Aktualno Madžarska •
Megalomanska nuklearka dobesedno pragu Slovenije
O Stran 5
Ptuj, torek, 4. avgusta 2015 letnik LXVIII • št. 59 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Turizem
Podravje • Sindikalni turizem še vedno najcenejša oblika letovanja
O Strani 8 in 9
Štajerski TEDF
RADIOPTUJ
Ptuj • Ptujska poletna noč
<t 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si
Politika
Podravje • Občine zaradi povprečnine na ustavno sodišče O Strani 2 in 3 Aktualno Majšperk • Poplave ostajajo zaradi varstva rastlin in živali
O Stran 4
Kultura
Ptuj • Mesto ponosno na Tinčka in njegovo ustvarjanje O Stran 10
Zabavalo se je vec kot 15.
31. julija in 1. avgusta so na ptujskih ulicah in trgih pripravili eno največjih pouličnih zabav v Sloveniji, ki je pritegnila približno 15.000 obiskovalcev. Ogromno se jih je obe noči trlo na ptujski tržnici, kjer sta za zabavo poskrbeli družba Radio-Tednik Ptuj in PP Gostinstvo z glasbenimi zvezdami Tanjo Žagar, MI2 in Krokodili.
. Več na straneh 16 in 17
alce
i v	, y A i
Šport
Košarka.	Spodnjepodravski
iz Kidričevega preko	župani o arbitražni
Zagreba proti	aferi • Hrvati
Foto: Črtomir Goznik
Franciji
O Stran 15
nepošteni, Slovenci kot kekci
O Strani 2 in 3
Podravske kolone turistov • si Dars deli vodo le, ko so ogrožena življenja
O Stran 24

(O
o
^j^arodno 7abavne Km lasbe
Perutnina Ptuj
n*«f
Ptuj 2015
MESTNA OBČINA PTUJ
A Zavarovalnica XI Maribor
1.	VEČER - prvih 10 let najuspešnejših viž festivala (1969 - 1979)
v izvedbi popularnih ansamblov, sreda, 26. avgust 2015, ob 19.30
2.	VEČER - festival NZG Ptuj 2015, petek, 28. avgust 2015, ob 19.30
MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ
Štajerski
TEDNIK
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 4. avgusta 2Q15
Podravje, Slovenija • Župani spodnjepodravskih obmejnih občin o arbitražnem (ne)sporazumu
To je afera državnega ranga, na lokalni
O aferi, povezani z arbitražnim sporazumom, ki je izbruhnila potem, ko so hrvaški in srbski mediji objavili prisluhe med slovenskim arbitrom Sekolcem in age
Kdo nosi večji delež krivde, kdo ima bolj prav, kdo je izpadel bolj neumen, ali Hrvaška res lahko enostransko odstopi od arbitraže in sporazuma ali ne itd., se bodo tako naši kot hrvaški strokovnjaki mednarodnega prava (in drugih političnih ved) brez dvoma prepirali v nedogled.
Nas pa je predvsem zanimalo, kakšne posledice bi lahko zaenkrat najbolj vroča afera tega poletja imela na življenje in delo obmejnih občin Spodnjega Podravja ter na njihovo sodelovanje s sosednjimi obmejnimi občinami Hrvaške. In prav vsi župani teh občin so bili enotnega mnenja, da pravzaprav nobenih. Prepričani so, da bo medsebojno sodelovanje v skupnih projektih še naprej teklo brez težav, prav tako pa tudi vsakodnevno življenje ljudi ob meji, ki se na politične zgode in nezgode obeh državnih vrhov že doslej niso kaj pretirano ozirali.
Uvodnik
Vendar pa je tudi res, da z epilogom arbitražnega sporazuma, ki je napovedan 17. decembra letos - kakršenkoli že bo -, ne bodo rešeni dosedanji mejni problemi v občinah Cirkulane in Ormož, saj je državno vodstvo Hrvaške z odstopom od sporazuma jasno povedalo, da arbitražno določene meje ne bo priznalo.
Alojz Sok (Ormož): Vprašanje je, ali nas ob koncu ne bo bolela glava...
Del ormoške občine meji s sosednjo Hrvaško, zato v vsakodnevnih pogovorih tamkajšnjih občanov beseda nanese tudi na afero, ki sta jo zakuhala dosedanji slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec in agentka Simona Drenik. Upravičeno se sprašujejo, kako bo afera »ar-
Dolgo, vroče poletje
Pravijo, da poletja še ni konec. Da nas bo zajel še en vročinski val. Ja, kdaj pa naj nas zajame, če ne poleti?! Nas bo pa potem pozimi zajel kak sibirski val. In življenje bo šlo naprej, naj nam je to všeč ali ne. Pa ko bi bili vročinski valovi edine neprijetnosti, ki nas vznemirjajo! A kaj, ko ob nas plju-skne še kake druge vrste jeza. Če ste uporabnik avtocest, vas je gotovo že kdaj zajel kolonski val. Ko s svojim avtomobilom obsotjiš in potem stojiš, stojiš... pa se malo premakneš ... a ne ne vem koliko. In te slovenski upravljavec avtocest potolaži, da je treba cestne zastoje vzeti v zakup: če greš na pot, moraš računati na to, da boš stal - in se oskrbeti z vsem potrebnim, da boš preživel. Ali sodi med »vsepotrebno«tudi spalna vreča, zajtrk, kosilo in večerja? Pa mogoče kak diksi, ki si ga priklopiš namesto prikolice, ker se lahko zgodi, da boš moral kje tudi na kak opravek, ki ni ravno za v javnost...
Naslednji val, ki nas je opljuskal, je prijateljsko sporočilo južnih sosedov, da naj si arbitražni sporazum, ki ga sploh še ni, že vnaprej zataknemo za klobuk. Zlasti, če bi slučajno Savudrijska uvala postala Piranski zaliv. Slovenci bodimo srečni, da se hrvaško-slovenska morska meja ne bo preimenovala v hrvaško-italijansko! Da o ne-dosanjani polovici Ormoškega jezera ne govorimo!
Seveda nas je opljusknila tudi novica, kako bi nekateri všečni politiki v boju za politične točke na pleča tistih, ki toliko da so prestopili tisti prag, ko se lahko imajo za ne-reveža, radi naložili še kak dodatni strošek. Namreč za brisanje dolgov tistim, ki so se preveč zapufali, pa sedaj s svojimi dohodki ne morejo pokriti svojih dolgov. Pri tem brisanju smo se zgledovali pri sosedih Hrvatih, ki so - nekaj pred nami - brisali dolgove in ugotovili, da se jih je največ nabralo pri hrvaškem Telekomu. Ker telefon pa je res taka dobrina, brez katere sodobni človek ne more. Kaj kruh in mleko, kaj voda in elektrika - vse vzemite, samo telefon mi pustite ...
Se vam še vedno zdi, da je vročinski val najhujša letošnja nadloga?
Jože Šmigoc
bitražno sodišče« vplivala na medsosedske odnose. »Kakšen bo vpliv, bomo šele videli, kajti izjave hrvaške politike so precej trde in nedvomno imajo vpliv na nekatere državljane na obeh straneh meje,« meni ormoški župan Alojz Sok. Ob tem je spomnil, da tudi v ormoški občini meja s sosednjo Hrvaško ni natančno določena. V ospredju je nedorečena meja na Ormoškem jezeru. »Sporazum Drnovšek - Račan, s katerim se je takrat občina strinjala - ne da bi to obravnaval občinski svet -, je dodelil z določitvijo meje Ormoško jezero Hrvatom, Slovenija pa naj bi dobila odvodni kanal hidroelektrarne Formin in del zemljišča na Gomili pri Kogu iz razloga, da bi dve družini imeli dostop do svojih domov po slovenskem ozemlju. Ker sporazum ni bil uveljavljen, je občina Ormož problem dovoza na Gomili rešila tako, da smo zgradili novo cesto po slovenskem ozemlju. V predlogu, ki ga sedaj obravnava arbitražno sodišče, je občina Ormož predlagala, da gre državna meja po katastrskih mejah in da gre meja po Ormoškem jezeru približno po sredini,« je povedal ormoški župan, ki je podal tudi svoje mnenje o nastalem zapletu. »Glede ravnanja naših akterjev zapleta nimam komentarja, ker je bilo že vse povedano. Človek se lahko ob vsem samo čudi in se na eni strani seveda vpraša, komu vse in kaj vse se prisluškuje, na drugi strani pa, kakšne diplomate imamo, ki se tako prijateljsko hvalijo po telefonih. Po izjavi ministra, da ima informacije glede poteka
Meja med Slovenijo in Hrvaško je na območju Spodnjega Podravja, z izjemo Ormoža in deloma Cirkulan, dnjepodravskih občin zato ne pričakujejo posebnih težav zaradi afere okoli arbitražnega sporazuma. So obeh držav, Slovenije in Hrvaške, krivdo za nastalo situacijo in napete odnose med državama pošteno
arbitraže, je seveda bilo jasno, da so Hrvati postali pozorni in so naredili vse, da preverijo, ali to drži. Kot kaže, smo zadevo rešili z dobro potezo, kdor koli nam je že to svetoval, z imenovanjem novega arbitra, ki mu bodo Hrvati težko oporekali. A vprašanje seveda je, ali nas ob vsem tem na koncu ne bo bolela glava. Slovenci smo namreč v zgodovini vedno izgubljali svoja
ozemlja in vprašanje je, ali ne bomo tudi tokrat.«
Jurij Borko (Sre dišče ob Dravi): Naš arbiter je ravnal neodgovorno
Središki župan Jurij Borko meni, da arbitražni po-
stopek, tudi po objavi spornega telefonskega pogovora med Sekolcem in Drenikovo, ne bo vplival na njihovo sodelovanje in odnose s sosednjimi občinami na Hrvaškem. Glede (ne)natančno določene meje na območju občine Središče ob Dravi Borko pra-
Podravje, Slovenija • Žagar: Znižanje povprečnine pomeni manj denarja za inv
Občine zaradi enostranskega zn
Vlada je občinam enostransko znižala povprečnino (temeljni dohodek občine) s 525 evrov na 519 evrov, čeprav ni | za oceno ustavnosti tega ukrepa. Če občine ne bodo uspešne na najvišjem sodišču, pa Združenje občin in Skupn
Spomnimo, da so predstavniške organizacije občin januarja 2015 podpisale dogovor o višini povprečnine za leto 2015. Ta je povprečnino z lanskih 536 evrov znižal na 525 evrov. Nadalje je dogovor določal, da se povprečnina za obdobje julij— december 2015 določi v višini 500,83 evra, vladi pa je do 30. junija naložil sprejetje ukrepov, ki bodo občinam znižali stroške za 22,8 milijona evrov, ali pa bo vlada sredstva zagotovila na drug način. Državni zbor je 13. julija sprejel novelo zakona
o izvrševanju proračunov RS za leti 2014 in 2015, s katerim je povprečnino za drugo polo-
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Žagar
vico leta 2015 določil pri višini 519 evrov.
Vlada ni izpolnila svojega dela dogovora
»Sedaj bomo skušali doseči dogovor po pravni poti. Upam, da bo sodišče zaščitilo 525 evrov povprečnine v drugi polovici leta, saj vlada ni do roka pripravila nobenega sistemskega ukrepa, na drugi strani pa se občinam stroški višajo. Zvi-
šanje stroškov smo na primer zaznali na področju socialnih transferjev, prav tako občutimo zvišanje cen energije, spremenil naj bi se zakon o vodah v členu, ki določa odškodnine kmetom na vodovarstvenih območjih. Ta sprememba bo ponovno pomenila večjo obremenitev občin, saj smo občine v večini primerov lastniki komunalnih podjetij. Seveda se bojimo tudi poganjaj vlade s sindikati, kjer bo ministru ob ti. gospodarski rasti, ki je posledica tudi občinskih investicij,
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p.
95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski te-
dnik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si.
Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 4. avgusta 2015
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
ravni nima in ne bo imela vpliva
ntko Drenikovo, je bilo prelitega že toliko črnila in povedano toliko besed kot o le malokateri politični zdrahariji, bodisi znotraj bodisi zunaj slovenskih meja.
