Poštnina plačana .v gotovini
Uredništva in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-17768
KATOLIŠKI
Sped in abbon. post. * II Gruppo
{
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 8
Gorica - 23. marca 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Dro( zemlja koroška I
»Gor čez izaro, gor čez gmanjnico, kjer je dragi dom z mojo zibelka, kjer so me zibali, mamica moja...« Tako nam ope\’a narodna pesem zibelko slovenstva — lepo Koroško, za katero te dni spet teče pravda v Londona. Koroška z Gospo Sveto, z gosposvetskim poljem, knežjim kamnom 'in vojvodskim prestolom nas spominja na davne slavne dni slovenske karantanske države, ko je bil Slovenec na svoji zemlji svoj gosp(xi. Koroška je domovina velikih slovenskih rodoljubov, narodnih in verskih buditeljev, Koroška s Celovcem je središče nekdanjega živahnega slovenskega kulturnega delovanja. Komu se ne omehča srce ob mili koroški govorici in mehki koroški pesmi? Poznaš Rož, Podjuno, Ziljsko dolino? Te ne vleče srce v deželo šumečih gozdov, modrih jezer, lepih polj in prijaznih gričkov, s cerkvicami posejanih? To je Koroška, domovina de-set1isoČe\> slovenskih src, naših bratov po krvi, jeziku in veri. Dro, zemlja koroška! Kaj bodo naredili s teboj? Komu te bodo dali? Današnji uradni zastopniki naše skupne matere so ''žal zajadrali na pot, ki je zaigrala in zapravila, kar bi slovenski narod po tej vojni sicer moral in mogel dobiti. Tudi Koroško bo zdaj zgubil. Eno pa velesile in Avstrija koroškim Slovencem po vseh božjih in človeških posta\'uh morajo zagotoviti: da dobi’ kulturno in gospodarsko avtonomijo, ki naj jim omogoči svobodni kulturni in gospodarski razvoj in svobodno uporabo slovenščine v šoli, cerkvi iti uradih. Narediti je treba konec potujčevanju Slovencev.
Dobro se še spominjamo, kako so se Avstrijci med pogajanji za italijansko mirovno pogodbo potegovali za pravice južnih Tirolcev, ki so ostali v Italiji. Te pravice so tudi dosegli in zdaj je njihova sveta človeška in krščanska dolžnost, da dajo iste in enake pravice tudi Slovencem na južnem Koroškem. Odpovedati se morajo stari velikonemški miselnosti, ki celi narode v večvredne in manjvredne in želi, da mora slovenski narod izginiti, ker ovira nemški prodor na Jadran. To je najmanj, kar mora Avstrija doprinesti na oltar evropske skupnosti.
•<£• Si) XII. blagoslov IJa Sl •venske «lekltške Marijin« Jruik« v §«rici
Ob priliki vsakoletnega vzornega tedna je goriška Marijina družba poslala sv. očetu sledečo brzojavko:
»Slovenske Marijine družbenice se ob priliki duhovnih vaj v Gorici spominjajo z otroško ljubeznijo in spoštovanjem skupnega Očeta krščanske družine, užaloščenega radi tako hudega preganjanja Cerkve, obljubljajo nadaljevanje molitev in žrtev po Njegovih vzvišenih namenih, zagotavljajo neomajno zvestobo in prosijo Apostolskega blagoslova."
Namestnik papeškega državnega tajništva Eksc. msgr. Montini je odgovoril vlč. g. voditelju goriške Marijine družbe msgr-ju Brumatu s sledečo brzojavko:
»DAR MOLITEV IN ŽRTEV SLOVENSKIH MARIJINIH HČERA JE ZA SV OČETA POSEBNO LJUBA POKLONITEV, ZA KATERO SE ZAHVALJUJE, VOŠČI VSE DOBRO IN BLAGOSLAVLJA Z OČETOVSKIM SRCEM."
Naša želja je, da bi tudi druge skupine slovenskih vernikov, ki so vedno gojile veliko spoštovanje in ljubezen do Namestnika Kristusovega na zemlji, to povezanost s Skalo, na kateri je zgrajena sv. Cerkev, prav posebno rade izpričevale v teh časih odpadništva na eni in mučeništva na drugi strani - in tako klicale na naš narod blagoslov IV. božje zapovedi.
Razgled po svetu
Severnoatlantska obrambna pogodba
V	petek 18. marca so objavili besedilo severnoatlantskega Pakta, ki bo verjetno podpisan že 4. aprila. Pakt ima 14 členov in bo trajal 20 let. Namen Pakta je pospeševati stalnost in blaginjo severnoatlantskega Področja. Napad na eno članico Pakta velja kot napad na vse clanice, ki se nato posvetujejo, kaj bodo storile. Druge članice n>orajo napadeni članici pomagati s primernimi sredstvi — tudi z vojno; vojna pa ne nastane avtomatično, ampak vsaka država sklepa o njej v skladu s svojrini ustavnimi predpisi, ^a napad se smatra ne le napad na ozemlje kake članice, auipak tudi napad na njeno zasedbeno silo, letalo ali ladjo na fr^dročju severnoatlantskega Pakta, ki se razteza severno od Jakovega povratnika. Poleg l^tanovnih članic bodo povab-bpue k tej pogodbi še Norveška, Danska, Portugalska, I-^'andrja in Italija. Italijanski Parlament je odobril razgovore 2a pristop Italije s 342 proti 170 pasovom. Ameriški zunanji mi-jjfcter Acheson je rekel, da si pečejo države podpisnice s pak-°ni zagotoviti varnost na svo-področju in bodo v tem ^Piislu tudi postopale. Angleški Planji minister Bevin je izia-*'• da pomeni ta pogodba »no-v°vdobo sodelovanja« in »naj-. et-ii korak k svetovnemu miru
varnosti«. Francoski zastop-
, nik je dejal, da je ta pogodba »naperjena samo proti napadalcem«. Pogodba sama pomeni »združitev narodov iste kulture, enakih ustanov, enakega spoštovanja do človeških pravic in enake ljubezni do svobode — vse v okviru Združenih narodov«. Belgijski zunanji: minister Spaak je rekel, da bo »moč in vojaška sila držav atlantskega pakta prisilila napadalce, da bodo dobro premislili, preden bodo tvegali oboroženi napad«.
Povečan pritisk na Jugoslavijo
* Časopisje, ki rado lovi senzacije, poroča te dni neverjetne stvari o bojih in notranji revoluciji v Jugoslaviji. Ali je vse to res? Gotovo ne. Kakšna je torej resnica? Resnica je, da je namestnik jugosl. zunanjega ministra Bebler izjavil v Londonu, da pričakuje Tito prihodnje mesece poostreno gonjo Sovjetske zveze in držav ko-mmfonna proti Titovemu režimu. Resnica je nadalje, da moskovski radio napada jugoslovanske komuniste tako silovito in s takšnimi izrazi, kot jih doslej v mednarodnem žvljenju nismo bili vajeni. Vsakodnevna poročila moskovskega radija o sedanjem jugoslovanskem režimu so od začetka do konca eno samo zmerjanje. Resnica je nadalje, da bo Moskva skušala Titovo skupino res zrušiti, ker ji je ta skupina postavila na glavo vse politične in vojaške načrte, kar je posebno pereče
zdaj, ko je bil končno sklenjen atlantski pakt in morajo Sovjeti svoj blok politično še bolj povezati. Revolucije pa v Jugoslaviji še ni, čeprav je res, da kominformisti odhajajo v gozdove in sosednje države, zlasti Albanijo, Romunijo in Bolgarijo. Verjetno pa bo prišlo do nemirov s pomočjo teh ljudi kje v Macedoniji in Črni gori. Slovensko, hrvatsko, srbsko in ma-cedonsko ljudstvo je do teh sporov med komunisti samimi brezbrižno, ker je sito tako Titovih kot Stalinovih komunistov, ki so vsi enaki. Kregajo se le za stolčke.
