<
>
K
</>
Q
D
u
</)
<
u
o
Za plemenitega človeka je kaplja vode ocean,za zlobnega je ocean kaplja vode.
Indijski
pregovor
n	t:
	
Številka 26 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek,
28. junija 1996
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
ZADNJA VEST
Dober dan, Koroška, intendant ORF Gerhard Zeiler je najavil, da bo po novem programskem načrtu ORF oddaji „Dober dan, Koroška" in „Dober dan, Hrvati" moč videti po vsej Avstriji, in sicer kot ponovitev. Ta predlog je Zeilerju dala letos zelena poslanka Stoisitseva.
Cilj naših kmetov sta letos spet vsaj dva mandata
..	. . ... --	.	...	— Stran 3
PlaZOVI so povzročili v Bajdišah in v občini Sele katastrofo. Škoda je ogromna, saj znaša okrog 60 mio. šilingov. S pomočjo pionirjev avstrijske vojske je uspelo popraviti najhujšo škodo na cestah in poteh, prizadeto prebivalstvo pa bo šele zdaj prav začelo pospravljati sledove katastrofe. Nastale škode zavarovalnice večinoma ne krijejo, zato prosi Rdeči križ za podpore. Stran 4
POLITIKA
Predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev Nanti Olip v intervjuju za NT kritizira držo koroških strank do zajamčenega manjšinskega mandata. c. ..
REPORTAŽA
Petdnevni šolski teden na Slovenski gimnaziji. Dijaki in starši so za to, profesorji imajo še pomisleke.
Strani 10/11
ŠPORT
SAK je dobil v regionalni ligi dokaj slabo razvrstitev tekem, že v prvem krogu igra proti Austrii in vso jesen nima na domačih tleh nobenega derbija.	Stran 19
2
Politika
Jože VVakounig	
Komentar	y ^ ' If
NAŠEGA TEDNIKA	r'	j
Deželni svet Furlan
Medtem ko na Koroškem očitno niso pripravljeni sprejeti zakona o zajamčenem manjšinskem mandatu v deželnem zboru, je dežela Furlanija -Julijska krajina že sprejela sklep v prid Slovencem.
Moč izobrazbe
Od 17. do 20. junija 1996 je bila na Slovenski gimnaziji v Celovcu matura, 34. po vrsti; prva je bila leta 1963; drugo leto bo obhajala gimnazija 40-letni-co. Zrelostni izpit ni le uspešen zaključek poti skozi neko izobraževalno ustanovo, je tudi začetek novega življenjskega poglavja. Je pa tudi povod, da se vsaj malo zamislimo o smislu in nesmislu šolske, v tem primeru gimnazijske izobrazbe.
Danes šteje predvsem materialna stran. Kaj mi prinese, koliko imam dobička? Šola naj ustvari materialno osnovo za blaginjo. Šola naj bi producirala ljudi, ki jih je mogoče takoj poslati, že primerno izučene, v uspešno poklicno življenje, kjer naj ustvarijo v najkrajšem času kar se da velik materialni dobiček.
Ta plat je predvsem smer in cilj poklicno izobraževalnega šolstva. Človek pa ne živi le od materialnega, ampak tudi od duhovnega. Brez potešitve svojih telesnih potreb ne moremo živeti, umremo od lakote. Človek pa ne sestoji le iz materije. Če zanemarimo duhovno plat, umremo od druge lakote.
Pod pritiskom javnega (?) mnenja nista le klasična jezika grščina in latinščina, nekaterim je na poti matematika, drugim zgodovina, spet verouk, glasba in likovna izobrazba, pa tako naprej. Razni časopisi in druga sredstva obveščanja tu krepko mešajo in pridajajo svoje začimbe, kresajo in sekajo se interesi posameznikov in raznih skupnosti. Kdo nudi in ponuja več, in to kar se da dober kup?
Zdi se mi, da grozi privatizacija javnega šolstva. Zagovarjam privatno šolstvo. Raznim
družbam in ustanovam, tudi Cerkvi, mora biti mogoče, da ustanavljajo svoje šole. Država si kljub podporam v takih primerih prihrani precej denarja. Ljudje morajo imeti tudi priložnost za izbiro pri šolstvu. Država pa se ne more izmuzniti iz odgovornosti za šolstvo. Že pred skoraj 250 leti je cesarica	Marija Terezija
spoznala, da	je šola „politi-
cum“, javna, državna zadeva. Njena šolska politika je bila vzorna in je postavila temelje dobri avstrijski šoli, šoli, ki je bila odprta vsem slojem. Danes seveda je	država
sama na tem, da izpodkoplje še zadnje temelje tej šoli, ki je nekoč upravičeno	slovela daleč na-
okoli. Šolska politika utegne zaiti na nevarno pot hitrega in nepremišljenega prilagajanja in udinjanja tako imenovanim zahtevam in potrebam časa. Kake so te zahteve in potrebe časa?
Šola krvavo potrebuje neke stalnice, neki mir. Seveda ne sme postati muzej, bojim pa se, da bo zaradi akcionizma in aktualizma nekaterih združenj, skupin in oseb zapadla v zmešnjavo in kaos. Le predstavljajmo si, kaj bo, ko bojo svoje zahteve lahko uresničevali vsi, ki imajo za sabo kakega sodelavca ali sodelavko v časopisju, pri radiu in na televiziji, mogoče kako osebo, ki ima s tisto šolo ali s šolo nasploh še stare neporavnane račune.
Država mora omogočiti mladini, da bojo prišli do solidne izobrazbe seveda tudi tisti, ki si denarno ne morejo privoščiti dobrih zasebnih šol. Zakaj pa njihovi starši s svojimi davki to državno šolstvo sploh omogočajo?
Pod pritiskom javnega (?) mnenja nista le klasična jezika grščina in latinščina
Pred nedavnim je deželni svet (pri nas: deželni zbor) Furlanije -Julijske krajine sprejel predlog o spremembi ustave, po katerem naj bi slovenska narodna skupnost bila v deželnem zboru zastopana z najmanj enim poslancem. Šedaj mora ta predlog potrditi še Rim. Tajnik Slovenske skupnosti (SSk) Martin Brecelj v pogovoru za Naš tednik; ..Računamo s tem, da bo Rim pozitivno odločil. Težko si predstavljam, da bo odločil proti deželi."
Razveseljiva odločitev deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine je predvsem uspeh Slovenske skupnosti, pa tudi predsednika SKD Lojzeta Peterleta. Poleg tega sta bila Slovenski skupnosti v veliko oporo Pernthalerjeva študija, ki jo je dala izdelati Enotna lista, ter Mihaela Logar, predsednica odbora za mednarodne odnose slovenskega parlamenta. Tajnik SSk Martin Brecelj: „0d-ločilno je bilo, da nam je s Peterletovo pomočjo uspelo prepričati italijanske krščanske demokrate
Deželni tajnik SSk Martin Brecelj:,, V pomoč nam je bila tudi Pernthalerjeva študija, ki jo je dala izdelati EL. “
oz. ljudsko stranko. Poleg tega je Mihaela Logar pismeno posredovala pri predsedniku deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Cruderju. Potem, ko se je za zajamčeni mandat odločila ljudska stranka, so predlog podprli tudi socialdemokrati."
O podrobnostih volilnega postopka za zajamčeni mandat še ni nič dorečenega.
Janko Kulmesch
NARODNE MANJŠINE:
Slovenija model za vzhodno in zahodno Evropo
Državni sekretar dr. Vencelj: „Protestiram proti temu, da so Nemci v Sloveniji manjšina."
Republika Slovenija je edina država, katero je Katedra za univerzalne študije na univerzi v Poznanu povabila na mednarodno konferenco o jezikih manjšin (od 30. junija do 5. julija 1996 v Gdansku na Poljskem). Na konferenci bo sodelovalo okoli 250 znanstvenikov. Slovenijo bosta zastopala državni sekretar dr. Peter Vencelj in dr. Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja, razprava pa bo tekla tudi o zamejskih Slovencih v Italiji in na Koroškem, ki jih bosta zastopala Bojan Brezigar in dv. sv. dr. Reginald Vospernik.
Kot je povedal dr. Vencelj, so Slovenijo uradno povabili mdr. zato, ker je vprašanje priznanih avtohtonih manjšin vzorno uredila. To sledi tudi iz posebnega dokumenta Sveta Evrope, po
katerem bi manjšinska politka Slovenije lahko bila model za vzhodno in zahodno Evropo.
Glede razprave o nemškogo-voreči manjšini v Sloveniji, ki jo vodijo predvsem tudi najvišji predstavniki republike Avstrije, pa je dr. Vencelj mnenja: „Prote-stiram proti pojmu manjšina. Gre kvečjemu za pripadništvo k nemškemu kulturnemu krogu." Vencljeva utemeljitev: „Nemci ali Staroavstrijci niso kompaktno organizirani; poleg tega z njihove strani ni zahtevkov za ohranjanje identitete. Če pa želi Avstrija odpreti to vprašanje, bomo z naše strani odprli tudi vprašanje Slovencev na Dunaju. Na vsak način pa se niti eno niti drugo vparšanje ne da primerjati z vprašanjem koroških Slovencev."
-Kuj-
petek,
28. junij 1996
Politika
- Julijske krajine za zajamčeni mandat
Naš tednik: Deželni glavar Zernatto je izjavil, da je manjšinski mandat „umrl“. Kaj praviš k temu?
Nanti Olip: Koroške politične stranke so se lotile vprašanja deželnozborskega mandata neresno in nedosledno. Neresno se ga je lotila zlasti SPO, ki prej ko slej zagovarja integracijski model, ki pa je v resnici asimilacijski model. F pa je s previsoko odstotno mejo od vsega začetka izključila realno možnost, da se ta mandat doseže. Nedosledno se ga je lotila tudi OVP, saj je deželni glavar Zernatto sam izjavil, da želi rešiti vprašanje še v tej mandatni dobi. Enotne so si bile vse tri stranke samo v enem vprašanju: Kako preprečiti vsem manjšim političnim in interesnim skupinam vstop v deželni zbor. To je koroška politična stvarnost, pri kateri so koroške stranke pokazale svoj resnični obraz. Pomeni to, da je tudi za NSKS mandat „umrl“? Mandat absolutno ni umrl. Tako kot trenutno izgleda, je to začasno mnenje koroških političnih strank. Prepričan sem, da
MANJŠINSKI MANDAT:
»Koroška vedno bolj stoji v evropskem
in mednarodnem žarišču66
Predsednik NSKS Nanti Olip o najnovejšem razvoju glede manjšinskega mandata v zakonodajnih telesih.
tega odklonilnega stališča nasproti manjšim strankam, ki pa je hkrati tudi odklonilno stališče do koroških Slovencev, ne bodo zdržale.
Zakaj ne?
Vprašanje političnega zastopstva narodnih skupnosti v zakonodajnih telesih ni omejeno na Koroško, ne na Avstrijo, temveč vsebolj izstopa kot evropsko merilo za odnose med manjšino in večino. Način, s katerim so se koroške stranke lotile tega vprašanja, je sramota, ki postaja
Predsednik NSKS Nanti Otip
večja iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz leta v leto. Koroška oz. Avstrija se mora spoprijazniti z dejstvom, da vpršanje zastopstva v zakonodajnih telesih vedno bolj stoji v evropskem in mednarodnem žarišču. Koroški Slovenci pa bomo morali obvestiti evropske in mednarodne gremije o tem, kako Avstrija pristopa k temu vprašanu - med drugim tudi na naslednjem kongresu FUENS, ki bo na Koroškem.
-Kuj-
DR. MARJAN STURM:
»Hodili naj bi po stopinjah izseljencev in partizanov16
50 let Zveze slovenskih izseljencev, 50 let Zveze koroških partizanov, 50 let Slovenskega vestnika: slavnostna prireditev v celovškem Domu glasbe je bila precej dobro obiskana, manjkali pa so predstavniki strank in „nemški demokrati".
Podpredsednica ZSO in urednica Slovenskega vestnika Sonja VVakounig je na slavnostni prireditvi, ki je bila pretekli petek, 21. junija, v celovškem Domu glasbe, pozdravila vrsto častnih gostov. Mdr. so se prireditve udeležili podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, generalni konzul RS Jože Jeraj, škofijski kancler dr. Mihael Krištof, dv. sv. dr. Valentin Inzko, predsednik Zveze Bank kom. sv. Mihael Antonič, častni član ZSI dr. Mirt Zvvitter, predsednik borcev RS Ivan Dolničar, šolski nadzornik Tomaž Ogris, pliberški mestni svetnik Fric Kumer, iz vrst večinskega naroda pa so bili navzoči predsednik DS „Koroška“ mag. Bernhard VVenger ter predstavniki protinaci-stičnih ustanov Christl Nischelvvit-zer, dr. Peter Gstettner in Hans
Pawlik. Uradnega zastopnika koroških strank oz. dežele ni bilo nobenega, toliko bolj pa so zato bili zastopani bivši slovenski izseljenci in partizani.
Osrednji točki prireditve sta bili podelitev Petkove nagrade, najvišjega priznanja ZSO, Zvezi slovenskih izseljencev in Zvezi slovenskih partizanov ter nastop tržaškega partizanskega zbora. Podelitev Petkove nagrade ZSI in ZKP je ZSO utemeljila s tem, da se obe organizaciji zavzemata za „mir, demokracijo, predvsem pa za narodnostne pravice". Nadalje, da družita svoje člane negle-de na njihovo ideološko in politično pripadnost". Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm pa je v svojem slavnostnem govoru poudaril, da naj bi ZSI in ZKP služili kot zgled in da „rhoramo hoditi po njunih stopinjah". V imenu nagrajencev
se je zahvalil predsednik ZSI Jože Partl in pri tem omenil tudi duhovnike, ki jih je nacistična oblast pregnala v nemške kraje.