Friderik Bračič: »Zaplet v zvezi z arbitražo je po em mnenju čisti politični konstrukt. Politika - ena in druga, a v tem primeru prednjači hrvaška -jotrebuje nek 'spor', da z m preusmerja pozornost državljanov od resničnih v državi na neke druge.«
natančno določena. Zupani spo-pa, za razliko od političnih vrhov razdelili med oboje.
vi, da je bil prisoten pri ogledu meje. Kot je seznanjen »je vzhodna meja jasno definirana in ni nobene dileme, ostaja pa nekaj odprtih vprašanja na južnem delu, to je v območju reke Drave«. Ob izbruhu te afere je Borko, ki se je z vsebino le-te seznanil preko medijev, ocenil ravnanje naših arbitrov kot neodgovorno. » Če so že bili v kontaktu, bi to lahko izvedli
osebno, 'na štiri oči'. Pokazalo se je, da obveščevalne službe prežijo in delajo povsod. Ali lahko Hrvaška odstopi od arbitražnega sporazuma, težko sodim, saj vsaka stran trdi drugače. Verjetno bodo o tem morali kaj povedati strokovnjaki mednarodnega prava ali celo evropsko sodišče. Kot lahko zasledimo, je Hrvaška uraden odstop že sprejela, tako sabor kot vlada. Lahko pa se naša politika pri njih uči enotnosti, ko gre za pomembna vprašanja države ... tudi če teoretično mogoče pravno nimaš prav.«
Janez Jurgec (Cirkulane): Krivda je obojestranska
»Iskreno upam, da afera ne bo vplivala na naše odnose s sosednjimi občinami. Afera je plod nespretnega dela državnih diplomatov. Če bi lahko država tako preprosto enostransko odstopila od arbitražnega sporazuma (kot zdaj napoveduje Hrvaška), potem je takšen arbitražni sporazum nesmiseln. Enostranski odstop bi pomenil, da je vsa Evropa klonila pred Hrvaško. Zavez, ki se dajo takim ustanovam, ne gre tako enostavno ovreči, saj gre pri sporazumu za spoštovanje zaveze in prava v primeru obeh držav. V bistvu je krivda za to afero na obeh državah enake teže, saj je ena prisluškovala, kar ni niti malo zanemarljivo in ima enako težo
afere kot nespretni pogovori med Drenikovo in Sokolcem. Ravnanje naših akterjev je do skrajnosti neumno dejanje, za katerega so vzroki lahko zelo različni, saj bi se morala oba akterja zavedati neumnosti takega telefonskega pogovora. Pravila za arbitra so bila znana že prej. Ali je zadeva namerna ali ne, pa ne vem,« je povedal župan občine Cirkulane Janez Jurgec in dodal, da imajo tudi na območju njihove občine nekaj nerešenih vprašanj glede poteka državne meje. Podrobnosti v zvezi s tem župan ne želi komentirati.
Dejal je le: »Ne gre zgolj za nerešene probleme same meje, temveč tudi drugih problemov ob meji in v zvezi z mejo.«
Marko Maučič (Podlehnik): Afera na lokalno področje ne bo vplivala
»Občina Podlehnik je v preteklosti in tudi sedaj dobro sodeluje s sosednjimi občina na Hrvaškem, kar dokazuje dokaj uspešno skupno izvajanje projekta DE-PARK, ki poteka v letošnjem letu in v okviru katerega smo imeli že več skupnih srečanj. Z državno mejo na robu naše občine nimamo nikakršnih težav. Sicer pa menimo, da je ta afera predvsem za politiko višjega ranga in, da na lokalno
- f
področje ne bo vplivala. To je bilo že v preteklosti večkrat dokazano pri različnih skupnih projektih in zagotovo bo tako tudi v bodoče.«
Friderik Bračič (Videm): Ta zaplet je čisti politični konstrukt
»Sodelovanje med občino Videm in sosednjo hrvaško občino Be-dnja je bilo že doslej zgledno in prepričan sem, da bo tako tudi naprej. O dobrih odnosih, ki jih razvijamo od osnovnošolskega sodelovanja prek srečanj različnih društev do uradnega občinskega sodelovanja, govori tudi dejstvo, da smo s to občino pobrateni. Z Be-dnjo nismo imeli nobenih mejnih težav, saj je meja med državama na našem območju natančno določena. Najnovejši zaplet v zvezi z arbitražo pa je po mojem mne-
nju čisti politični konstrukt. Politika - ena in druga, a v tem primeru prednjači hrvaška -potrebuje nek 'spor', da z njim preusmerja pozornost državljanov od resničnih težav v državi na neke druge.«
Miran Vuk (Zavrč): Hrvati nepošteni, Slovenci pa kekci
»Na to zadevo gledam zelo kritično do obeh ^ držav. Od Hrvatov je nepošteno, da so prisluškovali, kar pomeni, da nam prisluškujejo še kje. Slovenci pa smo reagirali tako, da smo izpadli pravi kekci. To, kar se je, se enostavno ne bi smelo zgoditi, to pomeni, da naše obveščevalne službe niso sposobne, hrvaški politiki pa so ravnali hazardersko: ko so uvideli, da partijo izgubljajo, so enostavno karte vrgli vstran. Naš Sekulec in Drenikova pa sta dokazala, da nista sposobna za odgovorni nalogi, ki sta ju opravljala, še manj pa so sposobni tisti, ki so ju nastavili. Prepričan
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se na wwmfedDiftoiiii
sem, da ta incident ne bo vplival na sodelovanje občine Zavrč s sosednjima hrvaškima občinama Cestica, Donja Voča in še katero obmejno občino, saj sem prepričan, da so ljudje na lokalni ravni pametnejši od tistih, ki nas vodijo!«
Anton Butolen (Žetale): Za reševanje zapleta so pristojni državni organi
»Za reševanje nastale situacije so pristojni državni organi,
predvsem obe vladi in predstavniški organi. Lokalna politika na to nima nobenega vpliva. S Hrvaškimi občinami smo vedno dobro sodelovali in sodelujemo tudi naprej, trenutno pri projektu DE-PARK, ki ga izvajamo skupaj in bo zaključen februarja 2016. Oboji si želimo sodelovanja tudi v novi finančni perspektivi, v kateri vidimo priložnost uspešnega kandidiranja na razpisih čezmejnega sodelovanja Slovenija Hrvaška. Razgovori že tečejo. Problemi, ki so se ali se pojavljajo na državnem nivoju nikoli niso imeli vpliva na lokalno okolje in naše sodelovanje. Državna meja je v naši občini določena in s tem ni nobenih težav.«
Martin Ozmec, Miha Šoštarič, Mojca Zemljarič, Jože Šmigoc
esticije
ižanja povprečnine najprej na ustavno sodišče
pripravila ukrepov, ki bi pomenili zmanjšanje stroškov občinam. Zato so predstavniške organizacije občin sklenile, da bodo najprej (predvidoma avgusta) vložile zahtevo ost občin Slovenije razmišljata o vložitvi tožbe zoper vlado.
zelo težko uspelo izpogajati oz. prepričati sindikate, da se napredovanja ne bi izplačala. Če dogovora ne bo, potem to za našo občino po ocenah pomeni dodatno obremenitev za približno 500.000 evrov,« je opozoril slovenjebistriški župan in predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar. In kaj bo za občino pomenilo, če povprečnina ostane na 519 evrih? »To pomeni, da nam bo zmanjkalo investicijskih sredstev, to pa se bo najbolj poznalo na cestni infrastrukturi, saj bomo morali rezati stroške pri vzdrževanju in obnovi cest,« je povedal Žagar.
Zakona se pri izračunu povprečnine ne upošteva
Povprečnina oziroma metodologija za izračun sredstev za financiranje zakonskih nalog občin je opredeljena z zakonom, vendar se v zadnjem obdobju višina povprečnine ne določa v skladu z zakonsko opredeljeno formulo, ugotavlja SOS. Po veljavnih izračunih bi za kritje zakonsko določenih nalog povprečnina morala biti za 25 % višja od tiste, ki so jo občine prejemale v prvi polovici tega leta. Višina povprečnine bi
morala pokrivati tekoče stroške in transfere občin. To so vsi tisti stroški, ki izhajajo iz nalog, ki jih morajo občine izvajati v skladu s sprejeto zakonodajo (financiranje predšolske vzgoje, kulture, zdravstva, šolstva, sociale, ...), so še povedali na
Skupnosti občin.
Tudi na Združenju občin opozarjajo na razkorak med stroški in prihodki občin. »Ukrepi, s katerimi je vlada utemeljevala znižanje povpreč-nine s 536 na 525 evrov, niso prinesli želenih finančnih učin-
kov. Iz tega naslova je nedopustno kakršnokoli zniževanje povprečnine pod 525 evrov, saj razkorak med stroški iz naslova zakonskih obveznosti in dejanskimi stroški presega že več kot 20 %. Občine so se zato znašle v izredno težki finančni situaciji
Višina povprečnine po letih in tekoči stroški na prebivalca
Leto	Pokritost tekočih stroškov	Povprečnina	Tekoči stroški na prebivalca
2009	90 %	538,45	598,00
2010	87 %	550,00	633,00
2011	84,9 %	554,50	652,00
2012	83,53 %	(554,50) 543	658,00
2013	83 %	536,00	646,00
2014	80,95 %	536,99	662,10
in likvidnostnih težavah,« so povedali v združenju.
Medtem pa je vlada že pristopila k pripravi proračunskih dokumentov za leti 2016 in 2017.
Mojca Vtič ---.
Pojasnilo
Avtorica članka »Rusi, pozdravljeni na Ptuju«, objavljenem v Štajerskem tedniku, 31. julija 2015, stran 2, podaja netočne trditve o poslovanju skupine Sava Turizem. Sava Turizem d.d. vse od združitve dalje (od leta 2012) posluje pozitivno in ustvarja dobiček.
Barbara Stopinšek, služba za odnose z javnostmi
Vir: SOS
4 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 28. julija 2015
Majšperk • Protipoplavni nasip naj bi začeli graditi naslednje leto
Zaščita pred poplavami, a le pred večjimi
Reka Dravinja je bila v preteklih letih oziroma desetletjih v večini toka regulirana, tako da se je s tem izboljšala poplavna varnost prebivalcev v Dravinjski dolini. Ureditev visokovodnega režima Dravinje na odseku med Stogovci in Koritnim, kjer regulacija ni bila izvedena in so poplave najpogostejše, pa je predvidena z gradnjo nasipov; te naj bi po napovedih ministrstva za okolje in prostor začeli graditi prihodnje leto.
Gradnja visokovodnega nasipa ob Dravinji v občini Majšperk se načrtuje v okviru vodnogospodarske ureditve Dravinje od Stogovcev do Kori-tnega. »Trenutno je v izdelavi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasij,« so povedali na ministrstvu za okolje in prostor. Ocenjena predračunska vrednost projekta znaša približno 450.000 evrov.
V okviru ureditve je načrtovana gradnja visokovodnega nasipa pod cesto Majšperk-Breg v dolžini 700 m, ki bo preprečeval poplavljanje zaselka hiš pod cesto s spodnje strani. Ob tem je predvidena tudi gradnja visokovodnega nasipa nad cesto v dolžini 400 metrov. Nasip bo grajen iz zemeljskega materiala, visok bo do največ dva metra. Načrtovana je tudi ureditev odvodnjavanja zalednih voda z ureditvijo potoka iz Leš-ja in zalednih jarkov. Prepusti pod nasipom pred vtokom jarkov proti Dravinji bodo opremljeni z nepo-
vratnimi loputami (žabjimi zaklopkami). Da se ohranijo habitati, vezani na pogoste poplave, bo izveden skozi nasip t. i. inundacijski prepust z zapornico, ki bo omogočal ohranitev poplav na zračni strani nasipa do petletne visoke vode, pri višjih pretokih, ko bi bile ogrožene hiše in cesta, pa se bo zapornica samodejno zaprla, so povedali na ministrstvu za okolje in prostor.
Za zaščito treh stanovanjskih objektov v Stogovcih, ki so poplavljeni pri 100-letni visoki vodi, je predvidena vgradnja montažnih protipo-plavnih zapor na vratih in oknih, ki se montirajo ob napovedi poplav.
Poplave ostajajo zaradi varstva rastlin in živali
Kot so domačini opozorili ministrstvo že pri pripravi državnega načrta, naj ta nasip ne bi preprečeval poplav na kmetijskih površinah
ob Dravinji in s tem nastanka škode. Tega se na ministrstvu zavedajo, saj so domačinom takrat odgovorili: »Z državnim prostorskim načrtom se načrtuje ureditev zaradi zagotavljanja varnosti urbaniziranih območij pred 100-letnimi visokimi vodami Dravinje. Na kmetijskih površinah od Stogovcev do protipoplavne-ga nasipa 2, ki varuje stanovanjske objekte ob cesti Majšperk-Breg, bo pogostost poplav nespremenjena. Načrtovana ureditev bo zagotovila varnost poselitvenih območij in prevoznost ceste Majšperk-Breg. Nad to cesto bodo tudi kmetijske površine, ki ostanejo za protipoplavnim nasipom, varne pred stoletnimi vodami.«
Prav tako so domačini takrat predlagali regulacijo struge, vendar so na ministrstvu to možnost zavrnili, saj da je treba ohranjati naravno razširjenost rastlinskih in živalskih habitatov.
Mojca Vtič
Lenart • Pričeli urejati plaz, ki ogroža najmanj sedem hiš
Sanacija plazu vredna 230.000 evrov
Posedena zemljišča okrog hiš, ogromne razpoke na hišah in strah pred še večjo škodo zaradi plazenja tal bodo za domačine v Spodnjem Porčiču le še preteklost. Sanacijo obsežnega plazu, ki je ocenjena na okrog 230.000 evrov, bodo namreč pričeli ta teden
MÜ
Prebivalci Spodnjega Porčiča si bodo končno oddahnili. V teh dneh bodo namreč pričeli obnovo obsežnega plazu, ki ogroža najmanj sedem hiš. Sanacija je ocenjena na več kot 230.000 evrov. Levji delež, okrog 180.000 evrov, bo zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor.
