,Gorica* izbaja vsaki torek in eoboto.|Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej.J Urednistvo Be nahaja v .NarodniJTbkanii*, ulica Vetturini št. 9, kamor je naslavljali pisma. Hefrankirana ptoma ee m> sprejemajo, enako se ne uvažujojo piima brez podpisa. Bokopitii dopisov Et* ne vračajo. GORICA TBLBTOH it. 201. (tone«* Jtane na leto 10 K, iz pol let« b K, za eptrt leta 2 50. I prtvniitvo se nahaja v „Na/odni Tiskarni* ulica Vetturini 5t. 9. L% oglane te plačuje od (veterostolpne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. Ponamezne Itevilke stanejo 8 vm. in se prodajajo v raznih goriJkih trafikah. St. 55. V Gorici, v torek dnc 15. julija 1913. Leto XIV. - VOLIVCI! i ) Kandidati stare struje S. L. S. za volitve v skupini kmečkih občin. ki se be do vršile v četrtek 21. t. m. so/ Za to I in i H sk i o k r a j: Dr. flnfon Gregorčič, državni poslanec v Gorici. Ivan Torkar, poseslnik in pošiar Podbrdom. Z a K r a s : Dr. Hinko Stepančič, deželni sodni svetnik v Gorici. Za go r iL k o okolico: Ivan Berbuč, profesor v pokoju v (iorici. Miha Marinič, posestnik v Podsenici. Malevž Pirih, župan v Kalu. Te može volite I Izid volitev dne 13. julija. Stara struja x^'d Samostojni Soc. stranka Stara struja -Ns'j™ Samostojui Soc stranka Obcine | •- ¦= ? *¦> Olicine 1 .-, E >:i v •- •'-• H ?. JH 're « = Z •- Kj % 9, « "re - 5 "3 5 = Sc H* Sf •* > L ^ g 5 = '5c y y •* > = "3 * s r? .L L .= 5 3 F s- s < ° .t; ~ .i; 5 3 F -t *-i Ajba •...... 46 ! 14 114 <>*> 11 11 1! — — - Medana..... 107 1<>3 Io2 57 2 2 3 —; — Anhovo..... 98 121 122 24 2ž 21 25 3 1 1 Nabrežina .... ¦- 57 56 5i> 5o 53 52 215 21n 215 AvCe....... 7 77 76 (»0 11 11 11 - — — Naklo..... 19 84 SI 40 2i>0 250 27S 2o 2o 28 Standrež..... 52 99 99 no 15 15 15 113 112 112 Opatjeselo .... 76 (>5 114 3Q nS 63 73 18 20 20 Avber...... — 8 (> 7 20 17 17 3 3 2 Osek ..... <> 10o 106 07 23 22 22 1 2 2 AjdovŠLina ... 1 31 20 31 115 117 135 10 11 3 Ozeljan ..... 51 61 5o 10 7ü 75 77 12 11 14 Bovec...... 22 90 95 92 45 45 45 U 5 5 Ponikve..... 2 10G 100 08 1« 1° lu - — Bri-inj ..... 23 45 38 20 58 (.3 58 26 28 2<> Št. Peter..... 18 106 104 84 87 lM SS 87 87 87 Banjšice..... 58 <>1 <>' 5 — — — — — ^ud^ura..... 57 211 205 153 120 103 107 215 20o 208 Bate....... 50 56 5o 6 1 1 1 — — — Prvafina..... — 91 92 8« 161 103 loO — — — Bilje....... 1 126 125 124 88 88 87 9 0 n Pliskoviai .... 1 67 o7 on 28 28 2S Brje....... 2 43 45 42 - — 3 3 3 Povir ...... 17 10 20 3 20 20 20 33 33 33 Brestovica .... 1 43 42 41 11 11 11 3<> 3^ 39 Ročinj...... 10 34 HA 24 30 30 30 — - — Biljana ..... 18 140 137 117 46 4(» 4(> — - — Renče...... 13 03 01 SO 08 OS 6S ?>S oj ?>?> Cerkno......104 415 415 302 44 44 44 45 45 45 Repentabor .... 50 50 50 114 112 112 "> 2 2 Čezsoča .... 3 40 39 36 21 22 21 — — — Rodik...... ^2 25 26 3 52 52 52 3 2 2 Čepovan..... 39 82 82 43 24 ^4 24 — — — Rihenberk .... 4^ 11M 18" 145 251 248 25(> 12 12 12 Črniče...... 187 109 1 o7 113 115 134 6 18 8 Sedlo...... 53 75 70 ">0 18 1 Diežnica..... 38 136 113 114 12 39 7 — — Soča ...... 48 47 47 0 7 7 Deskle...... — 101 101 101 3 2 2 — — — Srpenica..... 40 42 25 ?2 "M 27 18 - — Dornberg.....187 238 230 38 95 92 110 2 — — Solkan...... 22 1"S UM 17S 74 ol <>u 150 136 135 Dutovlje..... 15 34 35 11 97 87 88 3 2 2 Sovodnje..... 32 143 146 118 2 3 3 77 73 75 Dol Otlica .... 3 124 127 120 13 17 24 — — Sela....... — 14 1" P 32 31 32 — — Devin...... - 83 83 80 15 15 15 20 20 20 Sežana...... 1 5 5 4 "5 S7 86 32 31 31 Doberdob .... 6 36 3o 31 9 (> 0 25 25 2o Skopo...... -- - — — 42 38 38 3 3 3 St. Ferjan .... 237 31 *> 325 92 56 49 50 12 4 4 Slivno...... — P P P "> "> ° 25 25 2? Grahovo..... 76 217 210 152 35 00 o5 25 23 24 Skrilje...... 42 o7 uu t>3 n 4 51 7 14 7 Orgar...... 24 79 78 ,S4 27 26 26 7 6 6 Sebrelje..... 2 107 108 108 1 1 1 — Gabrovica .... — 15 lr» 15 41 41 41 1 1 1 5t. ViŠkagora ... 2t> 46 46 2 48 4S 48 — — — Gorjansko .... 2 60 55 53 33 27 27 30 30 30 Sempas..... 50 65 (»3 9 61 5^ 63 3 3 3 Gabrije ...-.— 41 41 41 20 20 20 -- 1 — Sempolaj..... — 20 20 20 3 3 3 56 5o 56 Gojače...... -• 37 37 35 18 16 30 8 8 8 Škrbina..... 38 39 "»9 57 56 50 14 14 14 Idrsko...... 56 42 24 b 4 40 5 - Štanjel...... 30 55 o3 23 79 64 07 6 Kobarid..... 51 21 5 10 135 188 165 Štjak ...... Kred....... 35 48 38 27 44 b5 28 - iŠtorje...... *) 9 l» 36 36 3d 8 8 8 Kanal..... 9 150 148 139 92 92 91 8 7 7 Šmarje...... 1 46 45 4\ 93 Q3 94 13 In 13 Kal....... 30 190 190 159 26 26 26 10 0 10 Tolmin...... 17 173 169 140 S5 90 83 4 3 3 Kojsko......225 461 4o2 234 113 113 114 3 3 3 Trenta...... 42 42 42 Kobjeglava .... 2 11 10 9 15 15 15 — — — Trnovo...... 26 29 24 — 34 37 42 — —. Komen...... 11 106 109 90 127 120 133 7 =S 7 Trnovo pri Gorici . 51 52 52 1 49 49 49 1 1 1 Kopriva.....— — ¦— — — — — — — — Tribuša ..... — 75 53 55 26 17 17 — — Kamnje..... 52 72 — 56 — — - — V — Temnica..... 54 82 85 — 31 30 30 — — — Sv, Križ..... 19 70 08 43 117 118 139 16 21 14 Tomaj...... — 06 64 66 85 72 78 32 32 52 Kožbana..... 8 57 57 56 43 43 43 — — - Voice ,..... 22 110 110 Q2 10 10 10 2 2 2 Libušnje..... 62 172 llö 126 20 89 28 — — — Vrtojba ..... 10 132 127 112 58 55 62 138 135 135 Livek ...... 19 51 52 38 12 17 15 — — - Vogrsko..... 63 117 117 54 68 68 68 — - -Lokve...... - 54 54 54 9 9 9 5 — - Velikidol..... 5 72 73 o7 3 4 4 — — — Log....... 3 64 61 58 2 3 1 — -- — Vojšrica..... 4 5« oO 56 12 10 12 — -Sv. Lucija .... 66 66 66 75 55 55 55 17 17 17 Vrtovin ..... 21 41 40 16 40 40 45 — — — Lokovec..... 44 61 61 17 10 10 10 — — — Zgonik...... — 35 37 37 65 62 64 — — — Lokev.....