Zveza za osvoboditev ruskih narodov
Ruski politični begunci so ustanovili močno organizacijo, Zvezo za osvoboditev ruskih narodov izpod komunistične diktature in za novo, resnično demokratično Rusijo. V tej zvezi je tudi znani socialist Kerensky, predsednik začasne ruske vlade med revolucijo.
Kršitve mirovnih pogodb
Britanska in ameriška vlada sta obtožili Bolgarijo. Romunijo in Madžarsko, da s sovjetsko podporo kršijo mirovne pogodbe. Kršijo zlasti tista določila, ki govore o vojaški sili, gospodarstvu in človečanskih pravicah. Vse, ki se ne strinjajo s komunizmom, v teh državah pobijejo ali pozapro. Časopisne svobode in svobode političnega združevanja ni. Vse omenjene države imajo tudi višje število oboroženih sil, kot jim dovoljujejo mirovne pogodbe.
Italija v Atlantski zvezi
Povabilo za vstop v Atlantsko zvezo je italijanska vlada soglasno sprejela in ga predložila parlamentu v potrdilo. Poslanska zbornica je prejšnji teden o zadevi sklepala. Ker so komunisti in tako zvani Nennijevi socialisti na povelje Moskve proti vstopu Italije v
to zvezo, so skušali sklep preprečiti. Izzivali so v zbornici prepire in so se pred glasovanjem vsi oglasili k besedi. Vlada pa ni hotela popustiti in ker je vedela, da ima zagotovljeno večino, je hotela komunistični odpor zlomiti. Zato je trajala seja poslanske zbornice nepretrgoma, ponoči in podnevi, od. srede 15. marca popoldne do petka 18. marca zvečer ob sedmih, dokler se niso razvrstili vsi nasprotni govorniki in se je potem izvršilo glasovanje, pri katerem je bil pristop k j Atlantski zvezi sprejet s 172!
glasovi večine. Te dni razpravlja o pristopu k Atlantski zvezi italijanski senat.
Naval na trgovine v Angliji
V Angliji so prejšnji teden ukinili oblačilne nakaznice. To je bil naval na trgovine! Vsaka ženska je hotela prvi dan kupiti obleko, rjuhe, obrisače, perilo ali vsaj robec. Takega navala na trgovine še ne pomnijo. To pa je tudi razumljivo, saj so gospodinje zadnjih osem let lahko dobile oblačilne predmete le na karte.
Iz življenja Cerkve
Obletnica kronanja
Deseto obletnico kronanja je sv. oče praznoval zelo skromno. V sikstinski kapeli je v pričujočnosti nekaterih kardinalov, diplomatskih zastopnikov in številnih škofov daroval sv. mašo, pri kateri je zbor sikstinske kapele izvajal pod vodstvom L. Perosija Palestri-novo mašo »Missa Papae Mar-celli«. Tudi za njegovo zlato mašo noče, da bi mu prirejali kako posebno slavje:	želi le
molitev in spokornih del v zadoščenje za velike grehe sodobnega sveta.
Obsodba verakega preganjanja
Ameriški senat pripravlja o-stro resolucijo, ki obsoja jugoslovansko, madžarsko in bolgarsko vlado zaradi preganjanja vere ter katoliške in prote-stantovske duhovščine. Predsednik ameriškega senatnega zunanjepolitičnega odbora senator Tom !Connally je rekel, da je treba spraviti pred Združene narode proces proti madžarskemu kardinalu Mindszen-tiju, zagrebškemu nadškofu dr. Alojziju Stepincu, madžarskemu protestantskemu škofu La-
I josu Ordassu in petnajstim pro-| testantskim duhovnikom v Bol-| gariji. Ostre obsodbe proti verskemu preganjanju v vzhodno-j evropskih državah so izrekli tu-: di v angleškem parlamentu.
Nemški škofje in nova ustava
Nemški, škofje so zaskrbljeni zaradi nove ustave, ki jo zavezniške oblasti pripravljajo za zapadno Nemčijo. Prve dni meseca marca so se zbrali na izredni konferenci ter izdali poseben proglas, v katerem zah-i tevajo, naj se v novi ustavi zagotovi staršem pravica, vzgajati otroke po svojih verskih načelih v zasebnih in javnih šolab. Prav zato zahtevajo, naj se v novo ustavo sprejme tudi konkordat, ki ga je sv. stolica sklenila z nacistično vlado, kajti ta konkordat ima po njihovem mnenju še vedno svojo veljavo, ker je bil sklenjen v korist nemškega naroda in Cerkve.
V	loretski hišici
Tudi letos bodo smeli v loretski hišici kakor lani maševati na praznik Marijinega oznanjenja nepretrgoma od polnoči 24. do polnoči 25. marca.
SREDPOSTNA NEDELJA
lz svetega evangelija po Janezu.
[fezus je šel na ono stran Galilejskega, to je Tiberijskega morja. Šla je pa z njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Jezus je šel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Bila je pa blizu velika noč, judovski praznik. Ko tedaj Jezus ‘povzdigne svoje oči in vidi, da prihaja k njemu velika množica, reče Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli? — To je pa rekel, ker ga je skušal, <zakai sam je vedel, kaj bo storil. Filip mu odgovori: Za dve sto denarjev kruha bi jim ne bilo zadosti, da bi vsak le kaj malega dobil. — Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče: Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?
— Jezus pravi: Velite! ljudem sesti. — Bilo pa je mnogo trave na onem kraju. Posedli so torej možje, kakih pet tisoč po številu. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se Očetu zahvalil Iin jih razdelil med sedeče; j)rav tako tudi rib, kolikor so hotdi. Ko so se pa nasitili, je rekel svojim učencem: Poberite kosce, ki so ostali, da se ne končajo. — Pobrali so torej in napolnili dvanajst košev s kosci, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali njim, ki so jedli. Ko so torej ljudje videli čudež, ki ga je storil, so govorili: Ta je zares prerok, \ki mora na svet priti.
— Ker je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti in ga po sili vzeti, da bi ga postorili za kralja, se je spet sam 'umaknil na goro.
»Veseli se, Jeruzalem, zberite se vsi, ki ga ljubite. Radujte se in veselite se, kateri ste bili žalostni. Vriskajte in nasitite se ob obilnosti svoje tolažbe.« (Iz 66,10-11). »Veselil sem se, ko so mi rekli: v hišo Gospodovo poj demo.« (Ps 121,1).
V	prejšnjih dobah, ko so se ljudje resno postili, so 'tudi težko čakali, da bi se čas posta že končal. Na sredpostno sredo so »babo žagali«, češ polovica posta je srečno minila, bila je na pol prežagana. Tudi Cerkav je v svojem bogoslužju z duše-slovnim umevanjem vpeljala sredpostno nedeljo kot dan veselja: oltar se okrasi s cveticami, in pri sv. maši orgle svobodno pojo. Zato se tudi mašne molitve (vstopni spev) glase veselo in upapolno. V Rimu je bila nekoč na to nedeljo procesija k cerkvi Sv. križa jeruzalemskega. Papež je v ti procesiji nesel v Vokali svežo cvetico, katero je v poznejši dobi nadomestila dragocena »zlata roža«: po končani službi božji je to rožo podaril rimskemu prefektu ali kaki drugi odlični osebi. Tako je Cerkev veselje nad prebujajočo se naravo modro združila s svojim bogoslužjem, da bi nas od stvari vodila k Stvarniku.
