I shajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., posiljene po pošti pa za ceio ieto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta lgold. 30 kr. V Ljubljani 13. julija 1886. Ob s e g : Razstava in premiranj govej v • Shod avstrijskih vinorejcev Naši dopisi. — Novičar. živine za politične okraje Ljubljansko okolico, Kamnik, Kranj in Radolj Zalaganje c. kr. voj Murieodolsko tele. III Zemlj rodop obrazi Gospodarske stvari. Razstava in premiranje goveje živine z vinsko kupčijo ter tudi možje, kateri skušajo . stroko pospeševati s svojimi vednostnimi preiskavanj Živahna udeležba je velike važnosti za shod to Kakor vse kmetijske stroke j- ci---j- -.....- —*—tako ima tudi po za politične okraje Ljubljansko okolico, Kamnik, ?®bno vmarstvo boriti se z marsikaterimi težavami Kranj in Radoljico bode to jesen (koncem septembra) v Kranji. Podpisani odbor posebno opozoruje uže sedaj na to razstavo živinorejce teh okrajev, da se mnogobrojno razstave udeleže, ter da pripeljejo lepo in snažno goved k pre- miranji. Dan razstave in podrobneji spored razstave objavi c. kr. kmetijska družba precej, ko c. kr. kmetijsko ministerstvo potrdi uže predloženi načrt premirania. ki so naravni posledek vedno se spreminjajočih kup čijskih in občevalnih razmei Zato vsi oni je pa važno ki so prizadeti, skupno skušajo to doseči j je posameznemu nemogoče ? da kar Istočasno s shodom bode pa tudi v Bocenu pod pokroviteljstvom spoda c. in kr. vis prevzvisenega go advojvode Henrika razstava vina in grozdja ter kmetijskega, vinarskega in ~kfe tarskega orodja. Osredni odbor se bode ob enem potrudil na izletih pokazati čast. udeležencem shoda mnoge zanimivosti južno-tirolskega vinarstva. Podpisani odbor bode skrbel, da bodo vsi udeleženci ohranili si najboljši spomin na dneve shoda zato pa tudi upa, da njegovo vabilo ne bode zaman ter da bode imel priliko pozdraviti mnogo prijateljev vinarske stroke na shodu v Bocenu. sadja Glav db c. za Kranj s k kmetijske družb Ljubljani 9. julija 1886 Fr. Seunig m. podpredsednik. > Gustav Pire m. tajnik. ? ? shod avstrijskih vinorejcev. Bocenu meseca julija 1886. Osrednji odbor III. avstrijskega shoda vino rejcev in kmetijske razstave v Bocenu. Drugi shod avstrijskih vinorejcev iz leta 1879. na Dunaji sklenil je III. shod prirediti v Bocenu shod bode toraj, ker so razne razmere sklica do sedaj zabranjevale, zboroval od 20 tembra v Bocenu. Ta shoda Zalaganje c. kr. vojske do 24. sep ovsem i senom s kruhom se bode za leto 1886/7 Zborovanje III. shoda avstrijskih viiorejcev bode oskrbovalnem magazinu , slamo in kurivom oddajalo potom pismenih ponudeb pri gotovo zelo zanimivo, kajti v dolgem času od zadnjega shoda spremenile so se kaj močno razmere avstrijskega vinarstva. Obravnaval bode shod v prvi vrsti vprašanja, ki so najbolj važna za avstrijsko vinarstvo v Ljublj v Marib dne 19. in 20. julija dne 14. julij 5 m vinsko kupčijo. Tako na pr. posvetoval se bode o kmetijske družbe v Ljublj v P ulj i dne 22. in 24. julija. Natančneje pogoje poizvedeti je v pisarni c. kr o Peronospori", o druzih škodljivcih trte trtni železničnih tarifah za vino, o eolnini i o s t vu vmo, o najno- kletarstvu vejših skušnjah in napredku v vinai toliko iz praktičnega kakor iz vednostnega stališča. Osredni odbor shoda bode takoj prijavil spored obravnavam, kakor hitro bode spored definitivno so-stavijen, vabi pa uže sedaj na shod vse prijatelje viki se praktično bavijo z vinarstvom in Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. Fr. Seunig m. podpredsdnik Gustav Pire m. t a j ni k narstva vse 218 Muricodolsko tele možkega spola, preko mesec staro, proda po navadni ceni g. Gabrijel Jelovšek, posestnik na Vrhniki. Tele je od krave izvirnega muricodolskega plemena, kojo je kupila uže brejo c. kr. kmetijska družba letošnjo spomlad na Muricodolskem. C- kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 4. julija 1886. Seji predseduje družbeni podpredsednik gosp. Jos. Fr. Seunig, rfavzoči so pa odborniki: gg. Detela, Kastelic, Lenarčič, Murnik, dr. Poklukar, Povše, Witschl, dj. M. Wurzbach in tajnik g. Gustav Pire. - Tajnik Gustav Pire poroča, da je ravnokar dovršil obširno poročilo na c. kr. kmetijsko ministerstvo o kranjskih šolskih vrtih, ter da je pri tem delu zadel na mnogo nedostatkov o porabi državne subvencije, na pr. s j dobili krajni šolski sveti subvencijo za napravo šolskih vrtov uže pred desetimi leti, a še danes nimajo vrtov. Glavni odbor naroči tajništvu v vseh slučajih, kjer niso državne podpore porabili namenu primerno, vrnitev podpore zahtevati. Predsedništvo predlaga primerne ukrepe zarad družbene podkovske šole, katere glavni odbor enoglasno sprejme. Tajnik Pire poroča: Od državne subvencije za živinarstvo za leto 1886. v znesku 2000 gold. in od lanskega preostanka te subvencije v znesku 75 gold. 26 kr. ostane po prvem nakupu plemenske govedi, ko-jega je družba izvišila meseca maja, še 1503 gold. 93 kr., on za to predlaga: Plemensko goved, kojo se bode s tem denarjem kupilo letošnjo jesen, prodajati je v Lescah, Postojni in eventuelno tudi v Litiji. — Predlog se sprejme. Zarad izplačila državnih subvencij „ribškemu društvu" v Ljubljani ter čebelarskemu in sadjarskemu društvu za Kranjsko" v Jesenicah naroči glavni odbor tajništvu, da se drži ministerskih naredeb. Pri tej priliki predlaga g. Kastelic, da se zahteva od „ribškega društva" pojasnilo, kako meni društvo postopati, da se po naših vodah zopet zarede raki. Predlog g. Kastelica odbor sprejme. Gosp. Povše poroča o poizvedbah, katere je on storil o organizaciji mlekarskih zadrug po raznih mestih, posebno v Gradci, ter predlaga zarad even-tuelne ustanovitve take zadruge v Ljubljani, naročiti odseku za živinarstvo, da se v kratkem enkrat snide, v tem posvetuje in glavnemu