Štev. 37.
35. septembra 1914
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ob 5 popoldne.
Urr6«w*ro: Ulka Sv. Franaflu Afiftegi Št 3C, L doc«! oaf se pc*tya)o aredatiKr-i 'itU. Ne franki
It. rofcoptrd se M vračajo. LrJaJatclJ hi <<^»vonM urednik Štefan Godina. Na .Edinosti'. - T*«* thfcaroe .Ew«ic«U\ cmcfsnim pcem^mm v Trsta, ntoca Sv. FranOka
Tcidos trednUtvm la upa ve kcv. 11-47. Naročnina znala: Za ceio leto ......
ca pol leta . ..
zj tri mesece...........i k • -
Za nedeljsko Izdajo ca celo leta ......
ca pol Ida
K*-
l ym
VEČERNA
Letnik I,
Posamezne Itevlttce se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele
Številke po 10 vinarjev. Ogltsl se ratanajo na milimetre v itooharfl ene kolone
Ceae: Oglasi trgovcev in obrtnikov •	• . «■» po
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov...............mm P®
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........* J-—-
vsaka nadaljna vrsta............. —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratsi oddelek .Edhaoaff*. Naročnin in reklamacije se pošiljajo a pravi lista. Plačaj« se Izkttntao la
upravi .Edinosti'. — Plača In toli se v Tkstu. Uprava In inseratni oddelek sc nahajata v aBd Sv. PranfiUkt AsiSkega JL 20. — PoSnohranilutfni račun it Ml-flM.
EVROPSKA VOJNA
Z bojišč.
BERLIN, 25. (Uradno). Velik! glavni stan. 24. 9.: Na zapadnem bojišču ni prišlo danes v splošnem nastopu do nikakih bistvenih dogodkov. Posamični delni bo|i so bili Nemcem ugodni.
Iz Belgije in vzhodnega bojišča nI ničesar javiti.
PARIZ. 24. (K.) »Petit Parisien« objavlja članek podpolkovnika Rousseta, ki napoveduje — sklicevale se na jako močno pozicijo in izvrstna utriania Nemcev — le počasen napredek bitke. Nočni napadi Nemcev so vkljub utrujenosti neoporečno spretni.
Uničena postaja za brzojavlianle na iskre.
london 24. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja iz Sidoeya, ca je bila glasom tjakaj došlih poročil nemška postaja za brzo-javijanje na iskre na otoku Nauiu razdejana.
Iz pretoodoviae sedanje vojne.
1)1 NAJ, 25. (K.) »Fremdenblatt« piše: V nekem, po angleški vladi objavljenem poročilu prejšnjega angleškega veleposlanika na Dunaju od 1. septembra L L glede predzgodovine sedanje vojne je tudi od njegovega ruskega kolege izvirajoča tr-ciHev, da je avstro-ogrski veleposlanik v Petrogradti. srof Szap£ry priobčil gospoda Sazanovu, da Avstro-Ogrska privoljuje da se tiste točke v noti, poslani Srbiji, ki niso v soglasju s srbsko neodvisnostjo predlože posredovanju.
Kakor se nam javlja od informirane strani, te navedbe nikakor ne odgovarjajo dejstvom. Po naravi koraka, ki ga je monarhija napravila v Beigradu, si tega sploh ne moremo misliti.
Crtfrano mesto v veleposlanikovem poročilu, kakor tudi nekateri drugI izreki v istem, so očitno navdahnjeni s tendenco, da bi sc z zatrjevanjem neke pretvezne odjenHivnsd A vstro-Ogrske pokazalo postopanje nemške diplomacije kot pravi vzrok Izbruha vojne.
Taki poskusi ne morejo zatemniti resnice. da sla bila Avstro-Ogrska in Nemčija edini v želji po ohranitvi evropskega miru. Će se ta želja ni izpolnila in če Je iz lokalnega obračuna navstal evropski konflikt, je to prisatl izključno le okolnosti, da je Rusija s tem. da Je najprej Avstro-Ogrsko, a nato Nemčfto ogrožala se svo-ml neopravičenimi mobilizacijami, obema centralnima vlastima vsilila boi In s tem dala začetek splošni konflagracljl.
Brzojavka
CARIGRAD, 24. (Kor.) Kakor poroča »Ikdam«, je sultan ob priliki, ko je bil ranjen princ Joahim, naslovil na cesarja Viljema prisrčno brzojavko. Cesar Viljem se mu je ravno tako prisrčno zahvalil.
Bivšj bolgarski minister Genadijev odpotoval v Sofijo.
CARIGRAD, 24. (Kor.) Bivši bolgarski minister za zunanje zadeve Genadijev, ki se je mudil skoraj en mesec tukaj, je odpotoval v Sofijo.
Porta proti konfiskaciji mohamedanskega Imetja v Macedoniji.
CARIGRAD 24. (Kor.) Kakor poroča »Tanin«, je sklenila Porta, ker so vsi njeni dosedanji koraki proti konfiskaciji posestev odsotnih Mohamedancev od strani grških oblastev v Macedoniji ostali brez-vspešni, storiti še zadnji korak. Ako se s tem korakom v gotovem času ne doseže ničesar, bi segla Porta po represalijah.
Štirideset m aretiruife.
ANTWERPt:N. 24. (Preko Berlina). — Belgijski orožniki so udrli v nemški nunski samostan v Borsbecku in so aretirali 40 nun. ki jih hočejo prevesti preko meje. Kot vzrok tej odredbi se navaja, da je ena □nn pozvala nekega delavca, naj moli mesto za kraJja Belgijcev, za nemškega cesarja.
Prazne loverke i MNfeMk*
RIM. 25. »Agenzia Štefani« javila: Neki milanski list objavlja neko vest. glasom katere se vsted vzpodbude od strani angleške vlade vrše med vladama Italije in Francije pogajanja radi posredovanja Italije v sedanji evropski vojni. Ta vest le brez vsake podlage.