— 3 3 3 120 116 116 2 2 2 Žaga ...... 2 29 2<> 22 9 10 9 - - — Lokavec..... 4 60 60 — 67 67 96 12 12 12 Vel. Žablje .... 2 27 27 25 41 46 52 10 15 4 Miren...... 5 183 183 179 26 26 26 30 29 30 Mavhinie......4 17 18 16 41 35 40 8 9 8 Ti podatki niso povsem zanesljivi. Konečni izid, katerega je dotfnala glavna volivna komisija v St. Petru je ta-le : Veljavni glasovi: 16101. Od teh so dobili: 1. Fon Josip, državni poslanec v Gorici 9142, 2. Orgič Franc, župan v Vc- likemdolu 8918, 3. Dr. Brecelj Anton, zdravnik v üorici 6322, 4. Kovač Ignuc, župan, v Ajdovščini 5134, 5. Miklavič Franc, župan v Kobaridu 5080, 6. Dr. ou^o, /. jvianireaa Anton, posesiniK v j Idrskem 2922, 8. Dr. Tuma Henrik, od- vctnik v üorici 1760, 9. Verčon Anton, posestnik v Skriljah, 1737, H). Mozetič Anton, prožni mojster v (Iorici, löCil glasov. Razcepljeni glasovi: 165. Abso- lutna večina znaša glasov 8051. lzvolje- 11a sta torej iz splošnega volilnega raz- rtda druzega voliluegu okraja: FON UKUit rKAnt, zupan v veiiKemaoiu. | Ker volilni okraj voli tri poslan- ec in ker nobeden izmed ostalih kandi- datov ni dobil števila glasov, ki bi od- govarjalo večini, se odreja na podlagi §§48. in 49. volilnega reda za dež. zbor ožja volitev mej kandidatoma, ki sta za izvoljcnima poslancema dobila relativ- 110 večješteviloglasov: Tastal. Dr. Bre- ignac, zupan v Ajaovscini. uzja von- | tev se bode vršila kakor veleva oglas c. kr. naniestništva od dne 5. aprila 1913 stew 94/1 dne 20. julija t. 1. in sicer ob ravno istih urah in istili krajih kakor volitev od dne 13. julija t. 1. Vsak glas, ki bi se oddal na ožji volitvi osebi, ki ni pritegnjena v to volitev, je neveljaven. Volilci, ki niso glasovali na prejšnji vo- pravico na ozji vonivi. Kai pa zda] ? Pri volitvi v splosni kuriji v nedeljo 13. t. m. sta bila izvoljena samo dva po- slanca namesto treh, namreč sodni sve- tnik Josip son in župan Fran G r g i č. Za enega poslanca iz te skupine bo pri» hodnjo nedeljo 20. t. m. ožja volitev, v katero sta prisla dr. A. Breceli in Ignac Kovač, župan v Ajdovščini. Kandidaturi d r. B r e c 1 j a suio iia- sprotovali od prvega začetka, ker po našein prepričanju, ki sloni na večletni skušnji, niož ni sposoben za s 1 o ž n o delovanje. ki je slovetisk'un poslancem v goriškeni deželnem /bom z ozirom na njegovo sestavo neobhodno po- t r e b n o. Ignac K o v a č je župun, posestnik in trgovec v Ajdovšcini ter je bil svoj eas zaston'nik slovenskega vele- posestva v dež. zboru. Nastopil je kot samostojen Kandidat vsied razpora med novo in staro strujo v S. L. S. Svojim somisljenikom ne podajamo nikakih iiasvetov. Na podlagi vsega,kar je pisal naš list, naj presodijo sami. ali se jim je udeležiti ožje volitve ali ne. Glasovnic ne bomo razpošiliali. Ako se pristaši odločijo za volitev, naj si pri- skrbijo glasovnico pri sosedu, ki z njim soglaša, ali pa naj si jo spišejo sami, saj veljaven je vsak listek, ki nosi potrebno ime. Kranjski razdirači. Ker »Novi čas« še vedno goni svo- jo staro, neresnieno pesein, da so nam ravno novostrujarji prinesli neko po sebno zdravo in koristno politiko na Ooriško, se moramo ponovno peeati s to zadevo, da se vsa stvar temeljito pojasni, da pridemo enkrat s teini kali- ni na čisto. Ysa nova struja in vsi novostru- jarji niso koristili našetnu narodu niti za en lešnik, kar pripovedujejo oni o nekih koristih, to so le n j i h misli, a v resnici to ne odgovarja dejstvom, ker ta dejstva govore čisto drugače kot piše »Novi čas«. Prvo in glavno »delo« nove struje je r a z d o r i n r a z k o 1. Povedali smo že, da dr Brecelj sploh ni prišel z dru- gim narrenom na Qorisko kot da posta- ne voditelj in da spravi dr. Oregorčiča v stran. Ta domišljavost je bržkoae v naravi dr. Breclja, ker drugače si nje- govega postopanja ne moremo razlaga- ti. Njegovi najboljši prijatelji kot je n. pr. g. Ciril Vuga so javno i^javili, da je dr. Brecelj prišel edino za to v našo deželo, da bo telebnil dr. Oregorčiča in da ustanovi novo stranko. Tedaj niso bile razmere v nas'i deželi take, da bi bila nova stranka potrebna, ampak le dr. Brecelj je zasvojevisokoleteče načr- te rabil nove stranke in je zato brž seg- nal skupaj par nezadovoljnih elemen- tov, kakor se dobe povsod in nova stranka »e bila na Ooriškem. Ne razme- re, dr. Brecelj nam je dal novo frakciio, s katero je začel razkol v naši katoli- ški stranki, ki je do takrat požrtvoval- no in nesebično družila v sebi vse de- lavne elemente, katerim je bilo mari za slogo, za rnir in za ljudsko blagosta- nje. Ako bi bil dr. Brecelj hotel delati za narod, je bilo polje odprto na vse strani, a on je hotel biti edino le vodi- telj in radi tega je moral postati raz- dirač. Radi svojega voditeljstva je za- čel potem delati rned našim ljudstvom prepir in neslogo, vse obstoječe je hotel prekucniti in postaviti razmere na gla- vo, kakor je ravno kazalo njegovim o- sebnim koristim. In res se mu je posre- čilo to vse obsodbe urcdno »delo«. raz- cepil je cvetoco stranko, raznesel je nemir po deželi, oslabil je naše tako ugodne pozicije, edino zato da bo on voditelj. Tako samopašnost, tako sebičnost je treba pač ožigosati in javno pribiii na srarnotni oder, da ljudstvo vidi v.d vseh strani to politično rokovnjaštvo. Komaj in kornaj smo se bili Oorieani polagoma zbrali skoro do zadnjih sknij- nih nasprotnikov v skupnem tabori« pod zastavo dr. Oregorčiča, komaj smo i velikimi in opravicenimi nadaini gle- dali sedanjim volitvam v oei, ker smo videli svoje čete, in glej, kakor nepo- trebna ljnlika nied pšenico se je dvignil dr. Brecelj in vsul vihar in razdor v naše vrste, zato da bo tudi on poslanec, da bo tudi on voditelj. In to imeuuie novostrnjarsko glasilo: delo za narod. To delo za narod je pri novi struji bilo do danes edino le razdiranje in po- diranje tega, kar smo mi v teku časa sezidali s triidom in delom. Sevcda, tn.i- cem, Kranjcem, te vrste kakor so novo- strujarji, ni mari zato, kar so pri nas do- bili. saj oni se ne brigajo za nas in na- .