GLASILO SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI.

LETO XXII. V LJUBLJANI, 15. MAJA 1919. ŠTEV. 5.

Neugodni spomladanski vplivi.

Iv. Jurančič.

Stari čebelarji so rekli, da je dobro
prezimovanje največja umetnost v čebelar¬
stvu. Dandanes pa, ko natančneje poznamo
čebelno naravo in življenje, ko imamo
s premakljivim delom čebele že skoraj po¬
polnoma v svoji oblasti, in slednjič, ko nam
mnogostransko izboljšani panji dovolijo
marsikaj, kar pred leti ni bilo mogoče,
vzimovanje, oziroma prezimovanje veščemu
in vestnemu čebelarju ni več posebna
umetnost. Veliko bolj usodepoln čas, nego
prava zima, je zgodnja spomlad, Marsikak
čebelar ve iz lastne izkušnje, da so po¬
mladne izgube mnogo pogosteje, nego
zimske. Seveda, ako čebelar vsestransko
stori svojo dolžnost, se tudi spomladne iz¬
gube dajo večinoma preprečiti. Vendar pri¬
znajmo, da nismo vselej in v vsem dosledni
in natančni!

1. Sušca in malega travna je v panjih
že obilno zalege. Zato je še posebno po¬
trebno, da toplota,  ki jo čebele pro¬
izvajajo na stroške živeža in svojih teles¬
nih moči, ne odhaja iz panja, temveč da
se po možnosti ohrani. Za ugoden spo-
mladnji razvoj je tedaj potrebno, da so pa¬
nji dobro narejeni, da nimajo razpok ali
špranj, , ter da imajo tople, t. j. za toploto
in mraz neprodirne stene. Koliko toplote
se izgublja še pri navidezno dobro nare¬
jenih panjih skozi nevidne špranje, zlasti

pri takih, ki se odpirajo odzgoraj — ker
gorkota naravno sili navzgor — navaden
čebelar niti ne ve. Celo skozi debele,
dvojne stene odhaja neprestano precej to¬
plote, kar pa se seveda ne da preprečiti.

V pojasnilo navedem sledeči slučaj. Mnogo
let že opazujem na svojih paviljončkih (8
panjev), da sneg na sredini strehe upade,
ob krajih pa obdrži svojo debelost, tako da
je v nekaj dneh po novopadlem snegu stre¬
ha nekako sedlasta. Kaj neki to pomeni?

V sredini ima čvetero ljudstev takorekoč
v skupni gruči — le s tenkimi stenami raz¬
deljeni — svoj zimski sedež; odtod gre to¬
plota skozi medišče in skozi streho ter tali
sneg. Opomnim pa, da je medišče napol¬
njeno z mahom ali oblanicami. Pomislimo
torej, koliko toplote mora odhajati, da
skozi 23 cm visoko ter s slabimi prevod¬
niki izpolnjeno medišče na strehi sneg tali!
Koliko toplote šele odhaja skoz tenke ste¬
ne in navaden pokrov!

2. Druga spomladanska nevarnost je
glede živeža.  Za zimske mesece, ko
čebele malo in bolj enakomerno uživajo,
se jim potrebna množina lahko natanko
določi; ne tako za marec in april, ko že
zalega veliko porabi ter bi morala prispe¬
vati tudi narava, ne vemo pa, v koliko
bo vreme čebelam prijazno in v koliko se
jim bo nudila prilika za pašo, Ako kiju-

Stran 58.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

buje trajno neugodno ali nestanovitno vre¬
me (kakor letos), zmanjka čebelam medu,
in če ni'takoj pomoči, lahko v najkrajšem
času gladu umre večje število ljudstev,
Zato je treba spomladi, zlasti ob slabem
vremenu, da smo vedno prepričani o za¬
dostni zalogi živeža. Kjer se skozi okno ne
vidi, odprimo panj in preglejmo; odpiranje,
tudi v hladnem vremenu, ne more toliko
škodovati, kakor glad.

3. Spomladi tudi brezmatičnost
ni nič kaj redkega, zlasti ako se vzimujejo
starejše, n. pr. triletne matice, ali kjer se
nadomeščanje matic sploh prepušča čebe¬
lam samim. Ko namreč z vsakim dnevom
napredujoče rastlinstvo nudi čebelam ved¬
no obilnejšo pašo, se tudi polaganje jajčec
v panju množi dan ža dnevom. Na delo¬
vanje matice se torej stavijo vedno večje
zahteve; ako je matica starejša ali sicer
slabotna, ji moči opešajo in lahko odmrje
ravno v tem času, ko bi bila njena delav¬
nost v panju najbolj potrebna. Zato naj če¬
belar starost matic zapisuje ter za pleme
ohrani le dveletne in mlajše.

4. Spomladi, dokler je še hladno, po¬
pada. skoraj vsak dan veliko obloženih,
vračajočih se čebel pred žrelom ali v bli¬
žini čebelnjaka na hladno zemljo; hočejo
se odpočiti, a kmalu 'otrpnejo in umro ali
jih pobero ptiči, žabe, miši itd. Nekoliko
se odpomore, ako k žrelom spodnjih vrst
prislonimo deske, da po njih počivajoče če¬
bele peš pridejo v panj, ako ne morejo zle¬
teti, Te deske pa se naj odstranijo koncem
pomladi, ko je že zemlja toplejša, ker sicer
ponoči služijo krastačam za »brv«, po ka¬
teri pridejo do žrela, da se tam 'gostijo s
čebelami.

5. Še ena nevarnost preti čebelam več
ali manj skozi celo leto, zlasti pa v prvi
pomladi, ko je še hladno. Za prehrano za¬
lege potrebujejo veliko vode, mnogo več,
kakor si navaden čebelar misli. Saj lahko
vidimo vsak dan veliko število čebel pri
vrelcih, mlakah, potokih itd.; po rahlem,
toplem dežju jih je pred čebelnjakom po

trati vse polno. Pri nabiranju vode jih zlasti
spomladi veliko otrpne, mnogo jih polove
ptiči, pri mlakah in potokih jih požro žabe
itd. Ako ni vode v bližini čebelnjaka, ve¬
liko čebel ob vetrovnih dnevih popada na
zemljo in se tako pcizgube. Vse te izgube
preprečimo, ako naredimo blizu čebelnjaka
na kakem mirnem, toplem kraju napajalnik.
Nekdaj sem mislil, da je to nedolžna če¬
belarska igrača. Izkušnja pa me je ? časoma
poučila, da napajalnik izdatno vpliva na
pomladni razvoj čebelnih ljudstev. Koli¬
kim čebelam se ohrani življenje! Pri mojih
35 panjih je navadno, posebno pred pol¬
dnem, videti v napajalniku neprestane po
30 do 40 čebel, ki željno srkajo vodo. Če¬
bele navadno same najdejo napajališče,
sicer se pa lahko privabijo s par kapljicami
medu.

Najpreprostejši napajalnik se naredi iz
kake nizke, široke, lončene posode, kake
sklede, latvice, ali takozvanega »gibančne-
ga pleha«, kakršni so najbolj v navadi po
Slovenskih goricah, Murskem in Ptujskem
polju, kjer v njih ženske pečejo »gibanice«.
Posoda se napolni z mahom ter nalije z vo¬
do. Mah se tuintam obnovi, da ne gnije,
voda pa se prilije po potrebi vsak dan.
Prav ličen in izviren napajalnik sem videl
pred mnogimi leti pri nekem že umrlem go¬
spodu v Ormožu, Narejen je bil iz približno
2 m dolgega neolupljenega brezovega de¬
bla. Izdolben v obliki korita, napolnjen z
mahom ter zalit z vodo, je stal na štirih no¬
gah, okoli pol metra visoko pred čebel¬
njakom. Tudi kak lonec se lahko rabi za
napajalnik. Izvrta se mu ob dnu majhna
luknja, katera se zadela s klinom (čepom).
Lonec se postavi nekaj decimetrov od zem¬
lje, se napolni z vodo, klin pa se toliko
zrahlja, da voda počasi kaplja na kako spo¬
daj poševno podloženo desko. Napajalnik
se da narediti še na več raznih načinov,
kar si pa iznajdljiv čebelar lahko izmisli po
svoje. Glavna stvar je, da čebele lahko
brez težave pridejo do- vode ter se ne po¬
tapljajo.


Stran 59,

Leto

XXII,

»SLOVENSKI ČEBELAR«

Narejeni roji.

j. o.

Čebelar, ki ne utegne čakati na roje,
si lahko pomaga, posebno alko čebelari s
premakljivim delom in ima močne pleme¬
njake, ki nočejo rojiti, na ta način, da si
reje sam naredi.

Vsled posla, ki mi ne pripušča, da bi
po cele tedne oprezoval okrog čebelnjaka,
delam že več let roje s prav dobrim uspe¬
hom na sledeči način:

V zgodnji spomladi odločim panj z do¬
bro matico, da si v njem vzgojim matičnja-
ke, zato ga pravočasno špekulativno kr¬
mim. Panj se hitro razvija in nastavi kon¬
cem aprila ali začetkom maja matičnjake.
Tudi drugi panji so takrat že močno raz¬
viti, Ko so matičnjaki pokriti, je pravi tre¬
nutek, da začnem deliti roje. Čas od 10. ure
dopoldne do 3. ure popoldne, ko so panji
dobro izleteni, je najpripravnejši. Pleme¬
njaku, ki mu hočem vzeti roj, odvzamem
štiri do pet močno zaleženih satov in en
krajni sat z medom ter jih dam s čebelami
vred v za to odločen panj, ki ga postavim
na poljuben prostor v čebelnjaku. Sat, na
katerem se nahaja matica, pustim v pleme¬
njaku in mu dodam namesto odvzetih sa¬
tov z zalego ravno toliko satnic. Dobro
bi bilo tudi, ako mu damo par izdelanih
satov in le dve dobri satnici.