MlflteNile intzemcev v TnrflJL
CARIGRAD, 24. Uradni list priobči jutri zakon o obdačevanju dohodkov in/zem-cev.
KiMIiU tohmft oMotten vtlne izdale.
BERLIN 24. (K.) Vojno sodišče je izdalo za katoliškim duhovnikom in urednik m \Vetterle-Kolmarju, ki je pobegnil, tiralnico. Proglašen je prod njemu preiskovalni zapor radi vojne izdaje. Prosi se, naj se ga prime in izroči. Ob enem se zaplenjuje vse premoženje, ki je poseduje Wetterie, ali ki bi mu pozneje pripadlo.
SupenHifli izfMeraje fiiMoft,
PARIZ 24. (K.) (Preko Berlina.) Po odredbi vlade je .Credit Lyonaise* suspendiral izpiačame jutri zapadle delne dividende
na svoje akcije za prvo polletje.
Meniki križar i Bevidskei zaliva.
LONDON 25. (K.) Reuterjeva pisarna javlja uradno iz Kalkute: Nemški križar pEmden* se je pojavil pred Madrasom in Je s streii zažgai dve shrambi z oljem. Angleške utrdbe so se odzvale s streljanjem. „Emdeu" je ugasnil svoje luči in je izginil v temi.	____
Žitni trg.
DUNAJ 24. (Kot.) Pšenica in rž trdno, kom-/ai in oves trdno, vreme oblačno.
Rožne politične vesti.
Torpedi podmorskih čolnov. Podmorski čolni mečejo proti sovražnim ladijam White-headove torpede novega modela z razgreje-valnikom, ki jim daja brzino 40 vozalov na uro. Ti torpedi morejo zadeti svoj cilj na daljavo 4000 metrov. Stanejo pa ti torpedi od 15 do 20.000 kron vsak. Za potopitev angleških križark „Aboukir4*, Crt-ssy" in „Hogue", ki so imele vsaka po 12 000 to-nelat, je nemški podmorski čoln „U 9" lansira! tri torpede, v skupni vrednosti 4*> do 60.000 kron, dečim so bile tri potopljene angleške križarke vredne najmanje 100 milijo* ov.
Lowensko vseučilišče se preseli v Cam-brldge ? Iz Londona poročajo, da je senat vseučilišča v Combridgeiu poslal belgijskemu ministru ▼ Londonu pismo, v katerem se vabi Ldwensko vseučilišče, naj se začasno preseli v Cambridge in naj tam nadaljuje svoje specijelne tečaje ter izdaja svoje diplome. Vseučilišče v Cambridgeju bi stavil na razpolago potrebne prostore ter bi nudilo vse olajšave. Ko se je kardinal Meroer pred nekaj dnevi mudil v Londonu, se je informiral o tej ponudbi ter je bil ^ako gi-njen.
Nemški socijalni demokratje v vojni službi. Socijalno-demokratična okrajna zveza Magdeburg-Anhalt je izvela štetje v vojno službo vpoklicanih socijalno-demo-kratičnih strankinih članov, ki je dalo zanimiv rezultat. Okraj obsega osem držav-nozborskih volilnih okrajev vladnega o-kraja Magdeburg in dva volilna okraja vojvodine Anhaltske. V teh desetih okrajih je imela stranka dne 1. julija t. I. 28.642 moških članov. Od teh jc bilo dne 6. t. m., ko se je izvršilo štetje, vpoklicanih v vojno službo 9162. nič manje nego 32 odstotkov. To število se še izdatno pomnoži, ko bo tudi vpoklic črne vojske izveden v polnem obsegu. Med vpoklicanci je bilo 489 funkcijonarjev stranke. V nekaterih krajih so bili vsi funkcijonarji vpoklicani v vojno službo. Kakor se daje izračunati, so postavili samo organizirani socijalni demokratje okraja Magdeburg - Anhalt tri polke v vojnem številu. »Arbeiter Zei-tung« izraža željo, naj bi strankine orga-nizaicije tudi pri nas izvele take statistične izkaze. _
Slttice z volne.
Ob zvokfli harmonike. Ranjenci gališ-kega bojišča pripovedujejo: Ko ie v bitki pri Krasniku trebalo preiti k naskoku, je izvlekel neki vojak 13. pešpolka iz svoje velike krušne torbe — harmoniko in začel izvajati na njej vesele melodije. To je vojake silno navdušilo in so se ob zvokih pesmi »Jeszcze Polska« vrgli na nasprotnika kakor da gredo na ples.
Sporočilo pofekega dekleta vojaku »Glosu Brzeszowskemu« piše neko dekle: Šivam za te srajce, moj dragi, ki te ne poznam m te morda nikoli poznala ne bom. V vsak šiv, v vsak bodijaj upletam iskreno željo: Bodi zdrav, bodi hraber, bodi moder, moj dragi, bij se junaški, povrni se zdravi Vedi. da domovina noče tvojih ran, noče tvoje smrti, ampak hoče tvoje zmage! Ne stopaj slepo, ali hodi smelo in modro! Zapomni si in Bog ti bo dal srečo!
