Li HochlObl. k. k. Hofbibliothek Wien,^ st a „Soča" izhaja vsak petek in velja po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse let«.....f. 4.40 Pol leta.....„ 2.20 Četvrt leta . . . . ,.1.10 Pri oznanilih in tako tudi \>r\ ..j>o- $lanicah" se plačuje za uavadno tristop- uo vrsto: 8 kr. če se tiska 1 krat 7 „ „ „ .. 2 .. e », „ n ',', 3 ;, Zavefie črke po prostoru. V Gorici, 23. februarja 1883. Tecaj Posamezne Stevilke ae dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici Wizu „trek kron", na starem trju in v mniski ulici ter v Trstu, via Ca-scnna, 8, Dopisi naj se blagovoljno pogiljajo umliiiStvu „Soce" v Gorici v Via Ascoli 8, I., tiaroSniiia pa opravni§tvn „Soce" Via della Croce fit. 4, H. Rokopisi so ne vraeaj ^ dopisi naj sc blagovoljno frankujejo. — Delalcom in drugint nepreinofciiim so naroCnina miin, ako se oglase pri opravniitvu. Frazen strak. „SocmoB poroSilo v zadiiji Stevilki od 40. t. m., da dtustveniki goriSke ljudskeposojiluiee, ki se usta-navlja, bodo morali biti porok za morebitue zgube z vsemi svojimi vplaeanimi deleft in se z drugiin svojim premoScujem v visokosti vplatianiu dclczev, je nekatere rojake ostraSilo, fies" da posojiluica jim ne prinese pomoti, ampakda jib spravieelo v nevaruost, da zgubijo svoje novce. Ta strah je neopiaviceu in nepotreben; po-trebno pa je na vsak nacui tako porostvo, ako hocemo, da bo uarod imel zaupanje do posojiluice. Na§e podjetje se da primerjati z novo hiSo, katero stavijo zidarji. Lastnik nove hi&e se jc z" njimi po-godil, da mu sezidajo hiSo po daueni nacVtu, v dolo-Cenem casn za izgovorjeno pla&lo. Dostavil jc pa v pogodbi, katero je z njimi sklonil, da, ako sc ined delom ali kmalu po dovrSenem deln posuje hisa alt kak njen del, bodo inorali to, kar se je postilo, vno-viL sezidati na svoje strofike in s svojim giadivom (materijalom). Tak dostavek v pogodbi je potrcbun ali vsaj na svojcm mestu. Zidarji, ki razumejo svoje delo, se tukt'ga pogoja lie bodo bali, ker vejo, da katnen, ki ga oni polozjjo ostane, da tnalta, katero oni vrzi'jo, cliii, da torej biSa, katero zidajo, ho ne posuje, ako ne prideY potres, pred katenin ui zavaro-van uoben clovek. Ce se zidar omenjenega pogoja boji, je to zuatneuje, da iiima zaupauja v svoje dulo all pa da bi tad zidal slabo hiso uamesto dobie. Lastnikj hiSe ima pravico, tfa stavi posteue pogoje, katerih umeo in vesten zidar ne more zavia&ui. Taka je tudi z ljudsko posojiluico. Zidarji so vsi zadruzmki ali diuStveuiki. HiSa, katero zidajo, je denarna pomoC, katero naklonijo sebi in drugiiu: druStveniki dobivajo pomoC v podobi posojila in v distem dobiCku kouec upravnega leta; nedrustveuiki cem in slabim placicvalcem, ako bi bil ne»o§ten iu zvit, da bi (knar za se pridrzaval. Sedanji odbor je .' pa tnk, da mu smemo v vseh ozirih popoluoma zau- I pati, in rafiuni pridcjo pred ob&ii zbor, ki jib potrdi . ali ovrz*o. Kjerkoliso se ustanovile ljudsko posojilniee, povsod se dobro olmaSajo; ui mogofie, da bi Bauio na GoriSkem ne mogle obstati. — NaSim fiitateljem smo v oziru na ljudsko posojilnico povedali najprej, kar bi jib znalo straSiti, da ne porefiejo, da smo jim ii'c bvalili in da jim uismo tudi tega pokazali, kar jc nevSefino, kar pa, kakor upamo, v „GoriSki ljudski posojiluiei" se ne pripeti. Ta pogoj in to dolo&bo imajo vse posojilniee, ker tozaliteva dr^avna postava od 9. nprila 1873. Dopisi. V GoriCi, 21. febr. — Co m kdo poteguje za kako red, ki je san;a na sebi si .ba, ikatero pa vsled svojoga nepopolnega spoznanja in krivega prepriCanja ima za dobro, ne zaslinU graje, ako so pri Icm svoje in potegovanji poslu^,uje postenib Bredstev. Nasproti je graje vreden, kdor se za sveto in poSteuo vet po-ganja s sredstvi, ki ne morcjo pronesti sodbe postenib ljudjj. Veliko ve^e graje je pa tisti vredeu, ki za-govarja stvar, ki ocuno in dbbra, iu rabi pri teih pomofike, ki oCituo niso poSteui. V katero teh vrst spada goriSki „Oorriereu, naj sodijo tt. Citatelji, nam zadostuje, da navedemo nekatera dejauja. Naniere gori§kib Sloveucev vnarodticin oziru so splob zuane, ker jih uc prikrivamo. Trudimo in pri- zadevamo se, da bi Stevilo ua§ih rojakov ue pojemalo, ___, ______..„„.... , da bi JSlovenci ne prehajah v drug narodni tabor, da dobivajo pomoC v obrestib, ki se jim dajejo za njih bi doma ostali pri svoji sloveuski mated, da bi se denar. Pomofi ie suloSna zadriiSt.votiiitp in ,..>w>-...si™« i j^.........-.....