List Slovenskih delavcev v c^meriki. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO a. Entered trn S*ctmd-01aw Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. d- The first Slovcnic Daily in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. 4 TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 254. — ŠTEV. 254. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 29» 1906. — V PONEDELJEK, 29. VINOTOKA, 1906. VO LUME XIV. — LETNIK XIV. Grozna katastrofa v New Jerseyu. PRI ATLANTIC CITY, N. J., SO PADLI TRIJE VAGONI RAZ VRTEČI MOST V VODO. Nad petdeset osob je bilo usmrtenih. Dvanajst trapelj so našli. POTNIKI DVEH VAGONOV UTONILI. ,tlan e vtlu kaj t vodi ribiškim h 1 X. J., 20. okt. Osob-: Pennsylvania želez-med Canadenom in »m. in ki je obstal iz adel j<- včeraj popo-ki vodi preko ožine i.>rje. Vsi potniki pr-v in moto rman so u-[xi I n i kov tretjega va-, kajti vagon je visel d globočino, predno mrtvecev še ni natančno i ]»otapljači še niso vago-preiskali. je bilo najmanj 80 potni-rih se jih je 30. ki so bili vagonu, rešilo. Z raznim i.tljem so včeraj takoj j>o »rinesli iz globočine dva-j. -Jr.len rešenih potnikov ranjen, da je kmalo na to >pol, ura nov, kajti pred tremi me-tiiej protri elek- >t. Kritičen položaj. Japonsko vprašanje. V WASHINGTON^ SO PREPRIČANI. DA JE JAPONSKO VPRAŠANJE ZELO RESNO. Vlada trdi, da se mora na našej strani nekaj zgoditi v ublažitev Japoncev. KABINETNA SEJA. Vlak se je odpeljal ob 1. uri popolnem- i/ Caradena, N. J. Preti vrtečim -t' mostom je vlak, cegar motor-man je bil Walter Seott, svojo hitrost pomanjšal, vendar je pa še »lokaj hitro vozil. Prvi vagon je skočil takoj pri mostu raz tir. Ves vlak je vozil ]> tetn še kakih 100 yardov daleč, na kar sta prvi in drugi vagon padla v 20 čevljev globoko vodo. Tretji vagon je vi*el še jedtio minuto na ograji in -<• i«' p item zvalil v globočino in si-eer na jednega izmed prvih dveh vagonov. Iz tega vagona se je rešilo ka-eili 30 |M>tnikov. Potniki prvih dveb vatrouov se niso dolgo l>orili s smrtjo, kajti vagona sta bila po[v>lnoma pod vodo. Motiirman Scott je ostal na svojem mestu in je utonil zajedno s jHttnik' Sprevodnik James L. Curtis in zavira« Wood sta se rešila. Wood je rešil več potnikov rudnje-ga vagona, ko je skočil vlak raz tir ter je hitro o.lprl vrata in tako je bila mogoča rešitev. Nato je plaval proti kopnem in bil rešen. Pom. ilo o katastrofi so poslali takoj v Atlantie City in rešilni vlak je prišel takoj na lice mesta. Tudi potapljale! so kmalo prišli in napravili nekoliko lukenj v strehe vagonov, skozi ktere so potem potegnili na prosto 12 mrtvecev. Slednje so prepeljali v Atlantie City. Nesrečniki so po večini ženske, dočim »o rešp-nci skoraj izključno le moški, kajti le tri ženske so št* rešile. Cele rodbine, ki so napravile izlet na obrežje, so utonile. Rešilno moštvo je štelo nad 200 mož, med k te rimi je bilo mnogo gasilcev in železniških delavcev. Ranjence so prepeljali takoj v bolnico. Potniki so bili večinoma doma iz Philadelphije. Zima v Marylandu. t'mirg, M d., 20. okt. Tukaj je včeraj blizzard in zapadlo je snega. Tudi iz drugi ti krajev v i-iivjih se poroča o snežnem vi- divjal mnogo Allegli harju. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, ea $ 40.90 ............ 200 ^^ za $ 204.00 ............ 1000 kro'n. za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma »e nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naae denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do |25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali regiatrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, Hew York. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Washington, 27. okt. Včerajšnja kabinetna seja, ktera je trajala dve iiiri, bavila se je izk.jučno le s ta-ko-zvanim japonskim, vprašanjem. \ tukajšnjih političnih in uradnik krogih smatrajo to vprašanje zelo resnim. Že dolgo se v zunanji politiki ni pojavilo kako vprašanje, 'ktero bi imelo tako nevarno ozadje, kakor japonsko. Dejstvo je. da mora naša vlada nekaj storiti, da pomiri Japonce, ako ne-čejo, da pride v resnici do napetosti med Zjedinjenimi državami in Japon->ko. O tem so se posvetovali pri vče-rajŠnjej kabinetnej seji. Tukajšnja vlada nikakor ni v prijetnem položaju. zlasti ker ima opraviti pri tem s šolskim vprašanjem v Califoruiji, ktero ne spada v njeno področje. Zvezina v.ada ne more prisiliti državne in municipalne oblasti v Califoruiji. da sprejmejo japonske otroke v tamošnje Šole. Nadalje tudi zvezina vlada ne more dati Japoncem denarne odškodnine, ker bi jo Japonci jednostavno ne sprejeli. Radi tega so pri kabinetnej seji mnogo govorili, kaj naj store. Kabinet dobro ve, da mora dovoliti to, kar Japonci zahtevajo in japonski podanik Ao'ki je tudi prepričan, da se bode to zgodilo. Vsled tega so tudi kleuili iz iepa se približati oblastim države Californije. Trgovinski tajnik Metealf' odpotuje danes radi te zadeve v Californijo, da reši šolsko vprašanje v smislu Japoncev. Proti Ute-lndijancem. 16 čet konjiče. VOJAŠTVO BODE SKUŠALO S • PREMOČJO INDIJANCEM DOKAZATI. DA JE UPOR ZAMAN. Na ta način bode mogoče preprečiti prolivanje krvi. NA BOJNEM POTU. -o- O i a ali a. Neb., 29. okt. Iz Fort Robinson, Neb., odjezdile so včeraj štiri čete 10. polka konjiče proti upornim Ute-lndijancem, ktere namerava vojaštvo popolnoma obkodti. Indijanci tabore sedaj pri Powder Riverju v Wyomingu, Vseh vojakov in častnikov, kteri so odšli proti Indijancem, je 765. Štiri čete majorja Griersona so že v Wyomingu blizo indijanskega taborišča. Glavni poveljnik ekspedi-eije bode major Jacob A. A mre rs iz Fort Robiusona. Do napada na Indijance ne pride preje, dokler se vse čete ne združijo. Poveljnik bode skušal Indijanee s premočjo prepričati, da je vsak upor zaman in s tem upa, da bde preprečil prolivanje krvi. Indijanci so izvrstno >boroženi in do skrajnosti razburjeni in radi tega ni zqano, ikako se bode vsa stvar končala, toda oni imajo na razpolago le 330 bojevnikov. NEZGODE NA ŽELEZNICAH. V Ohio sta zadela skupaj dva vlaka. V Mississippiju je skočil vlak raz tir. Springfield, O., 29. okt. Par milj zapadno od tukaj zadela sta skupaj dva tovorna vlaka. Pri tem so bili strojevodja Frank Cooke, kurilee J. Wurner in nek tramp ubiti. Dva zavirala sta nevarno ranjena. Vieksburg, O., 29. okt. Na Alabama it Vieksburg železnici skočil je v noči oil sobote na nedeljo raz tir nek osobni vlak. Več železniških uslužbencev in par potnikov je ranjenih. Mitcheljev dan v Wilkesbarre. Wifkesbarre, Pa., 29. okt. Danes slave tukaj premogarji oziroma člani organizacije United Mine Workers o£ America takozvani Mitcheljev dan v proslavo predsednika njihove organizacije. Radi tega počiva v okraju Wyoming vse delo. Predsednik Mitchell je govoril slavnostni govor v Coal dale. Pa. Tajnik premogarske or ganizacije Wilson je govoril tukaj kot demokratični kandidat za kongres. Premolar j i so priredili parado, ktere se je udeležilo 10,000 mož. La mano nera in duhoven. Duhoven W. J. Peck, Mulberry Ave., Wood lawn, N. Y., dobil je ne davno grozilno pismo, s kterim ga nepoznani ljudje poživljajo, naj ob določenem času in na določenem mestu v bližnjem gozdu položi $200. Ko je duhoven o tem naznanil policiji, odšel je na označeno mesto in položil na tla pismo, polno zrezanega papirja in z je dnina zaznamovanim dolarjem. Štirje v gozdu skriti detektivi so čakali v gozdu do 11. ure po noči, toda nihče ni prišel, da bi pobral pismo. Tudi gostilničar William Prestige na Corona Ave. je dobil grozilna pisma. Požar v Lorillardovej vili. Newport, R. L, 29. okt. Požar je razdejal vilo Louis L. Lorillarda. Gospa Lorillardova, ktera je več tednov bolna, da je morala ležati, je k sreči ustala in so jo rešili. Skoda znaša $17,000. PRODAJA DRŽAVNIH ZEMLJIŠČ. Izvestje komisarja glavnega zemljiškega urada. Washington, 29. okt. Komisar glavnega zemljiškega urada, Richards, naznanja v svojem: letnem poročilu, da je imel imenovani urad za prodajo državnih zemljišč v }>oslovnem letu, ki se je končalo dne 30. junija 57,385,-524 dohodkov, oziroma $567,713 več, nego leto popre je. Prodalo se/je 19.431,187 oral. Zemljiški urad namerava ustanoviti več parkov v svrho varstva predzgodo vinski h razvalin v Arizoni, New Mexico in Utah. Vihar v Pennsylvania V dolini Lackawanna. V SOBOTO JE DIVJAL IZREDEN ORKAN PO PREMOGOVTH OKRAJIH. Brzojavne naprave so zelo poškodovane. — Premogolomi razdejani. BREZPOSELNOST KOT POSLEDICA. Sumarične obsodbe. V Torreonu, Mexico. MEHIKANSKI PREDSEDNIK PORFIRIO DIAZ POSLAL JE TOPNIŠTVO V IMENOVANO MESTO. Tam se je baje pričera revolucija, toda uradoma se o tem molči JETNIKE BODO USTREULL Scranton, Pa., 29. okt. V soboto popoludne divjal je po dolini Lackawanna nenavaden orkan, kteri je razdejal tri premogolome, ranil mnogo