Se le človekoljubja povsod! Neki nemški vojak je pisal svoji izvoljeni iz Bussu ob Seini na Francoskem daljše pismo, iz katerega posnemljemo: Namestili so nas v vaški šoli. Do 2. ure po noči sva hodila z učiteljem po vasi m sva rekvirirala o-deje. On spredaj s svetiljko, jaz s puško za njim. Taiko sva šla od hiše do hiše. Ako niso odprli, sem udaril s kopitom po vratih. ali sem razbil okna. »Vi, Nemec, vi se znaste še bolj razjeziti, nego mi Fran-
cozi,« je rekel učitelj, kadar sem malce pretrdo nahrnlil prebivalce... Naslednjega jutra me je pozval učitelj v svoje stanovanje poleg šole. Meni je dal kave in
kruha, kave rw za vso ranjence, ki so bili
v gradu. Družina je obstojala iz staršev in ene deklice, a nobeden njih ni razumel ni besede nemški. Pripovedovati sem jim torej moral francoski. Ko sem pokazal dekletu tvojo sliko, je začela jokati. Pozneje mi je prinesla nageljček, ki naj ga dam tebi, ljuba, ko se vrnem. Ljudje so sploh jako ljubeznivi z mano; ves dan sem v njihovi hiši in obžaljujejo odkritosrčno, da moram jutri zjutraj ob 6. uri od tu.
Čudno je, da sem našel vedno le dobrih ljudij v tej sovražni deželi. Pri učitelju setn vstopil kot sovražen vojak s puško v roki in postopajo z mano kakor s svojim sinom. Ko sem sinoči sedel žnjimi v prijazni sobi, sem bil čisto pozabil na vojno. Pripovedoval sem jim le o tebi, dobro dekle. in o ljubi domovini in o hrabrih vojakih. Ce bi bila ti poleg, bilo bi tako udobno celo v sovražni deželi----!
Volno razmišljanja.
Kdo ve, kako je našim? Ali se bijejo. ali čujejo, ali marširajo čez dolge, nepre-merne kilometre? Morda mislijo na svoje ljube in znane? Kaj iiin sporočimo?
Pisali bomo očetom, da nam je tukaj dobro in tudi poskrbimo, da bo to res. Nočemo jim kratiti zasluženega oddiha, ne bomo jih napajali s solzami svojega gorja, naj v svojem domovju počivajo in spe v miru. Ne bomo jih milovali, ne vznemirjali iz njihovega itak burnega življenja; pišita hčerka in sinek: vsi smo zadovoljni, oče, le brž odpravi in vrni se čil in čvrst domov. Sporoči majka sinu, naj živi brez-
skrbno. saj doma smo lepo varni; nas ne ___________________________________
obletavajo krogle in šrapneli, nismo ni lač- štanki"se hranijo v reimski mestni biblijo-
Rouenu, in spomenik device Orleanske, ki ga je leta 1896 izdelal Dubois. Place Godinet je odičena s krasno fontano.
Kar pa raz naša sloves Reimsa na daleč radi gradbenih redkosti, to je njegova gotska katedrala Notre Dame, ki so jo začeli graditi I. 1212., a dovršili v letu 1295. Fasada se svojimi tremi portali, z ogromnim okroglim oknom »rožo«, arkadami, mnogoštevilnimi kipi in reliefi — to je sijajen zgled dovršeno izvedene zgodnje gotike. F lan k i rata jo dva stolpa, visoka 82 metrov, ki sta se jim vrhova zrušila pri požaru leta 1481.
Notranjost te slavne cerkve je 139 metrov dolga, do 49.5 metrov široka, 38 ni visoka, ter ima tri ladje v dolgosti, in isto-tako tri ladje poprek, ter kor, obkoljen od pet kapel. Med neprecenljivimi njenimi dragocenostmi se nahaja mnogo slik starih mojstrov, starodavnih oken v barvah, dragocenih »gobelinov« in preprog, ura iz XVI. stoletja, velike orgije, da niti ne omenjamo obilne zakladnice zlatih in srebrnih cerkvenih predmetov, okrašenih z dragim kamenjem.
V tej katedralki so se od leta 1179 kronali francoski kralji. Do francoske revolucije se je v tej cerkvi hranil glasoviti reimski star evangelij, na katerem so kralji polagali prisego. Interesantno je, da jc bil ta rokopis, na pergameni, ki je obse-zal evangelije, napisan v staroslovenskem cerkvenem prevodu, deloma ciriisklmi. deloma glagolskim! črkami. Hranil se je v katedrali od leta 1574 kot dar kardinala Lotarinškega, ter so ga sprvega smatrali za nekak orijentalen manuskript, dokler ni Peter Veliki, mudeč se v Reimsu v letii 1717., razkril njegov slovanski izvor. Za časa francoske revoiucije je bila ta sijajna, z dragocenimi kamni odičena zbirka uničena, dragocenosti pokradene, in le o-
1421 so osvojili Rthns AngfefT, a I. 1429 ga je zopet pridobila Franciji Jeanne <T Are (Devica Orleanska). Pri Reimsu so se 13. marca 1814 (pred 100 leti!) Francozi borifl
groti Rusom in jih premagali. V nemško-ancozki vojni 1. 1870 je bil Reims kakor važno železniško razkrižje vzet v mesecu septembru.
ni, ni žejni, nihče nas ne preganja in počitka ne pogrešamo. Vse imej, mati, v izobilju, le sina prepusti usodi njegovega življenja, da bo miren tudi sredi nevihte ognja. Hujša je bol, ki mu jo prizadevlješ s svojo solzo, nego šrapnel, ki mu je ranil nogo.
Med tem pletejo naše dobre žene in dekleta gorko volneno blago za naše junake, da ne bodo trpeli v hudi zimi in da se povrnejo čili domov. Strežnice in strežniki Rdečega križa lajšajo ranjencem bolečine, da jim lažje potekajo ure in da kmalu ozdravijo. Tudi mi moramo ranjencem, ki jih srečujemo, pomagati, bodi z darom, ali s tešljivo besedo. Zelo prijetno je bolniku, da mu v kratkočasju krepimo zavest. Saj ve, da bo moral zopet za praporom miriti sovražnikovo razpaljenost, krotiti njegovo srditost in braniti sobojevnike pred smrtnimi kroglami.
