žarko Tepavčević DRUŽINA IN PROSTI ČAS UVOD I Glede na razmišljanja in raziskave številnih stro- kovnjakov družbenih znanosti postaja prosti čas eden od osnovnih problemov današnjega časa. Težko bi našli toliko različnih opredelitev, kakor jih prenese fenomen prostega časa. Kompleksnost problematike prostega časa je posledica delovanja različnih družbenih procesov. Zato je prosti čas strukturiran družbeni pojav in ga je treba proučevati z upoštevanjem vseh social- nih, ekonomskih, političnih, kulturnih in etičnih dejavnikov. Velik pomen prostega časa za individualni, družinski in družbeni razvoj zahteva, da posa- meznik, družina in družba poskrbijo za ustvar- janje pogojev ter napredek kulture v preživljanju prostega časa. Hiter družbeni razvoj in v skladu z njim spreminjajoča se miselnost, pa utrjuje sodobne koncepte o prostem času in njegovem kvalitetnem preživljanju. V vsakdanjem življenju so še vedno prisotne razlike med spoloma v načinu preživljanja pros- tega časa. Zmanjševanje in odpravljanje teh razlik omogočajo sodobne spremembe v družbi in družini. Današnji svet postavlja vedno bolj zahtevno nalogo družini, da vzgaja otroka za enakoprav- nost med spoloma pri preživljanju prostega časa. V družini se namreč uveljavijo osnovne oblike vedenja in dela, kot tudi vrednotenja dejavnosti v prostem času. Prosti čas je pomemben za skupni interes vse družine in ima velik vpliv na interakcijo ter komu- nikacijo. Vsekakor predstavlja socialno okolje, kjer je najbolj vidna delitev dela med spoloma in njuna usklajenost pri razHčnih aktivnostih. OPREDELITEV PROSTEGA ČASA Eno najsprejemljivejših definicij prostega časa je dal J. Dumazedier: Prosti čas je skupek aktivnosti, katerim se po- sameznik svojevoljno lahko popolnoma pre- daja, tako da počiva ali se zabava, povečuje nivo svoje informiranosti ali izobrazbe, se pro- stovoljno družbeno udejstvuje ali uresničuje svojo svobodno ustvarjalno sposobnost, po- tem ko je osvobojen svojih profesionalnih, dru- žinskih in družbenih obveznosti. (Nav. po R. Božovič 1975: 47.) K. Roberts (1988) opredeljuje prosti čas kot hkratnost aktivnosti, ki naj ne bi bile v neposredni povezavi z ekonomsko vlogo, in pozitivnih izku- šenj, ki jih doživljamo po končanem delu oziroma po opravljenih obveznostih, ki so nam jih določili drugi. Mednarodna skupina raziskovalcev pod vod- stvom }. Dumazedierja (1960) se je odločila za naslednjo opredeHtev: Prosti čas se sestoji iz številnih dejavnosti, prek katerih posameznik lahko izrazi svojo lastno svobodno voljo - po počitku, zabavi, izpolnje- vanju svojega znanja, izboljševanju svojih spo- sobnosti ali po povečanju svojega prostovo- ljnega sodelovanja v družbenem življenju -, potem ko je opravil svoje poklicne, družinske in socialne obveznosti. V zvezi s tem N. Černigoj-Sadar (1991: 14) ugotavlja, da ima definicija prostega časa, uteme- ljena na »času, ki ostane«, številne pomanjklji- vosti, ker »na obeh koncih starostnega kontinuu- ma izgubi svoj pomen, tako za otroke kot upoko- 27 ŽARKO TEPAVCEVIC jence, ob tem pa tudi ni jasna opredelitev socialnih obveznosti.