tega Vtis i ne zen* cele lisliji
j ne :oga
Poštnina platana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI CIST
Časopis za trgovino^ industrlfo in obrt.
ta j ti
biznisih alj [nemo eba žk( ne 1 je lati
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za lh leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon Št. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 30. nu,veiqbra 1933.
štev. 137.
!'vvr p n
PzcuzhiU
• « 0
V	polni zavesti velikega pomena našega zedinjenja je leto za letom praznoval jugoslovanski narod 1. december. Toda letos je proslava tega dne še posebej pomembna ip potrebna.	„
Potrebna predvsem zaradi velikih dogodkov, ki se odigravajo po svetu in ki zahtevajo, da je naš narod še bolj trdno strnjen, kakor kdajkoli preje. Potrebna pa tudi zato, ker so baš v preteklem letu postali posebno glasni revizionisti mirovnih pogodb in ker so nekateri kar že vrisa-vali po kartah nove meje držav. — Vsem tem je treba povedati z vsem povdarkom, da mirovne pogodbe niso nobena krpa papirja, ,ki bi jih bilo mogoče kar poljubno trgati in menjati, temveč da so to polno in vedno veljavne pogodbe, ker s0 zapečatene S krvjo in življenji milijonov in milijonov ljudi. In jugoslovanski narod, ki je dal med temi ustvaritelji nove Evrope toliko sto in stotisočev žrtev, bo znal tudi to novo Evropo in V tem svojo svobodo in neodvisnost braniti z vsemi sredstvi. To je veliki zunanji pomen proslave prvega decembra.
Letos pa gre proslavi 1. decembra še poseben pomen. Kajti ta naš največji praznik praznujemo v času največje gospodarske stiske, ko se vse naše gospodarstvo bori z največjimi težavami. V takšnih ča-sik se ljudj rado polašča malodušje, da Pobijajo ced<? na .svoje prve dolžnosti. Zato ima proslava letošnje 15-letnice praz-iika zedinjenja ta visoki moralni pomen, da je manifestacija naše pdanosti do države tudi y najtežjih časih. Naj bodp težave še tako velike, naj bo nejevolja nad tejn ali onim še tako močna, nikdar ni in ne more biti tako velika, da bi le za jtrenui^k pozabili na našo najvišjo misel
—	na naše zedinjenje. Ta je vedno in vselej visoko nad vsemi našimi težavami in nad vsemi našimi notranjimi nesoglasji. Ba§ zato, ker čutimo težke posledice krize, manifestiramo s posebno odločnostjo na dan 1. decembra svojo udanpst državi, kot kroni našega zedinjenja.
Iz te manifestacije za edinstvo naroda in države pa se nujno poraja želja, da se odpravljajo vse ovire, ki preprečujejo ono tesno sodelovanje pas vseh, ki je edino v duhu našega ečjinstva. V časih, ko smo srjedl težke gospodarske stiske, pač ni to sodelovanje nikjer tako potrebno, ko na gospodarskem polju. Posebno pa danes, ko je objavila vlada svoj gospodarski program za omiljenje gospodarske stiske. Vsaka točka tega programa bi se morala določiti v ozkem sodelovanju z gospodarskimi stanovi, vsaka točka tega programa bi morala pričati o složnem delu vsega naroda, da pridemo iz sedanjih težkih razmer. To bi tudi edino bilo v interesu stvari same. Tako zapleteno je vprašanje našega gospodarstva, tako prepleteno z interesi vseh stanov, da ni moža, ki bi mogel sam objeti ves ta velikanski problem v vseh njegovih podrobnostih. Le kolegij najboljših mož le s sodelovanjem vseh poznavalcev našega gospodarstva je mogoče pravilno rešiti ta problem vseh problemov.
Tega sodelovanja z gospodarskimi sloji ni bilo dosedaj dovolj niti v skromni meri. Naredbe in uredbe, zakoni in pravilniki tudi o najvažnejših stvareh našega gospodarstva so se navadno izdajali brez predhodnega zaslišanja gospodarskih ljudi. — Težke napake, ki so napravile našemu gospodarstvu milijonske škode, so bile posledica tega postopanja. Več ko skrajni Čas je že, da se te napake ne ponove več in zato mora nastati pravilo, da ni mogoč Več noben zakon, nobena uredba, noben Pravilnik, ki se tiče gospodarstva, ne da bi o ujem rekli svojo besedo ljudje iz našega gospodarstvu. Ob 15-Ietnici zedinjenja .hi .moralo to jamstvo prfvjlnega in slož-n?8a t^r načrtnega dela postati že zakon.
Z .zedinjenjem je postala paša politična
svoboda dejstvo, ki je visoko dvignilo napredek našega naroda na vseh poljih. Kljub temu pa je ostalo še vse pplnp dela ne-storjenega in tudi še mnoge najvažnejše naloge čakajo še na rešitev. Zlasti pa naloge, ki zadevajo naše narodno gospodarstvo. Tu je komaj storjen začetek, ker sipo več ko eno celo desetletje zapravili z neplodnim eksperimentiranjem. jVtnogo preveč je bilo tega in postalo bi že davno od-
več, če bi že od vsega začetka bolj skrbeli za resnično složno delo, če bi vsi delali po skupnem načrtu za naš gospodarski napredek.
Ni zato nič bolj pravilnega, kakor da slavimo praznik zedinjenja v trdni volji složnega dela in tekmovanja, kdo bo bolj dvignil naše narodno gospodarstvo. Kajti od tega odvi9i moč in napredek Jugoslavije.
žeU&tiZazsUa alna vadcu^a
v *
Tudi finančna kontrola ne da pojasnila
V	svoji številki z dne 16. novembra smo poročali p dopisu »Ujedtinjenega že-le^ičarja«. V lem dopisu se pravi, da se med člani železničarske uabavljalne zadruge vedno bolj uporno širijo yesti o nekih prejgi^viaih, 80 J*11 izvršili organi finančne kontrole radi šuma prikrivanja sladkorja in moke v času, ko je bila trošarina na sladkor, oziroma davek povišan. Nadalje pravi omenjeni dopis, da je bil baje poslovodja zadruge celo obsojen ha globo 40.Q00 Dim Kakor da se govori, gre baje za večje množine prikritega sladkorja in moke v 1. 1931 in 1932.
Ko smo poročali o tem dopisu, smo izrečno povdarili, da ne moremo verjetji v utemeljenost teh govoric, ker vendar ne moremo verjeti, da bi zadruga državnih nameščencev mogla kaj podobnega zagrešiti, že celo pa ne zadruga, ki je v tako veliki meri obdarjena s privilegiji države.
Zato srno izrekli pričakovanje, da b.i zadruga javno zavrnila te govorice, oziroma pojasnila, kako je sploh moglo priti do teh, gotovo čisto neutemeljenih govoric. Že v lastnem interesu bi morala nabav-ljalna .zadruga to storiti, ker vendar ne more trpertii, da b:i ostal na: njej tudi le najmanjši sum kakšnega nedovoljenega dejanja. Pa tudi zaradi zadružne ideje bi morala nabavljalna zadruga takoj nastopiti in takoj od vsega podatka že v kali zatreti takšne govorice. To tem bolj, ker ji pač ne bi bilo težko zavrniti neresnične govorice.
'Toda miinuio je že nekaj dni, a nabavljalna zadruga še nn smatrala za potrebno, da v javnosti razjasni vso stvar. Moramo z vso odločnostjo povdariti, da je takšno na-Ziranje napačno. Vsako govorico, ki more škodovati ugledu zadruge, je treba takoj
zavrniti in napačno je, če bi kdo dejal, da mu ni treba zavrniti govorioe, ki ud resnična. Tudi najbolj nemogoča govorica najde Ij.udli, ki jej verujejo in povzroči lahko ■prav neprijetne posledice. Ne moremo si mislita, da se tega ne bi zavedali tudi voditelji železničarske zadruge, zato moremo tudi tem1 manj razumeti, zakaj nabavljalna zadruga še vedno molči.
Prav tako pa moramo obnoviti tudi svoj apel na finančno kontrolo, da tudi ona' pojasni, kaj je s temi govoricami.
V	dopisu »Ujedinjenega železničarja« se vendar imenuje številka akta in je torej dana vsa možnost, da se takoj ugotovi, kaj je s teni aktom. Ponavljamo zato svoje Vprašanje: O čem govori akt št. 8267? Ali je bil sploh izdan takšen akt?
Citirana dopis pa govori tudi čisto konkretno o višini neke globe, ki je bila baje izrečen azaradi prikrivanja sladkorja in moke. Tudi tu je mogoče z lahkoto ugotoviti, če je bila takšna globa izrečena ali ne. In prav nobenega razloga ni nikjer, ki J?i govoril proti temu, da sp razjasni vsa zadeva. ;Cela kopa razlogov pa odločno zahteva, da se stvar ‘pojasni.