In pot naprej? Ako smo izpolnili vse to, smo to storili ie do danes. A vest nam veleva, preden se naše trume vrnejo iz ognjevitega boja, da jim skrbno izrabljamo njihovo ležišče ekzistence in ugladimo pot v inirno nadaljno življenje. Pozabimo črt na svojega osebnega neprijatelja, ki je pohitel v smrt za naše življenje, imetje in meje. Pokažimo očetom, mesto kupov dolgov in družinske razoranosti. skromno a trezno ravnano gospodarstvo. Svojim sinovom dokažimo, da je bilo res, kar smo jim poročali na bojišče, da se jim ne bo oprijemati najnapornejših sredstev za vzravna van je med tem časom nastalih neredov v domači hiši. Tedaj solnce prodre svoj mračni pajčolan, zašije blagodejno na posamičnika, na družino, na narod, na državo. Razvijala se bo nova Avstrija, napojena s svežim duhom pogojev za boljšo bodočnost.
Mns.
Na desni obali Vesle in na prekopu, ki spaja Aisno m Marno, stoji to staro glavno mesto vinorodne Champagne, danes prozaično imenovano glavno mesto ar-rondissementa Marše. Na okolo so se razvrstili mehki holmci, na katerih raste v izobilju vinska trta, iz katere prihaja kaplja glasovitega francoskega sekta. — Strategična važnost tega mesta se je že poprej izticala, a v zadnjih desetletjih je narastla, ko je Reims postal spajališče v severoizhodni Francoski štirih železniških prog. Po polomu leta 1871 so napravili Francozi iz tega mesta trdnjavo, obdavši jo po okoliških višinah z 12 utrdbami.
Mesto se ponaša se svojimi arhitektonskimi širokimi ulicami in širokimi trgi. No, med starodavno5t javnih in privatnih poslopij. se je začel zavlačevati z novejimi časi industrijalizem in tako so navstali modemi boulevardi in senčnate promenade, za katerimi se širijo brezoblična obrtniška predmestja. Med številnimi spomeniki se izticajo posebno veliki kip Loui-sa XV. na Place Royal, maršala Droueta in J. B. Cuberta, ki sta se oba rodila v
teki. Silvestre jih je faksimiliral in izdal v Parizu 1. 1843 z uvodom Kopitarja (novele izdanje L. Leger, Pariš 1899).
V reimski katedrali se je tudi hraniiu glasovita Ampulla Reinensis (la sainte am-poufe, sveta posodica), o kateri pravi legenda, da jo je iz neba prinesel golob leta 496 ob kronanju frankovskega kralja Ludvika. a vsebovala je »nepremagljivo olje«, s katerim so se od leta 1179 mazilili francoski kralji. In ta »ampulla« je pala kakor žrtev uničevalnega dda revolucije.
Starodavna, omenjenja vredna zgradba v Reimsu je cerkev St. Remi, ki so jo začeli zidati v letu 1049 v romanskem slo-jru. a dovršili so jo v gotskem. V tej baziliki je nadgrobni spomenik sv. Remigija, restavriran v letu 1847.
Med drugimi zgradbami jc omeniti še svetovalnico (sezidano med 1. 1627 in 1880) s fasado okrašeno s stebri, bogato izdelanim stolpom in konjeniškim kipom Louisa XIII, nadškofijska palača, zgrajena med I. 1498 in 1509 s kapelo iz XIII. stoletja in veliko slavnostno dvorano v gotskem stilu, sodno palačo, gledališče, bolnišnico (nekdanja opatija St. Remi) ter več privatnifi poslopij (hiša »igralcev« ali glasbenikov) iz XIII. do XVI. stoletja s skulpturami, reliefi itd.
Od raznih starin treba posebno omeniti Porte de Mars (rimski triumfalni obok s trt mi prehodi, .dolg 33 metrov, visok 13*5, iz 4. stoletja po K.), leta 1860 najdeni mozaik 88 kvad. metrov Š rine.
Reims je štel I. 1911 115.178 prebivalcev, ki se po večem delu bavijo z industrijo. Velike važnosti je industrija volne (na daleč znane „merinos", „flanele"), ki v 20 predilnicah zaposluje 24.000 delavcev, a v 30 tkalnicah proizvaja robe v vrednosti 70 milijonov frankov. Druge industrijalne vrsti so fabrikacija strojev, kemičnih produktov, lo-jenic, olja, papirja i.d. Razun tega Ima Reims 50 tovarn šampanjca, z vsporedno industrijo steklenic, čepov, sodov. Samo šampanjca se izvaža na leto za 20 milijonov frankov, a trgovina z vinom doseza 125 do 140 milijonov.
Reims ima mn^go šol, ki v glavnem od-govarajo našim srednjim šolam, pripravno šolo za medicino in farmacijo, razun tega biblioteko s 100.000 zvezki in 1800 manuskripti, mu rej umetnin in antikvitet, akademijo znanosti ter več znanstvenih In humanitarnih zavodov.
Reims, stari rDurocortum<< je bil glavno mesto področja Remi (Civitas Remorum) in rimske pokrajine Belgioa secunda. Krščanstvo se je pojavilo v njem okolo leta 360. Tu je sv. Remigij po zmagi nad Alemani pokrstil I. 496 Klodviga in več frankovskih poglavarjev. Z verdu« sko pogodbo I. 843 je Reims pripal zapadni Frankovski. Ludovik IV. je podelil mesto nadškofu Artaldu in od tedaj je Reims nekaj časa ostal v oblasti nadškofov, ki so se imenovali reimski grofi, a kasneje vojvode. Od Ludovika VII. so se francozki kralji kronali v Reimsu, kjer sta se tudi vršila koncilija L 813 in 1040. Leta
Dosedanje Izgube anglefte volne mornarice.
