OB IZMENI RODOV
Tisti, ki so zadnje čase napovedovali, da pomeni pripravi jana ustavna sprememba v Jugoslaviji konec republik in začetek polnokrv= nega centralizma, so ali pokazali, kako slabo poznajo razvoj v do= movini, ali pa so dokazali, da v vsaki stvari najprej iščejo tisto, kar bi moglo služiti njihovim političnim ciljem. Žalostno pri tem je, da se je tega posla lotil tudi prenekateri list,ki ga j e sicer šteti med resni tisk. La je ob takšnih razmerah nemogoče vsako res no razpravi j anj e,o domovini, je menda jasno. Težko si j e tudi pred= stavljati resno politično delo emigracije, če se je za mnoge čas u= stavil leta 1945., 1941.ali pa celo 1914...
Na naslednjih straneh objavljamo poročilo o intervjuju,ki ga je nedavno dal Edvard Kardelj uredniku BORBE, Lasi se je v glavnem ba= vil z napovedano ustavno reformo, je poleg tega omenil tudi nekaj točk,ki so splošno važne in ki odkrivajo, v katero smer se giblje J Jugoslavija. Na podlagi tega in lastnih informacij iz območja domo= vine bi rekli to-le:
V jugoslovanskem primeru ne gre gledati na spremembo ustave'kot na nek'aj revolucionarnega. Ne smemo tega primerjati s podobnimi spre membami v drugih državah,ko nove ustave pogosto legalizirajo krvave ali nekrvave prevrate. Kakor razumemo, bo nova jugoslovanska ustava v glavnem registrirala doseženo stanje razvoja, obenem pa bo posta= vila nekaj smernic za bodoče. Ko pa bo razvoj spet storil svoje in bo znova treba postaviti mejnik , bodo pa ustavo spet spremenili,t. j. bodo registrirali takrat doseženo stanje v razvoju in-določili n nove smernice za bodoče.
0 ukinitvi šestih republik kajpak ni govora.Politično si režim tega no more privoščiti, tudi Če bi si to želel.
Predvidena določba o obvezni izmeni ljudi na vseh odgovornih političnih položajih, ne bo mnogo prizadela partijo odnosno partij= ce. Slednji bodo praktično "rotirali" na položajih. Mislimo, da gre pri tem za globlje vprašanje, za vprašanje novih generacij, ki so ga v ozkem merilu tu in tam že začeli reševati, na široko pa še ne. Komunistična partija ima opravka z naravnim pojavom, da je vladajo= či sloj postal v nekem smislu reakcionaren, da se otresa rcvolucio= narnih idej,ker skuša ohraniti svoj privilegirani položaj brez ozi= ra na cilje partije. Ta pojav vodi do zamenjave garnitur,ki postaja jo vedno mlajše. Tako postajajo nove generacije nosilec idej, toda te generacije so ekonomsko dobro situirane, kul turnej še od starih, Pros veti jenejše^ nove generacije so tudi ravnđđušne do titovskih Protikomunističnih morij, čeprav sprejemajo uradno verzijo dogodkov ~ ker druge pač ne poznajo. Toda današnji tridesetletniki, ki so bi li pred dvajsetimi leti stari komaj deset let, nimajo dosti smisla za krvave orgije, od katerih so tedaj njihovi očetje idejno živeli. Zato so novim rodovom nasilna dejanja tuja. Mimo teh novih rodov pa stari vodilni sloj več ne more, ker postaja zaradi naravnih zakonov odvisen od njih, potrebuje njihovo moralno oporo, da si bo v stanju obdržati priborjene privilegije. A za to mora nuditi koncesijo in hiti pripravljen, deliti oblast. Tako je prišlo, podobno kot isto = yasno v Rusiji, do obvezne izmene ljudi.
Pričakuje se tudi, v nekem pogledu v okviru tega,kar je Kar = delj govoril o vlogi skupščine in izvršnega sveta, - kako Lodo reši šili vprašanje Titovega nasledstva. Gotovo je, da v 'bodoče nobena oseba ne bo združevala toliko pblasti. Sam Tito si je že pred čase som olajšal svoj posel, ko je v glavnem prepustil vodstvo zveznega izvršnega svbta Kardelju in Rankoviću, a nominalno je še vedno nje gov predsednik. Predvidoma bodo v bodoče ločili delokrog predsedni ka republike od predsednika izvršnega sveta In ni izključeno, da tu di od položaja glavnega tajnika komunistične partije. In v to kom= binacijp. potem vključujejo Rankovica in Kardelja. Verjetno je, da bi Tito še vedno zadršal vrhovno poveljstvo vojske. Z njegovo smrt jo pa bi itak prišlo do novih sprememb na vrhu in za tisti čas je potrebno, da ne bo sprememba možna samo legalno ampak da bo z pred časno delitvijo oblasti pripravljena tudi psihološko in politično. Sklepati je, da se bo okrepil položaj predsednika zvezne skupšči = ne. To se je dogodilo že za časa Biilovena Djilasa in pozneje S tam= bolida. Po Kardeljevih napovedih bo skupščina pridobila na pomenu, čeprav v drugačni organizacijski sestavi,
Z izmeno generacij in s stiki navzven pa postaja vse bolj pe= reče tudi vprašanje osebnih pravic državljanov, kor jez drugimi b besedami priznal tudi Kardelj. V tem oziru so bili storjeni že marsikateri pozitivni koraki. V tem okviru je treba gledati tudi na Djilasov izpust,ki ni bil le zaradi zunanjega pritiska. V časo= pisju se pogosto opaža ostra kritika samoupravnih organov pa tudi samih urednikov. Konstruktivna kritika ima vsekakor polno podporo oblasti, zato ljudje mnogo zabavljajo in kritizirajo javno, ne da bi jih kdo za to klical na odgovor. Ko so pred meseci razpravljali v Zvezni skupščini o zakonu o bančnem sistemu, je na primer sloven ski poslanec Hafner glasoval proti njemu, nekaj poslancev se je glasovanja Vzdržalo, nekateri Pa so ga kritizirali, med njimi tudi Marijan Dermastja, ki ni dolgo tega postal podpredsednik izvršnega sveta Slovenije. Tudi političnih procesov praktično ni več.Letos pričakujejo itpus t poslednjih zapornikov izza časa vojne, dalje pri pravij ajo splošno amnestijo emigrantov in legalizacijo njihovega stanja. Tsled tega razvoja je torej nujno, da pride do neke legal= ne definicije osebnih svoboščine Kardelj, je to takole formuliral "Osebne pravice državljanov bodo omejene samo,če bi jih hotel kdo zlorabiti za podtalno ali nasilno protisocialistično akcijo." To se pravi: dokler nekdo ne bo rušil obstoječega socialističnega re= da, toliko časa se mu ni ničesar bati. Kot je sicer ta definicija raztegljiva in.odvisna od interpretacije, vendar kaže, da gre po = s topoma na bolje, To .potrjujejo prenekateri obiski emigrantov v do movini, pa tudi nedavni proces proti literatu Habjanu "zaradi so = vražne propagande", ko so proti njemu pričali uslužbenci Tajništva za notranje zadeve, pa je mož kljub temu bil oproščen. Kakšno mesto bo v tem okviru dopuščeno Milovanu Djilasu?
Kardelj je tudi govoril o podreditvi suverenih interesov inte resom skupnosti več narodov.V tem pogledu je Jugoslavija v hudi za drogi, ker postaja gospodarsko izolirana, saj ne pripada nobenemu gospodarskemu bloku ali tržišču. Tako tržišče pripravljajo zase tu di Arabci, Afričani, latinski Ametikanci; bivše britanske kolonije ga imajo v Commonwealthu3.Kam naj gre Jugoslavija? Če se priključi vzhodnemu bloku, jo bodo politično požrli. Če zaPadnemu, je požrli sicer ne bodo, toda nu.jne so gotove koncesije na njeni strani - in tudi iz tega vidika je treba gledati na nekatere napovedi glede sprememb, o čemer smo pisali zgoraj. Poleg tegobo jugoslovanska denarna in zunanjetrgovinska reforma izgubila pomen in moč,oko ne bo dolgoročno in širše zavarovana. Tega ji gospodarski izolacioni= zem, kljub trgovanju z nerazvitimi narodi, ne bo nudil.
Kaj pravi emigracija na vse to?
UREDNIŠTVO.
SAMOUPRAVNA USTAVA
Edvard Kardelj je imel koncem julija intervju z urednikom BORBE* v katerem je od= govoril na nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem komisije za novo jugoslovansko ustavo* ki jo je ustanovila zvezna skupščina pod Kardeljevim predsedstvom. Kardelj je izrazil upanje* da bodo teze nove ustave predložene v debato, zvezni skupščini na jesen* tako da bi bila končna oblika nove ustave izgotovljena do aprila, ko- poteče mandat sedanje skupščine. Nova skupščina bi se potem volila Že po novi ustavi.
Zakaj je nova ustava sploh potrebna? Zato, ker je - kot pravi Kardelj - "naša dru Žba zdaj zelo zapleten in razvejan mehanizem samoupravljanja na vseh področjih družbe nega Življenja." In pa ker sedanja skupščina ni izraz tega mehanizma in je "do neke mere podobna klasičnemu buržoazno-demokratiČnemu parlamentu".