Zato ponavljamo svojo zahtevo, da državna finančna kontrola jasno in nedvomno pove, ali je bila kakšna takšna globa izrečena tim čp je bila, v kateri zadevi.
Sprašujemo drugič in izjavljamo, da ne odnehamo od svoje zahteve po pojasnilu zadeve, o kateri je pisal »Ujedinjeni železničar«. In če ne bo odgovora niti na naše drugo vprašanje, bomo vprašali še v tretje, toda stvar se mora razčistiti. Molk je v tej zadevii nedopusten, ker gre za javno zadevo, o kateri ima javnost pravico zahtevati vsako pojasnilo.
daikutacifa
Izračunanje ali preračunanje cene blaga, proizvoda ali donosa kakšnega dela imenujemo kalkulacijo. Pravilna kalkulacija je pogoj uspeha in konkurenčne sposobnosti.
Trgovec mora izračunati za vsako blago lastno in prodajno ceno. Kot taka pa ni 'tista cena, po kateri kupi pri dobavitelju, temveč se morajo prišteti razni z nabavo blaga spojeni stroški, med katere spadajo: voznina ali poštnina, carina, ležarina, užit-nina, trošarina, mitnina, tlakarina, ovojnina, provizija, zavarovalnina, mali stroški. S prištetjem tu navedenih in morda še drugih z dobavo spojenih stroškov dobimo takozvano nabavno ali nakupno vrednost ali ceno blaga, katera pa še vedno ni lastna cena blaga. Da dobimo to ceno blaga, moramo nabavni ceni prišteti še vse tiste stroške, kateri tvorijo takozvano »režijo«. — Režijski stroški so n. pr. pajemnipa trgovskih in skladiščnih prostorov ali obraba lastnih prostorov, mezde in plače osebja, razsvetljava, kurjava, obraba oprave, zavarovanje prostorov in blaga, davki in razni prispevki (bolniška blagajna, starostno zavarovanje in drugi) itd. Ti Stroški se priračuna-vajo nabavni ceni v odstotkih. Višino teh pokazuje, redno knjigovodstvo in deloma tudi izkušnja.
Za trud in delo in za stare dni mora trgovec tudi zaslužili. Višina tega zaželje-nega zaslužka se prišteje lastni ceni v odstotkih in na trgovčevi sposobnosti je, da ta zaslužek tudi v resnici zasluži.
Pri kalkulaciji je upoštevati tudi posodo. Ako se zaboji, sodi, vreče, steklenice, kartoni, oboji in drugačna ovojnina lahko proda po zaračunani ceni, tedaj ni potrebno, da se njena vrednost ovojnine vračuna v vrednost blaga. Na vsak način se mora vračunati obraba posojene posode ali ovojnine (n. pr. vreč v žitni trgovini, sodov v vinski trgovini itd.) med režijo.
Važno postavko režije tvorijo obresti za izposojen denar, potem obresti od denarja pri odjemalcih.
Kalkulacija v obrtu in industriji je nekoliko bolj zamotana ko kalkulacija v trgovini. Najsi so obrti in industrije najrazličnejše vrste, njihova kalkulacija temelji skoraj ria istih temeljih. Vsekakor pa moramo razlikovati dve obliki, kateri izvirata iz načina dela. Imamo: 1. posamezno delo, t. j. proizvajanje z ročnim delom (kolarstvo, pohištvo, stavbena stroka itd.), pri čemer so stroji le pripomoček, človeška delovna moč pa je glavni činRelj; 2. množipsko proizvodnjo, kjer
delajo v glavnem stroji in je človeška delovna moč le v postrežbo strojev.
Postavke, ki pridejo v poštev pri kalkulaciji so vsekakor: SurOvine, pomožpe snovi, obratni stroški: kakor mezde ip plače delavstva in uradništva v fabrika-ciji sami, pogonska sila, maziva, najemnine, obraba strojev in orodja, potem trgovski stroški kakor plače pisarniškega osebja, pisarniške potrebščine, obresti, reklama, davki itd.
V industrijskih in ohrtnih obratih se po navadi odpisuje: od tvorniških poslopij 2%, od strojev 10% in od orodja 80%.
V HOLANDSKI INDIJI SO JAPONCI
ZMAGALI
Tudi v Holandski Ipddjii sp nap vse občutili japonski duhippg in se skušali njemu ubraniti, a so bila brezuspešna vsa prizadevanja. Večina in^ustrijalčeiv v Ilbjand-skii Indiji j© danes’ že prepričana, da je bitka proti japonskemu gospodarskebiu prodiranju izgubljena. Japohska pe''nastopa Je kot uvoznik in proizvajalec, temveč tudi kot trgovec. Nizozemske' oblasta proti japonskemu prodiranju sploh ne morejo več nastopiti, ker je evropsko blago predrago in morejo zadovoljiti domačb prebivalstvo le s tem, da imu puste nakupovati ceneno japonsko blago. Sreča za evro,psico industrijo je, da še ni prišlo dio gbspddar-skega sodelovanja med Japonsko ih Kitajsko, kajti v tenu primeru bi bile evropske industrije popolnoma izrinjene. Na zadnjem velesejmu v Surabaji so namreč Kitajci natopili s tako dovršenimi izdelki, da so naravnost presenetila vse obiskovalce velesejma. Gospodarsko prodiranje Japonske se med teni nadaljuje po sistemu. Japonci so uvedli celo vrsto novih rednih pomorskih zvez z Holandsko Indijo.
V	Borneo; in Novi Gvineji so si pridobili Japonci nove koncesije za pridobivanje petroleja in drugih rud. Zelo se uveljavljajo Japonci tudi v ladjedielstvu dp število ja-pcuskib n^sgijjepcev pa .severnem obrežju Nove Gvineje stalno paste. Večinoma ?e uveljavljajo ti naseljenci kot obrtniki, zlasti kot mizarji in ^sfrjj .^* pijači. $R$d Malajci in Kitajci s;e opažajo y zadnjem času živahnj kulturni stiki dn malajska mladina je pričela odhajati na študjj pa Japonsko.
AMERIŠKA PRODUKCIJA ZNOVA PADA
Poleta je ameriška industrija doživela nenadno ©življenje, h; pa že spet ponehava. Tako je predelala bombažna industrija v juniju 696.000 bal bombaža, v juliju
600.000,	v avgustu še 589.000, v septembru 499 000, v oktobru spet samo 504.000. Kaže, da se bo predelava stabilizirala na približno 500.000 bal mesečno.'
1 ■	, (	. |V;.	..t	‘, .	.
SANACIJSKI PROGRAM CH^UTEItjjP^
Po Chantiempsovem predlogu naj bi dosegla sanacija frppcoskih dpžavuih ij-nanc na ta na lin: stircgo pobiranje davkov naj fcd prineslo eno mil barde, pri dodatnih uradniških plačah naj bi se prihranila ,«na mijijarda, davek jia jjvtcprevoizni|t;y;o naj bi dal 60Q milijonpy, jjtfjavn* j,<R.erim Jgjo milijdnov, izdaja kovapegp. deparm 800 milijonov, novi davki' na' prom^,''doho^iuipp, nadalje trošarina na Iv^db, pRn in plpktriko pa eno milijardo. Na ta način bi se'francoski državni deficit znižal na eno milijardo 200 milijonov, ki bi ga vlada krila z znižanjem državnih v proračunu dovoljenih izdatkov.
Konkurzi in prisilne poravnave
Odpravljen je h.onkpr? jyfg»ojsme An<e,
ker je irazdjeljena vsa masa.
Uvedeno je ponyvnafrio pustapanje o
limcvini Wurzbach Magije, lastnice pep-siona »Grintovec« v Preddvcpiji prt, Kranju. 'Pcravnaipi sodnik Grvegprc Jurjj, poravnalni upravnik od'v^th;h ifr* Khnpvc. Narok za Sklepanje poravnave pri so^čp y Kranju dne 4. januarja. Rok m ogJasitev dg 29. d.e-oembrai.
Potrjena je porfrynavft	K^ačiča
Franca v Ljubljani- Končaim je poravnalno pcistopanje Leahavška Franpa y Mor*rih-
Odtnevi nwiU davcntU pcedtay.at/
Poročali smo že, da so poslanci Dravske banovine na posebni seji o novih predlogih finančnega ministra sklenili, da je treba colo vrsto njegovih predlogov spremeniti. Zlasti pa so bili proti povišanju voza-rinskih taks in pa nameravani spremembi neposrednih davkov.