Tako narejen roj ima samo mlade če¬
bele, ki še ne izletajo. Za zalego pa potrebu¬
jejo čebele poleg medu tudi vodo, zato ga
nekaj dni napajamo, Pod noč istega dne
ali naslednji dan mu dam lep matičnjak, ki
ga vzamem iz prej omenjenega, v ta na¬
men vzgojenega panja. V par dneh se ma¬
tica izleže in »obhodi« in v 14 dneh je roj
popolnoma v redu. Tudi plemenjak, ki smo
mu vzeli roj, se hitro razvije, ker obdrži
svojo matico in vse stare čebele. Ker smo
mu vzeli veliko 1  zalege in mladic, je nekako
prisiljen, da tem hitreje popravi izgubo.
Na ta način narejeni roji se navadno naj¬
lepše razvijajo.

Isti namen pa dosežem lahko tudi na
drug način:

Plemenjak, iz katerega mislim narediti
roj, prestavim na drugo' mesto. Na njegovo
mesto pa denem prazen panj, ki naj ima,
če le mogoče, ravnotako izletalnico 1  iste
barve kot plemenjak, da se čebele preveč
ne motijo. Prestavljenemu plemenjaku vza¬
mem matico in dva sata zalege in ju dam
v prazen panj. Tako dobi roj vse izletne
čebele in obdrži staro matico, plemenjaku
pa dam drugi dan lep matičnjak in mu ne¬
kaj dni pokladam vodo, ali če je treba, z
vodo razredčen med.

Tudi iz kranjiča se da narediti roj in
sicer tako-le:

Panj nesem v senco zunaj čebelnjaka,
ga postavim na kako mizo in mu odtrgam
dno in eno končnico. Poleg njega postavim
drug prazen panj. S trkanjem in kajenjem
preženem čebele v prazen panj. Seveda
moramo gledati, da preženemo tudi matico.
Roj postavim na mesto, kjer je bil prej
plemenjak, ki mu pa moiram dati, ker je
izgubil vse izletne čebele, vode in drugi
dan lep matičnjak.

Pri narejenih rojih moramo paziti, da
je zalega obsedena od čebel, ker drugače
pogrne. Ako čebele ne obsedajo vse zalege,
moramo dodati mladih čebel iz kakega dru¬
gega, močnega plemenjaka, ali pa odvzeti
sat zalege.

Tisto ljudstvo, ki pride na drugo mesto
v čebelnjaku, bodisi roj ali izrojenec, mora
imeti dovolj medu. Krmiti ga smemo šele
potem, ko ima matičnjak, ker drugače lah¬
ko nastane ropanje, ^

Ker narejenemu roju ali izrojencu do¬
damo šele naslednji dan matico, se večkrat
prigodi, da poleg dodanega matičnjaka na¬
pravi še druge. Zato moramo' črez kake
štiri dni vse narejene roje ali izrojence pre¬
gledali in odstraniti matičnjake, ki jih je
morebiti nastavil, ker bi nam sicer lahko
rojil. Nikdar pa ne smemo pustiti, da bi
čebele same vzgojile matico iz delavske
zalege, kajti te matice so navadno šibke,
malo plodovite in kmalu poginejo.

Stran 60.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«


Še bolje je seveda, ako uporabljamo
namesto matičnjakov oplojene matice, ker
panj še hitreje napreduje. Ako smo dali na¬
rejenim rojem godne matičnjake, panje črez
14 dni pregledamo, če je vse v redu.

Začetnikom svetujem, naj ne delajo
sami rojev, ampak naj v slučaju potrebe
prosijo izkušenega soseda-čebelarja. Pri
tem delu je treba precej izkušenj in paz¬
ljivosti.


Lepo satje za A. Ž. panj iz kranjiča.

Val. Jakelj.

Resnica je, kar trdi g. Humek, da je
namreč marsikdo glede satja za A. Ž. panje
mnogokrat v zadregi, posebno če je začet¬
nik. Satnice so jako drage. Pa tudi ni tako
lahko zlasti celih medsten spraviti pravil¬
no v okvir, posebno začetniku. Kako lah¬
ko se Staniča pokvari, ali že pri nalepljanju
v okvir, ali pa s tem, da jo preveč trdo pri¬
tisneš na struno. Mnogokrat pa jo čebele
tudi same v panju odtrgajo ali skrive, na-
grizejo in na razne načine pokvarijo. Ko¬
liko truda prizadene, preden se satje zopet
spravi v red, pa je pri tem še vse nazadnje
le vegasto. Za to delo je potrebno neke
posebne ročnosti in previdnosti.

Pa še nekaj drugega je, kar je pri sat-
nicah kočljivo. Ne trdim, da bi bil vosek,
iz katerega je izdelano satje, izkuhan iz
satja od nezdravih čebel, ali da je bila v
njem še zalega, to bi bilo za čebele skrajno
nevarno. Tudi če je satje čisto in zdravo,
tudi potem so še satnice nesnažne. Le po¬
mislimo, skozi koliko rok gre vosek in po¬
tem umetno satje, preden pride končno v
čebelarjeve roke! Kako ga obrača neve-
ščak ali nepoklican gost na vse strani, oti¬
pava in celo pritiska na nos, češ, kako pri¬
jeten duh ima! Za zlomka! Ali je taka sat-
nica potem snažna?

Ni čuda, ako se voska na potu do to¬
varnarja ali od tega satnic na potu do čebe¬
larja prime kaka nesnaga, ki čebelam ni
posebno prijetna. In takih satnic se čebele
kaj nerade poprimejo. Prigodilo se mi je
že, da so kako naročeno satnico le napol
izdelale, čeprav je bila dobra paša in sicer
vse v redu. Ravno ta okoliščina me je nag¬
nila, da sem si omislil sam stiskalnico za

satnice. Sicer porabim pri tem mnogo več
voska, ker je tako satje nekoliko debelejše,
pa je vsaj zanesljivo in čebele se ga lotijo '
tudi rade. Ko bi jih videli, kako hitro koba¬
cajo v panj in kako brzo splezajo na moje
satnice!

Toda, kakor sem že rekel, satnic, zlasti
celih, ne premore vsak čebelar. Tudi to je
za marsikoga predrag špas. Prav opozarja
torej g, Humek, naj bi se bolj širil v pomoč
za A, Ž. panj eksportni panj,  ki
pravzaprav ni nič drugega, kakor sa¬
mo vališče (brez medišča) A, Ž. panja. Na
ta način bi se moglo pridelati dovolj no¬
vega satja brez celih satnic.

Pa jaz pridem do tega cilja še na drug
način, in sicer s pomočjo kranjičev. Izbe¬
rem si precej velik panj, kakih 27 cm notra¬
nje širjave in primemo visok. Panj posta¬
vim na eno stranico  in dobim tako
kranjiča, ki je 27 cm visok, pa samo ka¬
kih 15 cm širok. Na zadnjem koncu mu za
silo izrežem žrelo in pribijem začasno izle-
talnico. Na sprednji končnici pa mu praš-
nico zamašim, oziroma zabijem. Sedaj vsa¬
dim v tako prirejen panj kakega prvca ali
nučka. Panj postavim potem v čebelnjak
tako, da leži na stranici,  na katero
sem pribil novo izletalnico, in ga obrnem,
da pride nova izletalnica spredaj, stara pa
zadaj. Tako postavljen panj je mnogo bolj
visok kakor pa širok. Na ta način mi iz¬
delajo čebele sicer komaj tri do štiri sate,
pa so ti prav veliki, večkrat preveliki za
A. Ž. panj. V jeseni po ajdovi paši prepo¬
dim čebele z dimom v drug prazen panj,
in ko sem satje previdno izrezal, prenesem
jih na A. Ž, okvirje. Seveda so satovi pre-

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 61.

veliki, da bi jih mogel cele spraviti vanje.
Kar je odveč, se odreže. In če bi bil kak
sat pri vsem tem še spredaj ali na spodnji
strani nekoliko zakrivljen tako, da bi obeh
kotov ne pokrival popolnoma, nič ne de,
čebele bodo ta prostor že prihodnje leto
dodelale. Tak sat potem vtaknem v močan
A. Ž, panj, da ga čebele pritrdijo* k okvirju,
posebno če je kaj prida napolnjen z me¬
dom. Seveda je marsikateri nekoliko ve¬
gast, pa tudi ta hiba odpade, če se na strop
panju, preden se vsade čebele vanj, pra¬
vilno v ravni črti pritrdijo začetki. Na ta
način vsakdo lahko za A, Ž. panje napravi
nekaj lepih novih satov, tudi brez ekspor-

tovcev s pomočjo kranjiča.

Seveda, kdor ima zadostno število teh,
mu ne priporočam tega ravnanja, ker s po¬
močjo eksportovcev pride lažje in poprej
do cilja. Tudi niso taki kranjiči sposobni
za prevažanje v pašo, ker se kaj lahko pre¬
vrnejo in se jim ogromno veliko mlado sat¬
je že na poti lahko odtrga. Ostati morajo
v ulnjaku dobro pritrjeni.

S tem sem hotel obenem tudi pokazati,
kako prav je imel »Slov. Čebelar«, ko je
večkrat trdil, da pri vsem čebelarskem na¬
predku ni, da bi kranjiča popolnoma za¬
vrgli. Treba je le izrabiti njega praktično
stran za naše racionalno čebelarstvo.

Nabiranje cvetnega prahu.

P. Jocif.

Poleg medu je za razvoj čebel velike¬
ga pomena cvetni prah, ali kakor tudi pra¬
vimo: obnožje. Čebele ga nabirajo po cvet¬
nih prašnikih, stlačijo s pomočjo prvih
dveh parov nožič v koške, ki jih imajo na
zadnjih nogah, in ga prinašajo v panj. Ob¬
nožje je po barvi različno; toda barva nič
ne vpliva na kakovost in vrednost. Cvetni
prah, ki ga uživa zalega, obsega mnogo ki¬
sika, in ta je ravno važen zato, ker pospe¬
šuje rast in razvitek ličink.