*-•- ¦¦—---- denar. Pomofi je sploSna zadrustvenike in nediu^ive-nike; zidarji so pa le druStveniki, ker oni gospoda-rijo z denarom. Cegav je dei ur, s kateriin drustvo deluje? morda zadru&iikov ? Po nikakem. Zadiuxntki 80 vpiacali n. pr. 5.000 gld. kot zadruzae iu opravil-ne delete; ali ta vsota jim ne zadostuje za vse ujib potrebe; izposodili bi si iz blagajnice tudi 15.000 gl., ako bi jih blagajnica imela. Blagajuica vzame v re-snici 5.000 gl. ua posodo na ni/.ke obresti, 5.000 gl. Bprejme pa od razmh ljudij, da jim jib hraui in da jim plaSuje letceobresti; ima torej vsega vkup 15.000 gl. Ves ta denar posodi svojim zadr«2uikom, deuimo po 6 od sto aa leto; s tem so zadruzmki reSeui iz krempljev oderuhov, katcrim so plaeevali 15, 20, 24, 50 od sto na leto, s tem je ostalo ujib eeinljisce v zemljigcnih bukvah &to in se ui poma-ealo; v tem jtm je bilo te veliko pomagano. llazuu tega dobijo §e konec leta obresti od denara, ki so ga vpiacali zadrugi, ia Se kak dobiCek na vrb; ta je druga pornoS. Ti dve pomoei stibiSa, katero druStve-niki nepreneboma sebi zidajo, v kateri stanujeja. Oe-gavo je pa kameuje, s katerim zidajo? fiegav je denar, s katerim si pomagajo? ali je zadruznikov? 5.000 so dali zadruzniki, 10.000 so dali drugi; ti drugi bofiejo biti svojega denara gotovi in pravijo: kar je dobicka, gre ves le zadru^oikom, nam plaCu-jejo le letne obresti; prav je torej, da nam vsaj na§e glavnice, na§ posojeui denar, zagotovijo s tem, da so porok za nasa posojila iu za nase hranilne vloge. 2a bvoj denar ne morejo biti druStveniki porok, ker ni-kdo ni porok sam sebi; ali za tuji deaar naj bodo porok s svojimi deleft in s premozenjem v visokosti teh dele2ev. Ce so zadruzniki dobn zidarji, bodo zi-dali tako, da bodo imeli oni dobiC-ek, mi pa gotovo glavnko hi vsakoletue obresti; ako so slabi ziduiji, so sami krivi, da bulo morali platievati, mi jim De delamo krivice. Strah, da bi morali druStveniki v resuici svoj denar zgubiti ali §e doplafievats, je prazen. To bi se le tedaj zgodilo, ako bi bil odbor neveden, ki bi ne razumel rafiunov in pisanj, ako bi bil nemaren, da bi ue varuval premolenja, ako bi bil nepreviden, da bi posojeval brez zauostnega poroStva zapravljiv- doma s pomoej'o svojega jezika gmotuo ia duSevno povzdignili. To uaSe ptizadevauje mora vsakdo odo-bravati, ki prizuava naravue postave, mora vsakdo po-hvahti, ki je vuet za Cloveski uapredek. Ljudstvood-tujcvati svoji naroduostni je protitiaravuo, omiko za-virati in dusiti s tujim jezikom je protiClovesko (in-bumanuo). Do zdaj se Sloveuei na Gori^kcm in po* sebno v Gonei zares zgubljajo, itfiieverjajo se svojemu uarodu iu zaostajajo v omiki. Temu namerava , politico druStvo »SIoga* vsaj deloma v okom priti, zato snuje slovunske otroCje vrte, ki niso nasprotui sploSni omiki, ampak jo mofiuo pospeSujejo. Temu hoCe v ckom priti z uaroduimi sulaiui, zato je odposlalo 12, i prosnjo v doticnem smisiu visokemu c. k. mmister-\ stvu; zato je tudi gonski dr^avni poslaucc dr. Ton-kli stavii predlog v tem oziru, ki je bil sprejet v proraCunskem odseku. Temu prizadevanju se „Cor-riere* usUtvJja, to bi rad zapreCil; zato kliCe mest-nim odetom, naj bodo previdni, predno dovolijo slo-venske otrocje vrte; drzavnim poslauceui goriSkim pa kliCe, naj porabijo vso svojo mo6 in svoj vpliv, da ne bo v zbornici sprejet Tonkiijev uasvet. Kdo ne vidi, da „Corriere" se poteguje s tem za krividno stvar, za zatiranje Sloveucey, katerim ne privosfii pravic, ki so po drzavni postavi zagotovljenc vsem naiodom §irnega avstrijskega cesarstva ? Taka je stvar, taka je uasu sodba; po uasem prepriianji sodiino pravifiuo. Da bi se „Corriere" pa vsaj po^teno potegoval za svojo refi; ali re^i moraino, da mi ne nchajamo postenosti v njegovi borbi. Gorigke Slovenee, ki se trudijo za dusevno in gmotno korist svojih rojakov, imenuje v svoji 5. stev. tako po labkem panslaviste, kakor bi kozarec vode popil. To nas spominja na odvetn.Ski talent (go\otimo resno iu ne v sab), ki je hotel v uekem tr&iskuin listu vse MSo(:'ine" vgovo-re.proti nesteCnemu goriSkemu mirodvoru z dvema stavkoma zavrniti, v katerih je trdil, da „Socmu do-pisuik ni resnicoljubeu ni v dejanskih ni v zuanstve: nih reCeh. Tako hofie tudi „Corrierou prizadevanja goriskih Siovencev z enim nuihom uniCiti s tem, da jih toll (denuncuje) kot panslaviste, kot nevarne av-strijski dr^avi. Kar se tiCo panslavizma, naj nam dovoli nGor-riere" par praSanj ? Ali priznava „Comereu, da slo-vauski jeziki in slovauska pokoljeuja so si v rodu ? da je vsakemu izobra^encmu Slovatiu koristno vedcti kaj o slovanskih narodih, o njih zgodoviui, 2ivljenji, slovstvu itd.V da je dobro, ako med njinti ni prepira, sovra^tva, vojske in pregaujanja? da imajo drug za drugega srec, da delijo med seboj v postavnih mejah Salost in veselje'} da se bli^ajo drug drugemn v je-ziku in medsebojnem spoznavauji? Ako to priznava, potem je sam tak panslavist, kukor^ni so goriSki Slo-venei; potem ne mm ocitati drugim, kar no upa ua sebi obaojati. — Ako pa imenuje goriSke Slovenee pauslaviste, kakor bi hoteli \m posloveniti (tudi go-riskc! Italijane), ali kakor bi te^ili po zdruienjt s Slovani zunaj Avstrije ua Skodo Avstrije, moramo tako suiuniLenjc z vso odloCiioatjo zavrniti kot grdo obro-kovanje. SlovetiBlvo liodemo ohraui^i, usiljovati ga no6emo