SLOVENSKASTRANi
26. februar 1979-Nase Novine - 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
Novice in zanimivosti
AKRA—V Kumasiji v osrednji Gani so ti dni tekli pogovori med predstavniki Zlatarne Celje in ganskega podjetja "Nana Yaw Boakye Carving and Jewellery" o vzpostavitvi dolgoročnega sodelovanja pri izdelovanju nakita.
Celjani so se seznanili z možnostmi ganskih izdelovalcev nakita, ki od jugoslovanskega podjetja pričakujejo udeležbo v investicijah in izmenjavo izkušenj. Ganski draguljarji so začeli uresničevati projekt, ki predvideva, naj bi okoli 1000 delavcev izdelovalo dragoceni nakit iz zlata in diamantov iz ganskih nahajališč.
v Libiji Delavci "Hidromont-aže" bodo tam postavili tudi naselje z jedilnico, kuhinjo in družbenim prostorom. Pri ureditvi naselja bodo uporabili bivalne kontejnerje Avtoradgone. Montažna dela bodo trajala devet mesecev, na tem gradbišču pa bo zaposlenih 70 delavcev.
ODLIKOVANI BLEJCI
BLED—Od tu so odpotovali predstavniki hotelov Toplice in Jelovica v London. Agencija Jugoturs jima je po anketi gostov, ki so lani obiskali jugoslovanska letovišča,


Zadnji ostanek mlina za olje v Grabnu
JENI ZA LJUBLJANSKO BANKO
TOKIO—Ljubljanska banka je podpisala v Tokiu pogodbo s sindikatom 15 japonskih komercialnih bank s kreditno banko Japonske na čelu. S to pogodbo so japonske banke odobrile Ljubljanski banki 15 milijard jenov kredita.
Posojilo v jenih bo Ljubljanska banka začela odplačevati čez pet let. Rok odplačila je deset let, obrestna mera pa je 7,6 odstotka.
Kakor je izjavil predstavnik Ljubljanske banke bodo posojilo porabili za financiranje razvojnih programov jugoslovanske industrije.
POGODBA "HIDROMONTAŽE" ZA DELA V TUJINI
MARIBOR—"Hidromont-aža"' Maribor je doslej v sodelovanju z AEG Kanis zgradila 31 plinskih turbin. Sedaj je sklenila pogodbo za namestitev dveh plinskih turbin po 25 megavatov v kraju Ras Lanuf
podelila posebna priznanja.
TESNI STIKI LJUBLJANE Z MNOGIMI MESTI V TUJINI
LJUBLJANA—Ljubljana ima zveze z več kot dvajsetimi mesti v tujini. Sodelovanje z nekaterimi mesti pa ima že več kot desetletno tradicijo, saj so prvi protokol podpisali že leta 1964.
V zadnjem času je vse več pobud za navezovanje novih stikov Ljubljane z mesti, tako v tujini kot v domovini.
PREDAVANJE MITJE RIBIČIČA MARIBORSKIM BOGOSLOVCEM
MARIBOR—Tako kot v Ljubljani se je predsednik republiške konference socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije Matja Ribičič odzval povabilu cirilskega društva slovenskih bogoslovcev v Mariboru in imel s študenti teologi in nekaterimi zainteresiranimi razgovor, v katerem je pokazal na
DELI IN VLADAJ
Kot je večini poslušalcem etničnega radia 2EA znano, so s prvim januarjem t.l. ukinili takozvano "jugoslovansko jezikovno skupino" in so od tega dne vse skupine postale samostojne in dobile svoje koordinatorje. Do tu vse lepo in prav, celo zelo lepo se sliši. Še več, marsikomu je to zelo imponiralo. Vendar kratkovidnost večine, ni predvidela, kakšne bodo posledice. Takrat kot izgleda se ni nihče kaj prida pritoževal. (Če bi se, bi te takoj označili za Velejugoslovana!) Pač naša običajna kratkovidnost. Ta trik je kot vidimo danes, odlično uspel. Pa ponovimo kaj je napisano v okrožnici, ki jo je koordinator slov. radia Jože Čuješ poslal slovenskim rojakom 16.2.79.: "Na urednem sestanku sodelavcev Radia 2EA (14.2.79) smo slišali predlogo novi razdelitvi radijskih ur, ki ga je prečital chairman SEBAC-a g. Pino Bčsi. Po novem predlogu bomo imeli Slovenci v bodoče le dve oddaji tedensko in še to po 45 minut (več kot 50% manj)" Po etru pa smo slišali, da bo ta ura nekje pozno žvečer ob 1 OH in nadalje. Nadalje čitamo, da bi po novem urniku imeli Hrvati 5 x, Srbi in Makedonci po 4 x na teden po 45 minut. To pomeni, da bi edino Hrvati ostali približno na istem. Vsi ostali smo prikrajšani. V anšem etničnem vrtcu je zrasla zopet ena cvetka več, tokrat na gredici slovenskega radia.
