater, ki je v zadnjih pLiih letih v novomeškem okraju dosegel s svojim delom na tem področju vidne in kvalitetne uspehe. Nagrada za to dejavnost se lahko podeli tudi kolektivu Svobode ali prosvetnega društva pod pogoji iz prvega odstavka. Cl. 12 Ljudskoprosvetnemu delavcu, organizatorju amaterske dejavnosU, se lahko za dolgoletno delo, od katerega je vsaj zadnjih pet let opravil v novomeškem okraju, podeli nagrada za reproduktivno kulturnoprosvetno amatersko dejavnost. Cl. 13 Trdinovo nagrado lahko posameznik prejme le enkrat. Izjema je možna le, če ima njegovo delo izreden pomen in visoko kvali-liteto. Cl. 14 Predlogi za vsako_ leto se morajo dostav »i okrajnemu Svetu SPD Novo mesto najkasneje do 15. maja. Predsedstvo Sveta SPD objavi vsako leto razpis za kandidate v lokalnem listu. Cl. 15 Predsedstvo okrajnega Sveta SPD imenuje vsako leto za ocenitev del. ki so predložena, za vsako panogo tričlansko komisijo. Naloge komisije so: da sama pregleda in prouči vsa predložena defa, ki prihajajo v poštev za nagraditev, da daje obrazložene predloge za nagraditev predsedstvu okrajnega Sveta SPD. Ce komisija ne predlaga nobenega predloženih del, mora to svojo odločitev obrazložiti. Cl. 16 Komisija mora svoje predloge dostaviti do 15. junija predsedstvu Sveta SPD. Cl. 17 Predsedstvo okrajnega Sveta SPD lahko nagradi tudi kandada-ta, ki ga komisija ne predlaga. Cl. 18 O predlaganih kandidatih dokončno sklepa predsedstvo okrajnega Sveta SPD na svoji seji z veČino glasov. Cl. 19 Ce se v skladu za podelitev Trdinove nagrade nabere večja vsota, lahko predsedstvo okrajnega Sveta SPD nagrade naslednje leto primerno zviša. Cl. 20 Z dnem, ko plenum okrajnega Sveta SPD Novo mesto sprejme ta Pravilnik, preneha veljavnost Pravilnika iz leta 1954. Pravilnik lahko spremeni le plenum ali skupščina Sveta SPD. Cl. 21 Pravilnik se objavi v Dolenjskem listu. »Veseli smo, ker lahko izbi ramo...« Janez Novak, dijak 4. razreda gimnazije v Črnomlju, nam je v imenu svojih sošolcev ln sošolk odgovoril na tri vprašanja: Ali meniš, da je nova oblika zaključnega izpita boljša od prejšnje matu. re? Presenetil nas je odlok Sveta za šoltsvo L.RŠ, ko smo zvedeli, da ne bo več mature v stari obliki, temveč v obliki zaključnega izpita, ki se od bivše mature precej razlikuje, čeprav se je o tem že mnogo govorilo, si nismo niti najmanj ipredstav-Ujali, da bo to uresničeno že letos. Res imamo zelo malo časa na razpolago, kljub temu pa smo veseli, ker lahko izbiramo med temami tistih predmetov, ki so nam bili v času šolanja najbolj pri srcu. Prav v tem je tudi cilj' nove šolske reforme, kajti odslej se bo večina dijakov že v gimnaziji opredelila za nadaljnji študij. Skoraj vsi moji sošolci ln sošolke so si Izbrali za zaključni Izpit tako snov, ki jih najbolj veseli. Prepričan sem, da je tudi po drugih gimnazijah tako. Nova oblika zaključnih Izpitov nam j© brez dvoma zelo dobrodošla. Znano je, da je vaš razred dober. Ste morda tudi izven šole tako delavni? V učenju smo sicer letošnje šolsko leto nekoliko popustili, kljub temu pa smo bili v polletju odstotno najboljši razred. Ni pa upadla aktivnost na področju izvensolskega udejstvova- nja. Nasprotno I Se povečala se je! To pa ni nič čudnega, saj je velika večina dijakov že prejšnja leta aktivno sodelovala v številnih krožkih mladinske organizacije in prav zato dosegala lepe uspehe. Letos smo si zadali nalogo, da zberemo sami kar največ denarja za maturitetni izlet in valeto. S pomočjo prof. F'ogorelca smo naštudirali komedijo Normana Krasne »Draga Ruth« in z njo gostovali v več krajih Bele krajine ln Dolenjske. Igra Je zelo uspela, kar nedvomno dokazuje tudi to, da smo z njo gostovali tudi v Prešernovem gledališču v Kranju, kjer so bili gledale še najbolj zadovoljni.. Razen tega smo z dijaki tamkajšnje gimnazije navezali prijateljske stike, saj so tudi oni gostovali v Črnomlju z Ob rojstnem dnevu boljša zbora bosta zastopala naš okra', na festivalu v Celju. Na posvetovanju so poudarili, naj ta akcija, ki mora zajeti Čimveč mladine, pomeni začetek sistematične rl'sbene vzgoje mhidcea rHUl Občirs« 1 In sektorski festivali bodo velik doTflek in paznik za "ilfrtc pevce, zato moraj, priprave portreti vse množične organl-7aelje. , Na POtVttf «o rovc-MI Mi'M n strokovnem usnos:'!)'!'"!«« zborovodij, o stolnem Ml tOW* Hltem drlu mi*dtoaktfa »><>v*kili t.Vorov. n vnišanhi sod«»l>nlh metod v delo, o čemer so sprejeli ustrezne aakljtuoke Saj hi napfcali v naslovu z vidnimi črkami, za kakšen in čigav rojstni rlnn gre, pa bomo raje potihem povedali, da se bo Jože Zaraljcn-Drejce 18. marca 1060 srečni t Abrahamom. Mislimo namreč, da bo tako bolj prav, ker je Drejčc 17. fe-bruarja 1960 zapisal ob 10-letnici Dolenjskega lista, da sc še ne Čuti starega. No, to_ res ni nobena starost, >uj komaj začne losti v mizice, kite in kosti in — i»ovsod, kamor ni treba. Slavljcncc, ki ga ljudje poznamo kot Drejčctn, so jo rodil 18. marca 1910 v ljubljanski obrtniški družini. Ker ie bil naslednji dan v koledarju Jožef, so rojencu dali starši to ime, sam pa ni je dal tega. t>od katerim, je bolj poznan, med NOB. Abeceda rs-ke nauke so Drejčctu vte.pl© v glavo \juh\jniiske osnovnošolske učiteljice, višje pa ie dobil v realki, meščanski šoli, na učiteljišču in v ruz.nih tečajih za pouk učencev v gospodarstvu. Dimniška drumska šola i" crtala le TJrejčeto-va neiapolnjeaa želja, ker je menil oče. Daj fant ostane bolj nu trdnih tleh. Kot dijnk sc te Drejče prerekal s šolarsko knjižno modrostjo, a se je zato mnogo bolj izživlja) v slikarstvu, lutkarstvu. dramatiki in naprednih dijaških društvih. Ker je dolov a I v ilegalnem klubu naprednih učileljiščnikov, se ima le uvidevnosti in dobrosrčnosti pokojnega ravnatelju Dokler ja zahvaliti, da tra niso izključili it ljubljanskega učiteljišča. l'o maturi na ljubljanskem učiteljišču so nastopili mračni dnevi br<'/|wi»~!'lnosli. čoprnv je bilo v biv ši Jugoslaviji na tisoče ljudi nepismenih. V času brezposelnosti je Drejče čcvljnril. delal pri zidarjili v Gramozni jami in se tako seznn njiii z revščino delavskega razreda. l'o dveh letih brezposelnosti jo bil Drejče leta I9.'l.'l postavljen Za učiteljska gn pripravnika v Šentjerneju, k|rr se je izven šole udejstvo-val pri tamknjs.li jem Sokolu kot prosvcttir. Za uspešnejše in tuipred nejšo delo med kmečko mladino jc skupno z nekaterimi tamkajšnjimi kmečkimi fanti ustanovil Društvu kmečkih fantOv in deklet in jo bil tudi član pododl>ora v Novem me sin Ko je bilo društvo » Šentjerneju prepovedano, j« delal Za m Ijen v zadružništvu. l'o zlomu bivše JugosUvije so na BrOOai Seiitjernejčniii ii-tnliovili OF Diejče je bil od leta I'»41 sekretat rn ionskega odboru in jo kot tak skrbel za organizacijo partizanski' \>>i-.ke v občinah Šentjernej, Kosta njivica. Orehovim, Sv. Križ, Sinar jelu in llela cerkev. kmalu "o nastanku Gorjnnske če (C so 13. marta 1942 Italijani Dre j četa aretirali in ga tK>slali pred ljubljansko vojaško sodišče. Zaradi )»>-ur,u i kan j,i iloknzov so ga 14. maja IMg i x i ■ ii > t i li- Ker je čutil že vroča tln pod nogami, je ...K.-: 3. junij« 1*43 v Gorjanjki bataljon. Med NOB . je delal Zamljem kot prosvetar, agitator, novinar in vodja tehnik. Leta 1944 je bil Drejče izvoljen v narodnoosvobodilnd odbor novomeškega okrožja in prevzel posle poverjenika za prosveto. Na tem mestu je delal ludi po osvoboditvi do leta 1947. Kot plod propagandnega in novinarskega prizadevanja naj omenimo dve Zamljenovi brošuri«, dva koledarčka. Radijske vesti in Dolenjski gla«. Za novinarsko delo je bil Drejče pohvaljen od komisije pri SNOSU, za ostalo delo pa je dobil red za hrabrost, red za zasluge za narod III. stopnje in spomenico 1941. Po reorganizaciji novomeškega o-krožja jo bil Drejče upravitelj novomeške osnovne šole, leta 1948 »pet vodja prosvete, nato leta 1949 upravnik gledališča, od leta 1931 pa je upravitelj Vajenske šole v Novem mestu. Kot poverjenik za prosveto je dal Znmljcn pobudo za ustanovitev prvega letnika učiteljišča v Novem mestu in je s sodelavci ustanovil strokovni aktiv pedagoških delavcev še preden so se organizirala sedanja Pedagoška društva po Sloveniji. — Tudi je Drejče precej pripomogel k ustanovitvi novomeške Glasbene šole, Ekonomike srednje šole, Dolenjskega muzeja in izdatno pomagal pri nnstanku Studijske knjižnice. Za Zamljenovega predsedovanja pri Ljudski presveti je začela izhajati Dolenjska prosveta, so sc začele deliti Trdinovo nagrade in je nastal zametek sedanje založbe b Trdinovo