-o ljudstvo. a doinaein, pra\ i rodoljub, ki iiua srce za svojc ljudsi\o, mora z žalostjo in z gnjevom v srcu /.reti ua tc razdivjano in razdrapano innožico, Ki ne ve več, kaj dela. To iiuenuje nova struja: katoliško reuesanco. katolisko prchujenje. Yeejega farizejstva skoro nismo dobili v goriski »Socw kot ga vi- dinio sedaj v predalih »Novega časa«. Na adreso »Slow straže« p.te ne more- mo uasloviti ugodne. zahvalue izjave. ker plaenje iz narodiiega denarja 20') iztisov tcga razdiravnega glasila. Kar so novostrujarji pri nas na Cio- i iskem dobili. to vse ni bilo nie, ker se ni takoj prvi hip vklonilo njih zahte- vani. Imamo tu razne katoliške institi- cije. imamo društva, bratovščine it-.!., a vsega tega nova struja ni hotela vi- deti, ker niso oni tarn imeli kotnande. Yse obstoječe katolisko so prezrli, od nasega voditelja in easopisja, do zad- njega našega delavca. Tako početje je grdo in kaže surovost in neolikanost, kajti ako kdo ne spoštuje obstoječih navad in ustanov v deželi, v katero pri- de kot tujee, potem ne moremo od nje- ga pričakovati nič dobrega in koristne- ga. Novastruja pa se ni brigala za nič, kar je vdobila v deželi, naj bo katolisko ali narodno. Tern gospodom je bilo vse obstoječe napoti, pa naj bo nain še tako sveto in koristno. Zato pa njih takozva- no delo ni imelo in iiima nikjer blagoslo- va, vse vse skupaj je prisiljena stvar, ki nima obstanka. Ljudstvo včasi ne zna presoditi, kaj je pravo in zato mu ni zameriti, da je šlo tupatam na ta nesre- čni kranjski lim, a kakor vse kaže, je novostrujarskemu ))procvitu« odzvvo- nilo in naloga našega časopisja bo ved- no, da bode povsod pazilo na te poli- tične šarlatane, da se jim njih slepenie našega ljudstva temeljito izpodbije. Poleg novostrujarskega »dela«, ki ni nič drugega kot razdiranje in lov na mandate, je treba pogledati tudi njih s r e d s t v a, ki jih rabijo v tern »delu«. Sicer se o politiki trdi, da nima pošt^- nosti, a politika, ki ima opravka z ljud- stvom in ki naj temelji na katoliških načelih, mora biti poštena. Ali se diplo- matje v Londonu naiarbajo med seboj ali ne, to je navsezadnje njih ^tvar, i politika, ki je v najožji zvezi z ljud- stvom mora biti solidna in poštena. Ako tega ni, potem se ljudstvo nara\- nost demoralizira in pride ob vso veto v pošteno stvar. Tudi v volilnih boiih je treba poštenosti. Ako je kdo bolj pre- brisan in po pošteni poti prej pride do vspeha, je s tern pokazal svojo večjo zmoznost, ako pa kdo na nepošten na- čin hoče prekositi svojega nasprotnikii, potem tak človek tie pride več v po- štev. Celo pri navadnih konjskih dirkah se zahteva poštenost, toliko bolj pa v politiki. »Novi Cas^ se je te dni strašno širokousil, da oni delajo edino s pošte- riimi sredstvi in da je njih političen na- stop čist kot solnčni svit. Isti »Novi Cases pa priobčuje po večini debelo ti- skan neki »govor« poslaw^a Fona v Bukovici, ki ga poslaner fV:-n ni govoril. »Novi Cas« je tisti »go --r< tako zasn- kal, kakor da je poslai ;.c Fon obsodil našo stranko in da je pristopil k novi struji. S tern so hoteli novostrujarji lo- viti na nepošten način glasove. Posh- nec Fon je pa trikrat povedal (pred iii po tistem shodu), da je govoril cdin ) le o zadevi bukovškega domačega ko- spodarstva. Tako sredstvo, podtikanie in laganie, v politiki pač nima obstanka in se sanio obsodi. Ako pa pomislim<>, da delajo to voditclji okoli nove struje, tedaj vidimo. kako skodljiv vpliv ima to lahko ua uase ljudstvo. Taka grda in nepoštena sredstva je treba obsoditi do skrajnosti, ravuo tako pa tudi stranko, ki "delau s takimi sredstvi. Nase lju.1- stvo vidi sedaj, kje so ujegovi pravi pri- jatelji, zato naj se tudi krepko oprime naše stare goriške in domaee političnc stranke. Voliuci, ne veruiie nič „Hovemu času"! »Novi čas« trdi. da sta »(]orica>> in ^Primorski 1st« stavila pijančevanje in zapravljanje kot veliko čednost na- sega ljudstva. Ta trditcv je nesraniii.i laž in podlo obrekovauje! Nasa lista v dopisih i/. vinograduihhrajev sta izrecno pozivala naše ljudstvo, uaj »zmerno p«ie vino, ker »preveč zaužiti alkohol sko- duje zdravju.« Če se torej drzne »Novi casn trditi, da sta nasa lista slavila pi- jančevanje in zapravljanje, .dokazuje s to trditvijo, da je \- volilnem boju /mo- žen vsake laži. Še jasnejsi dokaz, da je «»Novi cas i vsega ztno/'en, je njegovo poročilo o javnem shodu \- Bukovici. V tern poro- < cilu trdi »Novi času, da je imel dr/.avi'i poslanec Fon na tern shodu enoureu govor in da je med drugiiu rekel: \' zadnjih 10 letih je dolg v deželi silno narasel. Za šolska poslopja se je potro- silo ogromne svote denarja, zidalo se je krasne palace, tu bi se dalo precej va-- čevati in dolg bi ne bil tako velik. Zi- dala se je norišnica, ki je sicer potreb- na. a še bolj potrebna bi bila primerna bolnišnica. Tudi za deželno upravo sc uporabi vse preveč denarja čez 200.000 kron na leto. Pri tern pa je ogromna vc- čina deželnega uradništva (okrog '":..» laška, le '/u je Slovencev. Lahi imaio vsa dobro plačana mesta, Slovenci so povečini le nižji uradniki in sluge. Za kmetijstvo pa se je v zadnjih letih pre- malo skrbelo<(. Ternu Fonovemu »govoru« se ni- smo mogli preeuditi! Vprašali smo se: Kako je mogoče, da Fon delovanje svo- jih soposlancev na ta način kritizira? Zakaj je o teh razmerah, če so resnične v deželnem zboru molčal? Zakaj ni sani v dezelnem zboru predlagal, da se bolj skrbi za kmetijstvo, da se ne zidajo pre- draga šolska poslopja, da se imenuje več slovenskih deželnih uradnikov? A Fonovemu »govoru^ se nismo več čudili, ko smo izvedeli, da ga sploh ni bilo. Fon namree ni imel na shodu v Bukovici nikakega govora o deželni u- pravi. Predrzni, lažnjivi »Novi čas« ie ta govor docela le izmislil ter ga držav- nemu poslancu Form podtaknil, da bi sc- pri svojem hujskanju proti našiin po- slancem sklicaval tudi na ugled deže1 - nega in državnega poslanca Fona. Tako menda ni volilcev še nikdiir noben list nafarbal. Zato pa, volilci, ne verujte nič no- vostrujarskemu »Novem času«! Ijiisace s krasnimi bordurami, vsi izdel- ki sploh so pokazali, kako je nadarjeua naša niladina in kako vestuo se pazi pri pouku rocnega dela zlasti na praktiČMio stran istega. V naslednji dvoraui citanio napis r. in (). razred »^olski Doniu. Oglejiuo si izdelke ö. razreda! Na dolgih dveh liu- zah ob stranski in zadnji steni vidimo razstavljeuih innogo žeuskih srajc in drugega zenskega in namizuega perilu s cedno izdelanimi zobci in drugiini o- kraski. Poleg tega je bilo ninogo drza! /a krtačc, časopise, dežnike in tudi ne- kaj prav lepih torbic. Najyec pa je bi'o ktihinjskih steuskih prog, ki opominjajo s svojimi lepiini izrcki gospodiujo k snagi in redu, (>. razred pa je razstavil in^Icg predpisaue moskc srajee innogo ženskega perila z nataučno izdelanimi \ isokimi zivorobniini sivi in luknjiča- stim \ezcnjein. Poleg tega je bilo iiino- go naniiznili osredkov in prekoniiznih prog, vse lepo in okusuo izdelano. Po- scinio pohvalo pa zaslužita dve krasni uamizni opravi, izdelani popolnonia v slovauskcni slogu, za katerega so bili posneti uzorci iz pristnili naroduih noš. Na ta način skrbi sola za ceno olepsavo doma, ki kažc niarljivost mladine ter naredi tudi revncjširn slojem že itak fV- do življenje udobno in prijetno. Idinio se v trctjo dvorano! Tu sta .'azstavili 1 ii. 2. pripravnica za učitclji- šče svoja risa lja in ročna dela. Oglei- mo si najprej risbe! Tudi na tcin poiiii opazimo lep napredek. UCenkc 1. pri- pravnice so risale vejice, cvetke, koko- sjc pcrje in preproste predmete, kakor: vaze. stekleuice, kozarce in bobne na bar van papir s »tempera barvami«. L1- cenke 2. pripravnicc pa so imele trojno vrstne risbe in sicer s peresom, z og- ljem in barvano kredo in z akvarclnimi barvami, predstavljajoce večinoma ti- hožitja. V obeli pripravuicah sc je risa- lo izključno le po naravi, natančno iu snažno in marsikatere risbe so kazale precejšen talent. Tudi ročna dela so nam na prvi pogled pokazala, da sta tu dva višja razreda. Vsi izdelki so bili namree izdelani v finem bclein ali bar- vanem vezenju. Videl si tu žensko pe- rilo posteljno in namizno perilo izdela- no v modernein luknjičastem in beue- škem vezenju. Poleg tega je bilo pri- bližno 15 svilenih blazin za divan, 2 kompletni vezeni obleki, 8 vezcnih bh.iz, 2 aplicirana salonska prta, 5 zaves, 3 s liandangcr vbodom 1 jia mrezo in ] v platnu. Tudi lična zastava za zakrivanje Najsvetejšega je vsem ugajala. l:>okazal se je tudi v teh dveh razredih. čeravno iinajo učenkc innogo učenja. prav velik napredek. Zadovoljni so odhajali obi- skovalc: v drugo nadstropie. »Slediva jim, da si ogledava tudi midva. dragi rodoljub, kako se poučuje in kaj se je vsega izdelalo lekom leta na naši žeu- ski obrtni soli! (Daljc prill.; Razslava ročnih del in risb zavodov drušfva „Solski Dom". (Dalje.) Pojdimo v 1. nadstropje! Tu so büu tri dvorane polne krasnih del. —• Vstopi- mo v prvo, ki je bila določeua 2., 3. in 4 .razredu ljudske sole »Sol. Doma^. Kakor v pritlični dvorani opazimo tudi tu najprej izdelke kvačkanja, potem pletenja, nato križevati vbod iz vajnica za belo šivanje. Stcne in mizc so bile polnc praktičnih, lično izdelanih ročnih del med kateritni so vzbujale mnogc» pozornosti zlasti najrazličneiše, s ten- kim sukancem kvačkane čipke in vloz- ki drugega razreda, neštete velike in male raznobarvne nogovice tretjega razreda med katetimi je bilo več uzor- no pletenih jopičev, čepic, spodnjih kril in šerp za zimo in ličnih torbic s pre, slegastimi uzorci. Lepi nami/ni prti. Polifični pregled. Boji na Baikanu. Iz Belgrada se urad'io poroca, da čaka Srbija neposredno vabilo Bolga- rije za pogajanja za rnir. V tcin slučaiu pa bi se sovraznosti nadaljevale, dokler ne bi bila podpisana preliminarna mi- rovna pogodba. Sedaj se govori, da 3e bodeta sestala v Nišu Pašič in Venize- los, da tarn skleneta, kaj naj zahtevate Srbija in (Jrška od Bolgarije. Velesile so se že baje obrnile na ti dve drzavi z zahtevo, naj bodo zahteve skromne. Z bojišč prihajajo poročila o malih dogodljajih. Na potti proti Kiistendilu so Srbi zopet nekaj napredovali. Ob stari bolgarski meji so Srbi odbili bolgarski napad. To so malenkostne operacije, ki ne kažejo, da bi bila Srbija voljna kora- kati proti Sofiji. Rumuni prodirajo nepretrgoina v bolgarsko ozemlje, ne da bi naleteli na odpor. Rumuni so dospeli že v Turtu- kai. Dobric in Balcik. O namenih ru- munske arrnade se čujejo različni gla- sovi. Turško vojaštvo, ki najbrže nanie- rava si zopet osvojiti izgubljeno ozem- Ije, jc dospelo do Muradi. Zdi se, da na- rncravajo Turk! dospeti do reke firge- nc. V Carigradu bajc niso izgubili nade, da se jiiu bo posrecilo vrniti Bolgarom dobljcnc butiiic. Toda Rusija se jc tudi oglasila in izjavila, da nikakor ne bo do|)iistila ,da hi turška armada preko- raeila erto "nos-Midia. Darovi. Z a >>Š o Ls k i I") o m in dr. Mcdvc- šeek H»2(> glasov. liaiijanski liberalci so dobili: Bom- big 4202, Peltariu 4219 in Pinat MJ()\ glasov. Kiitididatjc iialijanske Ijudskc stran- ke so dobili: Faidutti 7144, Bugatto 7.1^4 in Piccinini 0957 glasov. Socialisti so dobili: Callini M)22, Tonct M)7A, Timtar .