Gospodarski urednik »Jutra«, g. F. S. je objavil v nedeljskem »Jutru« temeljit in dobro z dejstvi podprt članek o konjunkturi in davčni politiki. V članku naglasa, da je bistvo in najtežja posledica vsake gospodarske stiske ta, da povzroča nezaposlenost. Izkušnje pa so dokazale, da se more z javnimi deli dvigniti zaposlenost v mnogo manjši meri, ko s privatnimi investicijami. Te je treba pospeševati tudi zato, ker povečuje konzum. Z večjo zaposlenostjo vsled investicij se ne ustvarja nobena dodatna produkcija ter se ne dela na zaloge. Pri investicijah zaposleni delavec ima večjo kupno moč, istočasno pa troši tudi gradbeni material. Doseže se torej na ta način dvojni konzum.
Vsa konsumna moč naroda izvira iz produkcije in zato je edino sredstvo za dvig konsumne moči, dvig produkcije. Kakor v drugih državah, tako moramo tudi mi pospeševati gradbeno delavnost. To je tudi v interesu države same, ker zahteva to pospeševanje od države najmanj denarnih žrtev.
V	prvi vrsti bi bilo treba dvigniti investicijsko delavnost z davčnimi olajšavami. V tem pogledu je bilo pogrešno lansko povišanje zgradarine na nove stavbe, ker se je baš zaradi tega gradbena delavnost zmanjšala. To jasno dokazujejo številke o zaposlenosti delavstva, kakor jih redno objavlja OUZD. Od julija 1931 do julija 1933 je padlo število v gradbenih strokah zaposlenega delavstva od 19.236 na 12.008, torej za 7.228, število vsega zaposlenega delavstva pa od 97.497 na 78.432 ali za 19.065. Če upoštevamo še vse obrate, ki so odvisni od zaposlenosti v gradbeni stroki, potem se lahko reče, da odpada skoraj polovica vsega zmanjšanja zaposlenosti delavcev na gradbeno stroko.
Še jasnejše pa se vidi posledica povišanja zgradarine, če 'primerjamo zaposlenost v letih 1932. in 1933. Od 1. julija 1932. je padlo število vsega zavarovanega delavstva za 2588, od česar odpade na gradbeno stroko 2263, torej skoraj vse število.
Treba je zato storjeno napako odpraviti in zopet dovoliti davčno prostost za nove hiše. In nato pravi člankar: Iz enakih razlogov pa je treba odkloniti tudi one najnovejše davčne predloge, s katerimi sc ob-dačuje gradbeni material v obliki trošarin, kajti s takimi ukrepi bomo le še bolj zadrgnili zasebno iniciativo v gradbeni delavnosti in je verjetno, da bo končni rezultat ta, da bo zaradi povečanega zastoja •gradbene delavnosti izgubilo zaposlenost več delavcev, kakor pa bi se jih dalo zaposliti iz sredstev od trošarin na gradbeni material. V cilju zboljšanja gospodarskega stanja in zaposlenosti moramo stremeti predvsem za tem, da z davčnimi in drugimi olajšavami dvignemo gradbeno delavnost, ne pa da jo z davki omejujemo. Trošarine naj se nalagajo na konsumne predmete, nikakor pa ne na blago, ki služi skoro izključno investicijskim namenom, kakršno sta les in opeka.«
Mnenje gospodarskih krogov.
V	Zbornici za TOI je bila širša anketa zastopnikov vseh naših organizacij, ki je jasno povedala svoje mnenje o novih davčnih predlogih. O teh je imel uvodni referat gen. tajnik Zbornice posl. Ivan Mohorič, ki je med drugim dejal:
Jasno sliko o vseh ukreipih vlade za omi-ljenje gospodarske stiske bomo imeli šele, ko bo izdanih vseh 5 nameravanih uredb in vsi novi zakoni. Doslej sta uveljavljeni le uredbi o kmetskih dolgovih in o javnih delih. S prvo uredbo se je znižala obrestna mera, kar je zlasti važno za južne kraje, kjer so celo zadruge zahtevale 18% obresti. Uredba je pridobitev, ker odpravlja demagogijo, da ne bo treba plačati kmetskih dolgov. Uredba o javnih delih je važna, ker odpravlja sedanji način, da so se oddajala javna dela tujim družbam pod znatnimi olajšavami, čeprav bi jih sami mogli izvršiti ceneje. Nadaljnji namen te uredbe je, da se pomaga z deli pasivnim krajem. Najvažnejša pa je uredba o denarnih zarodih, ker gre za 9 milijard vlog. Tega delikatnega vprašanja zato ni mogoče tako enostavno presekati, ko vprašanje kmetskih dolgov.
Davčna reforma ima namen, da zagotovi finančnemu ministru nova sredstva, da se odpravi kroničen primanjkljaj. Letos so se državni izdatki povečali za 245 milijonov vsled novih pokojnin in anuitet za že izvršena javna dela, dohodki indirektnih davkov pa so padli. Finančni minister je mnenja, da je dohodek pridobnine pri 320.000 podjetjih prenizek. Min. Mohorič je mnenja, da je zelo nevarna določba, da se osnova za pridobnino odmerja na podlagi zunanjih znakov, po višini stanovanjske najemnine. Treba je razčistiti vprašanje stalnega naraščanja števila drž. nameščencev in velikega zneska za pokojnine.
V debati je omenil podpredsednik Zbornice Josip Rebek, da je obremenitev gospodarskih slojev že prevelika. Z davčno prakso se je pridobnina povečala že za 20%, mestoma celo za 50 do 100%.
Inž. Lenarčič je opozoril na nevarnost, ki mora nastati za naš izvoz lesa vsled nameravane trošarine na les. 2e danes je m3 lesa obremenjen za 100 Din pri izvozu v Italijo višje ko avstrijski. V najboljših legah se prejme danes 40 Din za m3, ne gre, da bi se zaradi trošarine znižala cena lesu za 25%, gozdnemu posestniku v slabših legah pa celo za polovico.
G. Frelih je zlasti nastopil proti odmeri pridobnine po stanovanjski najemnini, ker je to krivično in ker bi na mah postala vsa velika stanovanja prazna.
Posebno pozornost so vzbudila izvajanja gen. ravnatelja dr. Windischerja. Odmera po stanovanjski najemnini je proti dolžnosti državljana, da skrbi za naraščaj. Protisocialno je, če mora plačevati kdo več davkov, ker ima več služinčadi, ker bodo vsled tega ljudje odpuščeni iz službe. Nevaren je eksperiment z maksimiranjem cen. Teh novih predlogov smo v mnogem tudi sami krivi, ker so naše samouprave bile preveč iznajdljive pri iskanju novih davščin. Ni čuda, če nočejo za njimi zaostajati referenti v Beogradu. Opozoril je še na druga bremena, ki se nalagajo industriji, katero pa moramo ohraniti, ker je Slovenija agrarno pasivna in bi bilo uničeno tudi kmetijstvo, če propade industrija.
G. Hrovatin je nastopil proti višji taksi
na račune in oglase, ker je že tiskarski obrt vsled konkurence državnih tiskarn v nad vse težkem stanju.
Načelnik Gregorc je povdarjal, da bi se smel obdačiti le dohodek podjetij, ne pa obratno premoženje.
Predsednik J. J. Kavčič je poročal o ne-razpoloženju beograjskih trgovcev proti novim predlogom. Apelira na poslance, da se odločno zavzamejo za interese slovenskega gospodarstva.
Zborovanje obrtnikov.
V torek je bilo zborovanje obrtnikov, na katerem je imel uvodni referat konzulent Zbornice g. Žagar. Poročal je o prej omenjeni anketi ter o sklepu trgovcev, da nastopijo proti nameravani spremembi zakona o neposrednih davkih ter proti uvajanju novih trošarin in povišanju taks. Temu nastopu trgovcev naj se pridružijo tudi obrtniki, ker čas in razmere silijo vse obrtnike, trgovce in industrijalce k solidarnosti. Priključijo pa se naj temu nastopu tudi nameščenci in delavci, ker padajo davki tudi na nje.
G. Milko Krapež je podrobno poročal o sedanji davčni praksi, zlasti pa o delu v davčnem reklamacijskem odboru, ki je sprejel 1800 pritožb zaradi previsoko odmerjenih davkov. Med temi je bilo 700 pritožb obrtnikov, ki jih je bilo 445 ugodno rešenih. Ce bo šlo tako dalje, bo moralo 75% vseh naših obrtnikov odložiti obrtne liste. Davčni reklamacijski odbor stori vse, kar je mogoče, vendar so pa uspehi te mali. V odboru podpira obrtnik trgovca in industrijca, prav tako pa tudi oni nas, zato je skupen nastop potreben, da vsa javnost vidi enodušnost vsega gospodarskega sveta.