ljudi in podrl vse polno brzojavnih drogov in dreves, »iu lo cenijo na pol milijona dolarjev. Najhujše je orkan razsajal v tri milje oddaljenem Old Forge. Tam je premogolom Jer-myn št. 2 razdejan in v vsem mestecu ostala je le jedna hiša nepoškodovana. V PeehviHe je vihar razdejal premogolom New York, Ontario & Western železnice in poškodoval več hiŠ. Minolo bode najmanj šest mesecev, predno popravijo premogolome in za ta čas bode 2000 ljudi brez dela. RAZSTRELBA PLINA. Dve o sobi ubiti in več ranjenih. Topeka, Kans., 29. okt. V Koffey-ville, Kans., vripetila se je včeraj raz-strelba naravnega plina. Dve osobi sta bili na mestu ubiti in več je ranjenih. Sin grocerja C. I. Clossena se pogreša in je najbrže zakopan pod razvalinami. Pet poslopij je popolnoma razdejanih. ANARHIST BERKMAN JE ZGINOL. Frickovi detektivi so ga odvedli iz Clevelanda v Pittsburga. Cleveland, O., 27. okt. Minolo sredo je znani anarhist Berkman .neznano kam iz Clevelanda zginol in prvotno se je domnevalo, da so ga zvezini detektivi kam odvedli. Sedaj se je pa izvedelo, da so to storili zasebni de tektivi milijonarja H. C. Fricka iz Pittsburga, kterega je skušal Berkman svoje d ob no umoriti. Berkman je sedaj v Pittsburgu v je£i. Berkman je prišel minoli ponedeljek semkaj in je v torek zvečer go voril v dvorani Germania anarhističen govor, kteri je njegove .nasprotnike zelo uzrujal. V sredo zvečer je nameraval zopet govoriti. Zjutraj je odšel od doma na Warrensville Road in potem na glavno pošto. Od tedaj naprej ga ni nihče več videl. Iskanje policije je bilo brezuspešno. Pittsburg, Pa.. 27. okt. Perkinsova agent ura detektivov naznanja, da zgi-nolemu Berkmanu ničesar ne manjka in naj njegovi prijatelji ne skrbe radi njega. Berkman se je — po izjavi detektivov — motil, ko je mislil, da bode v sredo govoril v Clevetandu. Pet milijonov proti alkoholu. Pokojni John Crovvle v Londonu- je zapustil "društvu treznosti" 5 milijonov s pogojem, da društvo nastavi i ri potovalne učitelje, ki naj po vsem svetu prirerajo predavanja proti uživanju alkohola. Plača je določena žagi avnega govornika IS,000, za ostala dva pa po 12,000 šilingov. Od obresti glavnice se porabi vsako leto 12,000 šilingov, da se zabrani točenje alko-holnih pijač pri gledališčih, zabavi ščih itd., a 24.000 Šilingov se porabi za predavanja proti alkoholu v razinh učiliščih. MUČNA NEGOTOVOST. Ako kak član Vaše rodbine oboli, mu vsakdo skuša pomagati. Vse se stori, da se ublažijo bolečine bolne o-sebe potom kakega zdravila. Vi letate v lekarne in nazaj, polni mučne negotovosti, bode li zdravilo, dodelilo bolniku zaželjeno pomoč. Toda poznan je samo jeden slučaj, v kterem ni treba dvomiti o vspehu in to je Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero pomaga v vseh slučajih želodčnih bolezni in drugih. Ono ne daje le takojšnje pomoči, temveč popolnoma ozdravi bolnika; ono mu podeli zdrav tek, uredi prebavanje in ojači prebavalne organe. S spopolnjenjem prebavanja obnovi kri, podeli novo moč mišičevja in živcem, poboljša možgane in podeli koži svežo rudečo bojo. Zdravim ljudem ohrani in poveča njihovo moč. V lekarnah- Jos. Triner, 799 So. A«h-land Ave., Chicago, HI. Samomor v cerkvi. Kansas City, Mo., 29. okt. Petindvajset let stara gospodična Nettie Brown, hčerka D. C. Browna iz Lin-colna, Neb., se je v tukajšnjej katoli-škej cerkvi zastrupila s karbolno kislino. Brownova je prišla semkaj pred tremi meseci in je stanovala v jednem najboljših hotelov v mestu. Kasneje se je preselila v nek drugi hotel, 'kjer jej je pošel denar in je naprosila klerka, naj brzojavi njenemu oskrb nikn v Omaho. Slednji je sicer odgovoril. toda denarja jej ni poslal, radi Česar so jo pozvali, naj hotel ost a vi. Včerai je odš a k maši. Po božjej sužbi so našli nesrečnieo mrtvo v klopi. Jegulje. Bellows Falls, Vt., 26. okt. V Connecticut Riverju so se jegulje tako hitro pomnožile, da je le težko paziti na to, da je jarek za vodo, ki goni elektrarno, prazen, ker inače bi se vsled jegulj kolesa ustavila. Nesreča na lovu. Syracuse, N. Y., 29. okt. Iz Carthage, N. Y.,' se poroča, da je neki lovec iz mesta New York v soseščini jezera Cranberry ustrelil Otona Schrau-na, o kterem je mislil, da je kaka divjačina. Mexico Ciudad, Mexico, 29. okt. Včeraj pozno zvečer se je izvedelo, da je vojni minister Cosio na poveije predsednika Forfirio Diaza poslal oddelek topništva s strojnimi topovi in 20,000 naboji na mejo Zjedinjenih držav, in sicer v mesto Torreon, kjer mora vojaštvo čakati nadaljnih povelj. Čemu so poslali vojaštvo tjekaj. ni mogoče iz uradnih virov ničesar izvedeti, vendar se pa zasebno zatrjuje, da so poslali vojaštvo tjekaj radi tega. er postaja revoluc-ijonarno gibanje vedno večje. Tamkaj so vjeli več revo.ueijona rje v, ktere so obsodili v smrt in jih bodo ustrelili. Vesti iz Rusije. Napad z bombami. REVOLUCIJONARNI ROPARJI SO UKRADLI V PETRO-GRADU NEKEMU CARINSKEMU URADNIKU 193,000 DOL. V boju sta bila dva terorista ubita in par orožnikov je ranjenih. OBRAVNAVE PROTI DELAVSKIM VODJEM. GROZNA NAJDBA V ročnem kovčeku so našli truplo 6 mesecev starega otroka. Philadelphia, Pa.. 27. okt. V tukajšnjem uradu Adams Express Co. našli so v nekem ročnem kovčeku bal-zamirano truplo 6 mesecev stare deklice. Oblasti skiušajo rešiti zago-netko, ktera obdaja najdbo, s pomočjo oblasti v Newarku, N. J. Kovček so na jednem koncu preglodale podgane, tako da je grozna vsebina g.eda'.a iz njega. Kovček je bil že od 1. julija v rokah ekspresne družbe. Oddan je bil 1. julija v Newarku in adresovan M. Jonesu v Philadelphiji. BANČNI BLAGAJNIK UŠEL. Seboj je odnesel mnogo denarja. Butte, Mont., 28. okt. Blagajnik bankerotne Aetna National banke, F E. Clarside, od tu je neznano kam zginol, ker ga je velika porota obtožila, da je zakrivil ban'kerot imeno vane banke. Sedaj preiskujejo knjige in so že dognali, da je z blagajnikom zginola tudi večja svota denarja. Danes se je zvedelo, da je tudi blagajni kova žena ž njim odpotovala, in sicer najbrže v Boston. NEMIRI V MAROKU. Mnogo mrtvih in ranjenih. London, 28. okt. Iz Tangerja, Maroko, se poroča, da je roparski glavar Ras Ulah s svojimi četami napadel in zasedel mesto Arzilla, ktero je bilo v lasti upornih redov. Slednji so popolnoma poraženi in imajo mnogo ranjenih in mrtvih. Mnogo hiš v mestu je zgorelo in ulice so polne mrtvih ter z orab jenih židovk. Španska 'križarka Don Mario de Molina odplula je iz Cadiza v Arzillo HKo sl namenjen ženi, otoki ali pa. ▼ Ameriko vxef? ter ■rntel|e piši ca pojasnila in volne cene na: ŠAKSEtfTl« Qrecswicfc SL, New Yuk, N. Y, ker tu bodel naj poltene je in najbolje poftDelen. Fr. Sakser je priznani zastop-aikndt istevUnih parobrodnih druur Najmlajši vojak državljanske vojne Washington, 27. okt. Najmlajši vojak v državljanski vojni je bil, kakor naznanja pokojninski urad Perry Bryan v Seattle, Wash. On je ustopil v vojsko dne 22. avgusta 1862 v starosti 9 let in 10 mesecev. Ko je služil leto dni (bil je bobnar), je častno iz stopil radi slabe moči. Sedaj dobi pokojnino za vsa leta od vojne dalje do letos. Linčanje v Texasu. Roswell, N. M., 27. sept. V Toyah, Tex., so oowboyi linčali zamorca Slab Pittsa, ko je prišel po 90dnev nem zaporu iz ječe. Zaprt je bil, ker je živel z nekim belim dekletom, ktero mu je sledilo v Toyah. Cowboyi so privezali zamorca z 1 j as ami k svojim konjem in drvili ž njim toliko časa po preriji, da je mrtev obležal. Ko-nečno so njegovo truplo še obesili Iz Avstro-Ogrske, Konflikt na Ogrskem. V KRATKEM PRIDE NA OGR- SKEM ZOPET DO MINI-STERSKE KRIZE. V koaliciji je nastala velika ogorčenost radi cesarjevega pisma Groluchowskemu in Pitreichu. ŠTRAJK V BUDIMPEŠTI. Dunaj. 2S. okt. Radi sedanjega p Petrograd, 28. okt. Včeraj o polu-noči izvršil se je tukaj najdrznejši roparski napad, kar jih pozna petro-gradska policija. Petnajst z bombami in revolverji oboroženih revolucionarjev napadlo je nekega carinskega blagajničarja, ko se je peljal iz svojega urada v urad državnega zaklada, kamor je nesel $193,000. Njegovo kočijo so razdejali z bombo, toda orožnika, ki sta se peljala z blagajničar-jem, sta napadalce pregnala. Ko se je bomba razletela, skočili so blagaj-ničar, njegov pomočnik in dva čuvaja iz kočije, v kterej so pustili denar. Orožnika sta pa neprestrašeno streljala na revolucijonarje. Ivončuo je prišlo orožnikoma več vojakov na pomoč in revolucijonarji so bežali. S tem se pa boj še ni končal. Revolucijonarji so vrgli proti svojim zasledovalcem še dve bombi, med tem pa so orožniki in vojaki na nje streljali. Streljanje je trajalo 15 minut. Po prve j razstrelbi so našli v razvalinah kočije $120,000. Policija trdi. da je bil to ves denar, kar ga je imel uradnik pri sebi. Kasneje se je pa uradno naznanilo, da je imel blagajni-čar pri sebi $330,000 in da je zginolo $193,000. Napad so izvršili pri Jeka-terinskem kanalu. Prva bomba je priletela skozi okno neke hiše, na kar je na ulici nastal omenjeni boj. __ Petrograd, 28.o kt. Odvetniki, kteri so zagovarjali 52 članov delavskega revolucijonarnega odbora, so včeraj zagovarjanje opustili in sicer radi tega, ker jim sodišče ni pustilo nastopiti z dokazi, da je policija sama agi-tirala proti zidovom, kar bi zamogli dokazati z zaslišanjem ministrov Ru-diger, Witte in Birileva. Varšava. 