GLAS NARODA l Na} ved J i slovenski dnevnik t Združenih driavah. Velja sa leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered a* Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 128 — ŠTEV. 128. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 2, 1922. — PETEK, 2. JUNIJA, 1922. t " VOLUME XXX. - LETNIK XXX. V BOJU PROTI S KRČEIJU PLAČ TAKOJ SE BO PRIČELO GLASO VATI O STAVKI, ČE SE BO V SOBOTO SKČRILO PLAČE ŽEL EZNIČARJEV, — JE REKEL JEWELL. — ŽELEZNICE SO DR UOOD NAROČILE IZDELKE, KATERE BI LAHKO IZDELA LF DOMA. Chicago, 111., 1. junija. — Oe-lnv*ki t" lani železniškega .delav-skega sveta Združenih držav so izjavili danes, %la bodo protestirali pri ti predlaganemu r'.rrcenju plač uslužbencev v žrler.niških delavnicah, ki naj tii znašalo 50 milijonov dolarjev. Albert O. Wharton, prejšnji na-••i Itiik unij strokovnih uslužben-v* \ v železniških delavnieah in f(len izmeti prvih, ki so bili imenovani Članom sveta, je pripravil ininoritetno poročilo, ki bo objav-m no ohen^m s poročilom večin«1 Drugi tl'**n\>ki člani sveta se Kodo pridružili Whartonu v njego-o vidno napisano, da se ima izvršiti izplačilo v dolarjih. Poleg zneska, ki naj se izplača v amerikanskem denarju, se nam mora poslati tudi u poštnino in druge stroške kitkor sledi: Za izplačila do $10,— po 60 centov, sa izplačila od $10,— do $50 — po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali (« |2.—.od ato. Ako blra naslovnik v krajo, k]« Jadranska banka nima svojega urada. da bi mn dolarje na mestu izplačala, mu jih pošlje v denarnem ptamu na zadnjo pošto. To Je aajslgurnejl način nakazila, da dobi naslovnik resnično v roke ameriške dolaije, katere lahko potem proda, kjer mu najbolj kac«. Od kar je Jugoslovanska vlada omejila prodajo svoje valute na "Narodno banko'", pa ul (»osebno koristno pošiljati tja dolarje, ker se dobi v Ne« Yorku mnogokrat za dolar več kron ali dinarjev kot t Jugoslaviji, Denar nam je poslati najbo'je >x> Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaadt S tar« t N«w York, N Y. DEVETI MEDNARODNI ŽELE 'KIŠKI KONGRES. Pred kratkim sc je začel v Rome, K. Y. deveti mednarodni že1ezn iški kongres. Slika nam kaže de legate (nekatere s svojimi žena mi). Večinoma vsi so predsedniki oziroma akcijonerji velikih ame "—^ ® liških železniških družb. MOBILNA ZADEVA MILJ3NARJA WARDA Policija je zasledila stvari, ki bodo pokazale, da Ward ni streljal v samobrambi. Newy York, 1. junija. — Danes so vprizorili preiskave v N«*\v Yorku in Connecticut« v namenu, da najdeio onega drugega mo-' ža*\ o katerem se domneva, da je b'l težko ranjen oil Walter ft. \Varda, ko je slednji ustrelil do smrti Clarence Petersa. mladega ' mornarja v jutru o zaposleni uslužbenci neke privatne detektivske agenture, najete od Westchester County oblasti. * j Senzacijonalne nove razvoje v trj skrivnosti se je napovedalo za današnji dan. ko je postalo znano. da delajo oblasti na neki informaciji, o kateri se domneva, da bo razveljavila kot povest Warda. da je streljal a* sair.o-obrambi. Ce se bo informacija izkazala kot resnična, bo Ward nanovo aretiral ter stavljen pod obtožbo umora. — kot se avtoritativno izjavilo. Okrajni pravdnik Weeks je danes priznal, da goji najboljša upanja, da s«* bo skoro rešilo skrivnost na temelju obnovljene aktivnosti. — Mislim, da smo na pravi sledi in da bomo kmalu izvedeli za polno in čisto resnico, — je rekel. Ob C-asu. ko se je izročil oblastim, je rekel Ward eoronerju Fi trge raid li. da je po njegovem mnenju najbrž ranil enega izmed dveh mož. katera je navedel kot sozarotnika Petersa, a je trdil, da 3e je vršil boj na mestu, kjer so našli truplo prejšnjega mornarja. Nadaljna verzija trdi, da je prišlo do streljanja na domu Warda v Neiv Rochelle, a oblasti niso mogle najti nikakih dokazov. ki bi potrjevali to verzijo. Okrajni pravdnik ni hotel navesti imepa detektivske agenture. katero je poklical na pomoč, a iz drugih zanesljivih virov se je izvedelo, da je bila to Pinkertono-va agentura. — Povelja na detektive se glase, naj se ne boje nikakih izdatkov in da naj store vse. kar je v njih moči, — je izjavil Weeks. Vsa znamenja kažejo, da bo prišlo danes do kritične točke, ki ne bo ugodna za Warda. ZdF* ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARCDA", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV mm V ZDK. DSŽAVAH. PONESREČIL SE JE NA PRVEM POLETU. Richmond. Va.. 1. jun'ja. — William A. Sydnor iz North Čarobne. ki jo danes zjutraj dovršil fotografsko šolo na Lamrlev le-i t' lnem polju, j« našel popoldne, smrt. ko se je vozil v armadnem letalu preko farme svojega strica, ki se nahaja štiri milje od tukaj. Očiv;di*i so pozneje sporočili, da so '.■»deli. kftko so aeroplan naenkrat preobrnil tor padel tihv-jučno nnrzdr1. pri čemur jo pričel tudi goreti. Sydnor je bil tako obžgan. da era je njegov stric spoznal le po prstanu, katerega je nosil na roki. Iz Richmonda je b-la poslana na lice mesta policijska ambu-lonca. i PAPEŽ SPREJEL ŠKOFA SHREMBSA. Rim, Italija. 1. junija. — škof Schrembs iz Clevelanda je bil včeraj sprejet od papeža v privatni avdljcnci. Škof jo ustanovitelj urada katoliške organizacije, ki je bila usta novliena v Parizu v namenu, da nndi svetu inf ormacije glede katoliških interesov. Pozneje je predstavil škof papežu delegate iz trinajstih dežel, katere obsega v se-lr.njem času organizacija. Papež ie kazal veliko zanimanje za njih delo. SREČNA MEHIKA! Chicago, 111., 1. junija. — Paul Tioihenberg, neki tukajšnji židovski socijalni delavec, je objavil danes r.eko pismo mehiškega predsednika Obregona. v katerem se razpravlja o načrtih za priselitev pol miljona Židov v itfehirfo. To «o židovski begunci, ki so sedaj i razpršeni po celi Evropi. J Edini pogoj, katerega stavija j mehiška vlada židovskim priseljencem je ta. da morajo postati mehiški državljani, kor ne morejo drugače postati lastniki zemljišč. PROTEST PROTI VISOKIM CENAM PREMOGA. Washington, D. C.. 1. junija. Zastopniki zvez prodajalcev premega pripravljajo protest pri vladi, ker so se baje lasfhiki premogovnikov, ki so prišli semkaj na konferenco s tajnikom IIoo-verjem. dogovorili med seboj, da bodo zahtevali najmanj po tri dolarje za tono premoga pri rovih. (Transportni stroški in pre-kupci pa skrbe, da se je napravilo iz premoga prvdmet luksu sa, katerega si ne more vsakdc privoščiti) CESTNI BOJI -1 V BELFASTU Enajst ubitih in na ducate ranjenih. Bombardiranje kar. Najhujši dan v zgodovini mesta. Belfast, Irska, 1. junija. — Belfast je ravno preživel najhujših štiri in dvajset ur terorizma v celi svoji precej viharni zgodovini. Malo pred poldne je znašal se znj.m mr>-ih enajst, ljudi. Na ducate naualjnih je bilo ranjenih. Streljanje je bilo neprestano in številne poulične kare se jj bombardiralo. London, Anglija. 1. .Tnnija. — Sir James Craig. ulsterski ministrski predsednik, ki je dospel danes iz Belfasta. da so posvetuje s ko-lonijalnim tajnikom Churchillom ter drugimi olani angleškega kabineta, je baje naprosil angleško \lado, naj pri'-ne z ofenzivo proti irskim republikanskim četam ob celi ulsterski meji. Pretnja, da se iznova navali na južno Trsko, je napotila nasprotujoče si stranke v Dublinu, da so izdelale nov načrt za miroljubne volitve, a svarilo ni povzročilo ni-kakeca prekinjenja sovražnosti v iJelfastu. Po ustrelitvi dveh špeeijalnih policistov je bilo slišati močno streljanje na obširnem ozemlju, ravno ko so se delavci vračali proti domu. Prišlo jo do več spopadov med policije ter posameznimi ostrostrelci. Izbruhnilo je tudi več požarov, ki so bili vsi zaneteni. Neka bomba, ki je bila vržena na neko poplično karo na Shank-liill oesti. ranila re- ljudi. Najbolj rosno streljanje se je pripetilo, dočim so bile ceste polne ljudi'. Streljanje je trajalo več kot eno uro j Trski republikanski parlament se je odgodil do 1C. junija. UGODNO ZA ŽIDE. Washington, D. C.. 1. junija. — Komitej za inozemske zadeve v poslanski zbornici je ugodno poro-•"•fil o resoluciji, ki se tiče ustano-vitve samostojne židovske države v Palestini. (Zidje nimajo ničesar več Ukati v Palestini, ker bivajo tam že dva tisoč let povsem drugačni ljudje, ki nočejo ničesar vedeti o poljskih in ruskih Židih.) t POSOJILO ZA NEMČIJO. Pariz, Francija. 1. junija. — Tukaj zbrani mednarodni bankirji se posvetujejo glede posojila, katero naj bi se dovolilo Nemčiji. Glasi se, da bo znašala svota eno milijardo ali tisoč milijonov do-, Iarjev. POLOŽAJ V PREM OGARSKI STAVKI HOOVER JE PREVZEL ODGOVORNOST V PREMOGARSKI KRIZI. — REKEL JE NEUNIJSKIM PROIZVAJALCEM, DA JIH NE PROSI, NAJ LOMIJO PfOSTAVO — V NEW YORKU Jfc BIL USTANOVLJEN NOV KOMITEJ. KI BO SKUŠAL POSPEŠITI URAVNAVO V STAVKI ANTRACIT. PREMOGARJEV Washington, D. C., 1 junija. — Jaz nisem eden tistih, ki se boje skočiti v gorečo hišo ter odnesti iz nje nekaj pohištva, — je rekel trgovski tajnik Hoovfr večsto ne-unijskim premogarskim delo-lajaleem. ko je eden iamed njih Ivi gnil vprašanje, če jih ne bo njegov najnovejši načrt, kako ohraniti cene pri-moga na nižini tekom stavke unijskih premogar-jev spravil v nevarnost, da se jih zasleduje na temelju Shermanove proti-trustne postave. Dotavil je: — Jaz prevzamem odgovornost na svoj lastni hrbet, da rečem, Kaj je primerna cena ter prosim vsakega operatorja posamič, naj e drži te ceue. To je zadeva med njim in menoj. — J"/. no prosim nikogar, naj ... i nekaj. kar «;a bo spravilo v a>i»rotje ^ postavo. V sili takega značaja mora lekdo prevzeti odgovornost in vodstvp ter reči, kaj je primerno, faz ne vrjamem, da bi mogel kak •lovek prevzeti kak javni urad, dokler ni pripravljen prevzeti odgovornost v kaki sili. — Vprašanje, ki pride vpoštev tukaj, je zavarovati javnost pred izgubami, ki bi znašale od petnajst do dvajset milijonov dolarjev na teden ter preprečiti profit irstvo. Načrt tajnika Hooverja dcloea poseben komitej petih, ki naj bi stal tajniku na strani ter mu pomagal določiti, kaj sc primerne cene v različnih prolzvajajočih premogarskih poljih. Okrajni komiteji bodo poročali tajniku Hooverju o katerikoli neprimerni ceni v njih okrajih ter nastopili v njegovem imenu, da preprečijo nadaljnih obstoj takih neprimernih, krivičnih cen. New York, 1. junija. — Novo organizirano civilno zastopstvo, ki nosi ime Javni komitej glede oreinogarske stavke, bo skušalo posredovati v vršečih se pogajanjih glede nove plačilne lestvice za antracitne premogarje. Ta pogajanja niso dosedaj še dovedla do ničesar in nova organizacija bo skušala pospešiti njih potek in zaključek. Ta komitej je organizirala Li-ya za industrijalno demokracijo, ki ima svoj glavni stan v New Yorku. Ta komitej je poslal povabila na člane podkomiteja an-traeitnih delodajalcev in premo-garjev, naj se vdeleže prvega sestanka komiteja, ki se bo vršil danes. Premogarji so obvestili komitej, la bodo navzoči Filip Murray, mednarodni podpredsednik United Mine Workers of America in najstarejši unijski član. ki je na sedanji konferenci; William Brendan iz Scranton, Pa., predsednik okraja št. 1; Tomaž Kennedy iz Hazeltona. Pa., okraj 7 in Krist Golden iz Shamokin. Pa., 4 Publish*« ly « IjL^y jii Koreni« Publishing Companj L _ « |A Corporation) PRAN K lAKIM, Pf—_LOUIS SENEPIK, TfMiufif Ploc« of Suolnaoa of tho Corporation and Addrasaaa of Abova Offloarat H Cortland« ttraat, Borough of Manhattan, Now York City, N. Y, _Naroda1* Uhaja vaafcl dan l»vxam*l nedelj In praznikov. Ca colo lat« volja IM za Ameriko Za Now York za celo leto ...».v. |7.<* In Canada «............W-SO za pol leta -- (3.M Za pol lata ........................ (3.00 za Inozemstvo za colo leto §7.M K« MM m» mmtT — ......... »1.60 za pol slansko zbornico, ki no n<* pričele v nedeljo, #je bil za vršen v četrtek. Povsem lahko je napovedati vnaprej, tla bo zmagala koalieija, ki ]»odpira vlado regenta Horthv-ja ter lilij list rskega predsednika Bethlena. Od eno in osemdeset oki-ajev, ki so volili v nedeljo, jili je v vladnem taboru štiri in sedemdeset, dočim so dobili legitimist! dva in liberalni soeijalisti pet. To naj bo nauk za one, ki mislijo, da se ne more Amerika tiiresar naučiti <>00,000. Možki volilci morajo biti stari štiri in dvajset let ter so morali vsaj štiri leta zahajati v šole. Ženske ne morejo voliti, dokler ne dosežejo starost tridesetih let, z izjemo profesijonalnili žensk, mater treh otrok, absolvirank vseučilišč in gimnazij ter žena ljudi, ki so dovršili vseučilišče. Razventega se je v poljedelskih okrajih, ki predstavljajo tri četrtine volilnih okrajev in kjer sta upliv in moč stare aristokracije zelo velika, odpravilo tajuo glasovanje. Volilec mora vstati pred množico ljudi ter objaviti svojo izbiro z besedo. Soglasno s pristaši vlade je to postopanje uveljavljeno v glavnem v namenu, da se odpravi nevarnosti korupcije ter pospeši politično vzgoio volih *ev. Konečno pa so bile volitve določene na dva različna dneva in vzrok, katerega se je navedlo za to se glasi, da je premalo vojakov in policije, da bi zajam-čila red na volilnih prostorih, kar bi ne bilo mogoče, če bi se volitve vršile povsod istega dne. V splošnem rečeno se je treba naravnost čuditi, da je dobila opozicija sploh kak sedež. Republikanski kongresni kampanjski komitej mora naravnost zavidati grofa Bethlena. Vladni blok je imel najbrž na svoji strani večino volileev, a njegovi voditelji so bili očividno trdni v svojem sklepu, da se ne izpostavijo nikakim slučajem ali presenečenjem. Naj je dejanska moč liberalnih in socijalističnili elementov taka ali taka, neumnost bi bilo domnevati, da so legitimisti dosti močni, da si pridobe dva sedeža izmed osemdesetih. Eden teh sedežev je bil dobljen od grofa Albert Apponvi-ja, kojega ugled je preprečil vsako resno opozicijo v njegovem okraju. Nova madžarska poslanska zbornica bo imela nalogo sprejeti novo ustavo in najbrž izvoliti tudi novega kralja. Vse, kar je bilo le mogoče, je bilo storjeno, da so bili le pravi ljudje izbrani za to častitljivo nalogo. Hostetter, Pa. Minulo jo že par tednov. «xikar se nisem oglaV tem časti je bilo že dosti L/spremenil). Kot sem zadnjic sporočal javnosti, smo na stavili in vodno z večjim uspehom napredujemo. Narod se nam pridružuje in upam, da ne bo dolgo, ko l)o prišlo tudi o«stalini na misel, da so bili v zmoti, ker se niso nam pridružili prvi doma sodimo. Vsak si mora misliti. da stavkar ne more iti 11a pogreb 2i stavkoloniileein. Pozdrav vsem zavednim rudarjem sirom Združenih držav. Stavkar. Sheffield, Pa. Tukaj ni nobenega Slovenca razen mene. Tukaj so takorekoc sami Slovaki. Jaz ne vem. kaj je mene prineslo sem. Dela se še nekaj. ali zaslužek je majhen, da se komaj preživi. Tukaj so tri stro-jarne (tanneries)); dve delata, ena pa stoji. Tu sta tudi dve žagi (saw mills) ; dela se 10 ur za dva in pol dolarja na dan. Za vse bi bilo dobro, samo jaz se ne strinjam s tukaišnjimi Slovaki, ker verujejo preveč črnohlačnika, ki jim obljublja nebesa. Pozdrav vsem eitateljem in oi-tateljieam Glasa Naroda. Naročnik. Claridge, Pa. Ne bom mnogo pisaril, ker kar je pri nas bolj posebnega, so že drugi poročali. Hvala Bogu, naje-težev imamo zmiraj manj. Dan za dnem zapuščajo rove. Prihajajo seveda zmiraj še novi, ampak ne v tako obilnem številu, kot so se družbe nadejale, kar kaže, da je le malo takega materijala danes na trgu. Od blizu ga namreč ni dobiti, od daleč se pa jim ne splača k nam srečo hoditi iskat. 