Pomanjkanje cvetnega prahu škoduje
ne samo splošnemu razvoju čebelnega ljud¬
stva, ampak tudi že razvite čebele same
hirajo, ker morajo pri pitanju zalege doda¬
jati primanjkljaj iz lastnega života.

Tako pomanjkanje obnožja pa nastane
večkrat. Narava sama sicer ne skopari
spomladi s cvetnim prahom. Vendar se pa
dobe tudi kraji, ki niso ravno bogati na
obnožju. Največkrat je pa krivo slabo vre¬
me, da čebelam primanjkuje prahu, ker ne
morejo do njega. Slabo vreme jih ovira,
da včasih niti sproti, za vsakdanjo uporabo,
ne morejo nabrati potrebne obnožine.

Ob takem času, sploh pa tudi ob nor¬
malni paši, je dobro, da čebelar poleg me¬
du pomaga čebelam tudi s cvetnim pra¬

hom, Kako pa pridemo do njega? Res je,
da je nekoliko zamudno to delo, ali z dobro
voljo se napravi vse. Najlažje dobimo cvet¬
ni prah iz raznih mačic, n. pr. vrbovih, le¬
skovih itd. Nekateri čebelarji suše mačice
na solncu in jih potem zmanejo v rokah
in presejejo. Drugi nalomijo vejic še s
spečimi mačicami, ki jih postavijo v poso¬
do z vodo na solnce, in ko se cvetovi raz¬
vijejo, otresajo prah na papir. Oba ta na¬
čina pa nista kaj uspešna.

Iz lastne izkušnje priporočam drug
način, ki se mi je lansko leto zelo dobro
obnesel. Nabral sem precejšnjo množino
obnožine, ki mi je letos pripomogla do vid¬
nih uspehov.

Nasmukal sem jelševih mačic, in sicer
ne prezgodaj, k° so še nerazvite, in ne pre¬
pozno, ko že cveto, ampak tik preden se
cvetje odpre, V prvem slučaju bi se cve¬
tovi ne razvili in v drugem bi se pa pri na¬
biranju mačic otresel ves prah iz prašni¬
kov, O pravem času nabrane mačice so
rdeče-rumene in polne še zaprtih cvetnih
popkov. Nato si pripravi desko, ali naj¬
boljše je pa lesno korito, položi na dno
papirja od časopisov — ne gladkega —
in natresi mačice — ne preveč na

Stran 62 ,

Leto XXII, — »SLOVENSKI ČEBELAR«

debelo na ta papir. Seveda napraviš na¬
enkrat lahko več takih korit, To postavi
na solnce v kako zatišje, da ne pride veter
blizu, Solnčna gorkota in svetloba hitro
odpre cvetove na mačicah, in cvetni prah
se vsipa s cvetnih prašnikov na podloženi
papir. Kadar je papir pokrit s prahom, de¬
ni mačice začasno na stran, prah pa po¬
meti s zajčjo- taco po papirju in ga stresi v
kako posodo. Potem raztrosi iste mačice
nazaj na papir, postavi na solnce in po¬
novi to delo večkrat, dokler niso mačice
popolnoma suhe in prazne. Na ta način
dobiš lep, čist cvetni prah. Ravno tako da¬
jo obilo obnožja brezove in topolove mači¬
ce, Zadnje so zelo velike in neverjetno bo¬
gate prahu. To obnožino spravi v papir¬
natih ovitkih na suhem prostoru — sicer
splesni — za prihodnjo pomlad,

V zgodnji pomladi, ko začno čebele
donašati cvetni prah, jim podaš onega, ki si
ga nabral sam na opisani način. Lep, miren
in solnčen dan ga nasuj v prazen sat, kate¬
rega postavi ob kako stvar malo prislonje¬
nega v bližino čebelnjaka. Nekateri pripo¬
ročajo pomazati sat nekoliko z medom, a
je nepotrebno, ker ga čebele hitro najdejo
tudi brez tega.

Kako urno in s kakšnim veseljem zbi¬
rajo in nosijo to podano jim obnožino v
panj, sem se prepričal letos. Vse je bilo
živo po satovih, Z neverjetno spretnostjo
so kopale prah iz celic in si polnili koške
ž njim, ga odnašale v panj in zopet pri¬
hajale, V kratkem času sem pokrmil ves
lanski »pridelek«, zato so mi hvaležne,
ker se lepo razvijajo in napredujejo.

Da ima čebelar od tega korist, je jas¬
no. Preden se, recimo, ob lepem vremenu,
čebela obložena z obnožino le enkrat po¬
vrne domov, ti na ta način v istem času
doma nese polne koške že neštetokrat v
panj. Prihraniš ji ves trud, ki ga ima z na¬
biranjem in letanjem od cveta do cveta —
torej mnogo njene delavne sile. Koliko
dragocenih delavcev pa se pri tem izgubi,
otrpne od mraza ali obnemore, ali pa jih
pomeče veter v vojdo, zlasti ob vrbovi
paši, Nabere si doma v zatišju brez truda
prahu na enem mestu — hitro, dočim
druga že pri prvem poletu in prvem do¬
nosu obnemore. Na lahek način si preskrbe
obnožja, ki jih varuje pomanjkanja krme
pri napravi za zalego, čebelarju pa koristi
s tem, da se mu plemenjaki razvijajo lepše
in hitrejše.

Nosema.

J, K,

0 gnilobi sem rekel, da je zelo raz¬
širjena in nevarna, v mnogo večji meri se
to lahko trdi o nosemi, ki je razentega še
izredno nalezljiva.

Pred par leti sem imel čebelnjake v
raznih vaseh po okolici in sem opazil, da
so mi trije amerikanci, ki so stali skupaj,
v enem tednu poginili, četrti je ostal komaj
živ.

Kakor pri gnilobi, nisem mnogo ugi¬
bal, kaj je vzrok smrti. Ker šem uvidel,
da vse čtivo moje čebelarske knjižnice
ne pove pravega, sem zavil nekaj če¬
bel in kos sata v papir, položil oboje v
leseno škatljico ter poslal osrednjemu če¬
belarskemu društvu na Dunaj. Čez nekaj

dni dobim obvestilo, da se gre v mojem
slučaju za bolezen nosemo v najhujši obliki.
Ravnaje se po nasvetu društva, sem uničil
vse, kar je prišlo s temi panji v dotiko. Od¬
slej sem se jel zanimati za to, pri nas skoraj
še nepoznano bolezen, in našel marsikaj
zanimivega. Kar mene najbolj zanima, je
dejstvo, da v 2 1 h  km oddaljeni vasi Vrh,
kjer so moji amerikanci oboleli, ne more
nihče uspešno čebelariti, da-si so si neka¬
teri posestniki veliko prizadevali, da bi
prišli do čebel. V mojem in še enem dru¬
gem slučaju so končale čebele na nosemi,
Obiskal sem -daleč okoli mojega bi¬
vališča vse znamenitejše in tudi preproste
čebelnjake. Zvedel sem, da je pri posamez-

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR

Stran 63.

nih čebelarjih mnogo panjev poginilo po¬
leg zadostne hrane, in to mi zadostuje, da
računam z gotovostjo na imenovano bo¬
lezen.

Kakšna je vendar ta bolezen, bo vpra¬
šal vsakdo, ki se dolgočasi z mojim pripo¬
vedovanjem. Popisana je površno v neka¬
terih slovenskih spisih kot brezi e't-
n o s t.

Običajno se pojavi takoj spomladi,
največkrat sredi maja, in se redno ponovi
sredi junija, pozneje poneha, oziroma ne
nastopa tako silno. Na tej bolezni obolela
čebela ne more več delati. Čim pride iz
panja in hoče zleteti, pade na tla, leze po
tleh, skuša zleteti, kar se pa malokateri
posreči, in sicer na prav malo daljavo.
Redno čebela skače po tleh ali hitro beži,
zleze na bilke, skuša od tam zleteti, pade
zopet na tla, leze počasneje. Končno se
zberejo obolele čebele v gruče, tam nekaj
časa še skupno živijoi in naposled popol¬
noma obnemorejo in odmrjo.

V panju se pozna bolezen po izredno
mnogih mrtvicah. Vsak dan se najde na
dnu toliko mrličev, kakor jih je redno v
celi zimi, v hudih slučajih še več. Navadno
ostane v takih panjih matica z malim šte¬
vilom čebel, in končno še ta ostanek po¬
gine. Prvotno leti oboleli panj živahneje
in raneje kot zdravi, vsled mnogih izgub v
hudih slučajih pa popolnoma preneha. Ko
hočeš vedeti, zakaj panj ne leti, in ga od¬
preš, najdeš na dnu kopico mrličev ali še
kvečjemu nekaj živega.

Navadno, toda ne vedno, se pojavi s to
boleznijo istočasno driska, ki jo pa lahko
razločuješ od navadne nenalezljive driske
po izločeni tvarini. Ta je pri čebelah, ki
so bolne na nosemi, vodene in svetle sko¬
raj sive barve, pri navadni nenalezljivi gri¬
ži je izločena tvarina gostejša in temnejša,
kavine barve,

V lahkem slučaju oboli le nekaj čebel,
spomladi navadno mladice, pozneje redno
stare. Tak panj navadno ostane slab in ne
roji tisto leto, dobi čez zimo drisko in po¬
gine spomladi. Prav lahko oboleli panji
včasih popolnoma okrevajo, bodisi vsled

hitrega zaleganja matice in obnovitve mla¬
dic, ali pa se je okuženje zajezilo vsled
kake druge odporne sile.