Kulturni spored so oblikovali MePZ „Peca“ iz Globasnice, MePZ „Danica“, MePZ „Rož“ in Tržaški partizanski zbor. Navdušenje občinstva je bilo še posebej veliko pri nastopu tržaških pevcev. Bučen aplavz pa so želi, ko so zapeli „stari“ partizanski uspešnici „Hej brigade" in „Na juriš". Skratka, ponovno se je izkazalo, da je narodno borbena miselnost pri pripadnikih ZSO vse drugo kot preživeta oz. izraz nekega nerazumljivega ,.nacionalizma".
V tem smislu vsem trem slavljencem naše prisrčne čestitke!
ZSI in ZKP gradita svoje delovanje na temeljih demokracija,
idejni pluralizem, enakopravnost in svoboda za koroške Slovence. Torej na temeljih, ki bi morali biti podlaga za delovanje celotne slovenske narodne skupnosti. Druge alternative ni.
Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm je na petkovi prireditvi delovanje na teh temeljih izrecno pozdravil. To je vsekakor razveseljivo - saj se je s tem jasno priznal k političnim načelom, ki so osnovni pogoj za uspešno delovanje skupnega zastopstva.
Verodostojen pa bo še/e tedaj, ko bo ta načeta uveljavljal v dnevni politiki in upošteval koroško stvarnost. Pri tem bi mu dejstvo, da so ga na „njegovi“ spominski svečanosti pustite koroške stranke in „nemški demokrati" na cedilu, moralo biti prej v pomoč kot v oviro.
Janko Kulmesch
4
Iz naših občin
Občani v Selah živijo v področju, kije v stalni nevarnosti za naravne katastrofe. Na srečo je tokrat nastala ie gmotna škoda in ni bilo človeških žrtev.
Foto: Fritz
Plazovi so povzročili ogromno škodo v Bajdišah in občini Sele
Neurje pretekli petek in soboto je v Bajdišah, na Selah v Kotu in v Srednjem Kotu povzročilo ogromno škodo. Vodja „Dvojezičnega zbora11 Edi Oraže je celo prišel v plaz.
Srečo v nesreči je imel preteklo soboto Edi Oraže, mladi učitelj in vodja „Dvojezičenga zbora". Ko se je peljal z avtomobilom po cesti v Sele, je nenadoma prišel plaz in odnesel njegov avtomobil. Z neverjetno srečo se mu je uspelo rešiti iz avtomobila, čeprav je bil precej poškodovan.
Na srečo se je neurje v občini Sele končalo brez človeških žrtev. Toda gmotna škoda je ogromna. Ocenjujejo, da je pribl. 60 mio. šilingov škode. Vsaj 20
mio. šilingov od tega je škode, ki je nastala na privatnih hišah in poteh. Plazovi so opustošili cela stanovanja, hleve, poškodovali kmetijske stroje in avtomobile. Dolgo bo trajalo, preden bodo lahko očistili travnike in njive od ostankov plazov.
Šolo v Srednjem Kotu so morali v ponedeljek zapreti, ker otrokom in učitelju ni bilo možno priti v šolo. Ravnatelj Herbert Kul-mesch: „Človek si skoraj ne more predstavljati, kakšno moč ima na-
Z avtomobilom je Edi Oraže zašel v plaz, a se
Plazovi so upostoš/li bajdiško cesto, kije bi! pet dni zaprta.
rava. Ceste so bile opustošene, tudi v pondeljek še ni bilo možno priti do šole." Medtem je 200 pionirjev avstrijske vojske skupno s cestno upravo v glavnem očistilo ceste, tako da so lahko po petih dneh spet odprli cesto v Borovlje. Vsi Selani, ki delajo izven občine, in to je velika večina, so se vozili na delo preko Borovnice.
Kaj bo zdaj z vsemi, ki so utrpeli škodo na svojih hišah? Kdor je bil posebno proti takim škodam zavarovan, mu bo škodo povrnila
zavarovalnica. Kdor takega zavarovanja nima, pa lahko upa le na pomoč avstrijskega fonda proti katastrofam in na pomoč privatnih karitativnih ustanov. Škodo na cestah in javnih poteh pa bo morala seveda pokriti dežela Koroška. Popravljanje bo gotovo trajalo še mesece.
Za žrtve plazov v Bajdišah in v občini Sele prosi Rdeči križ za podpore: Karntner Sparkas-se Borovlje 1710-095959 BLZ 20706
Kmetijstvo
Kmetje so zadovoljni s SJK in upajo na ponoven volilni uspeh
Na občnem zboru je Skupnost južnokoroških kmetov preteklo nedeljo izvolila svoje kandidate za letošnje kmečkozborske volitve.
Glavni kandidat SJK je letos dipl. inž. Štefan Domej
Kot predsednik konjerejcev upa Na tretje kandidatno mesto so Janko Zvvitter na nove glasove.	kmetje postaviti Ivo Muller.
V Modestovem domu v Celovcu so se preteklo nedeljo zbrali na občnem zboru kmečki zastopniki SJK iz vse Koroške ter izvolili team, s katerim bodo šli v letošnje kmečkozborske volitve, ki so na programu v začetku novembra. Za vodjo občnega zbora so delegati izvolili dr. Matevža Grilca. Po poročilih Domeja in Zvvittra so se iavili k besedi tudi delegati, ki so prišli iz vseh južnokoroških občin. Očitno so bili z delom Zvvittra in Domeja zelo zadovoljni in so oba zelo pohvalili.
Kmetje so svoje kandidate volili prvič v tajnih volitvah. Za mesto glavnega kandidata sta se potegovala izkušena zbornična svetnika Zvvitter in Domej. Delegati so tokrat izvolili za glavnega kandidata Domeja, ki je bil v zadnjih desetih letih drugi kandidat ter v
zadnji periodi tudi frakcijski vodja SJK. Janko Zvvitter je sprva tolmačil izid volitev kot nekak izraz nezaupanja njegovi osebi in je razmišljal o tem, ali bi mesto splohprevzel. Številni kmetje ter predsednik ZSO Marijan Šturm pa so apelirali nanj, naj mesto prevzame, saj da ni bistvena razvrstitev, ampak dejstvo, da bo tudi v naslednji periodi zastopal SJK in svoje ziljske volilce v kmetijski zbornici.
Na tretje kandidatno mesto so delegati izvolili Ivo Muller iz Vogrč pri Pliberku. Mullerjeva, ki je rojena Šentjakobčanka, želi zastopati predvsem interese žensk, ki bi si želele, da bi bila v okviru SJK končno tudi ženska zastopana v zbornici. Letošnji volilni cilj SJK je sicer obdržati oba mandata, nekajkrat pa je bilo med delegati
celo zaznati upanje, da bi lahko letos dosegli celo tretji mandat, če bi mogli nagovoriti nove kroge vo-lilcev, kot so to npr. konjerejci, katere kot predsednik zastopa Janko Zvvitter, ali člani številnih kmetijskih inciativ, ki so v zadnjih petih letih nastale na pobudo SJK oz. KIS.
Ostalo kandidatno listo bo SJK sestavila na naslednjem sestanku in bo upoštevala tudi vse krajevne občinske vidike. Program, s katerim bo SJK šla v volitve in katerega bo zastopala v naslednjih petih letih, sicer še ni podrobno spisan, bo pa nadaljevanje uspešne kmetijske politike SJK zadnjih petih let. Glavni kandidat Štefan Domej je dejal, da SJK želi tudi v prihodnje delati konstruktivno opozicijsko kmetijsko politiko.
Silvo Kumer
'wMKbWekl

m !<:	, UOLlBN
1'i.KfKtfKf/V
	MfL j	rrt » Mllp 1 'VRKit ■Ur.	” ) JCiTjeg sufunnii/SKucH ■■ ti	| |	rm mei.-s	sl er Len.
		K.	' -TrjATm	
			
			1	v* ** ■“	, ■ lili .
			
V kmetijski zbornici želi Skupnost južnokoroških kmetov tudi v prihodnje delati konstruktivno politiko.
Aktualni
intervju
Glavni kandidat SJK Štefan Domej
NT: Na občnem zboru SJK so delegati potrdili vajino politiko zadnjih petih let. Ti je to zadoščenje?
Seveda je lepo, če ti na občnem zboru glavni kmečki zastopniki povedo, da si dobro delal in da imaš spet njihovo zaupanje. Kar pa se mi zdi še bolj važno, je dejstvo, da kmetje tudi v prihodnje želijo močno lastno stanovsko zastopstvo, ki je dobilo na občnem zboru jasen nalog, da naj nadaljuje z doslejšnjo konstrutkivno opozicijsko politiko v zbornici.
Uspeh bi bil, če obdržimo oba mandata
Kaj je realistični volilni cilj SJK?
Zelo zadovoljni bomo, če bo letos novembra uspelo obdržati oba mandata, tretji pa je tiha želja vseh naših funkcionarjev, ki upajo, da bo SJK dobila del glasov nezadovoljnih koroških kmetov. S tem, da smo na vidno mesto izvolili tudi žensko, pa upamo tudi, da bo SJK volilo čimveč kmetic.
Kdaj se bo pričel volilni boj?
Praktično se je že začel in smo pri tem, da sestavimo tudi močen volilni team in atraktivno volilni listo.
Si-Ku
6
Rož - Podjuna - Zilja
Za tiskovni sklad so darovali:
Ciril Opetnik, Dob 60,-; Hubert Zi-dej, Vogrče 60,-; Maks Žmavcer, Vo-grče 20,-; Joško Koncilja, Vogrče 60,-; Joško Muller, Vogrče 100,-; Hedvika Nachbar, Vogrče 20,-; Frančiška Lubas, Vogrče 60,-; Friedrich Lubas, Vogrče 60,-; Jurij Scherzer, Blato 60,-; Justina Stuck, Blato 60,-; Gregor Piček, Semislavče 60,-; mag. Mirko Oraže, Semislavče 20,-; Miha Antonič, Reka 160,-; Johan Groblacher, Reka 60,-; Anton Isopp, Gorinčiče 60,-; Milka Zvvittnig, Kot 160,-; Anton Dobernig, Sreje 60,-; Josef Sticker, Št. Peter 60,-; N. N. Št. Peter 20,-; Franc Trap, Dvor 60,-; Friedrich Jernej, Šmihel 30,-; Albert Kraiger, Šmihel 60,-; Helena Budin, Šmihel 60,-; Josef Butej, Šmihel 60,-; Albin Tomitz, Šmihel 60,-; Josef Kušej, Šjmihel 60,-; Kristo Sri-enc, župnik, Šmihel 60,-; Johanna Paulitsch, Šmihel 60,-; Franc Čebul, Šmihel 60,-; Marija Žunter, Črgoviče 60,-; Terezija Jernej, Črgoviče 40,-; Anton Krušic, Velinja vas 60,-; Leopold Kassl, župnik, Bilčovs 60,-; Janez Safran, Bilčovs 60,-; Rupert Gasser, Bilčovs 60,-; Angela Sa-dolšek, Dolinčiče 20,-; Marija Pečnik, Rute 60,-; Johan Ižep, Podkraj 60,-; Marija Uranšek, Podkraj 60,-; Janez Snedec, Ponikva 60,-; Marija Blažej, Letina 20,-; Marija Telič, Šmihel 60,-; Jože Verdel, Bela 60,-; Florijan Gabriel, Št. Janž 60,-
vsi domači ter prijatelji od blizu in daleč.
Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Pavlu Erschenu. Petru Sadjaku, Hanzeju Pečniku, Ani Korpitsch in Matevžu Ravnjaku. Vsi ostali člani iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in vesela leta! Čestitki društva upokojencev Podjuna se pridružuje uredništvo Našega tednika!
V	soboto, 29. junija, bo posvečen za duhovnika Han-zi Rosenzopf SDB z Rude. Na novi življenjski poti želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem sreče in veselja v Gospodovem vinogradu!
V	Dolnji vasi pri Šmarjeti je slavila 60-obletnico življenja Stefanie Jahnisch. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljenki na mnoga leta!
Naslednje voščilo je namenjeno Fani Pasterk iz Železne Kaple, ki obhaja rojstni dan. Čestitamo in vse lepo in dobro, predvsem zdravja, tudi v prihodnje!
ČESTITKA TEDNA
Obljuba večne zvestobe
V romarski cerkvi pri Božjem grobu sta pred nedavnim stopila pred poročni oltar nastavljenka Irena Nachbar iz Čirkovč in Hanzi Vavti iz Repelj. Poročne obrede je opravil pliberški mestni župnik mag. Ivan Olip, svatba pa je bila pri Florjanu v Vogrčah, kjer so novoporočenca in številne svate pozno v noč odlično zabavali Podjunski muzikantje. Medeni teden pa sta mladoporočenca uživala v Salzburgu.
Ireni in Hanziju ob tem lepem dogodku prisrčno čestitamo ter na skupni življenjski poti želimo vse najboljše, zlasti medsebojnega razumevanja in veselja. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači ter krstna botra.
Prvo voščilo je namenjeno Francu Kropfitschu in hčerki Marlies, ki obhajata osebni praznik. Obema prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše!
55. rojstni dan in god obhaja Emma Melcher. Ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in srečna leta!
V Selah na Borovnici bo slavila 20. rojstni dan Caroline Mak. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih prijateljev in znancev - še posebej ji čestita prijatelj Mario - se pridružuje uredništvo NT.
Naslednje voščilo je namenjeno Uršuli Valentinič z Raven pri Rožeku, ki je slavila okrogli jubilej. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva!
Visok osebni praznik, 93. rojstni dan, je obhajala Marija Lamprecht iz Podgrada. Ob tem redkem življenjskem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in zadovoljstva!