30. maja (Decoration day) smo priredili lepo parado, ki je prav lepo uspela. Vdeležba je bila veli- kanska. Skoraj bi rekel, da toliko ljudi okolica še nikdar videla ni kot letos na ta dan. Serif je bil sicer prepovedal vsako parado, toda štrajkarji se niso na njegov ugovor ozirali, posebno pa, ker je škvajer ali sodnik pri nas dovolil, rekoč, da naj gremo kamor hočemo, Ver na tak dan. ko je narodni praznik, nas nima nihče pravice ustavljati. In res. nikdo nas ni nadlegoval, in kar je pa bilo tistih stražarjev, ni bilo videti nobenega, najbrže so se poskrili ter nas ogledobali izza kotov skozi špranje. Kar je pa z nami drugače, tnora-mo povedati, da do sedaj smo imeli pri boljših ljudeh, katerim ni treba garati pod zemljo in si tam iskati svojega kruha prav malo ali nič ugleda, ker imajo nas navadno za delomrzneže ali lenu-he. Tako je vsa javnost in tako-imenovani biznesmani od premožnega štaeunarja do zadnjega sna-žilca čevljev vse proti nam. Mi vemo in tudi vidimo, kako se nas postrani pogleduje, češ: "Kaj je treba tem zdravim in močnim ljudem tega pohajkovanja? Delat naj gredo!" Mi bomo že šli, ko bo čas zato, ampak ne prej. Vedeli br.rao pa tudi se s temi ljudmi pomeniti, ko bo ta kriza končana. Vidijo pa že sedaj, da kljub vsem mogočim in nemogočim bo prišla vseeno zmaga na našo stran. Zato že sumijo nekaj, kar je znak, da se že nam tu in tam dobrika-jo kot lisica pri svojih mladičih, ko jim prinese lepo kokoš. Naj zadostuje ta mali dopis za danes, morda napišemo prihodnjič ka j več. Želeli bi, da bi mogli prav kmalu poročati o koncu štrajka in zmagi premoga rje v. Stavka r. Jugoslavia irredenta. Zveza slovenskih županstev na Goriškem je nastopila v obrambo pravic in koristi, ki jih je poklicana varovati proti sklepu deželnega sodišča v Trstu, s katerim se v trža-j škili sodnih uradih popolnoma izključuje raba slovenskega i 11 hrvatskega jezika, ter je poslala poslanski zbornici v Rimu, ministrskemu predsedniku, ministru za pravosodje, osrednjemu uradu za nove pokrajine, generalnemu civilnemu ko m i Sil r i jatu in deželnemu sodišču v Trstu energičen protest proti omenjenemu sklepu deželnega sodišča v Trstu. Po obširni motivaciji zahteva Zveza slovenskih županstev: 1. naj se takoj prizna javno absolutna nezakonitost in neveljavnost sklepa deželnega sodišča v Trstu glede jezikovnega vprašanja in naj se podelijo strogi ukazi za točno izvrševanje predpisov, ki še veljajo za to tvarino; 2. naj se nemudoma preskrbi, da bodo jezikovne pravice italjanskih državljanov slovanske narodnosti spoštovale vsaj toliko, da bodo mogli rabiti svoj jezik nasproti oblastvom, zlasti sodnim, in dobivati od njih tudi uradne odgovore v istem jeziku; -J. naj se jezikovno vprašanje spravi takoj na pot pravične rešitve potom primernih zakonskih predpisov, ki naj jih ustavno pristojni faktorji izdelajo na podlagi poglobljenega proueemja vprašanja, ne da bi se ne zaslišali zastopniki neposredno prizadetega prebivalstva. Deželna in občinska avtonomija v Julijski Benečiji. Na seji deželne svetovalne komisije, katere se je vdeležilo poleg slovenskega, od vlade imenovanega člana tudi vseh pet slovenskih poslancev, je po daljni razpravi prišlo končno do glasovanja glede perečega vprašanja deželnih in občinskih avtonomij, '.ilasovalo se je o dnevnem redu, predloženem proti avtonomijam, o Pettarinovem za avtonomijo in o posredovalnem, ki je v bistvu za uvedbo itaJjanskega občinskega in pokrajinskega zakona, omiljenega v avtom »mističnem smislu. Nasprotniki avtonomij so u-pali. da rešijo vsaj posredovalni dnevni red. T'sipeh glasovanja je bil zelo zanimiv: v^i trije dnevni redi so bili odklonjeni, in sicer protiavtonomistični s 7 glasovi, posredovalni s 3 in avtonomigfcdč- Jii z 2 glasovoma. \ .... _ Peter Zgaga V kratkem razdobju so zaprli Angleži v Indiji dvajset tisoč ustaških voditeljev. Angleži mislijo, da so pametni, pa so v gotovem oziru jako neumni. Upora, ki ima na desettisoče voditeljev, ni mogoče zatreti, niti pokopati. * * * Delavski voditelj Mooney sedi še vedno v jetnišnici v St. Quen-tinu. Poleg njega je istotako nedolžni Billings. Tudi dozdevna "atentatorja" Saeco in Vanzetti še nista na prostem, kljub temu, da je njuna nedolžnost izkazana. Delavci ne vedo, kako oprostiti svoje voditelje. Za svet naj vprašajo generalnega pravdnika Združenih držav. On je brez posebnih komedij oprostil že veliko zločinskih mi-Ijonarjev. * * * * Ena sama ženska je govorila resnico, ko je rekla svojemu ljubimcu: — Ti si prvi možki, katerega sem poljubila. Ime ji je bilo Eva. * * * V roke mi jo prišla statistika in v nji sem čital: "Samo troje odstotkov inormon-cev ima več kot eno ženo". Ostalih 97 odstotkov je najbrže piišlo do prepričanja, da jim ena žena popolnoma zadostuje. * * * Trgovec mi je pripovedoval: Imel sem odjemalca, ki je bil iz-vanredno pošten. Vsak račun je sproti plačal .na vsako pismo je zadovoljivo odgovoril, svoje uslužbence je dobro plačal. — Tn kaj je žnjim? — sem ga vprašal. — O nič, faliral je. * * New York se nahaja na novi mo rilni senzaciji. Miljonar Ward, bivši policijski načelnik v New Rocheile, se je bil pred par tedni zglasil pri sodišču ter povedal, da je ustrelil nekega Petersa za to, ker je od njega izsiljeval denar. — Dobro — je reklo sodišče in izpustilo Ward a proti varščini na prosto. * * * AVard se vozi lepo v svojem avtomobilu naokoli, oblasti, državni pravdniki in advokati si pa belijo glave: Bog ve. za kaj ga je ustrelil" Kaj je dalo umoru povod? Ali i jo bila ženska vmes, ali ni bilo ženske vmes. ali je bil kdo tedaj poleg. ali ni bilo nikosrar T Ward se pa lepo vozi in se smeje v pest. * * * Ce bi se kak revež javil policiji in ji povedal, da je koga ustrelil. bi ga vprašali zakaj. Ako bi jim ne hotel odgovoriti, bi se poslužili slavnega "third degree" ter bi s palicami in mrzlo vodo izstresli iz njega izpoved. * * * * Pri miljonarju je pa seveda drugače. Oblasti bodo na svojo roko sestavile ugotovilo, zakaj je streljal. Potem bodo vprašali Warda če so domneve oblasti resnične. Ako se mu bo posrečilo dokazati, da niso, bo možak oproščen. Sugoahmattska ICatnl. 3fpHnnta Ustanovljena 1. 1898 Inkorporirain L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Gtaral lin, Jil PMdaednlK: BUDOLF PERDAN, »H* i. 185*h Bt, CHv«U*L a Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« Pearl A- Lormlm. a Tajnik: JOSEPH PISB^SR. My. Mfen. ' Blagajnik: GEO. I*. BttOSICH, Elj, Minn. Blagajnik neizplačanih ainrtnia: JOtf N MOVEitN «24 N 2nd Ar^ W. Dnlntk. Mina. Trhavml w*r»rmik% Dr. JOS. V. eKAHEK. M3 E. Ohio Sfc-eet, N. S., PitUtoonh, P*. Nadienl a*art MOHOR MLADIČ, 200S Bo. Lawndale Ave, Chicago HL FRANK 8KRABEO, 4822 Washington Street, Denver', Oolo. Parotni edber, LEONARD BLABODNIK, Box 480, Ely Minn. GREGOR J. POKE.NTA, 2U12 Beacon Ave., Seattle Wait* FRANK ZORICH. «217 tit. Clair Ave., Cleveland, O Sdrnievalnl odbor: VALENTIN PIRG, 51» Meadow Ave., Rockdale, J o lie t, IiL PAULINE EKM EN O, — 8rd Street, La Salle 11L JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pneblo, Colo. ANTON CELARO 706 Market Street, Waukegan, la f LJL- Jednotino uradno glasilo: "Glai K^roda". t q - i Vae atrcrl tikajoče se uradnih ladev kakor tudi denarne poftija-tro naj se pofilijajo ua glavrega tajnika. Vse pritožbe naj ae pottlja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih ttanor in bolnlSka spričevala naj se p«6ilja na vrhov lega zdravnika. Jugoslovanska Karollfika Jeilnota se priporoča vsem Jugoslovanom *a oblleu pristop. Kdor Seil postati te organizacije, naj se cgiasl tajnika bljižnega društva J. S. K. i Za ustanovitev novih društev le pa obrat te na *L tajnika. Nov«, društvo se lahko vstanovi s a dani aH članicami * * lz Jugoslavije. Proti izhodu Jadranske železnice v Kleku. 1/ H^ograda poročajo: Med na-■rte Jadranske žeie^iioe se nulia-ja tudi eden z izhodom na morje v Kleku. Ker se temu načrtu z :nerudajnih strani posveča velika pažnja je poslala splitska občina ministrskemu predsedniku in me-rodajnim faktorjem brzojav, \ katerem opozarja na liepruktič-; n<>st in nemožuocit izgradnja lukrj v Kleku ter pravi, da bi b.l tu1 atentat na iiattirt^t' vs.-^a dalma-tiuskejra Primorja ter na prometa in trgovine ter razpisovanje bajnih sv..t za najtežje iz vedi j i va pristaniška dela.. Podoben brzojav j.- odposlala tudi 'splitska trgovinska in obrtna i zbornica. L : Ameriška pomoč za popravo sol v Srbiji. Kakor poročajo iz Ueograda, je ameriška misija izročim miuistr-1 stvu j)rosvete znesek l!»0,(IUt) »li-'narjev. ki naj se razdeli nie prišli na s-led tei «ra <»d ključ. Akcija omladine v Sarajevu za rusko deco. ! »Sarajevsko časopisje poroča, da je akcija nabiranja prispevkov za rusko deco, ki je bila orrrani-, zirana za veliki petek, prilično le slabo izpadla. Nato j>' ontladina s;ima vzela stvar v svoje roke. Tako je omladina ''Nove Otailz-Vine" sama zbrala d<»seridobil slavno .me. Bil je eden izmed najizrazitejših prvoboriteljev za im-presioiiistično strujo v slikarstvu i že tako j ob njenem počet ku in ji j.:e . stal zvest do smrti. Pariške akademije hraniji. več njegovih slik. morda je kot umerfnik bolj slovel v tujini nego doma. kakor je u«*da sf-:oi-o vseh umetnikov. Letošnjo zimo je priredil v Pragi ^e zadnjo kolektivno razstavo t>1»-•nem s svojima hčerama. Dne 22. apr. se je ravnit povrnil iz Beograda. kamor je b»l kot izboren port relist pozvan, da naslika kralja Aleksandra. Naši "stari" so izgubili v Vlahu Bukovcu enega svojih najboljših. Ruski emigranti v Jugoslaviji. 15-1 irra jski li-t "Politika*' ol>-i - . javlja /.-iiiumve statistične podat-ke o ruskih emigrantih v -Tngo->lavi jl. er-jttualn > odpade na Srbijo ruskih emigrantov, na Vojvodino 20rr. na Bosno in Hercegovino 1 .V:. na Hrvatsko. Difl-maeijo in ( rno gi.ro (i—na Slovenijo in Slavonijo le po ."»'T. Med emiirvanti je |n74 otrok, 11 tisoč molkih, iti s'eer ISIMJ dija-!;t>v in 17<»2 invalida. 4,s22 žensk, med »enii 2180 deklet. Nova tvornica likerjev v Osjeku. Zadrska tvornica likerjev laix-r.rdi je zapi*osila mestno poglavarstvo v <>tri svoje lastne dežele in ko se bo oživilo slavo starega Inca cesarstva. Natančni položaj Saleedo rudnika spada med te skrivnosti Indijancev, čeprav jim ,h pred nedavnim časom iztrgal to skrivnost I>ogumni Am«rikanec. Salceo rudnik ni nikaka bajka. V sedemnajstem stoletju je na-pravil ta rudnik nekega ubogega Španca, po imenu Don Jose, najbogatejšim človek« ui v Peru. Mati neke lepe indijanske deklice, s katero se je Sidcedo poročil, mu je v svoji hvaležnosti pokazala natančni položaj nekejra bogatega srebrnega rudnika, katerega se je obratovalo v časih Ineov. Saleedo je postal tako hitro bogat, da je vfbudil s svojim bogastvom zavist podkralja, ki ga je dal aretirati radi veleizdaje ter obsodil na smrt. Saleedo je prosil, naj se pošlje njegove dokumente v Madrid. Ponudil je podkralju, po eno srebrno palico na dan. Ker je trajalo potovainje iz Calao na Špansko v onih dneh od dvanajst 00 štirinajstih mesecev, si človek lahko predstavlja velikansko bogastvo tega lastnika srebrnega rova. Podkralj pa je dal Saleeda obestiti ter odposlal uradnike, da se polaste srebrnega rudnika. Iiudnik sr nahaja v bližini ('erro de Lavcacota, več dni potovanja iz peruvijskega glavnega mesta ter sredi divjih Kordiljer. Ko je dospela ekspfdieija na dotično mesto, so bili vsi medovi rudnika izbrisani. Indijanska tašča Salceda je pohitela s svojimi prijatelji naprej in shdnji so preplavili «ov z vodo ter uničili vse sledove ludnrka na tako uspešen način, da je bilo nemogoče najti tdiod v lov. Več Indijancev se j^ mučilo, a nikdo ni hotel izdati skrivnosti, ki je obstajala Lato skozi več kot dva stoletja. Pred nedavnim raso m je priče! neki ameriški prospektor, ki j ,.e preiskal tradicije ir. dejstva, z operacijami na svojo lastno pest. j Zadel je na j-apečatena usta rova v dotični bližini ter razkril rov sam. Ko je zopet prišel na površji, ves žen 11, izmučen ter napol bla-/en od veselja, so mu ponudili Indijanci, ki so ga opremljali, čašo Mate čaja, kateio je hvalež.10 sprejel. Par minut pozneje je zbolel 111 prepričan, da se ga je zastrupilo, je sedel na konja ter odjalial v galopu proti najbližji naselbini belih mož, ki se je nahajala nekako dvairisjt milj proč. Tam je po v -dal kaj se jj zgodilo ter natančno »»j i al položaj Saleedo rova. Naslednjega jutra pa je umrl. Takoj se je storilo potrebne korake, da se zasledi to novo Gol-condo. Ko pa so prišli beli ljudi^ na dolično mesto, so vsi znaki :ova in mdnika izginili. Ničesar drugega ni bilo videti kot puste in pražite skale. Romantika neke druge vrste je spojena s starimi rovi, katere so v večini slučajev obratovali Azteki, Mayas in druga indijanska -plemena skozi stoletja predno so stopili Evropejci * katerih so Indijanci v pričetku de\ etna jstega stoletja dobivali zla- 1 ti prah, katerega se prodajali lovcem Hudson Bay kompar.iji in 1 drugim. 