Hudo obolelim panjem, kjer je pred
njimi najti mnogo »dirkačev«, ni pomoči.
Tak panj zažveplaj in potem razkuži, ka¬
kor je bilo povedano pri gnilobi, ali pa ga
celega sežgi, kakor naredim jaz, če oboli
poedini kranjič, ker se ne izplača, da bi se
pripravljal ter v nevarnost postavljal še
druge panje.

V lahkih slučajih je težko opaziti, iz
katerega panja prihajajo »dirkači«. Če se
mi ne posreči z opazovanjem določiti ga,
odpeljem sumljive panje v najmanj 3 km
oddaljen kraj. Tam jih postavim posamezno
in opazujem sam, ali komu naročim, da do-
žene, iz katerega panja čebele ne morejo
letati. Za bolnike na tej bolezni sem imel
posebne čebelnjake. Toda uspeh zdrav¬
ljenja je bil vedno nepovoljen, vsi so mi
umrli — hvala Bogu. Ni jim pomagal ne
sladkor, niti gorka voda, osoljena z glav-
berjevo ali kuhinjsko soljo.

Bolezen se redno naleze ali prenese
na čebelarskem orodju, medu, satinah ali

kakorsibodi. Moj znanec J-iz D-jo

je zanesel v svoj čebelnjak s pitanjem »me¬
dice«, izlužene iz satin nakupljenih panjev.
Takoj prvo leto mu je poginilo kakih 8 do
10 panjev. Jaz sam sem jo profitiral pri na¬
kupu čebel. Daši jo večkrat opazim v so¬
sednjih vaseh, je prej ni bilo v mojem če¬
belnjaku, dokler nisem nakupil onih bol¬
nih panjev.

Kakor pri gnilobi, se dogaja tudi pri
nosemi, da bolezen neha eno leto in se
zopet ponovi, kar nam bodi kot opomin
na čuječnost pri nadzorovanju svojega če¬
belnjaka.

Prof. dr. Zander popisuje nosemo v
svoji knjigi »Krankheiten und Schadlinge
der Bienen«, Odkril je povzročitelja bo¬
lezni in ga imenoval Nosema apis. Bolj
doslednega popisa doslej nisem čital, in ga
najbrž ne bo; iz lastne izkušnje morem reči,
da se popolnoma ujemajo njegova izvajanja
z mojimi žalostnimi izkušnjami in da mi
je najbrže njegova knjiga rešila čebelnjak

Stran 64,

Leto XXII,

SLOVENSKI ČEBELAR

popolnega pogina. Nisem doživel le ome¬
njenih slučajev noseme, ampak še mnogo
drugih, med njimi enega, da so mi navidez
zdrave čebele, brez mnogih brezletnežev,
poginile nekaj dni potem, ko sem jih iz¬
rezal iz kranjiča in preložil v A, Ž. panj.

Veda o tej bolezni je nova in kakor
trdi dr, Zander sam, nepopolna, zato bi
bilo priporočati, da se še kdo oglasi k temu
predmetu. Več čebelarjev me namreč za¬
vrača: »Ti pretiravaš s svojo nosemo, saj
imam tudi jaz brezletnost, toda brez po¬
sebnih posledic.«

Torej na dan z izkušnjami!

Pripis uredništva.  Iz svoje
mnogoletne izkušnje lahko trdim, da je ta

bolezen — hvala Bogu — v naših krajih
pravzaprav še neznana, ker je nisem še
nikjer opazil. Mogoče je le to, da se pojav¬
lja poredko, samo v gotovih krajih in pa
tako neznatno, da smo jo prezrli. Kakor
je razvidno iz spisa g, K. in kakor opisuie
bolezen dr. Zander, imamo opraviti z jako
nevarno kužno boleznijo na prebavilih, ki
napada le godne čebele. Kužnina se pre¬
naša po 1  odpadkih, ki okužijo panj znotraj
in zunaj in tudi bližnjo okolico čebelnja-
kovo. Zlasti nevarni so napajalniki. Opo¬
zarjam čebelarje, da pazljivo preberejo ta
članek in uredništvu sporeče, ako so kje
opazovali podobne pojave, Pozneje bomo
po dr, Zanderjevi knjigi priobčili natančen
opis te čebelne kuge.

SSi©<SS»SX5ycSSl!©Sl>CSSy©(3S>C2<3Si©S5>®iSS>©(3ycSX>5»®GS>®<35®(SycSS5>c9GS><S(3ycS61><E)(35>CEX3y®(3J><9

v

Čebelarstvo ob Kolpi.

A. P.

Službujem ob Kolpi, kjer čebelarim
osmo leto, izvzemši 27 mesecev, ki sem
jih preživel pri vojakih, Kolpa, skrivnostno
izvirajoča na Hrvatskem, dve uri od Osil¬
nice, teče med jako strmimi pečinami. Na
več mestih se širi na njenem bregu večja
ali manjša ravan, ki je gosto naseljena.
Krasni ravnici sta zlasti osilniška in pri-
farska ravan. Če pozabim, da so te obmejne
pokrajine oddaljene 28 do 40 km od želez¬
niške postaje Kočevje, bi bil tu popolnoma
zadovoljen.

Kako se pa čebelari v tako oddaljenih
krajih? Zanimanje za čebelarstvo je veliko*,
volja je dobra, meso je slabo. Škoda vsake
kronice, ki bi se izdala za povzdigo te
panoge. Mnogo se čebelari, veliko goji,
pa ničesar ne pridela. Čebelari se pa po
starem kopitu, v kranjičih vsakovrstne ve¬
likosti toliko časa, da končno navadilo vse
pogine. Leta 1917, nas je zavidalo staro in
mlado, ko smo šteli izkupiček za med.
Slednji gospodar si je delal načrt za čebel¬
njak, misleč, da obogati čez noč in sicer
tako, da mu ne bode treba več krošnjariti.
Čebelnjaki so kar rastli iz tal kakor gobe

po dežju. Danes pa stoje prazni, ali pa hra¬
nijo v njih listje in koruzovko.

Ostale čebelarje lahko delimo v tri
skupine.

Prvi so pravi originali starega veka.
Ti goje do svojih živalic veliko ljubezen,
ki jo spremlja vera v razne čarovnije. Do¬
hodka nimajo od čebel nobenega. Leto za
letom se kopičijo* panjovi, število ljudstev
naraste na 40 doi 50 in še več. Pride slaba
letina, kakršnih ni malo, pa pogine doma-
lega vse. Mrliče krope nekaj časa z blago¬
slovljeno vodo*, ko* pa ti ne ožive, pobero
satovje, ga spravijo pod streho in čakajo
kupca. Navadno se pa goste s satovjem
vešče že v panju in nadaljujejo svoje delo
pod streho, dokler je kaj.

Pred par leti sem prodal v okolico dva
druga roja. Zatem je nastopilo deževje,
Čebele niso mogle izletavati, pretila je ne¬
varnost, da roja pogineta. Svetujem nove¬
mu čebelarju, naj da čebelam malo slad¬
korja, Razložim mu natančno, kako ima
sladkor kuhati in polagati. Mož me uboga.
Čez par dni opazim, da je nasul v panj
sladkor, kakršnega je dobil v prodajalni.

f

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 65.

Na vprašanje, zakaj ni sladkorja skuhal, mi
odvrne: »Mislil sem, da je vseeno dobro.
Kdo bi toliko pacal!«

Druga skupina čebelarjev vsako leto
žvepla, kar ni za pleme, pobere med in
vosek. S temi bi se dalo še kaj narediti;
toda napredno čebelarstvo se jim zdi vse
predrago in pa zamudno. Res je sicer, da
da umno čebelarstvo veliko opravila, ato
le toliko časa, dokler ni vse do¬
cela urejeno-;  pozneje je le plodo-
nosna zabava. Toda našim ljudem se ne
smili dati za liter vina 10 K, le če si je
treba omisliti kaj za čebelarstvo, to je kaj
drago. Če bi ti ljudje zbirali eno- leto vinske
kronice, pa bi naredili iz njih zadostno šte¬
vilo modernih panjev, akoravno- bi stal
vsak nad 100 K.

Tretja skupina so naši napredni čebe¬
larji. Če si ogledamo čebelnjak našega g.
Kajfeža v Novih selih in njegovo vzorno
čebelarstvo, moramo reči, da ni blizu ne
daleč takega.

Tu imamo izvrstno pomladansko pašo.
Resja je tod okoli toliko, kot nikjer po
Kranjskem. Leske in vrbe tudi ne manjka,
Pogrešamo le vedrih dni.

Sredi aprila so pri nas ljudstva že
dovolj močna za prevešanje. Krasno bi
uspevalo čebelarstvo, če bi imeli le malo
več jesenske paše. Kakor hitro pade trava,
izgine ž njo tudi paša. Nekaj dobijo še na
jesenskem resju. Ajda ne uspeva, uniči jo
megla in moča. Voziti čebele v pašo pa
tudi nimamo kam.

Letošnje prezimovanje je vobče slabo.
Sladkorja ni bilo, medu tudi ne, zavladala
je lakota med ljudstvi. Pomrlo je mnogo
kranjičev, zlasti mlajšim čebelarjem, ki se
z vso vnemo ogrevajo za številne roje. Od
15—20 panjev životarita danes komaj še
dva, žalostna sama sebe.

Iz dosedanjih izkušenj v tem kraju sem
prišel do zaključka: »Veliko rojev, veliko
mrličev, prazne škatle. Malo rojev, močna
ljudstva, vsaj nekaj medu brez mrličev'!«


Opombe k članku;

Organizacija čebelarstva v novi dobi.

A, Lapajne.