nikomur, Gled^ notranje in zuiianjo politike nam velja geslo: za vero, dom, cesarja. S tem ges-loin iiiina politiciii pauslavizem nid opruviti. Yedenja do doma in do cesarja nun iu':i na^a vera, ki je rim-Bko-katoliSka, ki pravi, da, kdor svoje domace zataji, je kakor pogan, in da moraino cesarja siudati ne za-voljo strabu, tampak zarad vo^ti. Ko bi se kdo med nami nasi'i, ki bi drugade sodil in drugafie delal, bi ne bil na^ somiSljenik, bi ne imel nasega zaupanja in spostovanja, anipak obsodili bi ga, kr.kor obsojuje-mo irredcntaiye. Oe takega nCorrier«* zasledi, naj ga iinettuje, /> ujim naj se sprime, njega naj osteva; da pa gorigkc Slovenee meni niC, tebi niL imenuje panslaviste, niina nikake pravice. Tako ravnanje po na-5em mnenji ui poSteno. GoriSki Slovenci so se, hvala Bogu, vedno dobro dr^ali in so ohranili cesarju neomajeuo zvestobo in popolno udanost. Italijani pa morajo oblalovati, da so se nasli med njiinimolje, mnogokrat poitalijanceni Slovenci, ki so onccastili italijansko ime. Ali bomo pa zarad tega vse Italijane brez razlo6ka imenovelt rogovileze ? Nikakor ne; cegar krivica je dokazana, oni naj velja za izdajalca; drugi imajo pravico, da se njih dobro ime spoStuje. Ni preteklo Se mnogo let, ko so bile v Gorici hisne preiskave zarad politiCnih re&ij, politique to2be, obsodbe, pregnanstva, begi. Ali se je godilo to med Slovenci"? ali se je godilo med postcuimi Italijani ? Ne; godilo se je med tistimi, ki nimajo poguiua, da bi si za geslo izbrali naso divizo: za vero, dom, cesarja. Kako geslo ima BCorriereB ? KatoliSke vere ne spo§tuje, ker sineSi post in pokoro in odobrava o§emljeni pies v postu; za domse slabo poganja, ker krati ali odrekuje domadiuom, to je Sloven cem, njih naravne pravice; s cesarjem se slabo v-jema, ker prezira in je v nasprotyi s cesarsko besedo: naredite mir med mojimi uarodi. Drugega gesla ne moremo spoznati pri „Corrierua, ko sistematiCno in premisijeno pobijanje slovenskega naroda. Lepa svrba! — Pravi, da se poteguje za italijanstvo. Italijanstvo ni, kakor smo ze pri drugi prilozaosti pokazali, v ni-kaki nevarnosti. Iialijaustvo se na Primorskem pestva iu nosi na rokah, kakor mali otrok. Ako ^Italijani nimajo uarodnih srednjih Sol, so vecmoma sami krivi, ker iz zavidnosti do Siovencev, ki bi z Italijani vred priSli do svojih pravic, ae mlaCao in skoraj bi rekel le na videz poiegujejo za uarodne srednje Sole, toliko da bi se nc reklo, da nig ne storijo, in nCotriere" je v tem oziru §e najmanj storil. Vsi drugi so vec" de-lali. Kdor se toraj pri takih razinerah poteguje za i-talijanstvo, ne more se drugaCe potegovaii, ko tako da zagovarja poitalijandevaaje Siovencev ali pa da hvali zdru^enje Italijanov z njih brati onkraj meje. Ce dela prvo, je njegova politika sicec ,, med avstrijskirai mejami, pa veudar krivifiua; Ce dela drugo, sili cez mejo in tako po&mjanje je izdajalsko. Te diuge politike, to moramo reCi, nismo zapazili v ^Cortieru"; zanimivo pa bi bilo, ako bi nam hotel razodeti, ali je imela in ali ima ta politika prista§ev v Gorici, in kje se shajajo nje kolovodje. Nikar ne misli, iragi aCornereB, da smo to pisali za te. Dasi so bssede obrnene na tvojo osebo, ¦ namenjene so na&m Citateljem in poStenim, praviCnim ! Italijanom goriskega mesta. Tebe ny upamo piepri- .-¦•' Trn.T ;^..M i1 ¦ .r ¦. ¦ cati; bojimo se, da nas bos ljobkoval naprej, ka-kor do zdaj. Drngace tudi ni pritakovati, ker, ie ni-ma§ prepira s Slovenci, ti maojkajo najneslanejsi spisi; in zdaj, ko je sol draga, so najbolji taki spisi, ki po-trebnjejo malo ali nic soli. Da si torej zivljenje o-hranil ia podaljLa§, trden ostani v tvoji Ten, in ce ti kdo stvar tako natanko dokaze, da jo HM a teles-nimi oCmi, reci: ne vem, ali mi ofii prav kaiejo, in mlaii naprej, kakor prej. Morebiti, dati kedaj at tako sUnovitnost §e spomiaek postavijo. Cudimo se, kako se je mogel takema podjetju pridru2iti g. Pateroolli, Jegar knjigarna j«j veljala kot zmerna, pravicha, spravljiva in je inula zato tudi med Slovenci mnogo odjeraoikov. Nismo Se slisali, da bi bil kateri goriski trgovec zarad tega vec blaga specal, ker je Slovence po nepotrebnem ialit in je njih pravice zaniceval; pat pa vemo, da so goriski Stacunarji nekdaj dajali svojim odj«n»ikora za boiift ia novo leto mandolata (sladkarij), a nikoli ne pelina. Ker triuje g. Paternolli uze mnogo let, mora vcdeti, kaj mu vefi nese, zato bi bilo drzno, ako bi hoteli v tem oiiru dajati mu svete ali poduk.! Y f&fW, 20. febr. — Ake pojde tako naprej, postanemo Slovenci scasoma bolj imenitoi, nego smo a! kedaj domiSljevnli. Kdo bi bil mislil pred 20 leti, da z nasira slovstvom se bodo pecali owikani narodi: Itaojani, Fraaeozi* Nemti? lea je, da smo imeli na§e pismo z> t 9. stoletji po Kristn (da ne bo kak nas prijatelj mislil, da smo bili Ie pred Kristom na svetu!) in da se od tistega casa ni vac pogubilo, da se je