*(MK> glasov. Absolutnc vecine ninia nobedeii, zato jc ožja voiitev tiled italijanskimi li- bcralci in Faiduttijevci iia eeli crti. I/ razmerja štcvilk sc spozna, da so biii glasovi Sloveucev odločilni. $f pnkrat fonov (iOvor, V BIKOVICI. Kakor je znano /e našiu čitateljem, je prinesel »Novi Cas« po- narejen, podtaknjen »govor« poslanca Fonii, v katerem »govoril« nai hi se hi! posl. Foil priznal kot novostrujar in obsodil ?iašo stranko. To stvar snio že enkrat pojasnili in povedali, da poslanec Fon ttstili stvari, ki so v »Novem casu«, sploh n i K o v o r i I. To svojo trditev o- piramo na t r i i /. j a v e samega posl. Fona. Isto nedeljo pred shodom je po- vedal, da bo govoril v Hukovci o zade- vi novega farovža in pa ulede gospo- darskega sveta. Drugi dan po shodu ie povedal isto in rekel, da jc prerešetal ti dve toeki. Teden dni po/neje, v nedclio dne 13. t. m. je bil posl. Fon par tir v Oorici in je t r e t j i č izjavil z ozirom na oni dopis v »Novem Casii«, daon t e- K a n i g o v o r i I in da hi podal v »No- vem Casti« tozadevno izjavo, ako hi inn jo sprejeli. Naravnost neverjetno ie te- daj, da prinaša »Slovenes« telegram iz (ioriee, kjer je objavljena izjava gosp. kurata Zamarja, ki pravi, da so izjavili volilci iz Bukovce in iz Bilj, da i e p o s I a n e c Fon res t a k o g o v o- ril kakor je poročal »Novi Čas«. Za nas je merodajna beseda poslanca Fona samega, kateremu sniemo pač bolj ver- jeti kot pa posliisalcem. Tudi po vsebini prinaša tisti »govor« take neumnosti, da jih poslanec Fon absolutno ni ntogel govoriti. Najbržc bo pa ta stvar tako, da stavi g. knrat Zamar v usta poslancu Fonu to, kar je on t. j. Zamar govoril in volilci so potem seveda nekaj takega sli- šali, pa n e od poslanca Fona atupak od novostrujarjja Zamarja. Mai popravek k dr. Brecljevim po- jasnilom glede boliiiških slučajcv na Tolminskem. »Novi Čas« liainrcč trdi: 90 K pa ni raeunil n i k o in u r. Prav iz gotovega vira doznajenio, da jc dr. Brecelj računil g. Francu Kovačič v ld- riji ob Baei za svoj zdravniški obisk 90 K in nič rnanj. Ako dr. Breeelj žcli, mu homo pojasnili še več takili sluča- jev, pri katerih bi se on morda ne do- mislil natancno na svoto. Resnico sovražijo. »Novi čas« pi- se v posebni izdaji z dne 10. t. m. vno- vič, da stane deželna umobolnica na.l 3 milijone kron, in sicer zgradba 1,714.135 K, drugo pa stavišče, oprava in druge potrebščine. To piše list po- tem. ko je moral prinesti uradni popra- vek dež. odbora, da to ni res. Po natancnih inforniacijab objav- Ijamo, da stane deželo zgradba s vso o- prayo in drugimi potrebščinami vred dez. umobolnica Ie 1,714.135 K. Stavi • see se je plačalo vcčinom z darotn od dobička drz. lotcrijc, kateri dar jc vže pred leti blagovolil podeliti deželi ccsar. Tako bijejo v obraz resnici gospodje pri »Novem Casu«. In Ijiidstvo naj veruje se teni go- spodom. Dr. Cesnik jc govoril, kakor nani po- ročajo v nedeljo dne 0. t. in. pri Pctcr- nclii v lirdili, da jc dr. Orcgorčič izdii- jalec slovenske doinovine in da je dal Italijanoni dczclne odbornike. Ako jc to res, je pač zaloslno! «SI .i- \ cncc'< bi moral svojim ozjim rojakom nujiio svetovati, naj puste vodstvo (io- riOanom. Visoko politiko v novi stniji zasto- I),i pa aidf)vski znpni upravitclj g, ke- jcc. Kcr sc je na shodu v Skriliali ogla- sil ii'jitclj \'odopivcc iz Kanicnj proti zvezi s Fajduttijem, kakor io trobi »No- vi Cas« ze nekaj meseeev, tedaj jc u- stal g. Rejec in povedal tole visokopoli- tično niodrost, katcro je podal k o t i z- ia v o Mladc SI. 1.. S., da sc ii.iih stran- ka ne bo veza'.i uc na desno nc na Icvo ampak vednn zastopala Ic narodnc. vcrskc in gospodarskc koristi v dc/.cl- iicin zboru . In izia\a ie bila podana v imciiti ecle nove struic. kakor sc bvic. br/konc pa Ie od gos. Rejca, kcr ni vc- dcl. kaj reči na vprašanic učitclja \<>- do|)ivca. To ie nanircč znak visoke P'- Iitike- pri novi stniji, da vsak dcla i»ii- cijelne izjavc, kakor jc tisti dan ravno liriiiicnio. O kaki enotnosti seveda ni sluha uc duha. Svctnjcmo pa novostru- iarjcin. da to izjavo skrijcjo pred i\ \ Faidutti-jcm, kcr z njegovimi racuni t.i stvar ne grc sknpai. Cudno, čiidno! Novi Cas^ trdi. .'.i ie za njili politiko podlaga. kar sc ie ob- ravnavalo in sklcnilo na trch slo\. ku. shodili. Nam se je ta stvar zdela koj nj- verjetna in res bcrcnio v /apiskih. da ic dr. ^ustcršič žc na I. kat. shodu I. lSnJ dne Ml augusta prav ostro napadal družbd s\-. Cirila in Meloda. (HI taki\-i jc sla slow kat. stranka svojo pot družba s\. Cirila in Metoda tudi svojo. In v,rlci. dancs. ko ie ena od druge o.l- daljcna nciznierno. se ic dr. Hrccliu p;> srecilo zvczati zopct ta dva ckst'in:.i. K'adovcdni smo. kaj poreče g. dr. !