odboru stavi primerne nasvete. Predlog se sprejme. Od c. kr. deželne vlade družbi v poročanje poslani prošnji občin Rovi še in Gora zarad preložitev tamošnjih semnjev sklene glavni odbor vrniti c. kr. deželni vladi s priporočilom, da jih blagovoli uslišati. Na vabilo ;;o sred nega odbora III. avstrijskega shoda vin o rejcev v Bocenu" sklene glavni odbor odgovoriti, da bode družbo na shodu zastopal brž ko ne nje tajnik g. Pire, da je družba zadovoljna s predloženim sporedom obravnav ter da ji pri sedanjih razmerah ni mogoče prerediti kolektivne razstave kranjskih vin, zato bode pa na to razstavo opozorila posamezne kranjske vinorejce. Vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo naznanja, da c. kr. kmetijska družba aa Dunaji z veseljem pozdravlja sklep odbora, vsled katerega hoče preložiti na slovenski jezik IX. uzorni načrt kmetijskih stavb na Nižje-Avstrijskem »Kleinere und grossere Rindvieh-stallungen" ter da prepušča brezplačno v to potrebne klišeje. Vis. c. kr. kmetijske ministerstvo izjavi pa uže naprej, da v namen izdaje te knjige ni v stanu dati nikake podpore. V odgovor, kako bi bilo najbolje, porabiti letos dovoljeno državno subvencijo za mlekarstvo v znesku 200 gold., poroča gospod župnik Mesar v Bohinjsk1' Bistrici, da je sirarjem v Bohinju najbolj potreben praktičen poduk v ravnanji s sirom v shrambah ter da naj glavni odbor v ta namen prosi ministerstvo, da blagovoli z dovoljeno subvencijo najeti učitelja, ki bi prišel iz Tirolskega ali Švice, Bohinjce v tem delu podučevat. Glavni odbor naroči tajništvu, v tem soaislu na ministerstvo poročati. Podružnica v Bohinj i prosi glavni odbor, da naj tudi v oddaljenem Bohinju napravi enkrat govejo razstavo, kakor lansko leto v Kranjski gori, kajti iz Bohinja je predaleč goved v Kranj na razstavo goniti, a vendar Bohinjci zaslužijo tako spodbudo, kajti opi so dobri živinorejci, imajo veliko govedi, in so za kmetijski napredek zelo vneti. Glavni odbor se v načelu izreče za tako razstavo ter naroči tajništvu poskrbeti za potrebna denarna sredstva. Vojaška založništva v Ljubljani, Pulji in Mariboru objavljajo dneve, na katerih se bode oddajalo preskrbljevanje vojakov se slamo, senom, kurivom, z ovsem itd. potom zmanjševalne dražbe. Glavni odbor naroči tajništvu, to v družbenih listih objaviti. Vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo izjemoma dovo^ glavnemu odboru, da odda po enega bika za polovico kupne cene brez dražbe kmetijski poddružnici v Postojni in občini Mozelj na Kočevskem. Glavni odbor sklene, 700 gld. od v hranilnici naložene glavnice nekemu prosilcu na hišo v Ljubljani posoditi proti 6% obresti ter naroči družbenemu pravnemu zastopniku dr. M. VTurzbachu, da vse potrebno preskrbi. Glavni odbor v naznanje vzame: Deželnega odbora poročilo o izvršeni razdelitvi podpor šolskim vrtom. C. kr. deželne vlade naznanilo o letošnjem pre- miranji konj. . J Kranjske hranilnice darilo za revne podkovske učence v znesku 50 gold. (Tajništvu se naroči, oibo-rovo hvalo hranilnici prijaviti.) Razpis državne ustanove za Kranjca, kateri hoče obiskovati živinoadraviški zavod na Dunaji. Poročilo g. vodje R. Dolenca, da bode njegov rokopis o vinarstvu končan do konec oktobra t. 1. Račun J. Blaznikovih naslednikov za tiskarska dela. Dopis c. kr. deželne vlade, da je državne podpore za leto 1886. nakazane, in sicer: za rastlinstvo 600 gold., za nakup plemenske govedi 2000 gold., za rejo drobnice 500 gld. (od tega je pa 200 gld. za „ribško" in »sadjerejsko" društvo. Novim udom so predlagani in sprejeti gg.: Matija Zarnik, župnik v Srednji vasi v Bohinji; Domenik, zdravnik v Bohinjski Bistrici; ;! Karol Bernard, nadučitelj v Bohinjski Bistrici. a 319 Naše planine 7 njih pašniki m gozdi. ne pomaga z no Planine azločujejo se na visoke, srednj nižj Visokim planinam prištevamo najvišje pašnike 5700 čevljev nad morjem tje do večnega snega. Rast- prodira. Če tukaj gospodar kmalu vimi jiasadi, narašča nevarnost, ki je neizogibna" ako "..........1 ' ' poseka, da bi pašnik lakomnež gre in še pičlo drevj i nategnil. Prepozno sprevidi line so redke kratke pa dišeče, malo grmičj mahu in lišajevcev. Ondi se pasejo navadno le ovce. Največ naših planinskih pašnikov nahaja se na srednjih planinah, 3800 do 5700 čevljev visokih. Pogosto raste tam bujna in tečna trava. Krasijo jih lepi jozdi vedno zelenih smrek, mecesnov in limb. Nizke planinske paše imenujemo one, ki so med velik kos pašnika uničen podkurijo smrekam, borom pomoto v kratkem je Dostikrat zlobni pastirji da po cele tedne gori in _----ua, ueie ttjune gori u ž rjavi, nihče ne gasi in tako preminejo drevesa ska lovje golo se pa hitreje gruši; in krha ter nareja če dalje več kršja in grušja Bližnja ploha je vzame Vsled tega raste zmiraj menje se srednjimi planinami in dolinami; na zgoraj bližaj r rastlinstvu zmiraj bolj pašam na srednjih planinah la zdol dolinskim travnikom razgrne po pašnikih in slabše trave. Planinski pašniki shujšavajo. spodarji so mislili s posekavanjem gozdov več dobiti ' " " število svoje živine in Go so pase pa si vse pokvarili in prisiljeni manjšajo ečmen, rž, oves in sadijo krompir in lepo sočivje pi tak oš n lli k r ai i h sei e^o Tf jeT^odil° 11 a francoske . *AaJA1A ocjo.v OV1C1, poaoonona Vorarlberskem. Ista osnda mati elujej Gorovj ašnike časih v planinskim deželam ? aznolična, zatoraj nahajamo planinske ---------- , širnih, od visokih skal ograjenih dolih asih na hrbtih in sedlih gora ali ob strmih rebrih ovji naha-prepadi r uua^iaui, aJiu oC JV1I1Č11U kar je neumnost in lehkomiselnost Ista osoda preti vsem ako se kmalu v okom ne prihaja letij poskazila se naj obvaruje, tudi na kvar gozdu v teku večih sto egajočih s hribov v dol apninskem umestno. Toda zemljišče Vsaka za pašo primerna ped zemlje . kolihor