bil® posebno v 16. stoletji na novo okrepilo in da je od tistega casa skoz vsa stoletja pogaojalo svoje mla-dike, da je konec proSlega in ? safetku sedanjega stoletja dobilo novo mod, da je v zadnjih 40, 50 le-tib za svoje majbne nozice velikansko oapredovaio, da se na§e pobozno in narodno slovstvo da primerjati po ivoji vsebini, po srojt raz&rjenosti, po svojem bla-iivnem in omikavnem vplivu na sloveoski narod s slovstvom katerega koli naroda, ali kaj je to na§e grmicje in pritlicje v primeri z nedosegljivo modro-stjo Talmuda, katerega opisuje in obcuduje dunajska ,Tribune* od novega leta naprej, z nebo dosegajoco duhovitostjo italijauakega „Corrieratt, ki zna farbati ituo za belo, z velikansko torbo graSke nTagesposte," ki je celo slovensko slovstvo v nji zgubila, z uzorom narodne praviCnosti, katero oznanuje trzaSki „Inde-pendente", z nebo naskakajocim pogumom Ijubljan-skega „Wochenblatta", z neprecenljivo zgodovinskb zanesljivostjo italijanske „L' Istria" in nemSkih „Freie Stimmen" ? V primeri s tem svetovnim slovstvom je nasa knjiga otrocja pisarija, ki ni vredna, da se omi-kan clovek na sjo ozre. In pomislite, Slovenci, kako Cast, kako nazasluieno odlikovanje smo doziveli, da se duSni velikani, svetovni listi, da se „donne del se-colo** i njia pecajo, da ga presojujejo in obsojujejo. Tudi obsodbe bodimo veseli, ker, kar pride iz takih list, je zlato, kar pride iz takega peresa, je resnica, kar pride od takih veleumov, je dostojao in pleme-nito. Kaj nam more biti ljuo§e, ko zlato, katerega nimamo, ko resaica, katero svet pa6i, ko dostojnost in plemenitost, katerih v nekem gorigkem listo ne nabajamo. Bodimo terej veseli tudi obsodbe, ker iz nje spoznavamo, da se za nas zanimajo, dasi nas ne lj«-bijo. Ako so nase besede gospodom citaieljem nejasne, naj jim povemo, da goriski 9Corrieretf je 2e veikrat pisal silno zaoicljivo o slovenskem slovstra, katerega ne pozna, in da je v Stevilki od 17. t. m. prinesel dolg spis kot wodni clanek, prestavljen iz gra§kc 8T8gespostett, y katerera slovensko slovstvo in sloveoski kojizevni jezik deva v nic, ter pravi, da pri Slo-vencih pile vsakdo po svoje, da narod knjizevnega jezika na razume, da med Jane^iCevo slovnico in <5as-nikarskim jezikom je velikanski razIaSek. Vemo, da »Comere* bere BSofiott prav pridno, da torej ne more biti piaana v Siovencem neumljiyem jezikn ; ako jo on razume, razume jo toliko laie slo-venski kmet, ki presega 9Comera* v mnogib ozirih. Ker ae nG.a marljivo peCa s slovensko siovnico, je najbrze u2e prisel do spoznanja, da ime glavncga nje-govega sme§nidarja pomeniijakovega sina: zuccoae po-meoi namrec v italijan&ini tepca, slov. kongnica ic" pa sina. Ako bi hoteli 2ensko zaznamovati, bi morali do-stayiti kongnico ka iobi dobili ime: ZnkOnka. V ka-ki pribodhji Stevilki nam morda „C.* pokafe razlodek, ki je aaed Janezicevo in med sedanjo sloveusko pi-saw. Ce ga earn ne more iztuhtati, naj se JriporoSi .Tagesposti", moVebitf ga poduiji. Jezikosloyne s,tudije boido sluzile wCorriertt* v 5a8t, ako jib bo nadaljeval, kakor se spodobi; neke diuge studqa bi mu slu^ile pa celo v korist, akd bi se jib hotel lotiti, n. pr. koliko iSasa preteCe, da bo morala Gotica zopet afi davke zvi§ati ali dolgove de-lati? kako bi se dal Korenj v gorenjem deld mesta pokriti, kjer zdravlju ni ugoden in kjer 2ali estetifino Cut me§Canov in tujcev? kedaj se dopolnijo poman-kljivi goriSki vodotoki ? kedaj dobi ulica Ascoli rav-nejso zyezo z gorenjim mestom, da he pojde ves pro-met skoz gosposko ubco? in pred vsem dfugim: koliko bo morald mesto potroSitr, o*a pokrije mrtvaSko j Bojflobo na pokopali&ft? Ali se ne zdi goriSkemu li« stu vredno, da bi se s tem petal ? Res, da pri tem delu ne bo mogel metati kamenja na Slovence, pa saj pravi, da njemn je za omik« in napredek, ne pa za kamenje in blato. To naj pokaze v dejanji. IZ gOri&e OkOlice, 14. febr. Kdo se ne za-Cudi, ko bo braf, da misijon podpira narodnost? In vendar je tako! Kako? Od misijonanaprej so zaeeli, kakor se sliSi, v Mirnu mnogo masnih bakev kupo-vati. Bukve je narocil L. g. iupnik izLjnbljane injih razdeloje proti povrnitvi streSkov med domafe va§-cane. Slava mu! S pridnim p.ebiranjem pobo2nih bakev v domacem jeziku utrjoje se vera, ali utrjuje se ob euero tudi narodnost. Skoda, da ni v vsaki slovenski vaai sv. misijona in da niv vsaki vasi duhovna, kateri bi siril pobo2oe btikve med mlade in stare Ijudi. Dohovniki so obra-niii narodni jezik, ker so ohranili narod->vo vero. in to z,ito, ker je vera tesno zdruzeoa z narodnost jo, Skrbimo, da se narodu ohdjno ohrani: vse za vero, vse za domt Vidite! kako konstni so misijooarji, po-sebno ako tako gladko in prepricevalno resnice svete vere oznanujejo, kakor se je godilo ? Mirnu. Kak sad je obrodil sv. misijon pa v moralnem obziru ? Naj-lepSi. V Mirnu mm nic plesali, nobenkrat, §e na pust ne. Nil ni bilo slisati