1 Nekega jutra je »ekel nekem propalemu prospektorju, Joe Car- ; ver ju, ki j» kampiral z nekim indijanskim spremljevalcem, ta nje- ! t'ov spremljevalee, da vidi na skali, nahajajoči se v bližini blesk, povzročen od jutranjega solnea. Tedaj pa se je Indijanec tudi spomnil. da so n;»govi pradedje imenovali dotične skale "skale zlata". < arver j" takoj priče! iskati. On ni le našel neizmerne množine zla- , ta, ki se je nabrala v teku stoletij na dnu majhne reke. tekoče po K »kilai, temveč imli bog&te Žile zlata v skalah samih. t"inrl je kot i multimiljonar. K Bolj čudovita k o t vsaka povest so resnična dejstva, ki se tičejo j nsdaljnega p-ospektorja. Charles McLeoda iz Edmomona. Ko je « vodil neko ekspedieijo zlatoiskalcev skozi pustine severo-zapadne- 1 y i dela British C./iuinbije, ni le zadel na kosti svojin dveh izgub- J 1 jenih bratov, ieuneč tudi na skale zlatonosnega kremeaca, ki 1 napravila iz nje^a .!iega izmed "zlatih kraljev". 4 V neki noči, kc jc kampiral s svojo družbo, je našel McLeod sle- ' dove nekega starega taboriškega ognja in v svoji radovednosti je ' pričel bi skal i med pepelomh in ogorki. Pri tem pa je zadel na napol ' o gorelo vejo, ki je nosila napis "maja 1906". Poleg tega pa so bile ] pričetne črke imen njegovih dveh bratov, katere se je pogrešalo že , .-kozi leta. Pozneje je našel dva okostnjaka pod nekim drevesom, ne- j daleč od mesta, kj*r je gorel open j. V nekoliki razdalji od okostnja- 1 kov pa je našel uro. katero je spoznal kot lastnino svojega brata . Franka. 1 Nato je temeljito preiskal drevesa v bližini, da r.asldi nadaljna 1 rnamenja. Našel je deblo, na katerem so bile vrezane črke, ki pa so bile že skoro izbrisane vsled upliva let in vremena. Kljub temu pa ( s« mu je takoj zdelo, da je mogoče odvisna njegova sre<"a od razre- ! Šenja pomena teh črk. Po dolgem št udiranju je dognal, da gre za neki rov, ki se mora 1 nahajati v b'izii ». Pro*pektorj» so se takoj razkropili po celi okolici , in McLeodu samemu se je posrečilo najti rov, ki je bil očividno izkopan kakih osem ali devet let nazaj. Ta rov se je izkazal kot zlato- , no«eč in McLeod je postal bogataš preko noči. Njegovim pravicam , »o ugovarjali sicer nekateri Indijanci, živeči v bližini, a konečno so oblaati odločile v prilog McLeoda. , V SPOMIN NESMRTNEMU LI NCOLNTJ. Na Decoration Day so posvetili spominu nesmrtnega Lincolna krasen spomenik, ki ga vidite na sliki. Na stotisoče ljudi je pohite lo ob tej priliki v Washington. Slavnostni govor je imel predsednik Harding. _. _ jvuor se jc nanajal v rudniških okrajih juzno-zapadnega Ore-gona pred par leti. se gotovo spominja "Crazy Dutchmana", malega Nemca, ki je prišel le redkokedaj v taborišča rudarjev pač pa se potikal po gozdovih ler opazoval operacije drugih na pazljiv na-j čin. Pred leti je bil močan in zdrav mlad mož. ki je prespektiral z nekim tovarišem po jugozapadu. Indijanci so presenetili oba in njegov tovariš je bi! ubit. Njemu se j» posrečilo uiti in prišel je do Rogue River, še \edno noseč s seboj v vreči par kosov svoje zlato i noseče rude, katero je našel. Nekako dvanajst mesecev pozneje se !je vrnil v Oregon s tolikim denarjem, da se je lahko založil z vsem potrebnim, du zopet odpre svojo bonanzo. Odšel je proti dotičnemu • kraju, a ni mogel več najti svojega rova. Malo si.e»a. posip ali dva, preplavljen je majhne reke _ in iz-1 ji in i li so vsi zi aki, katere je bil napravil. Fritz je izgubil vsled tega | - vo jo pamet in od onega časa naprej je iskal svoj izgubljeni rov. Strašna je mikavnost, katero izvajata na človeka zlato in sre-' bro, O Čudni prebivalci afriških džungelj, ■ Afrika je kontinent skrivnosti Na tem kontinentu je najti najbolj čudne in nevrjetne živali tei eloveška bitja, — od praveatili velikanov, kojih po dva lahko u-bijeta ter snesta enega celega slona, pa do opicam podobnih ljudi, ki žive v vejah dreves. Od tako-zvanega "eppo", to je neke vrstfe antelope, ki lahko pleza na drevesa. pa do hipo-konja. napol hi-popotmusa. napol konja, ki je preostanek neke vrste predpotop-i:ih živali, kojih ostanke je najti v globljih zemeljskih plasteh v Severni Amer.ki. V centralni Afriki, prav kot v veliki dolini reke Amazonas in v zaledju (iiiianas v severoiztočnem delu Južne Amerike je najti visoko džuugljo nad ostalim svetom. nepoznano, nepreiskano. To je .svet, o katerem vemo zelo ma-, lo, ka jti obljuden je od cole vrste bitij, ki ne pridejo nikdar 11a-vzdol na zemljo. Afriški domačini pripovedujejo ,čudae in goroistasne povesti o ne-1 I katerih teh živili bitij. Taki) javljajo naprimer, da obstaja ži-j val, sličjia leopardu, ki pa iuia proge kot eebra in ki ne more J jirenesti dnevne luči. tako zelo .je1 vajena mraka, ki vlada tam. Scions, veliki lovec in raziskovalec. ,;e videl predpasnik, napravljen i.: kožuha dotične živali, ter izjavlja, da se razlikuje povsem od vsega, kar je vide! dosedaj. Ta žival je baje posebno krvoločna in urna ter ima navado, napadat: domačine od zadaj. Pregrize jim tilnik t«r nato izseza Možgane kot izsesa ]>odIa.siea kri zajca ali kake j druge živali. V istem delu nepoznane Afrike obstaja baje pleme ljudi, ki živi v drevesih. Gosto listje skriva to pleme pred zasledujoči mi sovražniki. Ti ljudje, ki imajo baje po dva prsta ter dolge kremplje, plezajo od drevesa do drevesa, s spretnostjo opic ter so baje prav posebno krvoločne narave. Nato je najti v centralni Afriki pritli-kavee. ki žive kot divje živali med pečinami in grmovjem. Naprej potisnjene čeljusti, skrivi jene in tenke noge dajejo baje tem bitjem zunanjost in obliko opic. Ti ljudje s>o baje zelo boječi ter beže ob prvem približanju tujcev. Prav tako skrivnostno je pleme domačinov-velikanov v nepoznanih pustinjah severno od Uaso Nviro in Loriani močvirij v iztočni Afrik:. To čudno pleme je .-.nano vsl*>d tradicije domačinov, ki žive sedaj zapadno od Juba in severno od Tam.a Tradieija pravi, da so prišli ti vel kani iz Abisi-nije in da so kristjani. Dokler niso uničile teh velikanov bolezni ter vojne med doma- inii plemeni, so b;>je obdelovali Uširna ozeml ja, se posluževali u-iietnega namakanja v svojem po-ijedilstvu, bili lastniki kamel ter živeli v velikih, okroglih hišah, •iojih veliki kameni pričajo o njih moči. Njih motike sbile baje tako velike in težke, da bi jih domačin sedanjih dni ne mogel niti dvigniti. Dva teh velikanov nis:a liiogla le ubiti slona s svojimi su-ii<-ami, temveč ga nato tudi i snedla. Prav k<»t ni mogoče zanikati podatkov glede teh velikanov, prav; ; tako tu'ii ni mogoče zaupati po-i datkov glede hipo-konja izključno raditega, ker s » t če ju pre-« stanka iz prazgodovinskih dob. ] [ 1'red kratkim časom je krožila; v listih vest, da je neki raziskovalec v Afriki zadel na čudno in strašno žival, kot se nam drugače prikaže le včasih v sanjah. Lovec! je pobegnil pred to ž.val jo in po-1 jzneje izjavil, da je bila več kot dvajset čevljev m da je bi1' sličen sjirednji del telesa onemu j [konja, zadnji pa onemu krave. 1 Neki raziskovalec, po imenu Lee, je prvi zadel na to žival, če-j ,prav >.0 domačini vedno irovorili i I . , . v- 1 . . • o nje obstoju. Nahajal s«* je na lovu na hiiMipotame, ko je zagie-l dal v ozadju močvir ja neko čudno J žival kot ni še nikdar slijšal o nobeni. _\"a gobcu je nosila dva po-j končna -oga. Sprednji del glave! je bil sličen oni hipopotama, a li-«a iu usesti so bila slična <>nini' konja. Žival je imela, rdečo dlako in njen vrat ni bil kratek in dr-! bel kot oni hipopotama, temveč j podolgast in zaokrožen. Rep. »'.»Ig in košat, je bil poraščen z rdečimi lasmi. Lee je ustrelil te čudno žival in našel, da je bila dolga nad enoin-dvajset čevljev. Okostnjake slič-; nih živali so našli tudi na ameri-j škem kontinentu. - Proces proti socijalnim revoluci-| jonarjem v Moskvi. 7. Dunaja poročajo, da je po- [ slala Klara Zetkin iz Berlina dr. 1 Adlerju pismo z nastopno vsebi-1 1.0: Po nalogu naše delegacije vam sporočam naslednje: Moskov-I -ka vlada je priznala v proeesu j proti socijalnim revolucijonarjem j od vas imenovanih šest pravnih ' zastopnikov. Ravnotako imenova-1 ■e tri ruske socijalne revolueijo-n«*!rje. Sovjetska vlada bo storila ' vse, da se potovanje teh oseb iz-j vrši nemoteno. Vizum bo izdalo j rusko poslaništvo. Med šestimi za-l govorniki so Vandervelde, Teodor j Liebknecth. Rosenfeld, en Fran- j coz in en Holandec. i Prerekovanje bodočnosti. Neka francoska revija je otvo-1 ila anketo o vprašanju, a.li se more prerokovati bodočnost. (Kl-govor st» p*jslali tudi številni učenjaki. vendar pa si njihova nazi-ranja močno na-iprotujejo. Nekateri edločno odkbuijajo to tuož-uve:t, diugi zMpet navajajo deloma že poznane, deloma pepolno-ma ii"ve slučaje o posrečenih 'prerokovanjih. Tako je neki človek točno na-vedd dan in uro, kdaj bo umrl. Zdravniki so vedeli za njegovo prerokbo 111 so zato vsak dan zapisovali njegovo stanje. B lo je to meseca maja 11)14, ko je neki Den-eaussc izjavil, da bo umrl še pred zimo. Dne ^L oktobra je izjavi! odločno: "1'nirl bom o \'s<*li .svetih."' Štiri dni kasneje «ja je 11a-]»adla lahka slabost, nakar je ipo-vedal. tla bo umrl 1. novembra ločno ob dvanajstih ponoči. Dne 1. novembra je ob pol 12. uri še vprašal svojo ženo, koliko je ura. Žena je vedela za njegovo prerokovanje in ara je hotela zato pre-[ varati. Odgovorila mu je namreč, 'da je že dve uri čez polnoč. Toda ion se ni dal preslepiti. Točno o .polnoči s.- je obrnil k zidu iu ko 'je ura pričela biti, je pokaza.l z j roko nanjo. Ko je odbila dvanajst. :nu je roka nenadoma omahnila in i»il je mrtev. Dosegel je 7(i let. .Mnogo prerokovanj je bilo zlasti pred izbruhom svetovne vojne. Najbolj znana je prerokba iz neke vasi na raneotskem, ki pravi, da se bo Francija v z\ezi s svojimi zavezniki zapletla v .svetovno vojno in zmagala, kar se je tudi v resniei zgodilo. Madžarska iredentska organizacija. Pod predsedstvom državnega upravitelja Horthvja se je ustanovila \ Ludimpešti velika naci-jonalna organizacija pod imenom Loža vitezov" (Vitezi Szeg), katere član lahko postane samo oni. ki je bil v vozili odlikovan b odi-si z zlato ali pa z veliko sre-In •no kolajno. Vsak reden član te organizacije ima dosmrtno življenjsko preskrbo, katera ugodnost preide tudi :ia njegove dediče. Na videz je '"l^oža vitezom" čisto ' arikativna invalidska organizacija. v re^nie! pa to največja iredentovska korporacija, v katero se stekajo velikanski pri-spevki i reden t Ls.ro v v denarju in ;.cmljišv.h. Na Slovaškem je da-1*0vala cela vrsta madžai-sikih veleposestnikov za t4Lr.žo vitezov" velike dele s\ojih ]>o.s«stev. Med darovalci so tudi vis«)ki cerkveni dostojanstveniki. Tako n. pr. škof Fischer v Košieali. (V in v koliko {»•'opevajo madžarski veleposestniki v Jugoslaviji za rredentov->ko lož««, luim ni znano. i Interpelacija zaradi nesreče v Bi-tolju. Poslanci iz južne Srbije so sklenili vložiti zaradi katastrofe v Bi-tolju inter]jelacijo. Mnogi poslanci iz južnih krajev silno zamerijo vladi da niti en član vlade niti kdo od dvora ni imel časa. da obišče Kit olj v njegovi nesreči in prebivalstvu izreče vsaj tolažilne b< sede. "Politika" pa objavlja % tem sin'slu pisan uvodnik, v katerem primerja postopanje ministrov v tujih državah z malomar-l nosi jo in brezbrižnostjo naših in j jim pove nekaj -bridkih v obraz. Jugoslovnaska trgovinska finančna situacija. (Foreign Language Information Service. — Jugosla" Fureau.) "Commerce Reports" priobču-1 katerem se je obsežno govorilo v je o gospodarskih razmerah v,ameriških in evropskih časopisih, Jugoslaviji sledeči članek, ki se utegne imeti važen vpliv 11a go* naslanja zlasti na poročila ame- spodarsko življenje te države. 1 iškega poslanika II. Pereival!