Kardelj je v svojem intervjuju najpreje opisal osnove in bistvene razlike med usta vo, ki bazira na načelu kapitalističnega pojmovanja privatne lastnine, in ustavo, ki bazira na načelu javne svojine sredstev za proizvodnjo. Medtem ko prva obravnava eko= nomske odnose kot privatno stvar državljana* t.j, kot element njegove osebne svobode, druga obravnava te odnose s stališča drŽavljana-proizvajalca* t.j. s stališča človeka* ki je neposredno soudeležen v upravljanju sredstev za proizvodnjo in delitvi produkta teh sredstev. Kapitalistična ustava dovoljuje svobodo izkoriščanja in obvezuje one,ki niso - kot pravi Kardelj - tako srečni, da lahko izkoriščajo, da se podredijo temu iz koriŠČanju. det udi država v večji ali manjši meri intervenira, njeni ukrepi služijo samo ohranitvi privatne lastnine oz. pravice do eksploatacije drugega Človeka. "Nočem trditi," pravi Kardelj, "da mehanizem buržoazne-demokracije, posebno v današnjem Času* ne more biti izkoriščen ža določene strukturalne spremembe, to je za spreminjanje d v žbeno-ekonomskih odnosov, vkolikor obstoja za to dovolj močna in dovolj zavedna poli= tiČna sila, ki je sposobna izkoristiti določene pogoje. Toda to vedno predstavlja obe nem tudi začetek negacije osnovnih načel, na katerih je zasnovana klasična ustava bur Žoazno-demokratične države."
V Jugoslaviji se je tekom zadnjih deset let razvilo samoupravljanje na vseh mogo= čih področjih. Na začetku je veljalo samo za gospodarska podjetja in organizacije* da nes velja tudi za zdravstvene, socialne, kulturne in prosvetne ustanove ter počasi že tudi za javne službe. Kolektivi vseh teh podjetij in ustanov ter služb imajo svoje sa moupravne organe, ki se bavijo z notranjo organizacijo dela* produkcijo* reprodukcijo* produktivnostjo in delitvijo dobljenih finančnih sredstev na razne fonde in plače. De lo je postalo edini kriterij za delitev družbenega, proizvoda, "(je je bilo bistvo bur= žoazno demokratične pravne ureditve.v tem* da privatnemu lastniku kapitala zagotovi čim svobodnejše ravnanje z njegovo privatno lastnino, je cilj naše ustavne ureditve v tem, da zagotovi Človeku proizvajalcu, da se svobodno vključi v delo po svojih sposob nostih in nagnjenjih in da. s tem avtomatično dobi pravico do upravljanja z družbenimi proizvodnimi sredstvi in pravico do udeležbe pri delitvi.po delu* t.j. po enotnih dru Žbenih merilih za delo... Celokupno področje ekonomskih odnosov preneha stvarno in formalno biti privatna stvar posameznikov."
Nova ustava mora zato podrobnejše obdelati pravice Tloveka na delovnem mestu* pri delitvi družbenega proizvoda, pri določanju planov in ekonomske politike. Prav tako je treba podrobneje določiti načela splošnega družbenega planiranja in globalne delitve in to tako, da bo to stvar dolgoročne delovne orientacije posameznikov odn, kolektivov s še manjšim administrativnim vmešavanjem v ekonomske odnose. Kardelj je poudaril* da je to seveda možno doseči samo s Človekom* ki se zaveda svoje družbene vloge, svojih pravic in svojih dolžnosti do drugega 'človeka in do družbene skupnosti. Zmanjševanje administrativnega vmešavanja pa gre roko v roki z odmiranjem države odn. z drugimi be sedami: z razvojem družbenega samoupravljanja se razvija proces odmiranja države* kaj ti samoupravnim organom je vse manj potrebna moč državne avtoritete za reguliranje medsebojnih odnosov. "To je v resnici proces* ki predstavlja sestavni del celotnega družbenega gibanja v smeri komunizma" - ko bo vsakdo dobival po svojih potrebah in ne le po svojem delu. Toda to že zavisi od obilja proizvodov na podlagi mnogo večje pro= duktivnosti dela kot je današnja, pri kateri razlika glede individualne količine dela začenja izgubljati svoj pomen.
t T°da Čeprav bo intervencija države manjša, ne bo šlo brez - kot Kardelj imenuje -"vzgojnega vpliva raznovrstnih subjektivnih družbenih činiteljev, predvsem takih, kot so Zveza komunistov. Socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikati* kulturno-pro= svetne in strokovne organizacije, združenja* itd." Nova ustava ne bo nikak program*am Pak predvsem "pravna posplošitev in stabilizacija dosežene stopnje v našem socialistih ftem razvoju".
Konkretne spremembe
Zvezna skupščina, kakor tudi republiške skupščine, se bodo morale prilagoditi no vim razmeram, da bodo odgovarjale "mehanizmu samoupravljanja" in da bo v njih prijel do izraza "vpliv vseh nosilcev mehanizma samoupravljanja v podjetjih, ustanovah, or5 ganizacijah in komunah". Skupščine se bodo morale bolj specializirati glede posamez^ nih področij. Volilni sistem se bo moral izpremeniti. Namesto poslancev bo prišlo do volitev delegacij, ki bodo po svoji strukturi odgovarjale novi strukturi skupščine. Poslanci ne bodo veČ "teritorialni zastopniki", ampak bodo zastopali neposredne kori sti delovnih ljudi na različnih področjih družbenega samoupravljanja. Pri tem ne bo^ do opravljali nobenih drugih upravnih ali podobnih funkcij ne v federacij, ne v repu blikah in ne v ljudskih odborih. Oni bodo stalno na delu v skupščini in nosili vso odgovornost za celotno politiko federacije oziroma republike.
Volitve v ljudske odbore v komunah, in to v vse njihove predstavniške organe, bi bile neposredne bodisi po teritorialnem načelu ali po načelu posameznih podjetij in ustanov. Volitve v republiško in zvezno skupščino bi se vršile takoj po volitvah v ljudske odbore in sicer tako, da bi skupine komun po določenem Številu prebivalstva delegirale svoje delegacije v razne skupščinske domove. Za Člane zveznega doma je v načrtu referendum, s katerim bi volilci potrdili ali zavrnili sklep ljudskega odbora in morda postavili protikandidata. Taka struktura ljudske skupščine bi polagala manj važnosti na teritorij in več na "koristi delovnih ljudi z različnih področij družbe3 ne dejavnosti".
> Funkcije izvršnega sveta bi bile nekoliko zožene. Del teh funkcij bi prenesli na zvezni dom in na vodilne upravne organe, medtem ko bi izvršni svet predvsem koordini ral, usmerjal in nadzoroval upravne organe. Upravni organi bi postali samostojnejši, pa tudi bolj neposredno odgovorni skupščini. Obstojali bi trije tipi vodilnih uprav0 nih organov: državni sekretariati za področja, ki so pretežno v pristojnosti federaci jej komiteji za področja, ki so pretežno v pristojnosti različnih organovj in sveti za področja, kjer je pristojnost federacije v glavnem omejena na določanje nekaterih naČel ali kjer je potrebna določena koordinacija funkcij, ki so pretežno v pristojno sti republik.
Predvideva se tudi uvedba načela obveznega izmenjavanja^ljudi na vseh odgovornih političnih položajih, tako v federaciji kot v republikah in v organih samoupravlja^ nja. Sestava skupščine in njenih domov bi bila spremenjana po vsakem volilnem obdo= bju, tako da ne bi mogel nihče hiti poslanec ali Član izvršnega sveta zaporedoma v dveh volilnih obdobjih. A da bi ohranili kontinuiteto v delu, bi vsaki dve leti iz= menjali polovico sestave volilnih organov. Podobno bi se izmenjali tudi "kadri" na vodilnih mestih v državni upravi - razen ako bi ustava izrecno določala drugače.Tak Sistem, pravi Kardelj, je neizogiben, da bi se še bolj uspešno borili proti pojavom "birokratizacije v administrativni otrplosti".
Odnosi med federacijo in republikami se ne bodo bistveno spremenili. Predvsem gre za to, da se i federacija i republike zares omejijo na tiste funkcije, ki jih e^ dino one lahko opravljajo. Okrajni odbori bi imeli svoje funkcije zožene in bi se 0= mejili samo na koordinacijo na nekaterih področjih dejavnosti komun in na urejanje nalog, ki bi jim jih zaupala republika. Kar se tiče republiških ustav, bi ustava federacije dala samo načela enotnega druzbeno-politiČnega sistema, ne da bi se podrobneje dotikala ustave republike.
Kako bo nova ustava obravnavala osebne pravice državljanov? Kardelj odgovarja: "Res je, Živimo v takšnih mednarodnih razmerah, spričo katerih nekateri protisociali stični oziroma reakcionarni ostanki Še vedno dobivajo nekaj moči, ki je ne bi imeli v Širšem socialističnem okolju. Zato so nekatere revolucionarne omejitve tako imeno3 vanih političnih pravic Še vedno neogibne in jih bo zato treba konkretno formulirati tudi v ustavi. Z drugimi besedami, osebne pravice državljanov bodo omejene samo, Če bi jih hotel kdo zlorabiti za podtalno ali nasilno protisocialistično akcijo."
Kar se tiče mednarodnih odnosov, ki jih bo tretirala nova ustava, bo jasno poudar jena "naša podpora vsem silam napredka, nacionalne enakopravnosti in socializma kot tudi naša privrženost načelu miroljubne aktivne koeksistence." Poleg tega bo ustava tudi vzela v obzir dejstvo, da si danes celo velike 'dežele ne morejo več privoščiti absolutne nacionalne suverenosti in da narodi v medsebojnih odnosih podrejajo v dolo čeni meri svoje lastne koristi skupnim koristim. Pri tem raste, vpliv vsakega naroda v širšem obsegu in nacionalni problemi postajajo vse bolj aktualni na mednarodnem to rišeu in to ne samo z vidika pravic vsakega naroda do samoodločbe, ampak tudi z vidi ka stabilizacije mednarodnega sodelovanja kot osnove neogibne mednarodne delitve dela»
M.P.G.