o plesib, pri katerih se brez mere popiva, po katerih se plesalci prepirajo, prekli-njajo in uazadnje §e stepojo, kakor se zalibog pogo-sto godi v goriski okolici. Take javne plese, ki so zdruieoi s surovostjo in zdivjanostjo, naj bi povsod odpraviii. Mirenei so dal; v tem Iep izgted. Vse drugace se je godilo v Sovodnju. Sovodeaj-eaoje spadajo sicer tudi k mirenski fari, toda una jo drugega zupana. Tudi 3ovodenjcanje so poslusali sv. misijonske pridige, pa vendar so plesali na tretjo, na drugo, na prvo predpostno nedeljo in tudi na praznik vseh medvedov, t. j. na pust. In kdo je tega kiiv? Gotovo g. zujiao. Kak razlocek med mirenskim g. zu-paoom in med sovodenjskim. G. zupan je sicer dal trdno obljubo, da he da dovoljeuja za pies, pa vendar so y Sovodnjn Stirikrat plesali in sicer brez dovo-Ijenja, Kako to ? To je lehko uganiti. Kako se govod po Sovodnju? Ko sa praiali fantje za dovoljenjo, g, itipan ni sicer hotel dati izrecno dovoljenja, vendar jih je zagotovil, rekoc: not ako pa bodete plesali brez dovoljenja, jaz vas gotovo ne ustavim. Na pod-lagi tega zagotovila so plesali, so noreli, brez dovoljenja — formalnega. PraSanje: ali se sme tako rabiti 2upanska oblast? ali se smejo tako rabiti ubogi pa-ragrafi? Menimo, da 2upani so za to pokhcant, da Cujejo nad izpolnovanjem postav in da najprej sami vse natanko izpolnujejo in dujejo obCanom Iep izgled. Iz Komna, 20. febr. — Dovolite mi, gospod urednik, da odgovorim par besedic na dopis s Krasa y 7." St. „Soce*. Dopis sam kaie, da pisatelj pozna Komen Ie pp. imenu in da je v naSib zadevah slabo podufien.— Niti umrla gospodifina R. nitt njpna omo-iena sestra sti bili upraviteljici na c. k. komeiiski po§ti, temvgfi bili sti Ie pomocnici; upravitelj je bil nju ofie. Po njegovi smrti bila je slti^ba razpisaua in nikdo ni prevzel po§tnib opravkov, ampak c. k. pp§t-no vodstvo y Trstu izbralo in potrdilo je sedanjega upravnika. Trditev, da je nekdo pred meseci ˇ ^Sogo* pi-sal 0 komenski po§ti in da je grajal nem§ki napis, ni istiaita, ker dotidni dopisuik je grajal le neredno po§tno upravniStvo in niS drugega. B.i bi bil omenje-nega dopisnika drug dopisn'k pobil v vsem, ni res-niCco, ker prvi dopisnik je bil poslal dokaze za vse svoje, trditve; ako niso bili objavljeni, ni on kriv, ampak kdo drugi. Graja, katero daje g. dopisnik sedanjemu ura-doyanju, zdi se mi neopravifiena. Kdor je poznal prej-§nje uradovanje na. komenski po§ti in je primerja s sedanjim, mora reLi, da se lofiita, ko noS in dan. Hvf>-leini moramo bit! c. k. po§tnemu vodstvu v Trstu, da nam je, poslalo takega mo2a. G. dopisnika v oci kolje nem§ki napis: k. k. Postamt. Naj se potolaii; v kratkem dobiuio telegrafifino postajo, zdruzeno s poStnim uradoin, in takrat bo pod eesarskim orlom tudi sloveoski napis. Da se na na§em postoem uradti v italijinskem jezikn uraduje, smo zvedeii §e Ie od g. dopisnika s Krasa. Sicer pa memm, da ni na§a stvar doIoSevati notranji red poStuih uradov, ampak da moremo biti zadovoljni, ako uradi z n a in i slovensko obcujejo, ako sprejemajo sloveoske napise in nam dajejo slovenske tiskovine. Glede uradnega jezi-ka je poStar odvisen od svojih predstojuikov, katerih ukaze mora izpolnovati. PbStni uradnik, 0 katerem pi3e g. dopisnik, je g. F. Z., obfie znan in obce spoStovan moi, blag zna-5aj in poSten pa resoieen narodnjak, kateremu bije srce za inilo na§o domovino, ki je tudi ze v Komnu kot po§tar slovensko pisal. Nabre^inci, pri katerih je 7 let slu2boval, ga mofino pogre§ajo, ker je blaga daSa in znacajen moz. Njega naj posnema g. dopisnik " **— ______... Kesnieoljub. 1 ' ni VS t S Trnovega natt Solkanom, 21. febr. Na§a zupanija ima redko Cast, da sme imenovati svojega domacina preslavnega gospoda predsednika kranjske defele. Na§a vas le2i na gorski plauoti, ki ponuja na vse strani krasen razgled. Ni ti treba lezti na hrib, ampak iz vasi vidiS na severu gorovje sivega Triglava, boISke vrhove, karnske hribe, tirolsko-be-neSke plnnine, na zapadu Evganeje, ki so za Padovo, proti jugu morje in bliznje pogorje. V tem okvirji se razprostira laSka planjava z belimi hi^ami in le-p:mi mesti. Videm se kaze v nizavi kakor belo gnezdo, reke kakor srebrne niti, Sofia se vidi od Lo5-nika naprej; z dalnogledom vidi§ zvonik sv. Marka v Benetkah; fez Kras in Seiano, memo katere se vije zeleznica, opazis celo Ucko goro pri Beki; Gorice pa ne vidiS, ker je na vznozji preblizu. Nad vasjo se vzdiguje Trnovski gozd, ki je prav Iep in se Steje med erarskimi k prvira v Avstriji zato, ker ni zadol-zen, ampak daja §e pr«eej Cistega dobicka na leto. Trnovske j6ae se poSiljajo eelo v Marseille na Fran-cosko in v Bombay v Indijo, ker je sekira dru: od gozde pokoncala. Blizu 170 metrov nad sv. Goro, 850 pa nad morsko gladino, tarn kjer cvrste bukve in vedno ze-Iene j'ele rastd, stoji hi§a precej preinoloa, v njef 0-likani prebivalci, — rojstni