« Prosti čas se je pojavljal v vseh obdobjih člo- veške zgodovine, menjajoč svoj smisel in funkcijo, glede na družbeno razvitost in razredno neena- kost je bil v preteklosti privilegij vladajočega raz- reda, ki je v svojih rokah koncentriral ekonomsko in politično moč. Danes postaja prosti čas vedno bolj produkt znanstvene in tehnične revolucije. »Prosti čas kot množični pojav je produkt indu- strijske družbe, za katero je značilno ločevanje med delom in bivalnim okoljem, med produkcijo, reprodukcijo in potrošnjo« (N. Černigoj-Sadar 1996b: 197). Prosti čas je rezultat družbenega razvoja, spremenjenega načina produkcije, ure- janja in omejevanja delovnega časa. Kot univer- zalni družbeni fenomen je del ekonomskega, so- cialnega, političnega in kulturnega dogajanja v življenju. Raziskovalci so ugotovili, da le proučevanje zgodovine, predvsem pa analiza družbenih odno- sov lahko odkrije funkcijo in pomen prostega ča- sa. Prosti čas kot splošen družbeni pojav ima različne funkcije (socialne, zdravstvene, kulturne, pedagoške idr.). Različni avtorji funkcije prostega časa različno definirajo. Po J. Dumazedierju (1960) ima prosti čas tri najpomembnejše funkcije: 1. Počitek, ki omogoča premagati utrujenost in napetosti vsakdanjega življenja. 2. Razvedrilo in zabava, ki sta usmerjena na ustvarjanje pogojev, ki naj bi uspešno prekinili vsakdanjo rutino in monotonijo. 3. Razvoj osebnosti, ki je eden od pogojev spontane rasti in afirmacije človekovih ustvar- jalnih moči, njegove zavesti. M DRUŽINA IN IZRABLIANIE Oil PROSTEGA ČASA J Vsebina in količina prostega časa sta določeni z vsakokratnim zgodovinskim in socialnim kon- tekstom. Glede izrabe prostega časa nastopajo razlike v vsakdanjem življenju, ker imajo pripad- niki različnih socialnih slojev zelo različne mate- rialne možnosti kakor tudi različne potrebe za realizacijo te pravice, ki je povezana s problemi delitve dela in s prevladujočimi družbenimi in osebnimi vrednotami. Znano je, da je od značil- nosti relacije delo-prosti čas odvisen pomen, ki ga imata ti dve področji za posameznika, družino in družbo. Ženska je bila skozi vso zgodovino razrednih družb pretežno v inferiornem položaju tako v javni kot v zasebni (družinski) sferi. Zato je pri obravnavi prostega časa s tega vidika zelo pomem- ben proces emancipacije ženske na vseh podro- čjih družbenega in individualnega življenja. Današnji svet postavlja vedno bolj zahtevno nalogo družini, da vzgaja otroka tudi za enako- pravnost med spoloma pri preživljanju prostega časa. V družini se namreč uveljavijo osnovne obli- ke vedenja in dela, kot tudi vrednotenja dejavnosti v prostem času. »Od otroštva naprej je prosti čas povezan z osnovnimi vlogami in identiteto - v samorazvijanju igre, pridobivanju socialnih veščin in lastnih konceptov sposobnosti ter v začenjanju in graditvi primarnih odnosov« (Kelly 1985: 124). Tradicionalno-patriarhalni tip družine je pod pritiskom zunanjih sprememb začel razpadati. V takem tipu družine so družinske vloge vseh članov jasne in vnaprej znane. Žena je zaprta v družinski krog in to se odraža tudi na njenem prostem času. Čeprav je doma, prostega časa skorajda nima ali pa ga združuje z gospodinjskim delom. Po drugi strani pa se lahko mož kot zastopnik družine v odnosu do družbe umakne pred družinskimi ob- veznostmi in si na ta način zagotovi več prostega časa z več možnostmi svobodne izbire in ga zato bolje izkoristi. Preživlja ga v družbi s prijatelji, po lokalih, športnih igriščih, klubih ali kakšnih drugih interesnih dejavnostih, ki se odvijajo pre- težno zunaj doma, posebej pa je to izrazito v pri- meru nezadovoljstva s partnerico in z družino. Tako lahko pride do dezintegracije družine, kate- re posledica je razveza zakonske zveze oziroma razpad zunajzakonske skupnosti. Zaposlovanje žensk je prispevalo k začetku odpravljanja tradicionalne delitve vlog med mo- škim in