>i!s- tcršič k tcmu Brccljcveinu susmarjci1 i, ki je v nekaterih točkah politiki SI. 1 . S. naravnost nasprotno. Se pač vidi. d.i gre dr. Hreeljn Ic za inandat. nikako: pa nc za sveto stvar. Tak mož spada tia. kanior snio poslah podobnc razdi- racc dr. Tunia in Andrcja (labrščeka. Skii|)iio naj bodo prcinišljcvali, kak<> nehvalc/.no delo jc politicno razdir.inic na (loriskem. Laž ima kratke noge tako ic n;sal •Novi Cas« in pribival na kri/ tista zna- na svoja »naccla«. Takrat bižkonc ^o- spodje |)olitiki okoli ..Novcga Casa- se niso slutili, da tudi mi vemo, ka.i jc j.to- \oril \ huko\ci poslanec I'on, kcr dru- gačc bi ne bili podtikovaii svoj emu kandidatu stvari. katerih ni mk.)li izu- stil. Tako dalee gre novostrujarsko resnicoljubjc, da eclo svoic«a lu.ilu-lj- sega kandidata postavijo v tako stisko. da mu pripisujejo uaivcCie neznanje o dczclni politiki. Seveda tisp > govor« jc bil zaduji novostrujarski kanon in zato je tisti »govor« moral bin" nokaj Pwseb- iicga. To so slutili tudi novostrujarji in so ga vcčinoiiia debelo njtisnili, poseb- no one stvari, ki siiloh uso resnicne bicz ozira na to, da jih poslar.ee Fon ni govoril, ker se je njegov govor tikal Ic prav krajcvuili bukovških gospodar- skili vprasanj. To imenuje »Novi Cns«. da je Fon pojašnjcval položaj v dcžcii. Morda bi kdo bil ninenja, Ja je bil -No- vi Čas« slabo iuforiuiran i.li kaj, a to ni res. Tisti gospodje, ki so \r, stvar r<-ro- čali, pač že vedo toliko, da lahko ve- rujemo, da so ves ta »govor« napravili nalašč kot zadnjo vabo za volilce. Pa njili strast jih je zapoljala tako dalcč, da so pisali in tako podteknili poslancu Tonu stvari, ki so absohilnr, ueniogoCc. To je n. pr. trditev, da je (fc/e'u za ^"1- ska poslopja potrosi!;i o;{mi«ne s^-ute in.zidala krasne palaCe. Vsak k« liekai izobrazen volilec ve, da rri nas zida šfilska poslopja c. kr. rikraj. š')!ski svet ('(iTičncga političncga ok raja, nikoii pa cr.-zcla. \ svoji poliiicni inizcnji in ne- vednosti so novostrujaiji :n i-jdteknili posl. Fonu tako neumnost, da se je sam zgrazal, ko je to čita1. Naravnost ne- vcijetno! Nc Ie, da ic tisti »g.ivor« ves [(.narcjen, kar pač kaže izjava icslan- c;i Fona samega naibolj »pov.Tiu je ta s'\ar sc tako neumna, da sc ji nun a s:'icjiiti vsak političen otrok. N'ic si am pa ni bilo novostrujarjev kaj takega ne- riMiienega riatisniti, :n:" sram jih ni bilo (Jat: - s\ ojenni" kandidat.' ncziini nice s I¦•¦ii: izinišljcnim gov<»r:)in Pii n(.v. stiuii ic vsc niogoče, tudi take stvar', k, jih je trcba pribiti K-.)t laži in izm'slio- .i;ic. Zato pa jc trcba tako strank./ po- t sniti popolnoma v ozHdj'? ,n .ii orcmo- 't-.• iiti njeno škodljivo "dc'ovanje.. Siranka, ki nirna rešpektj niti \>\l(1 od- Müiim poslanccm. ki gu jc pru^lasila ko: svojega kandidata, taka stranka paC nc zasluži drugega kot nasc p.)'iiil>»\'a- 11)!'. Ali jih ni sram? »Novi Las» i (dti- kujc \" znancni iznii.Nljcneni govnm |t,- slancu F'onu z ozirom na dezclno t mo- bolnico, ki jc bila nuino potiel;i,a. lake inisli, da ic naravnost nevcijctno, Po mnenju nove strujc ie bila 'imob )lni* i nckaks» nepotrebna in stotinc ;eh nc- srctlnikov naj oi bilo sc dalje dcloma v tujini. dcloma v tcsnih prcišnjili j rcsM- rih. Ali je to liumano. ali je to Človc- ško?! f)r. Brecelj je vendar zdravnik. in kot tak niora biti tudi nekoliku ; s1- hijatcr. Ali inisli on. da je uniori/lnica res nepotrebna? Ali bi nc bil on lahko pouOil tistega kalina. ki ie to stvar ia- briciral. naj pi.se nckoliko bolj paiiieino. Cetudi so tisti »Novi Cas« novosti uiaiii Mrašno dolgo mcčkali doma v uri In:- štvu. jc vendar strahovito neumen ii: jc jim ie morda z ozirom na tisti ia!.:;- ficiran govor posl. Fona priletel Kak glas vcC kot sicer. se ga moraio sr.nno- vati. kajti sredstvo, s kateriin so prisii do njega. jc naravnost škandalozno. Stra^no občutljivi so novostrujarji in kar skačeio in sc zgražaio kedar iim pride pod pcro kaka besedica. ki se nanaša na znano kooperacijo v d.vti- ncm zboru. Takrat ic »Novi Cas. \cs zclcnfin 7. ogorčeniem zapišejo gospiuije sramotno pohujsanje«. Pobro vedo. Ja kake zvez e med natni in Lain n i b i- I o. dobro vedo, da so nasi poslanj' po- stopali cdino nra\ in korektiuj ;n v?ii- dar vidijo v teni sramotno poMujsani;- . Radovedni smo. ali so novostruiarskc laži našcmu Ijudstvu kaj posebno !<•»- ristile, radovedni smo. ali so njili bojn:i sreclstva kolickai podobna postcnemu oro/.iu. Ali ni ta zadeva še nckolik.) bolj grda kot navadno ^sramotno pohujsa- nje..? Sicer pa od liudi. ki so zafjjili vsako nacclo. res ui mogoce p-iCvko- vati drugačnega sadu. Po njili saun jih bodctc spoznali. \aravnost ginljivo, naravnost /J jok pise v I'Novem Času« njego\ »ircd- nik Fr. Krcmžar, ceš, da dr. Gregor:le iii mogel še do zdaj pozahiti neke pi;i- lenkosti, ki jo jc daroval nekdauieniu u- rcdniku Krcmžarju. Pozabil pa da Y dr. (iregorčič. da jc moral ubogi urc.i- nik Krem/.ar iz svojega pokriti >tčje stroške v tiskarni. 1.) Pr. (ircgoičij sploh ni Krcm/.ariu nic oeital. to so st. - rili drugi, ki so vcdeli za tisto bera^enje na Krcm/.arjevo korist. 2.) Tista zbra- ua svota za »niiljenca« ni bila taka ma- lcnkost, ampak okroglo 2000 K. .1) Cud- no bi bilo, da bi urcdnik placcval za isto podjerje, ki njega placuje, post bro še v takih gniotnih razmerah kot Ie bil takrat Kreinžar. ^e bolj cudno je, da je Kremzar pozabil na ta svoj »kapital» in ga ni do dancs še poterjal, ko bi tun gotovo »Narodna tiskarna« drage volje izplačala tistc »večjc stroške«. S takinu neresnicninii stvarmi, gospodje, ne bo- dctc prišli dalcč. ker ljudstvo je že sito vasili zavijanj. Radovedni smo, ali j'.- d o p u š č e n o trditi ncresnice?! Katoliska renesanca bi bila 15 let prcj wscvetcla na (loriskem. ko bi \^ bil dr. (iregorčič coklje podstavljal, ta- ko piše »Novi Cas« in seveda zlagano. Pri nas evete katoliško /ivljcnjc že od nckdai, pri na.> ga ni bilo trcba še Ic vzbujati kakor si misli to morda šeire- daktcr Kremzar, kateremu se zdi, da je on prinesel pokristjanjenje v našode- želo. Oj, ti domi.