V	enakem smislu so govorili še drugi govorniki, ki so vsi slikali obupen položaj obrtnika, zlasti so pa vsi obsojali davčno prakso.
KAKOR NA PRAZNIKE
jo bilo v sre-do dopoldne med 10. in 12. uro
v	Ljubljani. Na ulicah sicer precej ljudi, a videlo se je, da se m:komur nič ne mudi, ker se je ustavilo gospoda,rsko življenje. Ljudje so živahno komentirali koraik trgovcev in obrtnikov ter konstatirald, da Vlada med njimi absolutna solidarnost. Celo kostanjarji so se pridružili skupni akciji. Skoraj vsi brez izjeme so odobravali nastop gospodarskih krogov kot nujno po-
treben. Mnogi so tudi govorili, da bi bilo treba sklicati še shod. Tako je nastop gospodarskih krogov dosegel popolnoma svoj namen: na efekten in resen način opozoriti vse, da je naše gospodarstvo že preobremenjeno z javnimi dajatvami in pokazati, kaj mora nastati, če bi se še naprej ne upoštevalo nad vse težavnega položaja trgovcev in obrtnikov. Kar je bilo v sredo :le dve uri, to bi potem bilo malo dalj, ker pač ni drugega izhoda.
Upamo, da bodo sedaj tudi odločujoči flimitelji uvideli, da tako ne gre naprej!
SPECIJALITETA
„URAN“- kreme za lice
je „URAN“ pol-mastna krema. Povpraševanje po njej je veliko. Ustrezite torej svojim odjemalcem in jo naročite.
»URANI«, LJUBIJA1A
Mesini hg
&04Vctu
Hiw& takse
Konec.
Tar. post. 318 a se spremeni in se glasi odslej:
Šolnina.
Za obiskovanje vseh državnih šol, ko tudi šol s pravico javnosti se plačuje šolnina:
I. v državnih šolah;
1. na univerzah, gospodarsko-komercial-ni visoki šoli, višji pedagoški šoli in drugih šolah iste stopnje za vsak semester 200 Din.
2. na srednjih šolah: v prvem in drugem razredu 100 Din letno, v 3. in 4. razredu 150 Din, v 5. in 6. razr&du 200 Din
in v 7. in 8. razredu 250 Din letno.
Na učiteljiščih, srednjih tehniških šolali, šjih obrtnih šolah, trgovskih in pomorskih akademijah, bogoslovjih, prometni šoli, šoli za bolniške sestre, babiški šoli, strokovnih obrtnih šolah in na gozdarskih šolah se plačujejo takse v enaki višini kakor v srednjih šolah, vendar pa s tem razločkom: ako traja pouk štiri leta, se plača za I. in II. letnik 200 Din, za III. in IV. 250 Din letno, ako traja pouk dve leti, se plača prvo leto 200 Din, v 2. letu pa 250 Din letno.
II. Na nedržavnih šolah s pravico javnosti se plača polovica šolnine, predpisane za odgovarjajoče državne srednje šole.
Pripomba 1. Zasebni učenci morajo pred položitvijo izpita plačati trikratno šolnino za vsako teto po predpisih te tarife.
Pripomba 2. Šolnine po tej tarifni številki ne plačajo:
a) učenci ljudskih šol, vojnih akademij, posebnih kmetijskih šol, rudarskih šol in splošnih trgovsko-obrtnih šol,
b) učenci, ki so državni gojenci,
c) učenci srednjih in nižjih kmetijskih šol,
č) učenci, ki so obenem s svojimi starši siromašni v smislu točke 6. čl. 5. zakona o taksah. Če pa ti učenci ponavljajo razred, morajo plačati šolnino.
Pripomba 3. šolnino pobira direktor (upravitelj) šole, oziroma oseba, ki jo določi, po posebej določenem dnevniku in pobrano vsoto izroča najbližji davčni upra-
vi	kot dohodek od taks.
Samoupravne dajatve na Šolnino sc ne morejo naložiti.
Podrobnejša določila o šolnini bo predpisal finančni minister v sporazumu s prosvetnim. V teh določilih se more predvideti, da učenci z odličnim uspehom, kate rih starši ne plačajo več ko 1000 Din direktnega davka, morejo biti popolnoma oproščeni šolnine, učenci s prav dobrim uspehom pa za polovico, če njih starši ne plačajo 1000 Din direktnega davka.
Šolnine so torej znatno znižane in je to edina olajšava, ki jo prinašajo od finančnega ministra predlagane spremembe taksnega zakona.
NAI
D
Nar
Prijateljska pogodba s Turčijo ima tl gtai dele. V prvem se določa, da obe airžal^jjj nikdar ne bosta skušalii rešiti medsebojni rc '
Na
razi
plai
A
I
nili
pa
jar
vic
ste
sir
se
nil
ra
bi'
di
ke
ni
m
P«
m
95
E
n
3 01 Z; Z
e
s
o
2
4
Qct/ua,puM&fi,#6
sporov z orožjem, temveč le z razsodiščen
V	pogodbi je natančno določeno, kako s sestavi razsodišče in katere predmete r6 šuje. Drugi del določa, da se ustanovi; sta’ na komiisija za konciliacijo (sprijaznenje ki rešuje vse one spore, ki ne spadajo po razsodišče. V tretjem delu so splošne d< lo. be.
S Turčijo jc bila šc podpisana pogodbi o medsebojnih terjatvah in o terjatvah jar vsled agrarne reforme in kolonizacije v no zvezi z izselitvijo s kmetskih posestev. Nanaša se tudi na terjatve državljanov in določa način in rok odplačevanja.
Uredba o javnih delih je bila v odboru Po obširnih ekspozejih predsednika vlade in ministra Puclja sprejeta.
Spalni volovi III. razreda se uvedejo s 1 decembrom na progi Zagreb—Split V visakem oddelku bodo 3 postelje, ena na*l drugo.
Albanska trg. delegacija je prišla v Beograd zaradi sklenitve trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Albanijo.
V	tržaškem zaporu je bil ubit Istran Ivan Juriševič.
Masaryk je izjavil, da se kljub militari-zaciji nemškega naroda ne boji vojne, vendar pa se je treba pripraviti na vse možnosti. O reviziji mirovnih [»godb bo mogoče govoriti šele takrat, kadar bodo evropski narodi govorili o njej kot prija telji.
Za generalnega inšpektorja čsl. armad«;
je bil limenovan armijski general Syro;y, za šefa generalnega štaba pa divizijska, ge neral Kreyči.
Viharna volivna borba 8e je pričela f Rumuniji. Posebno ostro nastopajo fašisti, organizirani v »legnjd železne garde«. Prišlo -e na mnogih krajih do krvavih spopadov in je bilo že več orožnikov ubitih. Baje so pnpravljaM fašisti tudi državi preobrat' Velike demonstracije za spremembof neuiillske mirovne pogodbe sio bile v So-fiji.
Volitve v italijanski parlament bodo v kratkem razpisane. Novi parlament bo imel le to nalogo, da izglasuje vladi popolno pooblastilo, da uvede v državi; korporacijski sistem. Kandidati bodo imenovani od posameznih korporacij, volitve samo pa bodo imele plebiscitaren ,značaj.
Baldwin je dejal na seji angl. parlamenta, da je treba izvesti postopoma razorožitev, ker ni drugače mogoče ohraniti miru. Upa, da bo Francija trajno na strani Anglije za ohranitev miru, ker Francija in Anglija sta ustvariteljici velike in stare civilizacije.
Nemčija zahteva, da se ji dovoli 300.000 mož vojske, 300 lahkih tankov, 400 lovskih letal, nedoločeno število kanonov kalibra do 155 mm in 4 močne skupine protiletalskih topov, ki bi jih postavila ob češkoslovaški, poljski in francoski meji. Nato je pripravljena internacionalizirati civilno letalstvo.
Znani lord Itothermere se zavzema za francosko-angleško zvezo. Poljski koridor naj dobi Nemčija, Poljska pa Klajpedo, Litvi pa naj se najde drugod nadomestilo.
Pri naknadnih parlamentarnih volitvah v Franciji so v nedeljo napredovale desničarske stranke.
V	Ženevi pa so pri občinskih volitvah ■zmagali socialisti in prav tako tudi v vsem kantonu. Kantonska vlada bo odslej obstojala iz 4 socialistov in 3 zastopnikov meščanskih strank.
Pri občinskih volitvah na Poljskem si je dosedaj pridobil vladni blok 563 mandatov (prej 358), opozicija 514 (977) in Nemci 30 (92).