ČESTITAMO
Pretekli ponedeljek je slavil 70. rojstni dan Johann Smol-nig iz Št. Lipša. Tudi njemu ob tem lepem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružuje društvo upokojencev Podjuna, ki kliče slavljencu na mnoga leta!
Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članicam: Marici Maliha, Johani Amruš in Mici Isop Vsi člani društva upokojencev slavljenkam prisrčno čestitajo ter se veselijo prihodnjega srečanja. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
V	Lešah pri Št. Jakobu je obhajal 28. rojstni dan Janko Gabriel. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo Našega tednika.
V	Vrbi je slavil 70. rojstni dan Slavko Gallob, za kar mu prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo
V	sredo je v Selah na Borovnici slavil 60. obletnico življenja Hanzi Kelih, po domače Mlakarjev Hanza. Slavljencu ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta!
V	Dvoru pri Šmihelu je praznoval rojstni dan Lojze Kužnik. Vedno veselemu vaščanu čestitajo sosedje in mu želijo veliko veselja pri prezidavi hiše.
Podpredsednik Narodnega sveta dv. sv. dr. Pavel Apovnik iz iz Šmarkeža pri Sinči vasi je obhajal rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najbolj-šim željam uredništva Našega tednika se pridružujejo NSKS ter društvi upokojencev Podjuna in Pliberk, ki kličejo slavljencu na mnoga zdrava leta.
Visoko obletnico življenja, 95. rojstni dan, je konec preteklega tedna slavila Alojzija Ogris iz Borovelj. Za ta visoki življenjski praznik prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in dobregav počutja med najdražjimi. Čestitkam se pridružujejo vsi otroci, vnuki in pravnučka.
V	Selah na Borovnici sta obhajala osebni praznik Hanzi Ogris, po domače Kovačev, in Hanzi Dovjak, po domače Breznikov. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje!
Prihodnjo soboto bosta stopila pred poročni oltar Hilda Logar iz Lepene pri Železni Kapli in Hanzi VVutte. Mladima zakoncema že vnaprej prisrčno čestitamo ter na skupni življenjski poti želimo vso srečo in skupno veselje! Čestitkam se pridružujejo pevci Mešanega pevskega zbora Zarja in člani prosvetnega društva.
Društvo upokojencev Pliberk čestita naslednjim svojim članom za osebne praznike: Ani Čebul in Fricu Jerneju iz Šmihela ter Cirilu Rudolfu iz Bistrice pri Pliberku. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
7
Rož - Podjuna - Zilja
Vokalna skupina VOX navdušila v Šentvidu pri Stični
V soboto, dne 22. junija, se je vokalna skupina VOX iz Pliberka kot predstavnik koroških Slovencev udeležila 27. tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Vokalna skupina VOXje gostovala v Sloveniji
Koncert zamejskih zborov v osnovni šoli Ferdo Vesel so sooblikovali pevci iz Madžarske, Hrvaške in Šentvida, ki so zapeli v pozdrav.
Na prireditvi, ki jo je v celoti posnela tudi slovenska televizija, je vokalna skupina VOX zapela štiri pesmi, ki so jih poslušalci (500 ljudi) sprejeli z bučnim aplavzom. Med pesmimi je na zelo sproščen način delo skupine predstavljal član in predsednik VOX-a Danilo Katz, in poslušalcem šepnil na uho tudi to ali ono smešnico. Po zadnji pesmi vokalne skupine VOX je sledil tako evforičen aplavz, da so morali pevci iz Pliberka zapeti še peto pesem.
Po koncertu je bil pripravljen bife, ob katerem so organizatorji ob navzočnosti slovenske televizije še enkrat opisali potek večera in ocenili nastope skupin. V govoru, ki se je iztekel v slavospevu za vokalno skupino VOX iz Pliberka, so organizatorji dejali, da so bili pevci iz Pliberka nedvomno višek večera, kar so navzoči z na-
daljnjim bučnim aplavzom še enkrat potrdili.
Naslednjo soboto in nedeljo (29. in 30. junija) pa bo vokalna skupina VOX skupaj z Oktetom Suha in
Pevsko-instrumentalno skupino iz Žvabeka v okviru izleta nastopala v Trbižu (maša z italijanskim škofom) in Trstu v Italiji.
- YiHa-
„ Vesele vaje“ v Železni Kapli
Otroški pevski zbor SPD „Zarja“ Železna Kapla je bil ustanovljen pred tremi meseci na pobudo zborovodje Slavka Mežka.
Mali pevci, stari od 3 do 12 let, so se z velikim veseljem shajali vsak petek in se naučili kar nekaj lepih slovenskih otroških pesmi. Morda je bilo še koristnejše njihovo druženje in pogovor v slovenskem jeziku. Prav vsi otroci so si v teh prvih mesecih skupnega prepevanja, plesa in zabave naslikali tudi imenitne pesmarice.
Prejšnji petek so se zbrali zadnjič pred poletnimi počitnicami. Imeli so „Vesele vaje". Vodila sta jih Monika in Slavko, udeležili pa so se jih tudi mnogi zadovoljni starši. Otroci so prav imenitno zapeli, še bolj navdušeno pa so se zabavali ob zabavnih igrah, pri katerih so sodelovali tudi njihovi starši.
Z veliko hvaležnostjo so sprejeli knjižno darilo, okoli sedemdeset otroških knjig, ki jih je kapelškim otrokom podarila Jeseniška občinska knjižnica.

Hanzej Hafner pd. Lenjakov nas je zapustil
V nedeljo, dne 16. maja 1996 se je raširila žalostna vest, da je v 93. letu starosti - po kratki hudi bolezni za vedno zatisnil svoje oči gospod Hanzi Hafner-Lenjakov Hanzi iz Breznice.
Rajni Hanzi se je rodil 4. aprila 1904 pri Lenjaku na Brdu pri Šentjakobu. Hanzi je bil prvorojenec, sledilo mu je še sedem bratov in sester. Življenje na Lenjakovi domačiji je bilo bolj borno - zato je moral že s 13 leti iti služit na kmetijo h Kovaču v Želuče. Ko je šolo končal se je šel učit za čevljarja k Hallegerju v Sreje, ker da je bil bolj slabotne narave, je moral delo čevljarskega vajenca pustiti. Maja 1922 se je začel učiti za tesarja pri Martinschitzu v Maloščah. Nato je delal pri raznih podjetjih. V času velike krize sta šla z domačinom Horijem Gabrielom kot godca v Bosno - tako se je rajni naučil tudi srbohrvaščine. Hanzijevo geslo je bilo: ..Kolikor jezikov človek govori, toliko src
in glav ima!" Rajni je bil tudi član takratnega čebelarskega društva v Šentjakobu. Prejemal je tudi časopis ..Slovenski čebelar".
19. januarja 1930 se je poročil z Alojzijo Galob. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, od katerih je bila Mici direktorica šole v Po-drožci.
Tudi druga svetovna vojna Hanziju ni prizanesla. Tvrdka, pri kateri je delal, ga je poslala kot tesarja v Rusijo. Imel je ■srečo, da ga je prav tako tvrdka 1994 iz Rusije poslala na delo v
Dravograd, od koder je v aprilu 1945 zbežal domov.
Ker je bil rajni član socialdemokratske stranke, se je po nekaj mesecih, ko se je življenje v občini pomirilo, aktivno vključil v občinsko politiko in bil leta 1948 izvoljen za županovega namestnika, dve leti navrh pa za župana občine. Prevzel je občino s približno 700.000 šilingi dolgov. Ž veliko varčnostjo mu je uspelo, da se je znebil teh dolgov. V svojih spominih Hanzej pripoveduje: „takrat je prišlo v socialistični stranki do velikih nesoglasij, ker so imeli nekateri mandatarji le malo razumevanja za to, da pri meni, ki sem bil župan, v ospredju niso bili strankarskopolitični interesi". Zaradi večjih razprtij je rajni leta 1957 odložil svojo funkcijo. Rajni se je pozneje kot tesar odpravil v Švico in Nemčijo.
Rajni Hanzi je bil edini, ki je zgodovino naše občine poznal do natankosti in jo tudi naprej posredoval - za to mu velja po-
sebna zahvala. Bodisi so bile to stare pesmi, bodisi zgodbe iz življenja našega ljudstva v preteklosti - to je zaklad, katerega bomo znali varovati. - Hanzi hvala za vse.
V torek, dne 18. maja, smo ga spremljali na njegovi zadnji poti na pokopališče v Šentjakobu -kjer se je srečal z očanci, kateri so mu posredovali zgodovino. Ker je rajni ..Vaščanom" posredoval toliko starih pesmi, so se mu le ti oddolžili s petjem -predvsem njegovih najljubših: „Gozdič je že zelen" in „Lani sem tam mimo šel". Pogrebni obred je imel naš duhovnik g. Jurij Buch.
Dragi Hanzi, prezgodaj si šel, imel bi nam še toliko povedati! Odpočij se v domači zemlji, katero si nadvse ljubil!
Hčerkama in vnuku z družinami velja naše iskreno sožalje in hvala za to, da ste Hanziju do zadnjega olepšali njegovo življenje!	Mi.
8
Iz naših občin
Interesna skupnost selskih kmetov se je s koroško in slovensko delegacijo srečala na Korošici, kjer so se pogajali o možnosti skupnih /NTERREG projekov.
EU projekt za zaščito planin
Na Korošici v Karavankah so pred kratikim zastavili smernice za važen INTERREG projekt, ki ga bo podprla EU.
Slovenj Gradec v Celovcu
Del Koroške, ki se je leta 1920 priključil Jugoslaviji (v glavnem območje Mežiške doline) je, četudi močno „koroš-ko“ čuteč po zgodovini in tradiciji, bil vendarle nekaj desetletij izvzet iz pozornosti preostalega večjega dela Koroške. Za nemškogovoreče Korošce je pogosto veljalo v glavnem le: „zgubili“ smo lep del Koroške.
Eden drobnih korakov ponovnega zbližanja „obeh Ko-rošk“ je bil storjen pretekli torek zvečer v Domu sindikatov v Celovcu. Da je bil ta korak že zelo potreben, je dokazala prisotnost dolge vrste častnih gostov: generalni konzul Republike Slovenije Jože Jeraj, celovški župan dr. Leopold Gug-genberger, slovenjgraški župan Janez Komljanec ter župani iz Mežiške doline in sosednje Podjune.
Predstavitev skoraj polurnega kulturno-turističnega filma o Slovenjgradcu je bila ena glavnih točk programa - film je v marsičem odličen, vendar nekajkrat zapade v dolgovez-nost.
Koroška regija pa se je predstavila nenazadnje tudi z ljudskimi plesi in prek slikarja Jožeta Tisnikarja, katerega razstavo so otvorili isti večer v preddverju Doma sindikatov v Celovcu.
F. A.
EU podpira obmejne projekte, če sta vključeni obe državi. Tako sodelovanje se na Koroškem ponuja s Slovenijo, toda doslej je bilo oddanih le malo projektov. Na Korošici sta se 19. junija srečali koroška in slovenska delegacija, da skupno postavita smernice za projekt na področju kmetijstva, pašništva, varstva okolja ter kmečkega turizma. Kot zastopnik interesne skupnosti selskih kmetov je delegacijo spremljal selski
podžupan Nanti Olip. V koroški delegacij so bil tudi koordinator oz. pooblaščenec za izdelavo projektov Andreas Berchtold ter vrsta predstavnikov z deželne ravni. Slovenija je poslala vrsto strokovnjakov in uradnikov. Domenili so se, da bosta obe strani preverili vse možnosti in do avgusta predložili tudi konkretne projekte, ki jih bodo potem skupno vložili in zaprosili za podpore. Možnosti za uspeh so velike,
predvsem še iz vidika, da bi se ustvaril projekt, ki ima kot cilj ohranitev življenja na planinah, in ki tozadevno povezuje dve državi.
Planine pod Košuto se za takšne projekte naravnost ponujajo, tako je padel predlog o ustanovitvi meddržavnih pašnih skupnosti in podobno. Vlogo koordinacije je na Koroškem dobila slovenska Kmečkoizobraževalna skupnost.
S. K.
Koroški turizem bi lahko bil vzor za Belo krajino
Slovenska gospodarska zveza je pripravila študijsko potovanje za delegacijo iz Bele krajine, da so spoznali turistične strukture in ponudbe Koroške.
Prejšen četrtek, 21. 6. 1996, je prispela delegacija v Borovlje, kjer so jo sprejeli poslovodja Po-sojilnice-Bank Borovlje, Franc Kelih in tajnik Slovenske gospodarske zveze, mag. Jože Picej.
Nato je skupina odpotovala v „Natur-Erlebnisdorf Rosental", ki je „umetno zgrajena" turistična naselitev, direktno ob reki Dravi. Ta naselitev je zato tako zanimiva, ker so v Beli krajini isti okvirni pogoji: lepa narava, ljubeznivi in prijazni ljudje ter 69 km dolga, 28° topla obala reke Kolpe.
Gospa Pertl, vodja naselitve, je predstavila koncept ter misel, ki stoji za tem projektom, v katerega so vložili trije nemški investitorji ATS 220 mio.
Predstavniki občin Semič, Met-
lika in Črnomelj so videli v tem modelu možno pot tudi za Belo Krajino. Vprašanje je samo najti pravega investitorja.
Potem si je skupina, katero je vodil Vlado Starešinič, pogledala kmečki turizem za ,.gorsko" kmetijo. Posebno je poudaril, da brez lastne iniciative in angažmaja ne gre.
Naslednji dan sta predsednik SGZ, kom. sv. Franc Rutar in predsednik novega NSKS, Nanti Olip, pozdravila goste v Rutar-Lido v Dobrli vasi. Kom. sv. Rutar jim je predstavil Rutar-Lido in jim obširno razlagal razvoj in težave, ki jih je imel na začetku campinga.