žensko. Tako se je začela podirati patriar- halna struktura odnosov med spoloma. Postopno razpadanje patriarhalne družine je moškemu od- vzelo privilegij gospodarja, ki ščiti družino nav- zven in odloča o vsem navznoter. Tudi nanj je padel določen del bremena iz gospodinjstva in vzgoje otrok, ki je bil prej izključno ženska skrb. Bolj pravična razdelitev gospodinjskega dela ni v tem, da bi ženske prevalile vse »breme« a gospodinjstva na moška pleča, temveč v tem, da bi si celotno skupno delo bolj pametno raz- delila. In obratno to pomeni, da bi bila moški in ženska, ki imata otroke, bolj izenačena tudi 28 DRUŽINA IN PROSTI ČAS v smislu zaposlitve. (Bergstrand et al. 1996: 150-151.) Raziskovalci so ugotovili, da imajo ženske tudi omejen dostop do materialnih sredstev za prosti čas. Tako žene porabijo manj denarja za prosti čas kot njihovi možje. To je posebej izrazito pri družinah z nižjimi dohodki. Pomanjkanje denarja se najbolj pozna pri prostem času. Če ženska nima lastnega dohodka, tudi njen prosti čas nima primerne veljave, zato je v deprivilegiranem polo- žaju v odnosu do moškega. Razmerje med prostim časom ženske in mo- škega v sodobni družbi je povezano s številnimi ekonomskimi, političnimi in socialnimi spremem- bami. Dokaz, da poteka proces zmanjševanja raz- lik med spoloma na področju prostega časa, potr- jujejo procesi vzpostavljanja enakih možnosti za oba spola in ustvarjanja nove kulture odnosov med moškim in žensko na področju dela in druži- ne. Pozitivne spremembe zadevajo naslednje vidike: • odpravljanje patriarhalnosti, seksizma in diskriminacije med spoloma, • vzpostavitev norm za pravno varstvo žensk, • zaposlovanje in izobraževanje žensk, • spremembe v družini in gospodarstvu, • povečan družbeni in individualni standard, • urbanizacija prostora in življenja itn. Prosti čas je lahko priložnost za avtonomno delovanje in neodvisnost. Torej prosti čas omo- goča posamezniku, da uveljavi svobodo, samo- stojnost in identiteto. Če govorimo o nogometni tekmi ali večernem tečaju, je to sprejemljiv razlog za zakonca ali otroka, da gre po svoje. Tako prosti čas opra- vičuje neodvisnost od družine. To je hkrati prostor, ki razvija nedružinske identitete, ki dopolnjujejo družinske. (Kelly 1985: 137.) Tipično »moških« ali »ženskih« prostočasnih aktivnosti je danes malo. Obstajajo pa še vedno ovire (tradicija, predsodki), ki ohranjajo diferen- ciacijo spolov tudi na področju prostega časa. Raz- like so ohranjene le na tistih področjih, kjer je bil vpliv tradicije močnejši. Spremembe v družbi in družini (odpravljanje neenakopravnosti med mo- škim in žensko) posredno vplivajo na zmanjševa- nje razlik med spoloma v izrabi prostega časa. Prizadevanje žensk in tudi v zadnjem času nekaterih moških (npr. na Švedskem) za odpravo tradicionalnosti in stereotipnega načina preživlja- nja prostega časa je povezano z emancipacijo žen- ske na področju gospodinjstva, vzgoje otrok, dela, izobraževanja, poklicne usposobljenosti ter poli- tične in kulturne angažiranosti. »Domača opravila in skrb za otroke so vendarle nekaj takšnega, kar bi si morala moški in ženska deliti... Dom nikakor ni nevtralno prizorišče, je preizkusna steza za pre- izkušanje novih moških in ženskih vlog« (Bergs- trandeiaU996: 160). Osnovni element prostega časa je osebna svo- boda, ki se zaradi tega kosa z večino obveznosti in vlog moškega in ženske v družbi in družini. N. Černigoj-Sadar (1991) meni, da lahko odnos med družino in prostim časom obravnavamo z