-- Dodge in konzula Kenneth S. Pat-1 ton v Belgradu: Velika nestalnost \alute negn- { fovost v carinski politiki, kontrola x. izvozu valute in druge fiskalne uredbe, uepopravljene ze leznice stališče javnega mnenja tjletle investicij inostranskega kapitala in dolgov nasproti inozem-cem iti razvoj politične situacije — vse to ima za posledico, da je jako težko označiti gospodarsko situacijo v državi RUS Dinarska valuta je še vedno nestalna. Malokatera druga inozemska valuta je tekom minolih petnajstih mesecev trpela na toliko ostrili spremenbah v vrednosti, kakor ravno Dinar, in to omahovanje valute je še nadaljevalo do nedavno. Dinar, katerega nominalna vrednost znaša 19.3 centov. je dne 27. februarja veljal •+0.0123 (en cent in 23 stotnik od centa), popravil se je do 13. marca na $0.0145 in nato zopet pa-lel na $0.0121 dne 3. aprila. Dne 24. aprila je dosegel vrednost 1*0.0158, od katere višine je ka-neje zopet padel. Domneva se, da to ostro omahovanje valute je provzročilo deloma po spremembah in govoricah o nameravanih spremembah kar se tiče kontrole trgovanja z valuto in 11-vozne in izvozne politike, kajti ni nastala nikaka važna sprememba v temeljnih trgovinskih ali fi-uančnih razmerah. Težki davki na investiranje kapitala. Neka naredha od 27. junija določa štiriodstoten davek na nominalno vrednost za vse delnice, glaseče se na imejitelja. in dve-odstotni davek za registrirane del niee vseli delniških družb in kor-poracij. Sodeležniki trgovske tvrd ke plačujejo eden od sto. Indu-strijalna podjetja s«» izvzeta. Davek je i.:oral postati pravovelja-ven začenši od dne 1. septembra 1921, ali v zadnjem času se je zakon tolmačil v smislu, da ima veljavo tudi za dobo nazaj, vsaj kar se tiče inozemskih korpo-••aei.i. ki delujejo v Jugoslaviji. Obisi da je ta davek dal povod diplomatičnim ugovorom. Nova trgovinska politika glede razkošnin. Ko so prišli na to, da bi ne-.lavno odrejena prepoved uvoza luksuznih predmetov znižala državne dohodke za okoli 800 miljo-nov dinarjev, je carinska komisija predlagala, da t;ike razkošni-ne, kakršne se ne izdelujejo v Jugoslaviji bi plačevale le običajno enrino in poleg še 100 od sto od vrednosti in da vse druge raz-košnine bi plačevale običajno carino več 200 od sto od vrednosti in bi se mogle uvažati le po predhodnem posebnem dovoljenju. Agitacija glede moratorija nadaljuje Dočim s© zdi, da je na liu-inunskem poiegta agitacija za moratori j (odlog plačil) vseh privatnih dolgov nasproti inozem-cem (izVzemši ob valutnih tečajih. ki bi bili na škodo upnikov), |je to vprašanje v Jugoslaviji po-• stalo nedavno ena izmed najbolj I poglavitnih prepornih točk med političnimi strankami. Finančni minister sam se baje avtor dotične zakonske osnove, ali v parlamentu se je pojavila odločna opozicija s strani manjšinskih stank. 1 I Postne in brzojavne pristojbine! Trgovina z Združ. Državami. Poštnine za inozemstvo so se' podvojile, in najmanjša poštnina za pismo znaša dva dinarja Pristojbine za brzojave v inozemstvo so se povišale za 50 od sto. Direktni izvoz iz Združenih Držav v "Jugoslavijo. Albanijo in Reko" tekom meseca marca jej znašal le $46.031. v vrednosti, nasproti $111,944. v februarju in; $87.027. - marcu 1. 1921. Uvozi v Združene Države Lz te statistične skupine tekom marca 1922 je znašal le $15,672. | Nedavni razvoj separatističnega mišljenja na Hrvatskem, o i Iz Albanije. Kulturno središče Albanije je tudi pod turškim režimom bil Skader kot prestoliea nepredne-ga, to je katoliškega elementa. Danes obstoja v Skadru gimnazija očetov jezuitov .ki jo skupaj s pripravljalnieo obiskuje j nad 4(M) nf-encev katerdi uživajo svt tovnoznano solidno izobrazbo profesorjev-jezuitov. V tem kole-| srijii je tudi gledališka dvorana, ' katera služi mestu sploh in v kateri se vprizarjajo drame v al-(banskem jeziku. Gojenci imajo tukaj tudi glazbeno in pevsko šolo. , Potem so otvorili gimnazijo frančiš'.kani, ki kot goreči albanski domoljubi z vso silo delajo ravno na šolskem polju. Na njiho-t vi gimnaziji delujejo poleg re-' dovnih profesorjev tudi posvet-, ni. Gojencev je zjlaj nad 300. i Frančiškani go je prav posebno albanski jezik in narodno ter tudi , še umetno literaturo. S sestavija-I njeni učnih knjig in izdajanjem j pm-rij«* in proze ter znanstvenih j del bogatijo čezdalje bolj ljub-- Ijeno materiščino. Tudi oni goji-; j(» v svojem zavodu gledališko in i glazbeno umetnost, j Imamo žensko učilišče. ki ga vodijo sestre stigmatinke. katerih je 30. med njimi razun dveh Ti-! rolk in par Italjank vse Albanije. Gojenk je 400— 500. Predvsem S3 goji albanski jezik, potem francoščina.. Tudi ta zavod daje solidno izobrazbo ter usposobi ja go-jrnke za dobre gospodinje. I Pripravljalnica za to učilišče .1 je osnovna ženska šola sester ser-[' vičank, ki je združena z otroškim I vrtcem. Sprejemajo se otroci že ■ j v najnežnejši dobi, kadar doma -i nimajo vzgoje. Tudi teh je zdaj LJ okoli 400 in več. Zanimi\.> je. da 'j se deklice zelo vadijo v telovadbi I in so njihove vaje avstrijskim in 'j pozneje mednarodnim zasedbenim j četam zelo ugajale kot nekaj posebnega. Slieno šolo vzdržujejo tudi sestre stigmatinke za deklice v nežnejši odbi Njihov licej pa posečajo v omejenem številu imli muslimanke. Vendar pa ti zavodi služijo v jnetežni meri katoliškemu delu prebivalstva, tako da v Skadru najmanj 90 odstotkov katoliške mladine uživa dobro vzgojo. Osta-' le ljudske šole oskrbujejo posvet-njaki. Muslimani p:i tudi čezda-1 je bolj napredujejo in sicer na , osnovi albanskega jezika in narodne zavesti. Žalostna dvajsetletnica. Dne 8. maja 1902 je začel na francoskem otoku Martinik bruhati ognjenik Mont Pelče. Tz golf so švigali plameni tlo neba in iz nje se je udrla žareča lava, ki je tekla s hitrostjo 150 m na sekundo. Pod L'oro je ležalo mesto St. Pierre. eni minuti je bilo zalito z lavo ter je zgorelo s 30 tisoč osebami. Rešila sta se slučajno le dva človeka; neki zamo-I ree in čevljar. Lava je uničila o-kol 'co v okrožju 58 kvadratnih kilometrov. Mesto, vrtovi, planta-jž", vse je zgorelo. Ognjenik je 14 idi:i prej dimil. bruhal vroče blato I in grmel. Ker pa ni že 58 let I bruhal lave. so ljudje prezirali ta j svarila Po izbruhu Vezuva, ki je uničil Pompeje in Herkulanum, j je bil izruh Monta Pellee-a najstrašnejši v zgodovini Za ženske. "Moški 3D sami vragi , pravi marsikatera ženska. Tenia kaj bi dala marsikatera, da bi jo vzel — t vrag. Palice izven mode. j Iz Londona poročajo, da palice za izprehod niso več modne. Mladi gospodje jih ne nosfijo I več ako hočejo veljati za modne elegane. Nosili jih bodo pa še stari konservativni gospodje. OT.AS NABOfiA 2. JCN. 1022 Pes v cerkvi (Mark Twain) :-: Knjigarna "Glas Naroda" :-: Ko so zapeli himno, se je obrnil k črni deski in prečit al oznanila sestankov, sej in drugih takih stvari, in sicer tako obsežno, da se je moglo misliti, da bo trajalo to do mraka. Ta čudna navada se vzdržuje v Ameriki celo v mestih, sedaj v dobi. ki izhaja časopisov v izobilju C esto je slučaj, da se navajene sege t »tel teže iznebi-mo, čim manj je opravičena. Nato je duhovnik jel moliti. Bila je dobra, iskrena molitev in se je zavlekla za male otroke cerkve, za ostale cerkve v vasi in za vas samo. za grofijo, za državo za državne uradnike, za Združene države, za kongres, za predsednika in za vladne uradnike, za uboge mornarje, katere premetava viharno morje, za tlečene milijone. ki imajo luč in dobro besedo, ne pa oči. da bi je videli, niti ušes, da bi jo slišali, za pa-gane na obdal jenih morskih o-lokih. Svečenik je zaključil s prošnjo. da bi besede, katero je nx-merjal izgovoriti, našle milosti in dopadajenje in bi postale zrno. vrženo na rodovitna tla, ki bi ptineslo svoj čas muogo sadu. A-ni en. Nato so po cerkvi zašumela o-Mačila in stoječa srenja je posedla. Dečku, o katerem pripoveduje ta zgodba molitev ni ugajala, le prenašal jo je ,ako je še to storil. Med vso molitvijo je bil tr mogla v. Nevede se je ustavljal pri posameznosuh molitve, nevede, ker molitve niti ni poslušal, a poznal je že vse — in. ako se je slučajno vrinila neznatna izpre-memba. jo je n.ietrovo uho ujelo in vsa njegova narava se ji je uprla. Srn; tral je pristavke za nepoštene in nizkotne. Sredi molitve se je -pustila na naslon jalo ccrkvene klopi pred njim muha in mučila njegov duh. ko m je mirno ruela prednje 110-žice, objemala z nogami svojo glavo in jo tako krepko obdelavala. da se je zdelo, da s«* mora ločiti od telesa. Tudi kot uit tanki vrat se ni odtegnil njegovemu o-pazovauju Muha si je nato obdr-nila peroti z zadnjimi nogami in jih položila ob telesu kakor krila. Vso to toaleto je opravljala mirno, kar je dokazovala, da si je bila svoje stvari gotova. Kar .»o bila tudi v resnici". Zakaj, četudi so se Tomove roke tresle od lovske strasti, se vendar ni upal zagrabiti, ker je mislil, da bo njegova duša še ta treuotek pogubljena. ako stori kaj takega med molitvijo. Toda že med končnim stavkom se je jela njegova roka kriviti in se pomikati proti muhi. in v trenotku, ko je odzvenil "r-raen", je bila muha že v vojnem njetuištvu. Tomova teta je čin odkrila in povzročila, da je bila u-jetnica izpuščena. Duhovnik je nato naznanil, kaj bo govoril in ie začel dolgočasno razpravo, ki je bila tako suha, da je polagoma jela marsikatera tri a v a kimati — in vendar je bilo to dokazovanje, ki je i-melo opraviti z ve«*i»im ognjem in žveplom in ki je izvoljeno ljudstvo tako deeiniralo. da ga je o-stalo tako malo, da se je komaj j izplačalo, rešiti ga. om je štel strani pridige. Koncem službe božje je vedel natanko, koliko strani šteje, redko pa je vedel kaj več. To pot pa se je izjemoma nekaj hipov zanimal za govor. Duhovnik je veličastno in jasno naslikal skupščino zemeljskih prebivalcev v tisočletni državi, kjer ležita lev in jagnje složno dntg poteg drugega in ju more voditi majhno dete. Toda pa-tosa, pouka in uporabe velikega prizora deček ni razumel. Mislil je le na to. kako nastopajo glavni predstavi tel ji. Obraz se mu je svetil v misli, da bi on mogel biti dete, ako bi bil tu krotki lev. Ko pa je svečenik zopet jel suhoparno govoriti, se je udal ne-občutnemu stanju. Nenadoma se je domislil zaklada, ki ga je i-mel, in izvlekel ga je iz žepa. Bil je mogočen, črn hrošč z velikan-Hkimi čeljustmi — rogač, kakor e« je imenoval. Zaprt Je bil v ška-tljici za vžigalice. Prvo, kar je hrošč storil, je bilo. da ga je vščipnil v prst. Deček je odbrnil hrošča, ki je brcal ležeč na hrbtu v stranski ladji cerkve, dočim je zlezel dečkov prst v usta. — Uroš,- -je ležal tu, ne da bi se mogel pomagati in se obrniti. Tom ga je ves radoveden opazoval. — Drugi ljudje, ki jih pridiga tudi ni dosti zanimala, so pravtako našli pri tem zabavo in so lirošca J opazovali Zdajci se je priklatil koder, žalostnega srca, len radi (mehke poletne vročine in miru, sit ujetništva in iskajoč izpre-1 raembe. Zapazil je hrošča. Pove-šeni rej) se mu je dvignil iu migal je z njim. Opazoval je plen. Sel je okrog njega in ga vohal iz gotove razdalje, šel je zopet o-koli njega, se opogumil in premaknil nos; nato je dvignil gore-iijo ustnico in previdno hlastnil po njem, prav zraven, hlastnil je se enkrat in se jel mul tem zabavati. Legel je na trebuh, zgrabil hrošča med tace in nadaljeval svoje poizkuse. Končno se je stvari naveličal, postal je nebri-žen in se ni več zmenil za hrošča. Povesil je glavo, polagano mu je ustnica upadla in zadela sovražnika. ki jo je takoj zgrabil. Rezko rjovenje je zadonelo, koder je zamahnil z glavo in hrošč je odletel nekaj sežnjev dalje, in sicer zopet na hrbet. Bližnji gledalci so bili polni tihega veselja, različni obrazi so se skrivali pod pahljače 111 robce in Toni je bil resnično srečen. Pes je izgledal bedasto in se je tak tudi samemu sebi zdel. V njegovem srcu sta divjala jeza in želja po maščevanju. Pristopil je ii hrošču, in se ga previdno lotil: skakal je proti njemu z vseh točk krogovega oboda, tolkel proti lnr-eini s prednjima tacama v razdalji palca, si drznil še bližje napade z zobmi in metal »lavo po zraku, da so mu vihrala ušesa. Cez nekaj časa se je zopet u-trudil. Piiizkušal se je zabaviti z muho. kar pa mu ni zadostova-lo; zasledoval je mravljo z no- ' som tik ob tleh in se je tudi tega kmalu naveličal. Zdehal je. , stokal, popolnoma pozabil hrošča( in sedel nanj. Zopet je divje, zatulil in pometal po^ cerkvi, ne-J prestano rjoveč. Prekrižal je cer-j kev pred altarjem in pobegnil Vj drugo ladjo, pred vrat mi se jej zopet obrnil in jo ubral navzgor! po stranski ladji. Njegov strah je-rastel s tekom, končno je švigalj naokoli kakor volnena repatiea z.j bliskovito nagliro. c Končno se je blazno trpeči siro-J mak Ustavil in skočil v naročje! svojemu gopodarju. Ta ga je vr-J •rel skozi okn„o in tuljenje je pola-l ».'orna zamiralo, dokler ni pojenja- ' lo v daljavi. Poasi so pordeli obrazi vseh vernikov v cerkvi in se skoro du-šili pod zadrževanim smehom, dočim se je pridiga nenadoma pre- ! kinila. Nadaljevala pa se je takoj toda hromo in jeclja je. ker je izginila vsakršna možnost,, da bi naplavila vtis. Celo najresnejše misli to bile sprejete od neprestanih izbruhov nesvete veselosti za naslanjali cerkvenih klopi, kakor da predava ubogi propovednik o šaljivi stvari. Bilo je za vso občino veliko olajšanje, ko se je končala služba božja in je minul blagoslov. Tom Sawyer je šel prav zadovoljen domov. Mislil si je, da daje služba božja vendar zadoščenje. ako je kaj izpremembe. Le e-!no morečo misel je imel. Rad je pač videl, da se je pes igral z njegovim rogačem: toda ni smatra! za pošteno, da je on to povzročil. Ženska in sport. N.*» Angleškem se je pričelo organizirano gibanje, ki gre za tem, da se ženskam prepove aktivno sodelovanje pri športnih' prireditvah. Po vseh angleških mestih so ustanovljene močne organizacije, ki z besedo in z dejanjem preprečujejo ženskam sodelovanje pri raznih f portnjh tekmah. Obsojeni laški fašisti. Kakor znano je približno pred enim mesecem vdrlo pet italjan-skih fašistov z Reke na naše o-zemlje pri Kraljeviči kjer so na-vnerfivali izvršiti napad na predsednika reške vlade Zanello. Tu so jih jug. orožniki prijeli in odvedli v jZagreb v zapcf. Trije so hili takoj obsojeni na en mesec zapora in na 100 dinarjev globe. K°r so to kazen že prestali so jih te dni pod močnim spremstvom spravili čez mejo. Ostala dva sta bila izročena sodnemu stolu v Za-. grebu, ki bo nadalje proti njima ipostopla. Molitveniki: l .......... 