dom plentenitega g03pdda. Slovenci ua KoroSkem in Stajerskem z veseljem be-rejo 0 takem uiozi, knkorSen je naU rojak, na Kranj-skem se ga radujejo, na Gori^kem si v cast Sfcejejo, da ga imenujejo svojega, posebno pa sti rodbina in rojdtha vas ponosni na takega mMaka, na plemfeuite-ga gospoda. Ko smo po „Narodu" zvedeii 0 odliko-vanji ua^ega rojaka, poslati Brno sledeci brzojavni po-zdrav v belo Ipbljano: BGinenim srcem in naVdnSeni klieemo: Slava presvetlemu Oesarjul Slava Tebi, po-nos in dast rodoviue, Tvojih rojakov in cele slovenske domovine! Anton Winkler v imenu rodovine, bte-fau Yalentinci5 v imenu vikarijata, Jozef Hijavoc v imenu Znpanijc, Fraujo Cicero, u&telj," Doe 18. febriiftrja, v nedeljo, zbrali so se iz vseh vasic cele z*npanije najodlicnejSi raozaki na roj-st tic m doniu gospoda barona ter so se ratiovali pri kozrtrcu sladkega vinca med petjem in mnogobrojnimi napituicarni, katerih vocina je veljala visokemu slav* Ijencu in njegovi rodbini. Da bi se to tudi v Ljub-ijant na pristojnern mestu zvedelo, spisati in ndpo* slali se navzoci slavitelji sladeCe pismo j „Va§e bla-gorodje, gospod Andrej baron Winkler t Razveseljeni, da je Vasemu blagorodju tako veliko odlikovanje od Nj. Velicanstva, presvetlega cesarja, dddeljeuo, zbrali smo se podpisani zastopniki cele trnovske 2upauijc v hiSi, kjer je Vara zibelka tekla, ter v veseli druzbi mnogo, mnogokrat trfiili Vam na Cvrsto zdravje in §e viso bodoco slavo: Bog Vas i'm mnogo let srefine z vso VaSo druziuo na Cast inslavo Siovencem, na korist in prospeh slavne Avstrije." Sledi 29 podpisov. Tako slavljenje je vse hvale vredno, ker poina-ga, da se narod zaveda in da se zbuja v njem ponos ua svojo moc in krepost; udelezencem ostane v ved-nem spominu 18. dan febr. 1883. !z V0I6, 21. febr. 1883. Nabajajo se danda-nes ne Ie v velicih mestih, raarveC tudi pn trgih in vaseh raznotera blaga in koristna drustva, ki slti^ijo v poduk in razveseljevanje ali pa v raedsebojno pod-piranje v gmotnem obziru. Omeniti hofiem zelo taz-vijiijoce se veteransko druitvo, kateremu je nadpo-kroviteij Nj. kraljcvska visokost nadvojvoda Albreht, dru^tvo, ki se ttmozi od dne do due prav veselo, tako da ga ni mesta ni trga ali vasi, kjer bi ne imelo svojih poddruznic ali kjer bi vsaj clanov tie Stelo. To drustvo iuaa glavui naraen v medsebnjnem podpiranji ouemoglib udov, v tem da vzdrzuje kolegijalnost med dosluiehimi vojaki, in da v casu nemira podpira stal-no vojsko in da skazuje umrlim udom spodobno zad-njo Cast. Da to druStvo svojo nalogo resnicao izvr-§aje, naj svedoCi sledefii izgled. V dan 16. t. m. bil je pokop zamrlega pa silno uboziiega veteranskega Clana Fr. Krajnika iz Cigihja. Se§Io se je bilo 0 uapovedanem Castt obilno §tevilo bii^ojih drustvenikov. Njihovo lepo vedenje in voja-§ko kretaoje ter sviranje dobro izvezbane Tolniinske g«rdbe, katera je v kratkem casu prav lepo napredo-va!a, privabilo je obilo stevilo spremljevalcev pOkoj-riemu do mirodvora ter je zalostho slovesiiost mofino povzdigovalo. Ko so trngo poloiili v hladuO zemljo, odniuval je trikratai strei od bl^njih hribov; zapu-stila je potem mno^ica pokopali§ce. Nek prtprosti clovek se je pri tej priliki izrazil: Res, lepo je biti ud tega dru§tva, katero svoje zamrie ude s tako Cast-jo spremlja k zadnjemu pocitku. Prav je imel. &ive-lo toraj veteiansko dru§tvo, zivela Tolminska godba. Resnicoljub. Iz Velikegadola na Krasu, ie. febmarja. — Preljubljena BSoca", uadjam se, da sprejmeS v svoje cislane predale ta bomi dopis, ki ga napise zuljeva kmetska roka. Ne vzenii v greh, ce ne bo vse pra-viluc napisano, saj pisavec ten vrstic ni nikoli hlaL po Solskih klopih drgaoL ? zadnjem tvojem listo, it, 6, popieuje^ tele* zailuzjnega de^elnega in*drzavnega poslanca, g. dr. Touklija, iu njegove nasprotnike. Ko sem to precital, mi je ne hot6 na misel pri§el stari pregovor, ki pra-vi, da ni tako postentga in delavnega Cioveka na sve-ti, da bi rie'iiuel sovraznikov. Pa za Boga, kaj bi se temu Cudili, saj vsak §e tako malo izobrazeni elovek lahko vc, od kod to pri-haja; saj se §e dandanes nabajajo taki visoki gospo-dje, ki se bolj bojijo slovenskega jezika, ko kudifi kriza; zato vse zile napeujajp proti tistemu, ki seza tlaceni slovenski naiod v deielnem in drzavheni zboru krepko poteguje. Kedor jo skrbno opazbval delo-vanje g. dr. Touklija v dezeluem in drzavnein zboru od prvega casa njegovega poslovanja do dauaSujega dne, mora, ce je tudi njegov nasprotnik, pritrditi, da se krepko poteza za tlaeeni narod slovenski. Zdi se mi tieti Slovenee, ki dr. Touklija sovrazi, podobcn iloveku, ki je od mladih let v je& v debele ketne zakovau. Ko se elovek dobi, ki se na pravem mestu za njegovo relitev krepko poteguje in si na vso mot prizadeva tlaeenega resiti, da bi saj nekoliko la2e di-bal, se tlafieni v svojega dobrotuika zaganja, ga sov-razj, obrekuje in preganja, med