PO BREZNIKOVIH STOPINJAH
Za letošnjo jesen napovedujejo v Ljubljani novo Izdajo Slovenskega pravopisa» Od prejšnje Izdaje, ki je Izšla leta 1950, In j e kajpak že zdavnaj pošla, bo po vsebini za dobro četrtino bogatejši, a obseg bo vsled rabe manjših- čcrfe približno enak (okoli 950 strani). Treba pa se je bilo odločiti, ali naj bo letošnja Izdaja le ponatis prejšnje ali pa nova razširjena Izdaja» Slednje je obveljalo, ko so se pred dobrimi tremi leti lotili tega posla v posebni komisiji Slovenske akademije znanosti In umetnosti» Delo sta vodila akademik A»Sovre In prof» AcBaj ec»
Dr»Mlrko Rupel, ki je spet sodeloval pri tej Izdaji, je pred časom povedal nekaj podrobnosti, v čem se bo novi Pravopis razlikoval od prejšnjih Izdaj» Večjo skrb so posvetili praktični rabi posameznih besed, saj Imajo pri Akademiji nad poldrug milijon Izpiskov Iz slovenskih avtorjev zadnjih 70 let; a.kadar je bila kakšna nedoslednost očl-vldna ali pa praktična raba različna, je bilo treba nekaj odločitl»To-ba kljub temu je stalnost še vedno največja odlika pravopisa; upoštevali so v nekaterih primerih le razvoj jezika In tedaj so postavili novo pravilo»
Tako bomo odslej ,ahko pisali na dva načina drugo va 'laže' In 'teže*:	'laže' In 'lažje' (po pridevniku)
'težje'» Ljudje komaj ali sploh nič več ne razlikujejo enega od drugega, pa bo zato od posameznika odvisno, za kaj se bo odločil».Oboj e bo prav» Olajšano je deljenje besed, ki sloni na sestavinah In Izgovor-Ijlvostl soglasnlšklh skupin» V dvomljivih primerih je dana■svoboda-tako 'se-stra' In 'ses-tra'» Pri stvarnih lastnih Imenih so doslej pretirano rabili veliko začetnico In je tu prevladovala, prava džungla» Tako bomo odslej Imeli; občinski .ljudski odbor Ljubi j ana-Blška» Odpravili so tudi veliko začetnico kot znamenje spoštovanja (zaton vaša ekscslenca., tl, tvoj In vaš v pismih). Uvedena je tudi velika novost: odslej bodo doma pisali krstno (odn»rojstno) Ime pred priimkom, sklanjali pa bodo še nadalje oba: torej bomo pisali Francetu Kovaču»
Je potem nekaj določil glede pisanja tujk zloženk, uporabe tujih osebnih Imen Iz klasičnih jezikov In rabo tujk , prevzetih Iz različnih virov» Tudi pripone so dobile novo pravilo’ vsa Imena delujočih oseb bodo Imela pripone -ävec oziroma -Ivec (in ne več tudi -llec odnosno -alec); gre za poenostavitev pisave In za utrditev pravilne t»j o naravne Izreke»
Nekaj je še novih pravil pravorečja» Zelo je Izpopolnjen besednjak, a naketere povsem mrtve besede so Izločili ali pa so jih zaznamovali kot starinske» Manj znanim pa so dodali razlago»
Nova slovenščina
Povsem ločeno od tega pravopisa, a vsekakor z medsebojnim posvetovanjem, pa deluje prt Isti Akademiji še Terminološka komisija, ki naj določi slovenske znanstvene, pravne, medicinske IrT tehnične Izraze, ki jih v glavnem doslej nismo Imeli, Gre z-a nastajignjije modernega tehnično znanstvenega jezika» Delo je seveda zelo obsežno In počasno, saj ne gre zgolj za registracijo že znanih Izrazov ampak šele za ko-vanje novih odnosno za sprejemanje alt prilagoditev tujih Izrazov našemu jeziku» Na. naj bol j šem je pravni odsek te komisije, ker Ima najstarejšo tradicijo In če bi Imeli dovolj denarja na razpolago, bi prvi slovenski pravni slovar že kmalu šel v tisk. Nasprotno se pa borita z mnogimi težavami zlasti tehniška In medicinska sekcija, ker je na obeh teh področjih tuji vpliv najhujši tn pomanjkanje lastnih pojmov naj večje» Domači Izrazi so začeli nastajati zelo pozno, včasih ponesrečeno kot slabe skovanke alt že mrtve besede» Tako je tu In tam polje dati prednost tujki kot pa taki popačenki, zlasti če je ta - običajno v tehniki - ponašena nemščina. Komisija v takih primerih ubira neko srednjo pot In sprejema tuje Izraze Iz mednarodne terminologije
stopnjo prlslo-ter 'teže' In
če so se že udomačili o Poleg tega pa skušajo najti domače izrazes če pri tem lahko sodijo;, da se. bodo uveljavili» Bolje od tehniške sekcij2 napreduje naravnožnanski odsek» ■Literarno umetnostna sekcija pa je še' le pričela s svoj im delom»	, ' ; :
Komisijo vodi dr» Alij a Košir^ ki je razložil;, da gre v vsaki sek' ciji za sodelovanje med strokovnjakom in jezikoslovcem» A hudo vprašanje je pomanjkanje sredstev»	.
Gospod urednik’ Zelo. žal mi jeP da moram spet ugovarjati g» Žagarju,ki je očitno hud, ker se jaz samemu sebi ne zdim tako zaprašen kakor njemu» Očita mi, da 'nekaterim dopisnikom podtikajn stvari, ki jih leti niso nikdar napisali niti mislili» Kaj si dopisniki mislijo jaz seveda ne vem,■znam pa brati ih mislim, da tudi vsaj približno vem, kaj uči marksizem oziroma; marksisti» In ker sem prabral, da oni dopisnik iz Trsta govori o dveh. demokracij aJn, eni, ki ustreza liberalnemu gospodarstvu, in drugi, ki ustreza socializaciji, sem ga imenoval marksističnega učenca, ker je to tipično marksistično oziroma komunistično pojmovanje» Dejal sem, da se. g»Zagarju poznajo marksistične' šole, ker govori o bledoiičnih gospodičnah v Ženevi, ki strižejo kupone, o anarhiji, v katero se j e tako često sprevrgel takozvani liberalni sistem, o ekonomiji, ki je namenjena vsem ljudem, ne pa samo bogatenju nekaterih, o usmerjevanju poslovanja izključno po mošnjičkih itd» To so samo ■stare oguljene marksistične fraze, ki sem se jih naposlušal v Jugoslaviji do grla, z realnostjo,, posebno današnjo, pa nimajo nobene zveze» Rokier bo take fraze uporabljal, mi mora pač dovoliti, da ga opozarjam, odkod prihajajo, ne da bi s tem hotel žaliti njega ali ljubljansko univerzo, na.kateri seih tudi sam študiral, dasi na srečo pred vdorom-marksističnih pismoukov»
Opozoriti pa moram g» Žagarj a, da on meni dela krivico, ko čisto po svoje določa, kam jaz spadam, ne da bi za svojo kategorizacijo navajal kakršne koli razloge» Pravi, da jaz nisem liberal Erhartovega kova» Najbrž res ne, ker je Erhard verjetno precej bolj na desno kot jaz» Je namreč član Montpelerin Society, mednarodne organizacije liberalnih ekonomistov, ki ji predseduje zakrknjeni klasični liberal profesor Roepke, člani pa so med drugim nič manj zakrknjeni Hayek, Haberler, von Mises itd» Ge bi g»Zagär moje pismo v KT pažljivo prebrat, bi vi— del, da jaz nisem prav nič manj za socialno pravičnost kot prof»Erhard a L i go Žagar Scim^ L g d 3. ljubiti hud6_dvojTiG9 bLl 1o tg jtiosogg do spni. s
puv^uavciLL uLćdguijo z večanjem produkcije kot pa pričakovati, da ga bodo pri.ne.slL brezplodni prepiri o drugačni razdelitvi soctainega produk-
L 8. o	'	~
(ds)
PISMA UREDNIKU
da vsaka gospodarska politika še ni planiranje, vsaj če smiselno uporabimo ta izraz za obvezno določanje iz centra, kaj in kako naj se proizvaj a»
Res je, da.so Nemci bolj disciplinirani, kot so mnogi drugi narodi toda prav tako je tudi res, da je nemška administracija precej bolj pre' cizen stroj kot so druge in da zato druge ne bodo bolje zmogle naloge, ki je ni zmogla nemška, ob času, ko je imela na razpolago vsa sredstva prisile.
0 ovedskl sem že zadnjič nekaj napisal. Ne vem, zakaj naj bi jo imeli za tako zelo socializirano. Švedsko gospodarstvo kljub socialdemokratski vladi temelji, na svobodnem tržišču (ki ga imajo, med nami povedano, nemški socialdemokrati celo v svojem programu). Podržavljeni sektor na Švedskem prav gotovo ni večji kot v Avstriji ali Italiji in prav tako ni večji odstotek državnih gospodarskih investicij. (Glej UN Sürvey of Europe in'1959.) Sijajne dežele Francije ni treba prav nič braniti pred mano, ker mi je vsaj toliko všeč kot g.Žagarju, toda malo dvoma je, da je med zahodno-evropskimi deželami (in to sem trdil) Francija najbolj stagnirala dokler ni prišlo do sproščujočih reform Pinaya, Rueffa^ in. Saumgartnerj a. in dokler ni vstopila v Skupno tržišče, ki jemlje državi iz rok enega od najmočnejših vzvodov za poseganje v gospodarstvo^- kontrolo uvoza in izvoza.