Pri razgovoru na občini Škoci-jan, so župan dr. Holzer, dir. turistične zveze dr. Exner, zbornični
sv. in občinski sv. Martin Pandel pozdravili delegacijo. Župan dr. Holzer je predstavil občino in orisal situacijo turizma. Dir. Exner je podal pregled o marketingu turistične zveze.
Vlado Starešinič se je zahvalil
županu Holzerju za srečanje in dane informacije ter izkušnje. Podane predloge vzamejo s seboj in vabijo predsednike občine v Belo krajino.
Popoldne si je delegacija še ogledala Dom prosvete v Tinjah.
Razno
9
Maturanti 8. A in 8. B razreda Slovenske gimnazije s profesorskim zborom.
34. matura na Slovenski gimnaziji
Med 17. in 20. junijem 1996 je k zrelostnem izpitu prsitopilo 35 maturantk in maturantov iz obeh osmih razredov.
Izpiti so potekali pod vodstvom novega strokovnega nadzornika dr. T. Domeja, razrednika obeh osmih razredov pa sta bila vštsv. Prof. Jože VVakounig (8. A) in Prof. M. Urbajs (8. B).
V	8. A razredu (gimnazijska smer z latinščino) jih je od 19 nastopajočih opravilo izpite uspešno 17. Z odličnim uspehom so maturirali Jerneja Lorber, Tamara Pinter in Stefan Vospernik; med njimi je Štefan Vospernik s samimi prav dobrimi ocenami letošnji dobitnik prehodnega Tischlerjevega pokala. Z dobrim uspehom sta maturirala Judit Koren in Katja Sima.
V	8. B razredu (realna gimnazija) je od 17 maturantk in maturantov, ki so delali pisne izpite, delalo ustne izpite 16. 14 maturantk in maturantov je bilo uspešnih. Z odličnim uspehom sta končala gimnazijsko pot Davorin Lempl in Tamara Ojdanič, dober uspeh pa sta odnesla Dominik Mesner in Barbara Sienčnik.
Skupno je doslej zapustilo Slovensko gimnazijo od leta 1963 do danes 1278 maturantov.
Po opravljeni maturi sta v petek, 21. junija (ob 15. uri), obe osrednji politični organizaciji vabili vse maturante, predsednika komisije, ravnatelja in oba razrednika na sprejem v Mladinski dom. V imenu NSKS sta maturantom čestitala tajnik Franc VVedenig in predsednik Nanti Olip, ki je v svojem govoru še posebej opozoril na pomen povezave maturantov po maturi. Ne le razredna skupnosta naj bi ostala živa, ampak tudi povezanost z narodno skupnostjo na
Koroškem. Maturante je povabil tudi k sodelovanju v naših ustanovah z zaključnimi besedami: ,.Povsod vam bomo hvaležni!" V imenu ZSO je čestitala maturantkam in maturantom podpredsednica Ani Blatnik.
Zvečer je po razdelitvi spričeval in zahvalni božji službi sledila v Modestovem domu valeta.
Prisrčne čestitke letošnjim maturantom predsednika NSKS Nantija Olipa.

ODPRTJE KNJIŽNICE MOHORJEVE LJUDSKE ŠOLE
Knjižnica, ki je podobna dnevni sobi
Sedem let so morali čakati, v petek, 21. junija, pa je bilo končno tako daleč in seveda veselje temu primerno veliko.
Ob prisotnosti številnih častnih gostov (nadzornika T. Ogris in T. Domej, vicekonzul Novak, tajnik NSKŠ VVedenig, ravnatelj Mohorjeve družbe Koren in mnogi drugi) je ravnateljica Mohorjeve ljudske šole Marica Hartmann odprla in predstavila lastno šolsko knjižnico, ki jo je zelo prijazno in z občutkom domačnosti uredila Veronika Grilc Rutar. Knjižnico je opremila zelo privlačno in toplo, tako da so se mladi šolarji v njej počutili takoj domače - kakor v dnevni sobi. Prav to pa je namen takšnih šolskih knjižnic. Nenazadnje pa je še izbira knjig zelo široka in bogata.
Ob odprtju knjižnice so sodelovale tudi šolske pevske skupinč ter pesnika Milica Hro-
bath in Jani Osvvald, ki sta brala iz svojih knjig ter vsak po svoje navdušila številne goste in učence Mohorjeve ljudske šole.
Pravočasno za odprtje knjižnice je s pomočjo družine
Pusch izšel tudi Šolski časopis 95/96, ki zrcali potek šolskega leta. Učenci in učenke predstavljajo svoje razrede in pripovedujejo o pomembnih dogodkih ter o šolskem vsakdanu.
10
Reportaža
11
p6t6k,
28. junij 1996
»Spomenik preganjanja" na Radišah
V nedeljo, 7. julija, bo na Radišah ob kulturnem domu odkrit in blagoslovljen spomenik pregnanih slovenskih družin med drugo svetovno vojno od domačih nacističnih oblasti.
Že dolga leta je bila želja nekdanjih izseljencev, ki so bili pregnani od nacističnih oblasti v letih 1942-45, da bi se postavil na primernem kraju spomenik, ki bi povedal sedanjim in tudi bodočim rodovom, da je bilo iz naših krajev nasilno pregnanih skoraj 300 družin, katerih krivda je bila samo, da so hoteli ostati zvesti podedovani zemlji prednikov in domačemu slovenskemu jeziku očetov in mater.
Označili so jih, da so narodu in državi sovražni in jih oropali vsega premoženja, svobode in vseh državljanskih pravic, čeprav so bili najmlajši stari le nekaj dni ali pa tudi starčki, ki so presegli že več kot 80 let.
Odtrgali so jih od domače grude, katero so obdelovali že stoletja v dobrih in težkih časih. Od domov, katere so negovali rodovi in so matere skrbele za toplo ognjišče, kjer so delile vsakdanji kruh svojim otrokom. Odgnali so jih v sive barake na tesna slamnata ležišča z več družinami v enem prostoru in brez lastne mize in stola.
Ta spomenik naj bo tudi opomin, obenem pa tudi zahvala našim staršem, pa tudi bratom in sestram, ki so nam mlajšim stali ob strani v letih težke preizkušnje. Mladim rodovom pa naj bo opomin in svarilo, da naj se varujejo vseh vodij ali „firerjev", ki vidijo v sočloveku, ki govori drug jezik, je druge vere ali je prebivalec drugega kontinenta, le sovražnika, katerega se je treba znebiti.
To ..etnično čiščenje" smo doživeli še med vojno v naših krajih, na Spodnjem Štajerskem in tudi na Gorenjskem. Nadaljevalo pa se je pod drugimi vidiki po vojni in v preteklih letih ne daleč od nas tudi v vojni v Bosni.
..Spomenik preganjanja" je zasnoval arhitekt Karel Vovk kot kraj premišljevanja. Osrednji del z napisi v obeh deželnih jezikih pa vabi obiskovalca, da se vsaj za trenutek zadrži na tem mestu, kjer besedilo in značka slovenskih pregnancev spominjata na čas, ko je bil človek ponižan v številko.
Spomenik je ob 50-letnici svojega obstoja postavila Zveza slovenskih izseljencev, ob finančni podpori države in dežele ter slovenskih organizacij, gospodarskih ustanov in podjetij.
Seveda je bila želja, da bi se spomenik postavil ob kraju, kjer je bilo prvo zbirno taborišče ob žrelski cesti v Celovcu. Ker pa dolgoletna prizadevanja niso rodila uspeha, se je Zveza slovenskih izseljencev odločila za Radiše in to iz več razlogov. Radiše so blizu nekdanjega zbirnega taborišča, in s pomočjo domačega društva in Prosvetne zveze je bil najden izredno primeren prostor ob radiškem Kulturnem domu.
Radiše pa so tudi kraj, ki ga je nacistično preganjanje hudo prizadelo. Iz te majhne občine je bilo pregnanih sedem družin z 41 družinskimi člani. Tako upamo, da bodo Radišani ..Spomenik preganjanja" sprejeli kot svojega in ga čuvali v zahvalo vsem, ki so trpeli in bili pregnani.
Fr. Rehsmann
Na koncu bi še na kratko opozoril na knjigo, ki bo prav te dni izšla pri Mohorjevi založbi. To je diplomska naloga g. Renate M. Schonfeldinger-Siekierzynski ..Karntens slovvenische Kinder -Die Vertreibung von 1942“. V spremni besedi k tej knjigi piše univ. prof. dr. Erika VVeinzierl med drugim" . . . Avtorica je v izčrpnih pogovorih z nekdanjimi pregnanci prišla do spoznanja, da usoda koroških Slovencev v času nacizma, posebno pregnanstvo leta 1942, še ni dovolj raziskano . . . Koroški nacisti so bili odgovorni za pregon koroških Slovencev, ki se je začel aprila 1942 in ni bil zaključen. . . . Pregnani so bili zadržani v devetih taboriščih do konca vojne . . . Usodo pregnanih, posebno otrok, in kako so njihovi doživljaji vplivali vse v današnji čas, analizira avtorica na podlagi razgovorov s prizadetimi. (Naredila je intervjuje z več kot tridesetimi nekdanjimi pregnanci.) S svojim angažmajem in z besedami prič časa ji je uspelo znanstveno obdelati našo polpreteklo zgodovino. Knjigi želimo čim večji uspeh in čim večjo naklado.
Prepričan sem, da se bo vsak, ki bo to knjigo pregledal, pridružil besedam tudi nam koroškim Slovencem dobro znani in naklonjeni univ. prof. dr. Eriki VVeinzierl.
fr
5-dnevni šolsi teden
Rešitev ali preobremnitev?
Čeprav je odpor proti petdnevnemu šolskemu tednu deloma med profesorji Slovenske gimnazije še precejšen, kaže da se temu trendu časa tudi na naši sredne izobraževalni šoli ne bodo mogli
izogniti.	Pripravila Adrian Kert in Silvo Kumer
Do sprememb prihaja le počasi oz. sploh ne. Na ljudskih šolah tega problema ni več, saj se že leta uspešno prakticira petdnev-nik, tako da imajo otroci vsaj dva dni za dobro regeneracijo. Na drugih šolah, od glavnih prek srednjih, višjih do trgovskih šol, se ne in ne morejo ogreti za petdnev-nik, čeprav bi si ga marsikdo želel. Vendar bi morali v primeru uvedbe biti nujno uresničeni nekateri pogoji, kakor npr. dolžina posameznih ur (sedaj 50 minut) in znižanje ur v učnem načrtu. Vsaj tako razmišlja profesorski kolegij na Slovenski gimnaziji z govornikom Mirkom Oražetom na čelu. Dejstvo je, da na gimnaziji odbor
šolske skupnosti v glasovanju ni dosegel dvotretjinske večine, kar pomeni, da v naslednjem šolskem letu ne bo prišlo do sprememb, razen če bo uveden petdnevnik kot poskusni model v enem od novih prvošolskih razredov. Drugače na trgovski akademiji. Po besedah ravnateljice Maje Am-brusch-Hoja bo na TAK želji dijakinj in dijakov četrtega letnika ugodeno, saj so se večinsko izrekli za petdnevni šolski teden. Ambrusch-Hoja: „Pri nas se prakticira razredna avtonomija."
Težek žolčni kamen, ki zavira uresničitev, je neaktivnost mnogih učiteljev, ki sicer, kadar pride do diskusije, zagovarjajo petdnevnik,
vendar le pod gotovimi pogoji, ki Pa jih sami le stežka zagovarjajo. Tako na primer pri diskusiji o redukciji urnika. Manj pouka manj ur za učitelje. Redukcija urnika bi bila sploh nujno potrebna (na nekaterih srednjih šolah pridejo učenci tedensko na 50 ur čistega pouka), saj ni uvideti, zakaj bi morali prav dijaki imeti toliko več ur na teden od poklicno zaposlenih. V danih razmerah se seveda tudi učenci ne morejo ogreti za petdnevnik, ker bi zdajšnji prenatrpani urnik povzročil preveliko koncentracijo ur na petih dneh. Ta argument služi tudi vsem, ki se temu protivijo, kot adutna karta. Vse to se dogaja na ramah dijakov, ki jih po eni strani nihče noče preobremenjevati s petimi dnevi pouka, s šestimi pa obremenitev nenadoma odpade?! Vprašljivo je v tej zvezi tudi dejstvo, da je trenutno med tednom v urniku učencev nekaj mrtvih ur, ki bi jih lahko napolnili s sobotnimi urami.
Reportaža
Večina je za petdnevni šolski teden
„Treba se je enstavno prilagoditi času, ki se je za vse v zadnjih letih spremenil. 80 % ljudi dela danes samo 5 dni, šolarji pa naj bi še vedno hodil 6 dni v šolo. Tudi drugod v Evropi so že spoznali, da je treba iti s časom, v Sloveniji so ta korak že zdavnaj napravili in ga vsi pedagogi zelo hvalijo in si ne morejo predstavljati, da bi tudi ob sobotah še hodili v šolo. Kar se tiče strahu preobremenitve in govoric, da bi bili zaradi petdnevnega šolskega tedna popoldnevi natrpani z urami, moram ugotoviti, da so brez podlage. Ker bodo ure v tem naslednjem šolskem letu skrčili, bo še lažje. V nižjih razredih sploh ne vidim težav, v višijih pa bo treba nekoliko fleksibilnosti, ki
pa se splača, če za to vsak dijak pridobi en dodaten prost dan.
Dejstvo je, da je za šolarje en sam dan počitka na teden (nedelja) premalo in da tudi starši trpijo pod tem, ker za skupno družinsko življenje ostane samo nedelja. V lanskem povpraševanju se je 58 % staršev na SG izreklo za petdnevni šolski teden, danes mislim da so že skoraj vsi za to.
