787. štev. V Ljubljani, torek dne 24. februarja 1914. Leto III. Posamezna štev. „Dneva" stane 6 vin.; ravno ■ t toliko posamezna Številka „Bodeče Neže". ' * ..f • ; J„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah ■ -v in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri-Jogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno F70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stanc „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5-50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravnišlvu. ::: Telefon številka 118. ::: —IH-,.,*, ftUjtfflhlCa** «~tl- Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“. Delo ruske diplomacije za časa balkanske krize. Ministrstvo zunanjih del v Peterburgu jc izdalo v ruskem jeziku vse dokumente,, ki sc tičejo dela ruske diplomacije za časa balkanske krize. Iz teh spisov se vidi, da je bilo zelo mnogo na tem. da bi prc Posamezna ttev. »Dneva" stane 6 vin.; ravno % toliko posamezna številka »Bodeče Neže* i J* K Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 t, * Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma 4 se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase^ se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana la_ zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po- ; pnst. — Za odgovor je priložiti znamko. :sv ; \ * ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. % ::: Last in tfsb »Učiteljske Tiskarne". .r. — ■, i..----- —.............................................. — -——»'■ ' govorila Turčijo, ki je zaporedoma grozila z novimi vojnimi operacijami, od nameravanih sklepov. Rusija je’ preprečevala vsako zasebno akcijo in se trudila, da vzdrži na Balkanu ravnotežje; prav tako je hotela izposlovati od turške vlade, da bi dobila Bolgarija nazaj po krivici zasedeno Drinopoljc. Rusija ic pritiskala na to. da je dobila Srbija skozi Črno goro dohod k morju. Ruska diplomacija je skrbela, da bi se utrdila balkanska zveza. Bolgarijo je nagovarjala, naj se zopet sporazume z ostalimi balkanskimi državami. obenem ic opozarjala poli-t"-ne kroge v Belgradu in v Atenah, OJ bodo Popustljivi pri pogajanjih, sf .h ,)alkanski vojni ie po- tov ia Um - ima -v » asedelitvi teri-toiija.51ma.ia 1913 ,e svetovala vsem balkanskim državam, naj demobilizirajo. To ic storila pismenim potom-obrnila se ie na srbskega kralja Petra in bolgarskega carja Ferdinanda (takrat še ne Dolgonosega) naj se medsebojno spravita brez prelivanja k'vi. Šibijo in Orško je pregovorila k mirni spravi, Bolgarije pa ni mogla pripraviti do tega. Obenem je opomnila Bolgarijo, naj ostane mirna, ker bi sicer lahko izzvala nov prepir od strani Rumunijc in Turške. Dne 16. junija, ko Jiala druga balkanska lavil ruski minister Sazonov bolgar-- Temu poslaniku v Peterburgu, da bo .s,l|caiii vojne intervenirala glede miru tudi Rumuiiiia. (To se je. kakor Znano, zgodilo na ta način, da ic prestopila mnumska armada bolgarsko mejo.) Obvestil ga je tudi, da ne bo podpirala Rusija njihove države, če se spusti Ferdinand Koburg s kraljem Petrom v nevarno vojno igro. Seveda, Bolgarija je ostala neposlušna in zato sc ic razmerje med Rusijo in njo prav znatno ohladilo. — V imenovani zbirki se nahajajo tudi listine, tičoče se bolgarsko-ruimmskcga spora. Koncem leta* 1912 se je spor med obema državama zo pet poostril. Rusija je naSMi, se ]e ptiprav-vojha. je iz- Bolgarijo naj stavi konkretne predloge. na temelju katerih bi se lahko izvedle pogodbe z Rumunijo. Januarja meseca leta 1913., torej pet mesecev pred nesrečno drugo balkansko vojno, ie opozorila Rusija Bolgarijo, naj pazi na svoic korake. Zadnje zasluge. ki si jih je stekla Rusija v balkanskem vprašanju za časa krize, jc bila poravnava med Bolgarijo in Rumunijo. Prvi je predlagala mejo Silistrija-Habla, drugi pa črto Medji-dije-Tabia-llabia. Bolgarija ni hotela gledati na predlog ruske diplomacije; posledica te trmoglavosti ic bila izguba mnogo večjega ozemlja. Demobilizacija po teh preslanih krizah je bil zadnji korak Rusije, ki ga je storila v prid vsem državam na balkanskem polotoku. In najsi bodo njena prizadevanja še tako številna, mora priti objektivist do zaključka, da je imela ruska diplomacija pri celi akciji ali nesrečno roko, ali pa, da ic bila v napetih momentih, ki so odločali prijateljstvo in sovraštvo Srbije in Bolgarije, preveč malo-brižna. česar posledica jc bila bitka ob Brcgalnici. ; , Goriški deželni zbor. Ker jo bil poslanec Pinausig od-sotem je zanj referiral posl. dr. Flego. Deželni odbor jc sklenil nakazati finančnim organom za pobiranje deželnih doklad na užitnino za 1912 znesek 14.000 K. Referent ic predlagal, da sc zadeva odstopi finančnemu odseku. Ker pa je znesek itak že izplačan, je predlagal posl. dr. Franko, da sc izplačilo kar odobri; predlog dr. Franka ie bil sprejet. Posl. dr. Gregorčič jc predlagal podporo županstvu Volče za vodovod v Selu v znesku 150 K, županstvu Ponikve za popravo ceste Ponikve-Klavže 300 K. županstvoma Medana in Biljana za gradnjo ceste Dobrovo-Mcdaua-Fojana po 1200 K in 1300 K; predlog poslanca Miklavič za podporo županstvu Bovec za napravo vo- dovoda jc oclkaasmi de^c/rlCIMTf 0(11)0- ru v riadaljno razpravo. Poslanec Kovač predlaga podporo županstvu Vrtovin za zgradbo vodnjaka 800 K. Posl. Miklavič ic poročal o prošnji mlekarske zadruge na Idrskem za podporo v kritje stroškov za zgradbo mlekarne in nakup orodja i. s. 25 % od zneska 2000 K. Zadeva je šla v kmetijski odsek; za zgradbo vodnjaka v Mrljakih predlaga poslanec Furlani za županstvo Renče podporo 1500 K, županstvu v Kanalu za kanalizacijo pa podporo 825 K. Deželni prispevek za zgradbo ceste Lokvica- listek M. ZEVAKO; Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. »Ne upate si povedati do konca. Povem vam jaz!« ie zarohnel Pani-garola. »Okoristili ste se z mojim spanjem in ukradli moje papirje. iutro so bili v rokah Katarine fle Medičis!« Vsa uničena se je pogreznila Absa v mrklo molčanje. »Zapazil sem takoj, kaj se jc zgodilo,« ie nadaljeval menih. »In za malo dni sem bil prepričan, da je ženska, ki sem jo oboževal, navadna. podla vohunka!...« »Usmiljenje!« je jeknila Alisa. »oaj sem sc kesala! Oh. prisežem Vflin!...« posebnega pomeSabKUuMemp mfe moral maršal MonmoransiS1 .2,1 gniti iz Pariza. Zivljei^^’ cata luidi ie viselo na tanki nitki o svojem lastnem vam niti ne govorim: rajši bi bil umrl tisočkrat kakor pa sanjal takšno grozoto in sramoto!« »Milost! Molite vendar!...« »Mesec dni nato ste povili otroka* .. Jaz pa sem bil zasnoval v tistih snirtnotežkih dnevih svoje maščevanje ...