dveh vidikov: • Prosti čas lahko pojmujemo kot vir, ki pripo- more k stabilnosti in bogastvu družinskih od- nosov oziroma kot vir, ki je nujen za razvojne možnosti. Torej prosti čas pomembno prispeva k centralni investiciji življenja, ki je družina. • Drugi pristop pa obravnava družino kot vir za prosti čas. Družina daje socialni kontekst za večino prostega časa. S tega vidika je prosti čas nujen prostor za svobodo, ekspresivnost in razvoj osebnosti. Prosti čas je pomemben za skupni interes vse družine. Odrasli in mladoletni člani družine se združijo in poenotijo mnenja pri odločanju in pla- niranju (npr. potovanja in počitnice, izlete v nara- vo ipd.). Prosti čas daje kvaliteto starševstvu in je socialni prostor starševstva in družinskih odno- sov. V zvezi s tem J. R. Kelly (1985: 137) navaja: o Družinsko življenje, ki bi bilo sestavljeno iz iti obveznosti in urnikov, bi bilo brez prostega časa in spontanosti prikrajšano za veselje in rn odprtost, ki razbijata rutino in monotonost in ';<: dajeta čustveno bogastvo. Prosti čas je prilož- i; nost, da poskusimo razvijati nove aspekte dru- žinskih odnosov. Medtem ko obstajajo vredno- sti v rutinskem deljenju obveznosti, celo pri pomivanju posode, je prosti čas kontekst nepri- čakovanega in novega. Prav v prostem času bomo najpogosteje razbili rutino in odkrili nekaj novega v odnosih. Aktivnosti, v katerih sodeluje vsa družina, v večji meri pripomorejo k izboljšanju medsebojnih odnosov kot pa aktivnosti, v katerih sodelujejo posamezni člani. D. Orthner (1976) razlikuje ak- tivnosti, v katerih zakonca participirata skupaj, 29 ŽARKO TEPAVCEVIC in vzporedne aktivnosti, v času katerih sta oba skupaj, vendar z malo interakcije. Pri tem ugo- tavlja, da imajo aktivnosti, ki jih zakonca izbereta za področje skupnega delovanja, za cilj poglobiti sheme in obrazce komunikacije ter ostale oblike skupnega delovanja v zakonski zvezi. J. R. Kelly (1985: 138) opisuje tri razHčne oblike družinskega prostega časa: • Neformalni prosti čas se najpogosteje odvija doma. Nekatere aktivnosti zahtevajo interakcijo, nekatere jo dovoljujejo in nekatere jo blokirajo. • Planirani dogodki so točno določeni vrhovi družinske interakcije. Pri nekaterih družinah po- stane mati čuvaj socialnega urnika in arbiter v konfliktih. Žongliranje z vsemi prioritetami, urni- ki, spremembami, izgubami in nepredvidljivimi situacijami je lahko zahtevna in kompleksna nalo- ga v družini z odraščajočimi otroci. • Počitnice bolj ali manj vključujejo tudi poto- vanje, ki ima lahko več dimenzij. Ne samo, da se tukaj najdejo anticipacija, spominjanje in izkušnja kot taka, družinsko potovanje je nekaj več. Neka- teri starši so poročali, da samo sedenje v avtu, brez kakršnih koli motečih dolžnosti аИ vmeša- vanj, omogoča enkratno priložnost za komunika- cijo, še posebej s starejšimi otroci. I. R. Kelly (1987: 111-112, 159-161) omenja te vidike prostega časa, ki so pomembni za kvali- teto odnosov v družini in razvoj osebne identitete: • prosti čas je vzajemni interes družine, fokus interakcije in komunikacije, ív • prosti čas razširja prostor za starševstvo, • prosti čas je priložnost za preizkus in razvoj novih družinskih odnosov, • prosti čas je lahko priložnost za avtonomijo in neodvisnost, omogoča legitimno neodvisnost od družine, • pričakovanje vzajemne podpore v družini je odvisno od prostovoljnih odločitev in tudi od izpolnjevanja socialnih pričakovanj in legalnih zahtev, • večina ljudi je najraje v družbi s tistimi, ki