Upam, da bomo v šolski skupnosti (starši, dijaki, profesorji) dobili 2/3 večino in da se bo že jeseni začel vsaj na nižji šolski stopnji petdnevni šolski teden.
DR. IVAN RAMŠAK, PREDSEDNIK ZDRUŽENJA STARŠEV
„Trend gre v smer petdnevnika.“
Osebno sem za uvedbo petdnevnega šolskega tedna, saj je to trendu časa, mimogrede tudi v Sloveniji. Dejstvo pa je, da glasovanje v odboru šolske skupnosti ni prineslo dvotretjinske večine, poleg tega tudi med dijakinjami in dijaki zaenkrat ni večine, ki bi bila za to. Zavedati se je treba, da petdnevnik prinaša dijakom dodatno obremenitev, saj bi bil med tednom skrajšan prosti čas, kaj-
ti sobotne ure bi bilo seveda treba razdeliti na druge dneve. To bi povzročilo vsaj enkrat tedensko popoldanski pouk. Tako se je treba ozirati tudi na aktivitete dijakov v prostem času. Če bi prišlo zaradi varčevalnega paketa do redukcije ur, to ne bi bilo najboljše, vendar bi glede petd-nevnika morda prineslo olajšanje.
DR. REGINALD VOSPERNIK, RAVNATELJ ZG/ ZRG
„Okoliščine se morajo spremeniti."
Stanje je to, da nekateri starši želijo petdnevni šolski teden, ker bi bil en dodatni dan regeneracije. Z vidika profesorskega zbora pa bi se moralo marsikaj spremeniti, da bi lahko sobotne ure spravili pod streho: npr. 45-minutne učne ure, dopoldanski pouk podaljšati od šest na sedem ur pouka ali pa sploh redukcija ur v urniku. Dokler ti pogoji niso uresničeni, skoraj nima smisla uvesti petdnevnik. Poleg tega igrajo tudi izvenšols-
ki dejavniki vlogo. Kako npr. z dijaki-vozači, ki imajo popoldne slabe prevozne povezave? Z vidika profesorjev bi prišlo do težav tudi pri razporeditvi učnih ur. Dejstvo je, da zdaj še precej govori proti temu. Kljub temu bo naš administrator izdelal urnik za naslednje šolsko, kjer bo en prvi razred kot poskusni model organiziran po petdnevniku.
MAG. MIRKO ORAŽE, ZASTOPNIK PROFESORSKEGA ZBORA
„Na dom sprememba verjetno ne bo vplivala."
V bistvu ne bi bilo sprememb, kvečjemu se bi spremenil delovni čas vzgojiteljev. Ker je dom tudi od drugih koriščen, npr. treningi športnih ekip v hali, ne bi prišlo do večjega prestrukturiranja. Tudi glede finančne plati ne pričakujem bistvenih sprememb. Gotovo pa bi morali vzgojitelji ure nekako nadoknaditi, vendar je fleksibilnost že zdaj eden od pogojev za to službo. Število vzgojiteljev bi ostalo nespremenjeno.
MAG. JOŽE BLAJS, RAVNATELJ MLADINSKEGA DOMA
„Stroški bi se zmanjšali."
Če bi se vse slovenske šole v Celovcu odločile za petdnevnik, bi prišlo najbrž za ohranitev rentabilnosti do sprememb v se-dajšnji strukturi. Ker bi dijaki/nje že v petek zapustili dom, bi se tudi gotovi stroški zmanjšali. Na vsak način pa bi se spremenil delovni čas vzgojiteljev, ki bi morali odpadle ure nekako drugače nadoknaditi. Število vzgojiteljev se ne bi zmanjšalo.
HERMANN KELICH, RAVNATELJ MODESTOVEGA DOMA
Za mnenje med dijaki smo zaprosili namestnico zastopnika dijakinj/ov na Slovenski gimnaziji, vendar odgovora nismo dobili pred redakcijskim zaključkom.
12
Jubilej
Konec preteklega
tedna je ob prilžnosti zaključne prireditve Strokovne kmetijsko gospodinjske šole v St. Rupertu pri Velikovcu slavil zavod šolskih sester jubilej svoje stoletnice. Čestitat je prišlo mnogo prijateljev iz cele Koroške in tudi iz Slovenije.
	w\	j , -ML. K jgto
	
	T	F - El/ \.■	JEgBM'
mi	
Zbor šolskih sester in učenk pri nastopu na zaključni prireditvi.
Zavod šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu slavil 100-letnico
Naj slovenska beseda ne utihne
V lepo urejeni in vsebinsko nadvse bogati brošuri, ki je izšla ob 100-let-nici zavoda šolskih sester, pa je našla s. Metodia tudi zelo primerne besede za prihodnost: ,.Poleg bogatega Božjega blagoslova in varstva si želim še to, da bi ob lojal-
Zah valila se je vsem -s. Metodia Arne/tz.
Slavnostni govornik -župnik Lovro Kašelj.
Zavod šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu, ki sodi nedvomno med najbolj častitljive vz-gojno-izobraževalne ustanove med koroškimi Slovenci, je slavil 100-letnico. V tem dolgem obdobju je Narodna šola doživela mnoge lepe, pa tudi zelo krute čase - predvsem v vojnih letih. Medtem ko je moral zavod v prvi svetovni vojni sprejeti vojaško posadko in je delno služil kot lazaret, so bile sestre v drugi svetovni vojni izgnane iz hiše, ki je zopet služila kot vojaška bolnišnica. Še krutejši je bil čas obrambnih bojev, ko so brambovci in domačini hišo ter gospodarsko poslopje izropali in deloma poškodovali.
Na začetku šestdesetih let pa so šolske sestre, ki so šolo vodile od prvega dne naprej, doživele izkušnjo posebne vrste, saj so namreč zavod morale odkupiti od Ciril-Metodove družbe. Najeti kredit so odplačevale 20 let.
Šolska dejavnost sester se je naglo širila in število učencev je hitro naraščalo. V letih pred prvo svetovno vojno je imela ljudska šola okoli 200 učencev, po njeni opustitvi v prvi republiki pa je obiskovalo novo ustanovljeno kmetijsko gospodinjsko šolo v najboljših letih tudi nad 50 deklet. Danes zavod tega števila sicer ne dosega več, kljub temu učenkam poleg znanja naprej posreduje dragocene vrednote, kot na primer vzgojo k zvestobi do lastnega naroda, k veselju in iskrenosti, k točnosti, redu in snagi, ... ter nenazadnje k molitvi.
Letošnja zaključna prireditev Strokovne kmetijsko gospodinjske šole je bila vsekakor v znamenju spomina na 100-letno zgodovino zavoda. Prav na to bogato in ne vedno z rožami posejano zgodovino je še posebej opozoril župnik Lovro Kašelj, ki je na zaključni prireditvi v slavnostnem govoru zelo natančno in duhovito podal najpomembnejše dogodke Narodne šole iz preteklosti. Zaključna prireditev, ki so se je udeležili številni častni gostje, med njimi velikovški župan Valentin Blaschitz, predsednik NSKS Nanti Olip, predsednik KKZ Janko Zerzer, generalni konzul RS Jože Jeraj in mnogi drugi, pa je bila tudi pravi kulturni užitek. Ob pesmi domačega zbora „Lipa“, zbora šolskih sester in učenk ter še posebej ob instrumentalnem izvajanju Christiana Filipiča (prečna flavta) in Janeza Gregoriča (kitara) so se številni poslušalci prav razgreli. Odlično pripravljena in izvedena je bila tudi Igra apostolov Maxa Mella, katero so uprizorile učenke ob režiji dekana Petra Stickra. Šolarke in šolarji Strokovne kmetijske gospodinjske šole Ehrental pa so se predstavili z enodejanko „Na postaji Prihodnost".
Za vso podporo in pomoč iz vseh strani, ki jo je bil zavod šolskih sester v Št. Rupertu deležen v času 100-letne zgodovine, se je v imenu vseh sester zahvalila provincialna predstojnica in voditeljica šole s. Metodia Arneitz.
nem sožitju v
zavodu nikdar ne zamrla slovenska molitev in ne utihnilo slovensko petje in beseda. Spomin na idealizem ustanoviteljev naj bi tudi danes, kljub mnogim spremembam, budil v naših družinah toplo in osrečujočo zavest pripadnosti idealom naših prednikov ...!“
Uredništvo Našega tednika ob tej priložnosti prisrčno čestita šolskim sestram za visok jubilej z željo za nadaljnji uspeh pri odgovornem delu z mladino ter želi vso srečo pri izbiri pravilnih poti v prihodnosti!
F. S.
Med poslušalci so bili tudi številni častni gostje.
Pri nas doma
13
OSEBE
DOGODKI
Šmihel. V Zalibiču v občini Bistrica je že nekaj let lokostrelski klub, ki je imel svoje začetke v Dvoru in se zaradi tega imenuje BSV Dvor. Pred kratkim je klub priredil večje tekmovanje, katerega se je udeležilo veliko lokostrelcev iz vse Koroške. Pri podelitvi nagrad je bil navzoč tudi bistriški župan Janko Pajank, ki je čestital k zmagi lokalnemu matadorju Markušu Tschapelnigu (BSV Dvor). Kdo ima zanimanje za ta šport, se lahko vsak čas javi pri klubu v Zalibiču.
Sele. V ponedeljek, 17. junija 1996, je v Selah tudi formalno dokončno padla odločitev za zidavo selskega gopo-darskega centra. Predsednik interesne skupnosti selskih kmetov Nanti Olip in ing. Heli Juch sta sprejela na kraju, na katerem bo stal center, delegacijo uradnikov iz Celovca, ki so zadevo preverili in dali soglasje za zidavo. Zdaj bodo šli selski kmetje k realizaciji projekta, z deli bodo pričeli še letos jeseni.
Zastopniki deželne vlade, okrajnega glavarstva, KELAG, cestne uprave in Pošte so dali zeleno luč za zidavo selskega gospodarskega centra.
Lokostrelci imajo svojo domovino v Zalibiču v občini Bistrica, kjer je bito pred kratkim veliko tekmovanje.
Dve „SAK družini66 sta bili v Parizu
Ko je bil SAK še v II. ligi, je zvezna liga med družinami, ki prihajajo na tekme II. lige, izžrebala potovanja po Evropi. Med zmagovalci sta bili tudi družini Grilc in Partl iz Podjune.
Veliko obiskovalcev tekem SAK je sodelovalo na nagradnem žrebanju. V oddaji ORF „Fu(3ball“, ki je vsako soboto ob 18. uri, je bilo potem v začetku maja žrebanje glavnih nagrad. Veliko je bilo presenečnje, ko sta bili med glavnimi zmagovalci kar dve družini, ki redno prihajata na tekme SAK in katerih otroci igrajo pri naraščaju SAK.
Družini Grilc, _p. d. Šuln iz Libuč, in družina Partl iz Cirkovc sta bili dobitnici potovanja v Pariz, kamor sta pred 14 dnevi potem z letalom tudi odleteli. Za Grilčeva fanta Mihija in Simona, za Reneja Partla in njegovi sestri Tanjo in Tamaro je bilo to seveda veliko doživetje, najbolj zanimiv pa je bil obisk „Disney-landa“, kjer so si lahko ogledali stvari, ki jih sicer poznajo le iz televizije.
Tri dni so naši Korošci romali po Parizu, ki je menda trikrat tako drag kakor naša Koroška. 90 šilingov za eno pivo je običajna cena, sta pripovedovala očeta Jože Partl in Emej Grilc, ki sta po vrnitivi v domovino s soprogama v
iz Disneylandu je sprejel naše mate SAK-ovce zboru ugotovila, da je najlepše seveda P° dolgih pohodih po tedaj zelo vročem Parizu tudi znani Mickey Mous.	doma.	Je bita senca za počitek za i/se največja želja.
14
Kristijan Filipič v Casineumu na Vrbi
Solist Kristijan Filipič je nastopil v Casineumu.
Na Vrbi, v prelepi dvorani Casi-neum se je preteklo nedeljo ob sedmih zvečer predstavil skupaj s harfistko Elisabeth Fabian mladi, uspešni flavtist Kristijan Filipič, doma iz Velinje vasi pri Bilčovsu.
Njegova glasbena partnerica preteklo nedeljo, Elisabeth Fabian, Madžarka, igra kot harfistka v orkestru celovškega mestnega gledališča, poleg tega pa je kot solistka ali v komornih zasedbah razvila bogato koncertantno dejavnost v mnogih evroposkih deželah.
Nedeljski nastop je torej združil dva glasbila, ki sta si po poetičnosti in nežnosti podobna ali vsaj sorodna. Škoda, da za takšno sestavo še ni napisano zadostno število čim bolj kakovostnih originalnih skladb, zato smo v nedeljskem koncertu slišali tudi dve priredbi (..Variacije na Rossinijevo temo" Frederica Chopina in „Pa-vana pour une infante defunte" Maurica Ravela).
Koncert je bil vseskozi na visoki stopnji podajanja, vendar mi je bila najbolj všeč ena najmanj virtuoznih skladb programa, in sicer zelo zasanjana Ravelova Pavana, katere interpretacija je bila umirjena, s polnim tonom flavte.
Dvorana bi gotovo prenesla še precej več poslušalcev. Tisti, ki pa so prišli, so bili prav zadovoljni in so zahtevali še dodatke.
Kultura
R-itfritz an derGail,
Mladi sekstet harmon/kašev iz oddleka z Bistrici na Zilji je navdušit publiko.
Uspel letni koncert na Zilji
Zelo dober je bil letos potek letnega koncerta Glasbene šole v polni občinski dvorani v Bistrici na Zilji pretekli četrtek zvečer.