« Miren-Opatjeselo se zviša za 25 % na znesek 3175 K. Poslanec Gregorčič predlaga za upravni odbor v Sovodnjah podporo 2175 K pri zgradbi dveh vodnjakov v Gabrijah. V kmetijskem odseku je poročal posl. Furlani o prošnjah vinarskega in sadjarskega društva v Rihenberku in Kamnjah. Prvemu ie dovoljenih 200 kron: drugemu 150 kron i. s. pod pogojem, da predloži slednje izkaz o dohodkih in stroških: za vinarsko zadrugo v Šempasu je določenih 400 K. Sadjarskemu društvu v Koimju je dovoljena podpora 200 K ter se izplača, kakor hitro predloži računske zaključke za leta 1910, 1911 in 1912. Preko nekaterih poročil peticij-skega odseka se ie prešlo, nekaj prošenj pa ic odkazanili deželnemu odboru. Do tu so sc prošnje reševale bolj mehanično. Nekaj živahnosti sta prinesli prošnji za podporo zvezi proti kupčiji z dekleti in podporo avstro-ogrski šoli v Aleksandriji. Oglasil se je namreč poslance Furlani in apeliral na tovariše poslance, jeli imajo nimajo boli gorko srce za naša dekleta, kar ie vzbudilo pri starejših gospodih živahno veselje in se je prvotno predlagana svota precej zvišala ter določilo v to svrho 250 K. Pri prošnji za podporo šole v Aleksandriji pa ni imel toliko uspeha, določilo sc je samo 50 K. vkljub temu, da ie menil, da je ta svota naravnost sramotno nizka. Pogorelcem v Kalu sc je dovolila iz deželnega zaloga podpora 300 K. Odbor za gradbo župnišča v Ota-ležtt prosi, da bi se odobrila poraba podpore. Zadeva je izročena deželnemu odboru z naročilom, da se odobrijo samo izdatki, Id so se res porabili za zgradbo župnišča; denar pa. ki sc ni porabil za stavbo, naj sc iztirja nazaj. Ostale prošnje so odka-zanc večinoma deželnemu odboru. Mnogo opravka je dala prošnja kapucinskega samostana v Gorici za kritje dolga za gradnjo cerkve. Podnom. ki jo je predlagal referent poslance Cesciutti, sc je zdela poslancu Rojcu daleko premajhna. Ker je Roje precej gluh, se je moralo enkrat skočiti par točk nazaj, ker jih jc bil Rojc preslišal. — Posl. Rojc pravi, da store očetje kapucini v humanitarnem oziru več ko vsi bogatini. Poudarjal je. koliko kvintaiov moke porabijo za ubožce, koliko gorke jedi, koliko meneštre podele za reveže. Zato predlaga Rojc, da se da kapucinom primerna podpora ne na titel dolga za cerkev, ampak na splošno za njihove potrebe in za prosto razpolaganje; da naj se jim najmanj 1000 Pustni sprevod. Princ Wied se pelje v Albanijo. kroti, kajti socialni pomen kloštrov da je neprecenljiv. Za Rojcem sc jc temeljito zavzel za očete kapucine tudi dr. Gregorčič in omenjal visoko podporo, ki jim je bila dovoljena že 1912 (menda celih 10.000 K!) Naglasa! je tudi Olepševalni pomen kapucinske cerkve. On predlaga vsaj 2000 kron. — Ko sc ic šlo za to. kako naj se ta podpora realizira, je pa prišlo do težkoč. Posl. Rebulla predlaga, naj se zadeva odstopi deželnemu odboru, ki naj bi prošnjo upošteval pri onih 5000 K, ki so preJiininirani za razpolaganje. Ko je voz hotel obtičati. je hitro zopet pritisnil dr. Gregorčič s predlogom, naj sc teh 5000 kron zviša na 6000 K, da sc bo ložje upoštevalo prošnjo kapucinov: toda prodrl ni s tem predlogom. (Konec poročila pride jutri. Pripomba: Seja je končala ob tri četrt na 8. zvečer. Prihodnja seja bo v sredo ob.3. popoldne; najbržc bo zadnja.) \f Siajersko. Deželni zbor. Pred zborovanjem soboto, je bilo posvetovanje načel- nikov strank. Posl. dr. Schacherl jc zahteval, da sc ima graška volilna reforma rešiti še v tem zasedanju dež. zbora, dočim je bil načelnik ncmškonaeijonalncga kluba, poslanec Reittcr, proti temu. ker se njegov klub doslej še ni mogel o stvari posvetovati; očividno gre tu za že javljeni poskus zavlačevanja. Poslanec Einspinner je označil občinsko volilno reformo za politikam, .katerega treba preje temeljito preštudirati. Posl. dr. Korošec ie dejal, da bodo njegovi tovariši in on šele takrat precizirali svoje stališče.^ ko bodo predlogi in načrti predloženi. Poslanec Brandl ie izrazil razne želje, dočim ie posl. Hagcnhofer (kršč. soc.) dejal, da v imenu svojega kluba odločno zahteva že sedaj predložitev, reforme.. Brez zaključka so se potem razšli načelniki strank; prihodnja seja danes, v torek. Zadeva graške volilne reforme še do danes počiva v, graškem občinskem svetu, dasi je bila že v četrtek povsem sprejeta. Vročenje dež. zboru se pričakuje ta teden, a je zelo dvomljivo, da bi deželni zbor že v Tem zasedanju tozadevno kaj sklepal in odločal, ker pride predloga najpreje k posveto- »Strašno maščevanje!« Dekle jc skoraj zakričalo. »Ostudno maščevanje, s katerim ste se pahnili sami v globino moje propalosti in postali vredni mene! Izkoristili ste mojo takratno oslabelost, moj delirij in mojo groznico: v tem stanju ste me pripravili do tega, da sem spisala in podpisala pismo, ki ste mi ga narekovali od besede do besede! In v tem pismu sem sc obtožila, da sem umorila svojega otroka!...« Menili jc zaškripal besno z zobmi. »Ali tnari ni bilo dogovorjeno!« ie zahropel. »Povejte! Ali niste pri-v* mJncscm otroka in ga umo- run In vi hočete obtoževati mene — vi goljufiva ljubica, vi mati brez srca!..« j>Nc, ne!« je jeknila Alisa prestrašena, »ne obtožujem vas, samo rotim vas, prosim vas usmiljenja!... Vaše maščevanje je bito pravično, kakor je bilo strašno!... Ah, tisto pismo, ki sem ga pisala po vašem narekovanju! Pismo, ki me izroča krvniku! Pismo, ki me more spraviti vsak hip na vešala! Izročili ste ga Katarini de Medičis!...« »Da!« je rekel menili z ledeno jasnostjo. Alisa je zagrebla prste v leseno omrežje, ki jo jc ločilo od izpoved-nika. Pena ji je stopila na ustnice. »Ali veš, kaj je sledilo? Povej! Veš li?... Sledilo je, da sem postala orodje podlosti v rokah kraljice! Da trepečem vse dni in vse noči! Da moram trpeti objeme vseli,' ki jih sumi Katarina! Da sem morala postati metresa Franca de Monmoransi m sem morala, ko sc mi ni posrečilo zapeljati tega človeka, ki stopa skozi življenje kakor ledena prikazen, zapeljati njegovega lastnega brata Henrika! O svojih ostalih ljubimcih niti ne govorim; le povem ti, da ži-žim v najostudnejši zavrženosti, iti da mi ie tega preveč, da ne morem iti dalje!...« »Vidite!« jc odgovoril menih z bledim usmevom, »kdo pa vam brani, ako se hočete osvoboditi!... Zdaj vendar veste, da se zločin ni zgodil in da otrok živi!« »A kako naj dokažem!* je zamrmrala vohunka v žalobni potrtosti. Menihov smehljaj jc posta! zmagoslaven. »Oh, to ie grozno!« je zaihtela nesrečnica. »Vaše maščevanje je krutejše od vsega, kar more izumiti človeški rod!...« »Izbrali ste si poklic, jaz iščem sredstvo, kako bi vas prisilil, da vztrajate v njem — to je vse!« »Brez usmiljenja!... Oh, brez usmiljenja!...« »Kdo vam pravi, da sem brez usmiljenja!« je vzkliknil Panigarola. »Kaj ste me pa še prosili?« Alisa je vztrepetala. Besna nada jc planila v njeno mehko dušo. Krčevito je sklenila roke. »Oh,« ic. jeknila, »če bi bilo mogoče! Pokleknila bi pred vas kakor pred Boga odrešenika. Poljubljala bi prali na sledovih vaših stopinj! Klemen, Klemen! Recite mi, da me morebiti rešite iz mojega pekla! Recite mi, da preneham biti izmed nesrečnic. ki jim jc vsak trenotek življenja dolga ura obupa! Recite, da mi morete odpustiti!...« Bled usmev, ki je igral na menihovih ustnicah, jc izginil. S hrbtom roke si je otrl znoj, ki mu jc oblival čelo, in dejal počasi: »Povejte mi, kaj morem storiti za vas.« »Ah, oteta sem!« je viknila Alisa z glasom, ki je splaval v dolgih odmevih po veliki, molčeči ladiji cerkve. Ti odmevi so jo prestrašili. Z grozo je pogledala okrog sebe. Toda videla je v dalji samo nerazločno' senco stare Lavre, ki je klečala na molilniku in jo čakala. Nato je zamrmrala s tihim, vročim glasom: »Klemen, vi me lahko otmete! Vi me lahko rešite iz te sramote, iztrgate me obupu in smrti! In v to zadošča, da rečete samo eno besedo! Klemen, tega sem te prišla prosit! Ko sem izvedela, da si se daroval Bogu, sem mislila: morebiti se 'je zdaj upokojilo njegovo srce. Rekla sem si, da je to srdito srce zdaj morda nagnjeno k usmiljenju... Klemen, storila šem ti mnogo zlega... bodi velik... bodi velikodušen .., odpusti, odpusti! ...