šljavost in napihnje- nost! Ocividno sc pa zna zgoditi, da če bo ^'Novi Cas« še kaj dolgo učil tako krive naukc in trosil tako moraio, da \ bo trcba ljudstvo iznova uCiti krščan- ^| skega katekizma. »Novi Cas« uči Ie or- lovski dirndaj, ka^ckizem so pa djali na polico. Yec pravega katolicizma, go- sjjodje, pa rnanj renesance in njenega teatra. Oradove obetajo novostrujarji, a na tilicin jim prede trda pred volivci. Hribovski kandidat Rcjec, župan v zna- ni vasi Šebrelje, ic na shodu v Hudijuž- ni obliubil. da bo pri.šel vcčkrat iucd volilce in poročal »o uspehih ali n e- v s p e h i h v dezelnem zboru'«. Mi smo mislili. da bo nova struja sczidala naj- manj babilonski turn, pa že sedaj obeta n c v s p e h c. Taka struja ni za rabo, proč s tako strujo in s takimi poslanci. Mi bočemo, da nani poslanci dosežcjo vspche, ne pa da bodo bodili že na vj- iilne shodc obetat poročila o nevspehih. Shod v Uudijužni ic vodil v splo.šno za- dovoljnost volilcev Rcjccv tovariš, ki bržkone s kandidatom Reieem ni bil posebno zadovoljen. ko jc slišal, da pri- de poročat o svojih nevspehih, kar ie pa pri novi stniji samo ob sebi umevn;;. Draga deželna uprava. «Novi Cas« sc zgraža nad našo deželno upravo, ki stane okolu 200.000 K, češ da ie predra- ga. Oospodje, ki so okolu -Novega Ca- sa'<. naj gredo najprej domov v svojo vojvodino, naj proučijo, kako to da stane dczclna uprava kranjska okrogliri 475.000 K. Saj je vendar Kranjska glede na prebivalstvo iedva dvakrat večja od našc dežele. Pomov pojdite najprej pometat! »Novi Cas« piše v komentaru Fo- novega govora v Bukovici. da je izdal dež .odbor spomenico in jo izročil dr. Pcttarin na Dunaju financnemu odseku, iz katerega je posnemati. da ima dežela ogronino vsoto 101 •_• milijonov dolga. Deželni odbor je poslal listu uradni po- pravek, v katerem zanikuje tako trdi- tev, katero je list vže prinesel. Vkljub temu prinaša list to opombo. Y oznaeeni spomenici pa stoii, da ima dežela sedaj stalnega dolga kron 2.S78.370 in sicer nastalega vslcd iz- vedbc velikega tržiškega namakalnega podictia. vslcd nakupa osnovnih delmc za furlansko in vipavsko železnic >, vslcd zgradbe dežclne mnobolnice ;n vsled podpor konsorciju za osusenje o- glejskih moevirij. za domestikalne de!- nice in za dolg iz 1. 18S8. Spomenica navaja tudi. da ima dež. uprava 1,530.000 K volantnega dolga in * sicer posoiilo 120.000 K za dovozne ccste, posojilo .MO.OiiO K za \ojasko boluico. posojila 9d8.000 K za podpore, od dež. zbora dovoljene in izplacaue in posojilo 85.000 K za razsirjenje in pre- ustrojitev dežclne gluhonemice, s čimur se bo v kralkem začelo. Spoiucnica uavaja dalje \"^a ona de- la, ki so nujno potrebna. in katcra bo morala dežela v bližnji bodočnosti res- no v pretres vzeti in izvršiti. Ta dela so: Nova dežclna palaca, ki bo zaiit:- vala potroška 660.000 K. posojilo za na- kup osuovnih delnic za gorsko in za žel. (lorica - Ccrviiijau (200.000 K). po- sojilo za uravavo voda (1,900.000 K). posoiilo za osuscvaujc oglejskcga moč- virja (105.()00 K), posojilo za hiraluiški paviljon v zvezi z umobolnico (250.000 K). za podpore. ki niso bile sc izplaCaue (1.060.0/4 K) in ?a deželno bolnišnico 2.000.000 K). \'se to skupaj, ko bodo vsa zadev- na dela dovršena, bo stalo 101'.. miliio- na K. To spomenico je poslal dež. odbor finančncinu odseku v državnem zboru in vladi v svrho, da se prepriča o naših realnili dolgovih in nasih potrebah ter da to vpostcva pri razdelitvi zneska. Kaj hvalijo gospodinje? Sredstvo, ki olajŠa pranje ! Kakor tiobeno dmgo, stori to prahti iar/eček ,,Zenska hvala1 Kdor namoči perilo Čress noč a »Žensko hvalo«, smart/äa delo pri pranju na poloinco. Kdor ====== pere potem Še s Schichtovim milotn, $e mu sploh ni treba truditi. — ----— katerega dobi po izvedbi takozvanega malega tinanenega naerta. Dežela ima torej konsolidirane^a doltfa Ic _\N7S..*7O K. volantnega dolga lV-j niilijon, ki pa kinalu izgine, ako nani da vlada obljubljeno podporo po preii- lotfii za saniranje de/.elnih tinanc. Pežela bo pa potrebovala, ako bo hotela dovrsiti vsa ona gori navedena potrebna dela. še (\ 180.001» K. To sedaj pa ni se deželni dolL. Odvisno je od deželne upravc. ali bo hotela ona dela izvršiti ali ne. Lele tedaj bo treba iskati zadevna posojila. Yse to je jasno po\ edano v ozna- čeni spomenici z due M). marea 19! ?. »Novi Cas<< se sklicuje na to spomenico in trdi opetovano. da ima dežela 10' . milijonov dolga vkliub navedenemu po- pravku. Tako postopajo pae le še ljudje. ki so izgubili vsc spoštovanje do resnkj. Posredovalni uradi. Ko je dos.-l sankcijoniran zakon glede posredoval- nih uradov na dežeini odbor. je ta takoi (zaeetkorn maja) obvestil o tern vsa ob- einska zastopstva ter jih opozoril na važnost zakona s pristavkom, da bode imel v kratkein konierence o vaznosM zakona ter dajal na teh sestankih more- bitna potrebna pojasnila. To se sedai izvaja. V soboto dne 5. t. in. se je vršil tak sestanek v deželni hiši za obeinske za- stope iz Furlanije. dne 10. t. m. v istih prostorih za slov. obeinske zastopnike iz goriške okolice. " . Y četrtek, dne 17. t. in., bo tak .se- stanek v štanjelu za sežanski polities okraj. Istega dne bo sestanek pri Sv. Lueiii za cerkljanski in tolminski sodni okrai in v Kobaridu za kobariški okraj, dne 18. t. m. pa v Boveu za bovški sod- ni okrai. Proti invaziji Slovencev v Gorici. I »r. Bugatto je rjkel dne 11. t. in. na shodu voliveev v Gonei v dvorani > \ erdi" kakor sledi: )>VolHci! Ako se hočete ubraniti slo- venske invazije, oklenite se iurlanske ljudske stranke. Slovenska invazija se bo potem skrčila na najnižjo stopinjo.;' Volilni boj s čašami, steklenicami, stolicami ltd. so uprizorili minolo nede- lio nekateri socialisti, ki so prišli iz Tr- sta in ki so se gostili v gostilni »<\\ Fn- uli« v ulici Morelli. \'ee oseb je ranjenih in se lečijo v bolnišniei. Pet pretepačev, med njinn ena žena, so bili od policije kaznovani in sicer moški na 5 m ženii na tri dni zapora. »Slovenski dekliški zavod« v Go- rici. Stariši, ki hoeejo svoje hčerke na- staniti v .»Slovenskem dekliškem zavo- du<', naj se eim preje oglasijo. Naslov: ;>Slovenski dekliški zavod" v Gorici, Via Pnnte Isonzo 32, Odbor »svete vojske«i ciiti^ je po- trebo se prav zavestno razkoraeiti v st. 15.