Evangelij te nedelje pa je izrazito evharističen. S to nedeljo sc je nekoč začenjala doba velikonočnega obhajila, ki je bila pri nas iz praktičnih ozirov raztegnjena na ves postni čas od prve nedelje naprej. Čudovita pomnožitev kruhov nas
opozarja na še boli čudovito evharistično skrivnost. Jezus je v posvečeni podobi kruha in vina pričujoč ne le kot Bog, ampak tudi kot človek povsod po svetu, koder se obhaja sveta maša, na sto in sto krajih istočasno, v itisočerih hostijah (po tisočerih cerkvah. Božja vsemogočnost zmore to, česar človeški um ne more do dna limeti. Našo vero v to skrivnost nam potrjuje vidni čudež ;pom-noženja kruhov. Če je Sin božji mogel par hlebov ječmenovega kruha pomnožiti tako, da ie nasitil več tisoč ljudi s telesno hrano, zakaj ne bi mogel tudi duhovnega kruha — svojega Rešniega Telesa :— pomnožiti za vse ljudi? Ako se ti zdi to težko verjetno, pomisli, da nas prav za prav neizmerni čudeži božje vsemogočnosti spremljajo na vseh korakih vsakdanjega življenja; pšenično zrno, vrženo v zemljo, požene klas in rodi kakih 60 zrn, popolnoma enakih: drobno jabolčno seme rodi na tisoče semen vsako leto. V božjem stvarstvu so čudovite reči; mi jim ne pravimo čudežu ker se redno dogajajo. Božja moč pa ni omejena po naravnih zakonih, nasprotno: naravni zakoni so podvrženi božji stvarilni volji.
»Sklonjeni torej počastimo ta veliki zakrament!« (Tantum ergo sacramentum veneremur cernui). Pa ne bodi dovoli, da ga samo častimo, Zveličar hoče, da ga tudi uživamo. To hoče tudi Cerkev, ki pod smrtnim grehom veleva vernikom, da prejmejo sv. obhajilo vsaj enkrat na leto, to pa v velikonočnem času. Pobožno sv. obhajilo bodi naša duhovna priprava na veliko noč.
itom in dekleti
(Nadaljevanje)
Različnost moške in ženske duševnosti v razvojni dobi.
Tudi razvojno dobo preživljata deček in deklica drugače. Za oba ie težka in mučna, za oba zelo odločilna.
Telo zori in obilno izloči v kri sokove, ki povzročajo razvoj in različnost. Telesni razvoj zagrabi pri obeh takoj tudi dušo. Razpoloženje se jima hitro menjava; pogosto zardevata. Vstaja ima hrepenenje, kateremu pa ne vesta ne cilja ne odgovora, ampak sta si neprestana uganka, ker v njima še ni nič stalnega.
Otrok se prislanja na duševnost odraslih, od tod njegova zaupnost. Ko pa začneta deček in deklica doraščati, sc jima vzbuja bolestna težnja po samostojnosti. Oba sta trpka in trda, nedostopna in včasih že kar zaničljiva. Kdaj tudi samo zato napačno ravnata, da pokažeta svojo samostojnost. Njuna sodba o vsem je trda in ostra, dobrega ne vidita mnogo, pač pa opažata vsako napako. Zase iščeta priznanja in pohvale.
Njuna miselnost še ni urejena in poglobljena, domišljija se še vedno bohoti in razpleta. Resničnost jima ni zadosti-, rada se potapljata v namišljeni svet.
Deček se v razvojni dobi še posebno zave samega sebe in se
poudarja do pretiranosti. Rad modruj^. a hitro menjava svoje misli. Vse želi imeti utemeljeno.
V	tej dobi se mu hoče verskega življenja, tudi ako mu ga doma niso dosti privzgojili. Začne se pa izpraševati, ali je krščanski svetovni nazor tudi znanstveno trdno podprt.. Srečni torej tisti, ki imajo tudi v razvojni dobi verski pouk! — Muči ga pa negotovost s samim seboj, ki io povzroča tudi nesorazmerna telesna rast. Ne ve, kam bi s svojimi predolgimi rokami; prsi se mu bočijo, otroški obraz dobiva moške poteze, strune nežnega glasu pokajo, kakor bi bil vedno hripav. Zavest nastopajoče telesne in dušne rasti ga’ zavaja v surovosti in brezobzirnosti.
Kdor pa globlje^ pogleda vanj, vidi, kako si želi razumevanja in vodstva. Potreben je dobrega prijatelja, s katerim bi se mogel razgovoriti, ali je res vse to napačno, kar ruši in zameta; ali je pravilno, kar gradi in prenavlja. Mladostnik si živo želi vodnika, ki bi ga s krepko roko prijel in mirno peljal skozi to mučno negotovost. Ako ga najde in vidi, da je vreden zaupanja, se mu z izredno lahkoto vsega odkrije ter gre zvesto za njim. — Nežnosti pa deček v tej dobi ne prenese. Zato matere takrat izgubijo mnogo vpliva, ker se ne znajo približati sinovi duševnosti. Obupane tožijo, da se je izjalovil ves njihov vzgojni trud, ker vidijo sina nestalnega in muhastega, razdražljivega in kljubovalnega, zdaj veselega do neba, zdaj potrtega do smrti, često brezmiselnega in brezčutnega.
Dr. Jaklič — Svetla pot
Socialna šola
Zadnjič smo govorili o državi in njeni oblasti. Povedali smo, do katerih meja sega državna oblast in kakšen je »jen smoter. Še enkrat moramo poudariti, da državna oblast nikakor ni neomejena. Človekova osebnost ima pravice, ki so pred in nad postavami, ki jih dela državna oblast. Človekove pravice izvirajo namreč iz njegove narave, ki je umna in svobodna.^ Državni zakoni morajo ščititi človekovo svobodo pred napadi od zunaj, pa tudi pred zlorabljanjem svobode same. Zakoni morajo skrbeti, da nekateri ljudje ne bi pretirano izrabljali svobode v škodo drugih. Svoboda zasebne lastnine je n. pr. dovoljena, pa ne v taki pretirani meri, da bi človek lahko brez u-srniljenja izkoriščal sočloveka, j ki bi moral pri tem stradati. Oblast mora določiti neko mejo, do katere je to dobro in zdravo, nreko nje pa slabo in škodljivo za skupnost.
Moderne ustave vse določajo, da so vsi državljani,enaki pred zakonom. Te določbe ie trc-ba izvajati po pameti. Če so vsi ljudje enaki pred zakonom, zato pa vendar ne bo nik-do upravičeno trdil, da smejo vsi izvrševati zdravniško prakso brez ozira na to, ali imajo zdravniško izobrazbo ali ne. To je seveda samo en primer, ki mi pojasni splošno veljavnost tega pravila.
CERKEV IN HRZAVA
Cerkev in država sta obe popolni družbi, irrfata pa različen namen. Cerkev pripravlja človeka za življenje v milosti božji na tem svetu in za večno blaženstvo na onem svetu. Dr-žava skrbi za človekovo časno blaginjo.
Ker torej skrbita cerkev m dr-
žava za iste ljudi na istem ozemlju, morajo biti odnošaji med obema urejeni. V glavnem skrbi cerkev za čisto duhovne zadeve, kakor vera, upravljanje zakramentov Itd., država pa za čisto tostranske tvarne zadeve, kakor skrb za varnost, promet, obramba, itd. Poleg tega je pa še precej zadev mešanega značaja, kakor n. pr. vzgoja mladine, zakrament sv. zakona, cerkvena imovina itd. Tu pa vidimo^ da je v zgodovini prišlo večkrat do hudih sporov in bojev med cerkvijo in državo.
Oglejmo si, kako so glede omenjenih vprašanj urejeni odnošaji med cerkvijo in državo:
1) Državna oblast, ki izvaja vrhovno oblast nad zgolj časnimi zadevami, priznava predpravico cerkve v vseh. duhovnih zadevah, mešane zadeve pa obe urejata v popolnem soglasju na ta način, da Cerkev svobodno izpolnjuje svoje poslanstvo pri mešanih zadevah in se ji država podredi. Primer: cerkev uči, da se veljavno sklenjen zakon ne more več razvezati. Država to prizna in tudi sama v svojih postavah določi, da je zakon nerazdruž-ljiv.