knjižnico. Na slavljcnčevo pobudo so začeli takoj po osvoboditvi nekateri prosvetni delavci zbirati g rud ivo iz NOB. Sicer pa je delal kot predsednik ali odbornik tudi v najrazličnejših organizacijah in društvih (OF, ZB, Združenje rezervnih oficirjev. Partizan, Združenje za gradnjo zadružnih domo-v Pedagoško društvo). Iz praks« na področju šol za licence v gospodarstvu je napisal žal le nekaj člankov za Sodobno pedagogiko in bi želeli da no bi ostalo pri tem. Drejče je eden izmed tistih dokaj razgledanih učiteljev, ki se niso zapirali med stene učilnic, ampak »o^ živeli z narodom. Dasi je rad tičitelj, ga ustvarjalne težnje silijo iz ozkega metodično-didaktičnega jnrmn tudi drugam. Zurndi vsestranske dejavnosti, pa se ne more osredotočiti na eno samo področje. Ob jubileju mu želimo zdravja, zadovoljstva, »prešanih vilamiinov<, kolikor jih potrebuj« za zdravje in umerjeno mero humorja, pa tudi to, da hi še kaj ustvaril na tistem področju, ki mu je najbolj pri srcu. —ek Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Omeniti moram še, da smo prejšnji mesec priredili maturantski ples, ki je prav tako iepo uspel, V načrtu imamo še marsikaj, a vse kaže, da nam čas ne bo dopuščal vsega izvesti. Tvoja osebna želja? Uspešno opraviti zaključni izpit, kar želim tudi vsem sošolkam in sošolcem. T-e ★ Jugoslovanski kinematografi 1939-1959 V Jugoslaviji je leta 1959 obiskalo 126 milijonov gledalcev ali šestkrat več kot leta 1939. Število bioskepov je v zadnjih dvajsetih letih zraialo za štirikrat — cd 412 v letu 1939 na 1524 v letu 1958. V bibliofilski zbirki Večni sopotnik (Drž. založba Slovenije) so lansko leto izšla naslednja dela: Ivan Go-ran Kovačič: Jama; France Prešeren: Krst pri Sanriei; Mi-hail Jurjevič Lenmontcv: Demon in Otscar VVilde: Balada o kaznilnici v Readingu. Drugo serijo za leto 1960 pa sestavljajo: S. T. Coleridge: Pesem stairc-ga mornarja; M. J. Lermontov: MOKI, poema; Oton Zupančič: Duma; R. M. Rilke: Spev o ljubezni hi smrti Kometa Krištofa Rilkeja. Gostovanje v Črnomlju, Semiču in Metliki Prosvetno društvo Lojze Ko-šak iz Kostanjevice bo gostovalo v soboto. 19. marca, ob 20. uri zvečer v Prosvetnem domu v Črnomlju, v nedeljo, 20. marca, ob 15. uri popoldne v Semiču in zvečer ob 20. uri v Metliki s Korenovo kriminalno dramo Vohunka. Vabimo prebivalstvo teh krajev, da se predstav udeleži v čimvečjem številu! l'ri/.or iz Fodorove trodejanke MATURA, ki jo je uprizorila mladinska sekcija SVOBODE Brestanica koneo februarja pod spretno režijo tov. Nike Galeše. Vse kaže, da za igralski kader v Brestanici ne bo problemov. Dve tretjini ig ralcev Jc bilo prvič na odru, toda vsi so so pohvalno postavili. Mladim igralcem čestitamo in želimo še več takih prireditev! (Foto: Stan« Fabjančic, Brestanica) ME3 A5/D 2ENA IN 00M a SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM a SODOBNO GOSPODINJSTVO BELT trenutno wodi Proslav kot že dolgo ne! Številne bralke našega tednika naj nam oprostijo: v tem in minulem tednu smo prejeli pravcato poplavo pisem in poročil o lepih akademijah, prireditvah in družabnih srečanjih naših žena za letošnji 8. marec. Nimamo dovolj prostora, da bi objavili vse, kar so nam sporočile številne tovarišice in naši dopisniki. Vse proslave Dneva žena pa so pokazale, da se naše žene zavedajo deleža, ki ga nosijo v socialistični družbi, da so sredi ustvarjalnega življenja ln dela in da resnično spoštujejo praznik borbenih žena vsega sveta. In če objavljamo samo nekatera poročila, lepo prosimo, da se ne hudujete na nas, saj smo se ta teden že tako morali zameriti Številnim dopisnikom, katerih prispevki ne gredo vsi v današnjo Številko. Ob tej priložnosti vabimo nove dopisnike, učiteljice, delavke in kmečke žene, da se večkrat oglasijo v našem — in svojem — listu, saj radi beremo, kako se trudijo tu 'n tam za napredek in lepše življenje. ČADRAŽE: »Tako lepo je bilo Nova osnovna organizacija SZDL v Cadražah, ki se je ločila od Bele cerkve, je sklicala proslavo Dneva žena v nedeljo 13. marca. Nad 50 žena se je zbralo v osnovni šoli, kjer jih je lepo pozdravil Vinko Pavlin. Med ženami je bila tudi Jožefa Bratkovič, ki je izgubila v NOB trj sinove, in Kro-marjeva mama, kateri so padli za svobodo štirje dragi fantje. Po pozdravu je tovariš Pavlin prebral govor o pomenu 8. marca in dragocenih žrtvah, ki so jih žene vsega sveta — in še posebej naše partizanske matere, borke in aktivistke — dale za svobodo človeštva in za ženino enakopravnost. Posebej je govoril o kmečki ženi in njeni vlogi pri premagovanju zaostalosti naših vasi. Za vzgojo naprednega državljana, za srečo družine in za gospodarski dvig va-s! je vloga delovne žene prav danes še posebno velika. — Nato so spregovorile žene. Posebno so govorile proti alkoholizmu, o vzgoji otrok, pogra- jale so tist€ družine, ki slabo ravnajo z otroki in sklenile, da bodo same poskrbele za nekaj pomoči zapuščenim malčkom. Vsi so odobravali njihove pametne predloge. Sledil je veseli del. Prve so morale zaplesati prav Bratkovičeva in Kromarjeva mama in spet so ju vsi toplo pozdravili. V prijetni zabavi je minil večer. 2ene pa so sklenile: poslej se bomo sestajale še večkrat in še lepše bomo pripravile razne proslave in srečanja. — Kot marsikje, so rudj tu stregli ženskam moški. Lahko smo samo veseli takega napredka in čadraškim ženam samo čestitamo, da so oživele svojo organizacijo! šMARJETA: Štiri proslave Kakor vsako leto smo tudi tokrat slovesno praznovale B. marec. Organizacije so nam priredile lep kulturni spored, združen z zabavo ln pogostitvijo. Praznovale so tudi žene v Šmarjeških Toplicah, Beli cerkvi ln v Družinski vasi. Krajevni odbor SZDL je pri tem krepko pomagal. Stroj zo pranje perila "fnL.JvL 2 h|dromontaža"mar,bor • SEMIČ: proslavljale smo že 6. marca Mednarodni dan žena smo proslavljale že 6. marca v Prosvetnem domu. Pokroviteljstvo proslave je prevzelo KUD s prosvetnimi delavci, ki so s šolsko mladino poskrbeli za dober spored. Zal obisk ni bil tak, kot smo pričakovale. SEVNICA: slavje v Kopitarni Dan žena so v Sevnici proslavljali kar na dveh krajih. V torek ob pol dveh so v Kopitarni za hip zastali vsi stroji. V obratu pet se je zbralo okoli 300 zaposlenih, katerim je spregovoril o pomenu dneva žena tov. Franc Lipovšek. Domač pevski zbor in orkester ter pionirji sevniške šole so jim zapeli in zaigrali več pesmi, pionirji pa so ženam tudi čestitali k prazniku. V sredo zvečer je bila centralna proslava dneva žena v domu TVD Partizan. Na proslavi je prisotnim govorila članica GO SZDL Slovenile, tovarišica Mima Zupančič. Tudi na tej proslavi so nastopili Isti pevci. 9 SOTESKA: organizator je bila SZDL Naš dan so žene proslavile v torek 8. marca. Proslavo je organizirala Socialistična zveza, kulturni spored z nastopom cicibanov in pionirjev pa učiteljstvo šole Soteska. O dnevu žena je govoril tovariš Korče. Nastopil je tudi vaški kvintet. — Vzdušje v dvorani je bilo prisrčno, saj se ljudje kar niso hoteli razi ti. Splošna želja je, naj bi kulturno življenje tudi v našem kraju oživelo. Zares si želimo več kulturnih prireditev! 9 SKOPICE: prvič smo praznovale Preteklo nedeljo so se žene zbrale v lepo okrašeni dvorani gasilskega doma in jo napolnile do zadnjega kotička. O pomenu tega praznika je govorila tovarišica Stermeckijeva in prikazala borbo žene pri nas in v svetu za njeno enakopravnost ter vlogo, ki jo žene odigravajo v javnem življenju. Šolska mladina je pripravila pod vodstvom učiteljic pester program s 15 točkami. Po kulturnem delu prireditve je bila še zakuska, na kateri so se žene in dekleta prijetno zabavale. Zene so bile zelo zadovoljne, saj so ta praznik prvič praznovale v tej vasi. • VIDEM-KRŠKO: vso pozornost ženam v našem mestu so proslave Dneva žena vedno lepo obiskane, ob 50-letnici tega praznika pa je bila proslava v mestu še posebno slovesna. Dvorana Doma Partizan je bila 7. marca zvečer nabito polna domačinov z obeh bregov Save. Pionirji in pionirke so se zvrstili na odru z lepimi recitacijami, o borbi za enakopravnost žena pa je govoril predsednik obč. odbora SZDL tov. Stih. Po proslavi so članice društva 2 en a in dom pripravile prijetno zabavo. Tudi po vseh podjetjih v občini so proslavljali praznik žena. V tovarni ceduloze in papirja DJURO SALAJ je kolektiv pripravil svojim članicam v sindikalni dvorani majhno zakusko, igrala pa jim je tovarniška godba na pihala. DPM v Leskovcu in na Vidmu sta pripravili tradicionalni družabni večer v počastitev dneva žena v soboto v hotelu Sremič in v zadružnem domu v Leskovcu. • S STRAŽNJEGA VRHA Zene s Stražnjega vrha so težko pričakovale svoj praznik — 8. marec. Ze v soboto, 5. marca, so pri- pravile zabavo s pesmijo in plesom, šolski otroci pa so jim pripravili lep kulturni program. Maškarado so Imeli šolski otroci na pustni torek. Sprevod maškar je okrepljen z dobro malico krenil lz šole proti Rožič vrhu in obiskal tri vasi. Ljudje so z odobravanjem in zanimanjem spremljali otroško rajanje. • V ST0F:čAH: pogostitve po vaseh Kot povsod drugje je tudi V Stopičah praznovanje 8. marca postalo trad cionalno. Vse organizacije so se potrudile, da je bila proslava čim sloves-nejša. Osnovna organizacija SZDL je organizirala pogostitve po vaseh: Stopiče. Hrušica, Plemberk, Vrdun, Gornji in Dolenji Težki vodi, Sentjcštu in Crmošnjicah. V Stopičah je ženam čestital v imenu SZDL tovariš Jože Ucman in izrazil željo, naj bi žene v bodoče še bolj sodelovale pri reševanju vaških vprašanj, posebno skrb pa naj posvečajo otrokom, ki naj jih vzgojijo v dobre in zavedne državljane. Domači fantje so nato z veselo muziko poskrbeli za dobro razpoloženje. 