29. okt. Povodom pogreba nekega policaja je sedem zakrinkanih mož napadlo s puškami tajne policaje. Tri so ustrelili, nato pa pobegnili. Prihiteli so vojaki, ki so streljali na vsakogar v bližini. Ustrelili so dve ženske in enega otroka. Petrograd, 29. okt. Vesti, da je nastalo med Stolypinom in finančnim ministrom Kokovcevom nesporazumlje-nje ter da vsled tega odstopi ali Sto-lvpin ali Ivokovcev, so popolnoma neresnične. Petrograd, 29. okt. Xa potu v sibirsko prognanstvo je pobegnil znani sociajlistični .pisatelj Helfand ter je sedaj na potu v Nemčijo. Lodz, 28. okt. Teroristi so včeraj ustrelili ravnatelja Ritsehiejeve predilnice, ker je odklonil delavske zahteve. Pariz, 28. okt. Pri včerajšnjej borzi krožila je vest, da je ruski car umorjen. Radi tega so ruske vrednosti padle. Neapolj, 28. okt. V porast ruskemu pisatelju Maksiimi Gorkiju, f^iredili so tukajšnji dijaki veliko demonstracijo. Socijalisti so priredili danes veliko protirusko zborovanje, kteremu predseduje Gorki. sla. Fra:i litii'ncga položaja pričakovati pet spora med 0>_ri>k ■ in cesar.-bino. Pisma, ktera je po.-!a Josip bivšemu ministru i • • i 1 grofu Goltv.-howskemu in v;. : :i> i ministru Pitreichu j ...vodi ni: :i.;t stopa. Madjari m n' ..i r *i_a :i in oni priča kuje.ju. da •>..•!.. ' > ■ nistri storili , kar ->. • dili. Na odstop vojnega m:.i!-;u; :;i nihče mislil. Izjavil novega vojnega ministra Schoenaieha. da ostane glede poveljevanja v vojski vse pri >tarem. .V Ma-djare najbolj razočarala. V dunajskih vojaških krogih zahtevajo, da se število.vojaških novincev na Ogrskem poviša, tudi ako pride na Odrskem do ministerske krize, kar se bo tudi zgodilo. Budimpešta. 28. okt. Štra.ikujoči vslužbenci nične železnice so priredili velike izgrede, pri kterili je bilo mnogo ljudi ranjenih- Policija ni mogla nemirov zatreti, in končno je moralo posredovati vojaštvo, ktero je sedaj zasedlo vse glavne ulice v Budimpešti. OrŠova, Ogrska, 2$. sept. Iz Carigrada so včeraj pripeljali semkaj o-stanke ogrskega revolucijonarja Fran Rakoczvja in njegovih tovarišev. Prisotni so bili zastopniki ogrske vlade z ministerskim predsednikom na če.iu Dunaj, 29. okt. V avstrijskem državnem zboru je pričakovati zopet viharja. Fanatični nemški nacijonalci in antisemiti bodo jutri nastopili z raznimi nujnimi predlogi, pri kterih pride najbrže zopet do narodnostnih prepirov. Oni bodo zahtevali, da se sprejme adresa, s kojo se poživlja cesar Fran Josip, naj izroči dragulje bivšega papeževega kraljestva v varstvo cesarja Viljema. Vsled ljubezni v smrt. Bridgeport, Conn., 29. okt. Vrtnar John Reck se je zastrupil s karbolno kislino, ker ga njegova bivša ljubica Helen Bassett ni več marala. Zastrupil se je pred vratmi svoje izvoljenke. Zlat zaklad v kleti. Philadelphia, Pa., 27. okt. Pri kopanju podstave za novo poslopje, ktero bodo zgradili na 5. ulici, našli so delavei zaboj, v kterem je bilo za $4000 denarja v zlatu. Kedo je zakopal zaboj in čegav je denar, ni znano. Brezdvomno je bil denar last kakega nezaupneža, kteri je bival v podrtej hiši pred mnogimi leti. Mnogo bombaža zgorelo. V Entawu, Ala., razdejal je požar velik del bombaževega skladišča Planters' Warehouse & Commission Company, kjer je bilo 3000 zavojev bombaža shranjenega. Škoda znaša najmanj $100,000. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Giulia 26. okt. iz Trsta (že poročano z 859 potniki. Umbria 27. okt. iz Liverpoolfc. Celtic 27. okt. iz T.iverpoola. Philadelphia 27. okt. i/. Southamptona z 939 potniki. Dospeti imajo: Hudson iz Havre. Victorian iz Liverpoola. Albano iz Hamburga. Columbia iz Glasgowa. Blueelier iz Hamburga. Zeeland iz Aetwerpena. Cretic iz Grenove. Ryndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Georgic iz Liverpoola. Odpluli bodo: Victorian 30. okt. v Liverpool. Majestic 31. okt. v Liverpool. Giulia 31. okt. v Trst. Statendam 31. okt. v Rotterdam. Bluecher 1. nov. v Hamburg. La Provence 1. nov. v Havre. Trave 1. nov. v Bremen. Celtic 2. nov. v Liverpool. Umbria 3. nov. v Liverpool. Philadelphia 3. nov. v Southampton. Columbia 3. nov. v Glasgow. Graf Waldersee 3. nov. v Hamburg. Cretic 3. nov. v Genovo. "GLAS NARODA" Ll*t 6l«Teasfcih delavcev v Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAK-EI^ predsednik -VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki._ "GLAS NARODA" izhaja vsak dan TT-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every d iv, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Doni<=i brez podpisa in osebnosti se ne natisnejo. ^ I)>-nar naj se blagovoli pošiljati po I' i spremembi kraja naročnikov ifosimo, da se n.im tudi prejšnje bivali-- - n.tzr1 ."i. da hitreje najdemo aslov-rtika. Dopisom in pošiljatvam naredite "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York Citv. Telefon 1279 Rector. V ažnost volitvene borbe v New Yorku. ve za kongres za Juhi le bojio državi New York toliko važ-a bode njih vpliv se^ral dalee mej naše države, nanje predsednika R-inisevelta vorike volitve — republikau-^andiilata za guvernerja »o od-kj Koo.seve.tovt-m navodila — ukazuje, kako zelo je izid teh tudi za predsednika republi-L*n in časopisje se nikakor ne ko irdi. da je Rooseveltova bo-odvisna od izida newyorskih -ail j lin d »litev dopisih iz Washingtona se pov-. la bode — ako bo v državi New izvoljen governerjem republi-kandidat — Roosevelt morda ' leto se enkrat kandidiral za •dntUa, dasiravno je pri zadnjih <'.iiiiških volitvah zatrdil, da te-bode storil. Ako pa kandidat t - propade, potem RooseveJt <• ne bode skuša. postati še en-preiiseilnik Zjed. držav, je kandidat demokratov, znani .. -.an priznal, da bode labil , vi'-'.io mesto v državi New le v prid svojej kasnejšej kanit i za predsednika, vrši se bor-New Yorku dejanski le med • !■ m i:i Hearstom, kar je zo-; iirektni b<»j za predsedništvo držav. a ve >e zanimajo za izid voli- > j državi iu povsodi se skledi. •• na zmago tega ali onega data. Hearst je bil že večkrat , ;;■ ta;o ]H>ražen, kakor je bil Tajnosti v Idaho. avua priča v znanej obravnavi i M yerju in Haywood u, Henry lii!:'.It kteri >e je sam obdolžil, da iiuoril bivšega govenierja države io in da je razun tega izvršil še na ite i i .ill umorov, je postal v je-kakor se st laj poroča, i'bla- lito/b» proti Moycrju in Hay-d : -ni jk> vsej svojej vsebini na iijali tega Oreharda in priče .m^ii. Slednji je nedavno potom •bri' affidavita dokazal, kako so • Owners As- .eiation in .a a unija prisilili, da je pri-al. lai -e izjav ia. da - m • • t enri sta ootuzenea M ye in liny wood se vedno v ječi? K r m' i i ti<"*e Oreharduve blaznost: .'.m. iiiti prava, ali pa tudi ne-piava. Najbrž so kapitalisti, kteri so i 1 K.ii /m ožin v-akej-a zločina ni Ktrii .-o tiwli obtožili Haywooda in Moverja, sedaj svoje priče proglasili neumnim, da pridejo na lep način iz zagate, v ktero so zašli po svojem zločinskem postopanju. Morda so pa i/, tega vri ka Orcharda v njejsrovej jeei lalco iruči.i, da je v resniei postal bli^en. V S'enenberg - Mover - Hay- ......i . . '.o Tio temnih točk in t liko -niujua.io -apitalističnih zločinov pr.'ti delavcem in njihovim vodjem, da bi bilo umestno zgodovino te eoloradsk? afere spisati in jo izdati v obliki posebne knjige, kot do-o splošne j škodljivosti ameriške- Pred odločitvijo. Avstrijskemu reformnemu delu so se dosedaj stavile nasproti razne za-preke, a vse te je umela vlada spretno premagati; da-li se je pri tem posluževala vsekdar poštenih sredstev, tega ne maramo raziskavati. Končni efekt tega njenega delovanja je pač uii. da je že »pravila skoio vse svojo reformno delo pod streho in si domišljala. da so že odstranjene vse težkoče, tki bi lahko strmoglavile voli, no reformo. A bas ko je že smatrala igro za dobljeno, >o se jeli na političnem obzorju gomili t i črni oblaki, ki groze mahoma uničiti vse, kar je odsek za volilno reformo s težkim trudom iz-vr.šil po sv,Jem .