Kot smo pred časom v Štajerskem tedniku že poročali, se je v Spodnjem Porčiču pred slabim letom sprožil obsežen plaz, ki obsega površino v širini okrog 250 m in v smeri drsenja v dolžini okrog 300 m ter ogroža najmanj sedem stanovanjskih hiš. Občina Lenart je pred časom plaz prija-
vila na ministrstvo za okolje in prostor in to je prvo fazo njegove sanacije uvrstilo v program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav med 12. in 16. septembrom 2014. Občina je tako na podlagi uspešne izpolnitve zahtev ministrstva uspela pridobiti sofinanci-
V občini Lenart s sanacijo plazu v Spodnjem Porčiču še zdaleč niso opravili z vsemi plazovi. „V občini je več plazov, vsaj delno jih poskušamo sanirati vsako leto. Število se običajno poveča ob večjih ujmam ali elementarnih nesrečah, kot je bil primer tudi za ta plaz. Zgolj na infrastrukturi je v tem trenutku evidentiranih okrog deset plazov, od tega eden večji, če odštejemo tega, ki je že v fazi urejanja," so sporočili z Občine.
/
ranje za investicijo, ki je po projektantski ceni vredna kar 230.052 evrov. Levji delež, slabih 180.000 evrov, bo sofinanciralo ministrstvo, občina pa mora zagotoviti preostala sredstva za DDV in stroške pooblaščenega nadzornika.
Sanacijo naj bi končali konec septembra
Konec maja je lenarška občina objavila razpisno dokumentacijo v okviru javnega naročila. Rok za oddajo ponudbe je bil 4. 6. 2015. Koliko ponudnikov se je prijavilo na razpis, nam ni uspelo izvedeti. Z občine so sporočili le, da sta kot najugodnejša izvajalca v skupni ponudbi izbrana partnerja Lipa, z. o. o., in Komunala Slovenske gorice, d. o.,o., sicer obe podjetji iz Lenarta. Kot so še dejali, naj bi izvajalca dela pričela še ta teden. Sanacijo obsežnega plazu nameravajo zaključiti do konca septembra: „Uvedba v posel z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem Komunala Slovenske gorice iz Lenarta, od katerega smo prejeli skupno ponudbo s podjetjem Lipa, je bila izvedena v ponedeljek, prvi teden avgusta pa bomo pričeli gradbena dela."
Monika Levanič
Podravje, Središče ob Dravi • Potoki zaradi zakonodaje spet zarašče
VGP Drava Ptuj za košnjo na po
Čeprav je dobro leto dni od takrat, ko je zaradi obilice padavin in predvsem zaraščene struge in Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj, ki izvaja košnjo na celotnem porečju reke no skrbi, kdaj bodo prišli na vrsto.
„Ker se košnja prične s prvim avgustom, še ne vemo, kdaj pride na vrsto naša občina - lahko tudi septembra. Trava je kar bujna, dež pa vpliva na bujno rast. Sedaj raste oziroma žene že druga trava in ta z ostankom
prve naredi kar ogromno maso zaraslega materiala," je zaskrbljeno pojasnil župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, a hkrati še pomiril, da je situacija nekoliko boljša v potoku Črnec, ki je lani zalil pet hiš:
„Potok smo namreč lani skupaj z državo očistili v najbolj kritičnem delu v naselju. Očistili smo zaraslo rogozo, odstranili naplavine ter uredili škarpe v prvotno stanje reguliranega potoka."
šmš'''
Potoki so zaraščeni, košnja nabrežin pa se lahko začne šele po prvem avgustu, ker tako predpisuje zakonodaja.
Foto: ML
torek • 4. avgusta 2015
Aktualno
Štajerski TEDNIK 5
Madžarska • 230 km od Ptuja bodo Rusi gradili dva nova jedrska reaktorja
Megalomanska nuklearka dobesedno na pragu Slovenije
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je pred dnevi pričelo postopek enomesečne javne razgrnitve gradiva o nameravani gradnji dveh novih blokov pri jedrski elektrarni Paks na Madžarskem. Slovenija je stranka v postopku, saj je za pridobitev dovoljenj treba izvesti postopek čezmejne presoje vplivov na okolje.
4 i 1	t • 1
P	s
	t,
V okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green (AAG) Slovenija so napovedali, da bodo na razgrnjeni dokument podali pripombe. »Smo proti širitvi obstoječih ali gradnji novih nuklearnih elektrarn. Menimo, da bi bilo treba obstoječe nuklear-ke nadomestiti z elektrarnami,
ki energijo proizvajajo iz obnovljivih virov,« je za Štajerski tednik povedal predsednik AAG Slovenija Vojko Bernard.
Tudi madžarska javnost nadgradnji nuklearke ni naklonjena. Po podatkih Greenpeacea naj bi projektu nasprotovalo 60 odstotkov državljanov. Naspro-
Foto: www.numex.org
Jedrska elektrarna Paks leži južno od Budimpešte in Blatnega jezera, približno 180 kilometrov od meje s Slovenijo in okrog 230 kilometrov (zračne linije) od Ptuja. Po nadgradnji z dvema dodatnima reaktorjema bo njena moč 4.400 MW.
Na svetu je 437 jedrskih energetskih reaktorjev, od tega jih je četrtina v Evropi. Na območju tisoč kilometrov okrog Slovenije deluje 50 jedrskih elektrarn s 109 energetskimi reaktorji. V 500-kilometrskem pasu jih je 32, v 300-kilometrskem pasu pa štiri - vsaka s po štirimi reaktorji: na Madžarskem, Slovaškem, Češkem in v Nemčiji. Ob jedrskih nesrečah v oddaljenih jedrskih objektih lahko ob neugodnih vremenskih razmerah pričakujemo kontaminacijo na vsem ozemlju Slovenije predvsem iz objektov, ki so znotraj tisočkilometrskega območja. Do izrazitejše kontaminacije lahko pride v krajih, kjer bi v času prehoda radioaktivnega oblaka čez naše ozemlje deževalo. Zadnja večja jedrska katastrofa se je zgodila leta 2011 v Fukušimi na Japonskem.
tniki gradnje menijo, da ni potrebe po tako veliki elektrarni. Zaradi projekta bo Madžarska še bolj zadolžena in odvisna od Rusije. Nasprotovanja civilne družbe in okoljevarstvenih organizacij so preslišana, projekt gre svojo pot naprej.
Elektrarna Paks je edina madžarska nuklearka. S trenutno proizvodnjo pokriva 40 odstotkov madžarskih potreb po električni energiji. Po nadgradnji naj bi imeli dovolj energije tudi za izvoz. Zmogljivost elektrarne se bo z zdajšnjih 2.000 povečala na 4.400 megavatov (MW). Odločitev o nadgradnji je madžarski parlament sprejel leta 2009. Gradnjo dveh novih jedrskih reaktorjev bo predvidoma (s posojilom) financirala Rusija, vrednost projekta je ocenjena na okrog deset milijard evrov. Madžari naj bi rusko posojilo odplačevali z elektriko. Pričakovana življenjska doba obeh reaktorjev, vsakega moči po 1.200 MW, je 60 let. Prvi blok naj bi bil zgrajen in namenu predan leta 2025, drugi leta 2030. Šlo naj bi za največjo naložbo po padcu komunizma na Madžarskem.
Elektrarna Paks ima štiri jedrske reaktorje. Spomladi 2003 so se na enem izmed njih konstantno pojavljale napake: v nekaj tednih so takrat zabeležili štiri okvare.
Mojca Zemljarič
ni
rečju reke Drave 305.500 evrov
bregov poplavil potok Črnec v Središču ob Dravi in zalil več hiš, se znova pojavlja isti problem. Drave, torej nekaj 100 km, vsega ne zmore pokositi v enem mesecu. Središčane tako upraviče-
A kljub temu Borko svari, da povečana masa trave in tudi možnih naplavin gotovo vpliva na pretočnost potokov ob naraslih vodah in večjih pretokih. Rešitev vidi v vsaj dvakratni letni košnji bregov vodotokov:
Sredi junija podpisali koncesijo za urejanje voda
Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj je koncesijo za urejanje voda z ministrstvom za okolje in prostor podpisalo sredi meseca junija letos. Kot so še sporočili, je država, ki je lastnica vodotokov, v letošnjem letu za izvajanje košnje na porečju reke Drave ptujskemu podjetju namenila 305.500 evrov.
„Moj predlog je, da bi se kljub zakonu, ki prepoveduje košnjo pred prvim avgustom, vodotoki morali pokositi vsaj dvakrat med letom in to vsaj v naseljenih predelih. Da pa zakon očitno ne velja za vse, sem se pred tednom prepričal v enem od mest Slovenije, kjer je brežina reguliranega vodotoka - reke pokošena in očiščena. O več takih primerih sem se prepričal osebno večkrat v zadnjih letih."
Košnjo bodo pričeli ta teden, najprej na Ptuju
Z vprašanji, kakšen je predviden plan košnje in ali bodo morda prej pokosili tista območja, kjer so vodotoki lani tudi zaradi zarasti poplavljali, smo se obrnili na VGP Drava Ptuj. Večletni vzdrževalec vodnogo-
spodarskih objektov in rečnih strug na nižinskih vodotokih porečja reke Drave je pojasnil, da bodo košnjo pričeli ta teden, najprej na Ptuju: „Pri terminu izvedbe košenj smo omejeni z določili zakona o divjadi in lovstvu, ki v svojem 33.členu prepoveduje košnje vodotokov v obdobju gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom (tudi v urbanem okolju). Izvedba ko-šenj na našem območju obsega nekaj 100 km, zaradi tega, žal, ni mogoče vsega pokositi v celoti že avgusta."
Pri tem so nam še zagotovili, da vsa poplavna območja, kjer so ogroženi stanovanjski objekti, obravnavajo prednostno. Tako nas je še zanimalo, kdaj je načrtovana košnja ob potoku Črnec v Središču. Kot so dejali, košnjo načrtujejo v drugi polovici avgusta.
ML
Kidričevo • Po preselitvi občine v dvorec Sternthal
Nekdanji prostori v Kraigherjevi kmalu z novo vsebino
Potem ko so Občino Kidričevo s celotno upravo 6. junija preselili v nove prostore v prenovljenem dvorcu Sternthal, so dosedanji občinski prostori v Ulici Borisa Kraigherja 25 ostali prazni - a očitno ne bodo več dolgo.
Kot je včeraj potrdil direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast, so
za prostore na dosedanji lokaciji sedeža občine Kidričevo v Ulici Borisa Kraigherja 25 v začetku tega tedna že objavili javni razpis za najem šestih pisarn z opremo vred. Povprečna velikost pisarn je okoli 18 m2, cena za najem pa se giblje od 2 do 6 evrov za m2. Najnižjo najemnino, 2 evra za m2, bodo plačevala po razpisu izbrana društva, najvišjo ceno, 6 evrov za m2 (in v obeh primerih tudi stroške), pa bodo plačevali po razpisu izbrani najemniki za trgovske lokale in obrtništvo. Najemniki bodo lahko koristili tudi sejno sobo in čajno kuhinjo, razpis pa je odprt do 26. avgusta.
Ob tem direktor občinske uprave Damjan Napast dodaja, da so tri nekdanje pisarne občine že namenili družinskemu centru, za katerega so skupaj s fundacijo Nazaj na konja pridobila sredstva na razpisu za sofinanciranje vsebin centrov za družine v letu 2015/2016. »Center bo edini te vrste v Podravju in bo organiziral delavnice za krepitev starševskih kompetenc, za izboljšanje komunikacije
v družini, za osebnostno rast otrok in mladostnikov ter počitniške aktivnosti za otroke in mladostnike. Cilj omenjenega projekta je ponuditi družinam kvalitetne preventivne in kurativne programe, ki so celostno naravnani in med drugim vključujejo tudi sodobne inovativne metode obravnave.«
V družinskem centru, ki naj bi pričel delovati že sredi prihodnjega meseca, bodo nudili družinsko mediacijo, terapije s pomočjo konja, treninge s konji, s čimer želijo izboljšati
družinske strategije spoprijemanja s stresom in obremenitvami. Spodbuditi želijo tudi osebnostno rast družinskih članov ter vzpostaviti kvalitetnejše medosebne odnose med starši in njihovimi otroki in omogočiti dostopnost do tovrstnih programov tudi družinam s slabšim socialnoekonomskim položajem.
Vse podrobnejše informacije o dosedanjih prostorih občine in o vsebini javnega razpisa so na voljo na spletni strani Občine Kidričevo.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Poslopje dosedanjega sedeža občine Kidričevo v Ulici Borisa Kraihgerja 25 naj bi že sredi prihodnjega meseca dobilo novo, drugačno vsebino.
Foto: ML
6 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 4. avgusta 2015
Središče ob Dravi • Občina v boj za zemljišča
Bo poslovna cona Lipje sploh kdaj zazive
Središčani se bojijo, da bodoča Poslovna cona Lipje ne bo prinesla novih investitorjev. Občina Središče ob Dravi namreč mora odkupiti 4,2 ha površin, skih zemljišč in gozdov (SKZG) RS. Pričakujejo visoke cene, a denarja zaenkrat nimajo. To pa ni vse. Še preden bodo morebitni investitorji sploh lahko pošteno seči v žep. Arheologi so namreč pri predhodnih arheoloških raziskavah na omenjenem območju naleteli na arheološko najdišče, in sicer odlomke materiala iz prazgodovinske in rimske dobe. Zato morajo bodoči investitorji pred začetkom kakršnih koli zemeljskih del na lastne stroške opraviti
Občina Središče Poslovno cono Lipje načrtuje že od leta 2008. Kot je pojasnil župan Jurij Borko, so namreč takrat imeli kar tri resne ponudbe oziroma povpraševanja. Šlo je za trgovski, poslovni in en storitveni subjekt. A kdaj bodo zares na tem območju stali takšni objekti, ostaja veliko vprašanje. Celotna cona, ki meri 4,2 ha in je predvidena na območju med središko Farmo in tamkajšnjim bencinskim servisom, je namreč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklada).