G. Žagar se jezi, ker ‘'nas dr. Sire uči, kako je v gospodarstvu pr-. va stvar primerjati stroške z izkupičkom'', češ da so si v tem edini vsi ekonomisti. Očitno niso, ker sicer g.Žagar ne bi bisal, da ''samo še branjevci usmerjajo svoje poslovanje izključno po stanju svojih mošnjičkov . Kaj je to drugega kot primerjanje stroškov z izkupičkom, kar je do§lej edino znano merilo za merjenje gospodarnosti poslovanja. Ali se g.Žagar ne more otresti marksistične navade, da se stvar spremeni, če 'ji damo drugo ime? C e se odpovemo merilu dobička, tudi v socializiranih podjetjih, so odpovemo tudi naj ekonomične j š i- uporabi sredstev To
nh™ '•ahko sty™0 v nekaterih primerih iz izvengospodarskih vzrokov, ne moremo pa storiti na splosno.	.	5
, v.?den takih vzrokov je tudi pravičnost,, toda tej moderne države skusajo ustreči s ponovno;, razdelitvijo dohodka preko ororačuna ne na z odpravljanjem dobičkov kot usmerjevalca. Kakšne težave so na’s nr-vič cnostjo, najbolje kaže resolucij a VI11.slovenskega socialnega dneP cka 2 pravi^ Najmanj, kar socialna pravičnost terja od delodajalca ie to, da pravično plača svoje delojemalce, to je, da jim da plačp ki'io
Poečem^iG zfon. aU P°f°dba ter plačuje vse zavarovalne prisp^ke ^ o cem pa. zakon m pogodbe določajo pravičnost^
,,,, ^Scctalna izjava sprej efa.. 30. pprila .1961 v'Buenos Airesu pravi: Večji del 'Čistega doblckä pripada'delavcu. " Tudi g.Žagar pravi, da je za pravičnejšo delitev dohodkov v podobnem smislu. Žal mi jež toda to je pozivanje v^ inflacijo in stagnacijo, ki ne koristi nikomur... Nedvomno je v komunističnih državah precej prostora za prenos dohodkov z države Rnc;):)0saine5nlkes	kaj' naJ 'store moderne zahodne države,, kjer 7M do
odL SarA?feSa- ° f PrGd,obdavčenj em tako in. tako .odpade : na ' dohodke od&la. Ali naj razdele med delavce ostalih 25% 7 Odkod se bodo m potem jemale sredstva za investicije in kolektivne po trebe? Al i na j?dr-f^-Z G"° roko de!-avoem faje z drugo, pa jemlje ? Koliko haska imajo de-lavci v Jugoslavi ji od obljub, da jim bodo delili dobičke? Dobički niso
-Ca-	tn nepravičnosti kapitalistov, ampak imajo svojo
lukfcijo m jih ni mogoče kar tako deliti.	=
o. v ■ba ne J50 g«Žagar spet mislil, da so to prazne marnje, zaprašenih Pirčevih možganov, naj., prosim, prebere poročilo OEEC o draginji in njenih vzrokih.. Profesorji Fellner (Yale), Hansen (Stockholm), Kahn (Cam-oridge) in De ./olff (Den Haag) so prišli do sklepa, da jo dien glavnih
dragDnj? PrGtlran? povečevanje plač, ki prehiteva povečevanje produkcije. Posledica je inflacija in posledica te stagnacija. Delavnega položaja, ni mogoče_ izboljšati razen z večanjem produkcije, zato so pa potrebne investicije, ki v glavnem prihajajo od" dobičkov.
rča^h s,e vPraš.ujem, kaj naši ljudi v tujini berejo. Zdi se mi da
fSS pIsledic^zmošnjav^povzročenG^poTiarhsizmu	S | -
Catt dotavcom, Kar jlm nfhee nolSrf
se ni neizmerno poboljšal zaradi udeležbe na dobičku* ampak zaradi fantastičnega povečanja produkcije* ki je posledica dobre organizacija in dobro usmerjenih investicij» 0 tem nikdar nihče ne razpravi j a*tako da je na mestu vprašanje* kot ga je zastavil Observer 2» julij a prvakoi laburističke stranke* kako namreč mislijo spraviti v sklad gospodarske rast* stalno raven cen in polno zaposlenost* kar je glavni problem da' našnjega časa»
Za konec se g»M»T» zahvaljujem* da mi je prišel v majskem KT s pismom na pomoč, dasi se z njegovimi pripombami v celoti ne skladam» Prepričan sem sicer, da je nesporazum med menoj in mojimi sobesedniki v veliki meri kriva babilonska zmešnjava v jeziku, ker se nekateri moderni izrazi uporabljajo za vse mogoče» Vendar moram še nadalje ost?-’ ti razvlečen* ker .se ža nekaterimi aespbrasiimi vendarlfe-''skriva ' de js tf1 čte ßtoogi nälcöjmmis ti sprejemajo, pbdz.aveskno’komunid'tiičnn-aiTal'ize. pol'O1 žaja in zato menijo* da je na Zahodu nekaj bistveno narobe.,- - Sire
Dr .LJUBO S IRC
SLOVENSKA G-IMNAZIJA v Celovcu: 0,urednik! Naša celovška gimnazija je nekaj zelo dobrega, toda zanjo se zanimajo samo zavedni Slovenci. I*1 ti so v veliki manjšini. Narodno nezavedni se ne zmenijo zanjo. Zato slovenstva na Koroškem tudi slovenska gimnazija v Celovcu ne more rešiti. Koroško Slovenstvo more rešiti samo slovanska država in to zato, ker^pretežna večina koroških Slovencev v germanski državi sploh nočejo več hiti Slovenci. Proti tem dejstvom je vsako drugo gledanje ničevo. Z e dalekovidni in izkušeni dr.K0rošec je rekel: "Za koroške Slovence je vsaka Jugoslavija boljša nego Avstrija."	T
-L • O •
(Naša uvodniška misel je bila, da so koroški Slovenci,kot sicer vsaka narodna manjšina* obsojeni na smrt, ako nimajo lastnega razumništva.Tega jim lahko da samo slovenska šola.Mnenja smo, da bi ob večjem številu slovenske inteligence porastla morala slovenske manjšine in da bi število zavednih Slovencev vsaj obtičalo na mestu, če se že ne bi pričelo dvigati z ozirom na višji naravni prirastek našega življa. Ker ne bi bilo realno -spuščati se v mednarodne kombinacije o koroških Slovencih v slovanski^državi, j e treba upoštevati ono,kar je možno. Prvo bi utegnilo imeti gotov praktičen psihološko-politični pomen le, oe n? ^	Titova Jugoslavija gospodarsko tako odvisna od
svojih sosed.To se odraža v vsej njeni manjšinski politiki.Ur.)
STRANKE NA NARODNI OSNOVI: ■ G-vurednik! Junija meseca je g.Farkaš za' Pis^T-v svojih Razgledih, "da potrebuje demokratična Jugoslavija po= litični sistem,ki ne sme biti osnovan na nacionalni ali verski de = litvi". Dasi se približujem njegovemu mnenju,da verjetno jugoslovan ska emigracija toliko časa ne bo imela kakega vplivnega političnega odbora,dokler ne bo opustila orgariizacijsko-federalne zamisli glede svoje sestave,sem vendar mišljenja,da bi bilo v normalnih razmerah nujno, da so vsaj nekatere stranke osmovane na nacionalni osnovi.G-re za gotove posebnosti kot so to jezik, kultura na splošno, včasih ce= lo vera , gospodarske koristi, vprašanje narodnih manjšin na tujem, posledice svojskega zgodovinskega in kulturnega razvoja itd, ki jih more predvsem razumeti in nato braniti le lastna narodna politična stranka. Kakor hitro to izgubimo*te posebnosti utonejo v vsedržavnih tvorbah,ki nimajo občutka niti potrebe ;za posebnosti. Seveda bi na= rodne stranke vstopale v koalicij e.Öe bi Slovenci imeli poleg sloven ske Ljudske stranke tudi slovensko Demokratsko ali Napredno stranko* bi bili v preteklosti prikrajšani za marsikatero težavo. Kdor seveda zagovarja prehod niz slovenskega v jugoslovanski narod,ta se z menoj no bo strinjal.A rad bi vedel, v čembom sam na boljšem,če se odpo= vem svojemu slovenstvu v korist jugoslovanske nacionalnosti in v čem bo na boljšem Slovenija ali Pa Jugoslavija,če se državljani nacional no opredelijo za jugoslovanstvo? Resnično demokratična družba v ni = čemer no trpi,ako priznava in podpira posebnosti lastne družbe. To jo le krepi!	T.
RAZGLEDI
Pariški, S.ATOEMENIK jev številki za maj-junij objavil el an ek o
"konstituiranju Demokratske zajednice Jugosla vije za Francijo",ki je bilo izvršeno na sestanku 18.junija v Parizu, Tedaj so sprejeli pravila te Zajednice, "osnovana na načelih.'demokra= cij e,nacionalne in verske, tolerance,federativne državne ureditve.Pra= vila računajo s posebnimi nacionalnimi interesi narodov Jugoslavij e ii predvidevajo možnost' ustanavljanja nacionalnih skupin v okviru te De= mokratske zajednice in podobnih združenj v drugih deželah. Po končani vsestranski debati je bila izvoljeha uprava te Zajednice za Francijo, v kateri so predstavniki Socialistične, Radikalne, Demokratske in Zem 1joradničke stranke kot tudi neodvisni politični in javni delavci."