je to ki ni ovuuj^o,, m za paso, imamo za sajati z drevjem. Gozd varuje planinski pašnik amo pašnike na strminah med stenami, ipami ali v izbočenih kotlih visokega gorovja, v škril iškem gorovji pa v lijakastih ali pakrožnih globinah blagonosno naukih in avna daleč upliva. Kdor torej po navedenih ustreza lastnim koristim pa tudi člo Visočina, strmina planota ' piauuta, JJIIO' ga daje pašnikom različno lice in prisojna ali odsojna vestvu živeža potrebujočemu sploh astlinstva akor v škrilastem mnogovrstnost v apninskem svetu je vse to mnogoličnejše ato Gospodarstvo je tudi jako različno mimo drugih Razpis zločujemo posebno planinsko gospodarstvo od državne štipendije za obiskovanje c. kr oljedelstva, gozdarstva, ribštva itd Velike važnosti je planinsko gospodarstvo na pla-inah kranjskih. Izvrstni pašniki dajejo paše po ceni i je vsled tega možno rediti mnogo živine; to je mo-oče plemeniti v čistih domačih pasminah ali plohah zdravniškega zavoda na Dunaji zivmo . _ Vsled odloka vis. c. kr. kmetijskega ministerstva iz dne 20. maja t. 1. št. 6742/856 pooblaščen je pod pisani odbor sled tega nahaj ondi živahno kupčijo z živino, speča se mnogo mleka, sira . l razpisati državno štipendijo v znesku 300 gold. za Kranjca, ki se namerava učiti živino- lavno, vožno in molzno i masla. Brez planinskih pašnikov bi^to bilo nemo oče, kajti doline so zvečinoma tesne in zamužene. Zalibog, zadnji čas propada gospodarstvo na pla-. Tožijo, da ne morejo več toliko živine vgnati a planine, kakor nekdaj, akoravno so mnogo gozdov trebili, da bi več paše dobili a ob zdravništva na c Dunaji. Prosilci za to ki zivmozdravniškem zavodu na državno štipendijo, ki so rojeni inah Kranjci, naj dokažejo, da so z dobrim vspehom dovi sili vsaj šesti gimnazijski ali realčni razred ter da so zmožni slovenskega in nemškega jezika. živinozdravniški planinah posekavajo gozde zmiraj bolje, «, v. lem opazujemo, kako se število tamošnje živine krči vstopiti je 1. oktobra t. 1 tečaj kateri traja tri leta > Nemški pisane prošnje na vis. c. kr ni prepozno, vendar slednj lam nature v okom prihaja čas da se grozivnim čemur ~ , v.v.m Piucvj«,, ii v,cuiui so najboljši gosti gozdje.. Ako se pa za gozde pote omočki ujemo, ne reiemo, da bi sedaj morali pašnike nagoz ministerstvo, katerim naj je priložen rojstni list sko spričalo, oddati je najpozneje do podpisanemu odboru. kmetijsko in šol- avgusta iti to bi ondi toliko bilo se travniki in kakor drugod svetovati njive z drevjem nasadijo Toda akor je zelo koristno, kraj potokov drevje nasajati a zemljo drži, tako tudi gozdi varujejo naše planine > > Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani 18. junija 1886. 5 . Fr. Seunig podpredsednik. ? nogokrati zadostuje v ohranitev vrle planinske paše )liko gozda, kolikor ga treba za domače potrebe v uliinji in gospodarstvu. Na planinskih pašnikih, ki aajo neugodno lego, treba v njih obrambo uže več Gustav Pire tajnik. ozda m T P .— > tluwlv r vuicmiu' Umni gospodar bode tam v primeri potre ala slabega pašnika dal nagozditi, tako mnogo sveta obvaruje proti nesrečam po na-lavih s kamenjem in prodom. Eden ali dva kosa gozda na pravem mestu za- pa gozda ni mogoče takoj Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J ar o sla v. 33. ranita vso asaditi ečo Kei Človek j pomagajo si s kamenjem v povprečnej vrsti asutim ali zloženim in tako rešijo marsikateri oral ašnika Parobrod se § Ulj Ud O apninskem svetu so pašniki časih na strminah mirovati da stoka, ker čuti bol pa morje. (Dalje.) zibal, škripal na vseh koncih, dejal ali pa se jezi, ker ne more Sedaj se mi ni več zdel ogromna zgradba b koncih dostikrat s kvišku molečimi skalami zaprti, kateri sem se čudil v mirni luki krfski jer se zmiraj narejajo nove meljine prod Pičlo ajeni gozd ga še komaj drži nazaj. Tu pa tam uže Človeška sila se ne more meriti s prirodo. Ljudski genij je velik, kedar jo napotuje, da ga varuje, srečen, kedar jo vodi, * 220 da mu pomaga, ali ou je slab, drzovit iu neoprezen, iu drobni dež mi je tako neslo v oči, da sem moral kedar hoče, da proti njej na odprto vojuje. mižati. Menil sem, da se mi bodete roki odtrgali, tako Kaj je na morju ta veliki brod? me je veter metal.. Sedaj začne liti kakor iz škafa. Pri kraju je tudi ladjica nekaj, kedar morje mi- Besneči valovi pluskajo silovito ob parobrod, ki se zvija ruje, ali kedar ono pobesni, vse se zgubi, vse zgine, pod njihovimi udarci. Veter žvižga, spodaj v parobrodii Lepote razdražene prirode vsipajo javk plač na žl- vse stoka, vse škriplje, vse poka, vse ropoče, in vse to voče stvari. Obzorje je široko, prostrano na levo desno, kakor daleč oko nese. Konca mu ne kraja Ta velika ladija, kateri se ti tako čudiš na vidiš, ne ka- skup se zliva v gadno celoto s šumom razburjenih va- lov. Morje, oblaki, zrak, nebes, vse je nemirno, vse se stiče v neki tajnoviti izraz nemira, vse, kakor da teži tera te po svetu nosi, zvija se vrhu valov, kakor da je za enim in istim ciljem. Peneči valovi se mi zde, kakor da pojo nadgrobne pesmi ubogim stvarem, ljudem na morju, in škripauje oroda se mi zdi, kakor da odjekuje pero In če bi ta velika zgradba zginila v globine morske, tebe ne bi bilo več, uiti te ogromne zgradbe 111 uiciau, lkjkjvj VL T ~w ------o------ ---<> ' ----ir--J- ------ —---- — 7 Potnik, ki bi se todi meoio pripeljal, videl bi morje, in nadaljuje to turobno pevanje smrti. kako miruj in ne bi mu na um prišlo, da tebe Koliko časa je to trajalo, ne vem. Kedar je bes- ni več, da te je morje na tem mestu požrlo s to nilo prestalo, pogledam po brodu, a nikjer žive duše. veliko zgradbo. Na morski peni se nikjer videlo Po kasaru in po palubi vse raztreseno, razneseno, pre- nadgrobje utopij Ono uduši, požre, razlije se in vrnjeno. Kar se pokaže kapitan na dan. Hudo me