Hrvaška vlada je občini Nedelišče zemljo podarila
„Zemljišča so še vedno v celoti v lasti sklada, saj se zaradi počasnosti postopkov pri OPPN sploh še nismo konkretneje pogovarjali o ceni - samo informativno. Denarja zaenkrat nimamo rezerviranega, saj vse usmerjamo v dokončanje kanalizacije in čistilne naprave. Po poizvedbah pa se cena giblje 20-30 EUR/m. Potem
Občina se za Poslovno cono Lipje bori že sedem let. V tem času je uspela pripraviti vso potrebno dokumentacijo, za kar je porabila okrog 55.000 evrov, in sicer Občinski prostorski načrt občine Središče ob Dravi ter Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) Poslovne cone Lipje s študijami (elektro, cestno študijo in presojo vplivov na okolje). Prav tako pa so v bližini cone po besedah župana Jurija Borka uredili tudi nekaj komunalne opreme.
je še okrog 12 EUR/m odškodnine, ker so to bila kmetijska zemljišča, pa komunalna oprema in komunalni prispevek ... To investitorja stane najmanj 50 EUR/m. Kdo ob teh pogojih in cenah to vloži? Vse skupaj je ena velika žalost in katastrofa in potem poslušaš vsaki dan, kako moramo zagotoviti pogoje za domače in tuje investitorje," se ogorčeno sprašuje Borko in nam pri tem pred nos še pomoli članek, kako so to zadevo rešili na Hrvaškem. Na kratko: Hrvaška vlada je občini Nedelišče za izgradnjo cone 16,5 ha zemljišč - pozor - podarila. Zanj tako niso odšteli niti evra, samo da bi zagnali gospodarski razvoj: „Vsi politiki, ki so na oblasti, vedno trobijo, kako moramo zagotoviti ugodne pogoje za gospodarstvo, no dela se ravno obratno, saj nas uradniki pri postopkih in zahtevah kratko malo 'ubijajo'. Dokler občine ne bomo imele možnosti za odločanje o pro-
storskih in drugih pogojih za investitorje, se ta zadeva ne bo premaknila."
Koliko je zdaj poslovna cona sploh zanimiva za investitorje
Zadeva pa se ne bo premaknila, preden središka občina ne bo pridobila zemljišč. Šele takrat bodo lahko nadaljevali z načrti za komunalno opremo in komunalno ureditev bodoče cone. „V teh letih smo v bližini cone izgradili nov vodovod in plin, ravnokar se sanira in obnavlja dosedanja dovozna cesta, ki vodi na farmo. Manjka še večja transformatorska postaja za elektriko, kar to bi ob znanih potrebah investirala elektro in občina. Občina bi ob morebitnih investitorjih omogočila izgradnjo potrebne dodatne dovozne ceste in vode ter plina, a ker nekaterim postopkom in visokim cenam,
ki jih je pričakovati od SKZG RS, ni videti konca, je realno vprašanje, koliko je ta poslovna cona sploh zanimiva za investitorje," se še jezi Borko.
Še ena ovira - arheološka raziskava na stroške investitorja
Manj zanimiva pa bo bodočim investitorjem verjetno tudi zaradi arheološkega najdišča. V okviru okoljskega poročila je bilo namreč občini naloženo, da mora opraviti predhodno arheološko raziskavo. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pa je pri arheološkem površinskem pregledu na celotni površini obravnavanega prostora našel drobno arheološko gradivo - odlomke lončenine in gradbenega materiala, ki naj bi izhajali iz prazgodovine in rimske dobe. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je zato sprožil postopek

Fotografija je simbolična.
vpisa v register nepremične kulturne dediščine, v katerem se območje vodi pod imenom Središče ob Dravi - Arheološko območje Lipje. Bodočim
Slovenska Bistrica • Nadgradnja železniške proge se nadaljuje
Za nadgradnjo proge Slov. Bistrica-Poljčane 52 milijonov evrov
Pred dobrim tednom je Direkcija RS za infrastrukturo končala projekt nadgradnje železniške proge Slovenska Bistrica-Pragersko. Skupna vrednost opravljenih del je bila 26,8 milijona evrov. S tem pa se dela na Bistriškem niso zaključila; že čez dobrega pol leta naj bi se začela na železniški progi Poljčane-Slovenska Bistrica. Ocenjena vrednost tega projekta je 52 milijonov evrov.
Z omenjenimi ukrepi bo na odseku nadgradnje omogočena vožnja težjih vlakov, skrajšal se bo vozni čas, nižji bodo tudi stroški vzdrževanja.
Že naslednje leto pa se obeta nadgradnja odseka Poljčane-Slovenska Bistrica. Predvideno je financiranje z evropskimi sredstvi v višini 18,4 milijona evrov, 33,6 milijona evrov pa naj bi zagotovila država. Z nadgradnjo se bo omogočila vožnja težjih vlakov, kar enako kot pri pravkar končanem projektu pomeni povečanje prepustne in prevozne moči proge. Projekt obsega dela na postajah v Polj-čanah in Slovenski Bistrici ter na obeh tirih.
Javno naročilo za izvajalca gradnje naj bi bilo objavljeno septembra, začetek del pa je predviden v prvi polovici prihodnjega leta. Izvajalci bodo imeli za dokončanje več kot 50 milijonov evrov vrednega projekta na voljo dve leti.
Mojca Vtič
Leto dni po podpisu pogodbe za izvedbo nadgradnje odseka železniške proge Slovenska Bistrica-Pragersko je bil ta 22. julija uspešno zaključen, so ocenili na direkciji. Vsa dela, ki so bila financirana iz kohezijskih sredstev ter državnega proračuna, je opravil konzorcij podjetij Cestno podjetje Nova Gorica, Ginex International in Kolektor Ko-ling.
V okviru projekta je bila v letih 2014 in 2015 izvedena nadgradnja levega in desne-
Foto: Mojca Vtič
ga tira proge na odseku Slovenska Bistrica-Pragersko v dolžini štirih kilometrov, obnovljen nivojski prehod Leskovec in izvedena sanacija predora Črešnjevec. Hkrati je potekala sanacija prepustov, mostov in podvozov, ureditev odvajanja meteornih vod ob progi, nadgradnja signalnih in telekomunikacijskih naprav ter izdelava šestih te-žnostnih nasipov. Vsa dela so bila končana v pogodbenem roku ter v okviru pogodbene vrednosti.
Podravje • Avgusta se ponovno napovedujejo zelo
Inšpektorat za delo odmore in prilagodite
Poleg politike so te dni osrednja tema tudi temperature. Termometri so namreč močje oranžen alarm zaradi vročine. Visoke temperature, ki se napovedujejo v klimatiziranih prostorih. Preverili smo, kaj pravi zakonodaja glede dela na
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih »vročih delovnih prostorih«, kjer je lahko temperatura 28 stopinj Celzija stalno presežena zaradi načina dela (npr. peči). Ko so v delovnih prostorih temperature višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno (ne gre za vroče delovne prostore), predvsem zaradi povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, lahko delodajalec izvede tudi začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med temi ukrepi
so običajno najpogostejši: prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, so zapisali na inšpektoratu za delo.
Ob začetku vročinskega vala največ prijav pisarniških delavcev
Sicer pa se so se julijske višje temperature odrazile v številu prijav, so povedali na inšpektoratu. »V zadnjih desetih dneh julija smo ugotavili povečano število prijav zaradi visokih temperatur, kar je vsekakor
tudi posledica medijskih objav in prispevkov ter tudi daljšega trajanja takšnih razmer,« je povedala Branka Knafelc z inšpektorata za delo. Ob tem na
torek • 4. avgusta 2015
Podravje
Štajerski TEDNIK 7
la?
ki so v lasti Sklada kmetij-pričeli graditi, bodo morali lončenine in gradbenega arheološko raziskavo.
investitorjem pa še naložil, da je pred začetkom kakršnih koli zemeljskih del treba opraviti arheološko raziskavo, s katero bodo arheološke ostaline na
obravnavanem prostoru sistematično raziskane in nadzorovano odstranjene - arheološko izkopavanje, kar seveda pomeni dodaten strošek za investitorje.
Borko: »Bodo mladi živeli od gledanja arheoloških izkopanin?!«
„Če v nadaljevanju arheoloških raziskav pride do odkritja arheoloških ostalin velike kulturne vrednosti, ki bi jih bilo treba na podlagi določil Zakona o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine ohraniti nepoškodovane na mestu odkritja, bo treba temu primerno prilagoditi projekt ureditve obravnavanega prostora," je še razvidno iz OPPN Poslovne cone Lipje. Župan je prepričan, da gre le še za eno oviro več. „Ali bodo investitorji investirali arheološke raziskave ali ne, težko presodim. Vsekakor gre za dodaten strošek, ki ga je morda težko plačati, ko investiraš. To sigurno dodatno zmanjšuje interes," meni Borko in še ogorčeno doda: „Bodo pa ljudje in predvsem mladi potem živeli od tega, da bodo hodili gledat arheološke izkopanine ...; oziroma nazadnje odšli, ker tu ni priložnosti. Demografska slika občine in območja pa tako in tako kaže padanje števila prebivalstva."
Monika Levanič
Slovenija, Podravje • Koruzni hrošč ponovno povzroča škodo
Težave bodo tam, kjer je koruza monokultura
»Na območju Ptuja se je ta škodljivec v zadnjih letih precej razširil. V lanskem letu smo že opazili v enem tednu več kot 1200 hroščev na vabo. Letos se populacija še ni razmnožila do lanskoletne višine,« je na vprašanje o razširjenosti hrošča odgovoril Ivan Brodnjak s Kmetijske svetovalne službe Ptuj.
Poškodbe na storžu, ki jih povzročajo hrošči.
Proti koruznemu hrošču, ki je na našem območju prisoten že deset let, a zaenkrat na tem območju še ne dela večje škode, se je najlažje boriti s kolobarjem, je povedal Brodnjak. Hrošči namreč zime ne preživijo. »Samice odlagajo jajčece v koruzna polja, in če je na tem polju v naslednjem letu druga kultura, večina ličink, ki se izležejo v maju naslednje leto, propade. V tem primeru ni treba uporabljati nobenih insekticidov. Največ težav in prve škode pričakujemo na površinah, kjer se koruza
proizvaja kot monokultura. V naslednjih letih na teh površinah lahko pričakujemo znatne škode predvsem v obliki poleganja posevkov in slabše oploditve storžev zaradi uničene svile na storžih,« je o pomenu kolobarjenja povedal Brodnjak.
Najagresivnejše so ličinke
Po ugotovitvah Kmetijskega inštituta Slovenije so najagresivnejše ličinke, ki živijo v tleh in se prehranjujejo na koreninah različnih rastlin. Najpo-
Koruzni hrošč je eden najpomembnejših škodljivcev koruze, saj lahko zmanjša pridelek za 1030, po nekaterih podatkih tudi do 50 in več odstotkov.
Vir: UVHVVR
delku in kakovosti koruze.
Kot kažejo izkušnje iz držav, kjer je koruzni hrošč zastopan že več let, pridelovanje koruze na isti površini več let (monokultura) privede do izrednega povečanja številčnosti populacije koruznega hrošča in na takih območjih ukrepi za zatiranje ličink (npr. uporaba talnega insekticida ob setvi) ne zadoščajo več za preprečitev gospodarske škode. Edini učinkovit ukrep je v tem primeru škropljenje odraslih hroščev ali prekinitev pridelovanje koruze na tej površini za vsaj eno leto, so povedali na KGZS.
Mojca Vtič
membnejši gostitelj je koruza, prehranjuje pa se lahko še na koreninah pšenice, ovsa ... Pri močnem napadu na korenine koruze so rastline majave in zaradi vpliva okoljskih dejavnikov (veter, dež) velikokrat poležejo. Posledice napada se kažejo v bistveno manjšem pri-
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE
Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj
ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN!
Foto: KIS
Foto: MV
visoke temperature
priporoča daljše v delovnega časa
v juliju krepko presegli 30 °C, agencija RS za okolje pa je izdala za naše ob-tudi za ta teden, so naporne predvsem za zaposlene, ki nimajo možnosti dela vročini in kako so visoke temperature ublažili v podjetjih v tem delu Podravja.
inšpektoratu ugotavljajo, da so v začetnem obdobju vročinskega vala največ prijav posredovali zaposleni, ki delo opravljajo v pisarnah, v zadnjih dneh pa
so zabeležili povečanje števila prijav tudi od delavcev, ki opravljajo delo v proizvodnji in na prostem. Konkretnih podatkov glede števila prijav, povezanih
FOTO: Črtomir Goznik
s temperaturami, na inšpektoratu nimajo. Dodali so, da so inšpektorji največkrat ugotovili, da delodajalci nimajo sprejetih ukrepov za varovanje delavcev pred tveganji zaradi povišanih temperatur.
Občasno zvišanje temperatur sicer po oceni inšpektorata neposredno še ne ogroža zdravja delavcev, imajo pa ti pravico odkloniti delo, če je zaradi tega ogroženo njihovo zdravje ali celo življenje.
Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma (poleg delavcev) lahko zahtevata inšpekcijsko nadzorstvo, če menita, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.