jih pozna in jim zaupa. Družinsko življenje je zelo prepleteno s pro- stim časom. Splošno je znano, da tisti, ki imajo več časa, denarja, mobilnosti, izobrazbe in prija- teljskih vezi, sodelujejo v večjem številu aktivnosti v prostem času. Partnerstvo v prostem času je glavni element zakonskega in družinskega življenja. »Spremenjena vloga ženske daje tudi možno- sti, da prosti čas ne bo več, v takšnem obsegu kot je bil do sedaj, opredeljen s spolom« (N. Černigoj- Sadar 1991: 98). B. Westerberg (Bergstrand et al. 1996: 150) pa poudarja, »da bi moški morali v večji meri 'deliti breme', ali z drugimi besedami, da bi morali deliti odgovornosti pri skrbi za dom in za otroke. To naj bi bil predpogoj za enako- pravnost v službi in na drugih družbenih po- dročjih.« Moški, ki sodelujejo pri vzgoji otrok in domačih opravilih, utrjujejo partnersko in dru- žinsko skupnost in se redkeje razvežejo (ločijo) kot tisti, ki se teh nalog otepajo. Prosti čas je v načinu življenja družine mar- sikaj spremenil. Vsak družinski član, ne glede na spol aU starost, ima pravico svobodno odločati o svojem prostem času. Ker lahko sestavljajo dru- žinsko skupnost člani zelo različnih starosti, se njihov prosti čas tako po obliki kot po vsebini zelo razHkuje. Pričakovati je, da bodo imele žen- ske na splošno manj prostega časa zaradi obvez- nosti do otrok, kajti število samohranilk z majh- nimi dohodki se drastično povečuje. Vedno večje število žensk, ki se same ukvarjajo z varstvom, vzgojo in oskrbo otrok, je prikrajšano za preživljanje prostega časa (nimajo dovolj ne časa ne denarnih sredstev). Sodelovanje moških v družinskem življenju se je v zadnjih nekaj desetletjih povečalo. Empirični podatki nekaterih raziskovalcev, npr. N. Černigoj- Sadar (1991), kažejo, daje to sodelovanje najbolj izraženo pri negi in vzgoji otrok. Ta trend, ki se je pojavil v Sloveniji v sedemdesetih letih prejšnje- ga stoletja predvsem pri mladi generaciji staršev, je v začetku osemdesetih let uveljavljen že v pribli- žno eni tretjini. Vsekakor pa se vsebina aktivnosti in čas porabljen za to aktivnost med spoloma še vedno razlikuje. KVALITETA PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA Kvaliteta preživljanja prostega časa neposredno vpliva na kvaliteto življenja družine. Seveda pa vpliva na preživljanje prostega časa cela vrsta objektivnih in subjektivnih okoliščin. Morda je ena najpomembnejših zdravstveno stanje članov družine. Pogoji za zdravje in zdravo življenje so obču- tek varnosti (neogroženost življenja), imeti po- membne vloge in funkcije v družbi, primerno izobrazbo, dostojen dom in ustrezne zaslužke za zadovoljevanje osnovnih potreb, »Nizek nivo 30 DRUŽINA IN PROSTI ČAS življenja, materialna negotovost in pomanjkanje izobrazbe, ovirajo aktivno participacijo v domeni prostega časa in so resna ovira za uresničevanje demokracije samega prostega časa« (Božovič 1975: 167). Pri preživljanju prostega časa družine so po- membne okoliščine, ki vplivajo na kvaliteto živ- ljenja. Naj poleg zdravstvenega stanja omenimo samo nekatere sklope teh vplivov: demografske značilnosti, stanovanjske razmere, finančno sta- nje, zaposlitev idr. N. Černigoj-Sadar (1996a) gle- de kvaUtete življenja družin v Sloveniji v svoji razi- skavi ugotavlja, da je osebni dohodek na osebo v povprečju nizek. Tako družinam zmanjka denarja za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb, kar vpliva na način in kvaliteto preživljanja prostega časa. Kadar govorimo o preživljanju