teoi ko svojeinu tla-gitelju za niali koLcek kruha, za kaksno medaljo, kaksno nagrado ali Bog vedi za kak§nc maleukosti prijazno roko podaja iu ga na narvisem mestu nod-piru, da iina potem lepo priliko, ga §e bolj v Meze vklepati. Takemu filoveku bo vsak pameteu rekel, da ali je prav neumeu ali pa prav hudoben. Mozje slovenski, ki vam §e gorko srce za tla&ui narod slovenski bije, ne pozabite pri pribodnjih volitvah v dezelni zbor moza, ki se z uma bis trim rnecem za vas ncu-straSeno bojuje, volite ga eooglasno, da bote svetu pok&zali, da vara res srce za slovenski narod bije iu da znate ceniti moza, ki so za va§ blagor poteguje. Toliko za danes, preljubljena „Soeatt; de ti bo Ijnbo, ie kaj iz zuljave kmetske roke prijeti, ti pri-hodnjic se kaj poda. (Prosioio. Ur.) Z Nabreiifie, 15. febr. — Nabrezmske pust-ne veselice ntso bile nekemu gospodifiu nic kaj po volji, zato zdihiije se svojim „joj* v Vasom listu (5. ft.); Goipodtc kr»j ind svetuje, ,»a je sain sveta po« trebfn; zato bi mu jaz svetoval, uaj se o vsein prej dobio prepricu, predao kaj objavi. Da je bilo mnogo uealoveuskega zivlja pri veselicah, je res, ali treba ju pomisiiti, da tukaj zivi mnogo Cisto italijauskih rodo-vio, kterih krasotice so se torej dosledno v svojcm jeziku zabvaljevale. Ker je gospod porucevalec slisal le italijansko zahvalo, je to zuauieuje, da se je kaj dobro i njitni zabavljal. To se je goililo pri prvi vo-selici 26. Jan., b drugi, ki je bila 4. t. iu. nam go-spodid niL ne poro6a, morebiti zarad tega, kerjeNa-brezniceifi zVpred veselieo nekako nerodoljubuost o-Cital. In glej Nabrezioci so vse tako napravili in uredili, da je bilo spoznati, da tukaj gospodarijo Slo-vdnci. Pod sloveusksmi zastavaiui zabavljah so se Slovenci in Italijani; tudi o tej priliki slisal se je kak giazie, kateretnu pa ni iskati uzroka tain, kjer ga iSce po cudui logiki gospod dopisuik. Tudi gle<16 nemi6ine v tukajSuji §oli se je pokazal g. dopisnik popolnoma neve§Cega; zato bi mu zopet svetuvali, da se o tej stvari preprtda, predno zaLue pikati. Gospod dopisnik pokazal je v malih vrstah, da je v tukajS-njih razmerah neveden. Nasim veteraucem in rodoljubom zelim, da bi napravili o svoje nar6dni Bolcanij je vccidel Ie2e5e, I ali Vam bo g. notar pisal sicvensko ali uemSko. Dr-I Site se pravic, katere Vam dajejo temeljne postave, I in ne bote osramoteni. V druibo sv. Mohora se sprejemajo udje I do 5. dne prihodnjega meseca. Nobena drugina ne I sme zanemariti lepe prilo2nosti, ko si more za I gl. I omisliti lepega in podufiivaega berila za celo leto. I Gospode poverjenike prosimo v imeuu narodove omi-J ke in narodnega blagostanja, naj ljudstvo o tej reel j podu&jo, da se v jauogem Stevilu vpiSe v prekoristno 1 dru2bo. S Krasa smo zvedeli, da prebivalci nekega j kraja (v Watsr: m.y~ mm^W^Wo pt stofitr, ako se ho&jo v druzbo vpisati, ker gospod, M bi moral za to skrbetit noce o droibi nifi sli§ati. Ta bi se ne smelo sli§ati o SIotcdch, M je vnet za dusni razvoj in uapredek naroda. Na delo, kerle delo mo2a easti. Loterjja nnarodnega (doma*. Upravai od-bor razposlal je sre5ke uie po vsem Slovenskem, po-tem m nekatere kraje Hnratskega, Dalmacije, Ceske-ga in v Sredec v Rolgarijo. Zacele so druStvenemn blagajnikn prihajati u2e tudi poSHjatve denarja za razprodane srecke in sicer ne le s Slovenskega, tem-ve5 tudi s fieskega, kjer se sre5ke razmeronm hitrej-i© prodajajo, ko med nami. Rojakil ne dajino se vendar po ostalib bratih nasih osi amotiti! Spoznajmo vaiiost 8narodnega doma* kot sijajnega spomeuika nalt probujeoosU, velike iiterarne in dija§ke ustaae tcr poroka boljSe bodoinosti uase in sezimo po srec-kah, katere imajo tudi zato veliko wtdnost, ker je loterija „narodnega dorna" v resold a sijajnimi in mnogimi dobitki preskrbljeua. BPodpiralna zaloga slovanskih vseocHiScni-ko? t Gradci* izdala je drugo poroBilo o avojem de-lotaoji in stanji ? iolskem leta 1882. Glavnici je prirastlo od oktobra 1831, do cktobra 1882. 115 gl. 75 kr. Sedanja glairnica iina 3500 gl. imenske vred-nosti in 1 gl. 65 kr. gotovine. Dohodki lanskega leta so zoasali 402 gl. 10 kr., stroSki 291 gl. 56 kr., tako da je ostalo gotorine 111 gl, 14 kr. Predsednik oprafilnega odbora je letoa profeaor dr. Krek, V od-born sta so dva druga vseuclulcna profesorja, dr. Eppinger pa dr. Vargba. TJMteJjsko dra§t?o ptttfsko sklenilo je raz-pisati nagrado «a en ali dva najooljSa spisa, ki bi ocenila SloniSeka kot pedagoga (u6itelja odgojevalca). Nagrada za oba aestavka bo zoalala najmaoj 100 gl. Sloveuske pisatelje vabi ueiteljsko druStvo, naj gredo na delo. Spisi naj se po§ljejo vsaj do konec ineseca septembra t. 1. brez iraeaa in zapeSateno pismo, v katerem je ime, uciteljskemn dru§tvu v Pwj. Gospo-dje ocenjevalei (presojevaki) se razglasijo v kratkem, njih razsodba pa §e le o bozifoih praznikifa. Spisa ostaneta laataioa uciteljskega drustva