Glasom poročil angleških listov, je izgubila angleška vojna mornarica doseda) sledeče vojne ladje:
1) Oklopno križarko »Warrior«, zgrajena i. 1905, 13.750 ton; 2) križarko »Are-. thusa«, zgrajena 1913, 3650 ton; 3) križarko »Gloucester«, zgrajena 1. 1909, 1800 ton; 4) križarko »Fearlek«, zgrajena 1912, 3500 ton; 5) križarko »Pathfinder«, zgrajena 1904. 2990 ton; 6) križarko »Amphion«, zgrajena 1911, 3500 ton; 7) torpednega rušilca »Druid«, zgrajen leta 1912, 770 ton; 8) torpednega rušilca »Laertes«, zgrajen 1913, 980 ton; 9) torpednega rušilca *Phoenix«, zgrajen leta 1912, 770 ton; 10) torpedovko »Speedy«, zgrajeno I. 1889. SO ton.
Po novejših poročilih so bili dalje še potopljeni: podmorska čolna »A E 2« in »A t: in pa torpedni rušilec »Bullfinch« in precej zastarela bivša oklopna ladja »Fis-nard IL«, ki je bila sedaj vporabljena kot šolska ladja. V južnoamerikanskih vodah ^te bili potopljeni zavarovani križarki - Glasgow« in »Pegasus«.
Tem izgubam je treba prišteti še tri oklopne križarke, ki so bile potopljene pri tloeck van Hollandu dne 22. t. m., tako da znašajo dosedanje izgube angleške vojne mornarice 18 ladij, med njimi štiri velike oklopne križarke.
Gospodarski boj proti Nemčiji.
»Times« priobčujejo razgovor svojega petrograjskega korespondenta z ruskim zunanjim ministrom Sazanovom, ki je tokom razgovora izjavil:
»Oči vseh se obračajo sedaj na usode armad na evropskih bojiščih. Toda ne oziraje se nato nudi- sedanji položaj Jako u-godno priliko za trgovino in promet z Rusijo. Za Anglijo in Ameriko bi bilo to leta in leta tako velikanskega pomena, da si tega ni mogoče niti predstavljati. Že dolga leta je pošiljala Nemčija vztrajno in z veliko marljivostjo svoje izdelke v vse kraje ruske države in nam je prodala vsako leto za več kot 1200 milijonov rubljev raznih svojih izdelkov. Nemčija je pričela z nami prepir in sedal so se velikanska tržišča za stroje, kemikalije in druge tovarniške izdelke naenkrat zaprla za Nemčijo. V tem obstoji največja trgovinska priložnost za Anglijo in Ameriko, kakršne še nikdar ni bilo.
Nc zadostuje že, da trgovci in fabrikanti ponujajo svoje blago na naših trgih. Kdor hoče imeti trajno korist od novih trgovinskih pogojev naše države, mora smatrati nalogo za resno. Poslati se morajo k nam strokovnjaki in to še tekom sedanje vojne, da proučijo in preštudirajo razmere naše dežele. Naše naloge, naš način poslovnega prometa, naše sedanje in bodoče potrebe se morajo preiskati znanstveno in temeljito, tako da bi po sklepu miru na teh tržiščih, po katerih so desetletja gospodovali nemški izdelki, prišli do veljave angleški in amerikanski izdelki.
Zlasti za Ameriko odpira Rusija priložnost industrijalnega prometa, ki se je ne more dovolj preceniti. Naša država šteje nad 170 milijonov duš in vsakoletnih 1200 milijonov rabljev, ki smo jih izplačali Nemčiji, injmeni samo začetek naših potrebščin, ker postane Rusija kmalu eno najbogatejših in najvažnejših tržišč na vsem svetu. Nove železniške zgradbe in povsod nov razvoj so samo preludij k novi eri uspevanja in procvitania naše države, kakor nikdar kedaj prej.
Ne moreni dovolj precizno irraziti nade in upe, da si bodo inozemski trgovci o tej čudoviti priložnosti na jasnem in da ukrenejo vse potrebno hitro, kajti ko bo vojna končana, bodo pota na vseh straneh odprta in kdor hoče imeti dobiček, mora napraviti prve korake brez vsakega odlašanja.___
Krakov v znamenju vojne.
Neko pismo iz Krakova opisuje položaj v Krakovu sledeče:
Vojno vzdušje s poljan, na katerih se bijejo Avstrijanci z Rusi, prihaja tudi do nas. Neprestani ambulantni vlaki prihajajo v polmraku. Odpirajo se vratca in iz
"Stran TI.
»EDINOST- it. 37
V Trstu, dne 25. septembra 1914.
i Ti i Morajo t:it:k<> ranjeni, ki jih takoj namesfro v C.: alnicah. Vlaki s težko ra-iij ni'ii ostanejo zaprti; kateri so in ko-i ko jih je radi prcpoveui pristopa ne moremo veJeti. Zadnji hcgi:nci, ki se jim J'" posrečilo uiti. so dospeli semkaj pred l"ar unevi. B ^unci so Poljaki in Rusini, največ pa ie £iUov.
življenje v m^stu je podobno težkemu bobtrku. Neprestano odhajajo čete. a z vojnih krajev prihajajo bolni in ranjeni vojaki. V velikih vozovih za prevoz poli Lštva se dovažajo ruski vjetniki. I z okoliških me*t prenašajo	neprestano na svojih vozovih velike množine svojega blaga, priganjajo z nervomimi klici svoje mršave konje. Vsi so obrnjeni z doigimi, črnimi suknjami- Kar naenkrat se velike mase ljudstva. Ki vrve po i«!icah, razdele. Po ulici koraka sprevod prepevajočih ljudi. To so procesije za srečen izid vojne. Nepregledni sprevodi se pomikajo tudi po iiajkoJj zapuščenih ulicah in sicer med prepevanjem Jitanij in molitev rožnih vencev.