Kakor je razvidno iz gornje notice pa tudi iz pravil,ki so bila objavljena v pariškem G-LiSU RADIKALA, je Demokratska zajednica Jugo = slavije zaenkrat povsem srbska zadeva in omejena le na Franci jo.Sele kadar se bodo Srbi uredili, bodo podvzeli potrebne korake, da bo Za = jednica postala tudi zares jugoslovanska; predpostavljam, da bodo te= daj povabili Slovence in Hrvate, čeprav ostaja vprašanje, koliko let bo treba, da se bodo demokratični Srbi zbrali v tej Demokratski zajed niči. Dotlej pa ne preostaja drugega demokratičnim Hrvatom in Sloven= cem, ki so za demokratično federativno Jugoslavijo, - in ki bi se v celoti strinjali s pravili Demokratske zajednice Jugoslavije, - kot da čakajo, da jih bodo Srbi povabili!
DVA SRBSKA VIDOVDiNA: V Kanadi so imeli veliko vidovdansko pro = K* avo	" slavo, na kateri je bil glavni govornik in
gost črnogorski princ Mihailo Petrovič-Njegoš. Podobno so priredili tudi v Združenih državah proslavo, na kateri bi naj bil glavni govor= nik kralj Peter. Zaradi svoje bolezni in smrti matere,kraljice Mari = je, pa se kralj ni udeležil te ameriške proslave. Istočasno se je vr= šil "Tretji vsesrbski kongres", na katerem je bila izvoljena nova u = Prava takoimenovanega "Srbskega- nacionalnega odbora v svobodnem sve = tu". -Pred samim kongresom je vladika Dionisije izrazil željo,da ga iz berejo za častnega predsednika tega Odbora, kar so delegati, brez kakšnega navdušenja, tudi storili. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Dr .Milan Gdvr.il o vi 6, a za podpredsednika goStevan Trivunac. 0 samem tem odboru sem že pred časom obširno pisal in na samem letošnjem kon= .gresu ni, bilo 'rečeno nič posebnega. Zanimivo je le, da ugaša politič= ha' zvezda g.Trivunca, za katerega je prav možno,da ga drugo leto ne bodo več izbrali za. podpredsednika. V zvezi s priporočilom lanskega, kongresa je bil namreč ustanovljen "Srbski nacionalni svet za^Franci= jo", kjer g,Trivunac stalno živi. Člani tega sveta pa so v večini ne= naklonjeni g,Trivuncu, ki se sam naziva "kraljevo oko,uho in usta"!Ta ko so se člani tega sveta uprli, ko je dobil g.Trivunac iz .Amerike potno karto za kongres kot "delegat" iz Francije, pa so ti izbrali za svojega delegata g.Petronija Pavloviča, ki so mu iz svojega denarja kupili letalsko vozno karto, obleko, čevlje in mu zraven še sestavili govore. M izključeno, da utegne biti g.Trivunac kmalu izključen iz tega "Srbskega nacionalnega sveta za Francijo"; to pa bi imelo zanj vsekakor tudi neprijetne posledice v Ameriki pa tudi v odnosih do kra Ija Petra. Poleg tega je očividno proti njemu nerazpoložen takozvani "vojvoda" Djujič, eden od stebrov "Srbskega nacionalnega odbora1'. On je odklonil kakršenkoli položaj v odboru, kot kaže, ker je^g.Trivunac v vodstvu tega odbora. Cisto nič se ne bi čudil, če bi prišlo do dveh srbskih narodnih odborov, od katerih bosta kajpak oba "prava" in.oba bi se pozivala na pokroviteljstvo kralja Petra in vladike Dionisija.
HRYATSKA REVIJA, ki izhaja v Argentini vsake tri mesece in ki jo
urejuje bivši ustaš prof .Vinko Nikolič, prinaša v junijski številki uvodnik "Srno proti kakršdkoli Jugoslaviji". Tu med drugim piše: "Letos proslavlja velika večina povojne hrvatske e= migracija dvajset letnico proglasitve Neodvisne države Hrvatske 10. aprila 1941, čeprav zavzema dokaj šen del te emigracije kritično sta=
lišee đo njenega režima in njegove posledice? medtem ko gleda tretji del, pod vodstvom Hrvatske seljaoke stranke, na N.L.H.popolnoma ne = gativno... Kakorkoli že kdo gleda na Nil,H., kljuk temu ostajajo ne= ka dejstva ,ki jih. je treba upoštevati... Prvič: N.D,H.je zgodovinski, dogodek... Irugio: Hrvatski narod je hotel svojo državo...Proglasi = tev N.l.H. je bil logičen in edini zaključek tedanjega političnega , notranjega in mednarodnega stanja (mi nismo mogli izbirati svoje za= veznike), edini izhod za hrvatski narod, ki se kot celota ni mogel u makniti pred dogodki... Tretje dejstvo: Hrvati so štiri leta branili junaško svojo državo. Kdo so oni sto tisoči junaških hrvatskih bor = cev, ki so s takšno hrabrostjo branili svojo državo, da so se jim ču dili celo mnogi sovražniki...?"
HRVATSKA REVIJA je odlične urejena in v njej sodelujejo mnogi hrvatski emigranti vseh barv, ki se niso prej in/ludi zdaj v mnogih vprašanjih ne strinjajo, vendar pa imajo v njej skupno možnost,da po vedo svoje mnenje. Ni dolgo ko je Hrvatska revija slavila desetletni co in je ob tej priliki izdala jubilejno številko na okoli 400 stra= neh. Junijska številka ima blizu 190 strani. Nekaj podobnega nima no bena druga nacionalna emigracija iz Jugoslavije, zlasti ne demokra = cična jugoslovanska emigracija. Na žalost!
PLANIRANJE - DVE MNENJI: Kaže da je velik del jugoslovanske de=
^	mokratične emigracije t. j . emigracij e,la-
ježa demokratično Jugoslavijo, prečistil pojme,kako naj bo Jugosla= vi j a politično urejena, da bi. bila v njej zavarovana politična demo= kracija. Zato ni čudno, da je v resnih emigrantskih listih opaziti , kako postopoma prehajajo na razprave,ki niso čisto konstitucionalne, politične, ampak zahajajo v območje ekonomije in sociologije. To je vsekakor pravilna pot razvoja, ker vendar ne gre, da bi demokrati v emigraciji, ki se v bistvu strinjajo o politični ureditvi bodoče de= mokratične Jugoslavije, na veke izgubljali čas v brezplodnih razpra= vah s separatisti raznih vrst ali pa se držali na vršini emigrantske apolitične mase.
Glasilo Saveza "Oslobodjenje", NAŠA REG, je februarja letos.ob= javila članek dr .Ljuba Sirca pod naslovom "Planiranje! Česa?". Tu je avtor zapisal: " Kljub vsem izkušnjam poslednjih tridesetih let mno= gi, celo med emigranti, Lh ':'dno verjamejo v magično moč planiranja, pri tem pa se -ne vprašajo, kaj pravzaprav moremo in hočemo planira = ti... Dejansko moramo, kadar govorimo o planiranju, biti na čistem, kaj hočemo planirati, ali namreč, samo proizvodnjo ali Pa proizvodnjo in potrošnjo... Kakor hitro se odpovemo planiranju potrošnje, več ali manj uvedemo svobodno tržišče p.otrošnih dobrin; nič veo ni govora o planiranju v nekem strogem oziru, ampak postane obvezno za proizvod= njo, da proizvaja tisto, česar se več zahteva .na trgu, tisto, kar nareja prodajno ceno višjo od proizvodnega stroška, torej to,kar pri naša dobiček." "...Planiranje, ki ga sprovajajo komunisti in^zamiš= Ijajo tudi nekateri socialisti in kot je videti tudi mnogi naši lju= dje, nima nobene zveze s planiranjem kot dopolnilom ’socialnega trž= nega gospodarstva’. Vkolikor ne vsilijo svoje volje direktno potroš= nikom, si komunisti zamišljajo, da ne bodo najboljše zadovoljili po= trebam s prilagoditvijo proizvodnje potrošnji ampak z izgraditvijo ?socializma’,ki temelji na Jveliki strojni industriji’... Uporaba besede 'planiranje’, brez kakršnekoli kvalifikacije, se nehote jemlje kot kritika gospodarstva v zapadni Evropi in severni Ameriki in odo= bravanje a li polodobravan j e komunističnega planiranja..."^
Juni j a-julij a je isti list priobčil članek dr.B.Kočovica,ki.od= govarja izvajanjem dr«Sirca, pod naslovom "Planiranje kot neizogib = nost". Zaključek dr«Kočovica, katerega mišljenja je razvidno že iz samega naslova njegovega članka, je sledeči: "Nujno je, da je moral ’demokratični socializem’, pred problemi,na katere je naletel v prak= si, odstopiti od gotovih programov in idej; kakor bi nekateri dejali, da se je 'liberaliziral’,.. Je pa pravtako, če ne celo bolj točno,da so šli liberal! preko 'neoliberalizma', 'socialnega tržnega gospodar stva' daleč proti 'levi', da so se 'socializirali'. Bodisi zaradi
Zaključek na 11. strani )
POD TUJO PETO
Pisatelj Finžgar piše v knjigi ‘'Leta mojega potovanja1', 1957,na straneh 61 in 62: ‘'Vprašujem set Kaj je gnalo Jugoslovane in tudi Slovence v revolucionarni boj? - Strašno ponižanje in oropanje vsako narodne samobitnosti in svobodo po treh okupatorjih (Nemcih, Lahih, Madžarih),,
''V našem malem narodu, ki je bil že celo tisočletje poniževan in zatiran, je zavrela kri» Sedaj mu je šlo za biti ali ne biti. Namera okupatorjev, zbrisati z obličja zemlje Slovence, je bila preveč očitna. Klic zaveznikov, da bo po vojni vsak narod deležen le toliko svobode, kolikor si je bo z bojem zoper okupatorja zaslužil, ta klic ni zadel na gluha ušesa naših ljudi,,
‘'Za naše ljudstvo ni bilo druge poti, kakor da bo oropano svete zemlje svojih cjedov in svoje svobode, ali da jo skuša oteti, četudi s potoki svoje krvi» Samo to je bilo bistveno jedro odpora, tveganja, žrtev in trpljenja osvobodilnih bojev.