prostega časa, ne smemo pozabiti na vpliv življenjskih razmer. Če se izboljšajo življenjske razmere, se tudi kvali- tativno spreminja prosti čas, ki v povratni smeri pomembno vpliva na zdravje in kakovost življenja vsakega posameznika, družine in družbe. Partnerski oz. družinski odnosi, ki omogočajo vsem članom družine svobodo pri individualnem preživljanju prostega časa in obenem tudi dovolj povezovanja skupnih interesov vseh članov, so močan integracijski faktor v življenju družine. V primerih, ko posamezen partner oz. družinski član izrablja prosti čas na škodo drugega partnerja oz. drugih članov družine, pa to vedenje deluje dezintegracijsko in pogosto rezultira v popolnem razpadu družine in zakonske oziroma zunaj- zakonske skupnosti. ' SKLEP Vse spremembe v sodobni družbi, ki se nanašajo na spremembe v zakonski zvezi oziroma zunaj- zakonski skupnosti in družini, imajo namen, da dvignejo kvaliteto partnerskega in družinskega življenja. Indikator kvalitete partnerskega oziro- ma družinskega življenja pa je način preživljanja prostega časa. V vsakdanjem življenju so še vedno prisotne razlike med spoloma v načinu preživlja- nja prostega časa. To je posledica neenakomerne porazdelitve dela med partnerjema oziroma med člani v družini. Zmanjševanje in odpravljanje teh razlik omogočajo sodobne spremembe v družbi in družini. Prosti čas je pomemben za skupni inte- res vse družine in ima velik vpliv na interakcijo ter komunikacijo. Vsekakor gre za socialno okolje, kjer je najbolj vidna (hierarhična) delitev dela med spoloma in njuna neenaka udeležba pri različnih aktivnostih. Prosti čas ponuja priložnosti za ublažitev kon- fliktnih situacij, ki vodijo v krizo ali celo razbitje družinske skupnosti. Skupno preživljanje proste- ga časa omogoča partnerjema in njunim družin- skim članom bogatejše partnersko in družinsko življenje in delo, pri čemer je zelo pomemben element to, da ga tako skupaj načrtujejo kot tudi preživijo. Tako se lahko starši bolj posvetijo drug drugemu, svojim otrokom, vzgojnim vprašanjem in odnosom v družini. Prosti čas je področje, polno različnih možno- sti za počitek in razvoj ustvarjalnih sposobnosti, moralnih kvalitet, vzpostavljanja enakopravnosti med moškim in žensko ter iskrenih in bolj pravič- nih odnosov tudi med generacijami. V preteklosti so bila vsa prizadevanja v glav- nem usmerjena na kvantitativno povečanje pro- stega časa. Danes pa je osnovni problem vpra- šanje, kako zagotoviti kvalitetno, vsebinsko polno preživljanje prostega časa za moške in ženske vseh starosti, slojev in razredov. Ob opazovanju dejavnosti prostega časa, tako v širši družbeni skupnosti kot v družini, je bistve- no ne le, koliko ima posameznik prostega časa, temveč zlasti, kaj pri tem doživlja, kaj mu pomeni dejavnost v tistem trenutku, v čem je njegovo samopotrjevanje, zadovoljstvo, celoten spekter akcij in ugodja. Oblikovati je treba kulturo prostega časa. Temelje taki kulturi dajejo okoliščine, v katerih se človek socializira. Vsekakor moramo več po- zornosti posvetiti organiziranemu prostemu času v družini, ga obogatiti s kulturnimi vsebinami in vrednotami. Možnosti za preživljanje prostega časa, njegov obseg in njegova vsebina so odvisni od družbeno- političnih, ekonomskih, socialnih, kulturnih dejav- nikov, npr. od razvoja gospodarstva, načina dru- žbene ureditve, kulture, materialnega bogastva (družbe, družine, posameznika) itn. Razlike med spoloma pri preživljanju prostega časa še vedno obstajajo in so kljub nenehnim pri- zadevanjem premiki v smeri pozitivnih sprememb dokaj počasni. Proces transformacije družbene zavesti od ne- kdanjih tradicionalnih miselnih vzorcev in vsebin do sprejetja sodobnih na enakopravnosti med spoloma temelječih konceptov je dolgotrajen. 