Predstavnica Slovenskega prosvetnga društva „Zila“, učiteljica Milena Pipp je ob začetku prireditve z vidnim veseljem pozdravila goste iz Roža, Podjune in Slovenije ter nastopajoče učence glasbene šole.
Program je bil raznolik in predstavili so se mnogi precej talentirani in marljivi učenci, ki so v zadnjih letih pridno obiskovali pouk; med njimi tudi prvi domačini -učenci oddelka Bistrica na Zilji (Stefanie Tschinderle, kljunasta flavta, Nina in Veronika Popotnik, duo violin ter Georg Grafenauer, Bemd Millonig, Paul VViegele, Emanuel VVurzer, Kathrin Zupan in Marko Kargl - sekstet harmonik).
Že precej bolj umirjeno so se po koncertu učenci, njihovi zadovoljni učitelji in organizatorji koncerta poslužili od domačega društva odlično pripravljenega bife-ja in so imeli pri tem tudi časa za pogovor o bivšem, zelo uspešnem šolskem letu.
Andrej Feinig
P. S.: Naj dodam, da je bil
Učiteljica glasbene šole Puškašova z učencema Katrin Hafner in Arminom Boštjančičem iz Bilčovsa, ki sta se v zadnjih letih prav veliko naučila v glasbeni šoli.
to prvi letni koncert Glasbene	Ija; oddelek Bistrica na Zilji
šole, ki je bil organiziran v	deluje sedaj že štiri leta.
tem delu dvojezičnega ozem-
Popravek:
V pogovoru z univ. prof. dr. Rosito Rindeler-Schjerve (NT št. 25/ stran 26 „0 stari in novi Avstriji") se je uredništvu pripetila neljuba napaka: Seveda se je dr. Rosita Rindler-Schjerve habilitirala v jezikoslovju.
Za to neljubo tiskarsko napako se opravičujemo.
Razno
15
FILMBEVVERB


I/ Ebenseeju so dobili KDZ-jevci nagrado, ki veliko šteje za mlade filmske ustvarjalce.
»Zlati medved" za film KDZ »Backup"
Pretekli teden, od 16. do 22. junija 1996, se je v Ebenseeju v Gornji Avstriji vršil 24. mednarodni filmski festival nekomercialnega filma, katerega organizira Evropski videoarhiv.
V zadnjih petih letih je „film m|adje“ Koroške dijaške zveze s svojimi filmi trikrat sodeloval V.Tevžej", „Še upanje", „Govorice“ ln ..Karavanke"),
Letos so poslali na navečji filmski festival nekomercialnega filma v Avstriji, ..Backup - slovenska [ °eseda na Koroškem" (prvi del -51 minut).
Na tem festivalu je sodelovalo nad 300 filmov iz nad 30-ih držav. Sedemčlanska žirija iz Nemčije, Seške, Poljske in Avstrije je v šestih dneh izbrala najboljše filme. Diskusija žirije je javna in tudi gledalci imajo možnost, da povedo sv°ja mnenja o filmih. V soboto, 22. junija, je žirija predstavila nagrajence.
Miha Dolinšek je s filmom ! -.Backup - slovenska beseda na Koroškem" prejel ..zlatega medveda", poleg tega še nagrado Zvez-nega ministra dr. Rudolfa Scholt-na za najbolj inovativen avstrijski fi|m na tem festivalu in še nagrado gledalcev za najboljši film festivala.
Od sedmih članov žirije jih je šest dalo najboljšo oceno - 1. utemeljitve žirije za tako dobro
Miha Dolinšek
oceno so med drugim bile:.......ta
film ni dal samo informacije o razvoju slovenske besede na Koroškem, ampak je pokazal tudi kulturo, življenje, vzdušje . .	-
„Vemo, kako težko je narediti dokumentacijo, ki ni dolgočasna, pri tem filmu mi niti trenutek ni bilo dolgčas, ves čas sem bil željen novih informacij, prej nisem vedel, da v Avstriji živijo Slovenci" - Ju-ror iz Poljske ddr. Stanislavv Puls je rekel, da'še ni videl filma, ki je v petdesetih minutah toliko povedal
oz. pokazal o nekem narodu! Gledalec iz Dusseldorfa je menil: „... ta film je informacija in meditacija v enem, zaradi tega filma se je res splačalo priti v Eben-see“!
Kar je bilo letos tudi presenečenje je to, da so gledalci pri svojem tekmovanju izbrali ..Backup - slovenska beseda na Koroškem" za najboljši film!
Letos so se filmskega festivala udeležili poleg Mihe Dolinška -motorja filmskega ustvarjanja na Koroškem, tudi mlajši člani „filma mladje" Koroške dijaške zveze: Andrina Mračnikar, Julija Pop-prath, Lejla Vavti in Nadja Žele. Miha Dolinšek meni, daje udeležba na festivalih najmanj tako važna kot samo pripravljanje oz. snemanje filma. Na festivalih vidijo, kako žirija gleda filme, jih ocenjuje, kakšne filme delajo drugi itd.
Začetek julija bo potekalo snemanje kratkega filma, pri katerem v glavnem sodelujejo novi člani „filma mladje". Zgodbo za film je napisala Andrina Mračnikar, dijakinja petega razreda ZG in ZRG za Slovence v Celovcu. O zgodbi sami pa več na premieri letos septembra.
Folklorni festival v Žitari vasi
Folklorna dejavnost je pomemben del kulturnega življenja vseh narodov. Ples je izrazno sredstvo, ki združuje in povezuje. To želi pokazati folklorna skupina SPD Trta iz Žitare vasi s svojim mednarodnim open-air-festivalom, ki ga prireja v soboto, dne 29. junija 1996, pred župniščem v Žitari vasi ob 20.00 uri.
Glavni namen prireditve pa je, da se domače občinstvo seznani s kulturo drugih etničnih manjšin v inozemstvu in tudi v lastni državi. Poleg tega naj bi bila ta prireditev hkrati srečanje ljubiteljev plesa, glasbe in raznolikih noš.
Večer bodo sooblikovale plesne skupine iz Nemčije, Slovenije in Avstrije.
Posebna točka na sporedu bo gotovo nastop uspešne folklorne skupine Lužiških Srbov, Serbski vjesni ansambel VVudvvor (Sorbisches Dorf-ensemble Hoflein), ki bo predstavila narodne plese iz Gornje Lužice.
Kot druga inozemska skupina bo zaplesala slovenska folklorna skupina „Tine Rožanc", ki je s svojim pestrim repertoarjem že često navduševala koroške gledalce oz. koroško občinstvo.
Prav tako kakovostna plesna skupina, folklorni ansambel ..Štokavci", pa prihaja iz južne Gradiščanske. Hrvaške plesalke in plesalci bodo predvajali zanje značilne, živahne plese. Poleg gostitelja bo na festivalu sodelovala tudi še otroška plesna skupina nemškogovorečih sodežela-nov Kindervolkstanzgruppe Turnersee.
V primeru slabega vremena bo prireditevlv ljudski šoli v Žitari vasi.
Vsi prisrčno vabljeni
V Žitari vasi se bodo srečale
skupine iz treh držav.
16
Šport
C	
	
Železna Kapla - s tremi novimi za 1. mesto
Kapelčani so si za prihodnjo sezono zastavili cilj pov-zdig v podligo. Prav zaradi tega vodstvo kluba išče okrepitve na treh pozicijah. Imena sicer še niso znana, toda pogajanja so menda kar številna. Vsekakor bo Bošnjak ostal trener, tudi legionar Kržan in vratar Kohl-weif3 ostaneta. Že prihodnji teden pa bodo pričeli z načrtnim in intenzivnim treningom.
Bo VValter Motschilnik zapustil Šmihel?
Zanj se poteguje Velikovec, prav tako bi ga radi v svoji ekipi videli tudi Pli-berčani. Kam ga bo dejansko peljala nogometna pot, pa trenutno še sam ne ve. Vsekakor bo prihodnji teden treniral v Velikovcu ter si ogledal okoliščine, ki so zanj bistvenega pomena.
Bo prišel Seidenader v Rikarjo vas?
Rikrajčani želijo prihodnjo sezono zopet igrati za naslov prvaka. Temu primerno se želijo okrepiti, tudi imena, za katere kažejo zanimanje, niso tajna. Tako naj bi prišel napadalec Seidenader iz Galicije, Kampusch iz Bikarje vasi in Schvvager-le iz Tinj. Ekipa novega trenerja Truschnerja pa nikogar ne želi oddati. Torej bosta verjetno ostala v Bikarji vasi tudi igralca SAK Sienčnik in Mohar. Tretji, Fera, pa se bo moral zaradi študija na Dunaju odpovedati nogometu.
Sele, Globasnica in Žvabek lovijo Kreutza
Kar trije klubi lovijo trenerja druge ekipe SAK M. Kreutza. Sele, Globasnica in Žvabek bi ga radi videli v svojih vrstah. Kreutz: „lzha-jam iz tega, da bom ostal pri SAK. Toda popolnoma gotov še nisem, ker še ne vem, kje bo ekipa tekmovala. Če ne bom videl pravega izziva, potem bom verjetno šel kam drugam!"
Novi odbor DSG Sele z novim predsednikom Francem Kelihom.
DSG Sele pomlajeno v prihodnost -j novi predsednik je Franc Kelih
Mag. Ivan Olip je po dvajsetih letih našel naslednika. Nov predsednik in odbor obetajo plodovito in uspešno prihodnost športnega društva.
20 let je vzorno vodil DSG Sele mag. Ivan Olip, zaradi dušnopa-stirske obremenjenosti pa je jeseni preteklega leta to nalogo dokončno oddal. Dolgo je trajalo, preden je našel in predvsem nagovoril naslednika - poslovodjo Posojilnice Bank Borovlje Franca Keliha. V petek, na izrednem občnem zboru, pa je Keliha občni zbor potrdil za novega predsednika, prav tako pomlajen odbor. Novi predsednik DSG Sele Franc Kelih je po izvolitvi predstavil tudi bistvene namene, ki jih želi z društveniki čim prej uresničiti:
-	boljše sodelovanje in medsebojno spoštovanje,
-	načrtno povpraševanje članov o potrebah,
-	zgraditev teniškega igrišča,
-	nogometna šola za najmlajše.
Za izvolitev so mu čestitali predsednik NSKS Nanti Olip, tajnik KKZ Nužej Tolmajer in selski župan Engelbert VVassner.
Novi odbor sestavlja lep del no-
vih in predvsem mladih, ki obetajo plodovito in uspešno delo v prid športnega kluba. V odbor je bil kooptiran domači župnik Štefan Krampač kot duhovni asistent, dolgoletni predsednik mag. Ivan Olip pa je bil imenovan za častnega člana društva.
Grob sestav novega odbora DSG Sele: Franc Kelih (predsednik), Han-za Roblek (prvi podpredsednik), Aleksander Mak (drugi podpredsednik)' Zalka Zdovc-Oraže (tajnica), Martin Oraže (namestnik tajnice), Nanti Pristovnik (blagajnik), Stanko Kelih (namestnik blagajnika); sekcijski vodje: Igor Roblek (smučanje), Mirko Oraže (namizni tenis). Erich Oraže (nogomet), dr. Maks Zdovc (nordijska sekcija), Ivan Kelih (kultura);
pregledniki: Franci Roblek, Nanti Do-vjak, Damian Oraže.
Stari in novi predsednik - mag. Ivan Oiip je zaželel Francu Kelihu mnogo uspeha.
Sedaj je javno - „Paco“ VVrolich na olimpijske igre v Atlanto
V začetku tedna je postalo javno. Trener državne kolesarske reprezentance Lux je imenoval kolesarje, ki bodo zastopali avstrijske barve na olipijskih igrah v Ameriki v Atlanti. Profesionalca Totschnig in Luttenberger, Rie-benbauer ter Harry Morscher in „Paco“ VVrolich. S tem je VVrolich dosegel sezonski cilj, katerega si je zastavil ob začetku leta. Kvalifikacija za olimpijske igre je prav
gotovo doslej največji uspeh Wro-licha, ki bo prihodnji teden tekmoval na dirki Rheinland-Pfalz, preden se bo preselil v Ameriko-Naši kolesarji naj bi v Atlatnto od; leteli 22. julija, torej komaj 10 dni pred tekmovanjem. VVrolich upa, da se bo odhod dal preložiti naprej, tako da bodo imeli dovolj časa za prilagajanje. VVrolich: „ČirTj več dni za prilagajanje, tem boljši bodo naši nastopi!"
17
Šport
REGIONALNA LIGA SREDINA
Tekmovalni načrt za jesenski del prvenstva
SAK jeseni brez derbija na domačem igrišču
Žreb SAK ni bil naklonjen. Prva tekma na tujem proti celovški Austrii neki časopis napovedoval že pred žrebanjem (!).
Ali je razpored tekem za prihodnjo sezono v regionalni ligi res določil žreb? Mnogo govori Pr°ti. Tako so v Celovcu že pred Zrebanjem vedeli za prvo tekmo med Austrio in SAK (neki časopis je to celo objavil), poleg tega SAK jeseni kot edino moštvo nima derbija na domačem igrišču.
Prav to pa je še posebej razburi-0 duhove pri SAK, saj so derbiji P° navadi najbolje obiskani.
Vsekakor bo SAK na prihodnji Seji regionalne lige krepko protestiral proti razporedu tekem, ceprav ve, da se ne bo nič spre-
kar je
menilo.
Kar zadeva nove igralce pri SAK, je slej ko prej še mnogo negotovosti. Peter Barač se je s SAK sicer pogovarjal, toda ima tudi ponudbo Rieda (I. zvezna liga). Po vsej verjetnosti bo tam tudi podpisal. Uresničljivejša se zdi zadeva legionarja Izmeda Ekmečiča, toda tam so težave s klubom - Rudarjem iz Velenja. Odločilo naj bi se prihodnjo nedeljo v Pokrčah, kamor sta SAK in Rudar Velenje povabljena na prijateljsko tekmo (ob 17. uri). Ekmečič bi bil vsekakor velika
okrepitev za SAK, saj je v pretekli sezoni zadel kar 16-krat v I. slovenski nogometni ligi.