"Tisti, ki so bili zoper tak odpor, so bili v hudi zmotil Njihov namen je bil Jugoslavijo razbiti. Hrvati so Lahom ponudili vse jadransko obrežje. Hrvat, ki sem mu to očital, mi j e rekel: *Da nam ostane le toliko hrvaške zemlje, da se bo od povsod videl stolp Sv,Marka, naj le bo. Imeli pa bomo svojo državo',' - Vodilni Slovenec belih' pa mi je pisal: 'Proč od "bratskog zagrglj aj a" in nazaj k Avstriji','
"To so bile obupne zmote. Vsi taki načrti so se izmaličili, Jugoslavija ni bila raztrgana." - Tako Finžgar,
Kdor malo pozna zgodovino, ve, da smo Slovenci pod tujo oblastjo, to je: pod Nemci, Lahi, Madžari, samo izgubljali, Komur je zato, da bi ljubili še ta košček slovenske zemlje, ki jo še imamo, naj le sili pod Avstrijo!. A mi vidimo slovenstvo v tem, da ohranimo in rešimo, slovensko zemljo *
Naši sosedje so posebno I.I94I (ko so napadli Jugoslavijo) pokazali, da si hočejo razdeliti slovensko zemljo. In so si jo tudi v resnici razdelili. Zgodovina nam kaže in priča, da so Slovenci pod tujo oblastjo (pod Nemci, Lahi, Madžari) samo umirali. Slovenci se morejo ohraniti samo v slovanski državi. Kdor tega ne verjame, naj pride gledat, kako hira in umira slovenstvo na Koroškem', Učimo se vendar iz zgodovine', Pretežen del Slovencev pod tujo (to je: neslovansko) oblastjo sploh izgubi voljo do življenja, to je da se ohranijo kot Slovenci. Oni sploh nočejo več biti Slovenci. Ali naj bodo samo zato Slovenci, da bodo povsod prezirani in zaničevani? Tako si mislijo. Pa vržejo puško v koruzo in otroke vzgajajo za Nemce'. Tako dela pretežna večina Slovencev na Koroškem. In potem je samo vprašanje časa,kdaj bo slovenstvo v takih pokrajinah sploh izginilo.
Da ponovim: slovenstvo se more ohraniti samo v slovanski državi. Vse drugo so prazne iluzije. Ali kakor pravi Finžgar, obupne zmote!
Slovenec.
obsežnosti visoko razvitih industrijskih dežel ali zaradi želje slab še skonijMko razvitih sistemov, da pospeše gospodarski razvoj, je pla niranje videti kot neobhoden pojav skoro vseh sistemov in seveda tu di liberalnih. (Kajti, čeprav "socializem" pomeni planiranje, plani ranje ne pomeni avtomatično že "socializem".) Problem je torej več ali manj sledeč: kako pomiriti planiranje s političnimi svoboščina= tli. Mogoče daje že vprašanje samo odgovor našemu problemu: Planira= nje! Čemu! V kakšen namen? Ali kot instrument uč^ščevanja oblasti ene grupe in razširjanje te oblasti s silo, k&t je to primer pri to talitarcih, desnih in levih? Ali kot instrument politike privatnih interesov za povečanje produkcije, novih tržišč in dobičkov,kot je to pri kapitalistih? Ali Pa kot instrument naprednih socialnih in demokratičnih reform v korist širokih narodnih slojev?"
VEKOSLAV FARKAŠ
LJUBO ŠIRC:
.1
OBSOJEN NA SMRT
(Po angleškem Izvirniku priredili sodelavci KLICA TRIGLAVA)
Med okupacijo je deloval Ljubo Sire pri Nagodetovi skupini Pravdi. Zadnje leto vojne je bil pri partizani!' Po vojni se j e■sprl jateljll z angleškim konzulom v Ljubljani;, z dr.Nagodetom In drugimi.pa je stopil v zV^ zo z opozicijo v Beogradu In Zagrebu.
V KREMPLJIH OZNE
‘'Tovariš Slrcs v Imenu zakona ste aretirani'H'
Bilo je na bthkoštno soboto, 24.maja I94&, ko sem za sabo zaslišal strog glas z usodnim naznanilom. "Pa zakaj?" sem vprašal In se ozrl. Za mano je stal mlad mož v clvllu z rdečkastimi lasmi, ki je odvrnil: "To vam bomo kasneje povedali."
Torej so prijatelji Imeli prav,,, ko so me bili svarili. A nisem se menil zanje In tisti večer sem se ravno vračal domov s sestanka s prijateljico Katjo. Okrog enajstih me je pred hišo čakal mladi mož s strogim glasom. Stanovali smo tik za banko Slavijo, katero je Ozna prevzela od Gestapa kot svoj glavni stan. Mladi mož me je skozi stranska vrata peljal na dvorišče,, kjer so. me naložili v avto In me odpeljali. Eden od spremljevalcev je dajal navodila šoferju, kdaj naj zavije na levo ali desno. Kmalu sem spoznal, da me peljejo v "Centralne zapore Slovenije" v bivši umobolnici za Ljubljanico.
V sprejemnem uradu sem oddal uro In denarnico, nato pa so ml pobrali kravato, pas,, vezalke na čevljih In druge reči, kar vse so pobasall v vrečo. Stražnik me je odpeljal po hodniku na dvorišče In skozi vrata v visokem zidu na notranje dvorišče, kjer je stalo poslopje z linami celic razporejenih^ dveh ali treh nadstropjih. Skozi dvoje zastraženih vrat so me vodili na dolg hodnik, ob katerem so se vrstile celice.Vrata številke 48 so se zaprla za menoj.
Komaj sem se dobro, ozrl okrog sebe, ko je nek stražnik spet odprl vrata In ml namignil, naj mu sledim. Spremil me je nazaj v glavno poslopje, kjer me je v večji sobi čakalo nekaj ljudi. Za dolgo mizo je’sedel uniformiran polkovnik Ozne. Kasneje sem zvedel, da je bil Ciril, kasnejši tajnik za notranje zadeve Izvršnega sveta Slovenije. Vprašal me jTe^ naj prej za osebne podatke,, potem pa s kom sem se družil zadnje čase. Naštel sem kakih 60 oseb, med njimi profesorje na univerzi In angleškega ter francoskega konzula.
^ Ne bodite no smešni, kdo bi vam verjel, da ste se družili z vsemi temi." me je zavrnil Ciril, "Koga ste najbolje poznali?"
Ko .sem odgovarjal, da sem poznal vse enako" dobro, me je nenadno prekinil: "Ali poznate gospo Hočevarjevo?"
Ne, sem odgovoril, ker smo se z dr.Nagodetom tako domenili,odkar so go.Hočevarjevo zaprli.
Ciril me je posmehljivo vprašal: "Ali se ne spomnite, da je sedela nasproti vas na. rdeči zofi pri Nagodetu?" Neumno se ml je zdelo In moral sem priznati, da sem slišal, tudi za kapetana Drčarja.
‘Gospod Stre,., kdo so vaše prijateljice?"
Nekoliko sem pomislil nato pa sem navedel Katjo, kjer ie bilo sni o-sno znano, da sva skupaj hodila. A Cirilu ena ni bila dovolj. Omenil le neko poročeno zenp. Nato je vprašat;.	J
"Kaj’ pa konzulova žena?"
To se ml je zdelo preneumno In sem mu tako tudi povedal, v, . , 1:e b?d);te nervozni, gospod. Sire Alt se ne spomnite, kako ste prt-oli h gospr konzulovi., ko moža ni bilo doma? Najprej sta sedela v spre-
jemntcL* nato pa sta šla v jedilnico in gospa konzulova je natočila kozarce in sta pila na svojo ljubezicšu1'
Nekaj podobnega se je res nekoč zgodilo» Najbrže; so naju opazovali od soseda» Toda ljubezen je bila seveda popolnoma izmišljotina»
"Ali sta konzul in ta ženska sploh poročena? je vrtal Ciril»
"Saj imata dva otroka» "
"Kaj tisto* to se da vse urediti* da bi ulovili kaline* kot ste vi!" je vzkliknil Ciril» Nato je nadaljeval:
"Kdaj ste bili zadnjič v konzulovi družbi?"
"Pred kakimi štirinajstimi dnevi* ko smo šli k Sv»Križu nad Jesenicami»" Povedal sem mu* da so bili z nami žena, dva otroka in tajnica UNRRE in da smo malicali in trgali narcise»
"0 čem ste se pogovarjali?"
"Se ne spomnim»"
"Bežite no, gospod Sire! Nikar se ne delajte, da se ne spomnite tega važnega pogovora!"
Zagotovil sem mu, da pogovor sploh ni bil važen, ampak le o vsakdanjih rečeh»
"0 čem na primer?"
"Oh, recimo o gorah pred nami»"
"Bežite no*, gospod Sire! Govorite resnico!"