ptujskega, ka-tero si pridiii pravico,jihzalo2iti in jib razprodajati. Ranjki SlomSek je spisal mnogo pedagogiCnih sestav-kov in je bil pravi ufiitelj naroda. Prav bi bilo, da bi se delovaoje tega pedagoga prvaka bolje spoznalo, nego do zdaj, V to iraata pripomofii scstavka, za ka-tera je razpisana nagrada. Hvala uCitelj-ikemudrastvii ptujskemn, da je zacelo priporoCevati ucenje domaLih odgojevalcev in u&teljev in da ne sega le po tujib delib. ..Reform", na Dnnaji izbajajoCi tednik, ki za-govarja slovanske teznje in stane na leto 12 gld., je prinesla v Stevilki od 15. febrnarja 1.1. §tir S. G re-go rCiceve pesmi v nem§ki prestavi od J. K. Win-frieda namreC: Mojo sreno kriskropite,—^Njega ni,— Pozabljenim,—Mo6 Ijnbezni DunajCani iScejo biserov v na§em slovstvu, da se nad njimi radujejo, nekateri GoriCani izmisljujejo v njem pomankljivosti, da nam jib oCitajo. KazliCni ukusi pa razligna oinika. Prakticna metodika za ucitelje in udi-teljske pripravnike. Sestavil in zalozii Ivan La-pajue, ravnatelj meseanskej Soli v Er§kem. V Lj»i-bljani 1882. Uatisnil R. Milic. 8.0 144 str. Cena 80 kr.—Gospod pisatelj, ki je zo 1. 1881. izdal nPrvi ponk*, to je navod za pouCevaoje na najnizjej sto-pinji narodoe Sole, priskibel je z noviui delom navod za prakticoo poucevanje na vseb stopinjah ljudske Sole. Kakor pridoa bufielica nabiral je pisatelj gra-diva po ranogih kujigah in Solskib Casnikih, 3loven-skih in nemskih, kateremn je dat dopolnilo iz las toe skusoje in lastnega znaoja. Veliko prakticnega gra-diva povzel je iz „U&teijskega TovarSa", 8Slovenske-ga Ucitelja*, nPopotnika* in iz gori§ke „Sole*; a najbolja podloga so ran bill „Ucni nafirti za ljudske Sole t Primorji", katera deiela je edina, ki je nove ncne naCrte s prav obsirnim navodom tudi v sloven-ekein jezikn razglasila. S tern delom je g. pisatelj po svoji mo5i pospeSii dobto poucevanje v slovenskih ljudskih Solah. Njegova knjiga bo marsikateremuu6i-teiju dobrosluzlla, ker ima razue didakticuo-metodicne navode zbrane v eno eeloto. Po kratkem predgovoru in nekaterih opombah o vrednosti in potrebi praktiene metodike v slovenskem jeziku, o pedagogiki, didaktiki in matodiki, raz-delil je celo tvarino na deset poglavij po stevilu pred-metov, ki se poducujejo v ljudski Soli razun vero-nauka. Ti predmeti so: sloveuScma, zemljepisje, zgo-dovina, prirodoznanstvo in sicer: prtrodopis in priro-doslovje s kemijo, racuustvo, merstvo, pisanje, petje, telovadba, katerim dodaj za deklice rocna dela. Po-glavja so veeinoma tako razdeljena, da imajo najprej eplosni irtat nacrt z uCno svrlio, poteni uadrobni ufioi nacrt, slednjifi ufiae poskuse. Vsak oddelek daje najprej pravila ah izglede za uizjo, potem za sredujo, sledujic za viSjo stopajo. Ta knjiga je slovensko slov-stvo pomnozila v stroki, ki ni imela se celotuega dela, ako izvzames omenjene BU6ne naCrte*, in budi toplo priporocena vsein gg. u&teljem in nciteljskim pripravnikom. ___________ TELEGRAM. Iz Spljeta se nam brzojaiiio poroda, da e. k. cleielni §oIski nadzornik v Dalma-ciji, g. IVA\ SOLAR, slovenski pisatelj in utfenjak, ki je mnogo let podaceval na go-ri§ki gimnazijl, je sinocf, 22. t m., od rar* tuda zadet umrl. Naj v miru poelva. Trzno porocilo V Gorici, do 20. febr. 1883. Psenica b e k t o 1 i t e r gld. 8.50 do 8.80 kr. — Turcica gld. 5.20 do gld, 5.80 kr. — M gld 6 gld. do gld. 6.50 kr.—JeSmen eel gld. 4. do gld. 4.10 kr. — preganjujo samo omeajenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi prod vaako bobiinijo. Prodisjejo se v v.ieh giavnih lekarnicak na sretu; za narofibo in poatl^uve pa edino v lekarnici Gristofoletti V Gorici, v Trstu v lokarui G. Zanetti in Cr. B. JJovis ia ˇ Iekarai Alia Madonna ˇ Korminu. Ena steklenica ataue 30 novcov. Ravnaj se po ten. Ako se zanemari kato prehlajenje, nastopijo, kakor jo znanoj lo premnogokrut najr.snejsi naaledki, kakor bolezni t Tratu. t prsih, v pljuihtk; zato so no morejo nikoli dosti pri-poroC'iti lekarja W. Vossa kroglice proti preblajenju, katere odstranijo, ka^or jo rmano, v- malo urah navadno prehla-jenje s spremljajocimi ga neprijetnostmi, kiao kaSelj, zagrlje* nostT zarepenost, inrzlica itd., in ki premenjajo vedo bolczon koj v najmilejso obliko. Pazi naj se na to, da sti na zavitku imeni lekarja \V. Voaaa in dr. mod. Wittlinger-ja. Nahajajo se t skatlicab po 7o kr. r Gorici le pri g. CriatofolletljUL na TraTniku in pri g. Pontonu t Kastolju. Prva^dunajska hernalska tesi si p» n skrob is km it pseiice, Wien, Jlernalser llaitptstrasse, 101, priporoca svojc izdelke v do zdaj v kupcije uenavadni finostt po najniiih cenab in sicer: it. 00. visoko prima zarna stirka (skrob) St. I. prima itirka za tul, 5t. II. stirka za muselin, st. III. Stirka za lepilo, :n cevliarsko lepivo (pop), RapOaiija se od 05 kiiov naprej. Izdajateij ia odgovorni urednik; A. FABUAKL — Tiska: 9Hiaryanska tiskarna6 t Gorici.