-karo enoletnem de .ni. Vprašanje dvetretjindke večine je ti-ta preporna točka, o kteri se je bati, «la razbije v zadnjem hipu vse vladno reformno delo. Nemcem še ni dovoij, da se je volilna preosnova prikrojila tako, da odgovarja zgolj njihovim koristim in da se je splošna in enaka volilna pravica, ki bi naj bila temelj volilne reforme, {»o zas.ugf vlade in odseka spremenila v pravo "karikaturo njene-principa, nego nemške stranke zahtevajo še vrhu tega, da se sprejme v zakon do.očba, da se razdelitev volilnih okrajev in število mandatov la pod varstvo dvetretjinske večine. Nemci torej terjajo, naj se skrajno krivična razdelitev volilnih okrajev, iakor v« bee vsaka bistvena sprememba volilnega reda zavaruje z dvetre-tjinsko večino, z drugimi besedami jmvedano: v zakon se naj sprejme določba, da v Avstriji kljub splošni in baje enaki vo.ilni pravici, ki bi naj bila ]x>d aga novi volilni reformi, za večne čase velja 9 Nemcev prav toliko. kakor 15 Slovanov. !>a je ta zahteva trajno imperti-nenttia, nam pač ni treba naglašati, zlasti ako se uvažurje, da sta vlada in odsek doslej dala Nemcem, karkoli so žele.i. To seveda ni bilo taktično pravilno postopanje, saj že pregovor pravi, da z jedjo vedno tudi raste apetit. Ako bi se bili slovanski Člani v odseku za volilno reformo a priori zavedali svoje naloge in narodne dolžnosti. bi se morali taikoj sprva odločno }>ostaviti po robu objestnim nemškim zahtevam. Tega pa seveda radi lepih oeij raznih ministerskib predsednikov niso stori i, nego so se dali dupirati s cenenimi obljubami ,v kterih se jim je zagotavljala dežela, kjer teče mleko in med, samo ako sprejmo volilno reformo tako, !kakor bode po godu vladi in Nemcem. In tako se je zgodilo, da je volilna reforma postala za Nemce bogato obložena miza. dočim so se Slovanum vrg.i samo tisti ostanki, ki so jim jih milostno privošči.i nemški mogotci. Toda to še Nemcem vedno ni dovolj! Vsled slovanske popustljivosti jim je tako zelo zrastel greben, da si <•< lkrajno krivične določbe nove liine reft:rme. Edino ako je za spre-n;'»" < lihiega reda merodajna eno--i-avna nadp.dovična vef-ina, se imajo Slovenci nadejati, da se preje ali sle-;e oil pravijo {krivice, ki bi zasekale globoko, neozdravljivo ranos oveoske-mu narodnemu organizmu, ako [>osta-ne zakon ona volilna reforma, ki se e sprejela v odseku in ki jo brez dvo-na z nebistvenimi spremembami sprejme tudi plenum državnfira zbora. S. N. ROJAKt, NAROČAJTE SE NA 'GLAS > i RODA", NAJVEČJI D? MAJ(TENE.IŠT DNEVNIK! 0, te jerebice! - Iz lovskega življenja. - •Spisal F. K. Bilo je jutro, kakor nalašč za lov: Že prejšnji dan so se zmenili trije gospodje, penzijonirani stotnik Terk. profesor Cvetin, dolg, suh čiOvek s kozjo brado, ki je prišel v naš trg na počitniee, in trški župan Zrnee, da gredo drugi dan na lov, na jerebice. Oni dan je pravil Tončkov pastir Lojze, ko je prignal ikrave domov, da je spodil trop jerebic — okoli trideset jih je bilo. Par dni pozneje pa jih spet spodil, pa še večjo jato nego prvič. Prišlo je to na ušesa našim Lrem gospodom, ki so bili vneti lovci ter hodili vedno na lov, domov pa malokterikrat kaj prinesli. Torej ti trije so se zmeni.i, da gredo na jerebice in prisegli so jim smrt. Njim še je pa pridružil še četrti, učitelj Kepec. Drugi dan na vse zgodaj so se zbrali na gorenjem koncu trga in župan je pripeljal še dva lovska psa sel>oj. Vsi so bili dobro preskrbljeni z jelom in pilom. Učitelj Kepec je imel veliko, zeleno steklenieo, napolnjeno z dišečim brinjeveem in župan je vlekel celo pečeno gos s seboj. Počasi so ]K>mi!kali proti gozdu in vsak je že številil, koliko jerebic bode nastreliL Prišli so v gozd. Tu jih je razdelil stari stotnik Terk. kot najbolj izkušeni lovec. Profesorju Cvetinu je naročil, naj gre na levo gori v gozd. Prišel bode do smreke, !ki je zelo košata in stoji bolj na samem. Tam naj počaka. Župan Zrnee mora iti najprvo s profesorjem do smreke, potem pa še dalje naprej, toda na desno. Učitelj Kepec je dobil nalogo, da mora na desno, in sicer daleč naokrog in da se mora počasi in previdno bližati onemu mestu, kjer je spodil Tončkov pastir onega dne jerebice. Enega psa naj vzame seboj učitelj, enega pa župan, sam pa ostane na mestu in ne gre nikamor. Tako je razdelil stotnik Terk svojo armado. No, pa ni ravno slabo mislil stotnik, o ne! Mislil si je: Učitelj bode spodil jerebice. Če bodo te letele naravnost, priletele bodo k profesorju; če bodo letele gori borj v gozd. jih bode čakal tam že žrt-pan; če pa bodo letele nižje, trčile bodo nanj. Župan in profesor sta se odpravila, učitelj pa je še počakal. Ponudil je Terku svojo ste*k]enico z brinjeveem, ktero je ta rad vzel in nesel k ustom. Par debelih požirkov je napravil, potem jo pa dal, vidno pokrepčan, najzaj. Da mu ne bi ostal dolžan, je ponudil stotnik učitelju smodko in tudi sam je jed no za-paliL Ko že ni bilo videti onih dveh, odšel je tudi učitelj in koračil polagoma, kamor mu je bilo naročeno. Precej je bil še zaspan in ni se mu dosti ljubilo aziti po hosti. Poredni pajek je menda kar nalašč napredel mrežo ravno tam, kjer je šel naš Kepec. Ta je ni videl, ker je gledal v tla in zadel se vanjo. Pretrgal jo je seveda, toda pajčevine so mu ostale na obrazu in ga kaj neprijetno šegetale. Pomen-cal je z rokami po obrazu in jih komaj odstranil. Spomnil se je svojega brinjevčka, vzel iz žepa steklenico ter se okrepčal. Komaj jo je pa dejal v žep nazaj, spodtaknil se je ob korenino in padel na ne ravno mehka tla. Ko se je pobral, potipal je najprvo, če se je morda steklenica uibila. Ko je pa videl, da je bila ta le malo počena in da ni puščala, rekel je, zadovoljno se namrdnivši: "To je pa vendar dobro, da se mi ni steklenica ubila, ves^brinjevec bi iz nje stekel. Prav dobro je to. Še en požirek moram, ker je šlo vse tako po sreči." In privoščil si ga je tudi . Počasi je koračil s psom proti kraju, kjer bi morale biti jerebice. Toda pes ni nič zavohal — jerebic ni bilo. "E kaj! Ko jih tukaj ni, tudi drugod ne bodo", mislil si je Kepec in šel naprej. Od daleč je zagledal župana. Temu se je menda ravno toliko ljubilo paziti na jerebice z napetim petelinom kakor učitelju. Sedel je na mahu v senci, obiral nos ter menda j>o-zahil nanje. Pes je ležal zraven nje- in glodul kosti, ki mu jih je meta gospodar. Ko se je župan najedel je vze iz torbe čutarico — ali bolje rečeno čutaro — nastavil jo k ustom in precej časa je minolo. predno jo je odmaknil. Ko ga je rf-itelj videl, polastilo se ga je nenadno poželjenje po pijači. Od maši je steklenico in se vnovič pokrepčal. Sel je naprej s psom, naredil veli (kovinek, da ga ni župan prav nič videl. Hotel je še na drugi strani pogledati, če je morda tam kaj jerebic. Zavil je torej daleč naokrog in potem šel nazaj proti smreki, kjer je bil profesor na straži. Tudi tega je že od daleč zagledal, kakor župana. Mož je !ežal zleknjen ia t'eh v senci in bral neko 'knjigo. Puško pa je imel, ta dobri stražnik, obešeno na veji. Parkrat se je prete-gnil, pomencal oči,' pogledal gori v grmovje, pa zopet bral naprej. Učitelj je Sel proti njemu. Ni storil deset korakov, kar pes obstane, ozdigne nosro in ga gleda nazaj, ker je zavobal jerebice. Toda učitelj ga še pogledal ni, tako je bil zamaknjen v svoje krepčilo. Pes je stekel naprej in z velikim šumom se je dvignila jata jerebic in letela proti profesorju. Kepec je sicer vzel hitro puško z rame, napelj petelina, pa jerebice so bile že daleč in so hotele sesti ravno na tla pri smreki, kjer je bil profesor. Tega je šum probudil iz njegove zamišlje-nosli, pogledal je nazaj, videl je jerebice in zategnjen: "o, jej!" se mu je izvil iz grla. Vzel je puško z veje, pa zastonj, jerebiee so letele hitro naprej in gospod profesor ji hni videl več. Učitelj Kepec se mu je približal. "Gospod profesor, ali niste nič videli jerebic? Pes jih je spodil; zelo velika truma jih je bilo." "O, nič, nobene nisem videl", laže profesor. Učitelj se namuzne, nič ne reče in sede poleg njega na mehki mali. "Mislim, da so letele proti Terku", pravi učitelj kar tja v en dan. "Jaz tudi mišim tako", prav ipro-fesor. "Kaj, kako morete tudi vi tako misliti, ko jih še videli niste?" vpraša učitelj svojega tovariša. "Saj res, no! Kako sem nespameten, saj jih še videl nisem", pravi profesor in rudečica ga oblije, ker se je tako neumno zagovoril. Čaka'a sta en čas, pa ko ni bilo čuti nobenega strela, vstaneta, pokli-četa še župana in vsi trie so šli doli k stotniku. Ta je bil jezen, da kmalo ne tako. "Ti prebita reč ti! Kar ee a jata jerebic se prepodi k meni. Bil sem pripravljen, pomerim in pritisnem. Petelin se sproži, pa puška nič ne sproži. Pritiskam, pritiskam — pa vedno nič. Radoveden, kaj je to, jo odprem. Pa kaj vidim ? V desni puškini cevi je bila stara, že izstreljena patrona. Ali ni to od zlomka, kaj?" jezi se Terk. Pa bilo je prepozno. Po toči zvoniti nič ne pomaga, pravijo. Sklenili so nikomur nič povedati o ponesrečenem lovu in -brez jerebic, brez goske in s prazno čutaro so korakali domov oni trije tiho, le stotnik je med potoma polglasno zdihoval: "O, te jerebice! Pa koliko jih je bilo!" AVSTRIJA IN ITALIJA. -Neikteri italianski krogi so pač strahovito omejeni in naduti. Medtem, ko se obedve vladi trudita, da se vsaj na zunaj ogibljeta