« »Kaj morem storiti, da vas ot-mem?« je ponovil menih. »Ti moreš vse!... O Klemen, kleče te prosim... spomni se, da si me ljubil... Poslušaj... saj ne vem, kakšno zvezo imaš zdaj s Katarino. Koda poznam jo ... mnogo njenih skrivnosti mi jc znanih ... in vem, da te zdaj ravno tako občuduje, kakor te je nekdaj sumničila... Ona ti ye more odreči ničesar!... Klemen, reci ji besedo... pa ti vrne usodno pismo.« »Tega sle. me prišli prosit?« je dejal Panigarola rahlo. »Da!...« je dahnila v skrajni tesnobi, »Ne motite se!« je rekel menih z nekakšno važnostjo. »Velika je moja oblast nad kraljičinim duhom. In kar se tiče vašega pisma, bi res zadoščalo, da ga zahtevam nazaj. Za par ur bi bilo v vaših rokah; sežgali bi ga... bili bi prosti!...« »Oh, torej sem cenila prav tvoje plemenito srce!... Oh, Bože, daj, da ne zblaznim od radosti!...« »Zahtevati hočem torej to pismo ...« »Klemen, Klemen! Bodi blagoslovljen!. ..« »A z enim pogojem...« je zaključil menih. »Govori!.Oh, vse, karkoli hočeš! Tvoje želje mi bodo ukazi!« Samo tole: dokažite mi, da je vrnitev tega pisma koristna... to se pravi, da je koristna za vas!« (Dalje.) Danes veliki ples narodnega delavstva v Trstn! Narodni dom. vanju v deželni odbor. — Začetkom zborovanja ie bila prebrana prošnja okr. sodniie v Lipnici za izročitev poslanca FeBIeria in ona okrajne sodnije v Sevnici za izročitev poslanca dr. Benkoviča, obe zahtevi zaradi vloženih tožb žaJienia časti (se od-kaže odseku). Predložena poročila dež. odbora so se oddala brez debate odsekom, nakar so se vršile volitve v dež. dohodhrinsko fin. komisijo. Za tem so prišle interpelacije; dr. Benkovič: Zakaj deželni odbor ni predložil računskega zaključka dež. železniškega fonda in s kom hoče to opravičiti? In interpelacija zaradi samonemšldh postajnih napi-■sov proge Celie-Velenje. Poslanec Rieglcr stavi predlog, da se odkaže prošnja opekarnarjev na dovolitev nove opečne oblike posebnemu odseku (sprejeto). Vprašanja o »fušar-stvn« so se v obrtnem odseku obravnavala včeraj, ponedeljek. Več o tem prihodnjič. Novo za voznike! Deželni odbor ie sklenil novo postavo, da morajo vsi vozniki, ki vozijo ponoči, imeti na dobro vidnem tnestu obešeno svetilko. belega sijaja, da se s tem preprečijo po možnosti nočne nesreče po cestah, bodisi glede na tovorne vozove same. kot glede avtomobilov in tovornih voz ter potnikov. Zadnja »Marburger ZeUung« piše v svoiem uvodniku, da' postaja krog »najbolj nemškega« Gradca zaradi njegove občinske volilne reforme »politisch einsam«. To je seveda fraza onih mariborskih nemčurjev, ki jih je strah pred bodočnostjo. Ves njihov apel na nemške graške so-cfialne demokrate in ostale, ki so za reformo, ie doslej ostal brezuspešen, dasi spodnještajerski neinčurji dan na dan moledujejo in opozarjajo na veliko nevarnost, ki preti spodnještajerskemu nemštvu in »od pamtiveka nemškim mestom«. Od Gradca sem pa jim zveni nekaj, kar ie podobno znanemu »Pfeif d’rauf . . .« Dr. Korošec — korigira dr. Verstovška. Kot smo že pred dnevi poročali, le izjavil poslanec dr. Verstovšek, da bodo slovenski klerikalni poslanci zahtevali volilno reformo za Maribor. Celic in Ptuj tudi ne glede na graško občinsko volilno reformo. Kot pa javljamo že zgoraj, je v sobotni seji načelnikov stranic dejal dr. Korošec, da bo »slovenski klub« napravo novi volilni reformi šele takrat določil svole stališče, ko bode predloga deželnemu zboru predložena. S tem le dr. Korošec ali hotel povedati, da ie on tisti, ki ima tozadevno odločati in da te bila dr. VerstovŠekova izjava prenagla, ali pa. da se v »slovenskem klubu« tozadevno sploh še ni določno zavzelo k temu stališča. Bomo videli! Odvetniška zbornica je sprejela dr. Rajmunda Sadnika v odvetniško listo s sedežem.v Ptuju. »Kmečki strah« zelo vznemirja občine nad Mariborom. Kot smo že poročali, se ie priklatil celo na Selnico m Falo. ter napravil veliko škode. Pogon v teh dveh krajih je bil brezuspešen. V soboto navsezgodaj je prišel na mariborsko okrajno glavarstvo brzojav iz Ruš, da se tjekaj odpošlje čim najhitreje lovce. Sli so s prvim jutranjim vlakom v Selnico in Falo mariborski okrajni glavar p. WeiB in namestniški tajnik baron Neugebauer ter mnogo lovcev iz 60 mož domobranskega pešpolka št. 26. Zverine seveda niso našli, pač pa, pravijo. — da sledove. Komai so se popodne proti trem vrnili v Maribor, pa je že prišel drugi brzojav. da se je zverjad zopet pokazala, nakar se jih je zopet mnogo vrnilo s popoldanskim vlakom nazaj proti Rušam, od tam pa proti Selnici in Fali. Kakšen je bil ta poslednji rezultat, še ni znano. Zanimivo pa je. da trdijo nekateri domačini baje. da je zver le — podivjan pes in nič drugega, kar mu ravuo omogoča tolikratno uhajanje skozi lovske in gonjaške črte. Marenberk. (V žago je prišel.) Ko je imel delavec Ivan Pokeršnik te dni opravka pri cirkulartil žagi. mu ie ušla leva roka v žago. Vsled tega je dobil na dlani par prav težkih ran in so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Maribor. (Kopališko vprašanje.) Ko ie dosedanji posestnik kopeli »Denzl« s 1. januarjem letos zaprl svojo kopeli, je bilo očitno, da bo morala mestna uprava to vprašanje rešiti najkrajšim potom, dasi je bila voljna, zgraditi na ljubo par mariborskim mogočnikom kopališče, opremljeno z vsem mogočim komfor-tom. kar bi gotovo ne odgvarjalo dalek pretežni večini ostalega prebivalstva. Ker je konečno pritisnilo javno mnenje precej odločno in so zahtevali tudi zdravniki hitre odpo-moči. se ie morala konečno tudi udati mestna občina, oziroma uprava in — doslelšnjo kopeli odkupiti za vsoto 160.000 K. Denar ie dala deloma mestna hranilnica že pred leti v ta namen (100.000 K), deloma pa zopet prispevala — baje novih 60.000 K — v svrho preuredbenih stroškov in no-.vih potrebnih naprav pri doslejšnji kopelji. Upati je. da bo kopališče že v najkrajšem času zopet odprto. Goriško. Finančna politika »Novostrujar- jev« na Goriškem. Medtem ko si drugi goriški poslanci ubijajo glave z zavoženo dedščino, ki so jo prevzeli od svojih klerikalnih prednikov in poskušajo na vseli krajih kaj prihraniti. je poslanec Rojec iznašel novo sredstvo za ureditev deželnega gospodarstva. Ko se je 20. t. m. razpravljalo o prošnji goriških patrov kapucinov, je predlagal ta ljudski poslanec, da naj se jim podpora visoko zviša. Neznansko je hvalil delavnost teh očetov, češ da vse, kar prifehtajo po deželi pride revežem v prid. Oni sami pa da prav čisto nič ne porabijo. Zato naj sc jim le nakloni več deželnega denarja. Sliši se da namerava novostrujarska stranka v prihodnji seji deželnega zbora staviti samostojen predlog, da naj se sploh vse dohodke goriške dežele prepusti očetom kapucinom, to pa radi tega, ker oni itak sami zase ničesar ne porabijo, ampak bi tem potom prišel ves denar na najccnejši način v podporo revežem. — Ko je novostrujar Rojec- ki s tovariši vred odločno nastopa proti alkoholizmu, tako vneto zagovarjal kapucine, je marsikdo sumil, da so ga tisti dan očetje kapucini malo predobro napi-tali s pečenko in dobrim vinčecem. Znano je namreč po vsej Gorici, da se pri kapucinih najboljše je in pije, o tem pričajo tudi polni zaliti obrazi in obilni trebuščki očetov kapucinov. Vse to menda kar iz neba pada; kajti iz nafehtanega denarja gotovo ne