0 V STRAŽI: prikupen nastop otrok Tudi v Straži so proslavili mednarodni dan žena - 8. marec. -Proslavo je pripravila Socialistična zveza, o pomenu tega dne pa je govoril tovariš Aš. Program so izvajali šolski otroci, pevci ln godba Svobode iz Straže, taborniki, mladinci in mladinke društva Partizan. Najbolj so razveselili žene in matere naši najmlajši s prikupnim nastopom, ki so lepo počastili svoje mamice. - Udeležba na proslavi je bila izredno dobra. 0 tečaju v Brusnicah V nedeljo 6. marca so imele udeleženke gospodinjskega tečaja v Velikih Brusnicah zaključek. Izpite so uspešno prestale vse tečajnice že cian prej. Tečaj je vodila učiteljica Pavla Perhaj, udeležilo pa se ga je okolj deset kmečkih deklet. Vodovod za športnike Komunalna uprava Novo mesto je pred kratkim zgradila vodovod do doma TVD Partizan Nov0 mesto, ki ga še grade na Loki. Veljal je okoli 180.000 dinarjev. Po daljšem premoru so zopet oživele rokometne ekipe. Kljub temu, da preganja slabo vreme igralce in Igralke rokometa z igrišč v telovadnice, se vse ekipe v okrajni rokometni ligi prizadevno pripravljajo za spomladanski del tekmovanj. Borba za prvo mesto še nI končana, saj so kar štirje kandidati za naslov okrajnega prvaka. Lestvica jesenskega dela tekmovanj ie taka: BELT Črnomelj 6 6 0 6 103:73 12 CELULOZA 4 0 3 159:96 8 4 0 2 114:86 8 4 0 2 95:99 8 8 114 110.'165 3 6 10 5 118:131 2 Videm-Krško 6 TVD Partizan Brežice 6 TVD Partizan Sevnica 6 DPD Svoboda Krmelj TVD Partizan Radeče . TVD Partizan Mirna 6 0 1 5 112:158 1 Ekipa Belta iz CrnomHa vodi s štirimi točkami naskoka. Ali bo tn dovoli. saj igra obe nalezli tekmi v Krškem in v Brežicah? Ce ho-čelo osvoiltl prvo mesto, bodo morali zmagati aH pa osvojiti vsal eno točko na tuiem, to pa bo zelo težko. Več možnosti za osvoiitev prvega mesta ima ekipa Celuloze, Ba1 Isra tamo eno težko tekmo na tuiem Igrišču. Ekipa lz Brežic bo letos o.iačana in bo tudi resen kandidat. Bol za prvo in drugo mesto bo ogorčen, saj bo dana možnost najboljšim ekipam za nastop na Zle-tu bratstva in enotnosti v Novem mestu. Ze 17. aprila s? bo pomerila izbrana ekipa moških in žensk z renrezentanco Gorenlske proti Dolenjski v Novem mestu. Ta tekma bo veljala za predpripravo na zlet. Okrajni rokometni odbor Novo mesto je že sprejel koledar spomladanskega dela tekmovanja: 13. marca začetek tekmovanja za pokal maršala Tita; 20. marca odprto prvenstvo LRS - veliki rokomet; 27. marca skupščina ORO Novo mesto; 3. aprila I. kolo okrajne lige; 10. aprila II. kolo okrajne lige; 17, aprila dvoboj moške in ženske reprezentance Gorenlske proti Dolenjski v Novem mestu; 24. aprila III. kolo okrajne lige; od 24. aprila do i. maja teden ženskega rokometa v okraju; 8. mala partizanski pohod Ob žici okupirane Ljubljane; 15. maja IV. kolo okrajne lige; 22. maja V. kolo okrajne lige; 25. maja finale v kupu po občinah z)3 pokal maršala Tita — dan mladosti; 29. maja VI. kolo okrajne lige; 5. juniia VII. kolo okrajne lige; 12. junija priprava ekipe za Zlet bratstva ln enotnosti 1960 v Novem mestu; 17. do 19. junija tekme v Črnomlju za prvaka Zleta bratstva in enotnosti; 19. junija povorka ln udeležba na zletu: 17. julija Jugoslovanska šola rokometa : 11. septembra začetek ORO lige - jesenski del. mm Okrajno prvenstvo v kegljanju za 1950 S prvenstvom članov na 200 lučajev za naslov okrajnega prvaka za leto 1960 je okrajna zveza pričela z izvajanjem letnega koledarja tekmovanj. Ker so se za letošnja tekmovanja v kegljaškem športu prijavili nekateri klubi, ki že več let niso pokazali nobenih znakov življenja, kot so kegljačl iz Šentjerneja in Dol. Toplic ter novi klubi v Industriji motornih vozil v Novem mestu in v Žužemberku, računamo, da bodo tekmovanja letos bolj množična ln zanimiva kot lani. Tekmovanje članov za okrajno prvenstvo je na kegljišču v Bršlii-nu. Skupai se je za to tekmovanje prijavilo 30 najboljših članov lz raznih društev in klubov. Petnajst najboljših po prvem nastopu PREDLOG AVTOMOTO DRUŠTVA NOVO MESTO: Servisna delavnica v center a v petek zvečer so na seji upravnega odbora novomeškega Avto-moto društva razpravljali o delu posameznih komisij, ki so se kar krepko lotile obsežnega dela. Gospodarska komisija ocenjuje društvena sredstva, posebej pa si je postavila tehnično in finančno podkomisijo. Gradbena komisija Je poročala o lokaciji za nov center AMD (garaže, upravni prostori, učilnice in pod.), ki naj bi stal na ravnini nasproti pokopališča (cesta bo tam v bodoče speljana ob Krki, sejmišče pa premaknjeno na primernejše mesto). Šolska komisija ima precej dela; kažejo se potrebe, da svoj delokrog in vzgojo šoferjev še razširi. Športna komisija je predložila koledar letošnjih prireditev, o čemer bomo v kratkem poročali kaj več. Ko so odborniki razpravljali o pridobivanju novih članov, so med drugim predlagali, da bi društvo oskrbelo nekaj predavanj (n. pr. predavanje za vse lastnike vozil Fiat 600, posebej predavanje za roo-pediste in motoclkllste, združeno s strokovnimi nasveti amaterjem in pod.). Prav gotovo bo taka oblika prepotrebne društvene dejavnosti pritegnila v krog članstva veliko mladih ln tudi starejših ljubiteljev motorizadje. Problem, ki pravtako zanima vse lastnike motornih vozil, pa*fe vprašanje servisne delavnice v Novem mestu. JMV Je zaradi 40<1, se nnanie ni izpolnilo. Največ j« krivo sla!*} kegljišče oziroma izrabljeni kepi ji. ki nt^o dopuščali boljših rezultalov. Prav tako slab rezultat t>272 je dosej-H celjski In •-.! !. ki je bil kandidai za eno prvih mest Zaradi slnheen keeljišča jo se Ce-liani in No\ ome.ščani pritožili in bodo verjetno še enkrat nastopili, »ovrda ne i obrabi jeznimi keglji. Novomeški Pionir je »kupno podrl 6264 kegljev, posamezniki pa so dosegli naslednje rezultate: FilipĆie R3f», Tanror SOS. Vukšlnič 74*. Kodi.' 793. Leg'ša 77.i. Tokrat so zatajili običajno solidni tekmovalci Mrzlak. Hren in Jttnloz. ki so podrli po nekaj več kot 750 kegljev. Končni vratni red republiške*« ekipnega prvenstva še ni znan. vrstni red in seznam najuspešnejših Pi-onirjevili kegljnčev pa bomo objavili pribodnjtift. Mrzlak vodi Okrajna kecljnška zveza v Novem mestu je razpisala okrajno prvenstvo za posameznike, ki j« te v teku Tekniovuii jc. ki teče na kegljišču pionir ia v II rs I i i n n, je pritegnilo preko 'M) kegljačov iz. Novega me-, -ta (Pionir, Gorjanci, Železničar in IMV) in Hre/ire (Razlag). Doslej so končali prvo kolo v katerem je vsak tekmovalec tekmoval z 200 lučaji mešano Petnajst najboljiih s« i« uvrstilo v II. kolo, ki bo odločilo, kdo bo letošnji okrajni prvak. V I. kolu so najboljši dosegli na-i-lednie rczulIhte: Mrzlak (Pionir) B|t, Roblč (P) 844, Glgol (Gorjanci) 820 VukJHnovtč (P) Kil. Itn.tu.- it. (Železničar) 8*5, Jerman (G) SOS. Zupet (G) 80». Pillp-čiČ (P) 79S. Vodopivec (Razlaz) 79S, Hren (P) 792. Bratuž ml. (t) 1*9, Planlan (P) 788 ild. tm ZAPISKI Z OBČNIH ZBOROV DRUSTEV PARTIZAN Največji problem: kadri H Obdobje občnih zborov Je pretežno za nami. Le nekatera društva te obveze še niso izvršila. To so predvsem tista društva, kjer so bili med letom premalo delavni, kjer so delali kampanjsko ali pa je njihovo delo popolnoma zaspalo, tako da se ne morejo z ničemer pohvaliti. Zal so med deml društvi tudi nekatera močnejša društva - iz občinskih centrov. To velja za Brežice, Črnomelj In lurtl Trebnje, kjer še niso uspeli položiti obračuna lanskega dela. Vzroki so različni, skoraj povsod pit je glavni vzrok premajhna prizadevnost vodilnih članov društvenih uprav. 