Krakov se odlikuje po svoji poboinosti. Malo ie mest v Avstriji kakor Krakov, ki bi šteli toliko sauiosUuiov in cerkev, ki se odlikujejo tako z vitkimi stolpi kakor tudi s ponosnimi zidinami iz srečne preteklosti. Po ulicah notranjega dela mesta se nahajajo še danes ponosne palače in hiše poljskih knezov, kakor tudi patricijska domovja. Toda vsa ta poslopja so v nekem oziru pokvarjena na zunaj z raznimi gostilnami in trgovinami, dociin spominja notranjost teh hiš s širokimi hodniki, galerijami. sionnjišči in visokimi saloni še vedno na staro poljsko slavo in minuli sijaj. Vsaka hiša, ki se nahaja na trgu, ima svojo zgodovino. Vse je podobno veličastnemu okviru, ki so ga pustili pretekli veki nedotaknjenega. Ravno po tein je najbrže spoznati, da je ostal Krakov poljski.
k eno sredstvo v vojn!.
Med raznimi drugimi sredstvi, ki se jih poslužujejo vojskujoče se države, je brez-dvomno velike važnosti tudi Marconijev brzojav brez žice. Ta je v vojni silno potreben, kar so pokazale zlasti zadnje vojne. S tem sredstvom zamore vojskujoča se država z velike daljave spremljati gibanje svoje in zavezniške vojske, izvedeti za položaj in gibanje sovražne vojske in eventuelno preprečiti vsako uspešno gibanje. Vsekakor se zamore storiti to sedaj neovirano, dočim se je moral poprej. dokler je bil še v rabi brzojav z žico, del vojske vedno bati, da bodo odtrgane njegove zveze od drugega dela.
Sedaj se tega ni treba bati, in zato ie tudi popolnoma razumljivo prizadevanje vsake države, da postavi tako na kopnem kakor tudi na vojne ladje čim večje število brezžičnih brzojavnih postaj. Angleška ima dosedaj v tem oziru prvenstvo, ima namreč 1572 celic; za njo pride Nemčija, ki ima 646 celic, potem Francija s 375, Rusija 156, Japonska 110, Avstrija 103, Belgija 33 ceiicami. Anglija ima torej več celic. kakor vse imenovane države skupaj. Te celice služijo v mirnem času večinoma za zunanjo korespondenco, v vojnem času jih pa porušijo, ker bi bila sicer o-nemogočena cenzura in kontrola brzojavnih vesti in kontrola delovanja tihotapcev. Zato so bili v parati prenešeni večjidel tudi na avtomobile in aeroplane i. t. d., ker so velike važnosti za vsako vojskujočo se državo. Zato je dandanes tudi popolnoma propadla golobja pošta, odkar je izumil Marconi brezžični brzojav. Se v zadnji nemiko-francoski vojni so se tekom obleganja Pariza posluževali izključno golobje poste. Rusija se je raje posluževala sokolov, ki so hitrejši in bolj vztrajni kakor golobi. Vendar pa se polaga na golobe tu Ji še dandanes velika važnost, in zato vlade ne dopuščajo, da bi se za časa vojne i>obiia!i!
lisnici so Ccsstfol Ruložlli 321 rniiijtnGs tejae konirlMe.
Evo uradne liste vseh vojnih kontribucij, ki so jih Nemci do sedaj naložili belgijskim in francoskim mestom, ki so prišla njim v roke:
Bruselj 200 m lijonov frankov;
Liitiška provinca JM) milijonov;
Luttich <mesto) 10 milijonov;
Lowen 100.000 frankov;
Lila 7.200.000 frankov;
Armcntieres 500.000 frankov;
Lens 700.000 frankov;
Roubaix in Tourcoing en milijon;
Termonde en milijon;
Brabantska provinca 450 milijonov frankov ;
Gand 100 000 frankov, 2200 smodk, 220 sodov mineralne vode, 100 koles (bicikljev) in 10 motornih koles;
Amiens en milijon frankov fn 100.000 smodk.
Vsega skupaj torej 721.500.000 frankov, a od vse te ogromne svote so mogli dose-daj Nemci izterjati le mali del. Bruselj na primer je od zahtevanih 200 milijonov plačal le 30 milijonov frankov. Nekatera francoska mesta pa ne plačajo niti vinarja._
Domače vesti.
Hvalevreden čin. Mnogoštevilen odbor po večini slovenskih gospa in gospic, je izdal prošnjo na tržaške žene, naj te darujejo, oziroma izdelujejo razne zimske potrebščine za naše v> jake. Ml se pridružujemo temu apelu. Dostavljamo pa skromno željo, naj omenjeni odbor izda, zraven laškega^ tudi slovenski poziv, da bo uspeh bolj gotov.
Odpis hišnega davka. Vodja finančnega ministrstva je glede dovolitve odpisa hišnega davka od stanovanj, ki se povodom vojno krize brezplačno prtpusie delavcem, izdal sLdeee navadilo vsem finančnim deželnim oblastim: Tudi če se pri brezplačni prepustitvi stanovanj uslužbencem ne vračuna sta narina mezdi, se mora sicer vedno to vpo števati, da obstoja dokler traja delovno razmerje — med Tako prepustitvijo stanovanja in delom imejitelja stanov« nja gotova gospodarska zveza, tako da ne more no pravzaprav govoriti, da se je stanovanje zastonj (kot danilo) prepustno. Če pa de avci vsled ustavitve ali redukcije prometa niso več usluž-beni pri podjetni'-u, vs» eno pa se dopusti, da ostanejo še nadalje brezplačno v dosedanjih stanovanjih, tedaj odpade zveza med delovnim razmerjem in prepustitvijo stanovanja. Tedaj pač ni nobene ovire, da se tudi v tem slučaju odpiše davek.