Mojca Vtič
Elektro Maribor
»Delo v elektrodistribuciji je izjemno zahtevno tudi zaradi vse pogostejših ekstre-mnih vremenskih razmer, ki segajo od izjemno nizkih temperatur, spomnimo se na primer zelo težkih delovnih pogojev pri odpravljanju posledic lanskega žleda, do zelo visokih temperatur. Na posameznih območjih po potrebi prerazporedimo delovni čas, kar pomeni, da se prične delati bolj zgodaj, ko temperature še niso tako visoke. Sodelavcem so omogočeni pogostejši odmori, družba jim zagotavlja hladne napitke. Skladno z varnostnimi pravili pa se dela prekinejo in začnejo veljati pravila za izredna stanja, kadar temperatura preseže 35 °C v senci, kar se po navadi dogaja v poznih popoldanskih urah, ko se redna dela ne izvajajo več,« je povedala Mihaela Šnuderl.
Talum
»Talum spada med podjetja, kjer zaradi narave delovnega procesa prihaja do povečanih temperatur na delovnih mestih oziroma do 'vročih delovnih prostorov'. V teh prostorih temperatura občasno presega 28 °C. Zaradi tega so pri nas v veljavi ukrepi za delo v vročih delovnih prostorih celo leto in ne samo v vročih poletnih dnevih. Med ukrepi bi izpostavili predvsem klimatizirane prostore za odmore - čajarne; dodatne odmore med delovnim časom; prerazporeditve delovnega časa - po potrebi in glede na proizvodni proces; povečane količine osvežilnih napitkov v obratu; več vrst malic; pogostejša zamenjava delovnih oblačil. Lokalno so uvedeni tudi dodatni tehnični ukrepi z ventilatorskim prepihovanjem posameznih delov obrata in vodna prha na vhodu v obrat,« je povedal Iztok Trafela iz Taluma.
Cestno podjetje Ptuj
Impol
»V Cestnem podjetju Ptuj delavcem v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu v vročih dneh dnevno pripada hladna voda. V juniju 2015 so prejeli slamnike za zaščito pred soncem. Na gradbiščih opravljamo dela v skrajšanem delovnem času. Urnik skrajšanega delovnega časa prilagajamo vremenskim napovedim,« je povedala Brigita Mesarič iz CP Ptuj.
»V skupini Impol imajo zaposleni v dneh z visokimi temperaturami ves čas na voljo filtrirano pitno vodo (to je stalnica), tam, kjer prihaja do pregrevanja vode, se jim hladna voda dodatno dostavlja. Omogočeni so jim pogostejši odmore v ohlajenih prostorih. Ob tem smo, kjer je bilo možno, zmanjšali delovanje strojev, žal pa to v večini proizvodnje ni mogoče, saj ima zaustavitev strojev veliko negativnih posledic,« so sporočili iz Impola.
8 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 4. avgusta 2015
Podravje, Slovenija • Najcenejše letovanje za zaposlene je še vedno v počitniških kapacitetah njihovih
Sindikalni turizem _ popularna in najc
Čeprav je trend zmanjševanja počitniških kapacitet podjetij in ustanov prisoten že več leta, saj so jih (in jih še) podjetja marsikje prodajajo, pa imajo zap podjetja za letovanja in oddih, so tudi načeloma nižje kot sicer na turističnem trgu.
SVIZ: od 19 do 67 evrov na dan
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ima v lasti 42 počitniških stanovanj, in sicer v večini slovenskih term ter nekaj v slovenski Istri in na Gorenjskem. »V stanovanjih lahko skupno letuje približno 200 oseb, na letni ravni pa so naša stanovanja zasedena približno polovično. Cene najema naših apartmajev znašajo od 19 do 67 evrov na enoto na dan, pri čemer je cena odvisna od včlanjenosti (oziroma nevčlanjenosti) posameznika, ki apartma najame, v sindikat ter od tega, ali so v najem vključene tudi kopalne karte. Cena najema ni pogojena s posameznim letnim časom. Podatkov o tem, kako zaposleni s posameznih šol koristijo naše počitniške zmogljivosti, nimamo,« so odgovorili na SVIZ.
Državna uprava, sodišče, tožilstvo, pravobranilstvo: od 26 do 45 evrov na dan
Ministrstvo za javno upravo (MJU) upravlja z več počitniškimi kapacitetami. Skupno jih je 34: od garsonjer do trisobnih stanovanj ter hiš. Ležišč je 155. Lokacije počitniških kapacitet v Sloveniji so Bohinjska Bistrica, Bovec, Kranjska Gora, Kope, Čatež, Brežice, Rogla, Beli Križ in Lucija. V hrvaški Istri MJU razpolaga s počitniškimi kapacitetami v Barbarigi, Dajli, Maredi, Umagu, Novigradu in Červarju. Nekaj kapacitet je tudi na hrvaških otokih Cres, Lošinj in Pag. Cene dnevnega najema za kapacitete v Sloveniji so od 26 do 44 evrov, odvisno od velikosti nepremičnine. V Čatežu je možen najem za 64 evrov na dan, v to ceno je vključenih tudi šest vstopnic za bazen. Cene dnevnega najema počitniških kapacitet na hrvaški obali so od 36 do 45 evrov. Za zunanje uporabnike so cene dnevnega najema v povprečju višje za okrog deset evrov, razlika v ceni najema je tudi v času sezone ali izven nje. Za najem počitniških kapacitet MJU objavi javni razpis.
Ministrstvo za obrambo: od 17 do 42 evrov na dan
»Za počitniško dejavnost ministrstva se uporabljajo namestitveni in nastanitveni objekti obrambnega sistema ter sistema zaščite in reševanja, ki začasno ne služijo obrambnim ali zaščitnim potrebam. Ti objekti so večnamenski in se uporabljajo tudi za nastanitve v primeru naravnih in drugih nesreč ipd. Ministrstvo upravlja s 119 namestitvenimi enotami, in sicer s 37 bivalnimi prikolicami, eno brunarico, dvema bivalnima hišicama, 16 stanovanji, 28 apartmaji in 35 sobami oz. vsega skupaj s 485 ležišči. Nahajajo se na devetih lokacijah po Sloveniji: v Bovcu, na Starem Vrhu, Pokljuki, Bledu, v Brežicah, na Debelem rtiču, v Gričicah, Logarski dolini in na Ptuju. Enote so bile v letu 2014 v povprečju zasedene 49-odstotno. Višjo zasedenost beležimo v poletni in zimski sezoni ter med prazniki. Zunaj sezone (april, maj, oktober, november) je zasedenost manjša. Cene letovanj so v primerjavi s tržnimi nekoliko nižje, saj je tudi standard v namestitvenih objektih v povprečju nižji. Treba je upoštevati še dejstvo, da objekti primarno služijo obrambnim in zaščitnim potrebam, zato v primeru naravne ali druge nesreče oziroma poslabšanja varnostnih razmer objekti niso več na voljo za počitniško dejavnost (npr. potres v Posočju). Cene dnevnega najema so od 17 do 42 evrov. V poletni in zimski sezoni so cene enake.
Ministrstvo za notranje zadeve: od 13 evrov (nočitev) do 60 evrov na dan
Ministrstvo za notranje zadeve ima na voljo počitniške objekte na več lokacijah po Sloveniji: Debeli Rtič, Kranjska Gora, Bled, Bohinj, Velika planina, Log pod Mangartom, Čatež in Vinica. Na Hrvaškem je na voljo hišica v Barbarigi. »Nastanitvene kapacitete MNZ so prvenstveno namenjene izvajanju programov rehabilitacije naših uslužbencev, izvajanju nalog policije, za protokolarne potrebe MNZ ipd. Objekte tržimo samo v obdobjih, ko jih MNZ ne uporablja za zgoraj navedene namene. Zasedenost kapacitet je tudi v letošnjem letu v povprečju primerljiva s preteklimi leti,« so pojasnili v službi za odnose z javnostmi na MNZ. Cene najema so po posameznih enotah različne: glede na velikost objekta in glede na to, za kakšen objekt gre (apartmaji, bungalovi, sobe, koča, bivalnik ...). Najem apartmaja s štirimi posteljami v Barbarigi stane na dan 42,50 evra, najem bungalova s štirimi ležišči na Debelem rtiču 50,50 evra in najem bivalnika na Debelem rtiču 34 evrov. Na Bledu je možno sobo najeti od 21 in v Ratečah od 13 evrov naprej (za nočitev). Polpenzion storitev po nočitvi na Bohinju stane od 24 evrov naprej, najemi kapacitet v Kranjski Gori so od 32 evrov dalje (na dan). Apartma v Logu pod Mangartom oddajajo za ceno 22 evrov na dan, najem koče na Veliki Planini stane 47 in apartmaja v Vinici 25 evrov na dan. Najem apartmaja v Termah Čatež stane 60 evrov na dan. V ceno je vključen tudi vstop na kopališče. Navedene cene veljajo za čas sezone in za zaposlene v javni upravi. Za zunanje uporabnike so cene nekoliko višje. V času izven sezone so cene najemov nižje.
Večina počitniških kapacitet podjetij se nahaja na slovenski in hrvaški obali, nekaj jih tudi v toplicah in (Terme Čatež, Banovci, Moravske toplice, Oli-mje ...) ter na Pohorju. Kot so sporočili iz skoraj vseh anketiranih podjetij, so njihove kapacitete polno zasedene predvsem v poletnem času. Med najnižjimi cenami za najem počitniških kapacitet za svoje zaposlene pa velja izpostaviti Talum, kjer dnevna cena najema v najvišji sezoni sega od 15 do največ 30 evrov, izven sezone pa je še pol nižja.
Komunala Slovenska Bistrica
Komunala Slovenska Bistrica ima na Kolpi v kampu Primo-stek 25 let star bivalni kontejner s štirimi ležišči. Primeren je za bivanje samo v poletnih mesecih. Cena je 20 do 25 evrov na dan. V zadnjih letih je bil približno 90 % zaseden (od 15. 6. do 15. 9.) Trenutno je kamp v urejanju (novi lastnik) in bivanje letos ni možno, je pojasnil direktor slovenjebi-striške komunale Blaž Grego-rič.
Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane
»Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane razpolaga z dvema objektoma v Termah Čatež, in sicer imamo en apartma in eno brunarico. Vsaka enota ima kapaciteto pet postelj. Obe enoti sta zasedeni praktično skozi vse leto, na kar po našem mnenju vpliva ugodna cena, v katero
je vključenih tudi pet kopalnih kart, v zimski sezoni pa tudi karte za savno. Cene so različne glede na sezono. Kapacitete oddajamo tudi upokojenim delavcem in zunanjim uporabnikom (za slednje je cena 20 % višja),« je povedala Iva Soršak, direktorica Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane. V glavni sezoni od 15. junija do 15. septembra je cena brunarice 43 evrov, apartmaja 48 evrov (za zunanje 65 in 70 evrov). Od 16. septembra do 31. oktobra ter od 1. marca do 14. junija za delavce in upokojence doma brunarica 34 in apartma 39. Za zunanje uporabnike 52 evrov ter 55 evrov. Od 1. novembra do 29. februarja pa je cena za zaposlene in upokojence doma za brunarico 24 evrov ter za apartma 29 evrov. Zunanji uporabniki morajo odšteti 39 evrov in 41 evrov.
Impol
V skupini Impol imajo počitniške kapacitete na Rabu, Malem Lošinju, Treh kraljih in v Banovcih. Na Rabu in Malem Lošinju sta počitniška domova, ki sta oddaljena manj kot 100 metrov od plaže. Dom na Rabu ima 18 apartmajev, dom na Malem Lošinju 13. Na Treh kraljih je na voljo šest apartmajev, v Banovcih dva. Kapacitete upravlja sindikat Skei Impol, ki je tudi zadolžen za vzdrževanje objektov. Cene počitniških kapacitet se razlikujejo glede na sezono, velikost apartmaja in status najemnika. »Najnižje cene veljajo za člane sindikata, v drugi kategoriji so zaposleni skupine Impol in upokojenci,
apartmaje pa lahko najamejo tudi zunanji gostje, za katere so cene nekoliko višje. Večji del počitniških kapacitet je zaseden, vendar se vedno najde tudi kakšno prosto mesto,« je povedala Nina Potočnik z Impola. Cena v evrih na dan za morske kapacitete za tripostelj-ni apartma v sezoni za zaposlene znaša 39 evrov (izven 30 evrov), nočitev v štiripostelj-nem apartmaju stane 42 evrov (36 evrov), v petposteljnem 48 evrov (39 evrov) ter v šestpo-steljnem 53 evrov (44 evrov). V Termah Banovci ima Impol dva apartmaja, cena na dan je 40 evrov za štiri osebe, ta cena pa vsebuje tudi štiri karte za kopanje. Cena nočitve v brunarici na Treh kraljih je 37 evrov, ob tem se plača tudi akontacija za čiščenje, ki se kasneje vrne.
OZS Slovenska Bistrica
Obrtna zbornica Slovenska Bistrica svojim članom ponuja
torek • 4. avgusta 2015
Podravje
Štajerski TEDNIK 9
delodajalcev
cenejša oblika počitnikovanja
osleni v večini podravskih družb še vedno možnost letovanja prek svojih sindikatov. Cene, ki jih zaposlenim (ponekod tudi zunanjim uporabnikom) nudijo
Vi
Foto: Črtomir Goznik
počitniške kapacitete na slovenski in hrvaški obali, ob tem pa še v slovenskih termah, na Rogli in v Kranjski Gori.