In tako sva se pogovarjala dolgo časa; meni se je zdelo* da ure in ure» Končno sem se naveličal in sem rekel, da smo najbrše govorili tudi 'o tovarnah in drugih objektih, mimo katerih smo se peljali» S tem se je stvar končala, a v sodbi na procesu je bilo rečeno, da sem 'zbiral in prenašal»»» podatke»»» o Litostroju v Ljubljani in elektrarni na Jesenicah"»
Končno mi je Ciril priredil kratko pridigo, češ da sem bil silno nespameten, da nisem priznal vsega takoj od začetka, ker da bi me takoj izpustili in nihče niti vedel ne bi bil, da sem bil zaprt» Tako pa me bodo morali pridržati v zaporu in bo vse odvisno od tega, kako se bom obnašal v bodoče» Se enkrat me je vprašal, zakaj smo stopili v stik s kapetanom Drčarjem na Koroškem»	,	•
"Hoteli smo zvedeti, kaj se dogaja v tujini".
"Ali van naši časopisi niso zadoščali? Ali niste zaupali naši politiki?"
Na oboje sem odgovoril nikalno, nato pa sem narekoval zapisnik in stražnik me je odpeljal nazaj v celico» Bil je že beli dan» Komaj san se utrujen vlegel na posteljo, jo stražnik pogledal skozi vrata m zavpil. "Vstanite; Podnevi ni dovoljeno Spati ali ležati!" .
. Vstal sem in sedel na posteljo» Stražnik je spet pomolil, glavo skozi vrata in me vprašal, zakaj sedim na postelji» Ko sem mu odgovoril, da ni drugega prostora, mi je prinesel stol brez naslonjala in mi^nazna-nil, da se ni dovoljeno naslanjati na zid ali vzpenjati do okna» čim je zaprl vrata, sem že bil pri oknu, a nisem videl drugega kot s plevelom porastlo dvorišče in visok zid ter drevesa na drugi stranic Skozi lino v_vratih so me redno opazovali» Vsake.toliko som slišal korake ha hodniku» Nekje je bila ura. Sicer je bilo popolnoma tiho»
Kmalu so spet prišli pome in me odvedli na zasliševanje» No spomnim se več, kdo me j e zasliševal» Le to se spomnim, da smo se na dolgo prerekali o raznih zadevah, vključno imperializmu» Bil sem še poln borbenega duha in sem zaenkrat še prav užival v zasliševanjih»
Zvečer se je spet oglasila sirena, ki je naznanila, da jetniki smejo leči» Vlegel sem se in takoj zaspal» Toda še isti trenutek - vsaj tako se mi je zdelo - me je stražnik spet zbudil' in me z veliko naglico odpeljal na zasliševanje. Se oblekel se nisem dobro in ves skuštran sem ktl, ko me je nekdo pričel zasliševati-in me je zasliševal celo noč.Na-slednjega dne -bil je binkoštni ponedeljek - me spet niso pustili spati» Zasliševal me je plavolasec, katerega kasneje nisem več videl.Vprašal me je, kdaj sem prvič pomagal Tatjani, tajnici v tiskovnem uradu britanskega konzulata» Priznal sem, da sem ji pomagal prevajati izvleček tz časopisov o Rupnikovem procesu in izpolnjevati vprašalno polo o oddajah londonskega radia za Jugoslavijo»
_ "Ali veste, da je Tatjana angleška špijonka? če bi bil jaz njen Prtjatelj, bi mi šli vsi lasje pokonci," je rekel zasliševalec.
Ta Izjava se ml je zdela neumnas a nisem nič rekel. Ko so me odpeljali v cellcoj me je prvič pričelo nekoliko skrbeti.
Ponoči me je spet zasliševal Ciril. Ponovno sem mu razlagal^ da j bil naš namen organizirati legalno opozicijo In se udeležiti volitev.
Da bi mu vlil nekoliko spoštovanja do nas, sem mu povedal o stikih s p lltlkl v Beogradu In Zagrebu, katere sem smatral za popolnoma zakonite.
Toda Ciril se j e nenadno zadrl’ ''Kakšne volitve' Kakšna opozicija VI vsi ste banditi'C
V torek zjutraj, so me prvič pripeljali prod zaslIševalca, čigar partizansko Ime je bilo Ambrož In ki ml od takrat naprej ni dal miru. Najprej ml je povedal, da sta ml mati In zaročenka prinesli nekaj perl" la In sladkarij. Nato ml je v dolgi pridigi očital, da sem bil pokvarjen kapi tallstlčkl otrok In da nimam pojma, kako težko je bilo življenje pred vojno za navadne ljudi. On sam je Imet,grozovlte težave,ker n^ mogel dobiti dostojne službe In tako dalje. Pridigo je zaključil s hvalo komunističnih uspehov In je dodal’,
''Ali ste res mislili, da nas boste vrgli z oblasti s pomočjo Nagodete In nekaj starih žensk? Ali se nas niste nič bali?'1
Rekel sem mu, da ne, ker da so bile naše zveze s Koroško še zdavnaj prekinjene In ker nismo počeli nič nezakonitega
;tHa, gospod Slrcf, Študirali ste pravo In zato so vaši pojmi danes prav gotovo napačni,i! ml je razložil Ambrož. Pojasnil ml je, da se nima smisla braniti In da je vse odvisno od tega, kako se bom obnašal	med
preiskavo, med sojenjem In kasneje v zaporu. Najbolje bo zame, če vse takoj priznam. S temi besedami me j e odslovil..
PRIHODNJIC; Zasliševanje In zlom.	(Copyright)
USPEH SLOVENCA
Iz Luksemburga je prišla vest, da je slovenski telovadec Miro Cerar, enaindvajsetletni študent prava na ljubljanski univerzi,po = stal telovadni prvak Evrope. Za to mesto,ki ga je nazadnje zavzemal Titov iz Sovjetske zveze, se je potegovalo 23 evropskih držav. Logo dek je tem bolj značilen, ker je prav v Luksemburgu pred 35 leti po stal svetovni telovadni prvak Slovenec Primožič. Cerarja je priprav Ijal poznani predvojni sokolski prednjak Boris Gregorka. Poleg te ga uspeha se je Cerar uvrstil tudi v vseh šest finalov za kolajne.
Po končanem prvem delu tekmovanja v šestoroboju, ki nam je poznan,!® to poročamo, je Cerar zasedel prva mesta v bradi ji,konju z ročaji in drogu.
Najsodobnejši hotel v Slove niji nikakor ni v Ljubljani am = Pak v Velenju,kjer so minula le= ta zgradili precej nebotičnikov. Toplo vodo iz stare termoelektrsr ne pa bodo uporabili za gojenje povrtnin v zimskem času.Začeli so graditi rastlinjak iz armiranega betona in na površini 5500 m^ že pričakujejo povrtnino letos pozimi.
Po zaslugi p.Ivana Tomažiča so dobili slovenski študentje na Lu= naju svoj dom "Korotan", v katerem je na razpolago enajst sob za sta novanj e, poleg skupne kuhinje in prostorom za sestanke. Upati j e, da bodo naši študentej sčasoma dobi= li celo lasten dom in da jim nebo več treba imeti celo nadstropje v naj emu.Toda že to zdaj je veliko!
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20. v mes ecu. Izdaj a ga "Slovenska Pravda". Njeno mišljenje predstavljajo le tisti prispevki,ki so podpisani od izvršnega odbora. Poverjenika: Mrs.P.Miladinovič,12 Oxford Rd.,IN = GL EBURN, N.S . W., A vs tr al i j a; Mr . T ,Kr emž ar, 11010-109 A A venu e, EDMONTON, Alberta,Kan:adeU Naročnina: P 1-4-0; PA 1-10-0; $ 3.50; NF 12;.-;BM13 S ch 40.-; Lt 2000 na leto; dvojna cena. za avi jonsko dostavo.
Naš naslov: BM/TRIGLAV, London W.C.I.
OD MESECA DO MESECA
21.julija se je v Ljubljani vršil velik miting na. čast 20-letnice "ljudskega upora",, na katerem je govoril Franc Leskošek, ki nam je med'drugim povedal, da "samo nekaj ted nov po okupaciji Slovenije seje KPSu posrečilo združiti aktivne sile slovenskega naro da v OF in pripraviti borbo za obstoj, nacionalno in socialno revolucijo in za demo= kratsko ljudsko oblast." Zadetek "vstaje" je bil "negativno prizadet zaradi Hitlerjeve demagogije in neprimernega geografsko-strateŠkega položaja, kakor tudi zaradi obse^ne= ga sistema komunikacij in delitve Slovenije med tri okupacijske sile." Ljubljana je bil glavni center "vstaje" in "izdajalci so bili likvidirani sredi dneva na cestah in krajih polnih ljudi". Ze leta 19i|l je operiralo v Sloveniji "nekaj stotin borbenih od= delkov, vključno lj>0 skupin v sami Ljubljani". Do spomladi 19ii2 so bili vsi glavni vo de6i organi OF v Ljubljani, vključno glavni Štab partizanskih odredov. Najboljše tori Š6e partizanskega udejstvovanja je bilo na Gorenjskem, medtem ko je bila Štajerska ^r tev izdaje s strani petokolonaŠev. "Osvobojeno ozemlje" na Dolenjskem je padlo v so = vražne roke sredi 19l|2, ko je okrog 80^000 Nemcev in Lahov napravilo Širokopotezno o= fenzivo, v kateri so sodelovali tudi "slovenski belogardisti pod vodstvom katoliškega klera". Toda to ni zlomilo partizanov, "kajti za časa te ofenzive so se slovenske bri gade borile na Hrvatskem" (zdaj veste, zalcaj jih okupatorji in belogardisti niso mogU najtii). Po končani ofenzivi pa so se te brigade vrnile in takrat so v Suhi Krajini in pri Jelenovem Žlebu "dosegle svoje najvecje zmage". Po kapitulaciji Italije je na= ša "narodnP-osvobodilna vojska_ s pomočjo ljudstva, razorožila vse italijanske vojake in uničila vse belogardistične postojanke" ("vsi" razoroženi Lahi sp ocividno morali s praznimi kanoni razbijati Turjak, Grčarice, itd.i). Leskošek nam je nato povedal, kako so se kmalu za tem vršile "prve svobodne volitve" v skupščino, ki se je sestala v Kočevju 1.oktobra, kjer so se "soglasno izrekli za svobodno Slovenijo v demokratiČ= ni in nacionalno enakopravni Jugoslaviji". In tako dalje. Leskošek je tudi rekel, da je na "deset tisoče sovražnih vojakov in njihovih slug za vedno obležalo na naših tleh" ( vključno kajpak nekaj tisoČev v Kočevskem Rogu in drugod - pa to je malenkost). Vsekakor "zgodovinska zmaga", katero se splača praznovati s potoki dolenjskega cvicka.