vsakega večjega konflikta, posebno avstrijska, ki je potrpežljiva, da. bolj biti ne more, izzivajo Italijani, koder se da. Sedaj so se italijanski listi spravili na dnevno povelje avstrijsikega admirala Monte-eueeo ija, ki je baje označil uničenje italijanskega brodovja za cilj avstrijskega brodovja. To pa je strašna ne-mmnost. Monteeuecoli je sploh dejal, da -mora avstrijska mornarica računati tudi z ofenzivo, ne pa samo z defenzfvo in to je ponižno dovolj. Tudi ni Italijanom všeč, kar angleški listi poročajo o bojevitem razpoloženju med avstrijskimi pomorskimi častniki. No, to bi bili žalostni častniki, ki bi bojeviti ne bili. Italijani se boje, da bode Avstrija priče.a s svojo agresivno politiko, kakor hitro Bolgarija provzroči na Balkanu 'kak konflikt. Seveda bode vse napereno proti Italiji. "Stampa" dolži Avstrijo, da hujska in ščuje ter poživlja vlado, naj hitro izvede svoj vojaški načrt, ker Italija sedaj ni v stanu boriti se uspešno proti Avstriji. Ti glasovi so čisto lahko razumljivi, imajo namreč namen, da italijansko vlado priganjajo, da čim preje izvrši svoj načrt. To so isti krogi, ki tudi vedno nesramno demonstrirao proti Avstriji in potem čez Avstrijce pritožujejo. Se le sedaj se je izvedelo zopet za talko demonstracijo. Ko je bil zadnjič v rimski cerkvi Maria dell' Anima slovesni Te Deum za cesara ob priliki njegovega godu, so neznanci prilepili na sedeže avstrijskega poslaniškega zbora več listkov z napisom: "Živel Trst in Trident ! Živela italianska Dalmacija !" Ura Ina "Tribuna" utemeljuje po-množitev ita ijanske armade z dnevnim. poveljem avstrijskega admirala kjer ta pravi: "Mi moramo Liti do-' volj močni, da morebitnega sovražnika poiščemo in premagamo, ne pa samo branimo obrežje." Italijanski vice-admiral Rev n and i je reke : "Potrebujemo boljših priprav, da lahko z mspehom izvojujemo boj na morju." Letošnje italijanske pomorske vaje sc vrše zato sedaj oktobra meseca, da se častniki in možtvo privadijo-neugodnemu vremenu na morju. Ob priliki otvoritve neke hidroelektriške naprave je bivši vojni minister, korni po-velnik v Genovi Pedotti dejal, da je novo oboroževanje potrebno, da bode Italija od Alp do Kvarnera edina. Sedaj poročajo, da se je general zmotil, ker je hotel reči le do Adrije, ne pa do Kvarnera. "Tribuna" objavlja uradno, da nemški državni tajnik Tsefhirsehky ne pride v Rim, da izvrši kako politično poslanstvo, ampak zgolj na razgovor. i Komisija za zgradbo pristanišč zahteva za dobo prihodnjih 10 let 250 milijonov, ktere rabi, da razširijo italijanska pristanišča ob sAdriji. Italijanska vlada je naročila pri t v rdi i Krupp v Essenu na Nemškem 152 novih baterij po 4 topove in 800 krogelj za vsak top v znesku 17 milijonov ter se obenem zavezala, da naroči" še za 23 milijonov lir. \ 11 Berliner Tagblatt" je prinesel iz' Rima obsežen dopis, ki trdi, da vlada j v Avstriji bojevito razpoloženje zo-! per Italijo. Tako je baje avstrijski admiral Monteeuccoli v svojem dnevnem ukazu izpovedal, da je namen avstrijskega brodovja uničenje italijanske mornariee. Med avstrijskimi častniki je baje sploh velika bojaželj-nost ter le iščejo kontliktov. Dopis pravi: Kakor "hitro se balkansko vprašanje po krivdi Bolgarije ali kake druge balkanske države zavrti, boje se v Italiji, da začne Avstrija razvijati svoj program na pridobivanje o-zemlja, a ta program je naperjen v prvi vrsti proti Italiji. — V Italiji morajo imeti res slabo vest, da vidijo strahove pri belem dnevu. lov e n s l > katoliško podp. društvo svete Barbari Iščem brata JANEZ BENCINA, po domače Luski. Doma je iz Pod-preska pri Kočevjia Pred osmimi leti je prišel v Ameriko in že 7 in pol leta ne vem zanj, zato prosim cenjene rojake, če !kdo zna za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. Anton Bencina, Camp 14, Hammersbv Fork, Clinton Co., Pa. Siata Xa 2Ejedln]ene državo Severne Amerike. Sedež: Forest City-, Pa. «t>Ortr«no dn» 3». januarja >902 v državi Pvnmtvi -o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Boi 547, Forest City, Pa. PodpredsedniL: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJPIJ 7AVFR!,. Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28. Forest Citv, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea. p'a. ANDREJ SUDER, Box I0S, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. Vabilo na PLESNO VESELICO, '.ktero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J. v Conemaugh. Pa., v soboto dne 3. novembra 1906 Tem potom vabimo vsa tnkajšnja in sosedna bratska društva, da se iste obi'o udeleže. Istotako vabimo vse posamezne rojake in rojakinje, da nas gotovo obilno obiščejo. \ me so pa, pro Za dobro zabavo, izvrstno godbo in fino postrežbo skrbel bode Odbor. (30-31—10—1-2—11) POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28. Forest City, Pa, IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj'se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". I. IL 111. ASSESSMENT, kteri je za plačati 4. novembra 1906. razred, inožki oddelek: vsaki član p."ača po (>-5c. razred, ženski oddelek: vsaka članica plača po 20e. razred, otročji oddelek: v ski član pla-a jk> 10c. NAZNANILO UMRLIH ČLANOV: Anton Kavčič star 30 let, umrl 2~>. avgusta 1906 pri }*>:-taji št .13 v East Mineralu, Kansas: ponesrečen. PRISTOPILL Novo ustanovljena postaja št. 35 v Ralphtonu, Pa. 1344 Felic-ijan VoJčko. št. 1775 Andrej Zupane J\U f sorja so j h mn > ozdravele, uinogim so bolečine olajšale po Vsii« «t.est;ii ia vaseh. C ZDRAVLJEN BOLNIK 17. DALEČ. Jaz nižje podpisani ij avl am, da sem za moje popolno ozdravljenje driižnik *.ilrav m k u za zdrav :.>a, ktere nii je poslal z obratno pošto profesor Univerzi Medical In:titute v Kew Vcrku. Trpel sem dolgo časa na glavobolu, v hrbtu, zaprtju, nervoznosti in želodec mi je bil tiko oslabel, d;-, ni more! skoraj nič prebavliati Dokler so me drugi zdravniki zdravili se;n le denar zaman trosil in čr.s ubil. Danes sem popolnoma ozdravljen ter me veže dolžnost, da se gori imenovanem rofesorju zahvalim in ob enem dovoljujem, da to ujavo v novinah tiskati da. Valhalla, N. Y. 7. julija 1903. Aug. Rečinlč. Priče: Ig. Toraveskič, 124 E. 89 St., N. Y., Bakerič, 32 Stan ton St., N. Y. OZDRAVLJENA OD BOLEZNI V KOSTEH. Cenjeni gospod profesor ! Se javno zahvaljujem profesorju Universal Medical Institute v New York-u, kteri mi e ozdravel tekom jednega meseca mojo hčerko od bolezni v nogi, ktero drugi zdravniki niso mogli ozdraveti, niti napraviti da bi mala hoditi mojzla. Še enkrat se Va-n zahvaljujem ter Vam prilagam fotografijo moje hčerke, z opombo da jo smete ponatisniti da-i u-r vsim.priporočam, kteri trpe na kakej bolezni, da se obrnejo na Universal Medical Institute v New Y> rku, kajti to je edini zavod kjer se more hitro ozdravctip f:"\"\ Yv fd;"\ nutiilč, Eoz lir, Dupiev, To. TrriJe 12. na fc*eri teli bol p z tj i! Tr&ranju^islsibciiNii s m, ra'ezljh h brezni, n.. žulji ftli turi, bolezni sa očcii, ušesih,£T»u, nosu, prsih, i/pud»iiju hi^ bolezni v želodcu, v mutcriii-<•!, zlati žili: šankstrju, sifiliii, moške nesposobnosti. uer*oze, kaslja, outerileiioe. belen;« toku, iir»re«lEf'j:a ■ rm^si t I a. bolečin v hrltaiu dr»b?i, zaprtja :i!i kake tirade posebne bol ?Aiit Ako t-p i t® ni kicej teh imenovanih bolezni ali pa od kakešne drurv, zdravil i n išega profesorja Van d.«-rujejo zooet !'• I e e. Te\Ii.T mo v vaše oslabele ude novo ži II nj v.5 i k i čiste in Vas v s Vem « I žiru krepijo. L za daev i .1 si č-t:t-» m. č 1 j«? v krrtkem času kakor prem j. ni in s k^t da l i na no o t živi li / ' o s • nc č i .e t:-ko kakor bi moral ■ biti se re u o-e e d u tč" prep^ič iti, k k r da sami poskusite. Alco in dru re zi-avila niso pomagale, ako Vas dru^i zdrav..iki ozdraveti niso inogij, z i se in še družine tiobro b enkrat po kusit . r ORKA. ___ stanujejo pomocjc :noga stroja. X ŽARKI XI šmrkT, s pomočjo teh se vidi v Vaše telo kakor odprto knjigo ter se tako lahko precej mesto bolezni najde in le tako je mogoče prave zdravila predpisati. Ako ni mate .denarja, je zaman pisanje ker Vam niti odgovorili ne bo:i>o, ker o ni nikakosen dob-odelni zavod, kajti to je zavod kteii hoče le zbolniki delovati, kteri žele da bi ozdravljeni bili. Glejte kakošuo je Taše telo, ako se istega s pomočjo X žarkov pregleda. :-: TO JE NAŠ NASLOV: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 W. 29th St., NEW YORK, N. Y. bll,, B„oadway. Uradne ure so; Vsaki dan od 10 do 12 predpolne, popolne od 2 do G ure. V nedeljah od 10 do 1 ure popoldne. 0 Jll! psli ivan ska Katol, Jednota. inkorporirana tine 24. januarja 1901 v držav« Mimnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. Box 57, Braddock, Pa. "lavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS. predsednik nadzornega odbora, 0478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, B. x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK. III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB Z A BUKOV EC, predsednik porotnega odbora, 4*24 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, IT. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So: 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MART IN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., j h) svojem ta jniku in n< benem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN CuU/E Box 1<>5, Ely Minn., po svojem zastopjiiku in nobenem dru-gem. Za>r> il ki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ?e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blacli rsake priti Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ti Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". K 1882 PRISTOPILI. dvu -v. Petra in Pavla v Pueblu, Colo., 14. okt.: Josip Dougan cert. 5731, Jakob Fatur 1879 cert. 5732. Ivan Pavlovič 1SS0 Andrej llribjan 1S77 ce:'t. 5734, Ivan Sterle 1887 cert. 5735, ■rle 1863 cert. 5736. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 93 K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Franciscu, Cal., 14. okt.: Jakob KapŠ 1862 cert. 5737, Martin Govednik 1881 cert. 573S, Josip Ogulin 18S5 cert. 5739. Vsi v 1. razredu. Društvo šteje 60 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 14. okt.: Ivan Černovec 187S cert. 5740 T. razred. Društvo šteje 194 udov. K društvu >v. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., 14. okt.: Jurij Prpie 1S78 cert. 5741, Peter Brozovie 18S7 cert. 5742, Josip Rusič 1S78 cert. 5743, Anton Čop 1876 cert. 5744, Benda Mo.k I. 1SS2 cert. 5745, Benda Mo k II. 1878 cert. 5746, Anton Prpič 3883 cert. 5747. Vsi a* I. razredu. Društvo šteje 167 udov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu, Pa., 14. okt.: Anton Mele 1878 cert. 5748 I. razred. Društvo šteje 90 udov. K društ%n Sokol št. 38 v Pueblu, Colo., 14. okt.: Josip Canjar 1873 cert. 5749, Štefan Biterajac 1SS8 cert. 5750. Oba v I. razredu. Društvo šteje 39 udov. K društvu sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 14. okt.: Josip Avsee 1S66 eert. 5751. Alojzij Jevnikar 1S7S cert. 5752, Fran Purkat 4.887 eert. 5753. Vsi v I. razredu. Društvo šteje ? udov. Nov« kot št. 6" Mati cert. 575 žuh 1869 Ivan Pet red. Mat 5762 I. r 5764 I. 5766 I. Jožefa PROŠNJA. Yale. Kansas, želi pristopiti k J. S. K J. Josi Iruštvo sv. Imena udov: Dernalivec rojen 1862 ee:'t. 5754 I. razred, Mihael Lukač 1871 I. razred, Josip Cvetko vič 1877 cert. 5756 I. razred, Martin Ko-ert. 5757 I. razred. Jernej Pristavie 1878 eert. 5758 I. razred, .-k 1879 cert. 5759 I. razred. Ivan Pris.an 1S6!) cert. 5760 I. raz-ija Pristave issi) cert. 5761 I. razred, Ivan Kocjatičie 1885 eerf. a z red, Blaž Režen 1S84 cert. 5763 I. razred, Ivan Benko 1872 eert. izred. Matija Pdrk 1*83 eert. 5765 I. razred. I van Birk 1888 cert. ::/. red. F ran Birk 1885 cert. 5767 I. razred, Štefan Ihidoš 3861 ">7odni kot kasacijski dvor pripoznal pa mu je 18 let težke ječe. poostrene z enim postom, enim trdim ležiščem v temnici na dan 23. julija vsakega kazenskega leta. Pod Rožčico. V Obstrelil je -oko v gorah blizu "dolini" pod Pe-p^it i med Klodjem li mrtvega Janeza iz Velike vasi pri I je že lansko leto žk. ne L*a je v irori -e l.il J rn: are po- vi d nos t i Mat. a vrha pri tižarja. Strel in je moral tanja in Lav- La Na skrivaj je pokopala vdova Ž. v Radohovi va-i svoje nezakonsko dete ptvo noč po porodil. Govori se marsikaj. Vmes -ta tudi babica in njen r , i/ St. I', trn. Sumljivo je, da je umrla v tem času babica in njena hči. Na poljskega čuvaja je streljal. Fr. Škriare, ]M»!j>!.i čuvaj Spodnje ftiŠke jfe 4. okt. ponoči naš*'l pri Vrhovče-ten /,,1( ,1 r-ioveka, ki je kradel ze-Ij4*- Ko ga je Skrjane nagovoril, ustrelil je " /"nnee dvakrat nanj, ne da bi ga zadel, ter -nato izginil v temi. Oko je izbila krava petletnemu Iv. Stefetu v Voklem pri Kranju, ko jo je hotel spoditi z zelnika. Dečka so prepeljali v deželno bolnico. V Savi je utonil 21 let ni Fran Mrak iz Hrastja pri Kranju. Mraka je njegov oče pripeljal iz ljubljanske blaz-niee. a je takoj zvečer izginii in so ga drugi dan našli utopljenega. Občinski odbor v Dobu je sklenil, da se od sedaj naprej kolektujejo vse uradne občinske listine z- narodnim kolkom. Utopljenko so našli v Savi pri gradu Poganeku pri Litiji. Utopljenka je stara 40 do 45 let in je pripadala delavskemu stanu. Kdo je, se ni dalo dognati. Kak zločin je izključen. Vojna med fanti Dne 12. okt. po-poldne je pilo v Smartnem pod Šmarno goro več fantov. Ko so šli okoli tivh domov, pridružil se jim je Jakob r raven iz Gornjih Gameljnov. Jakob 1 svojo Kristjan ga je vprašal, zakaj se jim navo, potem pa še sam skočil za njim. je pridružil in predno je Traven od- Oba sta utonila. govori!, ga je že sunil z nožem v roko. Legar v dunajski bolnišnici. Dose-Truvnu prišli tovariši iz . pri kterem , li Game T ZA BOŽIČ in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zje-amjenih držav zgolj gotov denar; to pa naj« preskrb' in najhitreje m FRANK SAKSER CO., ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO. Vaii lic. f m svetu ^oij iHiiago dokaza ti<-.ii da Vas ozdravi? ^T1 Krd j Vam povedamo. D i dumo denar t. koj miz j ; kateremu naša zdr vlhi ne JkmIo pomagala. Zdravila so r:ii.:> v stari Jnmovini in po c.-lem :;!m m Svf {n. za: Bo'eziii na pi-ili jetrili, plulaii, vraucali, .'eluilvu, remati^-Ti; g] ivuboli bolest v križa, kila, astma, ki\ , i ! isfno mo ke inžeuske, bolezni Gonorea : -1 i , v. istrnpljeno ki i, ženske bobezni na • a t« i li t i, l,oli tf.k oči, nos, nšesa, usta i.t.d. 'ilrnvila } OTIO^I" Vas bodejo ozdravila Sest oči vidijo bolje kakor dve oči! Če iVapraTljati žgHiije iu likerje ni težko ® izvlečka, preberete san-o listek n, nji ; f .ko na nas pi:etp, bode Vaše pismo or^d celi zbor/z Iravnižtva, kateri se bodejo ued seboj p (ovali zaradi Vaše bolezni. T > : A i d • s < tri j > zdravuiko goto smožni zada Va dobra zdravi.a kakor san jeden to je čisto 113 mogoče da biVam pozabili kaj dati karl»i bilo v korist Vašt^ bole/ni. Naši zdravniki so tako gotovi da Vam morejo m bnlje in pred pomoirat, iu da sfi prepričate da je -o rez:.ica imate ttik >j n •s-'1 cr1irancije NAŠA PONU'DDA. v. < >rn j D« li Umorjen sodnik. V Hofu na nen, j ^ o^i ^ | ...... ' 11 ^ f' SPRIČEVALO ^italijanskeni zakonu $43, sklenjenem 24 juniia 1 } -h uradnikih; ce so «$«i. odtisne « S njajSl P° I Steklenice so za napravo J, 2, 4, 12 litrov ali več I Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi " m„ f ' .raPfavo ^litrov (3 galon, ktere,-a sibodi sledečega fganfa: " P^Iem° } >kem Češkem je as:ent Sehwab zabodel s;.,hieva rad,-vetnika Muellcrja. ker ga .je baje pred leti krivično obsodil. Čuden vzrok umora. V Berolinu je zabodel kovač Kaufmann vdovo Saek-meister, češ, da je imela tako hud pogled, da ga je vselej razkačil. Oropana ladija. Xa poti iz Vladi- I 1 mi I l t znanec na 10 kron a vje]a. eesti. m h vzel srebrno uro1 vostoka v Cifu so kitajski delavci na: A ...........1 „ J: 11 A___., ,. , .. . \/ žepa. Pol oheija je zl<»- Hči pnrtila zapreti lastnega očeta. V' ki pekovski mojster v Trstu se ga je pošteno navlekel. Nato je mahnil na dom svoje hčere, Frančiške Cu-' il'1. mu hči ni hotela odpreti vrata, jf tolkel njih z nekim utežom ter na vse pretege vpil. Hči je nato bila pnmorana poklicati čez okno policaja, ki je nadležnega očeta odvedel v za-r*>r. — lad i ji "Ana" zvezali 1 liter slivovke 1 „ V lab ova 1 ,, Maraskira 1 ,, Kimljevca 12 litrov (3 galone) «amo z« M cioI«rle ZaSt°nj i^o knjigo, v kter J littr Pelinovca ? ,, Konjaka* 1 „ Brinovca I „ Kuit-a^ 1 liter Chartreussa 3 Ferneta l ,, Absinta 1 -- Anisetta. Ako j>et dni kasneje 1 vila. se ue čutite l)oijše b )ue*:i - ozdravili, p "j*! • • .isvj.'-i ". doav«»1 ..1- » v; ' . 1 v 1 ] st^ sprejeli naš«' zdra-1 in ne vidite da Vas i?t- 1: itn jih Daz; j po m p'-.*ii:»d.ii;ja, kt-r Hi.o t-.-tii'jo ..oL-ajo , zeljo izrazil 90 se delajo razna žganja. časenike ter vse po.nike o^'X^ j 'j M ^SSmS^S^S. ISS^^E!,!" poilemo Van ta- ej je popisano, kako ^ I tem pa na čolnih pobegnili. j | NADALJE PRODAJAMO Rodbina madjarskih patrijotov v | k v£en>cpoče pariume iz starega kraja in sker .eden liter za f Madjarski patn.jot.ie s. tek-! Jffig^r^S ^Wl movali med spW. kntn W 1 f ijt^« h J fcorei.anic, le zdravilno in odstrani vso nesnago S slavili prenos zemskili ostankov Pa- ' $ koezvja in Tokulvja v domovino. Le | «1 JAMČŽMO ZA VSE NASE STVARI. 1 isite rsni * -Postusite ena rodbina, ki igra v patrijotizifm ko bolezen. glavno vlogo, je bila menda nekoliko (| Pisma in vse poizvedbe naslcvite^na v zadregi. To so namreč najbogatejši madjarski magnati, srofje Karolyi, j kterih predniki so si pridobili pre- ! * moženje le s tem, da s-> TJako- X f hASFA-eu-ope company >EW TORK, K. DCSCHUH\ Najbolj'-i zdravi i*. I 11 .