Voditelj Landbunda inž. Winkler je na shodu v Celovcu napovedal, da je sporazum med Avstrijo in Nemčijo mnogo bližji, kakor pa se misli. V zvezd s tem govoroma: pišejo avstrijski listi, da bo Landbund stopil v vlado in da bodo iz nje iztisnjeni hajm-verovci.
Resna nesoglasja so nastala v japonski vladi. Na eni strani so vojni, .mornariška in poljedelski 01 im Mer, na drugi pa finančniki se upira vedno večjim zahtevam japon' ske vojske. Nacionalistične organizacije pa zahtevajo vlado močne roke.
Povabila za banket v proslavo polnoletnosti Otona II. je dal v Budapešti držav;i> pravdnik zapleniti, ker so v nasprotju z zakonom o odstavitvi Habsburžanov.
denacsiva
NARODNA BANKA KUPUJE ZLATNIKE
Da okrepi svojo zlato podlogo, kupuje Narodna banka že nekaj časa zlatnike. — Stare 20 kronske zlatnike plačuje po 312 dinarjev, 10 kronske po 156, napoleondo-re po 297 Din in dukate po 176 dinarjev. Na deželi so se v zadnjem času pojavili razni prekupčevalci zlatnikov, ki pa ne plačujejo polne vsote.
VLOGE V ITALIJANSKIH HRANILNICAH
Kljub krizi so vloge v italijanskih hranilnicah narasle in sicer od začetka krize b4pa do februarja t. k od 43.2 na 46,3 milijarde lir. Od februarja dalje so vloge ponovno narasle in sicer za skoraj celo milijardo na 47.2 milijard. Najbolj so narasle vloge javnih korporacij, ki znašajo 85 odstotkov vseh vlog. Italijanski listi pripisujejo ta velik uspeh predvsem dejstvu, da se je mnogo italijanskega kapitala povrnilo domov. Mnogo pa je pripomogel k narastku vlog zakon o hranilnicah, ker so bile z njim vse banke in vsi denarni zavodi postavljeni pod kontrolo Italijanske banke, vsled česar je v narodu naraslo zaupanje v denarne zavode.
Po zadnjem izkazu češkoslovaške Narodne banke (vso v milijonih Kč) se je zlata pcdiloga zmanjšala za 0T na 1.707\5, devizna in valutna se je povečala za 6'9 na 928'4, druga gotovina pa za 11'8 na 161 '5. Eskontna posojila so se zmanjšala za 0‘3 ha 1.008, lomibardna pa so se povečala za 3'6 na 426'2. Državni dolg se je zmanjšal za 2-3 na 2,603, druga aktiva pa so narasla za 30-8 na 446-8. — Obtok bankovcev se je zmanjšal za 227 na 5.438-6, tekoči računi eo narasli za 243-8 na 1.027-4, druga pasiva pa za 36-6 na 361-5. Zakonito kritje je ostalo s 40-7% nespremenjeno.
Po izkazu nemške Državne banke z dne 23. novembra so padle menice iin čeki za 47 na 2793 milijonov imark. Zaloga britja sposobnih vrednostnih papirjev se je znižala za 1-26 na 193 milijonov mark. Obtok bankovoev je padel za 116 na 5243 mi lijonov. Tekoči računi so ©e zvišali za 60 na 188 milijonov. Zlata zaloga se je povečala Za 1-4 na 399 milijonov, devizna podloga pa ®e je zmanjšala za 0-3 na 7-6 milijonov. Zlato kritje se je povečalo od 12 na 12-4%.
Finska bo p’ačala Ameriki dne 15. decembra zapadli obrok dolga.
Finančni minister Bonnct bo razpisal takoj, ko dobi Chautempsova vlada zaupnico, 5 do 5 in pol' odstotno notranje posojilo v višini 1500 milijonov frankov.
3i iut3iti ordJiiM
Srcsko združenje trgovcev v Celju opozarja svoje člane spričo praznikov v mesecu decembru in januarju na te predpise o delovnem času: Trgovine morajo ostati ve3 dan zaprte: na dan zedinjenja (1. december), na rojstni dan iv j. Veličanstva (17. decembra), na Božič in Štefanovo (25. in 26. decembra), na novega leta dan (1. januarja), na dan Sv. Treh kraljev (6. januarja). V smislu 9. točke til. 27. nareube smejo ostati trgovine v neaeljo, 24. decembra ves dan odprte. — Uprava.
^nudbcvpoupakujitt?
Malinov in jabolčni sok želi kupiti tvrdka Arnold Katz, Daruvar. Interesenti naj pošljejo vzorce blaga in ponudbe direktno na navedeni naslov.
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 29. novembra objavlja med drugim: Navodila za poslovanje s Poštno hranilnico kraljevine Jugoslavije — Seznamek strojev in strojnih delov, izdelanih v državi — Razne -razglase sodišč in uradov ter razne druge Objave.
Že v 24 urah
barva, plasira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS* REICH
Poljanski nasip 4—6.	Seleburgova ul. 3.
Telefon št 22-72.
juUUi	uspešneg
Industrijska skupina
Gradnja železnic, cest, vodnih zgradb Občinski obrati Tekstilna industrija
Denarni in zavar. zavodi, samost, pisarne
Industrija tobaka
Gradnia prevoznih sredstev
Poljedelstvo
Industriia papirja
Gozdno-žagarska industrija
Industriia kože in gume
Industrija hrane in pijače
Hlinjena
Hišna služinčad
Kemična industriia
Grafična industriia
Industrija kamenia in zemlje
Kovinska industrija
Gostilne kavarne in krčme
Gledališča, svobodni poklTci, razno
Oblačilna industrija in ji5icenje
Predelovanie kože in gume
Zasebna prometna podjetja
Javni promet
Tndnstriin za predelovanje lesa in rezb Gentrale za proizvajanje sile, presk. z vodo Trrrovina
Omdnie nad zemljo Rudarstvo
Skupaj . .
iOletnica tvrdke
Te dni je poteklo 40 let, ko je ustanovil Frau Stupica v Ljubljani svojo trgovino, ki je bila takoj v začetku trdna slovenska gospodarska postojanka in ki se je vedno bolj in bolj razvijala, da je postala končno ena naših najuglednejših veletrgovin. Kakor mnoge druge naše velike trgovine, tako je tudi; tvrdka Stupica tipičen primer, kako je napredovala naša narodna trgovina. Iz malih početkiov ©e je vsled odlične sposobnosti svojega šefa vedno bolj razvijala, bila kos vsaki konkurenci im obenem s svojo rastjo tudi večala ugled vsemu slovenskemu trgovstvu, a tudi bila viden dokaz našega gospodarskega napredka. Možje, kakor Fran Stupica in drugi naši odlični trgovci, so bili tisti:, ki so dali gospodarsko podlago našemu narodnem življenju in brez teh ljudi bi mi še danes ostali le drugorazreden narod samih revežev. Je zato le pravilno, če se ob jubileju ene naših najbolj odličnih tvrdk spominjamo tudi moža, ki je ustvaril to tvrdko in jo dvignil na tako ponosno višino.
Franc Stupica se je rodil kot sin posestnika in trgovca ter večletnega župana na Viiru ob vznožju Kamniških planin. Kakor vsi naši kmetski sinovi, tako naj bi tudi Franc Stupica po želji svojih štarišev postal duhovnik. Pa useda in talenti Franca Stupice so hoteli drugače. Klasični predmeti niso zanimali mladega Gorenjca, tem bolj pa praktično življenje in zlasti trgovina. Vstopil je zato v Hammerschmidtovo veletrgovino z železnino, ki je bila dolgo vrsto let vodilna trgovina svoje stroke v Ljubljani. Tu je imel Franc Stupica obilo prilike, da se je praktično temeljito izučil v svoji stroki, teoretično naobrazbo pa je dobil v Mahrovi šoli, ki je bila ena najboljših trgovskih šol na vsem jugu.
Ko se je izučil, je odšel v Gorico, kjer je še izpopolnil ©voje znanje. Tu v Gorici se je tudri že pričel udeleževala našega narodnega življenja in na tej naši talko borbeni postojanki se je utrdil tudi Franc Stupica, da je bil od tedaj vedno eden naših najbolj zanesljivih in požrtvovalnih narodnih delavcev.
'Po odsluženih letih pri vojakih je vstopil v Ljubljani v Druškovičevo trgovino, nato pa se je že leta 1893 osamosvojil in ustanovil sedanjo, tako cvetočo trgovino.
Težki so bili prvi časi in treba je bilo napeti vse sile, da je bilo mogoče premagati vse težave. Teda temeljito znanje, prirojeni dar za trgovino in pa. nezlomljiva volja so bili kos vsaki nalogi. In tako je trgovina rastla in ko je kupil Franc Stupica 1. 1906 vso zalego Hammerschmidtovih naslednikov, je bila veletrgovina ustanovljena.