\/ \/
/v /\
Titovi časopisi so bili vzhičeni nad drugim poletom sovjetskega astronauta in nad novim programom sovjetske kompartije. Edino, kar^jim ne gre v glavo, je dejstvo, da tpv.Hrušoov tako trmasto vztraja na tetrj da socializem obstoja samo v socialistič= nem taboru in da izven tega tabora socializma ni in ga ne more biti. Vsa titovska dokazovanja, da je to zgrešeno, so bob v steno - enako kot je tudi vse dokazovanje zahodnih demokratov Titu, da se tudi brez prelivanja krvif diktature proletariata in komunistične partije lahko doseže so= cialna pravičnost in enakopravnost delav= skega razreda pri urejevanju države in pod jetij. v obeh slučajih gre za eno in isto stvar: pohlep po oblasti ne poznd logike in ne prizna možnosti alternative. Saj je tudi ne more.
Ganski predsednik Nkrumah je bil na o= čisku celi vrsti evropskih držav,vključno Sovjetski Zvezi in Jugoslaviji. Povsod se je zgražal nad kolonializmom in pridno mol cal o svoji diktaturi doma. V tem sta se 3 Titom docela strinjala. Strinjala sta se tudi, da se je mednarodni položaj poslab= snl ih da je mirno sožitje med državami e= čina alternativa novi vojni. Nkrumah se bo ponovno vrnil v Beograd 1.septembra, ko se
V/ \/ M \/
/\ /v "/<*	/\	*7 C
tam odpre konferenca voditeljev neoprede= Ijenih držav. Öeprav točnega Števila udele žencev Še niso objavili, izgleda, da bo za stopanih kakih ItO dežel. Toda Hrušoev jim je ze dal na znanje v svojem govoru na mo skovski televiziji in radiu, da nevtralno sti ne more biti in s tem samo ponovil, kar je Že Tito svoje Čase večkrat rekel, da "mi nismo nevtralni" v smislu, da nas dogodki v svetu niČ ne brigajo - zlasti oni, ki ne gredo po naši volji.
Osrednji odbor zveze jugoslov.sindika= tov je izdal izjavo, v kateri je ostro ob sodil podporo, ki jo nudita ameriški sin= dikalni zvezi AFL-CIO Kennedyjevim obramb nim meram in posebnim pooblastilom, ki naj bi ga ameriški kongres dal Kennedyju, da izvede mobilizacijo v slučaju potrebe. Osrednji odbor obsoja zahteve ameriških sindikatov, da se obnove jedrski poskusi in da se prepreči pomoč komunističnemu bloku, da prebrodi sedanje gospodarske in politične težave. Osrednji odbor smatra za nujno, da "razkrinka" ameriške sindika te pred mednarodnim proletariatom, kar ver jetno ameriške sindikate sila boli.
Admiral Mate Jerkovič, poveljnik j ugodi, mornarice, je bil na obisku v ZDA,
^Tito se je na Brionih tudi sestal z ame riškim državnim podtajnikom Chester Bowle som, ki je nato predsedoval sestanku.ameri= skih diplomatov z bližnjega in srednjega vzhoda ter severne Afrike na Cipru.
Dr.Jože Brilej, dosedanji pomočnik dr= davnega sekretarja za zunanje zadeve, je bil postavljen za jugosl. veleposlanika v Združeni arabski republiki.
Monsignor Svetozar Rittig., ki je bil med prvimi katoliškimi duhovniki, ki so'sodelo vali z novo titovsko oblastjo med in po kon . cu vojne, je umrl v Zagrebu star 88 let. ha njegovem pogrebu so bili vsi Šlani hrvaške komunistične vlade.
Spet so obsodili na zaporne kazni skupi no beograjčanov, ki so izdajali trgovske skrivnosti posameznih jugosl. podjetij mlin chenskemu emigrantu PevaČiću in s tem'Škodo vali jugosl. zunanji trgovini.
Da bi povešali število tujih turistov, bodo prihodnje leto zamenjali en dolar za 750 dinarjev namesto za uradnih 600.
otevilo jugosl. turistov v Sloveniji se je letos znižfalo za celih b%% v primeru z I960 zaradi visokih cen v hotelih in poŠit niških centrih. Visoke cene so v glavnem posledica raznih občinskih taks, pa tudi denarne reforme. Odkar je Jugoslavija po= stala nekoliko bolj poznana kot turistična dežela, se je razpasla že poznana slaba na vada vseh turističnih dežel, da se apetit hotelirjev, natakarjev, nosačev in vozačev veča z večanjem števila turistov. Zato so nekateri kraji, ki so bili svoje Čase pol= ni turistov, letos skoro prazni. Razpasla •se je tudi navada, da so domači turisti za postavljeni in da do počitnic sploh ne pri dejo. Svoje čase so se v Jugoslaviji veliko bahali o počitniških centrih raznih sindika tov in podjetij, kamor so lahko prihajali vsi delavci in uslužbenci in njihove druži ne po znižanih cenah. Sedaj to velja samo če za zaposlene, a družine morajo plašati normalne cene. Ponekod,,kjer so obstojala taborišča s šatori, obstojajo danes samo še ograje, a Šatore si je treba preskrbeti sam in potem Še plačati zakupnino za pro= štor, kjer bodo postavljeni.
GOSPODARSTVO: Britanska vlada je odobril8! Jugoslaviji posojilo L 3,577,000 v skladb s sporazumom o pomoči za sprovedbo denar'j ne in zunanje-trgovinske reforme. Franci" ja je odobrila v isti namen 50 milijonov novih frankov, izplačljivih v roku od 5 do 71et, a Holandija je odobrila kredit! v višini 20 milijonov holandskih guldenoV
Jugoslavija je sklenila trgovinske po" godbe s komunistično Kitajsko in SovjetsK:' Zvezo.
Svoje Čase sem poročal o krizi v tobac ni industriji in konkurenci med posamezni mi podjetij ter skupinami podjetij, da bi izrinila iz prometa gotove vrste cigaret, kakor tudi o nenačrtnem grajenju tobačni^ tovarn, da bi razni občinski odbori pri " šli do lahkega zaslužka. Proizvodnja toba ka je kajpak pri tem trpela, tako da sejs skoro ena tretjina pridelovalcev tobaka raje oprijela drugega posla. V prvi polo=" vici tega leta so pridelali v Jugoslaviji lh% manj tobaka kot v prvi polovici lan= skega leta, ^a celotna letošnja proizvod^ nja bo manjša za 10.000 ton, tako da bodo morali znižati izvoz za okrog č.000 ton. To je seveda spravilo ha noge dr.Marijana Breclja, sekretarja za robni promet,ki je "nasvetoval” tobačnim tovarnam, da poviša jo odkupne cene tobaka in s tem ponovno zainteresirajo ljudi za proizvodnjo te do nosne izvozne surovine.
Pri letošnji Žetvi je sodelovalo skup"" no 37.000 traktorjev in 5.000 kombajnov, tako da je bila Žetev visokorodne pšenice opravljena v Jugoslaviji v 10 dneh. Z iz= delavo poljedeljskih strojev se bavi v državi 60 tovarn.
Povpraševanje po TV in tranzistorskih radio aparatih se ve^a. Večajo se pa tudi zaloge navadnih radio-aparatov. V prvi po lovici tega leta so se povečale za 25$.
Na Mirni Gori v Sloveniji so postavili 2.5 kw visoko frekvenčno relejno postajo. Takih postaj je sedaj v Sloveniji 37, ka® terih skupna jakost je 210 kw.
JOŽEF ŠTEFAN institut za jedrsko razi"" skovanje v Ljubljani je izdelal tranzistor
V	Ljubljani so ustanovili ADRIJA AERO-TRANSPORT s Štirimi velikimi letali DC-6, katere bodo uporabljali za prevoz potnikov in robe po naročilu. To torej ne bo konku renca JAT-u (Jug.Aero-Transportu), ki vzdr žuje redne letalske zveze.
V	promet so tudi spustili novo letali= šče pri Ivangradu v Črni gori, ki bo imelo velik gospodarski in turistični pomen za to republiko. Crna gora postaja turistično vse bolj privlačna za tujce.
ski radijski oddajnik, ki tehta samo 300 gramov in lahko oddaja na daljavo 10 do l5 kilometrov. Te oddajnike bodo uporabljali predvsem pri reševalnih akcijah v gorah.
Stanovanjski prostor zavzema v Ljubija ni 10.500 hektarjev, kar je veliko v pri= meru s Skopjem, kjer stanovanjski prostor kljub približno istemu Številu prebival^ stva zavzema samo 3.000 hektarjev. V Lju^ bljani grade torej preveč navzven namesto "navzgor."	STANIČ