9> Nekaj poročil o občnih zborih društev Pnrtl/.an smo že objuvlll, danes ln prihodnjič pa bomo spregovoriti še o občnih zborih društev v Semiču, Senovem, Mirni, Cerkljah, S-vnici, Mokronogu, Mirni peči, Šoštanju, Leskovcu, Metliki, Sioplčah, Šentjerneju, Straži-VavU vasi itd. # V SEMIČU: največji uspeti — društveni nastop Semiško društvo Partizan ima nekaj nad 100 članov. Več aH manj redno so lani vadili oddelki pionirjev, pionirk, mladincev ln mladink, slabše je bilo pri članskih oddelkih in pri decl. Delo v lanskem letu le bilo usmerjeno v priprave za zvezni zlet v Beogradu ln za društveni nastop v Semiču, ki je bil dobro pripravljen. Posamezni oddelki so nastopiti tudi na različnih proslavah, del članstva p.i na društvenem nastopu V Metliki. V društvu so trenirali tudi rokomet (ženike) In namizni teni' , toda /a.cc no in\ dušenje Je Lin uu upadlo, Vzrok je v pomanjkanju sposobnih s rokovnikov, ki bi /n li mladino pritegniti, jo obdržati v svojih vrstah ir> skrbeti za i-.jen razvoj ln napredek. V zelo živahni ra/pravt so se omejili predvsem ne snpišno vadbo, ki ni bila najbolj redna in sistematičen. To veli« predvsem za oddelke, ki niso vezani na šolo (članski In deloma mladinski oddelki), vtinAi pa Je v premajhni prizadevnosti posameznih vodnl-nlkov ln vodnic, prav tako pa tudi v brezbrižnosti članstva. V razpravi smo slišali tudi nekaj pripomb na račun ma-hne podpore ob'nst-nlh forumov. Društvo v letu 19"9 nI dobilo nobene finančne padpore od občine, vzrok pa Je v tem, da skoraj nihče ne ve, da društvo deli. Nekdo se Je lzrn/11: -Ml smo preveč tiho: 7a nas sp'nh ne vedo fna Ohl.O Črnomelj), da obs.'ajamo.« Nato so še ra^oravl'."!! o pripravah za /let -Bratstva ln enotnosti- v Novem meitU, o prispevku društva zn Parttzanovo mladinsko delovno brigado, o izvaian ti onovpean programa Partlzann Ju-qos]Bv)te itd. Ob keneu so Izvolili nov 9-član-skl Upravni Odbor, v katerem so tudi Metod Plut, Vnlčl Jordan, Slavka Kožar. Tone Malnarič, Zvonko In Franci Pustavrh Itd. Parilrap Se^'v. republlSkl Prvak v h»l(fj»rj na travi Ns ..ti ii »i /iinriti smo iMIall preeei prPožb na raOun političnih In nblssln'h organov, čel dn se premalo zanimajo za drlo društev Partizan, da so društva prepušče- na sama sebi, da ne uživajo nobene podpore ild. Ponekod so te pripombe upravičene, drugod pa ne, ker društva ne Iščejo nobene povezave. To pa ne velja za TVU Pnrtlzan na Senovem, kjer društvo uživa vso podporo ObLO in ostalih organizacij. Zato ni čudno, če ae je občnega zbora udeležil tudi predsednik ObLO tov. Sterban, ki je sodeloval v razpravi. V izčrpnem poročilu predsednika društva smo lahko slišali marsikaj zanimivega lz društvenega dela. Občina je društvu precej pomagala, zato si v bodoče želijo le Se to, da bi občina prevzela v oskrbo vsa Igrišča ln druge objekte za teleano kulturo. Kot pri ostalih društvih v okraju Je tudi v Senovem zelo pereče vprašanje kadrov. Pomnnlkanlc sposobnih vodnikov je glavni vzrok, da druStvo nI Imelo redne vadbe članskih oddelkov. Bolj razgibano Jc bilo delo v nekaterih športnih panogah. Tako ho v Senovem organizirali okrajno prvenstvo v košarki, občinsko prvenstvo v atletiki, turnir v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo 30 mladincev in pioniri.-v, Itd. Precel privržencev Imata rokomet In noi'iiiiii'i. največji uspeh pa so zabeležili Igralci hokeju' na travi, ki so postali celo republiški prvaki. Večji del razprave so posvetili nogometu, ki nikakor ne more na zeleno vejo. V nogometni enalsio-rlcl igrajo v glavnem liti igralci kot hokejskem moštvu, zato pa trpi kvaliteta noRometa. ker se mu posameznik) ne nosvottio tako, kot hI se mornll Položaj se bo ^olovo popravil z vkl.ltičevan'em novh mladih Ik-h'c'v, l<| se bodo •> '*v -lili le eni pmo»;l, nikakor pa Dt r. nsimosvoMt vi |0 nogometne «ak> clje Izven Partizana, kot so nekateri predlagali. v mujhnem kraju, kot Je Senovo, Je vsako cepljenje sil škodljivo, to je v razpravi poudaril čudi predsednik ObLO tov. si n ban. Predstuvnlk Okrajne zve-/c tov. Subotlč' Je naglasll, da se mu zdi napak, da se celotna razprava vrti le okoli nogometa ln hokeja. Športne panoge niso vse. v Partizanu Je osnovna splošna v.hPvi, ii.« katero sc večkrat pozabi. Splošna vadba Jc o>nova, tudi za uspehe v posamc/.nlh športnih panogah, ki se seveda ne smejo podcenjevati. Na to bo treba v bodoče bolj paziti. Na Mirni: Kam z domom na Debencu? Občni zbor na Mirni Je potekal zelo živahno. V predcednlkoveiu poročilu smo spet slišali že znano trditev: -Premajhne podpore smo bili deležni, čeprav smo bil4 dela\-nl. Svojih uspehov ne obešamo na veliki (vodl« spet valje lato kot /a Semič: o delu drušiva Je treba »oroeati, srsnnniatl Javnost In po-litične ter oblastne organe, potem bodo pri n.'lh gotovo našli vso podporo In pomoč. Društvo le Innl proslavljalo 40- letnlco ustanovitve, Društveni nastop, ki so u.a pripravili v polastitev teua jubileja, je zelo uspel in dosegel svoj namen. Mladino v Mirni je velo razvntl tokomrt. tako da so sestavili moško ekipo, ki uspešno tekmnte v okralnl ligi. Precej znnlmnnia Je za namizni tenis, ki pa Je Se v začetnem obdobju. V ra/nrnvl so ohrnvnnvr.il več ■ai-lnivili ••!>■••. \'>'• planinski tlom na I) tbenOU, ki Ja last društva, pa navzlic skrbnemu oskrhnlku ne more postali donosen. Društvo sedaj nima od nJega nobene koristi, ampak le stroške. Nekaj bo treba ukreniti, kajti drugače bo dom popolnoma propadel. Tudi stanje društvenega doma v Mirni ni razveseljivo. Največ so tu krive različne prireditve ln veselice, ki jih bo druStvo omejilo na minimum z občutnim zvišanjem najemnine. Zavedat! se Je treba, da Je dom namenjen predvsem telesni vzgoji, žal pa se Je v te namene lani zelo malo up>">-rnbllal. Ravno zaradi različnih prireditev je trpela splošna vadba. Nato so sprožili tudi vprašanje kopališča. Bazen, ki so ga pred leli pričeli graditi, Je sedaj navadna žabja mlaka, ki ničemur ne služI. Treba bo najti razumevanje ln podporo, dn se bazen dogradi. Ob koncu je bil 1/voUen nov upravni odbor, ki ga bo v bodoče vodil tov. Strmole. TVD Partizan Sevnica: lani najboljSe druStvo v okraju Gotovo ne bomo Izdali nobeno skrivnost, če povemo, da sodi sev-nlško društvo. Partizan v vrsto treh ali štirih nalmočnejšlh ln najbolj delavnih društev v okraju. DruStvo Ima svoj dom, ima dobro organizirano splošno ln tudi posebno vadbo ter zelo razgibano družabno žIvMenJe. Tudi skrb za razvedrilo ln zdrnvo zabavo svo-icn članstva je pomembna naloga n/išlh društev, na katero v Sevnici niso pozabili. Zato ni nič čudnem, če Ima sevnlško društvo Pirtl/.an preko 400 pr'nadniknv In dn le letošnjemu občnemu zboru prlsostovalo n'č manj kot 170 članov dru*»va[ Te številke bodo za rr»nr„ ,0 če nnnStrvimo z-lo pestro In razgibano dejavnost društva. Dolpolelnl društveni predsednik tov. Drago Bizlak Je v svolrm poročilu nodrnhno obdelal vso de-isvno«! v nretekiem letu 1n ugotovil, dn 'e društvo do«e"io nn1-vatfi u«nnh n.i r.'«»r>"m rl>"u P>r. ti 'iinii v rtfo<'r-Ji. k"*r 'e nastopilo 1* prlpadnltf >v društva In dn se Je druStvo v tekmovan'u za pokal -Dela- uvrstilo med najboljae v Sloveniji. V Beogradu sta dve vrsti članic prejeli zlati plaketi za uspešno Izvedene zletne vaje. društveni člani pa so se izkazali tudi na drugih prireditvah in nastopih doma ln v drugih krajih. Od športnih panog gojijo v društvu nugomat. rokomet ln smučanje, žal pa Je zlasti za nogometaše značilno kampanjsko delo, razvoj smučarskega Sporta pa ovirajo slabe snežne razmere In poinanjku-nje vnditeljskega kadra. Da bi bilo društveno delo Ae boljše, Je v Sevnici nujno treba okrepiti sodelovanje z oblastnimi organi in z mno/ičnlmi organizacijami, ker bodo le s tcnnlm sodelovanjem In pomočjo lahko izpolnili obsežne naloge, ki društvo čakajo v letošnjem letu - zlasti priprave in udeležba na zletu -Bratstva In enotnosti« v Novem mestu. Za zaključek Se omenimo, da so občnemu zboru prisostvovali tudi predsednik Obl.O tov. Kolmnn ter predstavniki političnih ln ostalih organi/.nclj. Tako so se lahko seznanili z razgibanim delom društva, zato upamo, da bo društvo poslej deležno več razumevanja In pomoči. Društvo ho tudi letos vodil tov. Bizjak, v odboru pa te tudi prizadevni veteran tov. Bogomir Milost, ki sodi med gonilne ■aic v druStvu. Tudi v Cerkljah: TVD fartlzan Na pobudo prosvetnih del.v cev v Cerkljah oh Krki so ustanovili novo društvo Partl/an - 