}. »Slovencau, v katerem smo že va- jeni eitati napade na našo stranko. "Sveta vojskau iinenuje naše Gregor- eičeve volivce kniete v Toltniuskeiu okraju -¦-¦ prepiraee. pretepače, pobijav- ee. Jako lepi naslovi za naše poštene kmete? Pa! naše kniete volivee Gre- gorciea iinenuje »odbor svete vojske« šnopsarje v goriških gorah. ki so mo- ralno in fizieno uničeni. Odbor svete vojske ne pozna naših hribovskih kore- njakov kmetov in vendar nam oči- ta da ne poznamo svoje dežele. Ubogi Sovražnik ste svojega žepa ako zamudite priliko ki se Vam nudi v trgovini J. ME3VED v GORICi. v iled izvanredno velike zaloge iz- gotovljenega blaga se odda 600 mosViih obleh iz modernega in dobrega blaga po kron 15-30 Cene oblekam za otroke in dečke so izdatno znižane. Cefiraste srajce po 2 kroni. Slsmnati hlobuhi po 80 vin. flSEM ]E ZNDNO, da je MEDVEDOVA TRGO- VINA založena le z dobrm blagom, zato pridite z za upanjem ki ga podjetje po syoji postenosti in potrpe- žljivosti zasluži. ^^^^^^ C. kr. flnai\Čr\O mlnlSterstVO je dovolilo podpisani tvrdki kolekturo c. kr. avstrijske razredne loterije. Skupni dobitki v vseh 5 razredih nad štirinajst milijonov kron Sprejemajo se zglasila od (lanes naprej. Cena srečk za vsak razred eela srečka 40 K; cetrt sreSke 10 K; osminka srecke 5 K. Po pri podpisani tvrdki razgrnjenem načrtu ima vsaka druga srečka gotov dobitek, ki je prost vsake pristojbinc in vsakega odbitka. G. GENTILLI, menjalnica Travnik 3. izaajaieij in uuguwmi wvumn .»»»«•«•- — ----- ----------- priinorski Slovenci! Take konipliniente radi prepnstimo —• Brecelju in druRini. Tako pisarjenje »svete vojske« s kate- rini blati nase poštene kmete sploh, po- sebej pa v tohninskeni glavarstvu se snopsarskinii pijanci itd. tudi mi odloč- no zavraeaino. Mi nismo se nikdar oei- tali Kranjeeni hudodelstev kterih nas »odbor svete vojskeu obdolžuje —¦ po kriveni. »Odbor svete vojskeu je poka- zal da je pupolnoma strankarski. »Slo- veneeu in »Straža« in vse dela za Bre- eelja, naše može pa blatijo in sramotijo. Pnstite nas vsaj na mini — ko vam nič nečemo. Zakaj netite razpor! Mi volinio dr. Gregorčiča in Torkarja proti zelii svete vojske. Kniet ki je nekaj studiral in skušnt s Kranjei. Maturo na gimnaziji so se napravili (oillienjaki so debelo tiskani): Novine .losip, Pavlica Stanko, Pavlin Alojzij, Pcrtot Avyust, Povšič Josip, Rustja Jo- sip, Schwarz Ludovik, Skaza Aleksan- der, Zorn Anton, Zorznt Ludovik, /^nran .losip. Letos so slovenski osiuosolei res iz- kazali. Od ^l '.lčeneev Ylll.b) razreda je iui- pravilo Is' učencev maturo z odliko, U so^lasno in 'e 4 v. veeiiio glasov. Padel ni nihee. 2790 ranjencev so doslej pripeljali \ Kra^uievac in jih razniestili po tanio- snjil'i zasilnih bolnišnieah. Priporoča se, pod novim vodstvotn, na novo urejem hotel > Pri Zlatem Je- lenu(. Istotam se sprejemajo abonenti po ttogovoru po zelo ugodnih cenah. Pozor! • . 8000 pnrov f e v 1 j e v, 4 pare čevljev za 9 F.. Zaratli plačilnili to/.av veo vflikib tovan-n mi je bilo nalo/.eiio ra/.prudali voliko muožino Öevljov ntiiogo pod tovarniäko leno. Zato proiiam vsakomur 2 para možkili in 2 para ženskih čev- l.jev iz usnja, rujavih ali črnih, elcgantnih uove I'asone, velikost po poslani mnar s<" vrne. NAJEQU/Ä /TREHA /EDANJO/TI Asbesini ccmentni skriljevecfirmit jeumeten kamen' najboljše viste FIRMITOVETOVAPNEzADPioz WEI//ENBACHa&TRIEiTINGI • ¦¦!y.: /PODNJE AV/TRIJ^KQ mm ,: ZÄ/TOP/TVQ IN ZALOCAsi , GGREGQRltGQRICAozKAuucA/si ZAHVALA. Za vso v tako obilni meri izkazano ljubezen in srčno sočutje povo- dom prebridke izgube našega ljubljenega, nepozabnega sopro^a in očcta Tomaža Sedlaček-a, c. kr. orožniškega stražm. v p in upravnlka „Narodue Tiskarne" v Gorici, kakor tudi za častno spremstvo predragega pokojnika k zadnjemu počitku. izrekamo vsim sorodnikom, prijateljem in znancem našo srčno zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo preč. g. župniku Fr. Kranjeu iz Šmarij na Vipavskem. preč. g. župniku Nemec-u h Zgonika na Krasu. g. Jankotu öruntar ju iz Kobarida, vodji orožniške portaje v Gorici, g. Princeljnu za njegov požrtvovalni trud in vsem gg. orožnikom za kor- porativno spremstvo. Iskreno se zahvaljujemo tudi „Narodni Tiskarni". cen. obiteljema Urh ovi in Skok ovi za darovane prekrasne venec. V Gorici, 14. julija 1913. Amalija Sedlaček z Bogomilom in Stanislavom. Kupujte samo dvokolesa „ALT ENA", francoske vrste.j ki so najtrpežnejši in na boljši bodisi za na- vadno rabo *li xa dirke mm v Sivalni strojiOriginal „Victoria" so naipraktičnojši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno äi- vanje in štikanje (vezenje).Stroj teče brezšumno in je jako trpe- 2en. Puške, samokrese, alanio- reznic e in vse v to stroko spa dajoČe predmete se dobi po to D varniški eni pri tvrdki Herševani i Cuk, öORICA- Stolnl trg št. 9.