2) Drugi sistem je popolnoma obraten. Država ne prizna cerkvi nikake pravice in se meša tudi v čisto duhovne zadeve, ki spadajo v izključno pristojnost cerkve. Takšen sistem vlada v komunističnih državah, ki gredo še preko te stare prakse in hočejo cerkev sploh uničiti.
3) Država in cerkev uredita mešane zadeve s posebno pogodbo, konkordatom. Ta sistem je delno dober, ker država in cerkev s pogodbo natančno določita, kakšne so njune pravice. Če cerkev ne more doseči zavarovanja svojih po božjem pravu določenih pravic, pač konkordata ne sklene.
4) Četrti sistem je tako imenovani paritetni sistem. Po tem sistemu priznava država cerkvi enake pravice, kakor jih priznava vsaki drugi javni družbi na svojem ozemlju.
Od omenjenih štirih sistemov je najboljši prvi sistem, ki daje cerkvi res tiste pravice, ki jih po svoji naravi ima. Drugi sistem je za cerkev krivičen in nesprejemljiv. Tretji in četrti sistem sta slabša od prvega, vendar sta delno sprejemljiva zlasti za države, v katerih je več veroizpovedi. Četrti sistem se imenuje tudi sistem ločitve cerkve od države in je sprejemljiv le, če državno pravo dopušča javnim organizacijam, med katere prišteva tudi cerkev, res najširše in neomejene pravice. V splošnem pa velja, da so katoličani dolžni s politično organizacijo zahtevati od države, da sprejme tak sistem, ki je za cerkev najugodnejši.
(Dalje)
jubileja v Trstu
Tržaški škof je napovedal za ta jubilej posebne pobožnosti. Na izrecno voljo sv. očeta bosta s proslavo zlatega mašniškega jubileja združeni posebna zado-stilna molitev iza vse tiste žalitve, katere povzročajo borbeni brezbožci Bogu, ter za vse pro-ticerkvene zločine, in goreča prošnja molitev, da bi bilo za-ježeno besno divjanje sovražnikov božjega kraljestva. Verniki naj darujejo ob tej priliki sveto
obhajilo za papeža.
V	soboto, dne 2. aprila ob 6. zvečer naj zvonijo vsi zvonovi škofije za 10 minut. V tržaški stolnici bo 3. aprila slovesna pontifikalna sveta maša. Vsi duhovnik ii naj darujejo ta dan dve sv. maši. Isti dan naj ob 3. pop- zopet zvonijo vsi zvonovi 10 minut. Na trgu pred stolnico sv. Jušta bo ob 4. pop. slovesen križev pot. *
Meni sploh ne škoduje!
Ne varaj sam sebe z zelo pogo* stim izgovorom, češ, meni ne škodi ta ali ona knjiga, ki draži čute, ta ali ona nespodobna slika, nemoral* na predstava, slab tovariš. Huda zmota! Če tako govoriš, tedaj ne veš, kako zelo je človek nagnjen v zlo jn ga vsaka stvar zvodi. So tokovi, in katerih se izogibljejo tudi najpogumnejši veslači. Pa vendar jih zato nihče ne imenuje strahopetce.
Kar koli delamo, nehote in neza* vedno premišljujemo, ali tudi drugi tako delajo. Nihče se ne more ni* koli popolnoma osvoboditi zakonov posnemanja! Če pred vojaško godbo prebrisani vajenec srka oranžo, se bo vsem trobentačem nehote nabi* rala v ustih slina in naenkrat bo zmanjkalo godbi zvoka, — ravno tako močan in neizbežen vpliv- jma* jo na naše moralno življenje knji« ge, razgovori, pogledi in prijatelj® stva. N j človeka ria svetu, ki bi se mogel popolnoma znebiti vpliva okolice. Na ognju gori vsako po« leno. Tj pa kar preprosto praviš, da ti ne škoduje slab zgled prija* telja! Ali more reči mlinar, ki je neprestano v mlinu, da ga moka ne bo zaprašila?! Ali moreš verjeti, da dimnikarski, vajenec ne bo postol sajast? Ne zaupaj slepo vase! ..
(Toth: Jarc)
Igla - ključ v nebesa
Na Češkem je umrl jezuitski brat Ivan de Soto, ki je bil vse življenje v samostanu za krojača. Ko se mu je približala zadnja ura in je prejel sv. zakramente, je zaprosil, naj mu prinesejo iglo; vzemši jo v roke, je okoli stoječim z veseljem rekel: »Glejte, to je ključ, ki mi bo odprl nebeška vrata!«-— Hotel je pač reči, da mu bo vsakdanje marljivo delo šteto v zaslu-ženje za nebesa.
Koledar I za prihodnji teden
27. marca. NEDELJA. četrta : postna (siredpostna). — Janez IJa< maičain, cerkveni učeniiik. Ime im# po domačem mestu Damaslku v Si' rij k Pisal je v sirskem jeziku. On je prvi cerkveni pisatelj, ki je si' stematslko obdelal bogoslovino zno'
i	nost in tako pripravili pot poznej' šim zapadniim sholastikom.
28. PONEDELJEK. Janez Kapi stran, sp. živel je ob času največje turške sile in je imel’ odlično vlogi' v pripravah na oboroženi odpor kr' ščamskjli l>udstev. Kristjani so zma' guli pod Beogradom 1. 1450. Km«!11 potem je umrl v Beljaku na Ko' rošketn.
29. TOREK. Ciril, mučenec
30. SREDA. Janez Klimaik, opat Kviirjn, mi*č.
31. ČETRTEK. Modest, škof. Benjamin, muč.
1. aprila. PETEK. Hugon, škof. Pobožinost v č. pr. Srcu J.!
2. SOBOTA. Frančišek Pavelsk*1 sp. — Pdbožnost k Srcu Marij1' nemu!
Širite naš list
u
11)
di
Ul
5S
P;
l<
kc
D,
d v Vsi tia
k&
vc
sto
dl,-
%
Sto
1
Ctk
Bistre glave
V	odlomku »Razgovor z gospodom župnikom« (iz povesti »Naš dom«, ki jo je spisal Miško Kranjec), ki ga je pred kratkim objavil Primorski dnevnik, Leremo med drugim:
»Ali mislite, da je koristno ža vaše duševno izveličanie, če vse to berete, kar izhaja?« je vprašal, nakar sem mu jaz odgovoril :
»Človeku se pamet bistri, to pa ne more biti v škodo človeku. najmanj pa v pogubo!«
»Lahko je, lahko«, je kimal ■duhovni gospod. »Ne pravi zastonj sveto pismo: Blagor ubogim na duhu, ker njih je ne-nebeško kraljestvo«. Na te besede. ki naj bi me porazile, sem naše! odgovor iz svetega pisma, ki ga ni pričakoval od mene:
»Ko se je Kristus rodil, so ga prvi obiskali trije modri, ne Pa neumni. V stari zavezi pa
beremo o modrosti kraljev in sodnikov, povzdigujemo modrega Salomona, v novi pa, svetega Pavla, učenjaka Avguština, svetega Tomaža in druge...«
»Katoliški glas« pa hoče skrbeti, da bodo naši ljudje prav razumeli božjo besedo iz svetega pisma in se ravnali po Kristusovem nauku, ki pravi: Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo.
Tisti, ki ima le malo pojma o Kristusovem nauku, ve, da Jezus ne obljublja nebeškega kraljestva neumnim in »zanikanim«, pač pa tistim, ki niso navezani na zemeljske dobrine.
Pisatelja navedenega odlomka bi radi prosili, naj nam razloži, kdaj sta učenjaka Avguštin in sveti1 Tomaž postala svetopisemski osebi v novi zavezi.
Naša doba in vzgojitelji ljudstva
Šc nedavno jc človek veljal toli* ko, kolikor je posedoval. Človeško vrednost so torej merili po njego* vem imetju. Nova generacija pa je tako merilo zavrgla. Z njim je za* kopala tudi predsodke o man j vred* Aosti človeka. Mnogo pa se sedaj govori in piše o enakovrednosti jn Enakopravnosti.