In kaj sedaj? Čas za naš protest je baje zelo kratek! Zakaj? Kdo nam jemlje to pravico? Tu smo prikrajšani vsi, vse jugoslovanske jezikovne skupine ne samo mi Slovenci, mi seveda najbolj. V bodoče nas bodo prikrajšali še bolj, na drug način. Lahko predvidevamo, da za enourno oz. 45 minutno oddajo na teden ne bo treba toliko napovedovalcev, še manj urednikov. Nekdo bo odločil sam, kaj in kdo bo oddajal pri naši oddaji.
Pač nekomu gre to v račun, na račun naše naivnosti. Vprašanje je ali si bomo dovoljevali, da nam dele klofute, kadar se nekomu to zazdi. Že prastari nenapisani zakon, ki so ga poznali že stari Rimljani: deli in vladaj, to se nam je sedaj zgodilo. S pripombo, da vladali bodo drugi, ne mi! In če tako pravico delijo šefi oz. bosi, kot so razni Pepčki in mi jim naivno nasedamo, dokler ne uvidimo, da je prepozno in po toči, pravijo, da je zvoniti prepozno!
Lojze Košorok
poglavitne razvojne tokove Jugoslavije in Slovenije in obrazložil na ustavi in zakonu temelječe odnose med samoupravno družbo in cerkvijo. Predsednikovo triurno predavanje z odgovori na številna vprešanja je vzbudilo veliko zanimanje in odobravanje prisotnih.
zadnje slovo edvarda kardelja
Edvard Kardelj—Sin Slovenije in Jugoslavije: Izguba katero je nenadoknodna.
V torek 13. februarja so v Ljubljani pospremili k zadnjemu počitku Edvarda Kardelja. Ljubljana še kaj takega ni vedela, kot se za pogrebne svečanosti spodobi je tudi ta dan deževalo.
Točno ob 12 uri in 41 minut so z Ljubljanskega gradu zagrmele salve topov, v trenutku ko so položili žaro s pepelom v Grobnico narodnih herojev, v istoimenskem pravku v Ljubljani. Sirene v vseh tovarnah, podjetjih, šolah, ladjah in lokomotivah širom Jugoslavije so nanaznanile žalostni trenutek. Vsi stroji so obstali in vse ljudsto se je s kratkim molkom oddolžila spominu Edvarda Kardelja.
S toplimi besedami so se od velikega borca in državnika-Kardelja poslovili Marjan Rožič, Živorad Kovačevič, Fadili Hodža in France Popit. Iz poslopja Izvršnega sveta je sprevod krenil proti Grobnici narodnih herojev. Na čelu sprevoda so pripadniki JLA nosili zastave in odlikovanja in ob spremljavi godbe se je sprevod počasi pomikal proti grobnici. Vzdolž ulic se je več desettisoča množica poslavljala od velikega državnika.
Predsednik Tito je prekinil svoje uradno potovanje na Bližnjem vzhodu in iz Jordana direktno priletel v Ljubljano, da se poslovi od svojega najožjega sodelavca in dolgoletnega prijatelja. Poleg soproge in najožjih družinskih sorodnikov so bili v sprevodu najvišji predstavniki federacije, republik in pokrajin. Tako političnih, državnih, vojaških in gospodarskih forumov. Delegacije iz inozemstva so poslale sledeče države: ZDA, Nemčija, Poljska, Romunija, Bolgarija, Madžarska, Avstrija, Alžir, Egipt, Indija, Turčija, Italija, Ciper, Meksiko, Grčija in Čehoslovaška ter zastopnik gen. sekretarja OZN K. \Yaldheima.
Zadnjo čast Kardelju so dali tudi cerkveni dostojanstveniki, kateri so ga cenili kot državnika in velikega človekoljuba. Tako so pogrebnim svečanostim prisostovali vsi slovenski škofi, predstavniki Teoloških fakultet iz Ljubljane in Maribora, Ciril-Meto-dovega društva, Slovenskega teološkega društva, kot predstavniki srbske pravoslavne cerkve, babtisti in drugih verioizpovedi.
Pred Spomenikom revolucije je akademski pevski zbor Tone Tomšič zapel Kardelju priljubljeno pesem " Lipa zelenela je" v priredbi Davorina Jenka. Ob zvokih Bethovnovega posmrtnega marša je bila prinesena žara do grobnice. Ob polaganju žare v grobnico je odjeknila salva strelov pripadnikov JLA. Žalostno a ponosno je v tem trenutku zazvenela Internacionala-Himna delovnega razreda, za katero je živel Edvard Kardelj za katero je daroval sebe in za katero je vztrajno služil do zadnjega diha.
L.K.