po- poravna. je včeraj bila smrt Kjer je včeraj bil jok, danes j danes e smeh razkošno življenje. ? Mili Bog. koliko žrtev dan na dan, koliko bolečin, koliko solz vsak čas! En narod, izbran iz narodov, nahaja s< neprestano na oceanu, on je njegov dom. Ta narod vo iuje za vsakega, vojuje za Evropo, za Ameriko gleda in povpraša, zakaj sem ostal zunaj. Kapitan namreč je na brodu vse, absolutni gospodar, vsak ga mora^ slušati. Šel sem, da se preoblečeni. Kedar se je zvedrilo, začeli so potniki lezti ven iz zaduhlih prostorov. „Bož- za man!" zakliče kapitan. ;;Cesa zahtevate, brez milosti, brez zahvale. Ta gospod?" „Ivo- Azijo, a sebe žrtvuje brani narod rije po vsem svetu, nosilec je novih in starih idej, on gine neopažen, umira brez utjehe Smrt liko je vas naprovi?" „Štirnajst." „In potnikov?" „Sto petdeset sedem." „Ali ni zmanjkalo nobenega?" „No- " „Ali ste jih prešteli?" „Preštel vse." „Dobro!" benega. n nad njim kot Damoklej meč Moker, premražen ? Malo je bilo potnikov na ladiji, katere so zanimale truden, gladen in oslabljen mora čestokrat zbrati po- in mamile lepote razdražene prirode takos kot mene. slednje svoje sile, da se vpira elementom, da vojuje za ..........' ........... " Ljudje gledamo prirodo z raznih gledišč. Geolog gleua obstanek ga primirja v boju z oceanom. On na- v razdraženem morju ono močno silo, katera melje in pada brez odduška, neizmerne so njegove legij Ni ga podkopava obale, in v tajnostnih svojih globinah pri- dne. da ne išče žrtev. In kedar se umiri, umiri se kot pravlja sloje kamenja lev ki renčeč zaspi na vročem In kedo je ta vidi v njem ono veliko shrambo, iz katere crpi nastajajočim goram. Meteorolog ■■ ■■ MHM žrtva nenasitljivega Mornar! 9 mehanično svojo silo. Zoolog gleda v njem stan neiz- mernega števila živih in grob pomrlih stvari. Povest-On je sam, sam v tej neenaki borbi, sam brez srč- ničar premišljuje narode, katere je morje videlo in pre t/ ' _ * 'm . . a % m—» > * t • 1 « w » • - a i • t j nega pogleda, da ga ojači, brez posmeha, da ga v mu kah tješi. Sam je, zatoplj ne kaže nikoli solze, ki v neizmernost. Pa vendar njegove boli izdala Ono živelo. Zdravnik vidi čisti zrak za sušične. Pesnik vidi najstrašnejo lepoto prirodno. Bogoslovec vidi veliko ogledalo Vsemogočnega. Mornar vidi bič božji, a ribič bla- lice, zagorelo od solnca, utrjeno v viharjih, ne izdaje goslov njegov. Oni, ki se vtaplja, vidi v njem grob, a tajnih občutljejev in tu ostane. Ali Bol ako ga ima, zbira se na srcu prosti človek naposled, kaj vidi on veliko slano lužo, tamno lice, kedaj pa kedaj smelo, vodo, po kateri brodovi plavajo. često ozbiljno, izraz je neizmerne dobrote. Mornar! Težko, da bi on mogel mrziti koga da bi težil za osveto, težko, da bi bil plašljivec težko Ne s ua ui ui* vv, , , -— ---i----" vihte jačijo njegove mišice, krepe njegovo smelost ob enem meče njegovo srce. Na morju postajaj ljudje treh dneh in do zore četrtega smo preleteli pet sto šestdeset in dve morski milji. Parobrod je prebrodil navadno deset milj v eni uri, ali nepovoljno vreme je oviralo tako, da je včasih samo šest milj do Aleksan- dri je. Vreme je bilo sedaj prav lepo. Jutro je! Solnce plemeniti, velikodušni. One trajne nevarnosti, one ne- sijajno vzhaja; njegovi žarki, kakor da dražijo zibajoče izbeŽiVG lil UOliaUUO pOiUUUU, UUU! *J\SM.A. "V UU J^ T lUJV) V* —. M. »X V * J ~ VUUV brus ki obrusi vse, kar je v človeku neumestnega, kar z dražestnim nemirom. Vse na okolo je mirno, kakor nenadne premene ona zmes boli nad so se morsko površje, a ono, kaKor da je začarano, odseva je v njem okrutnega Gladi mu srce, krepi mu telo, da priroda hoče, da bode sama, kakor da ni nikjer no- oplemenjuje mu dušo. Ni ga mornarja, čegar obraz bi benga, ki bi se predrznil motiti to mirnost, kakor da ta bil oduren, neznosen, antipatičen. Njegov obraz more nima mesta živim stvarem, kakor da ste se tu udomila biti grd, ali s te grdosti sevajo iskre dobrote, razuma mir in pozabljivost. in velikodušnosti. Nahajaš v njem vedno nekaj značaj nega, ostrega, odvažnega. To biljnosti Ali kaj je spodaj? Spodaj pod površjem, doli v globinah, doli v po- Kdor videl valov kedar divja vihar, komur norih, doli vlada nemirnost, brezkrajnost, neomejenost. se duša ni nikdar tresla žalosti, komur srce ni nikdar Kdo je zmeril jezera, kdo je videl one globine, kdo je igralo radosti na širokem, globokem, pustem in neiz- vzdignil zaveso, s katero priroda zakriva grozne jame? mernem morju, on ne more soditi, kaj je ta velika borba, To je človeku nepristopno, ker tu vlada smrt; to je kaj je ta borba mornarja z oceanom Naenkrat je veter utihnil, kakor da ga bilo Ali umu zaprto, ker je nevidljivo in nepopisljivo vse ono, kar površje morja pokriva. Površje morja je zavesa, ka- morj še vedno šumi, kakor voda, kedar vre v kotlu, tere človek ne sme vzdigati, da ne zadene ob smrt in in koj ga zopet ni. „Ču vajte se, za Boga svetega!" zakriči nekdo nad menoj Oškropi nas dež prav močno vrata večnosti. Pod tem hladnim in nemirnim krovom dela brezštevila delalcev, neprestano delaj delajo Nekaj je završalo, konopci na jamborih so zažvižgali, nalogu Stvarnikovem. Nobeden še ni videl teh delalcev veter je zabučal, skoro da me zadušil. Hotel sem pri delu, ker med njimi in nami stoji smrt skočiti v varno zatišj je bilo prepozno vso silo Mi gledamo izdelke teh umetnikov, gledamo goro OHUljlLi v vaiuu LiUKjlOJVj) CLJL J. JV UllV " v ^ ~ 7 v O sem se držal za železno ograjo, da me veter ne odnese, stasne njihove umetnine, znamo, da so položili temelj vidim kogar, ne vidim nikamor ? vse v megli, našim goram, ali nam so nepristopni branijo va 221 nje branijo ponori, nje brani smrt. Tu se neiz- muke do tega, da je obstal lovi. / merno malo srečuje z neizmerno velikim, Tu razmere postajajo neznosljive našemu umu. Tu