Hotelska delniška družba Grijan - M i rani ar naznanja slavnemu občinstvu, da se parnik »Vida« vsled nekega popravila nahaja v doku in odpade do prihodnjega ponedeljka, t. j. do 28. t. m., vsakdanja vožnja v Grijan. Od ponedeljka naprej pa bo vozil parnik redno vsak dan kot doslej, Med tem pa se slavno občinstvo lahko poslužuje vlakov južne železnice, ki vozijo: dopoldne, odhod iz Trsta ob 9, 10.15; popoldne ob 12.30 in 4.10 — odhod s postaje Miramar, dopoldne ob 11.38, popoldne pa ob 4, 5.24 in 7.35.
Mladeničem v pouk. Prejeli smo: Že večkrat sem napisal kako pritožbo o vedenju 14 18 letnih mladeničev obeh narodnosti; in ker smatram /a potrebno, obnavljam še enkrat te pritožbe. Stvar je namreč taka-le: Mladeniči gredo ob nedeljah in praznikih iz mesta v okolico. Tam se ga malo „navlečejo" in potem uganja o, nazfij-gr- de, jazne ned; stojnosti. Osobito mladina diuge n-irodnosti preprva in izgovarja stvari, k r;i«cakor ne ^pad.ijo v u<ta poštenih ljudi. Tudi naprav Ijajo včasih škodo okoličanom na njih »vem ime ju. Apeliramo na mladino in na stariše, da opuste, cziroma da upli-vaio na to, da se te in slične nedostojnosti nehajo. Meščani moramo nositi na deželo ku'tuio in ne bruturo! Lepo je in koristno, da hodimo n i sveži zrak, a nelepo je, ako se kmetom kažemo neolikance, kakoršnji bi meščani ne smeli biti!
Otvoritev kapeje v zavodu „Avstro-Amerikane" pod Skednjem. V zavodu „Av-stro-Amerikanea pod Škednjem, ki ga je družba lastnica stavila na razpolago „Rdečemu križu" in ki je preurejen v bolnišnico za ranjene in bolne voj ke, je bila včeraj otvo-rjena kapelica za tam nahajajoče se ranjene in bolne vojake. Jedilnica št. 3 je bila namreč primerno urejena; koncem dvorane je postavlja oltar. Otvoritvena slavnost je pričela ob 9. uri zjutraj s sv. mašo, ki jo je daroval škof raons. dr. Andrej Karlin. Tej ceresroniji so prisostvovali: c. kr. namestnik princ Hohenlohe s soprogo in hčerkami, tržaški župan dr. Alfon* Valerio s soprogo in mnogo drugih odličnih oseb. Prisostvalo Je maši tudi kakih sto ranjenih odnosno bolnih vojakov, in sicer vsi oni, ki so mogli iz postelje _V tej provizorični bolnišnici |e prostora za 421 ranjencev, a dosedaj jih je nameščenih v njej le 179.
Bneunih „Edtaosf * o Trstu
je imdal ia zaloiil naslednje knjige :
1.	»VOHUN«. Spisil I. F. Cooper. -Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI 3ROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cera 80 vin.
3.	: KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knafiič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Slergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Ceru 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	rBESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel r. oret Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
Produlciliiu Kcnaloilii PKdiaetN in šip
Trst ulka Boschetto St. 2
(nasproti kavarn« Olimp«)
Lastnica: Ermlnla udava Ho&
□popapcoF^
I Prva tržaška tovarna •
Imsiiii iuzmntv, smlrkts I
I in „coniluB" 1
G. Pllottl-Trst
• Pium: Biva Pescatiri 14, M15Z5
ur
G

ODnDCJDOG
□ □ □ □ □ □ □
O
s
D!
D □
□ □
n
(N#VA KAVMHAI
Trst. Plozzfi BfflTfera-Srtttfcsto«
Prva sdfthiiasL Bogufca isfc«ra Un> kor. PrroTM»t»c pnače. HW40a v«k vrst Bi^rdi Seifcrt, TfcUUTtfl lS-tl. Pol«* kaTvai M	t« d i nr«tu
BUFRT, Kjer	»rzla K
dila, vim in Dr*b«*jr*o pWo. Spr«j«M se naročil* na dom. Pripor«**, m ndul
Frani« Abraai. lastnik.
Ivan Krite
Trsi, Pfazzm ž.^ Glojgmnl 1
Zaloga
v rent, ćebrov in kad, todtekor, lopsL reM, ati ia bftakoTrttaik kok^jatas^ ia m »trt ter
Bpkfljoćih pređnatov. Priporoča
»*ojo treorino s IrokisjaVo posod« rmrnkrn rr«te budt od pore«mii», zem^e emaila, kositaija ali cinka nadalje pasamantoije, kletke itd. Za goatilnič&ije pipe, kreg\}e, aesn^je in stekleno povedo za Tiao.
~ m
□□nmrn
»lllll^i
Juraj Karaman
Trst, ulica Fonderia štev. 6
priporoča svojo
zalogo dalmatinskega vina
Iz OmlSa in sledeče svoje gostilne: v ul. Scorzeria štev. 4, v ul. Tintore 8, v ul. Valdirivo štev. 14, in Passo s. Andrea št. 40.
ffljoenoii« ograjo lx ti6ne mreže, pohlttvo železno In iz modi
dobavlja, kakor dokazaso, tvrdka
VALEfTili BBEGIAH
GRADEC
Podružnica Trst
«&L Nuova ŠL 29.
TmL 19-79. Oenik It 1 samonj.
reaHMHHia iiaaaaii MK^amisan
Točne ura prodaja g
flifiilte MOllerf
I'""™'	najuglednejša in naj&ta- I
•	^^-»Tk	r.Kn nrftfl.ilainiM 11 r u I
m aai
najuglednejša in najstarejša prodajaintca ur v Trstu, ulica S. Antonto (vogal ulice S. Nicold)
Velika izbera
vcrižic. zlatih, srebrnik, kakor tudi stenskih ur vsake vrste Ltd.