			E	TRIBINAČITALACA		S		
Bolesna lutka
Bolesna joj lutka teško, Olgica plače, I na grudi lutku svoju Previja svejače.
Doktor a je iz susedstva, Bata Jovu zvala, On pregleda lutku: Grip je, nije šala.
A Jovo je dobar lekar Na to pažnju skrečem. Iučeniknajboljije U razredu trečem.
Olgica kaže Jo vu. Da se bolest spreči, Lutka mora da se hitno I ozbiljno leči.
Kolačima, medom, mlekom, Groždem, limunadom, Obavezno jednom dnevno Slatnom čokoladom.
Dobro, Jovo, i na trudu Haviatido neba, Da ozdravi, lutki daču Sve što god joj treba.
Branko Malikovič
Jednojženi
Tu smo se sreli, daleko, sami— Ti iz Hrvatske, ja iz Srbije; Bili smo tužni kao u tami, I videlo se, dobro nam nije.
Uvideli smo—dok smo pričali, Jedno drugome da se svidamo; Zatim smo našu ljubav priznali, I započeli da se vidamo ...
Po nekad sada ti bivaš tužna, I bez razloga na mene ljuta; Ja uyek mislim sloga je nužna, Kada se vidimo, svakog puta.
Tako se nekad čak i zastidim, Ni kriv ni dužan budem pogoden; U vek pomislim—kada te vidim, Da gledaš na to gde sam ja roden.
Budimo jaki jer to je važno, Neka nas srečni dani vezuju; Jer ako samo volimo lažno, Srca če uvek da nam tuguju.
Zato nikome loše ne misli, Neka ti osmeh na licu blista; Ne deli ljude, jer s vi su isti, Pa če nam savest ostati čista
ŽivoradJovanovič
Črnogorsko kulturno-umetničko društvo
"NJEGOŠ"—SYDNEY
Dana 17. marta 1979. godine, u 8 p.m. EAST TERACE, BANKSTO WN (sala grčke pravoslavne crkve) organizuje prvu zabavu u ovoj godini sa sledečim programom:
1.	SMOTRA NARODNE RADINOSTI, gde če biti iztoženo preko 80 eksponata: gobleni, rezbarje, slike, stoljnaci, grnčarija, narodne nošnje i dr.
2.	KULTURNO UMJETNIČKI PROGRAM "Pleme Kuča u narodnoj pjesmi i igri". Posle ovoga nastupiče folklorna grupa.
3.ZABAVNA	I NARODNA MUZIKA. Ovdje smo pripremili više iznenadenja za sve mlade i stare posjetioce. Po prvi put medu nama če se pojaviti zabavni V.I.S. Jug-oetnika "ŠPIRIT'. Pored ovoga sastava koji če uveseljavati mlade posjetioce, stanji če imati priliku da uz narodni orkestar čuju i jedno novo ime, koje je nama svima poznato sa radio Novog Sada. O kome se radiZ— Dodite čujte-je (čujte-ga) i uvjerite se!
Uzodličnu kuhinju, hladna piča i izvrsnu muziku ovo če vam ostati sigurno nezaboravno.
Ulaz3.dolara.
UPRAVA C KUD "NJENOŠ"
JlÄl
Svi radovi konkurišu za 'Njegoševu nagradu'
Savjestanrad
U fabrici gdje jaordiniram Svoga bosa ja ne izazivam, Makar petkom kad overtajm deli Primjerna sam a on se veseli.
Misterom ga petkom oslovljavam Kad ga vidim osmehom se javljam. A od prese nikud se ne skita Može proci i da me ne pita.
Uzorna sam to bosovi vide Uvijek prva, kad se kuči ide. Od kreveta teško se rastajem Zato s'posla često izostajem.
Ovdje radnik zaštičen je zna se Od svih prava iz radničke klase. Mišljenje se uvijek s' bosom slaže U protivnom vrata mi pokaže.
Poslodavcu kad god se prohtije Radnik može otkaz da dobije. Zato svakim danom izostat se može Samo petkom ne, sačuvaj bože.
Kad mu vidim papir u rukama Kažem sebi: Eh, kraj je mukama, Pa još ako ide prema meni I moja se presa obeseli.
Zasubotu kad mi ime u knjigu upiše Kod prese me toga petka neče vidjet više Osjetim se lakša za stotinu kila I čestitam sebi, dobro sam radila.
ŠtefaVanovac
Tamo, daleko
?
••••
Tamo daleko, kraj modre rijeke gdije tužna vrba svija granje svoje, u sobičku jednom malom spava i sladak sanak sniva čedo moje.
Ovdije opet daleko od te rijeke gdje maslina širi list svoj, u tudini dalekoj znoj lijem za samo jedan povratak moj.
Sada sam ovdje a ono tamo bez riječi; tata ili dijete moje, tako naglo sudbinom razdvojeni o susretu našem, snivamo snove svoje.