je nevidljivost, pustil pilo, in da je to pilo da m požrl ne vede kam odišli kaznjenec ki dela, tu je brezkrajnost, ki vlada. — Toda, stoj pero, in raztelesenj Vkljub najboljše postrežbe umrl jo skril ne popisuj prirode, preslabo si! Naposled se je zaznalo obrežje afriško, tucli Ale-ksandrija. Solnce je zahajalo, ko smo začeli broditi v umetno luko. Aleksandrija raste, stolp Pompejev se ponosno vzdiguje nad ostalimi zgradbami, hiše se belijo, kakor da jih je sneg opadel. Koliko spominov se vriva v glavo človeku! Aleksander, ki je to mesto ustanovil, Origen, astronom Ptolomej, Faraoni, Kleopatra, Rimci, Turki itd. Došel je pilot na brod, kakor je navada. Ali kapitan naš ni mu hotel dopustiti, da on prevzame vodstvo. Na provi se začuje tolčenje in zbijanje okolo sidra. Božman ga prireja, mornarji mu pomagajo. Vijak uže miruje, ali parobrod še gre naprej, tiho, polagoma. Sidro žaštropota in utone. neža prebodla pokazalo je i da - — jv oaiu, Frost ponoči pila želodec nesreč # maja 1886 11.094 ljudi Izseljevanje iz nemške države iz nemških pristanišč je meseca Od januarija do 31 iz Nemške izselilo čez morje 33.977 ljudi število doseglo pa je izseljevanje Antwerpen-a maja 1886. pa se Se večj leta leta 56.182 leta 102,324 prvih petih mesecih izselilo iz Nemške prejšnja 1884. leta 80.104 se jih je 1881 1883. leta 80.813 ljudi. z Nemci zasesti leta 102.519 in 1880 1885 1882 leta 42.410 Videti je, da hoče Bismark polagoma Ameriko Naši dopisi. Dunaja 11. julij Mnogovrstne novice. praznota poletnega življenja, praznota, ki zuje v mestu, kakor tudi v časništvu, Tukaj nastopila je velika enako opa * Župan, branitelj roparjev mesta Ajaccio na Cesar preselil se se poroča, da je žandarmerija po dolgem otoku Korsika iskanji v hribih zasačila in vjela strahovitega roparja Lanfranchija. Toda koj ko je bil vjet, vzdignili so se rica bila je uže prej zapustila Dunaj je z drugim dvorom v Išel. cesa tudi uže dalje na deželi i -----uuou,- nadvojvode bivajo stili D nekaj pa jih odide potem ministri so tudi deloma zapu ko se prejodšli prebivalci njegovega rojstnega kraja Figari, da bi ga vrQ.ej.0' Tako M Je minister Pražak eden prvih branili. Zupan, ki je sorodnik roparjev, ščuval je ljudstvo zoper žandarme. Potem, ko so se s puškami, sabljami, senenimi vilami in palicami oborožili, obrnili so svojo pot proti žandarmu, in župan, kateri je druhal šel v gorski zrak tirolski tudi na svojo grajščino Elischau podal se je na Cesko, kjer j , ki minister Taaffe odšel je naučni minister Gauč skega leta, da si ogleda tam oni del šol porabil še zadnje dni šol vodil; ukazal je, roparja izpustiti, sicer prišlo do prelivanja krvi. Ko ta ukaz ni imel vspeha, pričel se je napad; toda poveljnik žandarjev nastavil je pištolo na uho Lanfranchisa s prisego, da ustreli, ako bi se kdo podstopil, oproščevati vjetnika. Ta hladnokrvnost sedaj še neznan. Bacquehem pridn ki mu je bil do Med tem pa novi trgovinski minister pregledava spise v trgovinskem mini sterstvu v prvi vrsti one, ki zadevajo pogodbo sko obravnav z Ogersko tako da mu bo meseca avgusta uže Oger vdeležiti se meseca septembra pa v državnem Kao poastopii, oproscevati vjetniKa. ia niaanoKrvnost v-------; ocpieuiura pa v cirzavnen imela je zaželjen vspeh in ljudje figarijanski obrnili so zDo™ zastopati vladine dogovore glede ogerske pogodbe se drugam. Videti 5 * Nesreča na železnici pri Wiirzburgu. Velika nesreča, ki se je koncem preteklega meseca pripetila na železnici blizo Wtirzburga, iznemirila je zelo potujoči svet. Naglič in poštni vlak sta tam skupaj trčila vsled malomarnosti železniškega uradnika, ki se je vsled te koliko popravljati nepovolj aa je minister Taaffe čutil potrebo ne- oficij komentarj utis, katerega so napravili v krogih večine državnega zbora, ker imenovanji trgovinskega ministra noveje izjave iz da minister Gauč dogodbe tudi sam usmrtil Pomenljivo je, da razun 14 mrtvih oseb, katere so izlekli izmed razbitja vozov deloma v takem stanu, da celo več spoznati niso bili, so ranjeni skoraj vsi potniki poštnega vlaka, izmed onih, ki so so z nagličem vozili, pa nihče, samo, da «o malokateri dobili lahke praski. Izmed mrličev so nekateri grozovito razkosani. Pripetile pa so se tudi čudovite rešitve. Neko gospo izlekli so izmed razbitih delov onih krogov prizadevajo si dokazati gotovo ni manj prijazen, kakor je bil prednik njegov baron Conrad in enako da tudi Bacquehem vsaj tako zvesto stoji z desnici, kakor je stal z njo baron Pino Odločni pristaši desnice Dunajewski, Zemljakovski Fal- kenhayn in Pražak pa ostanejo, kakor doslej večina državnega zbora nima povoda, pritoževati tako da Nov vriš pa je nastal zadnj se. dni ko je počil glas da Taaffe namerava za viceprezidenta pri češkem namestnistvu imenovatr češčine c. kr možnega grofa Kiel voza, pa nič ni bilo, samo na licu imela je malo oprašnjeno kožo in njen sončnik bil je zlomlj nekemu možu tik nje pa so bila prsa zmečkana, gospa, ki je tudi ostala nepoškodovana, vedla se Neka b kot zblaznela, ko je zagledala čisto razmesarjeno truplo mannsegga. Po pravici moralo jestrinenje nastati v krogih 1 ~ minister, ki si je na svoj prapor zapisal more pri imenovanji skoraj priporo-sreči &e do desnici, da „narodno enakopravnost da naj • v uradnika, večinoma češke dežele svojega moža, s čegar krvjo j bila okrvo njena čati moža, ki češčine celo zmožen ni. sedaj ona govorica še ni potrdila j obleka. Železniški uradnik Ehrlich v Wiirzburgu, ki je Zadnj dva tedna vrtila se je velika govorica krog tisti dan imel nadzorovanj in ki zakrivil to nesrečo (uajvečo, odkar je ta železnica), se je ustrelil dveh mož, katera sta tudi Dunaj zapustivši hotela moči poskušati v boju zoper zapreke narave * Pilo požrl. Z Londona se piše: Pred nekaj dnevi Palavič svoje . 