Organizacija kmetijskih panog je bila
v stari Avstriji pomanjkljiva, To so čutile
posebno slovanske pokrajine, ker je vlada
Slovane namenoma prezirala. Če je vsled
tega ena najmanjših kmetijskih panog —
čebelarstvo  — najbolj trpela, je bila
to konsekvenca vladnega režima. Iz tega
izvajajmo posledice! Kar so nam poprej
odrekali, moramo sedaj pridobiti s smotre-
nim in vztrajnim delovanjem. Iz veliko¬
poteznega načrta, ki ga pisatelj članka
»Organizacija čebelarstva v novi dobi«
stvarno in temeljito razvija, sledi, da na]
»Društvo slovenskih čebelarjev v Ljubljani«
izvršuje ta program. Častna in truda vredna
je ta naloga.

Nastane pa vprašanje; Kako naj dru¬
štvo slovenskih čebelarjev izvrši ta obši¬
ren in kompliciran načrt?

Društvo tvori odbor in člani. Vodstvo
društva je izročeno odboru, ki ima svoje¬
ga načelnika in odbornike. Vsi ti funkcio¬
narji imajo pa vsak svoj stanovski  po¬
klic. Kolikor pač morejo poleg svojega po¬
klica, gotovo podpirajo delovanje društva.
Da bi se vglobili temeljitoi v to delovanje
in bi posvetili vse svoje moči le prospehu
čebelarstva, ne more nihče od njih priča¬
kovati in ne zahtevati. To bi mogel storiti
le čebelarski mecen.  V čebelarsko
društvo vdihniti tako smotreno delovanje,
kakor zahteva avtor omenjenega članka,
zamore le strokovnjak, ki popolnoma vse
svoje duševne in telesne moči posveti tej
kmetijski panogi. Kar je oče družini, pred¬
stojnik uradu, in kar je n. pr. ravnatelj
Slovenske kmetijske družbe tej gospodar¬
ski organizaciji, to bodi izvršitelj tega pro-

Stran 66.

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR«

grama čebelarskemu društvu. Obsežna
službena dolžnost! Ako se upošteva, da
bode moral organizirati čebelarstvo v vsej
Sloveniji, kjer je nad 10.000 čebelarjev, na
način, kakor si stavi to nalogo slovensko
čebelarsko društvo, bo moral biti ne le
čebelar-strokovnjak obsež¬
nega strokovnega znanja, pre¬
žet ljubezni do stroke, ampak
tudi nenavadno organizatorič-
no delaven in sposoben, d aure-
juje strokovno glasilo, vodi
čebelarsko šolo in popotni
pouk, da vzdržuje vzoren če¬
belnjak  itd.

Da bode pa tak strokovnjak mogel
zmagovati to težko nalogo, bode morala
država njegovo delovanje gmotno tako
podpirati, kakor je to storila pri' drugih
kmetijskih panogah, V tej zadevi je bilo
deležno najintenzivnejše podpore vinograd¬
ništvo; od tod tudi uspehi. Slovensko če¬
belarsko društvo, ozir. odbor nima sred¬
stev za to. Ono je le organizacija, ki vodi
in nadzira to delovanje in je odgovorna
državi in čebelarjem, da se bode odobreni
načrt tudi izvrševal. Končni uspeh pa je
zavisen od gmotnih sredstev, ki jih b o
imelo društvo na razpolago,
deloma pa od intenzivnosti od¬
bor ovega delovanja.

Z ozirom na gospodarski pomen, ki
naj ga zavzema čebelarstvo pri nas na Slo¬
venskem, je želeti, da bi merodajne oblasti
to vprašanje rešile z vso temeljitostjo.

Živo mi je v spominu, kako se je pred
leti malomarno izrazila o našem čebelar¬
stvu visoko stoječa in odločujoča osebnost,
češ, »čebelarstvo ljudi samo od dela od¬
vrača, ker čebelarji se mude vedno le pri
svojih čebelah in zanemarjajo druga opra¬
vila,« Dotičnik je svojemu viničarju celo
prepovedal, da ne sme imeti čebel. Edina
oblast, ki je podpirala čebelarstvo, je bila
v stari Avstriji železniška uprava,
to pa seveda ne zaradi čebelarstva samega,
ampak zgolj iz sebičnega razloga, da bi se
železniški čuvaji in poduradniki o prostem
času tembolj držali doma in tembolj zanes¬
ljivo izpolnjevali svoje službene dolžnosti.
Kaka razlika v nazorih!

Opozarjamo s tem člankom vse na¬
predne čebelarje, da se iz vseh krajev Slo¬
venije priglase in povedo, kako žele, da
bi se pri njih podpiralo čebelarstvo'. Iz na¬
svetov si bo sestavilo slovensko čebelarsko
društvo načrt, po katerem bode uredilo
svoje delovanje. Državna oblast dobi na ta
način temelj, na katerem bode podpirala to
panogo, da se bo mogla razvijati v p r i d
našega narodnega gospodar¬
stva.

Kam bodi obrnjen čebelnjak.

M. Levstik.

Ni res, da bi se ne moglo čebelariti, ako
ni glavna stran čebelnjaka obrnjena proti jugu
ali jugovzhodu, kakor je splošno navada. Moj
čebelnjak je sicer po stari in seveda dobri na¬
vadi tudi tako postavljen, ampak ima dve
glavni fronti, drugo torej proti severozapadu.
Tudi v podstrešju čebelnjaka imam čebele z
izletom proti jugozahodu. Leta in leta že opa¬
zujem, kako uspevajo čebele, ki izletavajo na
tri različne strani. Priznati moram, da po¬
sebnega razločka v donosu in napredku pa¬
njev nisem opazil. Proti severozapadu so zju¬
traj začele izletavati v istem času kakor one,
ki so bile obrnjene proti solncu. Pač pa se
mi dozdeva, da ob vročih dneh one v senčni
legi pridneje izletavajo, nego one proti solncu.

Večkrat so mi čebele iz odsojnih panjev po-
preje rojile, nego one iz prisojnih. V jeseni so
imeli enako močni panji tudi približno enako
množino medu in tudi pri prezimovanju nisem
opazil posebne razlike. Brez skrbi se torej
lahko loti čebelarstva tudi tisti, ki svojega
čebelnjaka ne more obrniti v običajno jugo¬
vzhodno smer. Glavna stvar je, da je prostor
za čebelnjak kar največ mogoče zavaro¬
van proti vetru,  zlasti proti burji, in da
imajo čebele v smeri izleta odprt svet. Zato
bodi glavna stran primerno oddaljena od
drevja, poslopij, zelo prometnih cest in potov
in vseh takih predmetov, ki bi čebele ovirali
v izletu. V ozadju, oziroma ob straneh čebel¬
njaka pa so taki predmeti jako dobrodošla

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 67.

obramba proti vetru. Poznam čebelarja, ki
ima svoj čebelnjak v tako odsojni legi, da ima
samo poleti, in še tedaj le malo časa solnce
ter izletavajo njegove čebele proti zahodu, a
vendar čebelari v tej navidezno prav ne¬
ugodni legi s prav dobrim uspehom. Kdor si

torej nanovo stavi čebelnjak, naj gleda v prvi
vrsti na to, da je zavarovan pred vetrovi in
da imajo čebele prost izlet. Če pa ne more
svojega čebelnjaka obrniti ravno proti jugo¬
vzhodu, naj zaraditega nihče ne misli, da se
ne sme lotiti čebelarstva.

S5K965*S55i©65»©65i©65>©65>©65i©35i2'X55iS55>©G5>©S5>©G5>©S5!©G5S©65>©65I©S5>©G5x© 5X365«©

Listek.

Duhovnik — čebelar.

Izkustveno dušeslovje dokazuje, da
ima vsak človek do kakega dela ali opra¬
vila posebno veselje. Izvršuje ga rad,
vkljub telesni ali duševni utrujenosti. Tu¬
di raznih stroškov in morebitne škode se
ne boji. Vztrajnost je pri tem veliko večja,
nego pri drugih celo takih opravilih, ki mu
jih nalaga dolžnost. Navadno imenujemo
to — šport.

Mnogo je lepih in koristnih športov.
Je pa tudi res, da je šport že marsikoga
spravil ob vse ali celo v prezgodnji grob,
n. pr, pretirano kolesarjenje, hribolastvo
itd. Toda, ako človek gleda in razmotriva
športe, se bo prepričal, da ga ni v goto¬
vem oziru lepšega, idealnejšega in ob¬
enem koristnejšega, nego je čebelarstvo,

Razmišljuj na vse strani in uvidel
boš resnico tega stavka! Tudi pisec teh
vrstic je bil zelo nezaupljiv, ko je slišal
peti hvalo čebelarstvu, od raznih čebelar¬
jev, duhovnikov in lajikov. A potom raz¬
mišljanja, opazovanja in lastne izkušnje je
prišel do gornjega prepričanja. Pojdi, dra¬
gi čitatelj, malo z menoj k čebelnjaku!
Čuj moja izvajanja in sodi!