Andrej Gustav Marčok
RASKID
U ponor sebe sam zatvorio: sječanja protekla, i vode, mjesečeve mene prolazne, žudnje, i mnoštva nadanja...
- Snove sam gordo srušio, isveHjepotereČene-u ništavilu sam potopio ~
SUTRA
Prolazi jesen odlaskom lasti,
ijasamprolazniji
svakim danom više.
Mislima, upijam podneblja skrivena,
a snage nemam dišati,
štomisutrapiše...
Slavko Šparovac
Voljena zemljo
Gledala sam sa prozora, u veliku daljinu, kroz oblake tamne guste, pred oči mi nešto sinu.
Potseti me na Jugu, kada u njoj sunce sija, kad proleče u njoj vlada, tad je ona najmilija.
Setih se sve lepote i sveže majske kiše, majske ruže i jasmina, što kroz zrak miriše. Inostalgija zavlada, suza se bola ote, teška si tudino, težak si moj živote.
Tamo sam znala da volim i voljena bila ovde sam svu svoju ljubav u dolare pretvorila. Sav život ovde na novac se svodi i uvek isto, uvek se patnja rodi.
I tako se srce razneži, želja veča, da što pre odletim tamo, gde vlada sreča. Da grumen zemlje izljubim strasno, vodena zemljo, da kliknem glasno.
VeraStojadinovič
Nedohvat
Želeo bih jednom da doživim stanje, u kom' svijest duboka nije bit života, i da ne osjetim kako teče vrijeme, kosmičkom brzinom uz nijemo kajanje.
I da sam bez cčula, treptaja finesa, da u meni nema iskre koja gori, i da utrne mi fluid životvorne luče, i da nišam sazdan od krvi i mesa.
I da ne osjecam, ni ko sam, ni što sam; dal' stvar samo mrtva, iT biče pod nebom, i da mi se uspava želja osječaja, za nova otkriča-da novom snagom stasam.
Kroz to osječanje, nepoznato - novo da zadem u sfere svih novih saznanja, spokojan i miran-grandiozno velik, novom amterijom-nov bih život kovo m
Slavko Šparovac
UMOSTARU
U Mostaru starom gradu, Ja zavoleh djevu mladu; Voteano se dve godine, Dok ne odoh iz armije. Munevra, još za tobom tugujem, Munevra, sve bih dao da te milujem.
Šetali smo svakog dana, Po mostarskim ulicama; Maštali smo o ljubavi, IsevdahomuzdisalL Munevra, još za tobom tugujem, Munevra, sve bih dao da te milujem.
Na srcu se tuga stvara, Zbog ljubavi iz Mostara; Velež čuva uspomene, A Neretva zovemene: Munevra, još za tobom tugujem, Munevra, sve bih dao da te milujem... ŽivoradJovanovič
TEŽAK ŽIVOT, DUŠA BOLI
Težak život, duša boli kako srce da odoli, molim ti se višnji gore smiri moje teške bole.
Dragi Bože čemu grešim dušilekanedonosiš, pruži oče svitak noči da ne plačem u samočL
Sada moja čeljad pate mili oče daj im bolje, matoj djeci, mojoj ženi nek požive malo bolje.
Molim Ti se praštaj grehe što da cvile pored mene, uzmi dušu moju bolnu približi je rodu mome.
Zašto pate mladi tiči suza moja da ihtišti, podaj njima, mojoj ženi Oče ti me razveseli.
Patim trunem neznam zašto srce svakom ja bih dao, čemu bolest pluča gnjfla daleko si zemljo mila.
Tomislav Meseldžija
Rastanak
Kadsmoserastali nesretna sam bila gorsko sam dušom plakala asuzesamkrila...
Nikad mi nije jasno zašto su tvoje oči suze lile? Kraj mene tvoje misli, NikadanisubOe.
Stalno si lutao, besciljno i vračao se umoran od svega, zar samo zato. Što ti posle svega topli i tihi kutak treba...
Znam ni sa drugom sretan nisi, dok ja kraj tebe više nišam, ali srce te još uvjek ljubi, jer sreča se upozna, kad se za uvjek izgubi ~
DanaVukovič
Moderno doba
Zemljo moja plodna valovita u tebi je šuma plahovita, u tebi su izvori ledeni u tebi su plodovi medeni.
U tebi su ljekovite banje poljodjeka idu na oranje na traktoru priključaka dosta, domačica, kraj šporeta osta
Od vremena, tolko im ostade, folklor, društvo, svagde se sastaje, natječu se u pjesmi i jelu. Sportovi su u svakome selu sa tehnikom obraduju polja, za seljaka, vremena su bolja.
Kad prigriju, ilinjske vručine laduje se i pivo se pije, zemljoradnik nije teško biti, kao davno, prqe~.
DanaVukovič