28. v okraju. Dn je zanimanje za iiovn društvo med tumkn'snltm prehl-valstvom pr«eeSnje, kaže številna udeležba na u-,tan<" n'm občnem /boru. Preko tm mlndmcv In ml dlnk. članov In čla-tlc te bilo nn-v/nčlh, ko fio položili -'omellpj kamen- novemu društvu. Tej slo-vestnostl sta prisostvovala tudi predstnvn'kn okrutne zveze Partizan In nekaterih družbenih organizacij. Društvo /daj «e nima irv.dnih notfotev Tt redno vadbo Račaipo bodo vadili v šolski učilnic, ki to bodo v ta namen preuredili, Primanjkuje Jim tudi rekvizitov, tu pa računajo na pomoč Partizana Slovenije in Okrajne zveze v Novem mestu. Spomladi, ko bo možno vaditi na prostem, bo položaj boljši. Skupno s Solo bodo uporabljnll Igrišče za rokomet in odbojko. Čeprav se mučijo z začetnimi težavami, so sklenili, da se bodo polnoštevllno udeležuj zleta v Novem mestu. Da bo delo društva zaživelo, »o porok dobri vodniki in vodnice, »I Jih društvo nekaj že Ima. Dva za Imata vodniške tečaje In izpita nekaj mlajših prosvetnih delavcev pa sc bo udeležilo vudlteljskln tečajev, ki |lh prireja Partizan Slovenijo. NajvužnejSa naloga novega odbora bo gradnja telovadnic«, »i bo omogočila redno vadbo tudi po* zimi. Sredstev sicer še nimajo, W" da upamo, da »c bodo našla. V nov upravni odhor, ki n.i vodil tov. Vlado Curln, so pni l/volieni: Slavko Vidmar. EriKa Gcricvlč, Tat lana Spllnr. Marjan Bevc. Jože Klaslč Itd. V Mirni peči: veliko zanimanje za atletiko Pa rti '.nn v Mirni peči ima trenutno 'J2 članov, od tega »lto;"J, dve tretjini šolske mladine. V »etu 1U.M) je vadba v glavnem redno po v..iwLn- t* nri oddelki" nogami so v društvu najvci. »»"'-atletiko ln th.s gll zelo vidne u "P" ne. Mihovi mladinci in mladu««" ■o bili uspešni na okrajnem vensivu Parfzana In na rep«>' škem prvensivu Partizana v t.eij h nekateri pa so se uvrstili aj*U> republiško reprezentanco p*"/, in nas oplll na zveznem Beogradu i8pliar< GoSperti«v. Muhlčrva l;d.). 1 An •;. .i.. ., .i te imelo at« I r. Mi*« Stev. 11 (521) DOLENJSKI LIST Stran 7 Spomin na ožgane zidove 22. marec bodo Adlesičani tudi letos slovesno praznovali — Na krajevni praznik vabijo vse nekdanje borce, aktiviste in prijatelje Bele krajine 22. marca 1945 zjutraj, dober mesec dni pred svobodo, ]e Preko Kolpe pri Pobreškem gradu vdrla pobesnela ustaška in nemška soldateska in preplavila Adlešiče in 6 okoliških vasi. Prebivalci so večinoma Pravočasno pobegnili, sovražna drha] pa ge je razkropila po zapuščenih ctomovih ln pričela pleniti. Kmalu se je iz vasi pričel proti nebu viti dim. 1«7 gospodarskih poslopij In 43 stanovanjskih his je požgal podivjani okupator. Ko so se proti večeru vaščani vrnili, so naSH le ožgane zidove. V spomin na ta dan praznujejo Adlešiči ln okolica 22. marec kot evoj krajevni praznik. Ce jih boste tega dne obiskali, boste priča prastare belokranj- 9 Jutri bo v dvoran! Zavoda *a socialno zavarovanje v No- Vem mestu plenum Okrajnega •fadikalnega sveta, na katerem •* bodo pogovorili 0 pripravah na volitve v nove delavsike sve-^ in o problemih higiensko-fehničnega varstva v gospodarjih organizacijah. % V Norvem mestn Je bila »»reišnjl četrtek eeia kadrovske *°ml8ije pri občinskem komiteju ZKS. Obravnavali so kadrovske priprave na volitve v D°ve delavske 6vete in poslušali poročila komisij za vas ln *a Šolstvo. • Na seji občinskega komiteja ZKS v Žužemberku se bodo jutri pogovorili o nekaterih kadrovskih vprašanjih. # Prejšnji ponedeljek so se v Novem mestu zbrali predsedniki občinskih sindikalnih svetov- Na seji so obravnavali *b6ne zbore sindikalnih po-družn*« m kratko analizirali že izvedene občne zbore. Posebno skrb so med drugim sklenili Posvetiti zaključnim « računom v Podictjih. Odločno so zahtevali da v nobenem primeru ne 'me dolavskl svet podjetja po-trd iti zaključni račun, ne da bi Pr^j o njem razpravljal tudi Ve* kolektiv. V torek 22. marca bo v _°vem mestu gostoval znani tor Svengali s sporedom ga le izvajal že v vseh r.a- ske gostoljubnosti. Z njimi boste zaplesali adlešičko in bo-jansko kolo ter občudovali lepoto doma stkanih belih kril in rut, polnih živoplsane narodne ornamentike in nadvse zanimive adlešičke pisanice. — Adlesičani so veseli- Na porušenih in po žganih domovih so zrasli novi domovi, svetlejši ln lepši. V njihovih svetlih srcih se le spomin na 22. marec, dan velike tragedije, izpremenil v simbol zmage. KJE JE RE8ITEV? V TURIZMU? V NARODNI OBRTI? Svet okoli Adlesičev je kraški. Majhne krpe njiv se kot preplašene Jerebice skrivajo v morju kamna. Življenje Je trdo, vsako zrno Je treba zemlji izpuliti. Morda so Adlesičani prav zato. ker vedo kako težak je bol z naravo, tako prostodušni, veeeli ln hkrati skromni. Kmetijstvo nima bodočnosti na njihovem področju. Kal torej storiti? Adleiici leže v dolini Kolpe. Do Pobreškega gradu, ki stoji tik ob Kolpi, je speljana cesta, vozna ia vsak avtomobil. Tam Je ob reki lepa naravna plaža. — Ste Že razmišljali o turizmu? — sem vprašal šefa Krajevnega urada Adlešiči. Alojza Cvitkovica. — Mnogo razmišljamo o tem. Črnomaljski delovni kolektivi hodijo vsako leto večkrat sem, na celodnevne Izlete- Ker smo revni, nimamo niti sredstev za začetek. Lani smo doblu od Republiškega zavoda za varstvo spomenikov 104 tisoč dinarjev. Očistili smo ruševine gradu, letos- bomo v obzidju popravili kar se bo dalo in poizkusili v gradu opremiti majhno točilnico. Za začetek bo to že nekaj, pozneie pa kal več- Ko bo za- živel nrl nas turizem. Dodo ljudje lahko prislužili tudi kaj z narodno obrtjo. Ta je že pričela izumirati. Le tri žene v Adlešičih še pišejo pisanice, vezenja pa ne zna od mladih menda več nihče. VESELICEVA ANKA PISE PISANICE Pisanica, to )e lepo popisan trobarvnl pirh, adlešička posebnost. Veseličeva Anka na Purgi je ena Izmed treh žena, ki to ohrt se opravljalo — Lani sem bila ob takem času na vas jezna! Objavili ste sliko iz leta 1919, na njej sem Jaz in sestra, kako piševa pisa niče. Učitelj Račič naju Je slikal. Spodaj pa ete napisali, de v vsej Bell krajini piše pisani ce samo še nekdo na Suhorju Zdaj vidite, da to ni res. Stan smo, podali pa se še nismo! Poslovil sem se, prijazni An ki pa ie bilo žal. ker ni imeli, nobene pisanice gotove, da bi m! io dala za spomin. — Letos Do minilo 41 let, kai Jih pišem. Po prvt svetovni vojni so to delali pri vsaki hiši v vasi, danes smo samo še tri stare žene ostale zveste pisanju plaanlc. Mladini se zdi zaslužek prt tem premajhen. Raje odhajajo v svet. Za podjetje Dom jih delam po 44 din eno mi plačajo- Ce sem pridna, jih napišem 20 na dan. Pozimi, ko ni drugega dola. se lotim tega. Vosek je drag, pa še barve ln lajce. 6icer po pravijo, da je vrag v sili še muhe žrl, je dodala šegavo. V droben kovinski lijak, pritrjen na leseno palcko, je vlagala koščke voska, podržala vse skupaj nad petrolejko, da se ie vosek raztopil in nato spretno vodila pisaljko po rdeče pobarvanem jajcu- Veseličeva Anka iz Purge se je lani po 40 letih spoznala v našem listu, zato njeno sliko še enkrat objavljamo NARODNA OBRT? Na to sem mislil, ko sem odhajal od Veseličeve Anke. Razvijamo turizem na Dolenjskem Tujci prihajajo in Iščejo spominke, pa jih le težko dobijo pri nas. Zakaj 6e ne bi v Adle-šičih zbrali mladi ljudje, k: sicer odhajajo s trebuhom za kruhom? Zakaj se ne bi pr treh starih ženah naučili pisati pisanice? In dekleta bi se lahko naučila izdelovati prtičke manjše kot žepni robec. Kmetijska zadruga bi to odkupovala in posredovala gostinskim podjetjem ter trgovinam. Mlad) Adlesičani ne bi zaslužili nič manj. kot zalužijo drugod. Res je, kar je rekla Ank„ Veselic: v sili je vrag muhe žrl1 M. JAKOPEC V TEM TEDNU VAS ZANIMA Ct-tru-k 11 marca - Ljubislava Petek 18. marca — Edvard Sobota 19. marca — Jože Nedelja 20. marca — Igor Ponedeljek 21. marca — Beno Torek.22. marca — Vasilij Sreda 23. murca — Slava TRGOVSKO POMOČNICO sprejme Trgovsko podjetje »Prehrana* v Novem mestu. NUDIM HRANO ln stanovanje resni ženski za pomoč v gospodinjstvu. Mazovec, Žabja vas 2 c ČESTITKA Ing. gozdarstva EDU TAVČARJU iskreno čestita k diplomi na Gozdarski fakulteti v Ljubljani -kolega Jože s Švedske. CRNOIHSLJ: 18. in 20. marca anie-iški barvni film »Cajuica«. 23. lnar-■a japonski film »konj fantom« DOL TOPLICE: 19. in 20 marca jugoslovanski film »Skozi veje ne-l)o«. KOSTANJEVICA: 20. marca imenski barvni film »Sedeči bik«. Metlika: 19. in 20. marca mehiški film »Sorenada o Mehiki«. 