Krlza znaisja Bistveni del vzgoje je \zgoja značaja. Šelc kadar smo pri človeku vzgojili njegov značaj, lahko uspešno pričnemo človeka vzgajati za življenje in za življcnjske potrebe same. Saj izobrazba sama ne more pomeniti mnogo, ako ni izobražencc sam v času svojega izobraže\anja pridobil si tudi notranjih duševnih vrednot v oblikovanju svojega značaja. Brez pravega pomena bi postala vsa vzgoja, pa najsi bo to državljanska, politična, gospodarska, stanovska, vcrska ali socialna, če bi se ta \zgoja ne opirala na značaj poedinca in celote. Ta vzgoja bi nc imela trajnega pomena ter bi bila podobna pisanju v vosek, ki ob spremembi toplote zgubi svojo obliko. Ker pa mora biti vzgoja poedinca, kakor tudi vzgoja naroda zgrajena na trdnih temeljih tako, da jc to, kar je danes belo, tudi jutri belo, ne pa, da je to, kar je bilo včeraj zveličanje, danes greh. Zato je potreba predvscm, da sc spremeni naziranje človeškc družbe. Čuden pojav, da se smatra za posebno sprctnega oni, ki zna prilagoditi s\oje prepričanje trenotni politični situaciji ter na račun drugih žeti zato gotove koristi, bi se moral z vso silo zatirati. Ui/otoviti moramo, da se tch slabih pojavov šc najmanj opaža v vrstah jugosiovanskega učitcljstva ter tudi v vrstah ostalega državncga uradništva, ki mu je direktno ali indirektno poverjena vzgoja naroda. Treba pa je tu poudaiiti, da radi tega ne smemo zapirati oči pred resnico ter se zanašati brezpogojno na dobri značaj tega kadra poštenih ljudi, ki danes stojijo z vso vztrajnostjo na načelu značajnosti in ravne linije. Težko narodu, ki hoče napraviti iz svojih vzgojitel.iev hlapce, katcri naj bi služili narodovim strastem, mesto, da bi kot pra\i vrtnarji vzgojitelji vzgajali in gojili v ljudskih srcih čut za pravico, poštenje, skupnost in za vse dobro, kar daje človeku znake višjega bitja. Gorje, ako se bo v ljudstvu pojavilo naziranje, da je vse ono pra*., kar ono hoče in dela pod vplivom neodgovornih elementov. Težke posledice rodi lahko naziranje, da je samo preprosto ljudstvo narod, njegovi izobraženci pa, da so nekaki narodovi paraziti in izkoriščevalci, katcre je treba čimprej odstraniti. To jc sila neupravičeno in nevarno mišljenie. Oni izobraženci, ki se radi političnega prestiža poslužujejo takih gesel, grešijo tako silno, da sc bodo tega zavedali šcle takrat, ko bo mogoče že prepozno. Metati samo rkdi pojifične aagrizenosti blato na svojega naSprutnika, je Jkrajno nevarno delo. Opravičii\ premdstitav učitelja in državncga uradnika sVcm,- da * ga razvpije za ncpoštenjaka, koruzbik«; piipnca in še kaj, je zločin. To je zelo l^vzgokno, ker se preprosto l.judstvo s tem ptohuijuije. Tudi, če bi res bili takšni izjemni ptinrcri, bi se moralo postopati z ozirom na ja«tc)st čim bolj previdno in primere obravn^a^r^frrpgo interno. Grdo iskoriščanje gesla/^ll namen posvečuje sredstva, je v takšnih grir$e\ih skrajno nemoralno. Ali je mogoče tfi s^-etdet namena, če se hoče kdo iznebiti poKtičricga^nasprotnika, da ga okleveta? Tu je treba šc Sprav poudariti, da se morajo prav dobro zaVtdati vsi tisti, ki hočejo voditi ljudstvo, da so istočasno tudi njegovi vzgojitelji. Zato so so&dgovorni za vzgojo narodaAer sfr--4plžni p\dpirati vse vzgojne činitejjfe. Brezp*ogotrM*- b\ se morali zavedati, da/norajo podpirati privvzgoji na,roda vse k-afje pozitivnega. Radi taga bi morali nastopifi proti vsaki nemoralni'" politični borbi, poaebno proti' tišti, ki vodi ld, neznačajnosti /n vzbuja v ljudstvu slabe Aagone. Idealizem jugoslovanskega učitcljstva ie bil vedno velik in nesebičen. Radi tega je nedopustno preizkušati ga do skrajnih meja. .Zadnji čas je, da se učiteljstvu vrnejo \se 'Iržavljanske svoboščine, kcr samo, če bo učitelj sam svoboden in enakopraven državljan, bo lahko tudi vzgajal prave, značajne državljane, na katere se bo država lahko zanesla ob vsaki priliki, ker bo njihova državljanska vzgoja začrtana v njihovih značajih tako trdno, kot da bi bila včrtana v jeklu.