Ustanovljeas 1.1M9.
n--r~ T ~ ■ i wbm
.d. j lanaanJI
ji B
oiim in firy (
za ssriva pMfsI® in M. talapa l
Josip i^lk^ll |
i M, BliH S. Ciliina 2. (k ivai) M 2832 f

Trst, ulica S. Lazzaro 20.
Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja.
Praktični in kor^tci darovi
vsako prćSeffffHsst
Ifl bol]$e$fl sredstvo za prebavo nego kozarček pristnega
pred al! po leai!
Za pristni zelllčnf destilat se Icmči.
Edini dobave ik ia založnik za Primorsko in Dalmacijo
OEKGSLM PLESNIČAR - TRST
ul. Donizzetfl 3 - Telef. 128 RII.
Glavna potniška asencua
Vincenze Leban
TRST - Via S. NiCoM it. 1 - TRST Ustanovil. L MM. Braoiavli Ukan Trt:
Amerika, Kanada. AvstralOa. Afrika
Odprema potnikov na vse strani sveta f železnico in z najhitrejšimi parniki č r e z ■ Oceana za 5 do 6 dni i. s. Francoska Črtaj iz Havre, Cunard-Linie iz Trsta, H^-^ind j Amerika Linie iz Ritterdama, Sev^'o-Nei«** j Llovd iz Brcmrna.
m
Mojsiarejsa In glavna potsilka pisarna in detloma meMica
i
i I. N. FERIC i
I

TRST, Via Lazzaretfo veccbio siv. 4 (nasproti Escelsior Palace-Hotei)
i
j
HIUA9AG llil
zaloga Una m ProseRa štea.131
priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo najizbornejso istrsko vino domačega pridelka iz Vraara (Or^cra).
Cena po dogovoru izven vsake konkurence.
Prodaje se od V* hektolitra naprej.
Velika zaioga
pili
"tafiip
Gospodarstvi.
Prepovedan Izvoz volne. Kakor naznanja tukajšnja trgovska in obrtna zbornica, je Italija prepovedala izvoz volne.
Na Angleškem se moratorij ne podaljša. !z Londona brzojavljajo: Vlada ie sklenila, da se moratorij dne 4. oktobra ne podaljša.	__>_
Zi Rdefi križ.
Nadalje so darovali: Peter Parisl, Dunaj K 10, Valerij Dell' Olivo K 2, Adela Zano-ner ia sestre K 6, Štefan Campa, Greta K 20, L TobeH, Dunaj K 5, Županstvo Novigrad K 369-91, dr. Atiltl Luzzatto K 25. Potom „Piccola- K 427*45, Bencina Anton, Vrdela K 1, Marija N. K 20.
V blai^u: Lovrenc Sosci, Haup, Karla Suttcr, Olimfija Tuis.
uiui
(Tvrdka ustanovljena leta 1874).
Crst, ulica Rettor! štev. 1
(Pisna Rourio-PaMa MaransI).
miiBiiiHiiHm
			i			
M	Odprava potnikov z najhitrejšimi parniki domafe^a društva iz Trsta in to v Ameriko In fCsnacSo. Odhod vsako soboto, a v pondel}-kih odhod z železnico iz Trsta čez Havre, Bremen, Rotterdiim in Ant-wcrpen v New-York in d^ije z amerikansko Železnico do zazclje-ne^a mesta. Za najhitrejše, najcenejše in sigurno potovanje jainCI. Da mora vsakdo takoj onpotovati, treha zagotoviti si mesto z 2 K are. Vsa pojasnila pošilja brezplačno : goriomenjena pisarna v Trstu. :					n
1 l-^C:						m tf ** k ? & j i i ",t'v m
M	i		1			
						
\mnz\o potocmiq
Trst, ul. Riborgo 28f vogal ul. Bccchcne
Velika nloga oblek za moSke in dečke. Specijaliteta: suknje, alpagaa, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre In rumene delavske obleke. — Spodnje srajce In srajce vseh vrst Velika zalega blaga na meter ali obleke po mi»rl, ki se itvrftnieio na|eHrantn»V» In	po najprlm^rnejUh cenah.
Veliko zoloM in tovorna pohištvo
ANDREJ JUG - TRST
-avta S. Luda S.	vta FabftMl 10.
S
Oblastveno avtorlzovana dalavnlo«
PATRIZIO PITTARO
se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6.
Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električrih fcvoncev in strelovodov. Zaioga potrebščin. Izbor oglja za električne I svetilke. Točna tevršba. - Pl-čilo na obroke. - Brezplačni proračuni.
•CSU1II!
MMm pekarna Id
Milim
MIRDSCH
Trst
Razza Sai Fnrai
i m i
Prodaju inok«I rm« a d Cice šr. pTe|>«-čence t bitket«^ ntj-b ljiHi v rut, T«lika izbera bo trn banov, vrel krab trikrat □ a dan	a _ elektriiaim sbr«j«M
Buteljke, fina desertna vina, dalmatinska in istrska v>na z razprodajanjem, pivo v : : steklenicah. — Postrežba točna. : :
GOSTILNA MAX
Trst, via Petronio št. 2, (pri novem trfti).
Toči se istrsko vino po 72 v, na doai po b4 vin., od 5 litrov naprej po dogovoru; opolo po 96 vinar., domaće črno do K 1-04 In belo vino, dober kraški teran po K 1.20; vipavsko vino in Dreherjevo pivo. Točilo se tudi vsakovrstni likerji in žganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljena z gorki-mi in mrzlimi jedili. — Postrežba solidrui
ECar&l D©Iaml
po visokem c. kr. namostnlStru
kmcesijonirani zobotehnik
Trst, ulica Cslvddere £1. 4. lil. n.
ORDINACIJA od 9 do 1 Id od a do 4