Naše narodno gospodarstvo v oktobru 1933.
(Po statistiki OUZD v Ljubljani.)
Prvič po juliju 1930 smo doživeli, da je postala zaposlenost delavstva napram predhodnemu letu ugodnejša. Letne razlike pri OUZD-u zavarovanega delavstva so bile od julija 1930 do septembra 1933 negativne. V oktobru je bila ta razlika pozitivna in sicer + 807 delavcev. K temu je pripomogla industrija »Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb«, katera se je zboljšala od lanskega leta za + 1010 delavcev. Na drugo mesto pride tekstilna industrija z letnim prirastkom za + 2037
Franc Stupica
Kot eden prvih se je Fr. Stupica specializiral tudi; na poljedelske stroje in kot moderen trgovec, ki nikdar ne zaostaja za duhom časa, je izdal 1. 1913 prvi slovenski cenik za kmetovalca, obrtnika in gospodinjo. Ta cenik je bil pomemben tudi za naš narod, saj je mnogo pripomogel, da so izginile iz vsakdanjega življenja tuje besede za razna orodja. Ni čuda, da je prvi izvod lega cenika zahteval za sebe Narodni muzej.
Ko pa je z neumorno delavnostjo skrbel za razvoj svojega podjetja, pa ni pozabil tudi na svoje narodne in stanovske dolžnosti. Kot eden prvih je vpeljal v svoje podjetje slovensko knjigovodstvo, da je bilo njegovo podjetje res in v vsakem pogledu čisto slovensko podjetje.
Z vso vnemo je delovat pri »Merkurju«, delal za napredek gremija, čegar zaslužni odbornik f.n predsednik je bil tudi celo vrsto let. V gremiju je zlasti deloval, da se izpopolni obrtni red v tem smislu, da se zahteva strokovna usposobljenost, zavzemal se je dalje m celo vrsto vprašanj, ki so bila v prospeh slovenski trgovini.
S posebnim priznanjem pa moramo omeniti njegove zasluge za naš list. Bit je med ustanovitelji »'trgovskega lista« in vedno eden njegovih najzvestejših prijateljev in pospeševateljev. Tiskarna »Merkur«, velesejem, Trgovska akademija, trgovska šola, Trgovski dom, skratka vsaka stanovska organizacija je štela tudi Fr. Stupico med svoje aktivne dellavoe.
Javnost je že zgodaj ocenila zasluge Frana Stupice in zato je bil v celi vrsti narodnih in stanovskih organizacij predsednik ali odbornik. Tako je bil imenovan za cenzorja Narodne banke, za člana razsodišča pri borzi, za prisednika pri obrtnem sodišču, odbornika pri OUZD, podpredsednik Jadranske straže itd. Omenimo naj samo še, da je biiil tudi ustanovitelj centralne nakupovalnioe za staro železo in da je še danes predsednik Tovarne verig v Lescah.
Vse z delom in z uspehi je bilo izpolnjeno življenje Franca Stupice, kateremu je zvesto in neumorno pomagala njegova visoko naobražena življenjska družica, gospa Irma.
S ponosom moreta oba praznovati 40-letni jubilej svoje tvrdke, ker sta jo dvignila med prve tvrdke v Ljubljani.
Tudi naše iskrene častitke k jubileju z željo, da bi bilo zaslužnemu gospodarskemu delavcu danih še mnogo uspešnih in ploden osnih let!
delavcev. Prvi vzrok je več ali manj slučajen radi forsiranja regulacije Ljubljanice. Drugi vzrok je pa nenormalen radi pretiranega razvoja tekstilne industrije, o katerem smo že ponovno poročali. Pomembnejši normalen in zdrav napredek izkazuje »gozdno-žagarska industrija« z letnim prirastom + 484 oseb.
Najbolj so nazadovale »Gradnje nad zemljo«. Njihov letni primanjkljaj znaša
1354 oseb. Ker je stanovanjska kriza Ponehala, ne more ta industrija več tako napredovati kot je napredovala prva povojna leta.
Napredovanje in nazadovanje ostalih industrij pojasnjuje sledeča tabela:
Povprečno			
število zav.	napram		napram
delavcev	oktobru 1932		sept. 1933
v okt. 1933	absol.		absol.
3131	+	1010	+ 136
1368	+	305	— 3
11.334	+	2037	+ 386
550	+	72	+ 10
962	+	120	— 1
299	+	37	+ 5
624	+	74	— 123
1890	+	176	+ 3
6402	+	484	+ 2
1619	+	105	— 2
3617	+	114	+ 28
1668	+	36	- 64
8160	+	113	+ 126
1579	+	7	+ 27
1126	+	2	+ 11
3627	—	26	— 391
6212			134	+ 29
2819	—	84	- 802
1119			65	+ 5
4171	—	268	+ 300
3128	—	252	+ 121
820	—	83	— 12
566	—	61	+ 21
3601	—	664	
516	—	114	4- 21
3J23			
		773	+ 3
4517			-	580 -	1
2	—	luut 7	
78.740	+	807	— 245
žuHOfifa tc^Gvina
Svežih češpelj smo letos izvozili za 50 milijonov Din. Največ smo jih izvozili v Češkoslovaško (2689 vagonov), v Avstrijo (1834), Poljsko (449), Švico (302), Nemčijo (29), Italijo (12) im na Madjarsiko 1 vagon.
Čsl. žitni sindikat je dovolil uvoz 1000 vagonov jugoslovanske im rumunske koruze.
Svetovna trgovina je v 3. četrtletju v primeri z 2. narasla od 22-6 na 22-7 milijard mark ali za 0-6%.
Zaposlenost v jeklarnah U. S. A. je od julija padla od 50 na 25-2%.
Avstrijski kartel za zavojni papir se je razdražil.
Razne nemške industrije so zaprosile rusko vlado, da jim nadomesti valutne izgube, ki so jih pretrpele zaradi padca dolarja in funta, ker so na izrečno željo Rusije izstavile menice za svoje terjatve za naročila v funtih in dolarjih. V vsem gre za izgube v višini od 50 do 70 milijonov mark. Kakor je bilo pričakovati, so Rusi to zahtevo odklonili.
Belgijska trgovinska bilanca je bila v septembru prvič po aprilu 1932 aktivna in je bil izvoz za 100 milijonov večji ko uvoz.
Nemčija je v prvih devetih mesecih t. 1. uvozila 998 milijonov jajc, lani v istem času pa 1855 milijonov jajc. Uvoz jajc je padel torej za skoro polovico.
Delež nemške trgovinske mornarice v prometu po Atlantskem morju je znašal v prvih devetih mesecih 386.000 ton, lani pa 543.000 ton.
Uvoz Anglije je znašal v oktobru 61-77, za 1 milijon funtov več ko lani, izvoz pa 34-13, to je za 3 milijone funtov več ko lani.
ZA STABILIZACIJO CEN LESA V AVSTRIJI IN JUGOSLAVIJI
Kakor poroča »Jugoslovenski Lloyd« se sestanejo avstrijski in jugoslovanski zastopniki lesne industrije na Dunaju, da se sporazumejo glede cen, da si ne bodo po nepotrebnem delali drug drugemu konkurenco v Italiji. Konference se udeleže zastopniki lesne industrije iz Ljubljane, Su-šaka in Sarajeva. Predpogajanja v tej zadevi so se že vršila in zato upajo, da pride na Dunajo do popolnega sporazuma.
Kranjska industrijska družba
je imela v torek, dne 28. novembra pod predsedstvom svojega predsednika gospoda Avgusta Westena v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo svoj redni 64. občni zbor. Na tem občnem zbora je bilo cd 300.000 delnic, kolikor je delnic v celoti, zastopanih 288.040. Delniška glavnica znaša Diln 45,000.000, redni rezervni fond 2,311.627, posebni rezervni fond 1,817.236, rezervni isklad za valutarne spremembe 3,541.730, račun sklada za družbene namene in davčne rezerve 2 milijona 675.191, isklad za investicije, ki se je nabiral tekom let, ko ni bila plačana nobena dividenda, 10,750.000. Stroji in obr-tovalne naprave znašajo po bilanci 76 milijonov 530.264, sirovine in zaloga 34 milijonov 932.949, blagajna 849.780, menice in devize 3,164.675. Bilanca izkazuje dolžnikov in naložb pri denarnih zavodih 35 milijonov 710.470, dočrm znaša račun upnikov 112,786.282. Račun dobička in izgube izkazuje 2,892.808 ter prenos iz prejšnjega leta 945.952. Družba je v preteklem poslovnem letu začela izdelovati: nekaj novih vrst blaga, tako cevi. Ziičamo na Koroškem je družba poleti opustila zaradi prevelike nadpncdukcije in bo instalacije od ondot porabila doma. Občni zbor je soglasno sklenil, da ni rarzdeliitd nobene dividende. Od dobitka gre v redni rezervi fond znesek 144.640, v investicijski fond znesek 750.000, v fond za dvomljive terjatve 2,000.000. Davki in doklade so v preteklem letu narasli na 11,603.000 proti 6,500.000 v predidočem letu. Za socialno zavarovanje je bilo plačano 2,545.616, pasivne obresti so. zneslle 5,921.116, odpisi 14,000.000 in dvomljive terjatve 39.000. Plač iin mezd je bilo plačanih okoli 37.000.000. Valjarna za tanko pločevino v poslovnem letu 1932/33 mi mogla začeti z delom radi zakasnitve v dobavi potrebnih strojev. Zakasnitev je nastala radi brezpogodbenega razmerja z Nemčijo. Nova valjarna za tanko pločevino je stopila v obrat stoprav meseca oktobra, pa proizvaja kvalitativno dobro pločevino. V odbor so bili na občnem zboru ponovno voljeni gospodje: Janko Jovan, dr. Dimko Puc in Avgust Westen.