Na otoku Mali Lošinj ima zbornica štiri bivalne enote. V sezoni med 20. 6. in 29. 8. dan bivanja v bivalnih enotah, ki sta skupaj primerni za štiri do pet oseb, je cena nočitve 48,50 evra, pred 20. 6. in po 29. 8. pa 37 evrov. V drugem stanovanju za tri do štiri osebe je nočitev 47 evrov. Ob tem ima zbornica bivalni kontejner v kampu Indije v Banjolah pri Puli. Možnost bivanja v kontejnerju je za štiri osebe oziroma za pet oseb, če je zraven majhen otrok. Cena dneva v kontejnerju 48,50 evra. V Ankaranu v kampu Adria ima zbornica prikolico s štirimi ali petimi ležišči. Cena dneva je 48,50 evra. Bivanje v brunarici v Čateških toplicah je mogoče skozi vso leto, v njej pa lahko biva od štiri do pet oseb. Cena enega dneva s kartami za kopanje stane 61 evrov, brez kart je cena 25
Foto: Črtomir Goznik
Brez počitniških kapacitet za zaposlene
Z Občine Ormož, Centra za starejše občane Ormož, Komunalnega podjetja Ormož in Zdravstvenega doma Ormož so sporočili, da nimajo počitniških kapacitet. Prav tako s počitniškimi kapacitetami za zaposlene ne razpolagata Občina Slovenska Bistrica in Splošna bolnišnica Ptuj.
evrov. V Moravskih Toplicah ima Zbornica apartmaje za pet oseb, kopalne karte pa pripadajo največ štirim osebam. Cena za en dan s kartami stane 61 evrov, cena brez kart pa znaša 29 evrov. V brunarici na Treh Kraljih sta dva apartmaja, v vsakem lahko biva do šest oseb. En dan bivanja stane 29 evrov.
V	Kranjski Gori ima zbornica garsonjero za pet oseb v apart-majskem bloku v Čičarah, cena na dan je 29 evrov. Tudi na Ro-gli ima zbornica eno brunarico do šest oseb, cena najema za en dan je prav tako 29 evrov.
MO Ptuj
Mestna občina Ptuj ima dve letni počitniški kapaciteti, na otoku Krku (kamp prikolica) in na Pagu (Gajac), kjer imajo apartma. Na Krku je dnevna cena najema 18 evrov, na Pagu pa 30 evrov. Na obeh lokacijah lahko počitnikovanje koristi hkrati največ 5 oseb. V letu 2015 bo počitniške kapacitete koristilo 18 zaposlenih MOP.
V	poletni sezoni so počitniške kapacitete polno zasedene. Cena je subvencionirana za zaposlene, zaposleni pa plačaj o za subvencioniran delež dohodnino kot boniteto. Pred sezono in po njej so kapacitete za približno tretjino cenejše, v zimskem času pa zaposleni kapacitet ne koristijo.
Dom upokojencev Ptuj
Dom razpolaga s štirimi počitniškimi kapacitetami: Bar-bariga, Pag (Gajac), Moravske Toplice in Rogla. Zaposleni lahko v poletnem času letujejo v okviru 7-dnevnega aranžmaja (51 zaposlenih), predvsem poleti. V toplicah in na Rogli pa čez vse leto tudi po nekaj dni. Kapacitete so v poletnem času izkoriščene 100 % od junija do septembra, predvidevajo, da bo Rogla tudi pozimi, medtem ko je v Moravskih Toplicah zasedenost nekoliko slabša. Dnevna cena najema je 15 evrov in turistična taksa. Za Roglo si lahko brezplačno izposodijo zaposleni tudi otroške in odrasle smuči. Cene so
evrov. V kampih Valkanela pri Vrsarju in Soline pri Biogradu imajo mobilne hiše za sedem oseb, cena dnevnega najema je 70 evrov na dan.
Nadalje imajo DEM še apartma za pet oseb v Moravskih Toplicah (cena dnevnega najema 55 evrov plus DDV) in hišo Obrol na Pohorju. Navedene cene veljajo v času sezone (zimske ali poletne). Izven sezone so cene najema nižje. Počitniških kapacitet pa ne ko-
hrvaški obali oddajajo za ceno od 39 do 46, na slovenski obali pa od 42 do 46 evrov na dan. Cena dnevnega najema v Termah Olimija znaša 35 evrov na dan. Počitniške kapacitete je možno koristiti tudi izven sezone, takrat so cene najema nekoliko nižje.
Obrtno-podjetniška zbornica Ptuj
Območna Obrtno-podjetni-
Foto: Črtomir Goznik
za vse destinacije skozi vse leto enake.
Dravske elektrarne Maribor
Dravske elektrarne Maribor (DEM) imajo v lasti 16 počitniških kapacitet, od katerih jih je pet v letošnjem letu predvidenih za prodajo. Nekaj jih nameravajo prodati še v letu 2016. Devet počitniških objektov je v Sloveniji, sedem na Hrvaškem. V zimskih počitniških kapacitetah imajo skupno 33 in v poletnih 42 ležišč. Zimske kapacitete imajo na Kopah in Rogli, cena dnevnega najema bungalovov oz. apartmajev v času sezone znaša od 32 do 40 evrov plus DDV. Na Kopah je šest apartmajev za pet do sedem oseb, na Rogli en za štiri osebe.
V Maredi v hrvaški Istri imajo dva apartmaja in enega v Barbarigi. V vseh je možnost nastanitev za štiri osebe, cena dnevnega najema pa od 35 do 40 evrov. Dva apartmaja sta v turističnem naselju Gajac na otoku Pag (večji za šest, manjši za pet oseb), cena dnevnega najema zanju znaša 53 oz. 48
ristijo samo zaposleni. »Proste termine ponudimo upokojencem DEM, zaposlenim v družbi HSE Invest in zunanjim uporabnikom, če sami kapacitet ne zapolnimo,« je povedal direktor DEM Viljem Pozeb.
Elektro Maribor
Elektro Maribor ima v lasti 37 počitniških kapacitet. V posameznem objektu lahko po-čitnikuje od dve do šest oseb. Počitniške enote imajo na lokacijah Beli Križ, Lucija, Mareda, Barbariga, Biograd, Ptuj, Cres, Rogla, Trije kralji, Moravske Toplice, Olimje, Ankaran, Vr-sar, Savudrija, Mali Lošinj ter Sv. Filip i Jakov. Nepremičnine so najbolj zasedene v času poletne in zimske sezone ter šolskih počitnic. Cene dnevnega najema apartmajev za zimsko sezono so od 22 do 27 evrov za Ribniško kočo, 41 za garsonjero na Treh kraljih (vključeni dve smučarski karti) ter 81 evrov za apartma s štirimi ležišči na Rogli (vključeni dve smučarki karti). V Ankaranu in Filip i Jakovu imajo kamp prikolice, cena dnevnega najema je 36 evrov. Apartmaje na
ška zbornica Ptuj ima skupno šest počitniških kapacitet: v Luciji, Maredi, Kranjski Gori, Mariborskem Pohorju in Mo-ravskih Toplicah. V eni izmeni lahko zagotovijo letovanje za 28 oseb. Kapacitete so izkoriščene različno (Lucija in Mare-da 90 %, Kranjska Gora 75 %, Moravske Toplice 15 % in Mariborsko Pohorje 5 %).
V Luciji, Kranjski Gori in Maredi je cena tedenskega najema apartmaja 290 ali 325 evrov. Poleg najema uporabnik za te apartmaje plača še stroške čiščenja (35 evrov). Na Pohorju in v Moravskih Toplicah je cena tedenskega najema apartmaja 175 oz. 250 evrov. Nižje cene veljajo za člane zbornice in upokojene obrtnike, višje za nečlane oz. zunanje uporabnike. Izven sezone so cene najema nekoliko nižje.
Komunalno podjetje Ptuj
Komunalno podjetje (KP) Ptuj ima dva apartmaja na Pagu, v vsakem lahko letujejo po štiri osebe. Apartmaje koristijo zaposleni v KP Ptuj. Oddajajo ju v poletnih mesecih,
pa tudi v pred- in posezoni, ko je cena najema nekoliko ugodnejša. Apartmaja sta načeloma zasedena od konca junija do konca avgusta, uporabniki poravnavajo samo obratovalne stroške.
Perutnina Ptuj
Perutnina Ptuj ima na Hrvaškem v lasti 18 počitniški hiš s kapaciteto 72 ležišč. So na Cresu, v Nerezinah, Maredi in Červarju. Od konca junija do začetka septembra je njihova izkoriščenost okrog 80-odsto-tna. Cene dnevnega najema so od 33 evrov v predsezoni do 55 evrov v sezoni. Počitniško enoto imajo tudi v Čatežu. Koristi se lahko celo leto, zasedena je približno 70-odstotno, cena najema na dan je od 52 do 62 evrov. Tudi enota na Ro-gli se koristi čez vse leto, cena dnevnega najema je od 40 do 60 evrov. Zasedenost v poletni sezoni je 54- in v zimski 70-od-stotna.
Talum
Zaposleni v družbah Skupine Talum imajo na razpolago več počitniških apartmajev in počitniških hišic, ki so v lasti Taluma, d. d. »Vsega skupaj je 12 počitniških enot. Trije apartmaji so na Pohorju - RTC Trije kralji, ostale počitniške kapacitete so ob morju: štiri počitniške hišice in en apartma v Nerezinah na Lošinju, drugi apartmaji so v Červarju. V naših kapacitetah lahko v poletni sezoni dopustuje najmanj 88 naših sodelavcev. V zimski jih lahko dopustuje najmanj 30. Skupaj z družinskimi člani tako v naših obmorskih počitniških kapacitetah v sezoni letuje najmanj 352 oseb, v zimski pa 120 oseb. Vsi obmorski apartmaji in hišice so v letnem času popolnoma zasedeni, enako velja za zimske kapacitete v času zimske sezone. Izven sezone je njihova zasedenost nekoliko manjša. Cene najema so določene po posamezni kapaciteti in so v času sezone višje ter znašajo od 15 do 30 evrov na dan. Izven sezone so cene za v povprečju 50 odstotkov nižje,« so povedali v Talumu.
Carrera Optyl Ormož
Iz podjetja Carrera Optyl iz Ormoža pa so odgovorili, da s počitniškimi kapacitetami razpolaga sindikat, ter še dodali: »Ker pa so kapacitete izključno samo za zaposlene - to pomeni za člane sindikata, so cene narejene, da se pokrivajo stroški.«
Mojca Zemljarič, Mojca Vtič, Dženana Kmetec, Monika Levanič
10 TEDNIK
Mestna občina
torek • 4. avgusta 2015
Ptuj • Petkov večer v znamenju 20. občinskega praznika
Mesto ponosno na Tinčka in njegovo ustvarjanje
Mestna občina (MO) Ptuj je letos proslavila 20. občinski praznik. Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih odlikovanj je bila v petek zvečer. V glasbeno-pevskem utripu prireditve so se predstavili pihalni orkester Ptuj, Nuška Drašček in zasedba Katalena.
Na petkovi svečanosti so priznanja prejeli tudi:
-	Anamarija Uršič iz OŠ Ljudski vrt kot najboljša osnovnošolka ptujskih osnovnih šol;
-	Vita Toličič in Marko Hozjan iz OŠ Ljudski vrt kot najboljša športnika ptujskih osnovnih šol;
-	Anej Podgorelec iz Glasbene šole Karala Pahorja kot najboljši učenec glasbenih šol MO Ptuj;
|	- Luka Medic z Gimnazije Ptuj kot najboljši dijaksre-
|	dnješolskega izobraževanja MO Ptuj;
|	- Benjamin Marin kot najboljši dijak srednjega po-
|	klicnega izobraževanja srednjih šol MO Ptuj;
|	- Kmetija Šalamun iz Pacinj kot kmetija leta M O Ptuj;
|	- Kmetija Breg iz Krčevine pri Vurberku za ohranjanje
s
s
tradicije in arhitekturne dediščine.