kupujejo vina in pečenke, ko vendar pravi Rojc, da ves denar gre v prid le revežem. Sploh bi bilo za Rojca dobro, da bi se seje ne vršile popoldne, ker je po kosilu preveč zgovoren. Tudi posl. Gregorčič se je potegnil za revne kapucinarje, ki so mu očividno izkazali že marsikakšno dobroto. Tako je tudi v Gregorčiču zaigralo staro srce, da je treba javne denarje obrniti v pomoč klo-štrom in brezdelnim kapucinom, ki niso nič drugega kakor klerikalni agitatorji. Kdor je o Gregorčiču ke-daj kaj drugega mislil, je pozabil na staro kranjsko prislovico» glilia vkup štriha«. Tiskarsko gibanje v Gorici je končano z včerajšnjim dnem. Listi, ki so prej radi tega zaostali, hočejo popraviti vsaj deloma sedaj, kolikor bo v njih moči. »Soča« bo zato izhajala do preklica po trikrat na teden, da »e bodo njeni čitatelji nič oškodovani. Solkan. Zadnje naše poročilo glede pretepa ne odgovarja resnici, kar radevoije popravljamo. Pretep med Markičem in Abramičem se ni vršil v gostilni pri »Krpanu« temveč daleč proč zunaj na cesti in ni Krpanova gostilna s tem dogodkom v ni-kaki zvezi, VI. letni občui zbor kolesarskega društva »Danica«, se vrši 1. marca t. 1. v društvenih prostorih. »Pestra reduta«. Pod to devizo priredi danes na pustni torek goriški Sokol svojo dobro znano maške-rado, ki bo brez dvoma najzabavnej-ša prireditev letošnjega posta. »Pe-sfra reduta«, na kateri sc zbirajo naj-raznovrstnejše maske, na kateri sc zlivajo najpestrejše barve v živahno sliko, »Pestra reduta« mora zadovoljiti vsakogar. Kdor se hoče vredno posloviti od veselega pusta, ta pride danes v Trgovski dom na »Pestro reduto«. — Vstopnice po 2 K, sedeži na galeriji 3 K. Prepdrodaja vstopnic pri g. Miklavcu v trgovini »Hedžet in Koritnik«. Iz Koprive smo prejeli dopis, v katerem se nas prosi, da opozorimo županstvo v Dutovljah radi nekaterih poti, ki so v precej neugodnem stanju. Istotako je z občinskimi žlebi in kanalu Želeti je, da se ti nedostat-ki odpravijo. V Divači se vrši danes na pustni torek v Kolodvorski restavraciji (M. Dolničar) domača veselica, pri kateri sodeluje salonski orkester iz Sežane. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 vinarjev. Prijatelji godbe in plesa sc tem potom vljudno vabijo k obilni udeležbi. Dnevni pregled. Nemčija in Rušila. Med Turčijo in Nemčijo ie toliko opevano prijateljstvo začelo pojemati. Smo že poročali. kako turški državniki javno proglašajo, da se je treba nasloniti na Anglijo. Francijo in Rusijo. Kaj je vzrok temu. da so se začeli pisano gledati Vsenemci v Berlinu in Mlado-turki v Carigradu? Vzrokov ie dovolj! Turčija se je zanašala, da ji bo Nemčija pomagala iztrgati Grški večino Egejskih otokov. Nemčija jo je razočarala. Turčija ie upala, da ji Nemčija preskrbi veliko posojilo, brez katerega se Turčija niti ganiti ne more. Toda tudi tu sc ie prevarila. In kljub temu si ie Nemčija upala Turčiji predložiti zahtevo za nove koncesije na bagdadski progi in v Armeniji igra dvorezno, zelo sumljivo vlogo. V Nemčiji so se pa zopet močno zjezili vsled poslednje albanske pustolovščine. Esad paše in ozadja te pustolovščine. Kakšno ie bilo to ozadje, to popisuje slavni londonski dopisnik »Nov. Vrem.« Argus. Ta pravi, da so vsi dementi turške vlade in Esad paše. kakor da bi bila turška ekspediciia v Valono privatno podjetje — lažnjivi. Mladoturški odbor in turška vlada so naročili Izct paši. da gre v Albanijo in Envcr bej sam je poslal turško ekspedicijo. Ekspedicija sc ie ponesrečila, ker so nizozemski orožniški oficirji energično posegli v celo ekspedicijo, žandar-merijo ie pa naščuval nemški član kontrolne komisije. Med tem. ko se Turčija prizadeva, da bi dobila Albanijo za sebe. hoče Nemčiia tam napraviti novo trdnjavo za panger-manizetn. Zato ie prišlo med obema državama do nasprotstva. Morilec med ministri. Kazensko sodišče v Sofiji ie izdalo za znanim maccdonskim revoluciionarcem Janom Sandanskim tiralico. Sandanski, kakor smo že svoječasno poročali, je umoril Borisa Sarafova. Sandan-skemu sc ie sedaj posrečilo še pravočasno zbežati iz Bolgarije. Zanimivo ie, da se ie ta umor izvršil že pred nekaj leti in da ie Sandanski do zadniega trenutka bival v Sofiii v družbi ministrov in drugih bolgarskih politikov, ne da bi komu prišlo na misel, klicati ga na odgovor zaradi umora. Selc sedai, odkar se ie sprl z vlado Radoslavovo in pristopil k demokratični stranki, ie bilo dano povelje, da se naj ga prime. Sandanski ima med Macedonei pristaše in je prav mogoče, da bo delal bolgarski vladi še velike sitnosti. Pusta sežigajo v torek 24. t. m. v naši deželi posebno v ljubljanski okolici, pa tudi v kamniškem in vrhniškem okraiu. Kdor gre proti mraku menda ob pol 6 na ljublianski grad ali na Golovec ali pa tudi na Beile-vue, bode gotovo štel kakih 200 plamenov daleč na okoli, enega tudi na Šmarni gori. Pri nekaterih hišah, k’ stoje bolj oddaliene od vasi, zapazili smo lani po 10 do 15 plamenov, ki se dvigajo in ponižajo. Ta paganska šega se je vzdržala v naši deželi in morebiti tudi v sosednjih slovenskih kraiih. Pred dvema letoma smo se podali neposredno v bližino ene vasi ne daleč od Podutika in slišali smo krohot m Klasni smeh in vriše okolu neke precej široke grmade, pri kateri zažigajo domači snope, ki so privezani na kolih, praviio. da stare met-lie sežigajo, pa za zabavo menda tudi kai novih narede. Slovensko društvo »Triglav« v Belgradu si ie izbralo na svojem izrednem občnem zboru dne 17. februarja t. I. nov odbor in sicer: Dr. Niko Zupanič, kustos nar. muzeja, predsednik; odborniki: Venceslav Smrekar, mestni inženir. France Pleško, abs. tehnik, Janko Modic, podjetnik, Josip Miheli, miz. moister. Miha Cop. pravnik, Dušan Kaziniirovič, trg. potnik. Maškarado prirode na pustni torek dne 24. t. m. pevke pevskega društva »Trst« v spodnji dvorani v Narodnem domu. Začetek ob 8. in pol zvečer. Vstopnina znaša za gospode 1 K, za dame 50 vin. Člani in dijaki plačajo polovico. K obilni udeležbi vabi odbor. , Knjige Slovenske Šolske Matice so že izšle. Letos obsegajo: Posebno ukoslovie računanja v ljudski šoli. (Spisal šolski svetnik Luka Lavtar. 4. snopič.) Flora slovenskih dežel 2. snopič. (Poliudno znanstvena knjižnica III. zvezek. Sestavil Juhi GIowacki, uredil dr* L. I olianec.) Pedagoški letopis. (XIII- zvezek. Uredil II. Schreiner.) Vsebina: I. FeMagosko slovstvo: 1. Prirodoslovje (F. Hauptman). 2. Spisi za mladino (Josip Brinar). II. Razprave: K Eksperimentalna psihologiia in ekspc.i lmcntalna pedagogika. (Dr. K. Oz val d.) 2. 1 re-davanja pri prvem Počitniškem tečaju v Ljubljani 1912. (Dr. Gvjdon Sajovic.) 111. Teme in teze poročil pri društvenih in okrajnih učiteljskih skupščinah leta 1912/1913. (Sestavil Jakob Dimnik.) IV. Poročilo o delovanja »Sl. Šol. M.« leta 1913. (M. Pirc.) V. Upravni odbor in nnemk drustve-nikov »Slov. Šol. Mat.« (Jakob Dimnik.) VI. Zaznamek dozdai izdanih m založenih knjig »Sl. Sol. Mat.