• .n p; •] „OKOSI - zdtavils , 1 ..Itra so u,.-Profesorja Dr. Vuipiana, kateri je ?eljo na zdr;ivni^komu kongresu v Parizu, Oktob. 1382 da bi se iznajdel jon ljt k za ozdraviti kri brez da riov<. šk- m organom škoduje. Na*a frnraiicija j*- tisk?iva jasno v tem časopisu zato Vam mora biri to g-otovi dokaz da smo mi popolnoma prepričani Vas vselej ozdraviti od vsake bolezni. Zato bratje Slovenec ne pojdite nolv-niin drng-im zdravnikom kateri ne morejo to spolu&ti kakor mi. Pridate ali Y>išite na : Zdravni ki oddel'ek za Slovence od: AMERICA-EUROPE CO 161 COLUMBUS AVENUE NEW YORK "Winnetou, rdeči gentleman Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) "I)a Sicer bi bil lahko storil še dvoje, a ni bilo nobeno tako gotovo in varno, kot sem videl." 44Kaj bi bil lahko storil?" '' 1'rvie bi se bili lahko umaknili in čakali jutra mesto da bi prišli semkaj " ♦•Ti, bi bilo slabo. kajti jutri bi imeli pred seboj petdeset sovražnikov; vrlit«''ra pa bi bil pravtako prekrižan naš načrt. Kak je drugi?" "Mi bi bili .-stali lahko na svojem mestu. Ko mi je šinila ta misel v davo bi jo bil k;i j rad speljal. Santer hoče voditi Kiowe; on pojde vsekakor pred njimi in pride prvi do nas. Ce bi dobro pazil, bi ga moral sli- kati rev Kio prvi pus bi b •To (>i Vh To >nni , |-a omamil S udarcem i>o gmri in bi jo ž njim popihal." .j brat je drzen vojnik, toda tak nastop bi mu utegnil biti skrajno S Santer jem na rami bi ne mogel bežati dovolj hitro; došli bi te umorili." „ ><■ Ute-milo z-ro.liti; tudi ni povsem gotovo, da bi bil bas banter bi lahko pripeljal Kiovve v bližino, i*>tem pa bi zaostal in pre-• dcl<. liiinn Zato se mi je zdelo najboljše priti k tebi." A storil pametno. Moj brat stori vse tako, kot bi storil sam, če njegovem mestu." si':; sen. si tudi, da j- najboljše, če se povrnem k tebi in se pogo-kaj počnemo zdaj." • en.o zdaj: Kaj nam postavim predlaga naš brat Old slučaju ne morem staviti prej predloga, dokler ne vem, kaj ko uvidijo, da nas ni več tam." mora to šele p.izvedeti? Ali se lahko ne ujrane?" Tel na? Mislil S tebe • * K a j j i Shatterhand • • V ten store Kiowi. "l>:i. n/ine lahko, t-.da to ne drži tako, kakor če Človek vidi in sliši. Vsak se lahko zmoti." . •V n slučaju ne. Kiowi niso otroci, ampak odrastli vojpiki; storili bodo to, kar .je najpametnejši' pod danimi okolnostmi, in to je?" • • 1 »a od jaha jo v svoje vasi!" *•!>» ' e uhe ne dol »o. vedo. da je Santerjev načrt neizpeljiv; vodja _ . . . „ ; >V'-j.'i!:u prvotneii u načrtu. Jaz sem prepričan, da nas ne bodo skušali napasti." "A Santer jih l>ode skušal pregovoriti." • •T . \ a ua r.' h-le nikdo poslušal. Oni odjahajo." ... , , Kaj storimo mi? Ali gremo za njimi, kot pričakujejo?" "Ali pa pred njimi!" "Tudi prav! Mi jih prehitimo in napademo." to s. lahko zc-odi; a vendar je še nekaj boljšega. Mi moramo vjeti Santer!a in oprostiti Sam Havvkensa. Mi gremo torej v vas Tangue, : ..." | ?...... , ■ , v jet; to.la ni treba, da gremo baš ]«o tisti poti kakor Kiowi. .,,,„« „ -pli.li ogibati: če križajo kod našo sled, potem že vedo za To >e pa ne -me zgoditi, če hočemo doseči naš namen." "Ali pozna moj brat Winnetou vas glavarja Tangue?" "Da." "In ve natančno, kje leži?" ■•Tak tiatančn. . ko: za moj pueblo. Ta leži pri Salt Fork, ob severnem rokavu Red Riverja." "Torej južno od tukaj?" •Da." "Nas pričakujejo torej od severozapada; skušati pa moramo, da priden. o o,i nasprotne strani, torej od jugovzhoda." •To je. kar hočem. Moj brat Shatterhand je vedno tistih mislij. kot jaz. Ites je tako. kot je rekel moj oče Inču-euna, ko sva pila najino kri v znamenje pobrtiimfltva: Duša Živi v krvi. Naj se zjedinita duši teh dveh i, hi.liii vojnikuv v jedno samo. Kar misli Old Shatterhand, naj misli tudi Winnetoa, kar želi Wmatboa, liaj Želi tudi Old Shatterhand! — Tako je govoril in tako se je zgodilo. Njegovo oko je videlo v najina srca in najino bodočnost. Gotovo se veseli v večnih loviščih in povišuje njegovo svetost, da se izpolnujejo njegova prerokovanja. Howghl" Gin jen obmolči in ž njim vred vsi. Tih, a vendar glasan izraz spoštovanja napram mrtvemu glavarju in očetu. Šele za nekaj trenutkov se zgane iz zatopijenosti in nadaljuje: "ha. Kiovve hočemo poiskati v vasi, vendar ne po najkrajši poti, koder jahajo Ki..wi. ampak }*> ovinkih, da pridemo od druge strani v njihovo vas. To jo gotovo, da so nezastražene. kar nam le pomaga do našega namena. Gre se "zda j za to. kdaj odidemo. Kaj misli Old Shatterhand o tem?" "Mi gremo lahko precej od tukaj; pot je dolga, Čimprej se odpravim«, toliko prej smo tam. A vendar ne svetujem tega." '' Zakaj ne ?'' "Ker ne vemo, kdaj zapuste Kiowi te kraje." "Najbrž že danes zvečer." "Tako se tudi meni zdi; mogoče je pa vendarle, da gredo šele jutri. Meni se nikakor ne zdi izključeno, da jim pride na misel, nas še enkrat napasti. Za vse slučaje se moramo pripraviti na to, če .gremo namreč mi prej od tukaj kakor onu da nam bodo sledili po našem sledu. Potem lahko uganejo ali zapazijo, kaj nameravamo in nam prekrižajo naše račune." "Moj brat pripoveduje moje misli. Mi moramo ostati tukaj, dokler ne odidejo; potem smo varni in nam ne morejo škodovati. Vendar pa ne mo-retno prenočevati tukaj, kjer smo; pripraviti se moramo za slučaj, če nas obiščejo. To se jim seveda ne sme posrečiti." "Potem moramo poiskati kak tak kraj. odkoder bomo videli lahko izhod predora, ko se začne daniti." "Jaz vem zanj. Naj vzamejo moji bratje svoje konje in mi slede!" <, letno i>o konji, kteri se pasejo nedaleč od nas in korakamo počasi v prerijo. Po sto korakih pridemo do neke skupine drevja in se ustavimo. Tukaj lahko šotorimo, ne da nas najdejo Kiowi, če namreč nameravajo sploh kaj takega. Ko se pa začne daniti, imamo predor pred nami in vidimo lahko vse. kar se bode godilo tamkaj. Noč je mrzla, kot prejŠne; jaz čakam, da leže moj konj ter grem potem tako blizu njega, da me ogreva s svojim telesom. Žival leži tako mirno, kot bi vedela, kaj zahtevam od nje; vso noč sp ni trdno in se prebudim samo je- <1 enkrat. . Ko se zdani, ne gremo iz gozdička, ampak opazujemo predor med drevjem celo uro. Nič se ne gane. Zato sklenemo pogledati malo za Kiowi. Za slučaj, da s.> še tukaj, moramo biti previdni in se jim skrivaj bližati; to pa trpi predolgo: zato predlaga Winnetou: "Kiowi so prišli po preriji do Nugget Hilla in so se zopet po tisti poti vrnili. (~'<-n u stikati s trudom za njimi! Če objaliamo goro do mesta, kjer si ti vi VI vči raj ogleduha. moramo na vsak način videti, ali so še tam ali ne. ("emu tratiti čas, kar se doseže zlahka!" "Moj brat je uganil pravo. Mi se hočemo ravnati po njegovih besedah." Poskač: u o na konje in jahamo proti jugu namerjenim in proti zapadu zavitem polkrogu ob gori. Obratno gremo prav v tisti smeri, kot so jahali A pačiti, ko smo iskali Santerjev sled. Prišedši v prerijo južno od Nugget Hilla. dobimo vse tako, kot smo si mislili: zagledamo dva velika, močna sleda. Prvi od včeraj, drži v dolino, drugi, današnji pa iz nje. Kiowi so torej odšli, o tem ne more biti dvoma. Kljub temu pa jahamo radi gotovosti v dolino tako daleč, da se dodobra prepričamo; odšli so resnično. Nato gremo še malo po novi, od Nugget Hilla držeči sledi; ta je bila tako vidna, da se ni dalo dvomiti o njenem namenu. Oni hočejo, da jim sledimo; zato so se uprav trudili, da napravijo sled vidno tudi na takih mestih, kjer se sicer ne pozna. Winnetou se zasmehlja in pravi: "Kiowi bi nas vendar morali poznati in zakriti svoj sled; saj bi ga vse jedno dobili. Da so to opustili, se mi zdi malo čudno. Hoteli so ravnati eelo pametno, a so dosegli nasprotno; to se vidi, da nimajo mažganov v glavL" To je govoril tako glasno, da je slišal tudi vjeti Kiowa, kterega sAio seveda vodili še vedno seboj. Winnetou se obrne proti njemu in dostavi: "Ti bodeš moral najbrž umreti, če ne rešimo Sam Hawkensa, ali če zvetno, da so ga mučili; če se pa to ne zgodi, ti damo svobodo; potem se lahko vrneš k svojim ljudem in jim rečeš, da postopajo kakor otroci, kteri ne znajo še ničesar; zasmehovati se jih mora, ee se pomisli, da se niso ničesar navadili. Seveda nam ne pride na misel, da bi jim sledili." Po teh besedah se obrne od proti jugu držečega sledu naravnost proti vzhodu. Stali smo med izvirki južnega Canadiana in severnega rokava Red Riverja; Winnetouvov namen je poiskati Red River. (Dalje pf ihodnjii.) Ne trpite za reunatizmom. Drgnite otekle in bolne nde z Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Va§ Pain Expeller 20 lefc drugod iD tukaj z i zbornimi vspe-lii v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. o^ Rev. H. W. Freytag, Hamel, III. Na vsaki steklenici je ^JAnaSa varnostna znamka N^r "sidro". 