31 ŽARKO TEPAVCEVIC Zaradi tega se razlike med spoloma, tako na po- dročjih vseh segmentov družbe kot tudi prostega časa, relativno počasi zmanjšujejo in odpravljajo. Obstoj razlik med spoloma pri načinu preživ- ljanja prostega časa je odvisen od cele vrste druž- benih dejavnikov. Ti dejavniki so hkrati vzrok za obstoj razlik kot tudi vzrok za njihovo zmanjše- vanje. Proces zmanjševanja teh razlik je zato pove- zan s spreminjanjem na področju vzgoje in izobra- ževanja (nediferencirana vzgoja po spolu tako v družini kot v šoli; enakopravno spolno nesele- ktivno stimuliranje izobraževanja), v politiki zapo- slovanja in nagrajevanja pri delu. Naštete spre- membe vplivajo najbolj na spreminjanje družbene in družinske vloge žensk. Z omenjenimi pozitiv- nimi socialnimi, ekonomskimi in političnimi spre- membami, bi se družbeni ter družinski status ženske izboljšal. Prizadevanja žensk (tudi nekaterih moških npr. na Švedskem) za vzpostavitev enakopravnih odnosov med spoloma na vseh področjih druž- benega življenja prispevajo k zmanjševanju razlik med moškim in žensko tudi v načinu preživljanja prostega časa. K temu procesu bistveno prispe- vajo tudi procesi demokratizacije družine in od- nosov v njej. To pa je najboljša pot, da se pospeši uveljavitev žensk kot enakopravnega subjekta, tako v družini in v vseh sferah družbe kot tudi v načinu preživljanja prostega časa. Kljub temu pa raziskovalci predvidevajo, da bodo imele ženske v prihodnosti na splošno manj prostega časa zaradi obveznosti do otrok, kajti število samohra- nilk z majhnimi otroki se bo povečalo. Sodelovanje moških v družinskem življenju se je v zadnjih desetletjih povečalo. Mlajše generacije staršev pogosteje delijo skrb za nego in vzgojo otrok ter gospodinjska dela. Sodelovanje moških pri vzgoji otrok in domačih opravilih naj bi bil pogoj za enakopravnost na vseh drugih področjih vsakdanjega življenja. Naj torej poudarimo, ko obravnavamo preživ- ljanje prostega časa, da pri tem ne smemo pozabiti na vpliv življenjskih razmer. Če se izboljšajo živ- ljenjske razmere, se tudi kvalitativno spreminja prosti čas, ki v povratni smeri pomembno vpliva na zdravje in kakovost življenja vsakega posamez- nika, družine in družbe. LITERATURA G. Bergstrand et al. (1996), Prostori moškosti. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. R. Božović (1975), Iskušenja slobodnog vremena. Beograd: Mala edicija ideja. * N. Černigoi Sadar (1991), Moški in ženske v prostem času. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. - (1996a), Kvaliteta življenja družin. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede (raziskava). - (1996b), Prosti čas. V: Kakovost življenja v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. J. DuMAZEDiER (1967), Towards a Society of Leisure. New York: The Free Press. J. R. Kelly (1985), Leisure Identities and Interactions. London: Allen and Unwin. - (1987), Freedom to Be: A new sociology of leisure. New York: Macmillan Publishing Company. D. Orthner (1976), Patterns of leisure and meritai interaction. /. of Leisure Research, 8. K. Roberts (1988), Leisure Theory: Defending the roots and cultivating the new branches. USA Conference: Leisure, Labour and Lifestyles. Brighton. 32