Ali res ni razlike med človekom in človekom? Ali so res vsi enaki? La ni tako, to dokazujejo ljudje sami. Različni so po zunanjosti in •notranjosti.
Enakovrednost pa ima svoje zahteve.
Človek bodočnosti bo toliko vre* den, v kolikor bo po božjem vzoru 'zobljkoval svojo notranjost, izbru* «il svoj značaj in pridobil na z mož* *>ostj. Le tak človek bo zamogel skupnosti vtisniti pečat cnakovred* Aosti.
Kakršni vzgojitelji, takšno ljud* Stvo. To je neizpodbitna resnica, ki velja za našo dobo bolj kot za prej* šnjo. Človek bodočnosti pa potre* •huje vzgojitelja posebne vrste. Sta* ra šola je vzgajala površno učitelj* stvo. Vzornj so bili le tisti vzgoji* telji. ki so se izoblikovali v Kristu* sovi šolj.
Današnja mladina se nam prjka* zuje v čisto novi luči. Najbližja bo* dočnost bo mogoče izbrisala manj* vrednost človeka, toda enakovred* nosti nasproti bo postavila novo zahtevo:	izkristaliziran krščanski
značaj in delovno zmožnost.
Doseči ravnotežje v človeku ni l&hko, a prav v tem cflju obstoji najtežja in najlepša stran vzgoje.
Izkristalizirati značaj današnje mladine je naloga vzgojiteljev. Uči* teljstvo bo svojo dolžnost mojstrsko izvedlo, če bo vsak posamezni vzgo* jitelj po božjem vzoru izklesal naj* prej svoj lastni jaz.
M.
VABILO
Na Vlil. sestanku Društva slo* venskega katoliškega učiteljstva, ki se bo vršil dne 24. t. m. v Trstu pri Svetem Antonu Novem (ulica Ponchiellj št. 2 lil. nads.), bomo sli* šali predavanje g. prof. Mizcrit Ed* varda: Šolstvo na Svobodnem trža* škem ozemlju, ki bo zanimalo ne lc slehernega društvenega člana, pač pa vsaikega vzgojitelja. Zato vabi* mo učiteljstvo, da se sestanka mnogoštevilno udeleži
Odbor
Trst
V	\'1\’CE\7C1J
V	minulem tedhm od 13. do 16. ^arva smo imeli v naši župniji 40 lrmo češčenje Sv. R. Telesa. Vse 4 smo imeli slov. verniki od 5 do 6 Afe zvečer uro češčenja. Obisk je
bil razveseljivo lep, saj so bile klo* pi in deloma tudi klečalniki vsako* krat na obeh straneh zasedeni. Tudi moški so bili pridni in celo šolska mladina ni manjkala po končanem pouku. Po kratkem nagovoru o ne* popisnih dobrotah Sv. R. Telesa, j sn.o vsakokrat ali molili iz knjižic in peli evharistične im druge pesmi, ali pa v zboru s petjem molili rožni venec in enkrat tudi križev pot.
Ob zaključku te pobožnosti, ki nas
jc ,precej ogrela, smo zadnji večer posvetiti Apostolstvu molitve. Skle* nili smo, da bomo člane organizi* rali v oddelke po 10 in da se bomo radi večje delavnosti vsi člani vsa* ko prvo nedeljo v mesecu zbralii k sestanku v sohi nad zakristijo.
Na pretekla tretjo postno nede* lje se je prj nedeljski maši za slo* venske vernike ob 7h zvršjla mala sprememba. Namesto po maši, bo odslej po odloku p re vzvišen ega g. škofa tudi v naši cetkvi za doven* ske vernike pridiga med mašo. Upa* nje je, da se bodo po tej sprembi te nedeljske službe božje rajši ude* leževali tudi oni, ki so se Čutili do* slej zapostavljene. Razveseljivo je, da postaja udeležba pri maši večja, čimbolj gremo v pomlad.
Še to naj povemo, da zelo radi čitamo novi »Katoliški glas«. Že ob
2.	številki smo za krst novemu ted* niku poslali primemo darilo. Upa* mo, da bomo v kratkem zopet mogli poslati skromen dar. Bi ga brij tže poslali, pa imamo stroške, ker prav v tem mesecu godujejo Jožeti in Marije, ki se jih že zaradi božje žlahte nikakor ne upamo pre* zreti. Glede lista imamo to željo, r.aj bi se tako razširil po naših demovjh in naj bi dobjl toliko da* rov tudi 'iz Gorjce za vsako števil* ko, da mu bo že v tem letu orno* gočeno obiskati nas vsak teden ne enkrat, marveč dvakrat, če že ne vsak dan!
Podgora
Ljubi »Katoliški glas«, skoraj jz vseh slov. vasi si dobjl že kako po* redilo, le naša Podgora trmasto molči. Veš 1», zakaj? Pri nas smo navajeni, da le doma godrnjamo in se kregamo, v svetu pa bi radi ve* ljali kot železna enota, povezana z narodno trobojnico m rdečim trakom. Vsaj nekateri tako hočejo in za tem stremijo. Mi pa dobro vemo, da ni vse zlato, kar se sveti. Tako na primer se naši komunisti delijo kar na tri dele: prvi so ko* minformrsti, ki drže s Togliattijem, drugi so titovci, ki drže s »Prim. dnevnikom«, tretji so pa le klavr* ni sopotniki, ki stoje med dvema stoloma. Na zunaj se pri nas drže nekakega premirja, na znotraj in za kidisami pa vre in kipi, pri tem se bodo opeklj pa le sopotniki. In prav je tako! Naše zdravo jedro pr bo spet pognalo novo zelenje. Ko pravim »zdravo jedro«, vam na glas povem, da to zdravo jedro tvori večina slovenskega prebival* siva iz Podgore. Vsi naši predsed* niki, tajniki, dopisniki in dramatiki, ki po svetu predstavljajo Podgoro, predstavljajo v resnci le svoje ose* be in svoje družine. Bog živi »Ka* toljški glas« in Podgorce, ki ga berejo!
Mačkovlje
ZA RESNICO
V	prejšnji številki je naš list pri* nesel vest, da v Ospu »ljudska« oblast ne pusti maševati duhovniku,
ki pride iz Trsta. To jc resnično veljalo za dve nedelji. Na posre* dovanje tržaškega Škofa pa je kra* jevna oblast v Ospu spremenila svoj prvotni likaz in sedaj je zopet v Ospu nedeljska služba božja.
Števerju*
Pri nas dkoraj ne mine teden, da ne odkrijejo v zemlji mrliških oko* stij. Enkrat so morda hz prve sve* tovne vojne, drugič pa iz posled* njih partizanskih borb. Tako imajo naši karabinerjj vedno dosti oprav* ka, ljudje pa novih govoric in ugi* banj. Potrebnega dežja pa še vedno pričakujemo.
Sovodnje
Poročali smo že, da nam je prev* zvišeni gospod nadškof 13. III. bla* goslovil dva nova zvona.
V	torek popoldan smo ju obesili v zooik. Pomagali so pri tem spet vsi, šolski otroci, ki so kar od veselja žareli, ko so vlekli za vrvi. Zvečer so bili zvonovi na svojem mestu in so vabili vaščane k večerni molitvi in k prvemu slovesnemu po* grebu.
Sedaj imamo zopet zvonove, ki nas bodo klicali k veri našjh očetov. Opominjali bodo tudi trdovratne nevernike, da se spokore.