« VII. Naznanilo. — Občno vzgojeslovie z dušeslovnim uvodom. (Sestavil v. Bcžck.) A. Osnovni nauki iz duse-slovja. Knjige vsem toplo priporo čarno! Smolo ie imel Janez Smolič s Preske. Dne 3. t. m. ie šel v Žužemberk na semeni in se ie ustavil pri štantu, kjer je klobučar z Mirne klobuke prodajal. Janez ie imel že staro klofeto na glavi in io ie hotel zamenjati za nov klobuk. On le mislil, da bo kar tako, kakor v tistem mlinu, kjer stare ženske noter gredo — na drugi strani pa mlade gospodične ven lete. Pa ie ■ imel smolo —. in ni šlo. Iz davčne službe. Premeščen je c. kr. davčni asistent Anton Jerman z Brda v Krško. Na Brdo pa pride c. kr. davčni oficijal Kobal iz Krškega. Kupčija s konji. Dne 16. t. m. je prišel neki posestnik iz Karolinške zemlje k posestniku Jožetu Pristav-cu-v Preserje, in je kupil od zadnjega konja. Ko je prišel okrog osme ure zvečer zopet nazaj, da bi konja odpeljal, sta se začela oba prepirati in slednjič tudi pretepati. Posestnik iz Karolinške zemlje je Pristavca večkrat treščil ob tla in ga tako s škornji obdelal, da ima sedaj Pristavec vse polno poškodb na životu. Velika tatvina. Te dni so neznani tatovi vlomili v hišo posestnice Marije Pohlin iz Treblič in so odnesli iz neke zaklenjene omare, v katero so vlomili okrog tristo kron gotovega denarja. Tatovi, ki jih oro-žništvo doslej zaman zasleduje, so odnesli tudi več ženske obleke, perila in živil Škoda je znatna. Samomor neveste. 221etna Marija Brtmer iz Šent Lenarta se je hotela te dni poročiti. Ko je prišlo do izplačila njene dote, so nastali prepiri. Nežnočutno dekle se je tako razburilo, da je zbežalo na kozolec in se je obesilo. Vlom in tatvina. Dne 19. t. m. so neznani tatovi vlomili skozi okno v hišo posestnika Blaža Prepeluha iz Sela in so odnesli dva zlata poročna prstana, več klobas in nekaj moške obleke. Vkljub temu, da se je domači takoi prebudil, so tatovi vendarle odnesli svoj plen. O ti ciganasti cigan. Te dni se je vlačila okrog Potoka tatinska tolpa ciganov, ki jc štela pet glav. Cigani in ciganke so prosjačili po hišah in so nadlegovali liudi, nai jim dajo v popravo kotle. Ko so cigani odšli, je zmanjkalo Potočanom več kure-tiue in moške ter ženske obleke. Velika nesreča. Dne 18. t. m. sc jc odpravil 221etni posestnikov sin Peter Koren iz Podkraja v gozd, da podere nekaj dreves. Ko je podiral neko bukev, sc je deblo nenadoma podrlo in sc zvalilo na fanta, ki se ni mogel več umakniti. Deblo jc zadelo s tako močjo fanta na glavo, da je zadobil težke telesne poškodbe. Kos lesa mu je odletel v levo oko. Te dni jc sekal 191etni posestnikov sin Martin Požgaj iz Male Gorice drva na domačem tnalu. Med delom mu je odletel precejšen kos lesa v levo oko in ga težko poškodoval. Morali so ga prepeljati v bolnico. Desno nogo si ie zlomil, ker se ga je preveč nasrkal. Oni večer je popival 481ctui kajžar Matija Prepirov v neki gostilni v Kotu. Okrog pol desetih zvečer je zapustil gostilno in sc je poln sladkega vinca vračal domov. Med potjo jc Pre-mrov padel v jarek ob cesti tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Neki domačin, ki je šel po isti poti, ga je našel vsega premrazenega in ga je z veliko težavo spravil v bližnjo hišo. Drugi dan so odpeljali Pre-mrova v bolnišnico. Brat vsekal sestro v roko. Dne 17. .t m. je cepil 121etni Anton Piškur iz Male vasi drva. Pri delu je jila tudi njegova štiriletna sestrica Marija. Po nesreči jo brat, ki ni imel v oblasti sekire, vsekal sestrico v levo roko in jo znatno poškodoval. Zmrznil je. Dne 14. t. m. okrog osme ure zjutraj so našli ljudje ne daleč od hiše posestnika Jožeta Bezlaja iz Petrinje vasi občinskega re veža Matevža Kunčiča zmrzlega. Kaj jc vzrok nesreče, se še ne ve. Kakor se govori, je Kunšič rad pil žganje in je dne 13. t. m. zvečer res popival v eni tamošnjih gostiln. Naj-brže jc v pijanosti padel, zaspal na poti in zmrznil. Ogenj. Dne 14. t. m. je izbruhnil ogenj v Santovčevi hiši v Smledniku Požar je uničil celo hišo. Lastnica hiše, ki je bila zavarovana le za majhen znesek, je rešila le nekaj de narja in živino. razklala možu gnvo. Mater in sina je orožništvo aretiralo in ju izročilo sodišču. * Proces proti morilcu svoje žene grofu Mielczlnskermt. Kakor se iz Berlina poroča, se ie začel te dni proces proti bivšemu državnemu poslancu grofu Mielczinskemu. ki ie ustrelil svojo ženo in svoiega nečaka, o čemur ie »Dan« svoi čas obširneje poročal. 11 procesu ie poklicanih šestnajst prič. Pisma, ki so iili sedaj našli pri umorjeni grofici, imaio več razbretnenjevalnega materiiala nego ga rabi zagovorništvo. Zdravstveno stanje grofa Mielczinskega ie zelo slabo in grof sam napravi na vsakega vtis popolnoma strtega in uničenega človeka. * Tragedija v stanovanju ruskega polkovnika. Kakor se iz Petrograda poroča, se ie odigrala tc dni na stanovanju nekega tamošnjega polkovnika skrivnostna drama. V stanovanju polkovnika so našli obešeno truplo mlade omoženc gospe. V sosednji sobi stanuie neki tnaior. Ko ie prišel ta oni dan domov, je zapazil, da so vrata polkovnike sobe odprta, na kar ie stopil v stanovanje in našel* truplo mlade dame, ki ie visela na stranici okna. Polkovnik ie spal v svoji posteii. ne daleč od okna in je izpovedal, da nima o celi nesreči niti pojma in da pozna mlado gospo le iz družbe. Kakor so zdravniki dognali, gre tu za samomor. Ta skrivnost in slučaj je tembolj nejasen, ker ie živela mlada gospa v dobrih razmerah in je bila baie tudi srečna. * Skrivnosten potnik. Preteklo soboto in nedelio ie doživel neki londonski šofer čudovit dogodek. Moral je namreč voziti trideset ur od enega mesta do drugega. Stvar ie bila taka le: Neki Leo Bond. ki živi že eno leto v Lvndhurstu. si ie najel preteklo soboto avtomobil in ie z nabitim samokresom v roki prisilil šoferja, da ga ie neprestano vozil. Ko ie šoferju pošel bencin, ie potnik šoferja s samokresom v roki prisilil, da si ie v prvi trgovini naročil drugega. Bencina ni plačal nikier. Policiia ie kmalu izvedela o slučaju in popis blaznega avtomobilista se ie objavil. Ko se ie šofer po trideseturni vožnii ves izmučen vrnil domov, le i>oliciia prijela blaznega avtomobilista. Njegova aretacija ie bila zelo težka, ker se je branil z dvema samokresoma. * Tango v vlaku. Dvesto petdeset čikaškili meščanov ie bilo povabljenih, da se napotijo v Novi Orleans na pustni, torek in to v posebnem vlaku, kier bo plesna dvorana. In v tej dvorani se bo med vožnjo plesal tango! Ta vlak so že prekrstili in se imenuje: »Tango - cxpress«. Tla ple-salnega vlaka bodo namazana z voskom in tako napravljena, da ne bo vožnja prav nič motila plesalcev. Silno originalno, amerikansko. toda bog ve. četudi resnično 1 Sleparska baronica. V Bolcanu so dne 19. t. m. zaprli pretvezuo baronico Beskow-Rados, ki je osumljena, da je izvršila s svoiirn ubežuim možem velikanske goljufije. L. 1911. ie prišla zakonska dvoiica v Metati in kupila graščino Pinzenau za 260.000 K. plačala pa le 5000 kron. Oba sta živela zelo razkošno, delala pri tujih zdraviliških gostih velike dolgove in izvabila domačim trgovcem velike množine blaga. Celo davčna oblast ie ogoljufana, ker jima je dovolila odlog za kupninsko takso v znesku 7700 K. Zdaj mislijo, da je pinzenavški graščak sin voznika iz Berlina, ki ga oblasti žc dolgo iščejo. Ljubljana. Razne zanimivosti. * Umetnica se je usmrtila. Dne 18. t. m. se ie ustrelila v Budimpešti varietetna umetnica Rafaela Kovacs, ker se ie zaman potegovala za mesto baletne plesalke na dvoru. * Velika nesreča pri podiranju dreves. V nekem gozdu pri Meranu sta podirala te dni drvarja Adami in Legg drevesa. Pri tem je padlo neko težko deblo na oba in ju je podrlo na tla. Adami ie bil na mestu mrtev, dočim jc zadobil Legg težke telesne poškodbe po celem životu. * Dvajset let v zavodu za urno-bolne. Bivši segedinski advokat dr. Kvikkav je bil celih dvajset let v Leopoldinskem zavodu za umobolne in je bil te dni izpuščen kot ozdravljen. + Žena ie ubila tnoža. V Cičma-nih je prišel te dni Pavel Piest pijan iz krčme domov, in se je začel prepirati s svojo ženo. Sin ie prijel očeta za vrat. žena ie vzela sekiro in je — Drugi del romana »Vodiško svetnice« ie izšel danes. Kdor ga misli naročiti, naj to stori takoj, ker ga nam zna kmalu- zmanjkati. Kdor je bral prvi del romana, bo hotel dobiti gotovo tudi drugi del, iz katerega dobi jasen vpogled v žalostne naše kulturne razmere, ki rode tako »svetnice.