/
Slavnostni govornik, župan Miran Senčar, je med drugim poudaril pomen širšega povezovanja v regiji, ne samo na območju občin Spodnjega Po-dravja, temveč tudi širše, z Ma-
Projekte in cilje, ki jim bo MO Ptuj sledila pri svojem delu, smo v našem časopisu že podrobno predstavili. Poročali smo tudi o tem, da župan oz. njegova Lista ZA Ptuj kot največja svetniška skupina nista k sodelovanju v koaliciji povabila vseh v mestnem svetu zastopanih svetniških skupin ali svetnikov posameznikov. Zakaj se je zgodilo tako, je župan Senčar v pisni izjavi zapisal: »K podpisu koalicijske pogodbe sem povabil svetniške skupine, ki so pokazale interes sodelovati na skupnih projektih in so mi izrazile podporo v drugem krogu lokalnih volitev. Rad bi se odmaknil od očitkov, da nisem povabil vseh. Koalicija ni prisilno dejanje, zgodila se je iz sinergij med svetniškimi skupinami,
riborom in Slovensko Bistrico. Za območje MO Ptuj je omenil nekaj spečih Trnuljčic, ki bi jim bilo po njegovem mnenju treba vdihniti življenje, npr. grad Turnišče, Panorama, spo-
ki smo danes za tem omizjem. Ideja o koaliciji je tlela kar nekaj časa. Na začetku sem sicer predvideval, da bodo določene stvari v mestnem svetu tekle hitreje in učinkoviteje. Kasneje se je izkazalo, da ne bo tako. Pomembno se mi zdi, da imamo v mestni koaliciji zastopane stranke, ki delujejo v državnem zboru. S tem sta lahko delo in položaj občine bistveno lažja oziroma ugodnejša. Lahko naredimo več kot sicer. Vsi izmed 12 začrtanih projektov se najverjetneje ne bodo končali v tem mandatu. Spisek projektov ni spisek želja, temveč gre za realne potrebe na območju MO Ptuj - upoštevajoč trenutno situacijo v proračunski blagajni in novo evropsko programsko obdobje. Odprti smo za
Prejemnica plakete MO Ptuj Danica Starkl
meniško zaščitene stavbe v starem mestnem jedru... »Slednje kar kličejo po stanovalcih, ki bi jih obnavljali, vzdrževali in oživljali. Pred nami je še veliko izzivov, priložnosti in idej,« je poudaril in dodal, da je izjemno ponosen na vse bogato festivalsko in drugo dogajanje na Ptuju. »Da bomo lahko tudi v prihodnje uspešno razvijali
vse ideje, ne glede na to, ali partnerji so ali niso v koaliciji. Želel bi poudariti, da koalicija ni glasovalni stroj, temveč je to skupina strank, list in posameznikov v mestnem svetu, ki bo usklajeno, učinkovito in transparentno delovala za dobrobit Ptujčanov.«
Z 20 od 29 glasov v mestnem svetu je županu Sen-čarju oziroma njegovi Listi ZA Ptuj v mestnem svetu uspelo zagotoviti večino. Kot smo v našem časopisu že poročali, so izven koalicije ostali Lista dr. Štefana Čelana, SLS, NSi ter Mladi in upokojenci za delovna mesta. Župan Senčar poudarja, da koalicija ni zaprta in bodo pri svojem delu upoštevali vse dobre predloge in pobude.
Mojca Zemljarič
Prejemnik plakete MO Ptuj Franc Kozel
Ptuj ter ustvarjali pogoje za kakovostno bivanje naših občank in občanov, vas vabim h konstruktivnemu sodelovanju. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je vsak izmed nas soodgovoren za soustvarjanje podobe življenja v našem mestu. Zavedam pa se, da je teža odgovornosti izvoljenih predstavnikov zagotovo večja.«
Tinček Ivanuša -zaslužni občan
Župan Senčar in predsednica občinske komisije za odlikovanja in priznanja Nuška Gajšek sta zaslužnim za delo v lokalnem okolju podelila občinska odlikovanja: plaketo, zlato plaketo in priznanje za zaslužnega občana.
Za zaslužnega občana so letos razglasili Tinčka Ivanu-šo, legendarnega ptujskega snemalca in ustvarjalca video vsebin. Razglasitev je publiko na prireditvi dvignila na noge, navzoči so mu namenili dolg, bučen in iskren aplavz. Tinček je svoje življenje posvetil radi-ofoniji in filmski ustvarjalnosti. Njegovo navdušenje nad video ustvarjanjem presega meje običajne ustvarjalnosti. S sodelavko Nado Kotar sta od leta 1991 do danes ustvarila 2.390 oddaj, ki so zabeležile
praktično vse pomembne dogodke iz življenja in dela ljudi iz Ptuja in širše okolice. Najpomembnejši Tinčkov ustvarjalni opus se zrcali v številnih dokumentarnih filmih. S kamero je zabeležil mnoge stare običaje in narodopisne posebnosti, ki so pomembne za ohranjanje tako ptujske kot tudi slovenske kulturne dediščine. Posebno ljubezen do filmov je Tinček izkazal s snemanjem filmov o živalih. Na tem področju je največja znamenitost sedem filmov s petelinom po imenu Koko. Filmska ustvarjalnost Tinčka Ivanuše je bila opažena in nagrajena tako doma kot v tujini. Vrhunec dokumentarne filmske ustvarjalnosti je dosegel s filmom Velikonočnica, ko je na CNN leta 2009 zastopal Slovenijo. V oddaji World view, ki izbira najboljše prispevke s celotnega sveta, se mu je uspelo uvrstiti v izbor sedmih držav.
Zlata plaketa Francu Kozelu
Zlato plaketo je MO Ptuj podelila Francu Kozelu za posebne zasluge na področju varstva
in vzgoje v cestnem prometu. Kozel je služboval na policijski postaji Ptuj kot pomočnik komandirja in komandir. Poklicno kariero je nadaljeval v Mariboru i v Ljubljani, aktivno je sodeloval tudi v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Po upokojitvi se je vrnil na Ptuj in začel zavzeto delati na področju prometne varnosti, kjer ima veliko zaslug za izboljšanje prometne varnosti na Ptuju in širše.
Plaketa Danici Starki
Plaketo MO Ptuj je letos prejela Danica Starkl, dolgoletna ravnateljica Dijaškega doma Ptuj. Odlikovanje ji je bilo podeljeno za izjemen prispevek in uspehe pri izvajanju vzgoj-no-izobraževalne dejavnosti. Starklova je poklicno pot pričela kot vzgojiteljica v Dijaškem domu Ptuj. Od leta 2011 do 2014 je kot predsednica vodila Skupnost dijaških domov Slovenije. Na tem področju je aktivna še danes. Ustvarila je bogato bibliografijo za področje domske pedagogike.
Mojca Zemljarič
Slavnostni govornik župan Miran Senčar
Ptuj • Predstavili koalicijsko pogodbo
Senčar: »Koalicija ne bo glasovalni stroj«
Podpisniki programske koalicije v ptujskem mestnem svetu so pred dnevi skupno stopili pred medije in predstavili vsebino dokumenta ter razloge za pristop k partnerstvu.
Omizje na novinarski konferenci ob predstavitvi programske koalicije; z desne: Robert Šegula (Neodvisna lista za razvoj M0 Ptuj), Miroslav Luci (SDS), župan Miran Senčar (ZA Ptuj), Brane Kumer (SMC), Branko Tonejc (Desus) in Andrej Lazar (SD)
Foto: Črtomir Goznik
Tinčku Ivanuši, pionirju in legendi ptujske videoprodukcije, se je občinstvu na prireditvi poklonilo s stoječimi ovacijami. Na fotografiji skupaj z županom in Nuško Gajšek, predsednica občinske komisije za odlikovanja in priznanja
OFEM 2015
Veselje Maje Bedrač ob Zdravljici
Stran 12
OFEM 2015
Srebrna medalja rokometašev v Gruziji Stran 12
Športno plezanje
Mina na vrh kljub bolečemu gležnju
Stran 13
Motokros
Gajserše naprej v odličnem položaju
Stran 13
Košarka
Iz Kidričevega preko Zagreba do Francije
Stran 15
Rancarija
Friki ubranili lansko zmago
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 3. krog
Uvodna remija začinili s prvo zmago
Rudar - Zavrč 1:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Polič (4.), 0:2 Glavica (24.), 1:2 Prašnikar (44.), 1:3 Glavica (86.).
RUDAR: Radan, Kašnik (od 77. Žitko), Knezovic, Jahic, S. Babic, Bolha (od 79. Krcic), Tri-fkovic (od 69. Grbic), Ihbeisheh, Eterovic, M. Babic, Prašnikar. Trener: Jernej Javornik.
ZAVRČ: Picak (od 46. Kova-čič), Novoselac, Antic, Rogač, Datkovic, Polič (od 68. Ruano), Cvek, Glavica, Pihler, Matjašič, Zorko (od 60. Muslimovic). Trener: Ivica Solomun.
RUMENI KARTONI: Jahic; Cvek, Polič, Rogač, Antic.
Nogometaši Zavrča so se po dveh remijih proti favori-ziranima tekmecema tokrat merili z nižje rangirano eldpo Rudarja, ki je na začetku prvenstva dvakrat izgubila. »Ni šlo za običajno tekmo, ampak za potrditev uspešnega začetka. Samo z zmago bi uvodni točki nadgradili,« je pred tekmo razlagal Toni Datko-vič, glavni člen obrambne vrste Zavrča. Uspelo jim je, čeprav ima Rudar vsaj na papirju zelo močno ekipo s številnimi izkušenimi in uveljavljenimi igralci (Knezovič, Eterovič, Kašnik, Trifkovič, Ihbeisheh, Prašnikar ...). Za-vrška mladost pred velenjsko izkušenostjo .
Izjemen začetek, nato padec
Ivica Solomun je na igrišče znova poslal enako začetno postavo: »Pri meni si je težko izboriti mesto v začetni
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 3. KROGA:
Rudar - Zavrč 1:3 (1:2); strelci: Prašnikar 45.; Polic 4., Glavica 24., 86.;
Maribor - Krško 4:1 (2:0); strelci: Mendy 7., Vršič 14., Ibraimi 47., 68.; Poljanec 61.;
Olimpija - Domžale 0:2 (0:1); strelca: Trajkovski 16., Mance 84.; rdeča kartona: Fink 30., Kronaveter 59./oba Olimpija;
Krka - Gorica 1:2 (1:1); strelci: Fuček 31.; Džuzdanovic 42., Širok 53.; rdeči karton: Collins 79./Krka;
Koper - Celje 1:1 (1:1); strelca: Halilovic 11.; Firer 25.; rdeči karton: Šme 78./Koper.
NAJBOLJŠI STRELCI: 2 ZADETKA: Luka Prašnikar (Rudar), David Poljanec (Krško), Rok Kronaveter (Olimpija), Amel Džuzdanovič (Gorica), Agim Ibraimi (Maribor, Ivan Firer (Celje), Dejan Glavica (Zavrč).
1. MARIBOR	3	2	1	0	6:2
2. DOMŽALE	3	2	0	1	5:3
3. GORICA	3	2	0	1	5:6
4. KRŠKO	3	2	0	1	3:4
5. ZAVRČ	3	1	2	0	4:2
6. OLIMPIJA	3	1	1	1	4:3
7. KRKA	3	1	1	1	3:3
8. CELJE	3	0	2	1	2:3
9. KOPER	3	0	1	2	3:5
10. RUDAR	3	0	0	3	2:6
enajsterici, a je iz nje tudi težko izpasti.« Zavrčani so začeli domala sanjsko, saj so povedli že v 4. minuti: Dejan Polič je povedel žogo v nasprotni napad, z Rokom Zorkom je izmenjal dve dvojni podaji, nato je natančno streljal in žoga se je od prečke odbila v gol - 0:1. Po še nekaj lepih akcijah (Zor-ko, Matjašič) je v 24. minuti Zavrč prednost še povišal: po dolgi akciji je Ivan Novose-lec z glavo podal v kazenski prostor, Zorko jo je natančno potisnil proti Dejanu Glavici, ki je lepo spremljal akcijo in brez oklevanja zadel mimo nemočnega Radana - 0:2. Po tem so privrženci Zavrča pričakovali mirno tekmo in nadziranje prednosti, a se je zgodilo »prebujenje« domačinov, ki so začeli vrstiti akcije eno za drugo. To je trajalo vse do konca polčasa, gostje pa nikakor niso uspeli dalj časa zadržati žoge v svoji posesti. »Ne znam pojasniti, kaj se je zgodilo, vsekakor pa je tak padec koncentracije nedopusten,« je po tekmi govoril Solomun. Tik pred koncem polčasa je obrambni zid Zavrča vendarle klonil: Damijan Trifkovič je s strani natančno podal v sredino, Luka Prašnikar pa
»Lahko bi dal celo tri ...«»
Dejan Glavica, Zavrč: »Tekmo smo začeli dobro in hitro zabili dva gola. Nato smo se preveč povlekli v obrambo ter čakali na konec polčasa. Na žalost smo dobili gol, a smo v 2. polčasu vendarle nekoliko strnili vrste in zabili še tretji gol. V ekipi imamo vsi vezisti takšno nalogo, da se poskušamo vključevati v napad in obenem pomagati obrambi. To je včasih težko, a tokrat mi je uspelo. Vesel sem svojih zadetkov, lahko bi dal celo tri. To sedaj ni važno, šteje samo zmaga.«
Ivica Solomun, trener Zavrča: »S čvrsto igro na sredini smo poskušali zadeti iz nasprotnih napadov, kar nam je odlično uspelo. V nadaljevanju smo si sami otežili tekmo, k temu smo imeli še nesrečo s poškodbama Picaka in Muslimovica. Uspeli smo zmagati in v tem trenutku ni srečnejšega trenerja od mene.«
Jernej Javornik, trener Rudarja: »Pričakovali smo prvo zmago ali vsaj točko, a nam ni uspelo. Fantom nimam kaj zameriti, obenem pa vem, da ima ekipe še velike rezerve. Navijačem bi se opravičil in jih obenem prosil za potrpljenje. V klubu je prišlo do velikih sprememb, tako da svojo pravo igro še iščemo.«
Foto: Črtomir Goznik
Zavrčani so v Velenju vknjižili prvo zmago v sezoni; zadela sta oba Dejana: Glavica (beli dres, v ospredju) in Polič (v ozadju).