4.— | Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2501 biovensko-angleška slovnica .... 1.50 biovensko-angleški in angleško slovenski slovar, trdo vezan 1.50 Spretna kah&riea .............. 1.35 blovensKa kuharica, trdo v platni vezano 6.— Slovenski sadjar- vsak zvezek po .15 Slovenska Narodna Mladina .... 1.— Varčna kuharica, trdo vezano .. 1.— Vošilna knjižici .............. -50 Veliki slovenski spisovnik raznfo raznih pisem, trdo vezano 1.50 Zgodoviaa Srbov. Hrvatov in Slovencev 1. zvezek ....................65 2. zvezek ..................85 Razne povesti in romani: Amerika ia Amerikancis trd. vez. 250 Andrej Hofer ................ Beneška vedeževalka ......... .35 Belgrajski Biser ............ .35! Burke in porednosti...........40 lieli rojaki, trdo vezano ........ 1.00 Boy, roman, trdo vezano ...... .71- C^ tftkfi Ciganova oeteta .............. JtS Čas je .................. .30 Cvetina Bo rog raj ska .......... 5C l>eli z orožjem .............. 50 live sliki — Njiva, Starka — (Meško) ................. .40 Dolga roka .................. .60 I*cviea Orleanska.............. .50 Deseti brat, (Jurčič)...........75 Deteljica ..................... JO Dom in svet. Letnik 1908 ____ 2.00 Duhovni Boj ................ 50 Elizabeta .................... .35 I ran Baron Trenk ............ .85 Ira Diavolo .................. .50 Crozdovnik (2 zvezka) ........ 150 Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75 Grada umira .................. 50 Iledvika .......................35 Humoreske. Groteske in Satire .60 Izbrani spisi. (Dolenc.) Spomini o Cerkniškem jezeru. O gozdu. — O barji ........ .60 Jos. Jurčič spis«; 4 iv. Cvet in sad. Hči mestnega sodnika. Broširano ........ .751 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne po 1 ali 2 centa. Če pošljete goto. vino, rekomandirajte pismo. ! Trdo vezano .............. 1.0C 15. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano.......75 Trdo vezano .............. 1.00 G. zv. Dr. Zober, roman. Tugom-i*r, tragedija v 5. dejanjih. Broširano ..................75 Trdo vezano .............. l.Ofl Krt saio duhov ................ 1.00 Krulj Matjaž .................60 Kmečke povesti, trdo vezano. Vsebuje 7 pov?sti ...............60 Kraljica Mučeniea, trdo vezano .80 Knjiga za lahkomiselne ljudi, ti. Cankar) .................. i.5fl Ljudske povesti, — Od hiše do hi- št. — Sin .................. j60 l judska knjižnica: 1. zv. Znamenje štirih ...... 50 2. zv. Darovana. Zgodovinska povest ...»....................50 zv. »Jemač Zmagovač. — Med Plazovi.....................50 4. zv. Malo življenje.........o5 Z-. zv. Zadnja kmečka vojska .75 (i zv, Gozdarjev sin .........30 7. zv. Prilnjač ...............60 7.\. Pasjeglavci ............ 1.00 t), zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................ 1.00 z v. Kako sem se jaz likal, i Brencelj > ................ 1.00 11. zv. Kaka sem se jaz lik si, < Brencelj > ................ 1.00 12. zv. Iz dnevnika malega po-ledneža. trdo vezano ........ 1.00 34. zv. Ljubljanske since. — ; Brencelj > ............... „75 35. zv. Juan Mi>eria. Povest Iz ?j«nske^a življenja ....____ .75 1«. zv. Ne v Ameriko. Po re^ni- č-nih d<>£:fdkili ...............75 Moli ljudje. Vsetrnje 9 povedi. Broširano .................. .75 Trdo vezano ................ 1.25 Mimo življenja. 'Ivan Cankar* .80 Mrtvi Gostač ................. .35 Materina žrtev ................ JW Mumfiuo ...................... .40 MaH Klate* ...................70 Mesija .......................30 Mirko Pošt en jakovi č ...........3*5 Mttva srca. Povesti. (I. Tavčar > 150 Naša Vas. 1. del vsebuje 14 p<>-iove^ti. tNovaf-anl — Vezano ...................... 1.30 Broširano .................... 1.00 Naiia Vas. 2. di*l vsebuje U i»ovesti Vezano ...................... 1*30 Broširano .................... 1.00 Na Indijskih otokih............ «®0 Naseljenci .................... -^0 Na Preriji .................. -30 Nihilist .......................40 Naiodna Biblioteka: Amerika in povsod dobro, doma najboljše ....................45 Berač .......................^ Boj s prirodo ...............45 Božja kazen .................45 Babica ...................... 160 Narodna Biblioteka: Beat in dnevnik ..............80 Črtice iz življenja na kmetih .45 Emanek, lovčev sin.........45 General Lavdon .............80 Grška Mytologija, 2 knjigi .. 2.40 Kranjska čebelica. Poezije .. .45 Krvna osveta ...............45 Nekaj iz ruske zgodovine.....45 Napoleon prvi ............... 1.20 Nesrečnica ................ -80 Rimska Mytologija...........80 Spisje. Vsebuje 11 povesti.....45 Svitoslav ...................45 Spisi Andrejčkovega Jožeta, — Poiwtni listi, nočni prehod itd. .45 t Gorskem zakotju ...........45 Zaroka ob pol noči...........45 Z ognjem in mečem .......... 5.00 Za kruhom...................45 Žalost in veselje ............. 1.20 Narodna knjižnica: Bilke ...................... .20 Bele noči, — mali junak .30 Gadje Gnezdo ...............40 Izbrani spisi Valentin Vodnika .30 Kuhinja pri kraljici gosji nožici .60 Malenkosti ...................30 Moje življenje. (Ivan Cankar) .40 Pikova dama.................20 Paberki in Roža ........... .20 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Povestice, kaoindranatii Tag ore. Vsebuje 5 povesti .........40 Petelinov Janez, (Alesovec) — Trdo vezano ................ .75 Broširano .................. .61 Pol litra Vipavca, trdo vezano l-OO Pariški zlatar ................ .35 Posljedni Mehikanec .......... .30 Povesti Maks ima Gorkega ____ .75 Teci svobodnim solncem, 2 knjigi 254 Tmljice H. Maj ar...........30 Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo ............. .35 Patria, povesti iz irske junaSke dol>e .:.................... M | Podobe iz misijonskih dežel .... .30 Peter Zgaga .................. 5C Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 15C Razkrinkani HabsburžanL — Moja preteklost .................. JM Rcmarica .....................6t Rinaldo Rinaldini ............ 51 Sveta Notburga .............. .35 I kozi širno Indijo.............ct Stric Tomova koča .......... 5« Slovanska knjižnica. Zbrani spi- spisi, vsebuje 10 povesti.....60 i Skrivnost najdenke ...........35 Suneški invatid ................ 50 Spake, satire in humoreske .... 50 {Sanjska knjiga .............. 50 linijska knjiga, velika ........ 1.00 £opek samolurke, trdo vezano .. 50! Strelec ........................30 Stezosledec ...................3? Sosedov sin, (Jurčič) ......... .30 ! Sveta noč .................... J»5 Sisto Šesto, povest iz Abrucev .30 Slovenski pisatelji: 't. zv. Jcs. Jurčič zbrani spisi. | Vsebuje 35 povesti .......... 1.50 .2. zV. Još. Jurčič zbrana spisi. j Vsebuje 7 povesti .......... 1.20 16 zv. Ivan Tavčar zbrani spisi. | Cvetje v jeseni. Visoška kronika 2.00 l^pilmanove piipovedke: 2. zv. Maron, krščanski deček iz j Libanona .................. J55 li. zv. Marijina otroka, povest iz i kavkaških gora ............ .25 ,4. zv. Praški judek ...........25 S zv. Tri Indijanske povesti .. .30 P. zv. Kraljičin nečak. Zgodovin- j ska povest iz Japonskega____ 50 1C. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade | Akbarja Velikega............. .25 111. Rdeča in beim vrtnica, no- vest ....................... .30 zv. Korejska brata. Črti< a iz misjonov v Koreji .............30 ii:j. zv. Boj in Zmaga, povest .. .30 ,li. zv. Prisega Hurouskega gla-j \arja. Povest iz zgodovine ka- I nadske .....................30 zv. Angelj suinjev. Braziljsfcj j invest .......................25 'IG. zv. Ir.latokopL Povest.......30 j 17. z v. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ........ 50 rs. zv. Preganjanje Indijskih mis- I jenarje? .....................30 1!» zv. Mlada mornarja. Povest .30 šaljivi Slovenec ...............60 1 renntki oddiha ...............40 : ^i-^njeva Repatiea. Satiri.Vn roman. 2 knjigi .............. 1X5 Vera, roman ................ 55 Zvonarjeva hči.................65 Zadni dnevi nesrečnega kralja .60 7aklad na kozjem ost rovu.....30 Zadna pravda ................ J>0 i Zbirka slovenskih povesti: jI. zv. Vojnomir ali poganstvo .. 55 2. zv. Hudo brezdno...........35 j t. tv. Vesele povesti .......... 55 !4. zv. Pojesti in slike ........ 55 •5. zv. Student naj bo. Naš vsak- ; danji kruh .................................35 i Zabavna knjižnica: j zv. Pegan in Lambergar .. .60 zv. Črna smrt .........................50 24. zv. Zločinci ............................50 Razne povesti in zabavne knjige za mladino: Bob za mladi zcb, pesmice ____ 50 iliedek je pravil, pravljice.....40 ! Martin Krpan z Vrha. Povest s t .-iikauii, trdo vezano ........ 50 l Mladim srcem .25 {Narodne pripovedke, 3. zvezek.. .40 Narodu«* pripovedke, 4. svezek.. 50 j Pravljice in pripovedke za mladino: j 1. zvezek ...................SO j 2. zvezek .................. 5® Slavček. zbirka solškib pesmi .25 jZvončeki. Zbirka pesmi za mladino: trdo vo*ano ................ 1.00 Zbrani spisi za mladino: 1. zv.. trdo vezano. Vsebuje 15 Izvesti ...................... .50 . zv., trdo vezano. Pripovedke in pesmi ...................... .50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...................... .50 zv. trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... .50 y.\.r trdo vezano. Vinski brat 50 . zV., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ...................... £0 Umetniške knjige s slikami: Mlada greda; pravljica s slikami 50 Pepelka; pravljica s slikami 1.00 Rdeča kapica; pravljica s slikami ........................ 1.00 Sneguljčiea; pravljica s slikami 1.00 Trnoljčita, pravljic* s slikami 1.00 Knjige za slikanj«: Mladi slika.* ................ Slike iz pravljic.............75 njige za slikanje Aopisnfc popolna z barvami in navodilom: Mladi umetnik .............. 1.20 Otroški vrtec ljjo Za kratek čas 1.20 Zaklad za otroke ............ 1.20 Razglednice: , Zabavne. Različne, ducat ...... .25 i New Vorške. Različne, ducat .. 55 ' Velikonočne, božične in novoletne ducat ...................... j5 ' Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 I Posamezne po ...............05 j Panorama mesta New York.....15 Igre: Beneški trgovec. Dramska slika v •i. dejanjih .................. 1.00 £e sta dva. &ala v 1 dejanju .. .30 Doktor Robin. Igra v 1 dejanju .30 INriina Solz. 3 enodejanke: Dva svetova, dediščina, trpini .... 1.00 Mvji lovec. Narodna igra s jiet- jem v 4 dejanjih .............50 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjili .30 Kndodejanke. Vsebuje C iger ____ .50 Gaudeamus. Komedija v 4 dejanjih ........................ 55 Gospa ki je bila v Parizu. Veseloigra v ."* dejanjih .......... 50 Išče se odgojnlk. Igra v 2 dejanjih .30 Krivoprisežnik. Igra s i>etjem v dejanjih ................ 55 Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra iz meščanskega življenja v Zt dejanjih ...........................30 Mati. Drama v 3 dejanjih.......75 Martin Krpan. Drama v 5 dejanjih .........................60 Mdf Seseda. Igrokaz v 5 dejanjih .30 Medved snubač. Veseloigra v 1 dejanju ...................... .30 Naša kri. Igrokaz v 4 dejanjih .dO >ič otrok. Veseloigra v 1 dejanju .25 Ob vojski. Igrokaz v 4 dejanjih .30 Pogodba. Burka s jietjem v 2 dejanjih .......................30 Pokojni mož. šaloigra v 1 dejanju .30 Rodoljub iz Amerike. Veeloigra s jetero mešanih glasov .......................... ,40 Naša zvezda. Za samospev u klavirjem. (Foerster) ............ .25 Naši himni: Lepa naša domovina. Bože pravde .................. ,15 Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov in čvetero spevov. 1. zvezek...............40 J?, zvezek .....................40 1'laninke. Pesmi za sopran, alt in hii*. 1. zvezek ...............40 2. zvezek ............. ..........40 1'ondadanski odmevi. Pesmi za so-ran. alt in bas 1 zvezek .....................40 2. zvezek .................... .40 Slovenske zdravice. (Fleisehman) 2. zvezek .......................50 zvezek .....................50 Ven ček narodnih pesmi za čvetero-k'iasni moški zbor. (Grum.) — i- zvezek.......................30 Zdravice. za i»etje In klavir — < Parma > ......................75 Narodne pesmi. (Žlrovnik.) 1. zv. .15 2. zvezek .......................15 Male pesmance: .Na planine ...................10 Pod oknom .................. .10 Pogled v nedolžno oko .......10 Tri oknu svo molče slouela.....10 Jadransko morje ...............10 Slovo .........................10 Slabo sveča je brlela ...........10 1 sladkih sanjah .............10 Zrinsko Frankopanka .........10 Cerkvene pesmi: 12 slovenskih jte^mi za razne prilika tekom cerkvenega leta. — i Foerst«c i .................. j>o 12 Tan t um Ergo. ( Foerster i .....60 I*! Tan t um Ergo. 'Premeri) ____ .50 Missa in llonorem Caeeiliae — t Foerster1 ...................60 .Mašne pesmi za me^an zbor. — < Sattner > ...................00 Slovenska sv. ma^a. za mešan zbor -j spremljavo orgel. (laharnar) .50 Note za tamburice: Bom Šel na planince. Podpuri slov. nar_ pe>mi. (Ita juk » .... 1.00 Na (iorenskem je fletno. i liajuk i 1.00 Note za citre: Sarafan. Ruska pesem .......... .40 Slovenski citrar, ti najbolj priljub-Ijenih »lov. |x*smi prirejenih za citre z besedami ...............50 Note za klavir: rotovanje po KranjftRi. Narodni nalivi. (TakD ................ 1.00 l\ot nekdaj v maju. Valček, Maki) .75 1 jubaviio blebetanje. Polka mazurka. (Jakh .................50 Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .75 Našim malčkom. Za klavir in i>et-je. Vsebuje priljubljenih skladb. (Jaki) .............. 