25 in 50 cent. v vseli lekarnah. F. Ad. RICHTER & CO. 215 Pear! St., New York. DELO l DELO!! DELO!!! V šumah Kettner v New Mexico dobi takoj 150 delavcev delo. Delo je stalno za več let. Plača za goniti konje je $45.00 in za žagati hlode pa $40.00 na m?sec poleg stanovanja in dobre hran£. Polovico vežnja plača American Lumber Company. Natančneja poročila vam pošle drage volje: FRANK GULIN, Kettner, N. Mex. Kje je VIDE PLANINŠEK, po domače Starničev? Doma je iz Za-goriee pri Št. Vidu na Dolenjskem. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. John Zaletel. 112 Smith Ave.. Joliet, 11!. (24-30—10) POGODBA ZA IZDELOVANJA DO«. Mi kupujemo ia izdelujemo pogodb« u francoske dege in za doge sa kadi Posodimo tudi potrebni denar sa Is delovanje dog. Ako imate doge na pre daj, pilite nam, naii pogoji so agodal FRIEDLAENDEi * 01J VEH 00. ■kreveport. La. P. O. Bex HI KATERE SE DOBE V ZALOGI F BANK SAKSEB-JA, 109 GREEN WICH STREET. NEW YORK. MOLTVENIKL NAZNANILO. Rojakom v Chicagu, HI., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HI., vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Ura za vse življenje $5.95. Prava 14 karatna sold filled ne pozlačena ura^ia kterej je označeno 14k janičena za 20 let od strani izdelovalcev. Izgleda in se nosi kakor solidna zlata ura, ktera je pa močnejša, ker ima jake dvojne pokrove _ krasno izrezljane in je opremljena z ameriškim niklastim kole-soviem, dragimi kameni in Brequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine št. 1K, ali pa srednje št. 10 i n ženske št. G ter male, veličine O. Ure rnzp šiliamo po ekspres^u C. O. D. in vsal-doiih lahko pregleda, predno plnča, in ako m agentu in vsako uro pnšUemo l rasno verižieo brez- Dušna pasa (spisal umrli škof Baraga), fino vezanje, zlata obreza $1.00, rudeča obreza 7oc. Jezus in Marija, vezana v slonovo kost $1.50. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez., z . at a obreza 80c. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c. Otroška pohožnost, platno, rudeča obreza 25e. Premišljevanje o Pre sv. Rešnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rud. obreza, $1.00, Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata obreza $1.25. Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost, $1.50. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. PESML A. Aškere: Mnčeniki. Elegantno vezano, $1.25. F. Gestrin: Izza mladih let, 25c. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c. POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, lOc. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20 c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20e. Čas je zlato, 20c. t Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20e. Erazem Predjainski, 13e. Eri. 20c. Evstahija, 15c. plača, in_ ako mu ug ja, potem plača , General La^don, 25c. ekspresne stroške. Z ! ' plačno in ako se denar pošlje v naprej podarimo še lepo pero "fountain" ali pa zlato verižico s križem brezplačno. Razun tega še prihranite tudi ekspresne stroške. Ne bojte še, mi ostanemo pri tem, kar rečemo. Te vrste ura z Elrinovim kole-sovjem velja $2 več. Pišite na ančno: CROWN JEWELRY CO., Dept 172 163 E. Randolph St., Chicago, 111, POZOR SLOVENCI IN HBVATI Podpisani priporočam vsem potujo čira rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni —: SAIL O ON. Na razpolago imam tudi lepo keg 1 j išče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Prodajem tudi in preskrbujem paro brodne listke za vse preikomorske črte po izvirnih cenah Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvez^ sem i banko Frank Sakser v New Torku. Svoji k svojimi Z veles pošto van jem JOSIP KOMPAR* 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, H1 i Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjajn, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim t vseh slovanskih obilni obisk, WW,V wj* f f f t f y George Stephenson, oče železnic. 40e. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20e. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. JaromO, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20e. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči pollkova, 20c. Marjetica, 50e Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Po stenj ako vi č, 20c. Mladi samotar, Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c. » Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c. 1 Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti- Po 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20c. Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zr in j ski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Pavliha, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Povesti (Kalan), 20e. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrboveovem Grogi, 20«. Prst božji, 15e. Repoštev, 20e. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40«. i Rodbina P^anefldh, 3 xv«*i $2J50. Roparsko življenje, 20c. Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20c. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20e. Stanley v Afriki, 20e. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20e. Sveta noč, 15c. Sv. Nothurga, 20e. 60 malih pdvestij, 20e. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20e. Tegethof, s:avni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20e. V gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vitomirov prstan, 20e. V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25e. Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Žalost in veselje, 40e. Ženinova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40e. Ročni angleško-slovenski in slovensko- angleški slovar, 30e. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c. Za nemški jezik: Grundriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90e. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žie-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Druge: Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50c. Katekizem, mali, 15e. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri račun ar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po POc. Navodilo za spisovanje raznih pisem. 75c. Poduk Slovencem, ki se hočejo" naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, 2oc. < Spretna kuharica, broširovano 80c.. vezano $1.00. StoTetna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20c. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem. 30c. Zbirka domačih zdravil, 50e. ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20e. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25c. Zjedinjefte države, 25c. . RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, newyorske, s cvetlicami in razne drage, po 3c., dneat 30c. Razne svete podobe, komad 5c. Ave Marija. 10c. Delo dobe dobri IZDELOVALCI DOG. , Delo za celo leto. Les je dober in se rad razkolje. Največja plača, in sicer takoj. Max Fleischer, 258 Grove St., Memphis, Teon. Pišite mojemu delovodji: Mike Tonf janovich, P. O. Box 47, Dumas, Ark. (12-29—10) Spominjajte m jfe raznih prilik-naie prekoristn« draib« »t Ciril* t Metoda ▼ Ljunljaui! Mal položi da/ domu aa oltar! (y i) NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galoa s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. lzvrstns tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošliejo dena.r, nziro- „ ma Money Order. Spoštovanjem U Nik. Radovicli, ^ JM 594 Vermont St^ San Francisco,CaL fjlL Zdravju najprimernejša pijača je LE1SY PIVO * • ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. CUNARD LI PARiSJIKI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOL PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT I'KOSTOIt M KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEUA li IZKEDA. oilj>liije iz York a dne 30. oktobra. odpluje tz New Yorka dae 20. novembra, IT i oclj»luje iz 2sew 4 1 ft Yorka dne 27. novembra. TTLT0NIA. SLAV0MA ill PAX NOMA so parni k i na dva vijaka. 11 parni ki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke predajajo pooblaščeni a^entje in Tie Ciarfl SUamsbip Co., M, BOSTON: MlIN!\TEAF»OLIS: CHICAGO: 126 Stat© St. ..Guaranty Building. 67 Dearborn St. _____21-24 STATE ST., NEW YORK. cm® 1KTIHIIFIMI Lin kc^ulbrnl potri parnih I odpluje 31. < ktolita, "FRANCHSCA" odpi nje P. noveli,hi si. 1 vt»2lj«» rred Vorknn , l r».t kcko. y«ipripia\ i« jša in nujceu« ] m« I i< OSTISI PARNIKI SO: "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. "La Savoie" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 "La Lorraine" „ „ „ .................12,1)00 ,, 25,000 ,, ,, "LaTouraine" „ „ .......-..........10,000 „ 12,000 „ „ "L'Apuitaine" „ „ „ .................10,000 „ lfi,0C0 „ „ "La Bretange" ............................... 8,000 ,, 9,000 „ „ "La Chamqagne" ............................ 8,000 ,, 9,000 „ „ 4