Rekel sem, da je čebelarstvo idealen
šport. Poglej! Pri čebelarju, prijatelju do¬
biš plemenjak ali samo roj. Od pričetka
ga ogleduješ bolj oddaleč in maloverno,
kaj dela in kako se množi. Večkratno in
daljše opazovanje čebelnega življenja ti
vzbudi večje zanimanje in občudovanje te
živalice. Matica je kot nelkak vzor dušne¬
ga pastirja. Neumorno, toda tiho dela, zato
jo vse ljubi in čuva. Dokler je zdrava in
živa, vse tekmuje v delu za skupno ko¬

rist. Kako žalostno pa je v panju, kjer je
ni! Osirotele čebele tavajo nekaj časa
semintja, kakor bi jo iskale, potem pa se
prejalislej porazgube, ako jim čebelar ne
pomaga. Poglej lenega trota! Ker nič ne
dela, mu čebele ne puste dolgo lenuhariti,
ampak ga spode s silo iz panja, da kje od
lakote pogine. Kdor ne dela, naj tudi ne
je! To pravilo se pri čebelah strogo iz¬
polnjuje. Najbolj ti bodo pa pri srcu mar¬
ljive čebele, ki neutrudno od zore do mra¬
ka izletavajo in prinašajo med, cvetni
prah, vodo itd. Vse tekmuje brez pre-
stanka. Nekaj jih je na straži, da se ne
prikrade v panj kak nepoklican gost na
sladko kosilo. Ako je dom v nevarnosti,
plane na noge vse, kar leze in gre. Z živ¬
ljenjem plačujejo svoje junaštvo in ljube¬
zen do domovine. Kako se vesele o le¬
pem vremenu ljubih solnčnih žarkov in
dobre paše! Ob slabem pa vse mirno,
krotko in potrpežljivo čaka boljših časov.
In kakšno veselje je šele tedaj, ko se bli¬
ža čas rojenja! Tudi matično ženitovanj-
sko potovanje (prašenje) je povod za ve¬
selje celega panja.

To so, dragi moj, samo kratki orisi
idealne lepote tega športa. Res, čimbolj
človek opazuje te živalice, tembolj jih vz¬
ljubi. Zato ni čuda, da jih starci čebelarji
bolj ljubijo nego vse na svetu. Koliko ve¬
selih uric presedi pri ulnjaku! Kako do¬
brosrčno ljubkuje čebelico, ki se je po
dolgem poletu vsedla nanj, da se malo
odpočije in gre zopet na delo. Čebela ljubi
čebelarja, on tudi njo. Odtod tudi izraz,
da čebela ne pogine, ampak umrje. Veliko

Stran 68,

Leto XXII, — »SLOVENSKI ČEBELAR

lepih misli vzbudi čebela duhovniku za
pridigo, šolo itd. Kako hitro mine čas pri
uljnjaku ob teh lepih mislih! Telo se od¬
dahne, duh počije, duša dobi novega krep¬
čila,

»Za duhovnika pripraven šport? Kaj
še! Saj imam včasih komaj čas za Davida.«
mi bo kdo odvrnil. Da, res včasih! A ka¬
kor niso vsi dnevi enaki v tednu, tedni v
mesecu in meseci v letu, tako je duhov-
ska zaposlenost. In hvala Bogu, da je ta¬
ko. Drugače bi noben duhovnik ne doča¬
kal Abrahamovih let. Sicer si pa lahko
sam določiš, kako -in koliko se boš pečal
s čebelami. To odločuje število in vrsta
panjev, v katerih imaš čebele. Ako si ze¬
lo obložen z delom in imaš malo prostega
časa, čebelari s kranjiči. Pri teh nimaš
drugega opravka, kakor da ob času roje¬
nja malo popaziš, roj vsadiš in ob času
lakote pokladaš ubogim čebelicam. In še
za to malo dela ti bodo v jeseni hvaležne.
Poleg tega se bodeš pa še neštetokrat
razvedril in odpočil na svežem zraku pri
čebelnjaku.

Prideš od dalnjega, morda celo hri¬
bovskega obhajila, vsedeš se k čebelicam
in pozabljeno je trpljenje, Ako imaš veli¬
ko šole, ki navadno zelo izmuči, izlepa ne
najdeš boljšega razvedrila in blagodejnej-
šega odmora za dušo in telo, nego- če se
malo pomudiš pri čebelicah.

Kdor pa ni ravno preveč zaposlen in
ima 1 ali 2 dneva v tednu bolj prosta, ob¬
enem bi bil pa rad med naprednejšimi če¬
belarji, ta naj pa čebelari s premakljivim
delom. Pri tem boš lahko bližje in natanč¬
neje opazoval čebelino življenie. Tudi dru¬
gače imaš pri takih panjih lepo priliko, da
si urediš moderno čebelarstvo, ki napo¬
sled tudi kaj nese.

Še bolj boš pa napredoval, ako se po-
primeš A. Ž. panjev. Sicer je ž njimi pre¬
cej opraviti, zato so pa tudi bolj dobič-
kanosni, ako se ž njimi prav ravna.

Kakor vidiš, imaš vse na izbero. Za¬
čni z malim, polagoma večaj in mošnjiček
ne bo nič zdihoval. Morebiti boš rekel, da
nimaš pravega prostora. Ako imaš le kako
večje ostrešje ali celo nizko okno proti
jugovzhodu, pa so čebelice zadovoljne. Po¬
zimi mir, poleti prost izlet in za zavetje.
— To so pogoji za dober prostor. Če sam
nimaš nič sveta, imaš pa v bližini kakega
dobrega soseda, morda celo čebelarja, ki
ti bo rad dal toliko prostora.

Samo ena stvar je, ki je za duhovni¬
ka — čebelarja sitna. Čebele roje namreč
prav rade v onih urah in časih, ko ima du¬
hovnik opravka v cerkvi (nedeljska služba
božja, procesije Sv, R. T.) Takrat si je
pač treba pomagati s kako drugo osebo.

Slednjič naj še omenim, da je malo
športov tako vsestransko koristnih kot
čebelarstvo. Duša in telo, oba imata na
njem svoj delež. Razen nedolžne zabave in
prijetnega postranskega opravila imamo
tudi materialen zaslužek. Med za zdravilo
in domače gospodinjstvo ali za prodaj.
Posebno pa je vosek za duhovnika najbolj¬
še zagotovilo, da bo dobil pristno vošče¬
ne sveče za cerkev,

H koncu še praktičen zgled, kot
pečat temu izvajanju. Malokdo je tako
obložen z delom in tako priden, da bi ta¬
ko porabil vsako minuto kakor blagi, pred
mnogimi leti umrli dr, Frančišek Lampe. In
vendar je poleg vsega ogromnega dela še
pridno ter z veseljem čebelaril. Zraven pa
je še vsak dan po kosilu nekaj časa mi-
zaril ter pripravljal razne potrebščine za
svoje čebelarstvo. Župnik I. T,

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 69.

Vesli iz podružnic.

Redni občni zbor čebelarske podružnice
v Kranju se je vršil dne 19. sušca t. 1, pri g.
Ručigaju. Vkljub slabemu vremenu je bila
udeležba obilna.

Predsednik otvori sejo in pozdravi na¬
vzoče. Podružnica ima 130 članov proti 60 v
prejšnjem letu. Podružnična blagajna izkazuje
341 K 86 v prebitka. Stroškov je bilo v pre¬
teklem letu 3 K 60 v. Inventar izkazuje po¬
družnični pečat, trčalnico in stiskalnico za
satnice.

Za tekoče leto je bil enoglasno izvoljen
dosedanji odbor: predsednik L. Konjedič, bla¬
gajnik P. Žontar, tajnik P. Jocif, odbornika:
M. Eržen in L. Remic.

Za delegata v osrednji odbor v Ljubljani
se izvoli P. Žontar.

G. Lampe je kot najstarejši in izkušen
čebelar nudil v svojem predavanju veliko za¬
nimivega in poučnega.

Z ozirom na poziv v 1. štev. letošnjega
»Čebelarja« v zadevi podpore srbskim čebe¬
larjem so zbrali člani 95 K 20 v, podružnica
pa je prispevala 54 K 80 v, skupaj 150 K, ki
so se poslale osrednjemu društvu v Ljubljani,

Obravnavale so se še druge točke. Čebe¬
larji so izražali svoje želje, kar se je sporočilo
osrednjemu društvu. Ko se ni nihče oglasil k
besedi, je predsednik zaključil občni zbor z
željo, da se zopet kmalu snidemo.

P. Jocif, t. č. tajnik.

Občni zbor čebelarske podružnice v Ra¬
dovljici se je vršil dne 16. sušca t. 1. Udeležba
je bila prav obilna. Razvil se je živahen po¬
govor med čebelarji, ki so se sešli zopet po
petih letih. Že pred vojno je podružnica iz¬
borno delovala. Imela je vedno več predavanj
in zborovanj pri večjih čebelnjakih v okolici.

Predsednik, g. nadučitelj Julij Slapšak,
otvori zborovanje in pozdravi vse navzoče.
Običajni spored je bil komaj po treh urah
izčrpan. Slediti bi imelo še predavanje o če¬
belarjenju na med po Herterjevem načinu, a
vsled pozne ure se je predavanje preložilo na
2 7. mali traven.

V podružnični odbor so se izvolili sledeči
člani: predsednik nadučitelj Julip Slapšak,

namestnik župnik v. p. Ferdo Lavrinc, ki
opravlja tudi tajniške in blagajniške posle,
odborniki: oče Marijofil Holaček, superior na
Brezjah, Ivan Šemerl, šolski vodja iz Lesec, in
krošnjar Ivan Varl iz Kamne gorice.

Št. Vid pri Zatičini. Na velikonočni po¬
nedeljek smo ustanovili čebelarsko podruž¬
nico. Zborovanja se je udeležilo nad 100 če¬
belarjev, ki so vsi člani podružnice. Gosp. A.

Lapajne z Grma nam je poljudno predaval o
naprednem čebelarstvu. Razložil nam je po¬
sebno eksportni in A. Ž. panj ter orodje, ki
ga rabimo pri čebelarjenju v teh panjih. Na¬
čelnikom podružnice je bil izvoljen učitelj
Lovro Jevnikar, namestnikom Cegnar Alojzij,
tajnikom in blagajnikom Rudolf Krašovic. Do¬
kler se ne ustanove nove podružnice, pripa¬
data k podružnici višnjegorski in žužemberški
sodni okraj. V vseh večjih krajih (Žužemberk,
Višnja gora) naj se ustanove lastne podruž¬
nice.