1.30 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) 50 Ob morski obali. Valček. (Jaki) .60 Po-drav z Bleda. Koračnica. — (Jaki..................... .50 1'ozdrav iz Dolenjske. Koračnica. ........................ 50 Pripo^nanje. Polka mazurka. — (Jaki > .................... 50 Primorski odmevi. Fantazija. — * Breznik) .................. 50 Regiment po cesti gre. Koračnica. (-Taki) ...................50 Slovenski biseri. Skladba iz 28 slovenskih narodnih pesmi. — (.Taki > .........................75 Srčno veselje. Polka ............ 50 Vesela plesalka. Polka ...........50 Zmiraj /vesta. Polka .......... 50 Zemljevidi: Združenih držav. Veliki.......30 Združenih držav. Mali.........15 Slovenija .................... .15 N«va Evropa .................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma Ohio, Indiana, Montana. Mississippi, New York, Washington, Wyoming — vsaki po .................... .25 Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnes^ ta, Michigan, Wisconsin, West Virginia — vsaki i*> ...................40 Velika stenska mapa fcvr«pe .. 2.00 Brezplačno. .Kdor naroči kako knjigo, pri-V.sžimo mu knjižico "NOVA POSTAVA" za ponesrečene delavce v Penn-sylvaniji brezplačno, dokler nam zaloga ne poide. SLOVENIC PUBLISHING CO. New Vork, N. Y. I; Ne naročajte knjig, katerih ni v cenika. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "Glas Naroda" (Slovenic Publishing Company) S:2 Cortlandt St.. New York . GUIS NARODA- -2. JUX. 1922 Dr Ivan Tavčar: ~ • r:^ ® VISOŠKA KRONIKA. * J- 1—5 I I- I L 'I 1695. (Nadaljevanj«.) Grajski glavar je razposlal svojo lurstno gvardijo med ljudstvo, več pove-' dala kakor bomo zahtevali! _' Ta zoprna oseba se je smejala, da se je čulo, kakor bi se oglašal vran s smrekovega vrha. Ali Frueberger še ni dal miru in je vprašal obtoženko: — Ali je bilo kaj nasledkov, ko sta se ljubila s peklenskim brat-ecm, he? — I)a ni res. — je vzdihnila in rdeča je postala, da se je smilila vsem in posebno stari Neži Ber-gentovi. ki je zarohnela: — Ti svinjski prašič, ti! Ljudstvo se je zasmejalo, smejal se jc tudi baron Flekte* s svojimi asesorji. ker so privoščili grdo besedo staremu grešniku, ki ni mogel držati .jezika. — Zaslišana sva bila z Jurjem in i izpovedala sva. kar je bila resnica I ••ista resnica. Mene. ker so opazi- | li, da sem zmeden, kmalu po-1 slali na b-seno klop nazaj. Jurija' *o se bolj oprijeli, ker je bil nespodoben in se ni vede! pred sod-r.iki, kakor je zapovedano. Posebno tista štrigaliea iz Ljubljane ga ni hotela izpustiti iz svojih ki es<- in hotela je iz njega iztisniti to in ono. Mestni glavar je vprašal Jurija a li veruje, da so čarovnice na s\etu. Pogumno je odgovoril, da ne veruje. Ko ga je črni vprašal, kako da ne, je bil kratek odgovor; — Ker še nikdar nobene videl nisem ! Vprašal ga je dalje, ali jo je Juri kdaj videl, da bi bila n n prašičku jahala nad domačo streho. Odgovoril je; — Prav nikdar ne! Rieer pa Te-likn poiirfiisimn. Pridite na Visoko. prespoštovani gospod, pa vam pripravim našega najboljšega praseta. in nanj sedete in v zraku boste jezdarili. kakor jezdari-J<> gospodje v ljubljanski jahalni-ei pred vleedomskimi vrati! Potim vam bom zanesljivo povedal, ali sem kaj opazil v zraku nad hišo. ali ne! Posluša vstvo je bilo s tem odgovorom prav zadovoljno. Smeh j«- oglaša) v ženskih vrstah in predvsem Ana Renata ni prikrivala svojega veselja nad odgovorom ki se meni ni videl spodoben in v vsakem oziru potreben. Suhi gospod iz Ljubljane se je kislo držal, ali pritožil se ni.ker j«* videl, da baronu Flektetu" ni ne všeč. če se Ljubljančan jezi. , Ta je le vprašal: — Si kaj v šolo hodil ? — Pri očetih jezuitih v Ljub- , Ijani. — je odgovoril duri, — in ze takrat so nam pripovedovali, da je učen jezuit spisal debelo knjigo, s katero je dokazal, da čarovnic sploh ni. — Kaj — jezuit? Kdo je ta pa- u'r' — jr kričal Frueberger. _ Njegovo ime naj se zapiše, da ne odide zasluženi kazni! Prošt Frh je pripomnil, da presvetli škof Joannes Franciscus ve : o tem jezuitu. Imenoval je ime n« kega nemškega grofa, ali to ime mi til ostalo v spominu, zatorej ga tukaj ne morem zapisati. — Grof —? Frueberger je kar v se lezel. — Nemški grof. pravite. gospod prošt ? No, potem je pa \sc v redu, ničesar ne bomo za-P'sali! — Kar umiral je od same ponižnosti. k^r ta človek je kazal pogum samo na spodaj, na zgoraj pa je bil vsfcledar ponižna ovca ! Poklicali so Marksa Wulffinga da bi izpovedal. Občutili smo. da bo njegova izpoved pomembna in da bo morda odločevala o življenju in smrti. Hodil je ob palici in 1 ' ' i kazal je. kakor bi ga še vedno1! noga bolela. Pred sodniki je po' svoji navadi pokleknil in z roko' t cikel po prsih. Gospodu glavarju', je to dopadlo: bil je s pričo po-i^ sebno prijazen. Opominjal ga je. j' da naj vse pove in da se mu ni1 treba bati ker ima sodišče že to-'] liko moči. da vzame v svoje var- i sivo vsako pričo, če je izpovedala! pravico in resnico. I In res se je Marks Wulffing na'j vse spomnil. Prav natančno je raz ložil. da neko noč. ko je luna sija- ; la in ko je ležal v hlevu, ni mogel zaspati, ker se mu je ves čas do- ; zde.valo, da* v zraku nekaj brenči, , nekaj kruli. Vstal je in pri lini na svislih pogledal proti jasnemu n«r-': bu. Kmalu je opazil tam gori šti-'j ri pike in da so te pike krulile.! Potem so se spustile na visoškoJ streho, potem so ondi kakor la-'.• stovke igrale med sabo. nakar so ■ tri odjezdile, ena pit se je spustila , na domače dvorišče. Tam je sko-', čila s praseta. ki je kar samo dr-1, lo v svinjak. Njo je natančno spo-| znal: bila je prav gotovo Agata ( Sehwarzkobleriea — če bi je ne bil spoznal na dr.1 gem, spoznal jo je zanesljivo na rumenih laseh. — Ko se je pri Debeljakovih pre- j ja razdirala, ga je udarila Agata z roko. Pri tem udarcu je kar ču- j til. kako se mu je zanetil ogenj v j levi nogi in sieer v meči. Od tisti- j krat mu je tičala v tej nogi živa ! žerjavica in pretrpel je muke. ka- j kor bi mu kdo preobračal razbe-' Ijeno železo ekrog piščali. Peklo' in žgalo ga je. otekla pa mu noga' ni. kar se mu je videlo nekaj prav j čudnega, ker je vendar nemogoče da bi ne otekaln meso, če se bole-' čina pase v njem. O vsem tem ni j pravil nikomur, ker bi mu nihče! ne bil hotel verjeti, da ga kaj bo-!( li. ko se nič poznalo ni. Neko ne-j. del jo v noči pa so bile bolečine' i1 pregrozovite. Vstal je in z ostrim^ nožem zarezal globoko v niecoJ, Iz zareze pa so se zvalili robat ' kremen, dve igli in dva bodeča 1 žreblja. kar je že itak predložili, gospodom. Kri ni posebno tekla. *[ kar se mu je zopet zdelo čudno. ! | Ljubljanski asesor je vzel v rn- , kc malo vrečico in jemal iž nje'( košček za koščkom. Govoril je: —'. Tu je kremen, tu sta igli. tu sta žreblja; vse .ie prepojeno s člo-\ eško krvjo, kar je gotovo dokaz, j da je Marks Wulffing govoril re- -snieo. Urša Prekova pa mu ni pritr-S dila. Obrnila se je k Neži Bergan-'l tr.vi ter jo glasno vprašala; | — Neža, ali si že videla človeka J ki bi bil tako legal, kakor je legal . ta Jeremijev plašur? < Točno je T*rša odgovorila : — Nikjer nikoli! j Marks se ni dal ugnati. Sklonil 1 se Je. odveza 1 na levi nogi noga / vico. odkril mečo in pokazal svet- J lo brazgotino, rekoč; — Tu je « bila rana! J Na sodnike je pogled na to ra-[ no močno vplival, zatorej so vpra • šali Agato, ali ima ka> pripomniti, k Marksovi izpovedbi. Pa je le ' odgovorila, da ni re*. »Zajezil se je suhi človek iz'. Ljubljane; — Ko bo že na grmadi sedela, bo še govorila, da ni res! Glavar Maendl pa je izpregovo-'! ril- »' — Tako. s pričami smo pri kra- \ ju ! Hitreje je šlo, nego sem mislil. J Kaj pa sedaj? j, Zopet se je moral prvi oglasiti j stari Frueberger. ki je silil v ospredje in se delal imenitnega, da se mi je studil kakor garjev pes. < če skače v človeka. Ij — Da pride sedaj izpraševanje s s trpinčenjem, je čisto gotovo, j < ker se drugače o pošteni sodbi go- s vc riti ne bi moglo! — tako je ner-i' gal ta Frueberger. — Če se malo < podvizamo in če naš pomočnik tu. ' za nami — tu se je starec ogledal ' po frajmanu — svoje delo opravi J kakor se spodobi, lehko še dane« ] vse končamo v božjem imenu. |1 — Malo slabotna se mi vidi. — ; se je oglasil v skrbeh črni iz L ju- 1 bljane, — mučnega izpraševanja' bi ne mogla dolgo prenašati. Pri- < t r ju jem pa. da brez takega izpra- s sevanja sodbe ni. Morda bi le ka- ' zalo, da prenesemo vse na jutri, 1 da se grešnica črez noč nekoliko 1 okrepča ? j Dalje prihodnji?.) t Vabilo! Slovenski fantje in dekleta v Little Palls, N. Y. priredijo pristno zabavni večer v soboto dne 3. junija v dvorani društva sv. Jožefa na 36 Danute Street. Tempotom vljudno vabimo brez izjeme vse Slovence in Slovenke, da se zagotovo udeležite te zabave. Prireditev te veselice je popolnoma privatna zadeva ter sloni edino na principu povspešiti ožje prijateljstvo med Slovenci vobče. Naša želja je. da se snidemo samo Slovenci in Slovenke vsled tega je vsaka prisotnost drugih narodnosti izključena. Kar se tiče jedil in pijače, bomo z vsem dovolj preskrbljeni ter bo na razpolago vsem brezplačno. Nasvidenje v soboto ob 7. uri večer Vam kličejo Fantje in Dekleta. Še nekaj o povzročitvi spora pri ZJ.P.D. Ni potrebno, da bi se temu vprašanju iskale osebe, katere so dovedle do nesporazuma pri Zvezi Jugoslovanskih Pevskih Društev, ker vsak treznoiuisleči lub ko iz-previdiiz čt va zgornjeara vprašanja, katerega .ie dalo v javnost hrvatsko pevsko diuštvo "Rodoljub" iz Johnsitouna, Pa., da so ravno pri tem pevskem društvu nekatere osebe, katere bruhajo ognjenik razdora med članstvom ZJPD., ko napadajo in ob reku.jejo od prvega do zadnjega, kar spada k ZJPD Na zahtevo hrv. pev društva Rodoljuba, da naj pridejo na dan <"-se.be nevidljivih rok se jan lahko ust reže. Ko je bilo naznanjeno, da se zaradi slabih delavskih razmer ne more obdržavati skupni pevski koncert in bilo priporočano, da naj sama pevska društva, katera •so v bližini, priredijo koncert, seveda ne v imenu ZJPD., ampak po medsebojnem dogovoru, so tukajšnja tri pevska društva: hrv. pev. dr. 4 * Javor", hrv. pev. dr. ** Bratska Sloga" in slov. pev. dr. "Prešeren" imela skupni sestanek in se dogovorila, da priredijo sUupui koncert in sicer v Slovenskem Domu v Mttsburghu, Pa. Takoj po tem skupnem sestanku se je hrv. pev dr. "Stross-mayer" iz Youngsitowna, Ohio, /glasilo pri hrv. pev. dr. • Javorju" in se domenilo ž njin\ da bi •na dva pevska di-ušiva imela skupni koncert in sicer v Allegheny ju (Nonth Side. Pittsburgh). Ju taJ:o ki se morala vršiti dva koncerta. eden v Alleghenvju, katerega bi priredila hrv. pev. dr. ' Sti ossima.ver'' iz Youngstowna in hrv. pev. dr. ".Javor" iz Alleg-henvja, ter drugi koncert v Slov. Domu v Pittsburghu, katerega In priredila brv. pev. dr. "Bratska Sloga in slov. pev. dr. " Prešeren*', oba iz Pittsburgha. Ali pristašu "Rodoljuba" » j. . . e>* jsirsn-u ni bilo povolji, da bi se ta dva koncerta vršila brez sodelovanja hrv. pev. dr. 14Rodoljuba" in še celo, da bi imel "Stross-maver" tu koncert. CJ. Biršač je takoj obvestil "Rodoljuba", kaj se namerava vršiti. Seveda '•Rodoljubu" ni bilo to povolji, oziroma gg. Pa lian u in Zmajiču, ki sta diktatorja "Rodoljubada bi s- ta dva koncerta obdi-žavala »n sploh š" bre-z navzočnosti ■•Rodoljuba". In tako so skupaj nastopili gK. liiršič. Pal lan in Zina-jič ter se pripeljali v Pittsburgh mešetariti za skupni koncert. Zglasili so se ti trije gospodje pri hrv. pev. dr " Bratska Sloga" in tam obetali največji u-speh (kakor so to prej že tudi o-bctali pri slov. pev. dr. "Jugoslavija" v Johnstownu. Pa.). Ali hrv. pev. dr. "P.ratska Sloga" .um je odgovorilo, da ne more ničesar ukrenili brez dogovora s slov. pev. dr. "Prešeren" in da gredo takoj v Slov. Dom, kjer je imel '"Prešeren" ravno pevske vaje, da se ž njim o tem pogovorijo. Ali ti tri ju s,- takoj odpeljejo v Slov. Doni v namenom, da prehitijo pevce "Bratske Sloge". Takoj pri vstopu na "Prešernovi" vaji so razložili namen obiska (.seveda pod lažnjivimi pretvezami), da je hrv. pev. dr. "Bratska Sloga" zadovoljno z načrtom dr. "Rodoljuba" in da samo še dr. "Prešeren" ima odločiti. " Prešeren", oziroma navzoči pevci, da se ne hi zamerili dr. "Bratska Sloga" in da bi ostali v tesn-ni prijateljstvu kakor z "Bratsko Slogo", tako tudi z "Rodoljubom", .so izrekli, da so z ukrepom dr. "Bratska Sloga" zadovoljni, ali prej se morajo še ž njim dogo-\oriti. In zdaj so dosegli svoj namen. da so na cilju svojega načrta. Ko vstopijo pevci "Bratske Sloge", so ti trije gospodje nastopili z umetnim govorom in sicer tako umetno, da pevci "Bratske Sloge", kakor tudi pevci "Prešerna" se niso hoteli drug drugemu zameriti, še manj pa. da bi ai prišli v kako nasprotstvo. Tako je vsako pevsko društvo proti svoji volji privolilo m 3e izreklo za skupni pevski koncert fampak ne v imenu ZJPD.). In na tak nesramen način so nas vjeli in spravili v njih načrt. Izvolil se je odbor, cb sto ječ iz G oseb in sicer od >ake-ea pevskega društva 2. t je "Javor", ''Bratska Sloga" in "Prešeren", kateri je imel vso nalogo rešiti. In resnično s pravim namenom je začel ta od»presno! pi-mo zaradi sporočila o progra-' mih, letakih in vstopnicah, da so' stavljeni in da gredo že v ti.