« Brošura naj gre med Ijud stvo. da pomaga pregnati temo, ki vlada med priprostim narodom. Stane samo 24 h in se dobi v Učiteljski tiskarni. — Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta dne 23. t. m. Na ljudskih šolali so bili imenovani, in sicer: Lucija Mencinger za učiteljico v Stari Lipi; Anton Lovše za nadučitelja v. Podbrezjah; Marija Pakler za učiteljico v Bukovščici; Franica Završan za učiteljico v Dobličah; Alojzij Peterlin za nadučitelja v Fari vasi; Angela Miselj za učiteljico v Graho^ vem; Viktor Švajger za učitelja v, Dobrepoljah; Marija Palme za učiteljico na nemški dekliški ljudski šoli v Ljubljani; Franc Janežič za učitelja v Loškem potoku; Jerica Bizjak za učiteljico v Dovjem; Ivana Draksler za učiteljico v Mihovem; Franica Verhunc za učiteljico v Vrhpolju; Jakob Slapar za učitelja v Olševku; Justina Penko za učiteljico v Pod-štenjah; Helena Šeme za učiteljico v Polici; Ivan Vadnjak za nadučitelja v Premu; Apolonija Zupanc za učiteljico v Radovljici; Feliks Kav- čič za učitelja v Rakitni; Edvard Vidic za učitelja v Retečah; Alojzija Premk za učiteljico v Rožnem dolu; Ivan Škufca za učitelja v Selili pri Šuniberku; Pavla Zurc za učiteljico v Stopičah ; Iv. Šuligoj za nadučitelja v Sturjali; Josip Jark za učitelja v Dragi; Avguštin Berglez za učitelja na deški ljudski šoli v Spodnji Šiški; Serafina Hubad za učiteljico Spodnji Šiški;; Angela Kiakei za učiteliico v Spodnji Šiškit Ciiil \iz-jak za nadučitelja v Vremah in Marija Viziak za učiteljico v Vremah; losi p Štravs za učitelja v Top-jj rebri: Alojzij Blenkuš za učitelja v Starem kotu. Nanovo se razpišejo: nadučiteljsko mesto v Ambrusu, nad-učlteljsko mesto v Št. Jurju, učno mesto v Gotenici, učno mesto v Šmi-heliu pri Žužemberku. Ljudska šola v Boštanju sc razširi v 4 razrede. Ljudska šola v Litiji se razširi na 4 razrede. Ustanovi se ljudska šola v Golem. Na c. kr. I. drž. gimnaziji v Ljubljani sc ustanovi mesto telovadnega učitelja. — Akademija v »Mladiki«. Dodatno našemu tozadevnemu poročilu še omenjamo, da so si za prireditev večera stekli največ zaslug gdčna. Wirgk' jeva, ki je z veliko požrtvovalno? ijo naštudirala francosko igro, gdč. Hrastova, ki je deklice vestno pripravila za pevske nastope ter g. Milan Skrbinšek, v čigar rokah je bila uprizoritev dvodejanske operete »Semenj seviljski.« — O razmerah na naši realki smo dobili novih pritožb; vsled obi-lega gradiva ne moremo vsega priobčiti. sicer pa sino s tem že dovolj povedali. — Občni zbor članov »Glavne posojilnice«. V nedeljo dopoldne se je vršil v »Mestnem domu« ob precejšnji udeležbi občni zbor članov »Glavne posojilnice«, ki ga je sklical likvidacijski odbor. Shodu je predli f- Mikuž, ki je prečital ob- poročilo o dosedanji akciji glede asanacije »Glavne posojilnice«, posebno glede pogajanj za 30odstntno poravnavo z upniki. Iz poročila je razvidno, da se je veliko število upnikov izjavilo pripravljene sprejeti ponujeno poravnavo, posebno ker dobijo takointako še iz konkurzne mase skupno čez 20 odstotkov, tako, da bi dobili skupno preko petdeset odstotkov svote, ki jo imajo terjati od »Glavne«. Je pa ludi takih dosti, ki o poravnavi nočejo ničesar slišati in vztrajajo trdovratno na zahtevi po izplačilu cele svote! Likvidacijski odbor je poslal dr. Fettiha-Frankheima na Dunaj in v Prago, da prouči način, kako se je izvršila asatiacija »Nusdorfer Sparr-n!SSpK 'i] ^Svetovaclavske Založne«. ' h'. Eetticli - Frankheiin je nato prečita! svoje zanimivo poročilo, iz katerega posnamemo: Pri »Svetovac-lavski Založni« je znašal deficit 16 milijonov in vendar so sc upniki za-dovojili s 25odstotno poravnavo, nekaterim upnikom »Glavne« pa ne zadostuje niti več kot 50 odstotkov, torej voč kot še enkrat toliko! Asana-cija »SvetovacJavske Založne« se je izvršila tako, da sc je ustanovila nova zadruga z omejenim jamstvom, je dobila od države poldrugo odstotno posojilo, tako, da je upnikom lahko takoj izplačala poravnane zneske potem je pa zadruga dalje ostala hi sc razvila v cvetoč denarni zavod. Na ta načni bi se mogla izvršiti tudi sanacija »Glavne«. Potem je dr. Švigelj poročal o »Posojilnici Podgora, reg. zadr. z omejeno zavezo,« ki naj se ustanovi v ta namen. K tej zadrugi naj bi pristopili člani »Glavne« ki so se izjavili, da plačajo pokritje deficita. Ta znesek — v obliki članskih deležev — po možnosti, seveda, ge višji, naj bi služil kot nekak fond zadruge iu ta naj bi se potem obrnila na vlado s prošnjo za poso-ncfoiT^' n'zkim obrestim za še pre-nrUf . neself, ki je potreben za 30-ustotno lzpiačanje upnikov, od katerih bi dobila cesijc njihovih terjatev in bi potem te zneske (blizu 59 odstotkov terjatev) izterjala od onih članov, ki nočejo ničesar žrtvovati za sanacijo, prizanesljivo bi pa pokopala z onimi člani, ki hočejo žrt-Po svojih možnostih, jim do-smAia anic v obrokih in jim Soče, Vsimkm!Us0k-°rik0r jC !c- in°' Q1 o tri ■ ,., , ! _ * sn/lu .ločevanje v obrokili m jun kolikor je le rno- .stavlfeninhTrčdlogi1^ ^dov0,jn)i * oni, ki naj vložilo8nJ.’zX0,ie”1 ?° blh . ^ naj vložijo v J i , u 1 na sodišču v registrirni- >>I odpor?.<< kvidacijski odbor. Občni^m' "°X h' ial.2 uri - od desetih m je potekel zelo mirno. — Uganka. Papa, ali vgaheš, kai je to? Na vsakem oglu je, vse se’veseli in rdeče hlače ima. — Ne tega pa ne vem. — Papa, ali res ne veš? |To je današnji »pies v maskah«. Na ,vsakem oglu je plakat, ki te vabi — ~ Y88K.se veseli na ta sijajni ples. No m rdeče hlače ima. Ja papa, to sem ti pa zato dodal, da bodeš težje Vganil. t Predprodaja vstopnic za So- koIovo maškarado »Ples v ni ul je v I, sovini Griia,- & MC "Š tobakarili Dolenc Prešernova ulica. Vstopnice so po dve kroni brez razlike. — Prodaja klobukov na Starem trgu. V soboto se je vršila na Starem trgu prodaja klobukov dražbe-nim potom. Bilo je mnogo ženskih in otročjih klobukov, peres, cvetlic, svile in trakov. Dopoldan je došlo na to prodajo bolj malo občinstva, ter se je prodajalo po nizkih cenah. Klobuki za dame in za otroke, so se dobili po l do 4 krone komad, nekateri so bili jako krasni. Tako je kupila neka medistinja 66 komadov ženskih in otročjih slamnikov, za slepo ceno 6 kron 54 vin. Popoldne je došlo k prodaji polno občinstva, toda cene so ostale vsejeduo nizke. — V slovenskem gledališču se uprizori na pustni torek burka s petjem in godbo »Lumpacij Vagabund« ali »Zanikerna trojica«. Dirigira g. Pahor. Začetek ob 6. uri in ne, kakor se je prvotno poročalo, ob 5. uri. V vlogah zanikerne trojice, mizarja, krojača in čevljarja nastopijo gg. Drenovec, Skrbinšek in Povhe. — V četrtek ob pol 8. uri sc predstavlja noviteta »Stari paviljon«, drama g. Wieda v 4 dejanjih. Vlogo starega vrtnarja igra g. Borštnik. V nedeljo 1. marca, se uprizore na novo naštudirani »Rokovnjači«. Blaža Mozola igra bivši član slov. gledališča, gospod Rafko Salmič, režiser, artistični vodja in bivši predsednik slov. dramatičnega društva v Celju. — Gi etnij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da se bo vršil reden letni občni zbor dne 8. marca t. 1. ob devetih dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« z običajnim dnevnim redom. — Osuševanje barja. Tozadevna dela se bodo prihodnji mesec v glavni strugi nadaljevala. — Pravde vsled poškodb med poglobenjetn glavne struge. Med podjetništvom »Alpenlandische Bau-gesellschaft« na eni iu odborom za osuševanje barja na drugi strani je nastalo pretekli mesec več pravd za odškodnino, tako tudi pravda tvrdke Naglas proti močvirskemu odboru. Ta tvrdka zahteva odškodnino 185.000 K — ker je morala vsled lmškodb hišo na Turjaškem trgu podreti. Na izid smo seveda radovedni. — Svarilo pred sleparskimi razstavami. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vnovič na to, da naj se vsakdo i>redno se udeleži kake tu- ali inozemske razstave, prej informira pri zbornici o zanesljivosti in reelnesti podjetja. Številni večjidel na Dunaju nastanjeni agenti se neprestano trudijo, posebno male obrtnike pridobiti za inozemske zakotne razstave, ki nimajo zanje absolutno nobene vrednosti. Razstavljalcem se navadno predloži, tiskana pogodba V podpis, v kateri se morajo zavezati, ob sprejetju kake odlike (zlate kolajne, častne diplome, častnega križa itd.) plačati večjidel prav visoko pavšalno vsoto. Ker se ta »odlika« prizna tudi v takih primerih, v katerih se namenoma razstavi manj vredno blago, nastopi vedno plačilna obveznost. Ta odlikovanja zakotnih razstav so jrp-polnoina brez vrednosti. — Kdaj bo v Ljubljani ples v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Letošnji predpust je v kraju, zapustil pa je dobre -spomine v blagajni družbe sv. C. in M., ki se je okrepila na lazmli plesiščih. Mnogo se je povpraševalo, kdaj se priredi velik fr8 Y . Ljubljani v korist družbini blagajni. Ker se ni vseh dni konec k t? £-iav ko zgodi in 1)0 naš» sodi m bi bil prav primeren dan v nedeljo o. maja. Ljubljanske C. M. podružnice naj se dogovore za skupno delovanje na tej veselici Prepričani smo, da s to prireditvijo ustrežejo slovenskemu občinstvu in družbi sv. Cirila in Metoda. »Sokol Vič« je priredil na pustno nedeljo »veliki kmetski ples« pn g. Iv. Končanu v Rožni dolini, kateri se je v vsakem oziru izborno obnesel. Obisk je bil polnoštevilen. Spored je nudil vsem obilo zabave. Konncm prizori našega Gustelna iii gjinskega Janeza so vzbudili med obiskovalci polno smeha. Prosta zabava se je. živahno razvila v pozno n®rediaga strogo kazen, zagovornik predlaga milostno sodbo z ozirom na to, da se je obtoženec sam prijavil orožnikom in z ozirom na to da še ni bil kaznovan. Šest let težke ječe. Predsednik razglasi razsodbo: obtoženi Anton Tomšič se obsodi na 6 let težke ječe, všteje se mu pa preiskovalni zapor od 22. novembra lanskega leta. Predsednik vpraša Tomšičevega oskrbnika, ako vzame puško, ki je tam ležala, pa ta je noče vzeti. »No, ali boste še kaj rabili to puško?« vpraša predsednik obsojenca, ta pa z nekako grozo odgovori, da je ne vzame nikdar več v roke. Ker skrbnik puške nikakor noče vzeti, izjavi predsednik, da jo bodo razbili. Vredna takointako ni veliko, ker je že prav stara. Uboj na cesti pri Vremskem Britofu. Dne 1. novembra' preteklega leta torej na dan Vseh svetnikov, so popivali pri Mariji Perhavc v Dolenjih Vremah štirje fantje, med katerimi se je nahajal tudi enaindvajsetletni posestnikov sin Jožef Prelc. Ko se je fantom zazdelo, da imajo pijače že dovolj, so sklenili, da gredo malo pogledat v bližnjo vas Vremski Britof. In so šli. Ura je bila sedem zvečer. Cela družba štirih fantov se je pomikala po cesti proti Vremskem Britofu. Da jim je bila pot lajša, so zapeli več pesmi. Ko so se bližali Vremskemu Britofu, so prepevajoči fantje zaslišali še neko drugo petje iz Vremskega Britofa, med katerimi se je nahajal tudi posestnikov sin Anton Škerlj. Ko so prišli fantje iz Dolenjih Vrem k fantom iz Vremskega Britofa, so se složno združili in skupno zapeli še eno pesem. Do tu se je vršilo vse mirno in ni je bilo žal besede, ki bi padla od te ali one strani. Sam Bog vedi. s kakega vzroka je stopil tu nenadoma k Jožetu Prelcu fant Anton Škerlj in ga je prijel za suknjo. »Ti, slišiš, če misliš z nami peti, moraš prej fantovščino plačati!« je pokimal. »Pojdi, no, pojdi, Tone, kaj bi, saj sva prijatelja!« Škerlj pa je isti čas popolnoma pozabil, da sta prijatelja in je udaril Prelca po glavi. Prelc se ni na videz prav nič zmenil za ta udarec. Toda samo navidez. V ujem se Je kuhala jeza. Ko je napravil Škerlj par korakov naprej, je skočil Prelc k njepiu in ga je udaril z odprtim nožem po glavi ravno nad sencem. Škerlj se je zgrudil na tla in se je onesvestil. Prelc je'zbežal, zakaj vest mn je morala očitati, da je napravil zločin. Domov se. ni hotel vrniti, ampak je spal pri nekem svojem prijatelju, ki je bil tudi navzoč pri c pisanem nočnem dogodku. Škerlja je neki njegov prijatelj vsega krvavega najprej umil in potem še obvezal. Nihče ne bi mislil, da bo rana, ki jo je Prelc Škerlju prizadejal, smrtno nevarna, zakaj Škerlj je šel — obvezan sicer — drugi dan v Senožeče in je tam popival po več gostilnah. Tretji dan pa se je rana razbolela tako, da je moral Škerlj iskati zdravniške pomoči v bolnišnici v Postojni, ker je tudi ostal. Rana se mu je namreč ©gnojila in je postala smrtno nevarna. In res. Škerli ie. žalibog. mesec dni nato, dne 4. decembra 1913 na zadobljeni rani umrl. Prelc je bil torej obdolžen hudodelstva uboja. Porotnikom se je stavilo vprašanje glede uboja. Porotniki so, potrdili to vprašanje z devetimi glasovi, s tremi ga pa zanikali. Nato je sodišče Jožeta Prelca obsodilo na tri leta težke ječe. Obtoženec je kazen mirno sprejel. — Senat: Dvorni svetnik Pajk; votanta svetnika Milčinski in Papež; državni pradnik dr. Kaiser; zagovornik dr. Ivan Tavčar. ——niTinm»iii mi —IM—n—Tli« iramT»^ni«wiiw“»»aBgMirTwr»m^jraMwam.Ti Samomor starke. Reka, 21. febr. 1914. Tu se je izvršil samomor COlet-ne vdove V. Sic, stanujoče v ulici Buonarroti št. 8. Včeraj zvečer je poslala svojo 201etno hčerko Olgo na dijaški ples in jo je prosila, naj po končanem plesu ne hodi domov, da je ne zbudi, ampak naj gre spat k družini Faycnz, ki stanuje v ulici Petrarka. Olga se je — kakor je to pač navada pri mladini — z velikim veseljem podala na ples in se je na njem tudi izvrstno zabavala. Pri tem pa niti najmanj slutila, kaj da se godi na domu. I PORODNIŠNICA. LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- h \i SEP-ZDRA^lllCPRgVAU- DR FR.DERGANC spremljana od več avstrijskih bojnih iadil, od angleške ladje »Gloucester« in italijanske bojne ladje »Ouarto«, ki pa menda ne pride v Trst, arnpak sc pridruži ostalemu brodovju med potjo. (Italijanske bojne ladje sploh nc prihajajo že davno v Trst.) — Dalje ie dospelo semkaj poročilo, da jc izdano nad Valono zaradi nemirov obsedno stanje. To bo morda zopet preplašilo princa Wieda (ki bo kronan v Albaniji za kralja), da se bo še bolj obotavljal odriniti v novi dom. — O njegovem prihodu