Iz Benečije
Zlata maSa
Tudi mi Slovenci v Benečiji prav radi čitamo naš »Katoliški glas«; nekateri smo naročeni, drugi ga kupujemo v Čedadu; tudi poročali bomo včasih, kako se nam godi. Naša deželica je bila nekdaj zelo bogata na duhovnikih; fašizem jih je razgnal na vse vetrove in sedaj so slovcnški duhovniki pri nas redki bolj kot bele vrane in še ti so ve* činoma stari. Eden teh častitih starčkov je tudi velečastrti g. Ivan Petričič, kanonik čedajškega kapit* lja. Msgr. je na praznik sv. Jožefa slovesno pel »zlato mašo« v čodaj* ski baziliki ob navzočnosti vseh kanonikov in pri nabito polni cerkvi. Drugi dan je pel slovesno »zlato mašo« tudi v. svoji rojstni vasi Go* rcnjem Bran asu, kjer je pred pet* desetimi leti imel »novo mašo«. Ro* jaki so ga prisrčno počastili s tem, da so prav lepo okrasili vas s sla* voloki; tudi jz sosednjih vasi je privrelo vse polno vernikov in du* hovnjkov.
V	svojem dolgem življenju jc ve* lečastiti msgr. Petričič služboval kot zadnji slovenski kaplan v Fojdi in Podklapu, kot župnik pri Sv. Lenartu in Sv. Petru ob Nadiži in od leta 1936, kot kanonik v Čedadu. Msgr. je goreč in pobožen duhov* njk, zelo skromen in ponižen, pri* ljubljen zlasti pri revežih, za katere škrbi bolj kot za se.
Vcločastitemu kanoniku želimo obilo božjega blagoslova do »biser* ne maše«.
Novice
Marijino romanje
Mnog im Marijinim častilcem ni mogoče, da bi v sedanjih razmerah romali k svoji nebeški Materi na boi ja pota, kot so Brezje, Trsat, Višarje in Sv. gora pri Gorici. Zato so njih dušni pastirji prositi višjo cerkveno oblast, da bi tudi, kot st je to ie izvršilo po goriški škofiji, po našjh župnijah tržaške okolice Marija priromala k svojim olro* kom. Ta način Marijinega češčenja je rodil obilno sadov duhovne ob* nove po svetu, zato je pre\’zvišen\ g. škof odobril z veseljem ta načrt Marijinega romanja, odobril odbor in vodstvo ter blagoslavlja to delo. Romanje se bo vršilo od 15. avgu* sta, začenši na božji poti v Repen-tabru, in se bo končalo II. septem* bra na Opčinah, kjer bo potem ostal romarski kip Matere božje in kamor se bodo verniki zatekali v dušnih in telesnih težavah, da poč«* ste svojo nebeško Mater. Odbor poziv/je vse vernike, de se že s prvo soboto v aprilu zatečejo k brezmadežnem Marijinem Srcu in v petih pr\'ih sobotah v mesecu dot stojno pripravijo svoja srca na prt* hod Marije. Duhovniki bodo po* drobneje obvestili, kako naj se iz* vrši tudi zunanja priprava in kako se bo vrstilo to romanje in kako naj počastimo Marijo, ko bo pri nas v naših cerkvah delila s\’oje
milosti.
imenovanje
Preč. gospod Bernard Špacapan, dosedanji dušni pastir v Jamljah, je bil imenovan za župnika v Podgori pri Gorici Čestitamo!
Preč. gospod Stanko Premrl, do* sedanji kaplan v Podgori, gre za slovenskega kaplana v Rojan. Na novem mestu mn želimo obilo uspeha!
Kostnica na Oslavju
Listi poročajo, da bodo kmalu začeli s popravljanjem monumen* talne kostnice na Oslavju. Stroški so proračunjeni na 20 milijonov lir.
Športno igrišče v Gorici
2e delj časa se naši športnikj pri* tožujejo o slabem stanju goriškega športnega igrišča za Lantierijevo palačo. Sedaj poročajo, da je drža* va določda 15 milijonov za najnuj* nejša popravila tega igrjšča.
Časopisje v New Yorku
V	petih četrtih njujorškega mesta izhaja 118 časopisov in tednikov. Od tega je 47 listov in tednikov v drugih jezikih, to je ne v an* gleškem, kot sta na primer dnevnik »The Daily China News« in tednik »The VVeeklv Isleah Al«, ki se tiska v arabskem jeziku. Drugi so pa pu* bli.kacijc raznih skupnosti ter razni
plERRE L’ ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
Pr-;
** 'n se postavili v lepe skupine 'unihik jc imel s seboj škatlo z ^'anajstimi ploščami; porabil je 'seh dvanajst, ker je hotel na vsak ®vin napraviti dobre slike.
^ Sc je jzvršilo v lepem miru, *kor da so fantje uganili župniko* c Adsli. i„ res go tj vrli fantiči
rižgali' so velike električne svetil*
storM
diiho
j vse, kakor je hotel njihov —Jvnj voditelj, čeravno se tega zavedali, in so se obnašali čl*
teko, kot je bilo treba.
*t0
Lomnk jc obečal vsakemu po ** sliko in vsakemu krepko stisnil °> naj je imel žuljavo, umazano
ali belo.
Ko sta prišla z župnikom na ce* sto. se je vzravnal in veselo zasa* jal palico v tla. Fotografski aparat mu je opletal po hrbtu in čutil jc, da se mu razpenjajo krila in da že postaja pravi mož.
ČETRTO POGLAVJE
Železo se kuje, dokler je vroče.
Ko sta Dominik in župnik Firmin odhajala iz patronaža, je rekel Do* minjk:
»Jutri bom navsezgodaj vstal, bom razvijal plošče. Radoveden sem, če bo kaj.«
Naslednji dan po maši — to je okoli pol desetih — je skočil župnik malo k Yholdyjevim.
Na velikih, veličastnih in mračnih stopnicah jc bilo šc vse mirno. Perzijska preproga je bila podobna velikanski kači z zlatimi progami,
ki prebavlja obilen plen prejšnjega 1 dne.
Tudi stari sluga v plavkastcm suknjiču, ki je prišel tri minute po* tem, ko jc župnik pozvonil, jc dre* ] mal. Počasi in okorno je pridrsal do vrat, da sname verige in odklene vrata.
• Vsekakor je oni dan župnik prvi priropotal po stopnicah. Ko je opa* zil, kakšno zmešnjavo je povzročil v hiši, mu jc postalo jasno, da ni prišel o pravem času. Preveč se je zanesel na Dominikove besede. To* da, kar jc, jc, zdaj je bilo že pre» pozno.
»Oprostite, prišel sem pogledat, če so uspele fotografije, ki jih je sroči napravil gospod Dominik.«
Hišnik debelo gleda v prišleca in zija vanj. Župnik je takoj vedel, da možakar o vsej stvari ničesar ne ve.
Končno tudi hišnik iztisne nekaj
besed:
»Gospod Dominik? Saj še ni vstal!«
Župnik ga ni hotel dalje nad)c* govati, zlasti pa ni maral spraševati po gospe Yholdv.
»Dobro, dobro, bom pa kasneje prišel!« jc govoril odhajaje po stopnicah.
Res je mislil zvečer priti, a po* poldne naleti na ulici na svojega fanta.
»No, ali so plošče dobre?«
»Njsem jih še razvil!«
»Kaj ste pa delali ves popoldan?«
»Ah, nič mi ni bilo prav in sein precej pozno vstal. Bal sem se, da sem se prehladil, pa sem se potr* pal in spotil. Sicer pa, saj veste, da popoldan z mano ni nič, kakor ni z mamo...«
»Ali greste kaj zgodaj spat?«
»Tako... Prav zgodaj ne!«
»Morate se navaditi, da boste zgodaj hodili spat. Človek si mora že v mladosti utrjevati voljo, če hoče kdaj postat' mož, ki ho vladal samega sebe. Samo tako boste kaj dosegli! Ali boste imeli jutri zve* čer kaj časa?«
»Mama je rekla, da moram iti z njo v gledališče!«
. »Pa boste šli zopet pozno spat!«
»Saj vidite, da ne morem dru* gače!«
»Ojej, vse bi šlo, samo če hočete! Sicer jc resnica, da vas mnogo stva* ri ovira in zadržuje... Kaj pa, ali danes ne bi mogli razviti plošč?«
»Komaj sem se oblekel	in	kdo	se
bo venomer preoblačil!«
»Jih daste meni?«
Župnik je vjdel, da jc	fantu	kma»
lu zadosti, zato ni hotel dalje dre* znti vanj. Štiri dni potem je prišel Dominik veselega obraza nališpan
Stran 4.