Zopet nazaj k SAK naj bi se vrnil mladi Simon Sadjak, ki je preteklo sezono zelo uspešno igral libera v koroški ligi, v Pliberku.
S treningom je SAK pričel pretekli ponedeljek in trener Kirisits je opazil razveseljivo dobro in sproščeno vzdušje v ekipi. Kirisits: „To pa se bo gotovo še spremenilo, kajti v času sedmih tednov imajo igralci le osem dni prosto!"
Srečanje v Velenju z grenkim priokusom
3 v 20. srečanje slovenskih - športnikov obmejnih dežel.
ii
k Konec preteklega tedna so se 1 mladi športniki iz obmejnih dežel Srečali v Velenju, kjer so se pomerili v nogometu, košarki, roko-3 metu, odbojki, šahu in v namiz-i- nem tenisu. Zbralo se je skoraj 'i 200 športnikov iz Avstrije, Italije, 1 Madžarske in Slovenije. Priredi-1 telj je bil tudi tokrat Olimpijski ko-. mite Slovenije-Združenje športnih Zvez, organizator Športna zveza • "ejenje, pokrovitelj pa mestna , °t>čina Velenje. Iz Koroške je so-i delovalo nad 30 tekmovalcev, ki 1 |° nastopili pod pokroviteljstvom Slovenske športne zveze. Tekmovanja so potekala v športnem ln Prijateljskem ozračju.
Športniki SŠZ, ki so nastopili v nogometu (z dvema ekipama), v Košarki in v odbojki, so se tokrat ?e'o dobro odrezali. Tako so košarkarji pod vodstvom trenerja Reberšaka osvojili celo 1. mesto ter tako potrdili lanskoletno zmago iz Lendave. Odlični tudi obe nogometni ekipi, kateri sta vodila Silvo Kumer in Bernard Olip, saj sta dosegli odlično 2. mesto. Prav tako 2. mesto so zasedle tudi odbojkarice. v Čeprav so bili -naši tekmovalci športno uspešni, so se le nekoliko °gorčeni vrnili. V Velenju namreč niso bili deležni primernega prenočišča, kajti spali so v nekem žarišču za begunce. Zavetišče kot teko jih seveda ni motilo, pač pa dejstvo, da je bilo povsod izredno
Košarkarji pod vodstvom trenerja Reberšaka so osvojiti 1. mesto. Namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije in Združenja športnih zvez Marjan Jemec (slika desno) pri predaji priznanj.
nehigijenično in umazano, poleg tega je bil nemir v sobah do zgodnjih jutranjih ur (ko so begunci prihajali domov). Višek ogorčenosti pa je bil fizični napad na skupino naših nogometašev, pri čemer so bili ranjeni štirje mlajši športniki (policija je incident protokolirala in skuša odkriti storilce).
Škoda, da se je to srečanje, ki je pri naših mladih športnikih zelo priljubljeno, končalo s tako grenkim priokusom.
Rezultati:
Nogomet (starejši dečki): 1. Velenje, 2. SŠZ (Avstrija), 3. ZSŠDI (Italija), 4. Porabje (Madžarska); Nogomet (mlajši dečki): 1. ZSŠDI (Italija), 2. SŠZ (Avstrija), 3. Velenje;
Košarka (starejši dečki): 1. SŠZ (Avstrija), 2. Velenje, 3. ZSŠDI (Italija);
Odbojka (starejše deklice): 1. ZSŠDI (Italija), 2. SŠZ (Avstrija),_3. Velenje.
Mladinci SAK pod vodstvom trenerja Bernarda Olipa (nastopili so v skupini starejših dečkov) so dosegli 2. mesto.
1.	krog: (11.8. 96): Leibnitz - WAC, Gratkorn -Voitsberg, Wels - St. Florian, Rohrbach - Pollau, Esternberg - Trg/Feldk., Austria - SAK. VSV -LUV Graz;
2.	krog: (18. 8. 96): WAC - Pollau, St. Florian -VSV, Voitsberg - Austria, Leibnitz - Esternberg, LUV Graz - Rohrbach, SAK - Wels. Trg/Feldk. -Gratkorn;
3.	krog: (25.8.96): Esternberg - WAC, Austria -Trg/Feldk., VSV - SAK, Pollau - LUV Graz, Gratkorn - Leibnitz, Wels - Voitsberg, Rohrbach
-	St. Florian;
4.	krog: (1. 9. 96): WAC - LUV Graz, SAK -Rohrbach, Trg/Feldk. - Wels, Esternberg -Gratkorn, Št. Florian - Pollau, Voitsberg - VSV. Leibnitz - Austria;
5.	krog: (8. 9. 96): Gratkorn - WAC, Wels -Leibnitz, Rohrbach - Voitsberg, LUV Graz - St. Florian, Austria - Esternberg, VSV - Trg/Feldk.,
Pollau - SAK;
6.	krog: (15. 9. 96): WAC - St. Florian. Voitsberg - Pollau, Leibnitz - VSV, Gratkorn - Austria, SAK - LUV Graz, Trg/Feldk. - Rohrbach, Esternberg - Wels;
7.	krog: (22. 9. 96): Austria - WAC, VSV -Esternberg, Pollau - Trg/Feldk., St. Florian -SAK, Wels - Gratkorn, Rohrbach - Leibnitz, LUV Graz - Voitsberg;
8.	krog: (29. 9. 96): WAC - SAK, Trg/Feldk. -LUV Graz, Esternberg - Rohrbach, Austria -Wels, Voitsberg - St. Florian, Leibnitz - Pollau, Gratkorn - VSV;
9.	krog: (6. 10. 96): SAK - Voitsberg. VSV -
Austria, Pollau - Esternberg, LUV Graz - Leibnitz, VVels - WAC, Rohrbach - Gratkorn, St. Florian - Trg/Feldk.;
10.	krog: (13.10.96): WAC - Voitsberg, Leibnitz
-	St. Florian, Gratkorn - Pollau, VVels - VSV, Trg/Feldk. - SAK. Esternberg - LUV Graz, Austria - Rohrbach;
11.	krog: (20.10. 96): VSV - WAC, SAK - Leibnitz. St. Florian - Esternberg, LUV Graz - Gratkorn, Rohrbach - VVels, Voistberg - Trg/Feldk., Pollau - Austria;
12.	krog: (27.10. 96): WAC - Trg/Feldk., Esternberg - SAK, Austria - LUV Graz, VSV -Rohrbach, Leibnitz - Voitsberg, Gratkorn - St. Florian, VVels - Pollau;
13.	krog: (3.11. 96): Trg/Feldk. - Leibnitz, SAK
-	Gratkorn, Rohrbach - WAC, LUV Graz - VVels. Voitsberg - Esternberg, St. Florian - Austria, Pollau - VSV;
RADIO/TV, PRIREDITVE
	PETEK, 28. junij
T	Kulturna obzorja.
A ■Pl	SOBOTA, 29. junij 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi -od srca do srca.
T E D E	NEDELJA, 30. junij 6.00-	7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (mag. Marija Perne). 18.00-	18.30 6 x6 Domače uspešnice.
N	PONED., 1. julij Kratek stik.
V	TOREK, 2. julij Partnerski magacin.
R A	SREDA, 3. julij Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Glasbena oodaja.
D I	ČETRTEK, 4. julij Rož - Podjuna - Žila.
U	PETEK, 5. julij Kulturna obzorja.
	
	
NEDELJA,	GG*2 30. junij '96,13.30	
	
	
Med drugim z naslednjimi prispevki:
•	Izobraževalni model po zgledu Dvojezične zvezne trogvske akademije v Celovcu med tem poleg Brazilije tudi na Slovaškem
•	Reforma Koroške deželne ustave: v vprašanju volilnega reda in zastopstva Koroških Slovencev v deželnem zboru stranke niso našle konsensa
•	Otroci Mohorjeve ljudske šole se veselijo nove šolske knjižnice
•	Prijave k pouku slovenščine na Štajerskem kot most med narodoma v deželi in preko meje
•	Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu v novem blišču
•	Dobro jutro Koroška: odmevna dvojezična radijska oddaja
Petek, 28. junij
CELOVEC
Praznujte in igrajte se z nami (ob 5-letnici Javne dvojezične ljudske šole v Celovcu) Kraj: na vrtu Rennerjeve šole, Ebentaler Str. 24 Čas: ob 9.30
Vabi: Javna dvojezična ljudska šola v Celovcu
Sobota, 29. junij
BEKŠTANJ
Festival glasov Kraj: Burgarena Bekštanj Čas: ob 20. uri Sodelujejo: mdr. ..Vaščane pojo", Polizeichor Villach Prireditelj: Polizeichor Villach Ob slabem vremenu bo prireditev v šotoru
BOROVLJE
Otroški popoldan Kraj: pri Cingelcu na Trati Čas: ob 16. uri Nastopata: absolventa državne artistične šole v Moskvi Dido in Beatrice (predvajanje in možnost za sodelovanje z animacijo) Vabijo: SPD Borovlje in sosednja društva
VELIKOVEC
Blues Breakers - Open Air Kraj: pri Sanuku v Velikovcu Čas: ob 21. uri Prireditelja: Jazzclub Unterkarnten, kulturni referat v Velikovcu
Nedelja, 30. junij
ŽELEZNA KAPLA
Tovariško srečanje demokratov in antifašistov Kraj: pri Peršmanu v Podpeci pri Železni Kapli Čas: ob 14. uri Program: polaganje vencev ob spomeniku protifašističnega boja, nagovori, nastopi pevskih zborov in recitatorjev, nato družabno srečanje Vabi: Zveza kor. partizanov
SVEČE
Farni praznik
Kraj: pod orehom pred
cerkvijo
Čas: takoj po sv. maši (sv. maša se prične ob 9.30)
Igrala bo: ..Družinska muzika Andrejčič". Za jedačo z ražnja in pijačo je poskrbljeno. Pripravljen je tudi srečolov z lepimi dobitki (čisti dobiček je za novo streho na sveškem zvoniku).
ŠMIHEL
Guliver med lutkami
(Jonathan Svvift)
Gostuje: Theater on the tip of the nose“ Valerij Ponarin iz Moskve
Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Čas: ob 11. uri Prireditelj: KKZ in KPD Šmihel
KOTMARA VAS
Izlet v naravo Odhod: Ob 10.30 uri pred ljudsko šolo v Kotmari vasi Prireditelj: SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi
Četrtek, 4. julij
PODKRAJ
Kresovanje za Cirila in Metoda
Kraj: pri Vietrniku v Podkraju Čas: ob 20.30 uri Prireditelj: MoPZ Kralj Matjaž
Petek, 5. julij
BISTRICA-ŠMIHEL
Bistriški kulturni dnevi 1996 Koncert New Times Big Band iz Šmihela Kraj: ob Breškem jerzeru Čas: ob 20. uri Prireditelj: Referent za kulturo občine Bistrica, družina Miklin iz Breške vasi, Društvo godba na pihala iz Šmihela
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Drago Valentini Kraj: galerija ‘anin Odprtje: v soboto, 22. junija 1996, ob 19. uri, pripravljeni so tudi glasbeni prispevki. Galerija bo odprta do 14. julija 1996, dnevno od 16. do 19. ure
TRŽIČ
Razstava: ..Rokopisi Valentina Omana"
Kraj: paviljon NOB Tržič Čas: od 10. junija naprej vsakdan med 17. in 19. uro,
Sobota, 6. julij
BOROVLJE
15-letnica MoPZ Borovlje Kraj: pri Cingelcu na Trati Čas: ob 20. uri Nastopajo: MoPZ SPD Borovlje, Ženski kvartet Borovlje, Mešani zbor PD Sele Prireditelj: SPD Borovlje
ROŽEK
Konzert kvarteta godal ..Rožmarin"
Kraj: v podružnici na Humu pri Ravnah (občina Rožek) Čas: ob 20.30 uri Prireditelja: Kulturno društvo „Peter Markovič" in Katoliška mladina Rožek.
Nastopajoči kvartet godal ..Rožmarin" je igral tudi na svečani umetniški akademiji ..Pozdrav domovini" ob 5-letnici Slovenije
v sobotah in nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro. Prireditelj: Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič
BEGUNJE
Razstava ..Računalniške slike" - variacije arhitekturnega slikarstva Kraj: Galerija Avsenik v Begunjah na Gorenjskem
CELOVEC
Razstava Paola Pascuttija (slike) in Damjana Balbija
(fotografije)
DOBRLA VAS
Koncert - ..Dežela ob Dravi - Land an der Drau"
Kraj: Samostan Dobrla vas (ob slabem vremenu v glavni šoli) j Čas: ob 20. uri Sodelujoči: Quartet„Alm-rose" Radenthein, Kvartet bratov Smrtnik, gemischter Chor Griffen, MePZ SPD „Srce“
Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi
HODIŠE
Veselica na Gori Kraj: pri Kokeju na Gori Čas: ob 20. uri Nastopajo: ..Koroški muzikantje" iz Slovenije, „Die Seental-Musikanten" iz Hodiš Prireditelj: SPD Zvezda
Kraj: Pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu
ŠT. JANŽ
..Asservate - Ausschwitz, Buchenvvald, Yad Vashern" Kraj: k & k center Št. Janž Razstava bo odprta do 13. 7.
ŠT. JANŽ
Razstava Kristijana Sadnikarja ..Pejsaž/ Paysage“.
Slike iz narave, ki pa niso realistične Kraj: K&K center Prireditelj: K&K in SPZ
Nedelja, 30. 6.