1 . ----------vremen- ske nezgode na „Velikem zvoniku*. To sta bila grof dejan je bil zarad izneverjenja v preiskalni zapor nek naji Crommel in pa ud belgiškega poslaništva na Du Henry Frost, mlad in krepak mož. Pripeljan je bil v strani Dan po Kresu hotela sta od tirolske v slabem vremenu in v spremstvu dveh vod ječo Porseosko, kjer je bil 24 ur v enem prostoru za- nikov prilesti do vrha Zvonikovega prt z nekim vlomovalcem Ceaerlon-om. Tega odpeljali Toda J odkar so so v stran, Frost pa je obolel 12 ur po njegovem od- bil je oženj odšli, ni bilo več sledu od nobenega. Eden vodnikov hodu enako nevarno kot nerazumljivo, zakaj. Vil * se je drugi k sreči neoženj v najstrašnejših bolečinah in konečno spravile so ga Po preteku nekaj dni začeli so jih iskati toda do 6 dni brez vspeha. Konečno našli so mrtvega enega vodnikov in gotovost, da so tudi drugi trije mrtvi, trupla ostalih pa do sedaj še niso našli, pač pa se je brat pisnikarj Zborovanje se otvori in volita se potem dva za enega vodnika pri iskanji ponesrečenih pri padcu tako teško poškodoval i da gotovo tudi umrje. Zvedeni Poročilo c. kr. gosp. okrajnega šolskega nadzor nika o nadzorovanji šol tega okraja v preteklem hribolazci trdijo, da so se ponesrečili oni 4 zato, ker roma še tekočem šolskem letu 9 OZl se jim je pod nogami sneg utrgal. Ta nesreča pa ne Zadostuj bo zadržavala drugih hribolazcev in gotovo bodemo še htevam postave iz obstoječi učni načrt za realij za- dne maja 1883. leta in pa raz to poletje brali o več enakih nesrečah in smrti ljudi, meram (okoliščinam) tukajšnjega šolskega okraja, in če ki prav vedoma nevarnosti iščejo in konečno v nji po- ne, kako naj ginejo. v • SI' Dobrova 10. julija. (Košnja. Mešani pevski zbor čitalnice. Učiteljska konferenca.) Zadnje dni pre- se v tem obziru praktično prenaredil in zboljšal? O tem predmetu referirali bodo sledeči go-spodj e: za razdeljene enorazrednice: Gregorin, France Praprotnik in Punčah; za dvorazrednice: Borštnik, Go teklega in prve \SVVVVVJVI VI 1//VVU/. J LIJV> v!lUX 1 KJ i.--^------—--5 ^f viu-aivuuivu, K ^JtUiUj v^i v dni tekočega tedna bilo je, hvala Bogu, vekar in Papler; za čveterorazrednice pa: Bregar, Ker 1 v i 1 • l 1 !• v * • • % 1 . • w\ tt 1 -m^v c t /-v ^ ^ ^ prav ugodno vreme za senokošo po celi tukajšnji okolici, mavner in Stoječ Vse kar bilo je po teh krajih trave preje in ob tem Poročilo o delovanji in vspehu odbora, kateri v, su pokošene, posušilo in spravilo se je lepo in dobro bil je pri lanski učiteljski konferenci iz gospodov posušeno pod streho. A včeraj in danes pričel je pa nika, Govekarja, Stojca in Vagaje v namen izvolj Boršt zopet koscem in senosušilcem sitni dež nagajati. Ob splošnih kmetijsko-gospodarskih delih, kakoršna so: košnja, žetev, ajdova setev in druga, gre posebno ob neugodnem vremenu tukajšnjim posestnikom trda za potrebne delavce in delavke, ker sploh iz ljubljanske okolice hodi veliko ljudi obojnega spola v ljubljansko tabačno tovarno po rednem zaslužku svojem. Ozimna žita pričela so po celi okolici kaj lepo in hitro dozorevati. Bog dal je za žetev in ajdovo setev skoraj zopet stanovitno-lepega vremena! 3n, da sestavi možno natančni zapisnik o knjigah in spisih, katere morejo se šolski in sploh mladini glede morale brez nevarnosti v čitanje za nadaljevalno izomiko dajati. Poročal o tem bode pa gospod \ agaj o. Določilo bode se, katere knj čitanke imajo Preteklo nedeljo dne t. m. počastili bili so našo lepo in prijazno Dobrovo pevci in pevkinje šišen- učiteljsko bukvarnico se prihodnje šolsko leto po šolah tukajšnjega šolskega okraja pri poduku rabiti. Predsednik okrajne učiteljske bukvarnice poročal bode o stanu njenem ter položil in pojasnil račun njen o dohodkih in stroških za čas med lansko in tošnjo konferenco. Nasveti o nakupovanji novih knjig za okrajno* Precl Bogom", „Sv. Cirilu in Metodu t< ske čitalnice. Pri sv. maši ob 10. uri dopoludne v tukajšnji farni cerkvi peli so kaj izborno in precizno sle deče pesmi: __, „ „0 pridi, pridi duša", „Mariji" (kompozicije patra An-gelika Hribarja), ;;Češena Marija" (Nedvedova), kar proizvajali so mešani zbori, in pa prekrasno »Slovanska Volitev: Posamezni nasveti ferati bukvarničnega in b) stalnega odbora ; ti morajo se, kakor tudi re- in točki pismeno izdelati. Posamesni na 25. t. m., a referati imenova sveti morajo se do nima točkama dnevnega reda pa v dan konference po dovršenem referiranji od dotičnikov v pismenih proiz-himna" (molitev), (pesniško-muzikalna proizvoda slavnih vodih gospodu predsedniku in voditelju konference od-Jenkotov), pel moški zbor. Cerkev bila je pobožnega dati in izročiti. M. Rant. Konec šolskega leta. Srednje šole v Ljubljani sKlenile so šolsko leto dne 9. julija, ljudske ljudstva kar natlačena; petje segalo je množici globoko v srce. Ljubljane. Res 9 tako vrlo izvežbanih pevskih zborov, kot je šole pa bodo sklenjene jutri dne 15. julija. ravno mešani zbor šišenske čitalnice, ne dobi in ne nahaja se kmalu več kje na deželi. Slava vrlim slavcem in slavkinjam šišenške čitalnice bodi toraj 'tu javno izražena! Letno poročilo c. kr. više gimnazije ljubljanske i 1 oor* ____i__• i____i • i_________ Ljubljansko barje. Spisal J. Šubic. 9 Istega dne popoludne zbrali so se vrli slavčki in logie des Socrates slavkinje na bližnji prijazni Švici pri Dolinarji, kjer Director. koncem šolskega 1. 