V Zagorju ob Savi se je ustanovila čebe¬
larska podružnica dne 30. sušca. Kljub
skrajno slabemu vremenu je bila udeležba
jako obilna. Zbralo se je v gostilni g. Aviča
37 čebelarjev, ki so vsi z največjim zanima¬
njem sledili izvajanjem predavateljev in ko-
nečno vsi pristopili k podružnici.

V odbor so bili izvoljeni možje, ki bodo
nesebično delovali, da se bo močno zaostalo
čebelarstvo poživilo in napredovalo.

Prevalje. Na ustanovnem shodu čebelar¬
ske podružnice dne 21. mal. travna 1919 je
bila sprejeta sledeča resolucija:

Da bo čebelarstvu v novi državi zasigu-
ran razvoj in napredek, naj Osrednje čebe¬
larsko društvo pri sestavi nove carinske po¬
godbe gleda na to, da bo omejen  kolikor
mogoče uvoz strdi in voska.

Prepovedano naj bo uvažati ali prodajati
ponarejeno strd pod imenom, ki je v zvezi
z besedo strd (med) ali ki spominja na strd
(med).

Izvoz živih čebel naj država pospešuje
potom znižanja voznega tarifa. Isto veljaj za
prevažanje čebel na pašo ali vsled kupčije
po železnici.

Pravi napredek čebeloreje je le v za¬
dostni strokovni naobrazbi čebelarjev. Zato
poživljamo Osrednje čebelarsko društvo, da
poskrbi:

a) zadostno število potovalnih učiteljev;

b) čebelarska predavanja in poučne
tečaje;

c) lastno »čebelarsko šolo«.

Čebelarska društva po slovenskem ozem¬
lju naj se združijo v Osrednjo čebelarsko
zvezo za Slovence. Za celo državo ustano¬
vimo Osrednjo jugoslovansko zavezo čebe¬
larjev. M.

Čebelarska podružnica za Škofjo Loko je
imela svoj občni zbor dne 25.. sušca v Stari
Loki. Navzočih je bilo 25 članov, ki so vsi
z zanimanjem sledili izvajanjem gg. predsed¬
nika in predavatelja. Vseh članov ima po-

Stran 70.

Leto XXII.

»SLOVENSKI ČEBELAR«

družnica 35, a je upati, da se bo to število
sedaj, ko so nastopile redne razmere, precej
pomnožilo. Izvoljen je bil prejšnji odbor.

Za Pliberk in okolico se je po prizade¬
vanju g. nadučitelja P. Močnika ustanovila
dne 23. sušca čebelarska podružnica. Iz ob¬
širnega poročila posnamemo, da je takoj pri¬
stopilo 53 članov in da so bili v odbor izvo¬
ljeni sledeči gg.: Predsednik in tajnik g. P.
Močnik, nadučitelj v Pliberku; predsednikov
namestnik in blagajnik Jurij Derbuh, šolski
vodja v Šmarjeti; odborniki: J. Gril, Ig.

Trehtar, Šim. Aleško, Fr. Ridl in Cvetko
Fantič.

Pri zborovanju je bila soglasno sprejeta
sledeča važna resolucija:

Čebelarji, zbrani na ustanovnem shodu
čebelarske podružnice za Pliberk in okolico
so sklenili sledeče resolucije:

1. Da bo moglo v bodoče čebelarstvo
uspevati, se razvijati in napredovati, naj
»Osrednje čebelarsko društvo« pri sestavi ca¬
rinske pogodbe gleda na to, da bo omejen
kolikor mogoče uvoz strdi in voska.

Uvoz 'ali prodaja ponarejene strdi pod
imenom, ki je v zvezi z besedo strd (med) ali
ki spominja na strd (med), naj bo prepovedan.

2. Pravi napredek čebeloreje je le v za¬
dostni strokovni izobrazbi čebelarjev. Zato
poživljamo »Osrednje čebelarsko društvo«, da
skrbi: a) za zadostno število potovalnih uči¬
teljev; b) za čebelarska predavanja in poučne
tečaje; c) za lastno »čebelarsko šolo«.

3. Izvoz živih čebel naj država pospešuje
potom znižanega voznega tarifa. Znižani že¬
lezniški tarif naj velja tudi za prevažanje če¬
bel na pašo ali vsled kupčije.

4. Čebelarska društva po slovenskem
ozemlju naj se združijo v »Društvo slovenskih
čebelarjev za Slovenijo«. Za ves slovanski jug
ustanovimo »Osrednjo jugoslovansko čebelar¬
sko zvezo«.

Čebelarski tečaj na Grmu priredi kmetij¬
ska šola v sredo, dne 11. in četrtek, dne 12.
rožnika t. 1, s sledečim sporedom: V sredo,
dne 11. rožnika: Življenje in razvoj čebel. So¬
vražniki in bolezni. Izdelovanje domačega in
dzierzonovanega kranjskega panja ter razka¬
zovanje raznih panjev s premakljivim delom
(posebno Žnidaršičevega panja). V četrtek, dne
12. rožnika: Oskrbovanje čebel. Najvažnejše
čebelarsko orodje. Čebelna paša. Pitanje če¬
bel. Razni panji. Vzgoja matic. Izdelovanje
okvirčkov, vlivanje umetnega satja in pritrje¬
vanje z žico. Uporaba medu in voska. — Pouk
bo združen s praktičnim razkazovanjem v
šolskem čebelnjaku. — Kdor se želi udeležiti
tega tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri
ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta

Novo mesto) do 5, rožnika. Revnejšim da rav¬
nateljstvo brezplačno prenočišče.

Vel, Lašče. V nedeljo, dne 27. mal travna,
se je vršil v tukajšnji šoli ustanovni občni
zbor čebelarske podružnice. Kljub trajno sla¬
bemu vremenu se ga je udeležilo lepo število
čebelarjev. — Pred volitvijo je predaval g.
J. Okorn o prezimovanju plemenjakov ter o
zimskem in poletnem krmljenju. Predavanje,
ki je trajalo poldrugo uro, je bilo poljudno,
jasno in zelo zanimivo, za kar smo izrekli g.
predavatelju toplo zahvalo.

Podružnici je takoj pristopilo 26 članov,
in je bil izvoljen sledeči odbor:

' Anton Žužek, predsednik in blagajnik;
Fran Rožman, podpredsednik; Konrad Fink,
tajnik; odborniki so: Ivan Tomšič, Ivan Za¬
bukovec, Ivan Prijatelj in Anton Ogrinc.

— K.

Čebelarsko podružnico so ustanovili na

Jesenicah dne 27. mal. travna. Pristopilo je
22 članov. V odbor so izvolili sledeče člane:
Predsednik g. Kastelic Anton, župn,, pod¬
predsednik g. Štolcar Kristjan, tajnik g. Repe
Ivan, blagajnik g. Razinger Matija, odbornik
g. Razinger Franc.

Čebelarska podružnica v Račni pri Ču-
šperku se je ustanovila dne 4. vel. travna.
Shoda se je udeležilo precejšnje število za¬
vednih in navdušenih čebelarjev.

Točno ob 3. uri otvori čebelarski učitelj
Anton Okorn iz Ljubljane predavanje. Na
shodu se je obravnavalo o vzgoji plemenja¬
kov, o eksportnih panjih in A. Ž. panjih, ka¬
kor tudi o potrebi ustanovitve podružnice,
katero smo vsi čebelarji z velikim veseljem
in navdušenjem sprejeli. Takoj prvi dan se je
nabralo 67 K podružničnega premoženja.

Izvoli se sledeči odbor: Anton Žitnik,
Čušperk, predsednik; Jože Miklič, Cesta, pod¬
predsednik; Jožef Kastelic, tajnik in blagaj¬
nik; odborniki: Jožef Novak, Račna; Janez
Drobnič, Videm; Matija Zavržen, Zagradec.

Čebelarska podružnica na Krki bo imela
svoj redni občni zbor dne 2 9, vel. travna
(na dan Vnebohoda) popoldne po litanijah na
Vidmu  št. 10,  pri g. nadučitelju Ivanu Lo-
betu. Čebelarji, udeležite se tega sestanka vsi!
Pripeljite na shod tudi čebelarje, ki niso orga¬
nizirani! Odbor.

Čebelarska podružnica v Beli cerkvi na
Dolenjskem je imela občni zbor dne 26. sušca
1919.

Podružnični predsednik je pozdravil na¬
vzoče člane in naznanil veselo vest, da se je
tekočega leta poprijelo čebelarstva zopet ve¬
liko čebelarjev. Podružnica, ki smo jo usta¬
novili pred dobrim letom z 18 člani, jih šteje
sedaj že 30.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 71.

V odbor so se izvolili sledeči člani: Franc
Zagorc, predsednik in tajnik; Janez Kovačič,
predsednikov namestnik; Alojzij Ferkolj, bla¬
gajnik; Franc Rus in Andrej Pucelj, odbor¬
nika.

Po izvršeni volitvi in sestavi odbora je
bil živahen razgovor o čebelarskih zadevah.
Glede trženja s čebelami, z medom in voskom
naj člani skrbe, da ne bodo kupčevali ne-
čebelarji.

Ker se dogajajo pogosto tatvine, so se
člani opozorili na zavarovanje proti tatvini.
Seveda je treba prej ustanoviti lastno dru¬
štveno zavarovalnico. — Želeti bi bilo tudi,
da društveno glasilo redno izhaja in pravo¬
časno prihaja članom v roke.

Obravnavala so se še razna druga pereča
vprašanja in naposled se je občni zbor za¬
ključil ob splošnem navdušenju.

Fr. Zagorc.

Občni zbor čebelarske podružnice v Gor¬
jah se je vršil 9. sušca t. 1, Zbralo se je okrog
30 čebelarjev, G. Polda otvori zborovanje in
se spominja v vojni padlih članov. Tajnikovo
in blagajnikovo poročilo je vzel zbor z odo-
brenjem na znanje.