■ »
PRAZNIK
SAK
Kosilo/GRILL od 11. ure naprej
11.00	Posojilnica Pliberk - Zadruga Pliberk
12.30	Turnir U 10 (SAK Celovec, SAK Pliberk, SAK Št. Primož)
14.00	SAKU 12 II-SAKU 12 I
15.00	U 14 I - U 14 II, SAK U 16 - U16 II
15.45	Počastitev koroškega mladinskega viceprvaka
16.00	Turnir U 8 (SAK Celovec, SAK Pliberk, SAK Št. Primož)
17.30	SAK ..ALL-STAR-TEAM" - trenerji in odborniki SAK
18.30	Finale streljanja na cilj in „Elferkonig“
18.45	Skupinska slika vseh nogometašev/poster
Center SAK - Vidra vas
RAZSTAVE
PRIREDITVE/OGLAS
oli)
MEDNARODNI FOLKLO
c(WCA'
Omntna/npmiutl/to orvi/oo
FESTIVAL
SOBOTA-SAMSTAG
29.6/96
20.00
žitrajsko župnišče Pfarrhof Sittersdorf
Vstopnina/Eintritt:
\\	)	večerna blagajna/Abendkassa: S 80,-
‘	predprodaja/Vorverkauf: S 60,-
Ob slabem vremenu bo prireditev v ljudski šoli!
Vabilo na slavnostno odkritje
SPOMENIKA PREGANJANJA
v nedeljo, 7. julija 1996, ob 14. uri
pri Kulturnem domu na Radišah
Pester, mednarodno širok spored bodo izvajali: domače Slovensko prosvetno društvo „Radiše“, godba na pihala iz Šmihela pri Pliberku (ki bo igrala že pol ure pred začetkom prireditve), kvartet „Bratje „Smrtnik“, ansambel „Tschu-schenkapelle" z Dunaja in glasbena skupina „Ghorwane“ iz Mozambika v Afriki. Izzvenela pa bo prireditev z družabnim srečanjem, kjer bo poskrbljeno za jed in pijačo. Vabimo, da se udeležite naše prireditve, na kateri se bomo skupaj spomnili enega najbolj tragičnih obdobij v zgodovini našega naroda in se poklonili žrtvam nacističnega nasilja.
Zveza slovenskih izseljencev
Avstrijska turneja „Povratna igra“ WIENERTSCHUSCHENKAPELLE & GHORWANE/MOZAMBIQUE
11 ■ junija se je začela štiritedenska turneja glasbenih skupin VViener Tschuschenkapelle in Ghorvvane iz Maputa v Mozambiku. Delovna skupnost prijatelji Zimbabvveja (Arge Zimbabvve Freund-schaft), ki v okviru festivala Sura za Afrika (Obrazi Afrike) organizira te nastope po celi Avstriji, s temi koncerti noče le „prodajati“ afriške glasbe po Avstriji, temveč si želi, da bi se ob tem srečali dve različni kulturi.
;Prva igra" se je igrala meseca februarja: skoraj štiri tedne so bili Tschuschi v Zimbabvveju in Mozambiku, kjer sta jih glasbeno spremljali Ambuya Beauler Dyoko iz Zimbabvveja in Ghorvvane iz Mozambika. Tako so Dunajčani na zelo pristen in oseben način spoznali kulturo in življenje afriških ljudi.
To srečanje med afriškimi in avstrijskimi ustvarjalci ne zagotavlja le veselja in sproščenosti, marveč tudi umetniške navdihe. Ukvarjanje z Južno Afriko in miselne pobude o globalnih vprašanjih in vizijah. Vedno spet se je namreč treba bližati drugim narodom s spoštovanjem in se tako spopasti tudi z lastno kulturno identiteto. Spoštovanje do vseh drugih pa je hkrati temeljni kamen za vsako partnersko sodelovanje med narodi.
Edino tako srečanje na Koroškem pripravlja SPD „Rož", od 4. 7. do 7. 7. Afričani bojo skupno z dunajskimi Tschuschi v Št. Jakobu zaključili turnejo, ki jih bo prej zanesla v 15 različnih mest in vasi po celi Avstriji.
Srečanje se bo začelo v četrtek, 4. 7., ob 20. uri v farovžu v Št. Jako-
RAZNO
bu. Ta večer je namenjen prvemu spoznavanju in sicer s projekcijo filma „Zimbabwe. Respect for Afrika11 in pa z zborom „Rož“, ki bo pel pesmi iz koncerta ..Ponižani in razžaljeni11. Dan navrh, v petek, 5. 7., ob 16. uri bo na Bleščeči nad Arihovo pečjo plesna in bobnarska delavnica s skupino Ghorvvane in kot višek bo v soboto, 6. 7., ob 20.30 zaključni koncert VViener Tschuschenkapelle in Ghorvvane. V odmoru bojo Dunajčani kazali diapozitive o turneji po Afriki, komentiral pa jih bo glavni „Tschusch“ Slavko Ninič.
NASTOPI GLASBENE ŠOLE
BILČOVS
Sobota, 29. junija 1996, ob 20. uri:
Bilčovs, ljudska šola: javni nastop učencev iz oddelka Bilčovs
26. likovna kolonija mladih v Sesljanu pri Trstu (Italija) od 25. do 31. avgusta 1996
(za otroke med 9. in 15. letom starosti) Število prijav je omejeno. Prijave bomo upoštevali po vrstnem redu.
Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza, Tarviser Str. 16, tel.: (0463) 51 43 00 - 20
CLUB TRE POPOLI Spoznavati svoje sosede Jezikovne počitnice
Tečaji slovenščine, italijanščine in nemščine z udeleženci iz Avstrije, Slovenije in Italije od 18. do 24. avgusta 1996 v Portorožu/Piranu
Letos novo: tečaj za risanje
Informacije: Milka Hudobnik,
tel.: (0463) 54 0 79 - 22
Kreativni dnevi v Modestovem domu
od 24. 6. do 28.6.1996
petek, 28. 6., od 17. ure
Marija Prelog, Ljubljana - grafika
Vabljeni vsi, ki imajo zanimanje. Prijave
sprejma Modestov dom - tel. 0463/36622
Prispevek: 50,-
OGLASA
V Poreču
oddajamo počitniško hišico v bližini morja. Informacije:
telefon 0038661/813082
zvečer po 20. uri
Prodam
gradbeno zemljišče
v dobri legi in v neposredni bližini Pliberka.
Telefon 0 42 35 / 24 59
Gostilna pri Joklnu
vabi v soboto, 29. junija, od 19. ure naprej na fešto
(prosto pivo in domača malica).
Vabi nov najemnik Peter Burger
IMPRESUM
AS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svpt koroških Slovencev'1, ki ga zastopata predsednik Nanti Olip in osrednji tajnik Franc VVedenig, 9020 Celovec, u -Oktober-Stral3e 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl adjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja sak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stra6e 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 8'22. Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT.
©osa
W '0‘OKkMCG
od petka, 28. junija, od 15. do 18. in od 19.30 do 22.30 - soboto, 29. junija, od 15. do 18. in od 19.30 do 22.30 - do nedelje, 30. junija, od 9. do 12. in od 14. do 17. ure Energetsko polje človeka - njen pomen za zdravje Voditelj: Thomas Feichtinger
od sobote, 29. junija, od 9.30 do nedelje, 30. junija, do 17. ure Seminar za slikanej z umetnico Dainese
od ponedeljka, 1. julija, od 18. ure do četrtka, 4. julija, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike: „Vi ste služabniki11 Voditelj: prof. dr. Anton Stres CM, Ljubljana
v torek, 2. julija, ob 20. uri Odprtje razstave ge. Erike Jellitsch: „Spomini na svili11
od petka, 5. julija, od 16.30 do 21.30 do sobote, 6. julija, od 8. do 21. ure Body - Balance Voditelj: dr. med. mag. Christian Kobau
v ponedeljek, 8. julija, ob 20. uri Predavanje z dia- in videodoku-mentacijo: Amerika pred volitvami - dvoboj med generacijama Predavatelj: Eugen Freund, ORF korespondent v Ameriki
od sobote, 13. julija, od 18. ure do sobote, 20. julija, do 13. ure Feriae Latine Voditelj: mag. Felix Kucher
od sobote, 13. julija, od 18. ure do sobote, 20. julija, do 13. ure Slovenske počitnice Voditelj: Simona Dečko in Ksenija Vidic
Izobraževalna potovanja 1996: v nedeljo, 21. julija 1996 Ekskurzija za čebelarke in čebelarje - čebelarstvo in kultura v Slovenij na Vrhniki
v petek, 10. avgusta 1996 Nabucco (Guiseppe Verdi) v Šmarjeti na Gradiščanskem
od ponedeljka, 19. avgusta do sobote 24. avgusta 1996 Izobraževalno potovanje na vzhodno Slovaško Spremljata: dvorni svetnik dr. Johann Sturm in Jože Kopeinig
od petka, 20. septembra, do sobote, 28. septembra 1996 Romanje v Lurd Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt
Ovekovečeni „Sedlški zvonovi66
Sedelce so priljubljen romarski kraj z romantično kapelico sredi gozda. Znane so tudi po tradicionalnem žegnanju, katerega se udeleži mnogo domačinov iz Sel ter bližnje in daljne okolice. Skladatelj Hanz Artač in pesnica Milka Hartman sta se odločila, da ovekovečita dvanajst, delno že dobro znanih pesmi, posvečenih sedlški Mariji, v obliki pesmarice. Imenuje se Sedlški zvonovi. To je že četrta Artačova pesmarica, prvič pa so jo predstavili pretekli ponedeljek, 24 junija, v Bohinjski Bistrici. Založila jo je ljubljanska „Družina“, krajši uvod je napisal slovenski
nadškof dr. Alojzij Šuštar, uvod v knjigo pa je napisal dr. Ludvik Karničar. V Selah jo bodo predstavili v začeteku prihodnjega septembra.
Na predstavitvi v Bohinjski Bistrici, ki je bila v okviru prireditve ob 5. obletnici samostojne slovenske države, sta sodelovala MePZ Sele in Kvartet bratov Smrtnik. Predsednik selškega pevskega društva Herbert Kulmesch je na kratko spregovoril o Artače-vem glasbenem ustvarjanju in mu čestital k njegovi najnovejši pesmarici.
-Kuj-
GLAS IZ LJUDSTVA
FRLOŽEV LUKA
Se je razkuhala moja ljuba prijateljica Jezičnikova Liza od svete jeze. Zadnjo nedeljo je gledala oddajo „Dober dan, Koroška!". Ra ni bil dan prav nič dober dan.
Vse so pokazali, od povodnji in zemeljskih plazov do 96. Rocka ob meji na dvorišču Mohorjeve, toda mature na Slovenski gimnaziji niti omenili niso. In to, čeprav ali ker (?) so bili sodelavci slovenskih oddaj ORF večinoma maturanti Slovenske gimnazije. Sam gospod generalni intendant Bogomir Bogataj je bil sploh PRVI maturant.
Maja Dietrich, StrafBburg:
Ne vem več, kdaj sem si zadnjič privoščila dopust in tudi za letos ga ne načrtujem -vsaj ne v taki obliki, da bi kam odpotovala za dalj časa. Zato varčevalni paket ni prekrižal mojih dopustniških načrtov. Sploh pa menim, da se ljudje, ki si redno privoščijo dopust, tudi zaradi varčevalnega paketa ne bodo odrekli okrevanju na morju ali kje drugje.
Jurij Mandl, Libuče:
Ne, ker letos nimam dopustniških načrtov, pa tudi sicer ne. Mislim, da varčevalni paket ni tako dramatičen, kakor se pogosto sliši.
2 % ali 3% nižja plača, preračunana na celo leto, se sicer že pozna, toda ta primanjkljaj ni tako bistven, da bi se zaradi tega morali odpovedati dopustu. Tisti, ki imajo načrtovan dopust, ga bodo uživali kljub varčevalnemu paketu.
Matevž Nach-bar, Čirkovče
Varčevalni paket ni prekrižal mojih dopustniških načrtov, ker jih sploh nimam. Gradim namreč hišo in si zato dopusta zaenkrat ne morem privoščiti. Osebno zaradi varčevalnega paketa izgubim na mesec skoraj 1000 - šilingov in če preračunam na leto, znese to natančno dopust. Mislim, da se ljudje prej odpovedo drugim stvarem kakor dopustu.
Je varčevalni paket prekrižal vaše dopustniške načrte?
Pripravil Franc Sadjak
Repi Užnik,
Št. Janž
Dopustu se zaradi varčevalnega paketa gotovo ne bomo odpovedali. Mislim, da ima Avstrija in sploh cela Evropa tako visok življenjski standard, da nas tudi zadeve kot na primer varčevalni paket ne naredijo denarno revnejše. Zato menim, da prav zaradi varčevalnega paketa nihče ni v taki stiski, da bi se zaradi tega moral odpovedati dopustu.
Mag. Rudi Urban,
Dobrla vas
Moji dopustniški načrti niso bili prekrižani, ker še ne vem, koliko me bo varčevalni paket prizadel. To bom videl šele na potrdilu ob prejemu prihodnje plače, kajti varčevalni paket je v veljavi šele kratek čas. Menim tudi, da par tisočakov manj na leto nima take teže, da bi se zaradi tega moral odpovedati dopustu ali podobnim načrtom.
Lojze Lach, Grabalja vas
Načrtoval sem dopust na Gradiščanskem, zaradi varčevalnega paketa pa si ga žal ne bom privoščil. Prepričan sem, da bodo to spoznali tudi drugi, najkasneje potem, ko jih bo varčevalni paket prav prizadel. Šele nato se bodo vprašali, ali si dopust resnično lahko še privoščijo. Žal nič ne pomaga, navaditi se bomo morali na varčevanje.