1886., razglasil vodja J os. Suinan obsega: Bemerkungen zu einigen Stellen der Platonischen Apo 9 in Schulnachrichten. Vom imeli so skupno kosilo naročeno. Zabava v pravem narodnem duhu trajala je tu do večera. Vrstile so se primerne in navdušene napitnice, patriotični govori ter se popevale mile narodne pesmi v mešanih in moških zborih kar vse poveličevalo je mogočno gromenje streljanja s topiči. Prvi zanimiv prirodopisen opis obsega razun log 19 strani in s sledečo opazko: „Z P"; pisatelj sam podaja svoj spis javnosti občnim zanimanjem gleda naša domovina na priprave za izsušenje ljubljanskega barja. To me je napotilo, da sem začel zbirati gradivo za pri- rodopisno in zgodovinsko sliko barske kotline To v resnici narodno zabavo počastilo bilo^je po- posebnim ozirom na razne izsuševalne projekte od naj-poludne tudi več dostojanstvenikov iz Dobrove, Šiške in starejših časov do današnjega dne. Materijal pa mi je Ljubljane. pod peresom toliko narastel, da zamorem tu priobčiti Da take prilike tudi k pravi narodni zavesti in po- samo skromno prirodopisno črtico ljubljanskega trebni izomiki priprostega kmetskega ljudstva veliko barja. pnpomagajo Le včasih sem vpletel nekatere zgodovinske po; se ne da tajiti. In taka javna narodna datke. Vsled tesnega prostora sem moral izpustiti dokaj šola za uljudno obnašo v občevanji napram svojemu bliž- vrlo zanimivih podrobnosti in risati samo glavne po- njemu bila je napomnjeni dan na naši prijazni Švici. Razveselovanja, katera so v pravem Krščanskem duhu teze. Spis deli gradivo v naslove: O barskem teritoriji, osnovana, so v resnici najbolje razvedrilo za duha po barska kotlina nekdaj in sedaj, o barskih plasteh, o težavnem delu utrujenega in pravo krepčilo upehanemu postanku barja in rupe, floristična črtica barske kotline in opazke k prilogam, ki obsegajo: prorez barja med avgusta t. 1. imeli bodemo učitelji šolskega Notranjo Gorico in Žalostno Goro, in prorezi (počezni telesu. Dne okraja ljubljanske okolice ob 9. uri zjutraj v II. mestni profili)" barja štev. I. do VIL deški šoli na Cojzovem grabnu v Ljubljani svojo letošnjo učiteljsko konferenco s sledečim dnevnim redom: Drug zanimiv spis gospoda vodja Suma na obsega strani. Iz šolskih naznanil pa posnamemo da je poduče valo zaukazane predmete 31 učiteljev, nezaukazen pa 5 Kakor hitro je čutiti bolehnost Učencev bilo je koncem leta na gimnaziji 750, med po^ domovinstvu bilo je 155 Ljub- ostalih 95 pa se raz- temi trije privatisti Jjančanov, 500 druzih* Kranjcev nastopi izmeta vanje in bljevanj med tem pa v postelj zdravnika ; osobito ako treba je poslati po kameljic ali lipovega čaja leči in popiti čašico deli na Stajarsko (34), Primorsko (21) druge tostranske dežele (13), Ogerska (11) Inostrancev pa je bilo ~ vencev 607, Nemcev 131 Po narodnosti bilo je Lahi Koroško (8) Bosna (3) : Slo- je zdržati 5 jedi in druge pijače pa se j Mest Po veri štelo se je 745 katoličanov Hrvatov Čeha magistrat ljublj 5. dan julija 1886. Župan k G juda protestantj in predk likovanih 75 učencev se naznanja, da je bilo od Kakor znano širi se kolera v nekaterih mestih na prvi red je dobilo 483 učencev Ijanje izkušnje je dovoljeno 1Q7 učencem DO. red pa 23 učencev ponav-red prejelo v polletj 427 w . i^v.ivtjl i j t ulugcj oprostenih je bilo 1. polletj v drugem 352 učencev JCU prtijuiu Učnino je plačalo vso obalih jadranskega morja Vsled tega bodi občinstvo opozorjeno na mestnega magistrata razglas s 25. dne decembra laLk^ga S in za polovico št. 21.606 s pristavkom cev popolnoma oproščenih je bilo v pa 368 učencev. Vplačalo se je učnine 1. polletje polletje po 39 učen p r ih polletj 323 kraj 5 da je vsacega popotnika v kol policijskem odsek kjer j dloga zglasit kd 5 bolel za pri tukajšnjem te vrste 4696 gold. hišah 3883 » gostilnicah ki si vzemo s zglašati isto tako kakor in sicer je tiste popotnike tanovanje po privatnih tt skupaj ustanove je vživalo 128 učencev, 11.484 gold. 61 kr. Vreme se je zopet lepo vredilo 8579 » in znašale so prihaja tri dni ker je one, kateri ostanejo v oKužene kraja vsacega brez razločka kdor zdravniško opazovati skozi Po nekolikem k Kd deževji minulega tedna nastalo je zopet lepo, tu in tam II z nekaj hladno vreme žetev rži ljubljanski okolici pričela se Zupanov spominek. Minulo nedeljo razkrila se oje gostač Mest pusti za najskrajnej gospodarji odgo povedano zglasilo, bod t rog o s tj o so t ud z a v Prevojah pesnika pominska plošča v rojstno hišo našega magistrat . dan julija bljansk čenjaka je dne 4. julija 1785 Jakoba Z up Zup rodil februarij 1852 umrl pa je v Celovcu dne Pri slavnosti govorila sta deželni Frančiškanski kapitel volitvah minulega tedna \ filanec Janko Krsnik in pa gimn. vodja Wiesthaler sateljsuemu društvu gre zasluga za naprav po Pi P,1 a c i d vomeškega lepo slovesnost spominka gvardij za vikarj o. Hugo za gvardij 1886 Župan: Grassell Ljubljani izbral je pri C a 1 i s t i kamniške ? za karj ljubljanskega o. gvardijana no- F1 o r e n t i n a: . kr Ijani naznanja o. Alb o. Teodozik za vikar vojaško oskrbovalno založišče v Ljub v jauiiuuljju • ^ kup zalaganj da se bode dne 19. in 20. t. m. dajalo nami c. kr. vojne z naslednjimi potrebšči oves, seno, slama, trd les, premog in šota Na (ančnejši pogoji se izvedo tudi pri tukajšnji trgovinski Novičar iz domačih in tujih dežel in obrtni zbornici Dunaja Proti koleri razglaša magistrat ljubljanski sle- deča dva razglasa pride čas letni hlad, je tudi letos počil Kakor vsako prejšnje poletj v katerem se visoka gospoda podaj da s, ko v po- snideta nemški n Akoravno ni v našem mestu sedaj nobene epide- cesarica dne 7 " y; v . — ua bo auiueict nemsKi in nas cesar. Zdaj se čuje, da se podasta naš cesar in na to mije in je zdravstveno stanje popolnem normalno tra vendar magistrat za svojo dolžnost glede se je kolera, ki uže dalje Trstu in na Reki prikazala priporočati. sma avgusta v Gastajnsko kopel (katera je da v časa po Laškem razsaja, sledeča pravila proti koleri sedaj last cesarjeva) obiskat nemškega cesarja-starčk in potem cesarica ostane tam v kopeli. Cesar Viljem odpel j se baj z Gastaj še 11 avgusta teden pričele so se nt Dunaji avstrijsko-ogerske Varovati se mernost opuščati je vživanje nezrelega sadja salate kumar v jedi in pijači; sočivja, zvenele rinske konference zato da se dožene vprašanj uu.a,, mastnega in pokvarjenega mesa, rib, slabo pečenega kruha in sploh vseh težko prebavnih uravnati železniško vožnino nasproti Rumunski. 