^k Zakaj je g. Biršič brzojavil drugi' osebi. ki> še pri odboru ni bil.' In' zakaj ni brzojavi! odboru, da je, že vse tam urejeno.' Zakaj soj brez vednosti-odbora izginili leta-1 ki, programi in vstopnice iz tiskarne. kamor jiii je ta priprav-1 Ijalui odbor dal v Usk .' Zakaj se1 je ravno še enkrat toliko naroči-j lo vsega, kolikor je ta otbbor na j ročil? Zakaj so letaki bili dva te-( dna preje v Johnstou nu razdelje-' ni kot pa v Pittsburghu ? Zakaj i »ste jih ravno en teden pred kun- \ certom sem «. fslaii, ko s«* je vendar koncert vršril v Pittsburghu, ne v Johnstownu ? Zakaj niste hoteli dati prilike pittshuiškim in v okolici živečim Slovanom, Ja bi 'bili pravočano obveščeni o kon-leertu, da bi bila desetkrat večja U deležba? Zakaj se je g. Zinajič' ! v ozil v Pittsburgh in prenašal v&e Utvari iz kraja v kraj in ne ila bij se enkrat zgla-il pri tem priprav ! t Ijalnem odboru.' Zakaj se ni od! .govorilo niti na eno pismo, kate-1 I x o j,- bilo poslano na Rodoljuba'? j (Sie!) Zakaj se jt- slov. pev. dr. | '"Jugoslaviji" in "Bledu" naro-! ,čj1o. da se naj za vsa pojasnila ali j 'priporočila obrneta na g. BiršičaJ ! ko nikjer še v odboru ni bil kot | pri nevidni roki? Zakaj ni g Bir-1 šič nič pre^krbel za sprejem slov. I pev. društev Jugoslavija in lilei za enega "n t d»*n za \ se!" To je naš* zadnje debatiranje e tem koncertu, ker ni nam p.»- jVolji. da bi š" nadalje o tern r;tz i prn vljali. Ako u;ts še tako blati i > I- i- m cunjo, ali pravice n resnice ne morejo prikriti! | Z bratskim pevskim pozdra-I vom se beležim v imenu odbora i Ivan Varoga. | Pittsburgh. P-i„ :Hl maja 1922 i---—----- ADVERTISEMENTS 1 ADVERTISEMENTS. IsTARIŠ I, SKRBITE ZA SVOJO DRUŽINO. { «»< r ali :n.ui vsak*- družine morata gledati, da ima vsa-k dobro, močno ki i Pazit; morata, da črevesje prost.« deluje, (da je želode«- zdrav in ledice močne. Nikdar ne dopustite, da bi navaden prehlad zašel v in pljuča, I I Pijte vroi- Biiluarski Krvni Čuj pred počitkom, iv.niaga hitro iKlpraviti prehlad t^r zaši it preti influem o in pljučm-..... l>i»Ler je zoper zaprtje, neprebavo. ^ k'olezti! jeter, ledi«- in želodca. ! Bolgarski Krvni t"'a.f je zdravnik reveža. ker je Jak«« dober skoraj za vsako bolezen, in poleptega ve vsakdo, kdor se ga poslužuje, da malo slane. I Pojil: te k svojemu lekarnarju takoj ter si nabavite danes škatljo—morda jo li.»ste že jutri jako potrebovali—ali vam bom pa jaz poslal veliko družinsko Škatljo za $1.2.». iLli za . 15. ali C za $.".2.". N.islcv H. H. v.-n Schlick* Prest« • lent. Marvel Building. Pittsburgh. Pa. 1 Zastopniki | Zjiftopoiki "Ulaa NartK.*" kateri m pooblušCeni jiobiruti uaro«iuiuo z« d«r-nik "UlAti Naroda". i sak zastojiuiV. iz^a potrdilo im avoto, j *tero je prejel In jib roj*kom prip^-iK'umo. Naročnina za "CJlas Naroda" J«: Za <-elo leto $U.OO; za i>ol leta $."i.0O, »a Štiri mesece $-.UO; ra četrt iel^ |l 50. Saa Frai.cisro. Cat: Jakob l.audln. Ilenver, Co! o.: Vrauk Skrabec. TucbU. ana. la ofaoUco: J o tin fie- |M>rs. liituuillT, Md.: It. Vodopivec. Chisholm, Minu.: Krauk CovZe. >:iy, M Lin.: Jos. J. Pealiel. Mclelh, Minn.: louu (iovZe. Jilbert, Minn.: Louis Vestl. Ilibbing, Minn.: John Povfie. j Virginia. Minn.: JYank Urovatlch. St. Louis, Mo.: Mike (Ir.tbrian F-e-t He»ena, Mont; Fr. HreUa. Klein, Mout.: Ciregor Zol»©c. i .owvnda. N. Y.r Karl Sternlsba. LtttFo Falls, N. Y.: F.auk Masle. iarberton, O.: A. Okollsb. ; Cleveland, O.*. Janko Plesko, Jak ok Rei-nik In Cbas. Karliuger. Collinwood. O.: Math Slapulk. I.oraiu, o.: Louie Halant in J. Kurnfe, Mlea, O.: Frank KogoTftek. i vM.ngstoivaw, O.: Anton Klk«>lJ. ! *mhr«dge, Pa.: Frink JakSe. .v^s^mer, Pv: Lr.uls Hribar. >ronghtoT, Pr.: Anton Ij^vec litutlim, ?a.{ John I>omabar. ■ CocemaugL, Pa.: J. BreroTec la VM I Kova rxSek. C'larMg*, Pa.-. Anton Kozo*ir.v tn A. Jerfna. lur.lo. Pa : Atnon ' »Bliaben. Cxnort, f a.: Loui" KipanČIC. 'orest City, I*^.: M»ih Katulp. *arrell. Pa.: Jerr* O^orn. niperial. Pa.: Va'eitin Peterne'. "ireeniburg. Pa.-. Frank Hovik. Icwin, Pa.: Mike V^vSek. ,Johnstown, Ta.: John Polonc. Juzeroe. Pa; A-;tca G#-inik. Moydeli, Pa.; Acton Malovrh. §Taner. p^.: Frar.k .VmsTis-. I Mom Run, P^.: Frank Maček, frauk j PodmiJPek. j Pittsburgh, PU. JaaoMrfc, Z. Jak-she, V*j»t. Arh in Ig. Magister Fatphton. Pa.: iJartln Aoroiieta Reading, Pa.; J. Pezolrc. Kodivood, Pa.: A. Hocievar. j Steel ton. Pa.: Anton Hren. Tizrile Creek, Pa. \n okolico: Frani Schifrer, V/est Newton, Pa.: Joseph Jovan. Wlilte Valley. Pa.: .Tur!J PreviC. W i Lock, Pa.: J. Feternel 1 CoKeton, W. Va.: Wack Kodan. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan Wis.: H. Svetlin. West Allls, Wis.: Frank Bkok. *cck Springs, Wyo.: Lotila Tauchar In A. Jtirtln. ,r«ieg fori naredeaih so pooblafiCeni {pobirati naročnino tudi vd tajniki IJ W K. J Koristno in potrebno za vsakega! Dobili smo knjigo: 'NASVETI ZA HISO IN DOM' Katera vsebuje sledeče koristne nasvete in navodilu: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja Domača zdravila Kako se napravi različne domače pijače Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potreluia. KniVa hna 400 strani. Stane 80 centov. SIOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York VAŽNO U GOSPODINJE | Izšla je nova kuharska knjiga VARČNA KUHARICA j Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi stroški s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vezana, - stane $1. - Slovenic Publishing Co. New York Pet vzrokov, zakaj naj si nabavite Električni lonec za lim. Ohrani isto gorkoto. Toploto je lahko izpreineniti. I-'111 je vedno pripravljen za upo- Ogenj ni odprt—vsled tega nevar-*1 ! H nost požara zmanjšana. j Pristojbina zazavarovalnhiomanj-. —U—• ™ >n kot pri odprtem plninenu. The New York Edison Companv 1 our Service (Jcneral Officei: Irving Place and i5ih Street Poarulnlce, kjer «e razkazuj« ln razstavlja električno priprav* mm udobnost občinstva, »o Norfolk St S* .6' .o Irvine Place «5« East 86th St ^ «49»« S« 6 15 East 125th St 5 55 I remont Ave Spomin na birmo. Iz Slovenije. G L AS NAHODA. 5. JUN. 1322 Tisti čas mi je bilo nekako sedem let in moja mati si je resno 1 belila frlavo kje mi dobi priprav-j no botro. **Veš, otrok moj. bogve kaj ne bom več hodila okrojr botric in' silila tudi v nobeno. ('e tja do n»>-tu naju srW-a Kovačeva Kranica »Mlina liri najbogn-tejšetra vaŠ4*anH. "\o »i puneika," mi reče pri-jf>CTi*vter me pojrladi po V.iCrn-vih la-eh. "ali ««i kaj pridna T Letos p« jd»*š k birmi, knj?" "Nima botr-. ' od^ovori mati; n«« sto nične. 'Botre ti imaš —začudi sel Franica. "Si pa že morda pre-vee j i/» r«"na. Kaj pa, ali bi ne hotela men** ?" "Oh, rada. rada/' sem vzkliknila in proseče dvignila proti njej obe roki. "Dobro, mid ve sva zmenjeni! Pt vi mati, ali ste zadovoljni!" | Moja mati je bila iznenadena. t Ni vedela, ali govori Franica za1 Salo. ali misli resno. 'Franica. ali misliš zares?" "1 seveda! (emu bi se norce-1 vala. Saj sem že večkrat mislila I na to, pa človek se nerad ponuja, i Le eakajtc, danes zvečer pridem ! k vam, da se do dobrega zmenimo '" ' Oj. Franica. verjemi mi. da bi bila jaz najpreje tebe prosila, to-! da nisem upala —. nisem mislila, 5 dn bi ti hotela," se je opravičevala mat v 'Bežite, bežite. — ne 1 >i hore-'a — zakaj pa ne! Saj smo sose- pred hišo. Vztrepetala sem in planina in hiše. Botrea, oblečena v črno svileno obleko, mi je • smehljaje pomolila roki in me d\ gnila na voz. "Franica. kako si ponižna!" je rekla mati. opledovaje njen beli robec na plavi. "Niti peče si niti nadela." "Saj je ruta še lepša," je dejala Franica i;i re]e|a vozniku pognati. In voz je zadrdral po prašni »•♦•sti, •* ® Or. kaj sem tisti dan vse lepe-videla! l^^Q^^H Pa ta moja dobra botrea! Le ziniti ni i je bilo treba in vse mi je kupila. Sladkih piškotov natlačen robec zlate uhane, masno knjigo. rožni venec, denarnico, v katero mi je vsul a po) no svit lih kronie, jej. jej____! "Ali bi rada še kaj?" me je vpraševala skrbno. "Oj botrea, ee hi še ene male orpKee.... !'' "Ah. saj ros. na te spin pa čist'! pozabila. Takoj jih dobiva!" Stopili sva s nek i prodajalno in dobra botrea mi }e kupila najlepše orplice. "NTo kaj še? Le govori. otrok. Reda j je čas!" je smehljaje pripomnila ter mi pomolila pod nos odprto, z bankovci naponjeno denarnico. "Olej, saj imava še denar". "Dovolj ie. botrea dovolj!" "Ce je dovolj, pa pojdiva domov!" Odrvdiali smo se zopet proti i domu. Ko ie bilo mesto za nami. j pem takoj izvlekla iz žepa orglice ' in začela ubirati prečudne melodije. Blizu domače vasi sem spravila orplice v žep in se ozrla v botrco. Zdrznila sem se.... Botrea je jokala.... To mi je bilo nekaj čisto ne-doumnepa. Moj hop, ona, ki ima toliko denarja, da lahko kupi s?o iu sto oprlic, pa joka.... Pripeljali smo se domov in bo-tvea je stopila z menoj v hišo. Mati je nama prihitela naproti. "Franica, kako naj se ti zahvalim. To je preveč!" " Kh. mati. mala reč! Mi boste pa vrnili, čujte mati, ali mi boste vrnili ?" "Kako to misliš, Franica?" Tedaj pa je moja botrea položila materi roko okrog vratu, zn-š''p< tala jej nekaj na uho in plašno zaihtela. Moja mati je prekrižala roki visoko nad glaso ter vzkliknila presunljivo • "Križni hop — Franica — ti ubopa reva, ali mogoče....** Jaz sem se začudila ter stopila tik njiju. Toda zapazili sta me <» pravem easu in se odstranili v kamilico .... Nisem silila za njima. Izvlekla si ni zoj>et orplice. . . . Nekaj tednov pozneje je prlro-hantil k nam Kovač, Franičin o-če. Gledaj je prdo in strašno je klel "Pomisli, soseda.*' je kričal in se zapanjal proti moji materi, "t?, sramota v našo hišo! Moja hči — vlačupa — s hlapcem — fuj — še danes jo vržem na cesto kakor psa!" "Primož, inkar tako ne razgrs-jaj!" pa je mirila moja mati. — "Boš še zbolel. Franica pa — i seveda ni prav naredila. Meni s# je razodela na binkoštno nedeljo in tedaj sva se domenili ,da .11 vrnem hotrinjo. Fbožica, saj je že itak dovolj pretrpela. Če-mu jo sedaj še izpanjati. SIcer si pa, ljubi sosed, vsepa tepa tudi nekoliko sam kriv! Hlapca si i-n«el tako za h pa pri ihši priložnost pa napravi tatu. Mladi ljudje so j lahkomiselni in prav nič ne vpra-j šajo, kaj ho jutri. Primož, saj si j hlapca vedno hvalil, da je pridem j in razumen. No. morda bo pa še prav dober pospodar in —" j "Nikdar," je zaprmel Kovač in udaril ob mizo tako s-ilno, da sem v smrtnem strahu zbežala k svojemu očetu, ki se je mudil zunaj na vrti. j Cez dva dni je prinesla vaška *>abica k nam majčkenepa in čudovito lepepa otročička, odetepa s snežno belim prtom. Moj oče mati sta smuknila v pražnjo oble-( ko ter odšla z detetom v cerkev...; Pozno zvečer, jaz sem bila že v postelji, vrnila sta se oče in mati. oba vesela in dobre volje. I "Ali si videla stara.*' je rekel oče in odlapal suknjo, "da je bil Kovač nocoj že veliko bolj me-i hak Jaz pravim, še postijo bodo napravili!" ; "Bodo jo, bodo" mu je prit r-j jevala mati. "Saj je najbolj prav« tako! Illapee je priden fant, jaz mu prav privoščim, Franici pa tu-i ti. ki pa ima tako rada. No, naj, urede kakor že hočejo, vrnila sva pa le!' ' 4 ' Poročni prstan in Angležinje. Na Anpleškem je bila do sedaj navada, da je nataknil samo že-' niti jKiročni prstan nevesti, doeim • san- ni dobil nobenega. Sedaj pa so se spomnile poročene Anpleži-1 nje, da hi bilo dobro, ako bi tudi moški javno nosili znamenje za-1 konske ljubezni. Zato zahtevajo,! na? bi čc.;opisje pričelo tozadevno' propagando,, toda kakor se zdi, bo ostalo vse pri starem. Angleške dame brez mezincev na nogah. Londonski lisi i poročajo, da si dajejo angleške dame odrezati na' nopah mezince v svrho, da morejo 1 z lahkoto nositi najfinejše tenke j n ozke čevlje najnovejše mode. j Dame pravijo, da vsled take ope-* racije hodijo mnopo lažje in se uočutijo izredno dobro. ADVERTISEMENTS POZOR! ^J Mladenič želi dobiti delo na farmi.j Kdor potrebuje naj mi naznani na naslov: JOE BIRK, c.of Nemec, t>2 — 1st Ave., New York City.' Problem plastičnega fotografiranja. Kakor poročajo praški last i. je naš rojak tehnik Ljidbomir Skala na zelo originalen in emwstaveii način rešil problem pla.sini-nega fotografiranja in kinematografije. Poizkusi »o imeli zelo jhj vol jen u-speh. Mladi izumitelj je svoj izum patentiral v Češkoslovaški in v Nemčiji. Prvi plastični filmi se bodo predstavljali že tekom le lošnjega poletja. Smrtna nesreča. Pred neC:aj dnevi je Jakoba Živka pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, ko je spregal konje, sunil konj s kopitom tako močno v trebuh, da se je Živ ko zgrudi! nezavest« n. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je drugi dan umrl. Nezgode. Ivana Vodenik. poseatnikova hči iz Gorenjih Tep pri Litiji, je pri koračen ju nekega jarka padla m se močno poškodovala na desnem kolesiu. Pavli Šorli, eipkariei iz Žirov, je pri rezanju mesa spodletel noiz •n se ji je zasadil v dlan. Poročil sc je ravnatelj Jugoslovanske Union I-a like J asi p de Paulis z gdč. Miro Uergantovo, članico deželnega gledališča v Ljubljani. Imenovanja v justični službi. Imenovana sta: dr. Hiuiko Ir-golič, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega .sodišča v Gornji liadgeni. za inšpektorja drugega razreda in Josip Kavčič, okrajni sodnik v Murski Soboti, za sekretarja prvega ray.reda — oba v ministrstvu pravde. "Prekmurski Glasnik" je pričel zopet izhajati. Tiska se v mariborski t iskani i. Nove zvonove so dobili. Prigorica pri Dolenji vasi. Ta-'kih praznikov pa še nismo imeli. \'a veliko sJboto siuo pripeljali :i nove zvonove v zastavah in vencih. To je bilo veselja! Ob ogromni udeležbi vseh faranov in rnno-uo okoličanov j.Oi je na veliko nedelj o popoldne domači župnik g. Skulj blagoslovil. Ginljiv nagovor je mnogim izvabil s*»Ize, tudi mo-skim so se rosile <*či ob spominih na vojni kruti čas. Vel.konočni pondeljek smo pa kienkali i>ozno v noč. Zvonovi s nam pripeljali iz Ljubljane na okusno okrašenih vozovih 2 nova bronasta zvonova. To-piči so pokali, domžalski zvonovi s» veselo pozdravljali svoje nove i »variše. Naše veselje je iprikipelo do vrhunca, ko so se oglasili iz vi-.sokih lin. Kaikor prijetna god>štar Ivan Verdnik. Bolehal je že dalj "asa na jetiki. Bučečovci na Murskem polju. Po dolgotrajni in mučni bolezni je izdihnil svojo blago dušo 9. aprila posestnik Franjo Topolnlk. star 45 let. Pokojnik je bil odločen zagovornik kmetske osamosvojitve. Rojen v Banovcih, se je pred kakimi 20 leti priženil v tukajšnjo občino ter si s svojo zna-čajnostjo in d dbros rčn ost j o pridobil v kratkem ča.su ljubezen in zaupanje svoj.h soo>l>eanov. Svoj-čas je bil rajnik načelnik tukajšnjega gasilnega društva in 15 let tudi cbčinski odbornik, oziroma blagajnik. Ž njim je občino zadela nenadomestljiva izguba. Zapustil jc ženo in še*>t otrok, j V Gradenah pri Žužemberku je (25. aprila v veliki starosti nenadoma preminul daleč naokrop i - znani m obče spoštovani Mihael ILegan, bi\ši dolgoletni oJičinski odbornik, in vaški mož. zelo dober Ln skrben oče svojim otrokom. J Središče ob Dravi. Dne 27. apr. i smo predali materi zemlji zemske ostanke rajnkega Ivana Kolariča, j moža. ki zasluži, da mu ohrani j Središče trajen sj>omin. Pokojnik je bil vzor poštenega in nesebičnega delavca za narodni in gospodarski napredek svoje občine. Že kot mladega moža ga najdemo v dobi čitalnic v društvu "Edinosti", ko dela za lepšo bodočnost slovenskega kmeta. Ko se je potem v 90. letih pričelo razvijati naše zadružništvo, je kumoval -pokojnik pri ustanovitvi skoraj , vseh obstoječih srediških zadrug in občini tudi uačeloval do svoje smrti. Skozi 25 let je marljivo deloval v občinskem zastopu, okrajni ormoški posojilnici itd. Koliko truda in časa je ramjki KolariČ žrtvoval za dobrobit .svojih soob-čanov in skoraj v«e za goli "Bog plati? ! Prepogosto pa je bilo nje" govo delo plačano celo z zamero Nesreča na železnici. i 331etni stražnik železniške jx)li-eije v Mariboru Lovrenc Kraj j je .skočil 20. aprila opoldne pri tvor niči klobas v Lajteršperku iz vlaka tako nesrečno, da je padel pen kolesa vagona in iizgubii pri ten levo nogo. Dohil je vrhutega tež ke notranje f><»šk«lbe. Prepeljal so ga z rešilnim avtom v bolnico i Pismonoša žrtev alkohola. . Xa Ponikvi je opravljal pose selškega pisinonoše invalid Ivar Obit, pristojen v Cerkno na Gori škem. Služil je mesečno po 140f kmii in bi kot samec s to plače vsaj za silo živel, ko bi ne bil pre velik častilec alkohola. Ker je pt kralj a lik ohol kot moderen kral ! zadnJ' tudi povišal svoje dav , k^ za malenkost 50 fcisrvč odstot t kov, je pa Obit špekuliral, k^r bi kljuib^ mali plači in draginj vendar še vestno po stari navadi plačeval ta davek. Ta špekulacij* m bila ravno težka pri njegovem iposlu. Pri raznašanju denaaja •strankam je na odrezku nahazni-jee ali čeka lepo popravil kak<] malo številkieo, na primer 8 v .1 ah 3 v 2, ničle pa seveda pustil, tako da je stranki namesto 800 dinarjev izplačal le 300 dinarjev, j namesto 300 le 200, ostalo pa si je pridržal za alkoholni davek. Xa ■potrdilu za postni urad je pa se-Iveda pustil pravo štev-ilko nopo-j k varjen o. Tako je bilo na pošti vse v redu potrjeno, dočim se (stranke niso brigale, kol?ko denarja bi imele dobiti. Tej goljn-,fiji je prišla na sled poštna od-praviteljiea Belar. ki je z obvestilom orožni "št va kralju alkoholi? posušila vir dohodkov od strani i lepa poštenoviča. V ječi se bo Obit morda streznil, ker je že nastopil to neprostovoljno vajo j treznost i. Za koliko je opoljufal stranke,- še- ni znano. Prvi roj je dobil dne 30. aprila pospodar Anton Ferkolj na Gradišču pri Št. Jerneju. Nekaj redkega, ko se je po Gorjancih še sneg svetlikal. ■ Um se je omračil .V»letni Mariji Kari»lin, ženi ipro-'govnega čuvaja Ferdinanda Kar-šin na Verdu, čuvajnica 680. Te dni je črtala v časopisu o obsodbi petero hajdukov. Naenkrat se je 'začela domišljevati, da je o>na sti hajduk in da jo zasledujejo orožniki. Zato je neopaženo izginila in se odslej ni več vrnila. T»o-»na je pustila 3 male otroke. j Poročil se je v Dragi pri Medvodah dne 1. ma-jja posestnik Joško Gaber z go 'spodično Zinko Bukovec. I Iz ruskega ujetništva je prispel v Maribor več j i transport ujetnikov, večjim delom Slovenci in Hrvati, mnogi z šmarni Rusinjami in otroci. Nekaj 6asa so se nahajali v kvaranteni, nakar so odšli na svoje domove. Zadobljenim ranam je podlegel v ljubljanski bolnici pletar Peter Prašek iv. Dolakega, ki ga je Jov-šovčev iz Podgore, kakor smo že l>oročali, zabodel v trebuh. Utonil je v Zagorju v močno naraslem potoku Medija Sletni sinček rudarja Jerneja Šalamuna. Šele šeeti dan s«, truplo potegnili iz vode. Za Klodič-Hrcvat-Kavčičevo progo. Na 3. vseslovenskem trgovskem shodu v Celju se je soglasno sklenila^ sledeča resolucija: 1. Na podlagi doseoanjepa vsestranskega krazmotrivanja, kakor tudi tehnične utemeljitve naših domačih železniških strokovnjakov, inž. M. Klodiča, A. llrovata in R. Kavčiča, se je dokazalo, da je njihova skupna protra, to je istočasna zveza Kočevja in Črnomlja z reško progo kot — glavna tranzitna proga -- edina v stanu služiti na-c;onalnim, gospodarskim in političnim zahtevam cele Slovenije, deloma Hrvatske in Dalmacije, obenem pa tudi nuditi največjo varnost naši jugoslovanski državi : 2. zato zahtevajo zbrani zbo-rovalci. da se ukrenejo takoj vsi icoraki. ki so potrebni za real za-c i jo K lod ič-Hro vat-Kavčiče vega skupnega projekta. ! Krekova koča na Ratitovcn i Slovensko planinsko društvo namerava zgraditi na 1600 m visokem Ratitoveu planinsko kočo, ki naj bi nosila ime "Krekova ,koča". Ratitfvec lf*ži nedaleč ocl Železnikov, ki imajo avtomobil sko zvezo z železniško postaj« Skofja Loka. Izpremembe v državni službi. Imenovani s>: vi'sji kontrolor tobačne tovarne v Ljubljani IV . ter Poleti-Kopešič za šefa odseka /a predelavo tobaka v industrij " -Jceni odilelenju uprave državni! monopolov: inženjer gradbene di j rekcije v Ljubljani Gvidon Gul i i /a ravnatelja urada za pospese v a nje obrti v Ljubljani; ajbsolveail ( geometei-skega tečaja na tehnišk visoki »Ai v Ljubljani SitanLsla\ Pehani za geometra v 10. činov nem razredu. \ Ostavko na drža\Tio služil>o siti ] podala: Adam M. Maric, uprav nik carinarnice v Gornji Radgoni ( '"n Andrej Lah, carinik ljuibljan . ske carinarnice, i Preganjanje katoliške cerkve v L' Sloveniji. "Jtro" piše: Kakor nam i>oro-čajo iz Beograda, je bil te dni i imenovan na ljubljanski teološki i fakulteti deveti redni profesor, g. dr. Fhrlieh, in sicer menda za i komparativno veroznanstvo. Dunajska univerza je v časih katoliške dinastije imela pet rednih teologov profesorjev. Ce l>o ilo pri nas tako naprej, bo katoliška cerkev kmalu popolnoma zatrta. Tu se vidi, da je prosvetno ministrstvo v rokah sovražnika naše sv. vere in demokrata Pribičeviča. Najboljše odvajalno sredstvo na svetu. t -- Ali veste, da vefji rtel nafiih bolečin in bolezni ^.vzro^a. zaprtje in strupi. prihajajoči iz f-revesja. Da se veselile »iobregra zdrsvja. mora vaS* Črevesje redno delovati. \a trgu je dosti zdravil za odvajanje, toda nič ni tako dobrega k«it je Cas<-ara v zvezi z drugimi zdravili. jemljete Cascaro, bo vade Črevesje naravno delovalo brez bolečin aJi pečice, in v kratkem času bo zaprtje izginile t"e meAate Cascaro z drugimi dobrtral zdravili kot so železo, fosfor, nui in drugI gradile! zdravja. Imate ne- I pre »t osi ji vo zdravilo. | lavno to pa dela Nuga-Tone. To je 7mes osmero dragocenih zdraval, ki jih -Uporabljajo po celem svetu r&Jboljši zdravniki. Nuga-Tone vsebuje caj*caro. najbojSe dosedaj iznajdeno odvajalno sredstvo. Z uravnanjem i-revesja izžene f;trut»e iz črevesja. Železo napravlja bogato. rdečo kri; fosfor hrani ln gradi slabe živce; nux umiri in utrdi delova-("Je srca. Xuga-Tone Je najbolj čudovita tonika. in oživljevalec. kar Jih moreta ' proizvesti- znanost In _ denar. Garantira-< mo. da boste zadovoljni ali vam pa vrnemo denar. Polnomesečno zdravljenje 'stane *1.00. Nabavite m steklenico danes- Nuga-Tcne prodajajo vsi dobri le-icarnarji, ali ga pa po&lje naravnost po poAtl. poštnina plačana. Xatlonal Laboratory. 1018 S. Wabash Ave. Chicago, po »prejemu $1.00. ___ _ —Advertisement if KRETANJE PARNIKOV I Kedaj približno odplnjejo ii Kew YortaL 1 MAURITANIA • Jun. — Cherbourg ORDUNA 8 Julija — Cherbourg •T. PAUL 7 Junija — Hamburg LONE STAR 8T. S Julija — Cherbourg BELVEDERE 7 Junija — Trst N. AMSTERDAM • julija — Boulogne HANOVER 7 Junija — Bremen PRES. WILSON 8 julija — Tret LA SAVO IE 18 jun. — Havre ZEELAND 8 Julija — Cherbourg WASH'OTON 10 Jun. — Cherbourg OROPESA 10 Jun. — humburj HOMERIC 10 Jun. — Cherbourg ST. »AUL 12 julij« — Hamburg KHOON LAND 10 Jun. — Cherbourg BERtNGARI A 11 Julija — Cherbourg NOORDAM 10 Jun. Bol ogn« /AUBAN 13 julija — Hamburg AQLITANIA 13 Jun. — Cherbourg OLYMPIC 15 julija — Cherbourg PARIS 14 junija — Havre NOORDAM 15 julija -- Boulogne CHICAGO 18 Jun. — Havre LA SAVOIE 15 Julija — Havre ROTTERDAM 17 junija — Boulogne G. WASH'QTON 15 Julija — Cherbourg MAJESTIC 17 Junija — Cherbourg MAMRETAnIA 18 Julije — Cherbourg LAPLAND 17 Jun. — Cnerbourg ARGENTINA 16 Julija — Tr„t HUDSON 17 Jun. — Bremen KROONLAND 15 julija — Cherbourg CARCNIA V Jun. — Cherbourg HANOVER 19 julija — B- »men VANDYCK 17 JpnlJa — Hamburg LAPLAND 22 julija — Cheri 3urg CARONIA 17 Jun. — Hamburg ANDANIA 22 julija — Cherbourg 3ERENGARIA 10 junija — Cherbourg ROTTERDAM 22 Julija — Oculogne MONGOLIA 21 Jun. — Hamburg HOMERIC 22 julija — Cherbourg YORCK 21 junija — Bremen LAFAYETTE 22 J-..IIJa — Havre OLYMPIC 24 Jun. — Cherbourg OROPESA 22 Jullj* Hamburg LAFAYETTI 94 Jun. — Havr* HUDSON 22 julija — Bremen ORBITA 24 Jun. — Cherbourg MONGOLIA 26 Julija - Hamburg AMERICA 24 Jun. — Bremen FRANCE 2« julija — Mavre RYNDAM 24 Jun. — "Ro nogn« CARONIA 29 julija — Cherbourg FRANCE 28 Jun. — Havre MAJESTIC 29 julija — Cherbourg iiAURETANIA 27 Jun. — Cherbourg RYNDAM 29 Jullia — Bou'-gn* MINNEKAHDA 28 Jun. — Hamburg VANOYCK 2* J..llja — Hambu'j LA TOURA1NE ft |un — Havre AMEPICA 29 julija — Cherboi ,-g HOMERIC 1 JulMa — Cherbourg AQUITANIA 1 avg. — Che-bourg iAXONIA 1 julij* — Hamburg PARI8 2 avg. — Havre OR. MATOIKA 1 Julija — Bremen YORCK 2 BVg. ^ B-:m«n 4NTONIA 1 jullta — Bremen 1 SAXCNIA 3 avg. — Hamburg FINLAND 1 julija — Cherbovg , CRETIC 8 aVg. — Qenoa AQUITANIA 4 JullJj — Cnerbourg B£lVEDRR». 10 ,vg. _ Trat TUSCANIA 5 julija — Genoa LA 8AVCIE 12 a/g. — Havre SEYDLITZ .8 Julija — Bre.nar | SEYDLITZ 18 avg. — Bremen PARIS 5 Julija — Have LAFAYETTE 18 avg. — Havre ROCHAMBEAU 8 julija Havr« : PARIS 23 avg. — Havre FINLAND 1 Julija — Cherbourg PRES. WILSON 2« avg. — Tret MANCHURIA 5 julija — Hamburg j ARABIC 29 avg. — Genoa ARABIC 8 Jj|Ha — Genoa ' HANOVER 30 avg. — Bremen MAJESTIC 8 Julija — Cne-tourg ADVERTISEMENTS. Najhitrejši moderni parnlki na svetu. ' Takoj si pre&krbite prostor. V vašem mestu oziroma bližini je agent. IZLET V JUGOSLAVIJO pod osebnim vodstvom. Mauretania - 6. junija (Preko Cherbourga,) Vodila ga bosta Mr. In Mrs. Bakullc, Cunardskega urada v San Francisco. Gledala bosta na potne liste, akrbe-, la za prtljago In druge stvari. Po-! aeben vlak iz Cherbourga naravnost v Jugoslavijo. Celo potovanje I Iz New Yorka v osmih dneh. Vsi potniki tretjega razreda bodo v kabinah z 2. 4 In 6 posteljami. Po-i sebna pozornost posvečena ženskam. Cena za 3. razred do Ljubljane 8110 Davek 85. I Naravnost t Dubrovnik ali Trst. 1 Italia -10. junija. I Karta $90. Davek $5. Železnica do Ljub-. I liane 81.65. I " na prodaj je HOTEL GRAD V CRXOML.Tr vse pohištvo in kav se tire postil-■i<\ Vrednost cez $50,000.00 in .daj se to v«e lahko dobi z;i . ? 15.000.00. re kdo želi več po. drobiiosti. naj piše na: Josepli /ertin. Calumet, Mich., ali pn naravnost na: Hotel Lakner, Črno--nelj, Slovenia, Jugoslavia. (31-5—2-0 SLOVENSKA BANKA 1 Zakrajšek & Ceš&rek fS — eth AV?„, NEW YORK. N.Y (med IK. ln IS. ceato) poillja denar v Jugoslavijo, Italije Mi — prodaja vozne Metke za v_< važnejše Črte; — Izvršuje not a rek« pceie, ki eo v zvezi e r'erlm krajec. — Cen« vedno najnižjimi. ~ Telefon W.tkln* 7C1> Pozor rojaki, ki nameravajo potovati v kratkem \ stari kraj in žele hrzo dospeti na svoj rojstni dozi. Mi smo posredovali pri francoski družbi, da odredi poseben prostor za Jugoslovane na najboljšem parniku Paris, ki vozi samo 6 in pol dni iz New Yorka v Havre, torej do Ljubljane samo 10 dni. Paraik Paris odyluje iz New Yorka dne 14. junija m potniki tretjega razreda bodo imeli sobe z dvema, štirimi m ne eč kot š2stimi posteljami, posebno jedilnico, najboljšo hrano in vino pri vsakem obedu. V Havre jih bo čakal poseben vlak, ki jih bo edvedel z vso prt-i Ijago vred naravnost v Trst. Na i parniku ima vsako potnik do 300 funtov prtljage proste. ' Izleta se vdeleži tudi Mr. L. Henedik. vodja tiskarne Ulas Naroda, ki bo žel potnikom na roke. Vožnja tretjega razreda stane u New Yorka do Trsta, všteva: vo.ini davek le $113.85. Izletniki naj se javijo, eimpreje mogoče, da bomo zanje vse potrebno uredili. Kdor je pripravljen, da se tega izleta vdeleži. naj nam pošlje takoj aro, da mu boljši prostor preskrbimo. FRANK SAKSER STATE BANK '82 Cortlardt Street _ New York Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški drža* Ijan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. , Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoee vsakemu priučiti se angleščine brez učitelj«*!. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y