Sldadišce.
V	skladiščih trgovine 'in industrije ležijo mnogokrat naravnost ogromne 'vrednosti in vendar marsikje posvečajo, jako malo varnosti skladišču dn njegovemu vodstvu ter sma'lra„o vsakega dovolj dobrega za vod-stvp skladišča; zato pa najdemo kot skladiščnika ljudi raznih poklicev, ki so ga opustili liz tega ali onega 'vzroka in so sedaj nastavljeni kot cenena moč celo kot vodje skladišča. .Marsikdo je talko omalovaževanje skladišča že drago plačal. Ni dovolj, da je skladiščnik pismen in da ima dober organ, s katerim more vpiti na delavstvo, ne, skladiščnik mora biti resnično deber in izurjen trgovec z obsežnim poznavanjem blaga in trgovskih običajev lin mora biti tudi sposoben za pisarniške posle trgovske pisarne
Nadalje se morajo skladišču dodeliti vestna, pošteni in popolnoma trezni pomočniki iin delavci, saj od tega je odvisen znaten del dobička. Toliko gllede osebja.
Skladišču ne sme nikdar zmanjkati kakšne vrste blaga, posebno pa ne v jtvor-niškem skladišču si.rov.in in pomožnih snovi, katere se redno* in'tekoče rabijo v fa-brikaciji.
Vzorno vodeno skladišče more dati vsak hip točne in zanesljive podatke o nabavah, izdatkih in zalogi: vsake vrste blaga in sirovki.
Da se vzdržuje red in poveča čut odgovornosti, mora biti za izdajo blaga alli si-EPViln določen prostor in ne .gpiejo ljudje hoditi po skladišču 'in si jemati kar sami. Posamezni oddelki skladišča ali posamezne vrst;© p]* skupine jbilaga s«? naj i?wčp v upravo pp^peznipi pomiočpjikoipi, (kateri so potepi za svoj c^d^k odgovorni.
Vsaka pošiljka se mora pred prevzemom od prevoznika (železnica, pošta, voznik in drugi) pregledati in ugotoviti, ,ali je v redu. Morebitne razlike v teži ali drugi ne-dostatki se morajo takoj ugotoviti v pričo zaišt^pmika prevoznega podjetja. Kljub teinu preglodaj se mera blago pred vskladi-ščenjem še enkrat pregledati in primerjati z listinami (vozni list, dobavnica), posebno pa z računom. Radi tega mora skladi* e dobiti vsak račun v roke, da z računom prevzame vsako pošiljko in na računu potrdi pravilni dohod blaga.
Vsaka pošiljka, predno gre k skladišča ali prednO' se naloži na voz, se mora pregledati, ali je v redu in če ni kaj premalo ali ikaj preveč izdajio ali v drugačni kakovosti, kakor je v mročiljnem listu.
Trgovec pač želi kolikor mogoče veliko prodati, pa tedaj ni kaj pavdušen za določene pc^ilov^e ure. Alli jtudi skladi š e mora imeti: čas za vzdrževanj? red3, aa vknjiže-vpnje ip pregled. Zato se naj izdaja blago dnevno le ob določenih urah in izven teh ur te v fliujniih primerih. Na vsak pačin pa
LJUBLJANA
Karlovška t. 2 Volarski oot 1
rVuKNH/A KtTVEKT IN K< iNKEKOIJ \ PAPIRJA
morajo imetii v tem oziru red industrijska podjetja. Njihova skladišča blaga, in sirovin izdajajo stalno iste uje dopoldne ali popoldne, da se deilavstvu ne nudi pritoka za postopanje z izgovorom, da so prevzemali isirovine itd. Izven 'teh določenih ur se izdajo le tiste naročbe, katere označi vodstvo oddelka ali obrata kot »nujne«.
Surovino se izdajajo oddelkom ali delavstvu le na podlagi -nairpčiilnioe, katero podpiše obrato- pl’ii oddelkovodja ali delo-yqdja v oddelku., Naročilnica v rolkah skladišča! je potrdilo za izdano blago. Oddelkom oddaja skladišče z dobavnico, katero napiše oddelek obenem z naročilnico. Skladišče vpiše v dobavnico točne količine izdanega blaga. Naročilnica in dobavnica sta sta različne barve.
V oddelkih smejo ležati le take količine blaga ali sirovin, ki so potrebne za sproti-
V skladišču naj ima vsaka vrsta blaga ali siirovine svoje mesto in ne sme ležati na v^č krf jih. Kosovno Mago naj bo v predalih rlp v vsakem predalu karta ali kartoteka s ippdatlti O' prirastku, izdaji in
Tvprpii-iki oddelek oddaja gotove izdelke skladišču z oddajnim lisjl^pji, v katerem je navedena vrsta, količina, kakovost in vrednost, če jo oddelek pozna.
Za vse ,naročbe pri dobaviteljih se pa j porabljajo posebne tiskovine, kfikor so priporočene v trgovskem: koledarju za leto 1927.
Velike pozornosti je potrebpo pri blagu, ki je za^čunano v enem računu, pribp.ia pa v partijah (n. pr. preniog).
P^ema^o pozornosti se posveča v industrijskih obratih raznim odpadkom, staremu železju jifii drugim' kovinam, ki so v©5-<kra,t velike v,rednosti. Bakreni, in medeninasti pjr^dpijeti l^aj radi dipjbe npge in ,dqgi-neje, t;edaj ne strnejo ležati na prostem, ampak v zaprtih (lopah- -Jaki prenimetd se naj čipiprej prodajo.
!Za skladišče se naj vodi. skladiščna knjiga (sikapitric) ali kartoteka. Na vsak način je t9 izv^jivo v indusftrijskjih skladiščih in v skladiščih skoraj vseh veletrgovin.
vrčev za vodo, 50 omotov motvoza, 800 kg žebljev, 5 kg žebljev za tapetnike, raznega električnega materijala i,n rumene kovine.
Komanda pomor, arzenala Tivat sprejema do 11. decembra ponudbe o dobavi 150 kg papirnate lepenke, 33 kg papirja za zavijapje, 1500 zamaškov, 40 kg svinčenih plomb, 310 kg usnja, 270 m lanene jadre-njne, 20 m piolinos platna, 40 m belega platna za zastore, 200 m buret svile, 30 m bele flanele, 30 belih cunj, 300 kg krp za .čiščenje, 30 m kokosovih preprog, 2 kokosovih otiračev; do 12. decembra pa o dobavi 230 kg usnja, 35 kg jermen, 4000 kg cinkovih plošč in 50 kg kositra.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
i
Prodaje. Dne 12. decembra bo pri Komandi .Dravskega žandannerijskega polka
v	Ljubljani ustmena licitacija za prodajo 551 kg raznih krp od starih oblek in 417 parov starih čevljev. (Predmeti in pogoji so na vpogled pri isti komandi, Rimska cesta 22.)
Restavracija na postaji Konjic se odda v zakup ijoloih otertne licitacije dn.e 9. decembra pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornice TOI v Ljubljani.)
Lea se poroda na dražbi dne 12. decembra t. 1. pri Direkciji sum brod^ke imovne občine' v Vinkovčih. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljub-
Ifirekcij^ državpegp rudpika I^ubija
sprejjeina do 4. deoembja ponudbe o gobavi pisanifl^ega nmtjejrijfla.
Direkcija državne železarno Vare.š sprejema do 6. decembra ponudbe O dobavi 2 usnjatih kolut; do 13. decembra pa o dobavi 1000 izolatorjev za telefonske napeljave ter o gobavi'silicium-žice.