23. marca nilski film »V rovih Stalinprada«. MOKRONOG: 19. in 20. marca italijanski film »Krik«. NOVO MESTO »Krka«; od 18. do 21. marca francosko-avstri.jski film Slepi jiotnik«; od 22. do 24. marca češki film »Peto kolo«. SLMIC: 20. marca ameriški film »Tarzan v puščavi«. SENOVO: 19. in 20 marca ameriški barvni film »Človek brez zvezd«. 23. in 24. marca franc. film »Blod-nica«. SEVNICA: 19 in 20 marca ameriški film »Ona išče srečo«. VIDEM-KHŠKO: 19 in 20. marca ameriški barvni film »Zakon divjine«. 23. in 24 marca italijanski fiim »Neizpolnjene sanje«. ŽUŽEMBERK: 20. marca jinrofllo vanski film »Nj bLlo zaman«. Razpis Komisija za razpis delovnih mest pri Zdravstvenem domu Novo mesto razpisuje naslednji dalovnl mesti: 1 PISARNIŠKE USLUŽBENKE s srednješolsko izobrazbo ln delnim znanjem strojepisja. Nastop službe takoj. 1 PISARNIŠKE USLUŽBENKE z nižješolsko izobrazbo za delo v sprejemni pisarni. Nastop službe aveusta aH septembra 1960. Prošnje s kratkim življenjepisom In navedbo šolske izobrazbe pošljite upravi Zlravstvenega dsmt« do 20. marca 1960. V neizmerni boli sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljuba mama. stara mama SAVA VRLINIC Hkrati se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, ki so jo spremili na zadnjo pot. Žalujoči sin Veljko z družino, hčerke: Marija, Milka in Bosiljka z družinama, ln ostalo sorodstvo. J[h večjih letoviških krajih cyomeščanom bo pokazal ek-£Jerirnente za magije sugestije ~* telepatije, s partnerico Eli*, jj* bo prikazal tudi katalep-•J11' eksperiment. Za vedro jvezavo občinstvom bo po- rbe] mS stari znanec Božo ajšek. „,j^ Praznik mladinskih delov-v ''rtgad 1 aprila bodo v No-mestu proslavili z brlga-fj^lm večerom. Nn tem večerni,*1.0 sekretar Okrajnega ko-Fr Zveze komunistov tov d *nc Pirkovlč kroči I komnn-»knt°m V1, novomeške MDB ■st a*J« Rupena* Rer) dela I. 'n IX. novomeški MDB lt 0,2 Kolman« Red dela III gftdT10, k1 *ta Ra prc'i,>1! hri" R), , ?n tz-edne tirpeVie prt lan-tab Bkc,M' Mladin« bo ob mivrn<%Tn 0f!n1" tevnjnla zanl-^ojtram Črnomelj: 3% za lekarno Osrednjo točku sobotnega zbora volivcev: razprava In sklepanje o družbenem planu občine za 1960 — Sodeloval je tudi predsednik 0L0 Niko Belopavlovič —Volivci so izglasovali uvedbo občinskega samoprispevka v višini 3% osebnih dohodkov Preteklo soboto so napolnili dvo- nega kadra za gospodarske orga- nizek; zaradi tega so volivci skle-rano Prosvetnega doma volivci me- nizaclje in ustanove ter pri tem nili. da se za omenjeno gradnjo sta Črnomelj in bližnje okolice, ustvariti pravilne odnose do delo-V prvi točki dnevnega reda so vanja, nagrajevanja in življenja izvolili sekretarja občinskega od- teh ljudi. bora SZDL Radeta Kordiča za kandidata pri dopolnilnih volitvah v občinski zbor. Nato je predsednik občinskega ljudskega' odbora Janez Zunič pri tolmačenja osnovnih smernic novega družbenega plana občine za leto 1960 nakazal naloge za tekoče leto ln smer razvijanja gospodarstva. Navedel je pomembnejše podatke, iz katerih Je razvidno, da sc črnomaljska občina gospodarsko močno krepi. Z novim planom predložene naloge so smele, ven Precej je bilo govora o lekarni, ki oskrbuje že 18.000 prebivalcev ln posluje v skrajno neprimernih kar sredstva v višini 8 milijonov dl- uvede občinski samoprispevek višini 3 'It osebnih dohodkov vseh delavcev, kmetov ln uslužbencev. Volivci so tudi ugotovili, da Je treba Se letos pripraviti načrte za dograditev dodatnih učilnic pri poslopju črnomaljske osemletke, kajati sicer bo potrebno- ^tpribodniem letu zaradi pomanjkanja učilnic uvesti od prvega do četrtega raz- narjev. Ta znesek je vsekakor pre- reda pouk v treh Izmenah. Pb- NAJN0VEJSF IZ ŽUŽEMBERKA V Žužemberku Je dar ob sodelovanju vsega prebl- _•„_„_ nw^u'.i,„n« valstva Izvedljive. Izreden skok P*««!« Občinskega vseh panog, zlasti pa v industriji. zasedal pravljall že več let. Sedaj so odbora načrti za gradnjo gotovi, dei SZDL. Izvoljeno je bilo pred- sredstev je priskrbljen ln t mvesucij." dalje2 s*08 razpoSvIn sed«tvo« Predsednik občinskega delom lahko začnejo, če bodo notranjih rezerv, dosežene prakse odbora SZDL je ponovno Stane tudi prebivalci prispevali svoj v proizvodnem procesu ter meha- Gorinšek. sekretar pa Franc del v denarju, delu In materi- dolob z Dvora. nlznclje posameznih obratov s sodobno strojno opremo. Vrednost gospodarskih Investicij je letos predvidena v višini 450 milijonov dinarjev, za kar so sredstva skoraj v celoti že zagotovljena. Pravilno razumevanje posameznih kolektivov do zastavljenih novo planskih nalog se odraža v Izjavah , , predstavnikov črnomaljske -Pc- sklep, naj komisije tnkoj sesta- Na plenumu so Izvolili tudi več komisij: za družbeno upravljanje, za družbene organizacije, za žene ln za Prešer- družbo. Sprejet Je bil vij0 program dela- Da bi bile priprave za letošnji Zlet bratstva in enotnosti kar najbolj uspešne, je plenum Imenoval zletni' odbor. Razen tega so sprejeli 5e vrsto sklepov o predkongresnem tekmovanju in Razprava je bila zelo živahna se pomenili o delu v letu 1960. ter 1e zlasti zadevala vprašanje „ , . osebnega in družbenega standar- i»raunja vodnjakov je spro- tl.-i. Zvezni poslance in predsednik žila mrzlične priprave Leva in OLO Novo mesto Niko Belopavlo- desna ^ 2užcmberka sla karne- ln Lesno predelovalne ln dustrije -Zore-, kjer so v nak nadnih razpravah organi samoupravljani n ugotovili, da bo možno r. boljšo organizacijo dela ter z Izboljšanim asortimanom doseči večjo vrednost družbenega bruto dohodka ter so sami predlagali povečanj« prvotnih planskih nalog. alu. Kljub temu. da bi vsi rad vodo. pa akcija *t prostovol) no delo ni naletela na pričako vano razumevanje prebivalstva Nerazumljivo je, zakaj ravno zdaj take priprave za gradnjf vodnjakov. Ali ne bi bilo ko rlarneje sredstva porabiti z, skupen vodovod, ki lahko oskrbuje prebivalstvo t zdravo pi' no vodo? M. S SPREJMEMO PRIUCEiNE DELAVCE lesne stroke ali nekvalificirane delavce za strojnico ln predmontažo, brusača orodja in vzdrževalca strojev ter instalacij, honorarno čistilko za 3 ure popoldne ln za ob nedeljah ter honorarnega čuvaja za ob nedeljah. OPREMALES Novo mesto, Trdinova c. 45. PRVOVRSTNO SLADKO SENO ln otavo 3300 kg proda Josip Ko-stanjšek, Sromlje 31. DOBRO OHRANJENO kuhinjsko pohištvo prodam. Naslov v upravi lista. 219-60 PRODAM MOTOR 350 cem znamke -Horex- in magnetofon znamke »Saja-; Žabja vas 48. KOZOLEC, 6-OKENSKI, prodam. Naslov v uprav illsta. 241-60 OTROŠKI VOZIČEK, iepo ohranjen, kombiniran, globok-šport-nl, prodam. Buk Marija, Jerebova 4, Novo mesto. PRODAM odlično ohranjen motor Tomos -Puch- 175 ccm. Sitar Franc, Novoteks. PRODAM POSESTVO. Jankelj, Krka 11 pri Novem mestu. UGODNO prodam nagrobni spomenik z okvirjem iz kraškega marmorja. Ponudbe na uprRvo lista. 240-60 PRODAMO 77 arov njive v Trnju pri Brežicah. Informacije: Krofi, Kajuhova 21. Brežice. OTROŠKI VOZIČEK, globok -Športni, dobro ohranjen, prodam za 7.000 din. Naslov v upravi li-__StA. — 242-tiO MIZARSKO PODJETJE -LIPA- -Prekopa sprejme več kvalificiranih mizarskih pomočnikov. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite na Mizarsko pr>djet1e LIPA, Prekopa pri Ko-stanlevlci. ZAVOD za rehabilitacijo ln zaposlovanje Invalidov v Novem mestu (Oršllln 17) vzame v najem v središču mestn 1 prostor za pisarno. Plačamo dobro! '>EKLE, kt se spoznn nekaj na Šivanje alt Ima veselle za priuči-tev v usnleni stroki, sprelmem takol. Eventualno nudim stnno-vnnle ln hrano. Ivan Jakopin. Kranj. "»RURTVO prtlnteltev mladine v Novem mestu sprelme v honorarno sltt?ho knjižničarja za Pionirsko knjižnico. Interesenti nn1 vložijo prošnjo na gornji nnslov. TA ENOSOnNO STANOVANJE v Novem mo*tu aH b1l?n1l okoltrt nudim nnrrndo. Nnslov v unrnvl 11«ta 2.19-60 Iskreno zahvalo izrekam upravi rudnika in sindikalnemu svetu na Senovem, učiteljskemu kolektivu ln šolarjem v Koprivnici za Izdatno podporo, ki sem jo prejel za požarno škodo. Alojz Vodenik, rudar, Koprivnica. Vsem, ki ste našega dragega sina ln brata MARJANA SAUERJA iz Rožnega dola spremili na zadnji poti in mu darovali vence, se najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem, godbi in predstavnikom LMS za poslovilne besede, enako tudi vsem, ki so pripomogli pri organizacija pogreba. Hvala tudi vaščanom! Zahvaljujemo se tudi štabu avtoceste iz Niša in zdravnikom, ki so mu pomagali v zadnjih trenutkih njegovega življenja. 2aluJočl doma« Vsem, ki so nam ob prerani smrti naše drage mame ANGELE VIDMAR izrekli sožalje, jI darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se kolektivu KPD Dob in vsem ostalim, godbi in pevskemu zboru lz Trebnjega, ZB in SZDL lz Sentruperta ln Mirne. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Sentrupert, zastopnikoma okraja Novo mesto in tovarišu Pavšiču, upravniku KPD Dob. Hčerke: Dana, Joža z družino ln Tita. Ob težki izgubi naše nepozabne mame in stare mame IVANE BLAZlC lz Žabje vasi se iskreno zahvaljujemo delovnemu kolektivu Kremena, vaščanom ln vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Miru Vodniku za skrb ln neeo v času njene bolezni. Žalujoči: hčerka Pepca ln vnuk Božo Horvat. Ob smrti mojega dragega očeta JOŽETA DULARJA Izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem. ki so nam izrazili sožalje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dol-gulemo lovcem, ZB ln SZDL, vsem darovalcem vencev ter govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem prisrčna hvala! Sin Franc z ženo V času od 14. do 21. marca Je bilo rojenih 18 dečkov in 10 deklic. Poročili so sej Jože Ride, gozdarski tehnik, ln Stanislava Kra-marič, Šivilja, oba iz Črnomlja, Janez Franko, šofer iz Ločne, in Franica Skof, hči kmeta iz Vrh-polja. Umrli so: Jože Zukovec, delavec lz Preske, star 25 let. Franc Zore, Invalidski upokojenec iz Črnomlja, star 50 let. Angela Vidmar, kmeto-valka lz Straže, stara 50 let. Ivana Blažlč, kmetovalka iz 2abje vasi, stara 77 let, in Ivana Kralj, delavka s Pristave, stara 68 let V1DEM-KRSKO Februarja ni bilo rojstev. Poročili so se: Mirko Kotnik, strojni ključavničar lz Sevnice in Kristina Župane^, šivilja iz Vid-ma-Krškega. PaveiGrmovšek, posestnik lz Anovca. ln Jelena Vo-dlšek, poljedelka lz Vldma-Krške-ga. Marijan Zlbert, strojni ključavničar lz Brežic, ln Helena Go-llč, trgovska pomočnica iz Vldma-Krškega. Jožef Mavsar, posestnik t? 2enja, In Lucija Božič, poljedelka s strme rebri. Stanislav Gun-čar, posestnik In Alojzija Gunčar, poljedelka, oba lz Creteža. Umrli sot Baudek Angela, upokojenka lz Vidma-Krškega, stara 82 let. Rajmund Danko, mizar iz Vldma-krškega, star 86 let. Terezija Arh, kmetovalka lz Goleka stara 79 let, in Marija Rogelj, poljedelka lz Zdol. stara 67 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pavla Hrovat z Mirne - deklico, Marija Bukovec iz Loške vasi - dečka, Ljubica Barblč iz Kohanjcev - deklico. Tončka Stopar lz Orehovca - de- klico, Antonija Petrina lz Uršnth sel - dečka, Štefka Gorjanc lz Korenitke - deklico, Fani Sepec iz Salke vasi - dva dečka, Magda Kumelj iz Loške vasi - dečka, Antonija Hrovat iz Salke vasi - deklico, Marija Pirh iz Sentruperta - deklico, Alojzija Petrlc lz Podzemlja — dečka, Marija Furar iz Sentjošta — dečka, Ana Pungerčar lz Radovlpe - dečka. Anica Zupančič iz Mirne peči - deklico, Terezija Hostnik lz Praprotnice — deklico, Frančiška Klemenčič iz Praproti - deklico, Tončka Tesari lz Sredgore - deklico, Štefka Jev-nlkar lz Vrhovega - dečka, Marija Zagore iz Dol. Vrhpolja - deklico, Marija Fabjan iz Pleša — deklico, Emilija Bizjak iz Križišča - dečka, Slavka Anžlček z Griča - dečka, Stanislava Zupančič lz Preske -dečka. Martina Rajk iz Gaberla - deklico, Marija Per te. Vel. Cerovca - dečka, Rbzalija Ti-sovec iz Podtuma - dečka. Jožefa Kaplan iz Prlstavlce - dečka. Terezija Miklič tz Mačkovca prt Dvoru - deklico tn Jožefa Ilar iz Btrčne vasi - dečka. Pretekli. teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Peter Mihalič, mizarski pomočnik z Broda, si je poškodoval prste leve roke. Anton Muhič« delavec iz Vel. Podljubna, je stopil na žebelj In si poškodoval levo nogo. Darinka Avsec, hči zavlrača iz Rateža, Je padla v vročo vodo ln si opekla zadnjico. Jožico Jan-kovlč, hčerko delavke iz Loke prt Črnomlju, je podrl konj ln jI poškodoval glavo. Na Antona Grego-riča, posestnika lz Gor. Brezovice* se je zrušil pesek ln mu poškodoval levo nogo. Slavo Vardi.lan, sin delavca lz Pravutlne, je stopil z levo nogo v lonec vrele vode. Kaj delamo v Ko«rlvi«M vie Je opozoril volivce na nujnost, da sleherni prebivalec vlajja največje napore za dosedanje in preseganje nalog letošnjega družbenega plana, knjtl danes, ko se ves svet bori zn člmhltrejil gospodarski napredek. Je to toliko vnžnelše za zaostala področjn. kamor spada tudi nda krajina. Prt tem Je zlasti nujno potrebno rešiti odprto vpru-ftnnje vodilnega in vlsokostmkov- slabo oskrbovani z vodo. zato so o gradnji vodovoda raz- Iz Podbočja V Koprivnici smo zelo delavni in se pridno udejstvujemo na kulturnoprosvetnem pudroč-iu Za novo leto smo v pravi plohi uprizorili »Plohot, 24 januarja eo gostovali pionirji l* Pod3rede z »Ubogo Ančko«. 31. Januarja pa Je bila pri nas v gosteh Svoboda lz Brestanice l zpbavnlm programom ki 1e bil Womeska kronika V nedeljo. 6. marca. je bila v PodboČJu slavnostna akademija v počastitev dneva žena, lep ln si podobnih prireditev ki so Jo priredili DPM in še želimo SZDL s sodelovanjem učltelj-stva. Kulturni program le z-vajala šolska mladina, govoril pa Je Solskj upravitelj Zupančič. Udeležba na proslavi Ja bil« dobra. Zene-matcre so bile ganjene ob pozornosti svojih otrok, lU?eLjUl)lJR,uk« Mt-slnu gleda- &ripraJh i?t,VOm«,**anoni spet V Don h", lep ku'turnl užitek. •Cln ^ U mwC« i« *°-niev,'?„V vem m('3tu » Pri-*leti dclom »St«-klfii, v*m i V 3e or8nnizlrala to-m« Novotek«. Obe predstavi Žene črnomaljske občine za svoj dan 7. mares ivečer je bila v Črnomlju centralna proslava dneva lena s bogatim sporedom. 2ene In ostalj gledalci so kajti p"onlrj7 podboške šole To' bl11 "lo navdu9enl ob baletnem izdelali Učne vizitke In jim Ce- nil*^PU skupine pionirjev li dobro založen Naprodaj *o ollo itltali za njihov praznik. Obiskali so tudi matere padlih jajca po 13—14 (Ji-n, jabolka po borcev in Hm poklonili skro- Popold; . Cr„ ^hr« obiskani i In večerna, sin da Coj novom, Aketiui občinstvu s kmudljo *&raa r>r.;ist;i vili «, Krnuaijc •le. 7 Ru"i«» s katero so do-»•L v s<)stuvol1 v več krajih Kot Kl«Jino in tudi v Kranju. In oin'Ui obilo rtaji zvedeli je igra dobro •terana &*»«}il*Mno »o prodajali! V »he^. -«k ]• bilo v mestnih V Pr P" -i"' ' Ml •;, .11 .,|),-t % J?aJI t« ločja meso. bij INOvome*k| živilski trg 10 ♦^n-Muij,.]« 14 m;.rta »pet (!0 do 70 din, orehi po 160 din firkl smetana v skodelicah pO 60—70 din, sirčki po 5 din komad, peteršllj ln koren v šopkih po 10—1,1 din. Za kislo ze-1 io. ki ga v mestu ni dobiti, so bile kar vrste. Za krožnik kislega zelja »li repe so zahtevale kmetice 30 din, prav tako *a krožnik radlča regrata nll mn-tovlh-a. Spinnčo so prod.ijnh po »—30 dln krožnik Ker sc bliža pomlad, so ženske prav pridno ponulnle tudi razne vrsto semen. # C.lhanje prebivalstva: Slavka Hapuš a Ceste herojev 49 Je rodila deklico Poročila P»a 3« Franc OkiCkn!, delavec Iz Ljubljane. In KmiliJH Grlčar. delavka lz Kettejevega drevoreda 31. Smrt Je ta teden meatu prizanesla. Kanlžarlce. Dobro Je opravila svojo nalogo tudi črnomaljska godba na pihala ln ženski pevski zbor. kakor tudi drugi nastopajoči. Proslavo Je organiziral občinski odbor &-ZDL skupno s pripravljalnim odborom žena, prosvetnim društvom ln t ostalim] organizacijami. Dobre >o bile le proslave v Staren trgu, Adlellflth, Semiču, Gribljah, posebno pa Je vredna pohvale proslava v Dragatulu. Pri tej so bile zelo aktivne vse žene, najbolj pa Iz Zapudja. NojstarejSi pisani spomenik °brha in d slikovnim gradivom borno seznanjali bralce doma in na tujem z naravnimi lepotami Bele krajine, Spodnjega Posavja in osrednje Dolenjske, objavljali bomo podobe naših krajev, zgodovinskih in drugih znamenitosti ter posebnosti naše dežele. Vsi, ki bodo poslali odgovore na naša vprašanja ob objavljenih fotografijah, bodo sodelovali tudi pri razdeljevanju nagrad. Vsak teden bomo izmed poslanih pravilnih odgovorov izžrebali tri nagrade: 1. nagrada: tisoč dinarjev, 2. In 3. nagrada: dve lepi knjigi. Pogoj za sodelovanje: pismo s pravilnim odgovorom mora biti v uredništvu našega lista najkasneje v torek dopoldne. Rešitvi morate obvezno priložiti kupon, ki ga tiskamo posebej na tej strani. Na kuverto (frankirati jo morate z znamko 20 din) napišite v spodnji levi kot: SLIKOVNA UGANKA. Reševalci iz Novega mesta in okolice lahko oddajo rešitve tudi osebno v naši upravi (Glavni trg št. 3, vhod iz Dilančeve ulice). PRVA SLIKOVNA UGANKA: 1. Kaj predstavljajo stavbe na otočku sredi Krke? 2. Kdo je prebival večji del leta 195S v njih in temu? Odgovorite kratko ln jedrnato! Ne pozabite napisati svojega naslova in še nečesa: da moramo dobiti vašo rešitev najkasneje v torek, 22. marca dopoldne. Rešitev in imena izžrebanih nagrajencev bomo objavili v četrtek, 24. marca, ko bomo hkrati