KATOLIŠKI tiLAS
Leto I. - Štev. 8
—" 11	——....1	'	■	"J
specializirani listi. Poleg tega pa tiskajo v bližnji okolici New Yorka iti v predmestjih še 46 dnevnikov, s čimer se celotno število publika* cij zviša na 164.
Od rojstva slep
Rolland Campbell je mož od rojstva slep. Kljub temu je sedaj v starosti 33 let postal duhovnik s posebnim dovoljenjem sv. stolice. Pri maši rabi mašno knjigo, pisano v abecedi za slepce. To je prvi primer v zgodovini, da je kdo že slep postal duhovnik.
Potovanje čez Atlantik
List »New Yonk Times« poroča, da je leta 1948 potovalo čez Atlamt* ski ocean 966.992 oseb. Od teh jih je 620.000 potovalo preko morja,
347.000 približno pa se je za svoje potovanje postužilo letala. V lan* skem letu je potovalo čez ocean približno 660.000 oseb, in sicer
470.000 po morju, 190.000 po zračni poti.
Gospodarski listek
Kmetje, pozori
Kuga na gobcu in parkljih v go* -goriški deželi
Zadnje tedne se je v Furlaniji pojavila kuga na parkljih pri goveji živini. Zato so oblasti ukinile vse živinske sejme. Istočasno je dolo* čeno obvezno cepljenje vse ži,vi* ne zoper to bolezen. Cepljenje za vsako govejo glavo bo stalo od 300 do 600 lir. Naše živinorejce op o* zarjamo na to dolžnost.
Izdajanje nujnih potrdil in •sebnih izkaznic v Trstu
Ukaz ZVU št. 44, ki ga je ta te* den podpisal generalni ravnatelj za civilne zadeve, dovoljuje tržaški občini ustanovitev posebnega urada za izdajanje nujnih anagrafskih po* trdil in osebnih izkaznic.
Prosilci bodo lahko prejeli ta po* trdila v 24 urah z doplačilom ne več kot 30 lir za vsako listino.
Ta ukaz temelji na sličnem itali* janskem ukazu in stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu.
Dobave ECA Trstu
Prejšnji mesec je priplulo iz Združenih držav v tržaško prksta* nišče pet ladij, ki so pripeljale do* bavc ECA, ki jih bodo razdelili v anglo*ameriškem področju Svobod* nega tržaškega ozemlja. V n ek a te* rih primerih bodo dobave še prede* lalj tukaj, s čimer se bo krajevna zaposlitev povečala.
Ladje so pripeljale vsega skupaj 10.893 ton blaga, katero so se* stavljali izhlapelo mleko, pšenica pn ameriški lešniki. Ameriške lešnjlke bodo predelali tukaj. Največji to* vor je pripeljala ladja »Winslow
Homer«, in sicer 9.487 ton pšenice. Ostale ladje, ki so priplule v naše pristanišče poleg parnika »Winslow
Homer«, so »Goldena City«, »Ge* orge Uhler«, »Grebna Victory« in »Elmjra Victorv«.
■ - • ..
v
t>'S
Atomska ura. V Ameriki so izdelali atomsko uro, ki je najbolj točna ura na svetu. Računajo, da bo v 3.000.000 letih morda za pol sekunde prehitela pravi čas.
Kulturni 1 obzornik
Proslava sv. Tomaža Akvinskega v Trstu
Slovensko katoliško akademsko starešinstvi v Trstu je proslavilo god svojega zaščitnika sv. Tomaža s študijskim dnem v nedeljo 13. t. m. Ob 9. uri je bila sv. maša z ver* skim nagovorom, v katerem je go* vomik prikazal zasluge velikega mi* sleca sv. Tomaža na bogoslovnem in modroslovnem polju. Poudaril je, da med vero in pravo znanostjo, za katero se moramo truditi, ni in ne more biti nasprotij.
Sledila je razprava: »Nova pota v evropskem socializmu«. Predavatelj je pokazal dva svetova, kil sicer re» šujeta oba isto vprašanje. En svet je zašel, dosledno zvest Marxu, v materialistični komunizem na vzho* du, drugi pa skuša izbirati milejšo pot socializma na zapadu. Toda so* cializem je že preživel jn še vodno preživlja nove preobrazbe in še vse
do danes si ni mogel izoblikovati trajnega sprejemljivega in odrešu* jočega programa. Dokler se sociali* zem ne bo popolnoma in dosledno odpovedal točiti simpatijam do Marsovega »Kapitala«, vse dotlej si ne bo na jasnem v reševanju dru* žabnega reda. Vse krize in nova po* ta, ki jih socializem ubira, so pač tavanja in poizkusi reševanja naj* težjega vprašanja, postaviti se na lastne noge in s svojim zdravim pro* gramom ustrezati človeški družbi, kakor zahteva dostojanstvo človeka.
Naslednje predavanje pa je bilo: »Današnje poslanstvo slovenskega razumnika«. V troje je predavatelj strnil poslanstvo slovenske inteli* gence v našem času. Inteligent mo* ra biti: ohranjevalec, borec in vod* nfk.
Ohranjevalec vseh duhovnih in drugih izročil, resnic ter vrednot, ki predstavljajo vir in temelj sleherne narodne samobitnosti ter poroštvo za vsako osebno In skupno bodoč* r,t st.
Biti borec se pravi, dosledno, ne* iziprosno ter junaško delati za resni* co, pravico in srečo svojega največ* jega in prvega bližnjega — svojega
naroda.
Biti vodnik se pravi, iskati in ka* zati v vsalkem položaju ljudstvu pravo pot, mu z razodevanjem pre* tebljh napak in zmot odpirati oči ter mu s pogumnim obsojanjem vz* rokov in krivcev nesreč odpirati oči in ga vzgajati k stvarnosti, ki je za usmenjevanje usode vsakega naroda tako bistvena jn odločilna.
Razvijajoč podrobno te misli, je predavatelj zaključil: »Naša naloga danes je z delom zadostovati za pre* teklost in krivdo nam enakih: u* stvarjati. kjerkoli in kakor koli kdo more; upati, boriti se proti malo* dušju, oportunizmu, pobegom jn ma* terializmu, stati na svojem mestu, služiti •slovenskemu narodu, njegovi svobodi in pravici. Medvladje in naglo bežeči čas med sedanjim su* žerajstvom in bodočo svobodo, ni čas čakanja, marveč čas dela in pa zlasti čas priprave za velikanske prihodnje naloge pri duhovnem, po*
litičnem in socialnem prerajanju slo*
venstva jn slovenskega človeka. Če bomo to poslanstvo z božjo pomoč* jo izpolnili, bom nekoč čistih rok in čiste vesti stali pred sodbo /.go* dovine, morda ne kot veliki ljudje, pač pa kot Slovenci, ki so izpolnili svojo dolžnost.«
Za smeh in zabavo
PROFESORSKA
Profesor Gorešič razlaga dijakom, kakšnega pomena je voda za življe* nje. »Pomislite, kaj bi bilo, če bi vede ne bilo. Nihče se ne bi mogel naučiti plavati jn koliko ljudi bi potem utonilo!«
POBOLJŠAL SE JE
Sodnik: Pred enim letom sem vas kaznoval, ker ste ukradli 1900 lir, zdaj pa ste spet pred menoj, ker ste ukradli 500 lir.
Obtoženec:	»Kaj hočete, gospod
sodnik, saj sem se vendar že za po* lovico poboljšal«.
Športni teden
Pregled splošno važnih športnih dogodkov:
Svetovni prvak v boksu Joe Louis je za vselej zapustil ring.