Direkcija državnpga rudnika Kakanj sprejema do 7. decembra ponudbe o doba-
vi	650 stekel za okna, 100 kg kita, 150 rudarskih želez in 200 lopat za premog; 2 trofaznih elektromotorjev, 500 kg karbida; 800 m trovodnega bakrenega kabla, 2000 medeninastih rinčic za zastore, 50
Hai
0r<
Le
MANDŽURIJA — SREDIŠČE NEZAKONITE TRGOVINE Z MAMILI
Pri sestanku Po sveto valu e ga odbora (Društva narodov za opij in maipila je ameriški delegat Fuller ogorčeno napadal man^žuirsk^ obl^stii (to se pravi — po-sredpo japonsko vlado), krši vse konvencije o -trgovini z opijepi ip mamili in da grozi preplaviti požele Dalnj^ga Vzhqda z mamijU. izvedel je mandžuraki proračun za dob,^ 4» jkonca junica 19Š.4- y teni proračunu oejpijo dobiček k opijskega monopola na 19,000.000 yuanov (srebrnijh tollar-jev po 3 zl. krone), dooini je znašal lani
5.000.900. Pjroračun opijskega monopola se cepi na 33,000.000 yanov. Od tega bo treba
18.000.090 za nakup opija Fuller je dokazal, dp so se vse konvencije kršile v času odkar s? je ^apdžurija izločjilp izpod kitajske nadoblpsti, tijp povdarjpll, ,da pomeni to izrabljanje Map^lžurijc za bazo nezakonite .trgovine z mamili v mednarodnih izmerah. Trdil je, da mapdžurska vla<la podpira kulturo mamil in skuša ppvečat; število kadilcev.
(jdtpjsika rabi v piedicinske in zipanstve-pe svrhe letno .20 kg herejijpa, 100 kg morfija, 30 kg kokaina; Japonska po P9jtrpbu-je 650 kg heroina, 3^00 kg	^00°
kilogramov kokaina.
*
Nikola Tesla, slavni jugoslovanski iznajditelj iin znanstvenik je dobil te dni od Hawardske univerze v priznanje njegovega znanstvenega dela Edisonovo kolajno. Ko je bilo kolajna slovesno izročena Tesli, je ta dejal, da je odkril način, po katerem bo mogoče ujeti kozmične žarke in jih praktično uporabljati in jih pošiljati naprej brezžično ali po žici. Za ves svet bi zadostovala ena centrala za upravljanje kozmične energije.
Velike pjftfcišeidovske demonstracije so bile na Madjarskem. Vse univerze so zaprte.	,
Komunistično propagandno centralo in vohunsko agenturo so odkrili na Dunaju. 8 tujcev, ki šo večinoma iz balkanskih držav, so aretirali.
Neki bavarski vojak je bil na avstrijski meji ustreljen. Nemško poročilo pravi, da je bil ustreljen od avstrijskih obmejnih straž za Časa vaj s smučmi in na nemškem p^mlj'ii, avstr'.jsko poročilo pa pravi, da je biil za čaisa strelih vaj nemških vojak w ustreljen na avstrijskem ozemlju, najbrže od nemških vojakov samih.
50.000 mark nagrade je razpisala založba Schertl za tistega, kiVIokaže, da so ooKritja >Peh:t-Ppr.isienna« resnična.
En milijon romarjev je obiskalo v sv>? tem letu Rim.
Blizu vojaškega letališča v Marignanu v Franciji sta trčili skupaj dve letali in treščili na zemljo. Oba pilota sta obležala
Nad 20.000 nemških beguncev je v Bel
giji in je belgijska vlada imenovala posebnega komisarja za begunce.
Taborišče za nepoboljšljive kaznence ustanove v Nemčiji. Vsi kaznenci v tem taborišču bodo kastrirani.
Srjm porpčila
LJUBLJANSKI TRG
Na zelenjadnem trg*’ je manj blaga in cene pričenjajo polagoma rasti. I>epše glav« endivije se prodajajo po 75 par do 1 Din '1 udi zelena kolaraba se je nekoliko po dražila ,in se prodaja po dinarju. Radič ii špinača sta po 1‘50 merica, za 50 par diraž je ko prejšnji teden. Zelja je zelo veliko /J( na trgu in se prodaja po 50 par do 2 Din glava (po 'velikosti). Ohrovta je malo in se prodaja glavi:ca po 1 Din. — Na sadnem trgu je malo blaga. Jabolka se prodajajo še po stari ceni, boljših jabolk pa na kmet skem trpi sploh ni. —Na perutninskem tr gu je bilo malo več blaga, ker so tudi Bosanci predajali na trgu. Njih perutnina je nekoliko cenejša od domače. Jajca so ohranila staro ceno. Na Sv. Petra nasipu je bila kupčija zelo mrtv«, saj je samo en kmet pripeljal voz krompirja, ki ga je prodajal p 75 par za kg na debelo. Nadalje so hili še trije vozovi zelja, kri i^e je prodajalo po sti ceni.
(
štv
>T
li,
lju
no
te(
ro
ba
tri
ta
mrtva.
MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM
Na svinjski sejem z dne 24. novembra 1933 je bilo pripeljanih 290 svinj; cene so bile te: mladi prašičji 5 do 6 tednov «ta"i 100—1.15, 7 do U tedUiijv stari 120—150, 3 do 4 mesece s/tari 200—250, 5 do 7 mesecev stari 300—380, 8 do 10 mesecev star' 400 do' 550, 1 leto stani 600—700 Din; 1 kg živ« teže 6—7, mrtve teže 8'50—9-50 Ddn. Pro d^nih je bilo 102 svinj.
gc
ol
ZE
V«
zi
r
Ši
ti
v
n
1
z
Program ljubljanske radio postaje
Petek, dae 1. decembra: 11.00: Šolska ura: Prp&lava nar. pravnika (I. drž. r-gimn.) — 12.15: Reproduciran koncert (slavnostne koraMce) — 12.45: Poročil«
—	13.00: Cas, reproducirana glasba: Slove nec, Srb, Hrvat, za uvjek brat i brat (na rodne pesmi) — 18-90 Proslava zjedinje nj^	inozemstvo	(Qerole franyals 'r-
g. Lacrcix) — 18.15: Proslava Zjedinjenja za inezeinstvo (Angleški klub — ga. Co-pelandova) — 18.30: Predavanje Narodne odbrane — 19,00: Sokolstvo — 19.30: Izleti j za pedeljo (dr. Andrejka) — 22.00: Rezerv. ;z;a prenos — 22.00: Čas, poročila — 22.20: JPeprpdukoija II. in III. dejanja Tijardovi-ceve opere »Mala Floramy«.
Sobota, dne 2. decembra: 12.15: Reproduciran koncert (za vsakega nekaj) —■ 12 45: Poročila — 13.C0: Čas, reproduciran koncert (operetni venčki) — 18.00: Reproducirana moderna plesna glasba — Stanj« cest — 18.30: Zabavne predavanje (Mirko Kragelj) — 19.00: Ljudski nauk o do-breiT in zlu (dr. Veber) — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20 00: Radio-or-kester — Vmes poje sevdalinke s sprem-ljevanjem kritare gdč. Mara — 21.00: Fantje na vasi — 21.30: Čas, poročila — 21.50-Radio-orkester in Radio-jazz.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Četrtek, dne 29.'novembra: Sv. Ivana. Red Četrtek.
Petek, dne 1. decembra ob 15.: Robinzon ne sme umreti. 'Premiera. Izven.
Sobota, dne 2. decembra: Turške kumare. Izven- Znižane cene.
Opera, začetek ob 20.
Četrtek, dne 30. novembra: Zaprto.
Petek, dne 1. decembra: Mala Floramy-Izven. Znižane cene.
Sobota, dne 2. decembra: Stoji, stoji Ljub-ljanca. Premiera. Izven.
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo Q izvršuje po najugodnejših pogojih 4)
Ivan Genussi
Liubliana
Igriška utica štev. 10
Telefon 22-67
‘Grgovci in industrija 1
Tvgovshi
list
it priporoča ta
inmmrir auj e 1
TISKOVINE
vsehvrsilrgmke, uradne .reklam-"ESr ne časopise, knjige, večbcir,
'•ALlich hiLr/r in	?
lisk hUre' in pcceni!
TISKARNA MERKUR
U U B UANA .G ft i&OMeičtt VAU 25
%1-25-52 Jelegram liskartutlllerkuv.
rtr^.rr^rr	rrr-o	or	r	SfV	T
Dreta ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-lndustrijtko d. d. »MERKUR« kot izdajatelta in tiskarja: O. MIHALEK. Ljubljana.
r>	tr.	V	~	■'	'('r>	'	rti'"'’-	>.«<•!'