objavili drugo slikovno uganko. Pričakujemo, da se bo nova rubrika zlasti prikupila mladini našega okraja, od katere pričakujemo največ pravilnih rešitev. NAROČNINO za prvo polletje 1960 pobirajo te dni pismonoše pri vseh naročnikih v Sloveniji. Zamudnikom iz leta 1959 smo prišteli tudi lanske zaostanke, vse naročnike pa prosimo, da naročnino zanesljivo ln takoj poravnajo, če hočejo list redno prejemati. — Naročniki izven Slovenije, ki še niso poravnali polletne naročnine za leto 1960, bodo prejeli opomine prihodnje dni; tudi nje prosimo, da ne ovirajo dela uprave lista z zavlačevanjem plačila. V nagradnem žrebanju bodo sodelovali samo tisti stari in novi naročniki, ki bodo imeli poravnano vsaj polletno naročnino za leto 1960. Nerednim naročnikom bomo list ustavili, če navzlic opominu ne bodo uredili svojih dolžnosti do uprave lista. Uprava Dolenjskega Usta njegovih skupnih prejemkov (pri štiričlanski družini sa« mo 2,3 odstotka). Važna postavka so stroški oblačenja — pred tremi leti Mladina za lepše Novo mesto Na nedavnem posvetovanju mladincev Iz šolskih aktivov I.MS je tekla beseda o rezultatih, doseženih v uresničevanju šolske reforme. Dosežen Je 2e precejšen napredek, vendar pa bo potrebno delo še pospešiti. Sklenili so med drugim, na bo srednješolska mladina prispevala vef tisoč delovnih ur pri Izgradnji stadiona ln ureditvi Novega mesta v čast VII. zleta bratstva In edln-stva. Mladina se zaveda važnosti te akcije, zato se je resno lotila priprav. Mladina bo s svojo množičnostjo lahko prispevala velik delež k izgradnji športnega prostora, ki ga bo sama uporabljala. Razen tega so se predstavniki šolskih komitejev pogovarjali o bližnji zvezni mladinski delovni brigadi, ki bo tla na avtomobilsko cesto avgusta tn o okrajni taborniški brigadi -Partizanski Rog«, ki bo gradila taborniški dom v Novem mestu. V vsako hi So Spod. Posavja, Dolenjske tn Bele krajine: DOLENJSKI USTI skih menzah, samka pa le okrog 45 odstotkov. Precejšnja razlika je tudi pri tobaku in pijači. Za oboje porabijo samke šestkrat manj kakor samci, za kulturne potrebe pa trikrat manj. To seveda ne pomeni, da samke manj obiskujejo kulturne prireditve, pač pa ima pri tem veliko vlogo »kavalirstvo« moških. Svojevrstni rudnik Slovenci Imamo res marsikatero zanimivo stvar, s katero se lahko »pohabamo«. Tako Imamo tudi rudnik železa — pod morjem. Izkoriščamo ga nov želena in jekla. Ta »rudnik« Je lupina Italijanske prekomorske ladje »Rex«, ki ie bila proti koncu zadnje vojne potopljena med Koprom in Izolo. ki Je po osvoboditvi postalo središče naše črn« metalurgije. Zenica šteje danes 90 tisoč prebivalcev več kakor pred vojno, ima oe kakih 200 tovarniških dimnikov najraell&nejših višin. Najzanimivejši zeniški dimnik pa nieo zgradile človeške roke. To je grič. iz katerega uhaja dim podzemskih plasti premoga, ki gora i« nekaj stoletij. Vesoil nagrobni napisi NB pokopališčih Je včasih mimo žalostnih napisov videti tudi komične m vesele. Znan Je napis nekje pri nas. ki ga je dala vklesati žena možu (morda le lepo mislila, pa so hudomušneži obrnili): »Počivaj v miru, dokler se ne vidiva«. O dveh takih zanimivih napisih poroča »Pres-servis«. Na pokopališču v Kragujevcu je zraven rajnikove fotografije na porcelanski ploščici vklesan vrč s kozarcem, pod njim pa napis: »Tu počiva Radoje, ki je storil nesrečno smrt zavoljo žganja. Spomenik mu je postavila srečna soproga«. V veliki srbski vasi Velike Plane ob progi Beograd—Niš piše «a nagrobniku: »Tu počiva Zdravko Paunovič, umrl l**53' s svojo prvo Ženo Stanojko-Spomenik mu le postavila tretja žena Dolka z denarjem njegove druge žene 2ivke.« AVTOMOTO DRUSTVO NOVO MESTO potrebuje UPRAVNIKA CENTRA sa svoj novo nastajajoči center AMD Novo mesto. Pogoj: strojni tehmik, visokokvalificirani mojster oziroma oseba z izkušnjami v prometni stroki. — Podrobnejše poda/ike o delu v novem centru dobe interesenti v pisarni AMD Novo mesto, Ragovska cesta, kamor Je treba rr-slaLi tudi pismene ponudbe s podatki o dosedanji zaposJitvi. Pa menda ni v Trebnjem zasedanje na najvišji ravni? se boste vprašali, ko boste zagledali to sliko. 12 »fičkotov« na sliki človeku res kar nehote vsili takino misel. V resnici pa ni bilo nobenega zasedanja, le kolona »fičkotov« se Je na poti is tovarne k potrošnikom v Sloveniji ustavila v Trebnjem na počitek. Pred tremi leti »mo gledali lastnike Fiatov kot prlvilegirance, razvoj pa gre nezadržno naprej. Se malo ln Fiat — nafie narodno vozilo bi mu lahko rekli ie zdaj — bo postal vsakdanja potreba Pač pa imajo samke visoko »postavko« za oblačenje — do 23 odstotkov skupnih prejemkov. To je precej več kakor pri moških, čeprav imajo ti za 25 odstotkov večje prejemke. Razlike so tudi glede izbir« predmetov za oblačenje. Samci običajno kupujejo oblačilne šele deset let In fra ie h kraju, dal P* J* doslej domači črni metalurgiji čez tisoč vago- Nojstortjla Igla V Celjskem muzeju hranijo primitivno koščeno iglo, za katero sodijo strokovnjaki, da Je najstarejša na svetu- Izdelal Jo je pečinskl človek pred kakimi 40 tisoč leti, našel pa jo je v Potočki zijalki v Karavankah dr. Srečko Brodar, profesor paleontologije na ljubljanski univerzi. Ladla le Imela 50 tisoč ton. Ker takega orjaka ne moreš dvigniti lz vode. jo režejo kar v morju (potopljena Je bila blizu obale), nato Pa gre njeno železo in Jeklo v leseniško železarno. Mesto dimnikov Morebetl bi kdb mJ*'lll, da imata od jugoslovanskih mest največ tovarniških dimnikov Zagreb ali Beograd- Vendar to ne velja. Največjo »hosto« tovarniških dimnikov Ima Zenica, nekdanje bansko meetece. POLITIKOVA PREVIDNOST CromtpelI (1599-1658) glavni angleški vojskovodja in politik, je svojemu tajniku običajno narekoval po pet, šest pisem z rožnimi odloki. V resnici je bilo samo eno pismo pravo. Tajniku se j« čudno zdelo, zakaj njegov gospodar brez potrebe narekuje toliko pisem, pa ga je nekoč vprašal. »Vel,* mu je z nasmehom odgovoril slavni državnik, »to storim zato, da ti ne moreš vedeti kateri odlok sem pravzaprav odposlal.* KRIZANKARSKA »Ti, kaj bi bil to za en naš visok hrib s petimi črkami?* »Vodoravno aH navpično?* UMESTNO VPRAŠANJE »Hm, včeraj popoldne sva se z ženo malce spričkala: ona je hotela v kino, jaz pa na nogo-* metno tekmo ...* »No, ti je bil film všeč?* INDIJANSKI TELEFON Popotnik po Divjem zapadu gleda Indijanca, ki kuri ogenj in nalaga nanj svete veje za dimne signale. »Kolikšen ogenj pa prižigate za ta sporočila?- vpraša potnik. »To je odvisno od tega, aft gre za krajevni ali za medkrajevni pogovor.* OPRAVIČENA ZAMUDA Gašper Frnikulca je običaj** prihajal domov pozno in »P°° paro*. Ko pa je nekoč zamudit precej čez običajno uro, je re' kel proseče: »Ljuba žena, res mi opr°s^ nocoj je bila pot veliko d&r ša, ker so razširili ulico." PRAV RES Neka tovarna konfekcije * je za zaščitni znak svojih **" delkov izbrala jabolko. "Kar\ pa, da ste prišli na tako čud*" zamisel?* je vprašal nekdo. »Zakaj čudno? Saj se «°rjJ' mo oblačiti ravno zaradt J» bolk, kolikor «« *P°m njam.. .* TE PILULE Devetdesctletnik j« nekje dobil pilule zapom^jevanj^ Namesto v daljšem ^JJjJJ je pogoltnil vse naen iw Zjutraj so ga budili <♦» buA*± nazadnje so ga nekako le pravili, da je odprl oči *te,* se je zacmeril »vstal bom ne grem! Ve-stareCi je zacmem ■»»■ n, ampak v šolo P* l .... issssfliins^i^ , V minulem tednu Je zima znova pokazala, da se duri, na katere ie trka pomlad — ln res Je b krajini, okoli Pisec in Biseljskega se Je popje kar začelo napenjati in skoraj bi lahko prišlo d pila pozel.ii kakor pred leti. Upamo, da je sdaj teden. — Pa ie spominček na eno Izmed »ta pra bilo toliko snega, da so divje gosi pobrale ls O kot kaie fotografija tov. Fr. Rahuseta, pa so ae Krki. Pravkar minevajoča tirna Jim ne da kar tako ugnati In odgnati izpred nalih II ie kar zadnji čas, da Je bilo tako! V Bell sadnega drevja, posebno breskev In marelic, ie o hnjie nesreče, če bi sredi pretoplih dni nasto- pomlad le premaknila svoj prihod na prihodnji vlh« ilm, kakrina Je bila letu 11128/20: takrat Je brha, ki nI zamrznil, poslednjo bilko. Takole, v tisti hudi slmi KobtanJcvičanl sprehajali po takega ulitka kajpak ni privoščile... gre lahko vsakdo, kajti sleherni zavitek odličnega in poceni detergenta OSKAR prinaša takino možnost. Poiščite v zavitku Oskarja sliko bakle - in brezplačno potovanje na olimpiado vam je zagotovljeno. Z desetimi drugimi različnimi Športnimi slikami pa se vključite v veliko nagradno igro mariborske tovarne ZLATOROGI KAJ NAM PA MO REJO