Kolesarstvo je zelo priljubljeno v Italiji. Preteklo soboto so dirkali na progi Milano * Sanremo. 200 ko* lesarjev je prevozilo razdaljo 290 km. Zmagal je favorit Fausto Cop* pi, ki je vozil v 7 : 22 : 25 (30,397 km na uro!!).
V Planici (Jugoslavija) so priTC* dili mednarodne tekme v smuškem skakanju.
V portugalski prestolnici sta sc pomerili Portugalska in Španija. Nogometna borba jo ostala neodlo* čena (1*1). Na Dunaju pa se je vr* šjlo srečanje Avstrija r Turčija. Po ogorčeni, zelo zamotani igri so Av* strijci odnesli pičlo zmago (1*0).
V italijanskem nogometnem pr* venstvu je »Trjestina« izenačila z »Atafamto« ki zaseda poslednje
in poglajen s svežnjem v roki v za* kristijo.
»Evo jihl Izvrstno so se mi po* srečile!«
Župnik ga je odvedel v pisarno. Pogledal jo slike, ki so bile še do* sti lepe.
»Veste, kaj boste naredili: napra* vito toliko slik, kolikor je fantov, in pridite kdaj zvečer, pa jim boste sami razdelili sirke. Razumete?«
»Da, da, takoj se bom lotil dela, ker prihodnji tedon ne bom imel časa za take stvari.«
Prišel je v nedeljo okoli petih popoldne. Starejših fantov je bilo zelo malo v patronažu. Glodal je, kako sc drugi igrajo in iznova je začutil, kako je smešen sredi teh preprostih delavcev, ki ne poznajo razlike med seboj. Kaj mu pomaga brezhibna obleka, snežnobeli ovrat* njk, palica s srebrnim ročajem in
rumene rokavice? Tukaj taka ropo* tija nima nobene veljave!
Fantiči so sleklj suknje in se ko mlada žrebeta s silnim' vriščem raz* posajeno podili okrog njega. Kadar so se hoteli ustaviti ali sc obrniti, so se ga oprijemali in ga »uvali sem in tja, a nobenemu še na misel ni pri* šlo, da skačejo okrog človeka, ki jma dvajset milijonov premoženja. Dominik pa se je smejal, kot bi mu bilo Bog ve kako všeč, a gotovo bj se bil dosti bolje počutil v kakem velikem hotelu pri skodelici čaja.
Telovadili so kot za stavo dtrug čez drugega, ali ta telovadba ni bila niti malo podobna oni telovadbi, v kateri jo poučeval Dominika za vi* soko plačo neki profesor v posebni dvorani.
Videl je, da žlindra, s katero je bilo posipano dvorišče, strašno jem* lje njegove lahke čevlje, jn da sc
mu ne bi še bolj odrgnili, je odšel v dvorano, kjer je bil biljard. No, tu jo bil šele semenj, tu! Nekateri fantiči so se rosno zabavali z igro, drugi pa so se lovili in delali takov prah, da se je Dominik že začel bati za svoje zdravje. Koliko mikrobov mora pogoltniti pri vsakem vdihu! Ko bj. ga mati tukaj videla!
Vendar so se mu zdeli ti otroci zelo močni, živahni in dosti krep* kejši od njega. Po vsem njihovem obnašanju bi človek sodil, da se ni* •kogar ne boje, on pa se trese, čc ga kdo samo pogleda!
Tudi njihove igre mu niso bile nič •kaj po volji. Ali jc sploh mogoče, da bj se kdo pošteno zabaval pri biljardu in pri kartah ? Pa kako su* rovo govore in se vcdlno pretepajo! Župnik mora biti res svetnik, da v/traja v tem brlogu in da se z ve* seijem pogovarja s takimi ljudmi,
mesto v razpredelnici.
Goriški nogometaši so podlegli v Mantovi (1*0).
TOTOCALCIO
1 1 1 1 X — 1 1 1 X 2 - x, l TOTIP
2 1 — 2 X — 22 — 1 X — 2 X — 2 X	*	'
Za naše ugankarje
od katerih ne šliši nikdar nobene pametne misli!
In vendar je bilo med temi mla* dimj dealvei tudi mnogo razumnih mladeničev. Le to je, da so se nji* hovi razgovori sukali največ Okoli niatcrjjelnih stvari, skrbela jih jc plača in druge življenjske težave.
In vendar so bili nekateri zelo izobraženi, četudi nobeden ni poznal no Vfrgila (rimdki pesnik) ne Ho* merja (grški pesnik).
In vendar!
Tako se je lovjl Dominik od ene* ga »vendar« do drugega kot bi hodil po kakšnem Dantejevem krogu1 in ni mogel najtj trdnega oporišča. Pr* vo važno misel je čez trenutek že odrinila druga, nič manj važna.
Alj mora res vsakdo, kdor hoče razmišljati pred veliko odprto knji* go živega življenja, trošiti svoje
Rešitve ugank v 6. štev. našega lista je sledeča:
1) Naglica ni prida.
2) Veslo, slikar, škrat, petica, brada, blisk, veselje, nikotin,' ugan* ka, zvezda, podoba.
Pregovor: Velika ptica rabi veli* ko gnezdo.
Rušilcev smo dobili več. Žreb je zadel Marijo Balič iz Trsta. Dobi* vala bo naš list en mesec zastonj. UGANKE
1) Imenuj dve živali, katerih ime* na se izgovorijo samo s pol črke!
2) RAČUNSKA UGANKA
Namesto pik postavi števila 1—9
tako, da dobiš pri seštevanju od zgoraj navzdol, vodoravno in počez (iz kota v kot) števlo 15.
Kdor bo pravlno rešil uganke in bo izžreban, prejme v dar za en mesec naš list.
Železniški vozni red za goriško postajo
ODHODI VLAKOV:
14.25 18.47
Proti Trstu: 6.16 7.29 9.50 16.40 (odpade ob nedeljaih)
21.27 23.40 (brzovl.)
Proti Vidmu : 6.25 8.49 13.14 15.10 16.57 18:37 >0.50 PRIHODI VLAKOV:
Iz Trsta : 6.10 8.7 (odpade ob ne* deljah) 8.46	12.58	13.58	16.54
18J34 20.45 Iz Vidma: 6.13 7.25 9.47 1.3.57 15
16.12 (odpade ob sobotah)
21.12 23.36 (brzovlak).
1S.45
LISTNICA UREDNIŠTVA Raznim pesnikom povemo, Ja naš list ne priobčuje pesmi. Dopisnike prosimo, naj bodi kratki in jedrnati Preč. g. Fr. St. bodi javljeno, da omenjenega rokopisa v našem arhi' vu ni. Kaj jc z njim ne vem podati Raznim pošiljateljem ugank, smc< šnic in podobnega gradiva ne mo* remo obljubiti in povedati kdaj bi? in če bo vse priobčeno. Več kultur' nih prispevkov' pride pozneje i'*1 vrsto.
I irednr
Darovi
Marijina družba v Rojanu L. 100H Bog povrni !
Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tisrka tiskarna Budin v Gorici
zdravje nad grškimi jn latinskih1' knjigami kakor on?
Sicer grščina in latinščina brd dvoma človeku izbjstrita in oplctm’ nita razum — saj sta kakor oknfl skozi katero odseva štiritisočleti’1 kultura, in kakšna kultura! — vri1 dar, ali niso danes, ko se na vse' straneh oglašajo temeljna socialr" vprašanja, ko se je spremenilo merje moti delavcem in dclodaji’ cem, med hlapcem in gospodarje1* in celo med otroki in starši, ali niš1 danes ti mladeniči, odrasli po sarnah in delavnicah, poučeni o s1 dobnih vprašanjih vse drugače ^ kor 011?!
Kot bi ga napletal z bičem, *<> mm vrivale v spomin župnikove ^ sede: »Ničvredni okiaski ste!«
(Nadaljevani1