4 * J . obrtnijsko društvo prišlo je minulo soboto Ta Ca- kako Niže- nadvojvodi Karolu Ludevik s prošnjo da naj jedi, slabe pitne vode, kalnega piva Tudi buha se preobilega žganja varovati pred prehlajenjem poseb volne ali fl priporoča se toraj nositi treb tre govolil prevzeti pokroviteljstvo obrtnijske razstave tera se namerava prirediti na Dunaji leta 1888. bla ka povijačo iz krovitelistvo Nadvojvoda je radovolj sprejel ponujeno m po Posebno pozornost obračati je M ž n o s t novanj, hišnega orodja, telesa, obleke, perila itd sta glasili so za napravo spominka slavnemu dunajski časniki okl Stanovanje je pridno snažiti odstraniti vse smradlj stvari prezračevati njih jedil, mokro perilo, smeti in dr.; stranišča, grebenične jame je zmi grofu Radecky-u na Dunaju. Oklic podp vojvoda Albrecht, kot predsednik dotične dalje našemu vojskovodji princ Th in T kot dbora vati oziroma desinficira vedno čisto biti. oblačilo in telesno perilo mora o O. Opuščati je prevelik dušni in telesni njegov namestnik . Spo- . v - . -------- . oklicu se naglasa, da so se v ta namen podpisale uže velike in pa 30 druzih odličnih oseb. vojakov in druzih minek izdelati ima prof. Casp. Zumbusch panj ohraniti pa srčnost in posebno pred vživanjem p ste v, kapljic in tinktur proti koleri napor, svote in da je izrekoma vojaštv svariti se mora jelo to misel, ki se z navdušenjem spre t i v n i h d- deckya, da pa zbudila takoj po smrti očeta Ra enako radostj se bode soldek ubozega v ta namen z sprejel ko zlato bogate ^jt Očividno 224 Je ? da je misel za napravo Radecky-evega spominka nehote oživela zopet vsled malo-veselih letošnjih dogo-deb v Budapeštu pri spominku Hencijevem. tukajšnjem mestnem zastopu imeli so zadnje dni Razmere med Angleško in Rusko postale so zarad ker je Ruska preklicala prosto pristaniše Batum- zarad tega tega, sko, prav napete. Ne kaže se sicer, da nastala vojska, toda nevolja angleških državnikov na nekaj rabuke zavoljo mestnega odbornika Pfisterja. sproti Ruski je zelo veliKa in se izražuje pri vsaki pri Ta mož je iz maščevanja ovadil druzega meščana, to liki. Največi list „Times" piše o tej zadevi: Ruska se je pa drugim odbornikom tako studilo, da ž njim znala priti do prepričanja, da je po lahkomišljenem rav- skupaj niso hoteli zborovati. Dolgo je c ncal in se branil, nanji o svojih dolžnostih iz berolinske pogodbe pred nazadnje pa je vendar odložil odborništvo in je to na- zgubila kot pridobila. Morebiti ne bo mogla zabraniti znanil županovemu namestniku v pismu polnem psovk popolnega združenja Bolgarske in Izhodne Rumelije, ka- zoper ostale, nasprotne mu mestne odbornike. Mogoče, ten je berolinska pogodba edina zapreka. Vedenje Ruske da ga odborniki zarad tega pisanja še pokličejo pred je tudi zelo pomenljivo za srčne in zauplive razmere z sodnijo zavolj žaljenja časti. Angleško. Ako bi Angleška ne mogla v izhodu z Ru- grofu Palaviciniju, Ki se je ponesrečil na gori sko postopati prijateljsko, morala bi zadeve vrediti po W Včlikem Zvoniku", se je do sedaj izvedelo toliko ? da svoje j zanašati se samo na-se, in obljubam Ruske nič je on in pa tovariš njegov z dvema vodnikoma vred ne verjeti, katerih se drži samo toliiso časa, dokler se mrtev; našli so dosedaj vse druge mrtve, samo grofa vjemajo za namene Ruske." Palavicinija še ne. Francoska Nasledki izgnanja francoskih prin Dostavek. V ponedeljek popoludne ob 3. uri so ko- cev se bolj in bolj neprijetni kažejo republikanski vlad nečno tudi truplo ponesrečenega grofa Palavicinij na „ Velikem zvoniku". Blizo onega mesta, kj našli našli trupla njegovih tovarišev, izkopali so truplo grofovo Vojvoda Aumale vložil je pri predsedniku Grevy-u pro test zoper to , da so ga izbrisali iz vojnega imenika Prej ne bil je uže včeraj v zbornici poslancev govor pod enega in so ga takoj prenesli k romarski cerkvi 0 tem vprašanji. Ugovor vojvod do državne o svete krvi, katera je sredi ;;Velikega zvonika Prej najdene tri mrliče pripeljali so uže v soboto večer tej cerkvi. Češka Češki državni poslanec Josip Klim i sveta se glasi: „Pred tremi leti ste brez pretveze in brez povoda zoper mene zaukazali disciplinarne kazni. Molčal da me danes zbrišete iz imenikov sem na to tem vojne, dotikate se ustanove vojnine, ne da bi se ozirali je v petek večer, stopivši iz železniškega voza, z revol- na pravice pridobljene v vojski. Vaši ministri zadevajo verjem ustrelil Primorska može, ki so brez madeža , ki so češčeni po svojih za Trsta prihajajo k nam bolj slugah in zgodovinske udanosti do domovine bolj iznemirljiva poročila o koleri. Po včeraj razgla- svetovalcem prepustim skrb, braniti mojo pravico šenih poročilih obolelo je od sobote opoludne do pon- je pravica vseh častnikov. Kar mene doyen - -1- deljka opoludne za kolero 8 j oseb, med temi dva jaka, umrli ste pa samo dve osebi, med tema en vojak. Enako in še bolj iznemirljive pa so poročila iz Reke, kjer se je, baje po cigararcah kolera zanesla po vsi Reški okolici. Zato se čuje, da hoče krog mesta in onega dela okolice napraviti kordon katerega ne bo smel nihče prekoračiti brez natanč nega zdravniškega preiskanj Svojim ker 11 e oa štaba zadeva, pristaja mi, da Vaše podrečje in jaz ostanem general Henrik Oreanski, vojvoda Aumalski ugovor uložil je vojvoda Chatres Laška gosposka ? dne sledeči 39 oseb Po telegramu z Rima od 13. včerasnjega stan kolere po vsem Laškem v zadnjih 24 urah krajih obolelo je za kolero 103, umrlo Nišu Srbska skupščina zbrala se je v ponedeljek v pa ni bila še„ kakor je to drugod navadno i i v.% a- v a a m> ^ w v/ ^ — j rn —— ^j----# a / j ^ __ --