v Trst bomo poročali. Najnovejša telefonska in brzojavna poročita. ATENTAT NA MAŽARSKFGA ŠKOFA. Debrecin, 23. februarja. Danes ob pol enajstih dopoldne je nastala v drugem nadstropju trgovske in obrtniške zbornice, kjer ima svoje stanovanje in urad škof Stefan JVUkloši, strašna eksplozija, ki je zahtevala več človeških žrtev, V začetku se je mislilo, da je bila kakšna napaka v napeljavi centralne kurjave in da so eksplodirale cevi. Hitro še je pojasnilo, da se je zgodil dinaniitni atentat Skof ie dobil neko poštno pošiljatev pd »Ane Kovač«. Pri odpiranju ie eksplodirala dinamitna bomba, ki je strahovito poškodovala celo poslopje. Nadstropja so bila popolnoma razdrta. Okna sosednjih hiš so bila razbita, stene močno poškodovane. Vsa okolica izgleda, kakor podrtina. Škof, kateremu je bil namenjen pre-zent, leži bolan, toda nepoškodovan. Ko je prišla omenjena pošiljatev, je bil škof ravno pri telefonu in tem notom je ušel katastrofi, ki je pa dohitela njegove služabnike. Njegov tajnik je bil smrtno nevarno ranjen; hišnik in njegova žena in še dva druga služabnika so bili takoj mrtvi. Vsega skupaj je bilo ubitih šest oseb; 10 je bilo težko poškodovanih. HUDA NESREČA. Novi Wied, 2.3. februarja. Huda nesreča bi se biia skoraj zgodila princu AVIedu. Kakor je znano, je moral princ ves ginjen klicati »Rkof Skgy-enje«, kar pomeni: Slava Albaniji. Ob teh težkih glasovih, ki niso ne riganje, ne lajanje, ne krulenje, se je princu močno zaletelo in ni mogel priti do sape, dokler ga ni krepak Albanec butnil po hrbtu s takšno silo, da je prišel takoj do nje. Večje nesreče ni bilo. (Albanec je potem pripovedoval, da se bo prijetno tolklo po prinčevem hrbtu.) 15 NOVIH ČLANOV GOSPOSKE ZBORNICE. Dunaj, 23. februarja. Še pred sklicanjem državnega zbora bo imenovanih 15 novih članov v gosposko zbornico. PREBIVALSTVO SRBSKE DRŽAVE. Belgrad, 23. februarja. Po uradni statistiki šteje prebivalstvo Stare in Nove Srbije 4 in pol milijona duš. WIED IN ALBANCI. Novi Wled, 23. februarja. V splošnem je bil princ \Vled te dni zelo otožen, ker to ni mala reč: zapustiti mesto gardnega oficirja in iti za albanskega kralja, ki še sedaj nima postavljene barake. Bil je žalosten; nemški žurnaiisti pravijo, da je bil ginjen. Iz te otožnosti ga je spravila aibanska deputacija: vsa v fraku in cilindrih. Predstavil si je svoje ljudi, kako so se še pred kratkim podili za kozami po skalah, sedaj pa v fraku in cilindru. To si je predstavil in postal je vesel. Kako ne bi! Češko - nemška pogajanja. Dunaj, 23. februarja. Češko -nemška pogajanja so se komaj začela, pa se že bližajo koncu. Danes so se cel dan vršila pogajanja. Vlada z vso silo pritiska na nemško nacionalno zvezo, da prisili nemške poslance s Češkega, da nadaljujejo s pogajanji. Nacionalna zveza ie sklenila pozvati nemške poslance s Češkega pod grožnjo izoliranja. Nemški naprednjaki se pogajanj ne udeleže, nemški agrarci in radikalci si pa ne uoajo reči ne a ne b, boje se vlade in boje se svojih volilcev. V nedeljo bo v Pragi sestanek nemških poslancev s Češkega in tu bo prišlo do odločitve in sicer se pričakuje, da se vse razbije. DOGODEK NA PLESU. Na Dunaju se je zgodil te dni sehzacijortelen slučaj. Na nekem plesu jc namreč padel neki Človek vznak in jc bil takoj mrtev. Maske so se nekaj časa krog njega šalile, ker so mislile, da jih vleče. Nazadnje so spoznali bridko resnico in so mrliča odnesli. Drugi dan so zdravniki njegovo telo raztelesili, da bi našli, vzrok smrti. Kako zelo pa so se zdravniki začudili, ko so odprli glavo in v nji niso našli možganov. Hoteli so izvedeti, kdo je ta poseben mož, pa ni imel nobenih dokumentov pri sebi. Slučaj je vzbudil splošno zanimanje. Predpustni humoristi so rekli, da je mož skoraj gotovo diplomat, pozneje se je izkazalo, da jc bil po poklicu detektiv. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zu-nanii insercntl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Odda se soba zlepim razgledom pri majhni družini. Trst, ulica Risor-ta, št. 9, vrata 8. 1616—3 Reven gimnazijec želi dobiti kako instrukciio v svrho podpore. Po- nudbe pod šifro »Osmošolec« na »I. anoneno pisarno«. 1626—2. »Vzorna žena«. Pj^čakujem danes točno ob 1 uri, pri spomeniku Prešeren. Ponoči odpotujem. Resnost. 1631-1 Zaradi izselitve je naprodaj do 1'2. marca hiša z vrtom v dobrem stanu, potem sc odda v najem. Cena nizka. Več pove K. Kordež v Kamni gorici štev. 5, pošta St. Vid nad Ljubljano. Dobro upeijana, veliko let obstoječ#^' prvovrstna krojaško obrt z obširnim krogom najboljših stalnih naročnikov, na najbolj prometnem kraju v Ljubljani, se vsled bolezni za fakturno vrednost takoj proda. — Pismene ponudbe na »Prvo anončno pisarno". ——— 1 ■ M .m. Žganjarna F. Pečenko se je zopet odprla v ulici Scala Belvedcre št. 1 (prihod iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu. Edina primorska tovarna dvokoles „Tribuna" Gotica, Tržaška ulica št. 28, prej pivovar. Gorjup. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. F- Eeitjel Gorica, Molim ulica štev. S-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Trgovski - -— pomočnik usnjarske stroke, vojaščine prost se sprejme pri tvrdki Josip Seunig j tt UvVblJani. ODVETNIK dr. Ignacij Malnerič uljudno naznanja, da je otvoril svojo pisarno ) v Novem mestu. (Glavni trg.) »BALKAN« Trgovska, spedicijska in komisijska del. c^užba Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 83 — Telefon št. 100. (Centrala: TRST) mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, aldadiščo, kleli. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejšo opremljeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „Dalmaiic“ delniške parobrodno družbo v Trstu, brzovozne proge Tvst-Benetke in obratno ter Trst-Ancoua paro-brodno družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunavd-Lino za I. in II. razred Naročila sprejema tudi blagovni oddelek ^Jadranske banko“. Zmerne cene. Točna, postrežba. Učiteljska tiskarna v Ljubljani sprejme mladega fanta, ki je dokončal ljudsko šolo z dobrim vspehom kot - slugo. -------------- Predstaviti se je v Učiteljski tiskarni vsak dan od 4.—6. ure popoldne. — Prinesti je seboj zadnje šolsko izpričevalo in pismeno priporočilo šolskega vodstva, kjer je liodil nazadnje v šolo. u. / » - 1 11 ' ' ~ ' ". ^Radi prešle sezije^ ' * : . •_ L se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-' . ‘ . Žanih cenah. . * • Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. M Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drug« zavarovalnica. Zlasti jc ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi sc vplačili. Rezervni fondi K 58,4S1.432‘58. — Izplačane odškodnine in apikallje K 123,257.695*77. v z a j e ni n o za ALAV1JA« Generalno zastopstvo v Ljubljani Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše ..ca w države z vseekozi slovanško-narodno opravo. v n r o v a I n a banka v Pragi. —— V.a poj.snll« «**JC - ' Monr pisarne so v lastni 8 bančni hiši Gosposka ulica št. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Skodc ccnjuje takoj in naj-kulantncje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomaki tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. Učitelj ska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. Notni stavek. Litografija. MN Cene najnižje!