Z navdušenjem so sprejeli čebelarji sklep,
da se vrši letos o Binkoštih čebelarski tečaj
v Gorjah.

Nato je predaval izprašani čebelarski uči¬
telj, g. nadučitelj Julij Slapšak iz Radovljice,
in sicer: 1, o pomladanski kupčiji; 2. čebelar¬
jenju v A. Ž. panju; 3. o Herterjevem načinu
čebelarjenja na med v A. Ž. panju; 4. o po¬
menu organizacije.

Razvila se je živahna debata. G, preda¬
vatelj je žel splošno priznanje. Sploh pa se
opaža pri gorjanskih čebelarjih krepko življe¬
nje in delovanje.

Občni zbor čebelarske podružnice za
Poljansko dolino je bil dne 25, sušca t. 1. pri
Anžonovcu v Srednji vasi. Udeležba je bila
povoljna.

Predsednik otvori zborovanje in pozdravi
vse navzoče. Podružnica šteje 21 članov. Bla¬
gajna izkazuje 88 K 94 v. Stroškov ni bilo.

Izvoli se sledeči odbor: predsednik F.

Gostič, namestnik Ign. Čadež, tajnik in bla¬
gajnik Fr, Lukman, odbornik A. Pintar.

Predsednik posebno poudarja potrebo, da
se čebelarji tesno oklenejo podružnice in
društva. Fr. Gostič, t. č. predsednik.

Drobiž.

Mesto čebelarskega strokovnjaka je s

15. marcem t. 1. ustanovila' deželna vlada za
Slovenijo, oddelek za kmetijstvo. Na to mesto
je imenovala kot strokovnega praktikanta za
čebelarstvo izprašanega učiteljskega kandi¬
data g, Jožefa Okorna, ki je prideljen v slu¬
žbovanje k sadjarskemu in čebelarskemu od-
sedu oddelka za kmetijstvo.

G. Okorn je izobražen, temeljito izvežban
in praktičen čebelar, ki se že izmlada peča s
čebelarstvom. Zadnja leta je vodil tudi vzorno
čebelarstvo v Marijanišču v Ljubljani.

Z ustanovitvijo mesta čebelarskega stro¬
kovnjaka je storjen v pospeševanju čebelar¬
stva velik korak naprej. S tem je vlada po¬
kazala, da ve ceniti važnost in gospodarski
pomen čebelarstva, in prepričani smo, da bo
imela odprte roke, ko bo treba naše čebelar¬
stvo podpreti v gmotnem oziru.

Prvi roj je imel v Gorjah član čebelarske
podružnice, g. Franc Jan, dne 3. t. m, Vsekako
izreden dogodek ob letošnjem mrzlem in mo¬
krem vremenu.

Ali je lastovica čebelam škodljiva, je

težko dognati. Po mojih mnogoletnih opazo¬
vanjih sem se prepričal, da lastovice ne pri¬
zadenejo čebelam posebne škode. Pač pa je

bolj nevarna sinica,  pa še ta največ tedaj,
ko je v sili, torej pozimi, ko je veliko snega.
Najbolj nevaren in škodljiv izmed naših pti¬
čev je na vsak način srakoper.  Posebno
ob rojenju se nastavi med veje na drevju in
pazi edinole na matico (?) in ako jo zasledi,
je roj uničen. To sem jaz že večkrat opazoval
iz izkusil. I. Strle — Podcerkev.

Iz Čadrama v Pohorju. Vaš sklep, da ho¬
čete skrbeti za redno izdajanje našega lista
in sploh da se bo slovensko čebelarstvo
povzdignilo, 'je gotovo razveselilo vsakega
domoljuba, ki ve, da se preveč zanemarja ta
stroka nedolžnega kmečkega veselja in lepih
postranskih dohodkov. Pogled na našo žup¬
nijo nam to potrjuje. Tujci, ki prihajajo k
nam, se ne morejo načuditi in imenujejo naš
kraj naravnost raj. Mi imamo milo vinorodno
podnebje z vinskimi goricami in obširnimi sa¬
dovnjaki. Kraj je zavarovan proti krivcu, da
ga niti zimski niti spomladni mrazovi na¬
vadno ne zadenejo. Vse te okolnosti so tudi
za čebelarstvo tako ugodne, da bi lahko re¬
dili tisoče panjev več nego dosedaj. Sedaj
nas je v celi župniji komaj 15 čebelarjev, ki
imamo vsega skupaj okoli 130 panjev. Vojska
je tudi tej stroki prizadejala veliko škode.

Stran 72.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR.

Enodnevni čebelarski tečaj 25. vel. travna
t. 1, v Krtini.  Dnevni red: Od 9. do 12. ure
dopoldne: 1. Pozdrav predsednika. 2. Organi¬
zacija čebelarjev — čebelarske podružnice.

3. Pomen naše čebele v trgovini. 4. Ravnanje
s čebelami od roja do izrojenca. 5. Kdaj in
kako si najlažje vzgojim matice. — 0 d 2. d o

4. ure popoldne:  1. Čebelne bolezni. 2.
Prednost premakljivih panjev. Žnideršičev
panj, eksportni panj. in drugi panjovi. 3. Zbi¬
janje okvirjev. Kako začrtamo čebelam delo.
4. Odjemanje in trčanje medu. Čiščenje medu.
Prodaja medu.

Čebelarski shodi:

Na binkoštni ponedeljek, 9. rožnika
t. L, bo velik čebelarski shod in ustano¬
vitev čebelarske podružnice v Treb¬
njem,  in sicer ob p o 1 o s m ih dopol¬
dne.

Ravno taka shoda bosta v nedeljo,
15. r o ž n i k a t. 1., in sicer ob osmih
dopoldne v Kostanj evici, ob treh
popoldne pa na Raki.  Povsod se bo
shod vršil v šolskem poslopju.

Tinje na Pohorju, dne 1. rožnika ob 3. uri
popoldne v šoli in pri čebelnjaku g. Fr. Ačka.

Mala Nedelja, dne 9. rožnika po rani
maši, v bližini pri kakem čebelnjaku.

Sv. Križ na Murskem polju, dne 15. rož¬
nika po rani maši predavanje v gostilni g.
Kosija v Križevcih, potem praktično razka¬
zovanje pri čebelnjaku g. Al. Bratine; po¬
poldne ob pol 3. uri nadaljevanje pri čebel¬
njakih g, M. Slaviča v Ključarovcih in g. F.
Žnideršiča na Grabah.

Sv. Tomaž pri Ormožu, dne 19. rožnika
popoldne ob 3. uri v šoli, dalje se bo tam
določilo.

Ormož, dne 22. rožnika ob 3. uri po¬
poldne; natančneje se objavi v dnevnih čas¬
nikih.

Sv. Benedikt v Slov, goricah, dne 29. rož¬
nika ob 3. uri popoldne v šoli in pri župnij¬
skem čebelnjaku.

Za nadaljnje shode se naj interesentje ta¬
koj oglasijo, ker je sicer za objavo v »Čebe¬
larju« prepozno. — Tukaj naznanjene shode
naj sklicatelji objavijo tudi v drugih čas¬
nikih.

Povsod se bo najprej predavalo, potem
bo praktično razkazovanje, v kolikor bodo
v bližini čebelnjaki na razpolago. Nazadnje se
bo tudi mikroskopično razkazovalo, ako bo
občinstvo želelo in bo čas dopuščal. Podpi¬
sani bo vse shode v »Čebelarju« objavljal,
sklicatelji pa naj skrbe za razglasitev v drugih
časnikih in na drug običajni način. Kjer bi
bilo umestno prirediti shod, naj se sklicatelji * 1
čimprej oglasijo, ker bo sicer leto prekratko.
Dozdaj so shodi določeni na vse nedelje in
primerne praznike do 29. rožnika. j

Iv, Jurančič,

pošta Št.* Andraž v Slovenskih goricah.

Vabilo k čebelarskemu shodu, ki bode v
nedeljo, dne 18. maja t. 1. ob 2. uri popoldne
v šoli v Črnomlju. Vspored: 1. Pozdrav, 2. 0
naprednem čebelarstvu, predava učitelj-če-
belar Konrad Barle. 3. Ustanovitev čebelar¬
ske podružnice za črnomaljski sodni okraj.

4. Volitev odbora. 5. Predlogi in nasveti.

Sklicatelj: L. Mikolič, učitelj.

N  j:

Čebelarska podružnica za Celje in oko¬
lico priredi v nedeljo, 25. vel. travna ob 3. uri
popoldne svoj prvi poučni sestanek pri če¬
belnjaku g. Ravnikarja na Čretu blizu Celja.
Enaki sestanki se bodo vršili vsak mesec pri
drugem čebelnjaku, kar bodemo vedno pra¬
vočasno objavili.

Storilo se bo vse, da bodo sestanki koli¬
kor mogoče poučni in zanimivi. Naj jih torej
ne zamudi noben čebelar in noben prijatelj
čebel. Kosi, predsednik.

Popravek. V zadnji številki v društvenem
vestniku je pomotoma izostalo, da je bil vo¬
diteljem dvodnevnega čebelarskega tečaja v
Gorjah določen g. nadučitelj Julij Slap-
š a k iz Radovljice. Razen njega bosta pre¬
davala tudi gg. Okorn in Strgar. Opozarjamo
še enkrat, da se bo tečaj vršil v ponede¬
ljek in torek po Binkošti h.

Listnica uredništva. Nadaljevanje čebe¬
larskih pisem je moralo izostati za to šte¬
vilko, ker nismo dobili pravočasno klišejev za
podobe. Stric Matic je pa odločno izjavil, da
brez podob ne bo pisal čebelarskih pisem. —
Gospode sotrudnike prosimo, da bi vsaj do

1. rožnika vposlali svoje prispevke, ker bi
radi prihodnjo številko izdali nekoliko preje.

Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo«.

Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.