Kovačič žogo odbil v polje. V 73. minuti je imel Glavica po izjemni asistenci Matjašiča na nogi »zaključno žogo«, saj je bil sam pred Radanom, a je bil slednji zmagovalec dvoboja. Domačini so nato uprizorili »zaključni juriš« (streljala sta Grbič in Ihbeisheh), a so bili Zavrčani v obrambi na čelu s Kovačičem dovolj zbrani. V 86. minuti sta Matjašič in Glavica ponovila akcijo iz 73. minute, tokrat je bil Glavica z
natančnim lobom uspešnejši od Radana - 1:3.
Na precej slabi travnati površini stadiona Ob jezeru so Zavrčani na koncu zasluženo slavili, kakšnih 500 navijačev Rudarja pa bo moralo na prve točke svoje ekipe počakati vsaj do naslednje tekme ... V naslednjem krogu se bodo Zavrčani v petek ob 18.30 na domačem igrišču pomerili z ekipo Krke.
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL
je iz bližine neoviran zadel v polno - 1:2. Gol v najmanj primernem trenutku za goste .
Kovačič namesto Picaka
Ob tem je vratar Dominik Picak začutil bolečine v stegnu in potrebna je bila nenačrtovana menjava - vstopil je Matija Kovačič.
»Ob polčasu smo se dogovorili, da žogo znova spustimo na tla in odigramo od noge do noge. Vsekakor smo morali vsaj nekoliko dlje zadržati žogo v svoji posesti, saj bi bil sicer pritisk domačinov prevelik,« je povedal Toni Datkovič. S kompaktno igro v fazi branjenja so Zavrčani še nekako držali Velenjčane vstran od gola in jim zlahka odvzemali žogo, na drugi strani pa so žoge tudi prehitro izgubljali. Za izboljšanje tega dela igre je Solomun v igro poslal izkušenega Zlatana Muslimovica, a je ta po nekaj akcijah začutil bolečine v stegenski mišici in nato igrišče predčasno zapustil. Kna-pi so najnevarneje zapretili v 64. minuti, ko je iz prostega strela s 17 metrov močno ustrelil Mate Eterovic, a je
Neporažena le še Maribor in Zavrč
Edino domačo zmago v 3. krogu so zabeležili državni prvaki iz Maribora. Ti so pred 3000 gledalci na svojem stadionu ugnali največje pozitivno presenečenje uvodnih krogov, novinca iz Krškega. Tokrat so bili varovanci Anteja Šimundže (ta do konca leta ne bo mogel računati na poškodovanega Aleksandra Rajčeviča) strelsko zelo razpoloženi, dva zadetka je prispeval Agim Ibraimi. Drugi igralec z dvema doseženima zadetkoma v tem krogu je bil član Zavrča Dejan Glavica. Maribor in Zavrč sta še edini nepora-ženi moštvi lige.
V	derbiju osrednje Slovenije sta se v Ljubljani pomerila Olimpija in Domžale. Tekmeca sta prikazala zelo agresivno igro, ki je na trenutke ušla preko mej dovoljenega. V takšnem vzdušju je imel glavni sodnik Matej Jug zahtevno nalogo in je pokazal deset kartonov, tri rdeče barve. Vse so dobili Ljubljančani, med drugim tudi trener Marijan Pušnik. Za Domžale je to druga zmaga v gosteh (prva v Kopru), doma so izgubili proti Mariboru.
V	Novem mestu so domačine presenetili Goričani. Ti se po turbulentnih razmerah in obstanku v 1. ligi vendarle pobirajo in so zmagali drugič zapored. Krko je sicer v vodstvo z lepo izvedenim volejem pripeljal Josip Fuček, zelo blizu so bili tudi vodstvu 2:0 (sodnik jim je zaradi prepovedanega položaja razveljavil zadetek), a kasneje so imeli več od igre varovanci Mirana Srebrniča.
V	nedeljskem večernem obračunu sta se v Kopru pomerila slovenska udeleženca evropskih tekmovanj in si razdelila plen. Oba po treh krogih še naprej ostajata brez zmage, kar lahko zagotovo uvrstimo v rubriko negativnih presenečenj. Koper je vseeno vknjižil prvo točko v novi sezoni, brez nje pa še naprej ostajajo Velenjčani. Zanje je doslej edini strelec z dvema zadetkoma Luka Prašnikar (enega samega strelca imajo tudi Celjani - Ivana Firerja).
JM
12 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 4. avgusta 2015
Atletika • OFEM Gruzija 2015
Veselje Maje Bedrač ob Zdravljici
Na novem stadionu v Tbi-lisiju je v sklopu 13- Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM) potekalo tudi atletsko tekmovanje. Na njem je v slovenski reprezentanci znova zablestela Maja Bedrač, ki je v skoku v daljino ugnala vso konkurenco.
Na dobro organiziranem tekmovanju je imela članica Atletskega kluba Ptuj pred tekmovanjem najboljši prijavljen rezultat letos in to izhodišče je potrdila z najdaljšim skokom tako v kvalifikacijah kot tudi v finalu. V kvalifikacij ali je v prvem poizkusu pristala pri 598 centimetrih, kar je bilo za 25 centimetrov več od najbližje tekmice. A finale je bila kljub temu nova tekma in v njem je Bedračeva še enkrat potrdila svojo kakovost. Tokrat je za zlato medaljo pristala pri 601 centimetru ter tako še na enem velikem tekmovanju preskočila šestmetrsko znamko. To ni uspelo nobeni drugi tekmovalki, saj je Latvij-ka Klinta Blusina na 2. mestu skočila 593 centimetrov, Nemka Antonia Kohl na tretjem še
Maja Bedrač se je v Gruziji okitila z zlatim odličjem, ob njej je trener Aleš Bezjak.
dva centimetra manj. Maja je tekmovanje odprla z izidom 592 cm, v drugo je prestopila, zmagoviti skok 601 cm je dosegla v tretjem skoku. Po tem je zaradi nenatančnega odriva pristala pri 459 cm, v petem
poskusu pri 591 cm, za konec je prestopila.
O novem velikem uspehu sta Maja Bedrač in njen trener Aleš Bezjak poslala naslednjo izjavo: »Na splošno so bile igre zelo dobro organizi-
Rokomet • OFEM Gruzija 2015
Srebrna medalja rokometašev v Gruziji
Med devetimi športi na olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) v Tbilisi-ju so se za medalje med 3500 športniki iz 50 držav borili tudi slovenski rokometaši, letnik 1998 in mlajši. Barve Slovenije so uspešno zastopali tudi štirje rokometaši ormoškega Jeruzalema Tilen Kosi, Miha Kavčič, Dominik Ozmec in Gašper Horvat, kot spremljevalci trenerja Saša Prapotnik in Uroš Krstič ter fizioterapevt Izidor Cukovic.
Slovenci so v predtekmo-vanju najprej klonili proti Franciji (29:32), nato pa ugnali Švico (29:21) in Gruzijo (35:19). V polfinalu je po odlični predstavi padla Nemčija (28:23) in medalja (rekordnih 16 so jih osvojili mladi športniki iz Slovenije) je že bila priborjena.
Dramatični finale
V velikem finalu sta se znova srečali slovenska in francoska četa. Tekma je ponudila vse, kar bi si lahko ljubitelji rokometa želeli, le konec je bil bolj grenak za Slovence, ki so v 1. polčasu že vodili za šest (12:6, 13:7), v polčasu v 38. minuti pa za pet zadetkov (19:14). Šele v 53. minuti je Francozom prvič uspelo izenačiti (26:26), minuto kasneje pa prvič povesti (26:27). V dramatičnem zaključku so varovanci trenerja Prapotni-ka imeli kar nekaj priložnosti za izenačenje, vendar je francoski vratar, ki je zablestel v zadnjih desetih minutah tekme, zaustavil vse strele slovenskih rokometnih talentov. Francozi so se v izjemni tekmi veselili svojega drugega
Ormoški člani reprezentance so po vrnitvi v domovino doživeli prisrčen sprejem.
zlata, saj so pred pol leta slavili tudi v finalu Mediteranskih iger proti Španiji. Sloveniji je tako pripadlo srebro, kar je izjemen uspeh, nekoliko pa lahko žalujejo za zamujeno priložnostjo in odmevno zmago nad močno Francijo. Francozi so letos osvojili zlate medalje pri članih na SP v Katarju, pri mladincih na SP v Braziliji in pri mlajših kadetih na EP v Gruziji. Skratka svetovna rokometna velesila, ki so jo Slovenci v Tbilisiju imeli že na kolenih in dokazali, da v Sloveniji ustvarjamo vrhunske športnike.
Na rokometnem turnirju v Gruziji so blesteli tudi Ormožani. Tilen Kosi je na petih tekmah dosegel kar 35 zadetkov, le enega iz sedem-metrovke. Dominik Ozmec je prispeval devet zadetkov in opravil levji delež v obrambi. V polfinalu in finalu je ekipa
najbolj pogrešala Miha Kavčiča, ki je v 3. krogu proti Gruziji staknil poškodbo in ni mogel pomagati svoji ekipi na zadnjih dveh tekmah. Obetavni krožni napadalec je na turnirju mrežo nasprotnika zatresel šestkrat. Svoj potencial z višino je za prihodnost te reprezentance nakazal Gašper Horvat, strelec treh golov, ki pa bo v bodoče moral narediti še korak naprej pri pridobivanju mišične mase. Zanimivo, da je Horvat bil na turnirju med petimi najvišjimi igralci (najvišji fantje so pri le 17 letih v višino merili že 200 cm).
Prisrčen sprejem
V nedeljo popoldan so srebrni Ormožani imeli lep sprejem svojih staršev in najzvestejših privržencev ormoškega rokometa. Ob
OFEM, Gruzija 2015, skok v daljino:
1.	Maja Bedrač (Slovenija) 601 cm
2.	Klinta Blusina (Latvija)	593 cm
3.	Antonia Kohl (Nemčija)	591 cm
tudi olimpijska vas, kjer smo prebivali.
Kar se tiče tekme, sva seveda z rezultatom zelo zadovoljna, tekma je bila težka, napeta in dramatična do konca. Zaradi vetrovnih razmer in izjemno velike vročine je bilo tekmovanje zahtevno, vendar smo uspeli izvleči najboljše. Skoki so bili dobri, nekaj jih je bilo zelo dolgih, vendar s prestopi. Vseeno na velikih tekmovanjih bolj šteje mesto kot rezultat.
Na tekmi se je Maja počutila dobro, poznala je konku-
rentke in nekako čutila, da lahko zmaga. Tako med tekmo ni bilo pretirane nervoze. Ob zlati medalji in Zdravljici na koncu je bilo veselje veliko.«
Tbilisi je nov srečen kraj za ptujsko atletiko in za Majo Be-drač, ki je na novem velikem tekmovanju še enkrat potrdila svojo izredno kvaliteto in nesporen talent. Na 13. festivalu evropske mladine si je 15-letna atletinja tako v enem samem mesecu priskakala še drugo medaljo z velikih tekmovanj: vse ljubitelje atletike je razveselila v začetku meseca z osvojeno bronasto medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu v Kolumbiji. BRAVO, Maja!
David Breznik
rane, saj so se organizatorji zelo potrudili in resnično je celo mesto živelo s tem tekmovanjem. Atleti so tekmovali na popolnoma novem stadionu, prav tako pa so bila nova skoraj vsa prizorišča in
Kolesarstvo • OFEM 2015
Sagadin zadovoljen, a bi lahko bilo boljše
Luka Sagadin (desno) je bil bolj zadovoljen s svojim nastopom v kronometru, v katerem se je uvrstil v prvo tretjino nastopajočih.
sprejemu in odpeti slovenski himni je padla tudi kakšna solza. Po uradnem delu sprejema so starši fantom ob skupnem druženju izpolnili veliko željo in jim pripravili obilno kosilo. Tbilisi si bo ekipa zapomnila po srebrni medalji, slabi prehrani in di-areji. Reprezentančno ekipo letnika 1998 in mlajših v nadaljevanju več ne bosta vodila ormoška trenerja, saj bosta prevzela zanimivo ekipo letnika 2000 in mlajših. Ali lahko tudi s tretjo različno ekipo osvojita še tretjo kolajno (zlato Utrecht 2013 z letniki 1996, srebro Tbilisi 2015 z letniki 1998), bo pokazal čas. Za konec prelepe rokometne zgodbe je treba še omeniti, da so si fantje z medaljo priborili štipendije Olimpijskega komiteja Slovenije.
Uroš Krstič
Dobri rezultati na letošnjih dirkah so članu Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Luki Sagadinu prinesli vozovnico za OFEM v Gruziji. V reprezentanco Slovenije ga je izbral pomočnik selektorja za mlajše kategorije Miha Kon-cilija, ki je izbral še Aljaža Jar-ca (KK Adria Mobil) in Nika Čemažarja (KK Sava Kranj).
V Tbilisiju je naše fante čakal dvojni program, saj so nastopili v kronometru in na cestni dirki. V vožnja na čas je bila proga dolga 9,6 kilometra in je bila popolnoma ravninska, saj je potekala po središču mesta in je imela le en obrat. V veliki vročini, bilo je več kot 40 stopinj Celzija, je kronometer vozilo natanko 100 kolesarjev, najboljši čas 12,30 minute je dosegel Danec Julius Johansen Gra-ungaard. Najboljši Slovenec je bil na 20. mestu Čemažar, Sagadin je s časom 13.15 končal na 30. mestu. Za zmagovalcem je zaostal 45 sekund in je vozil s povprečno hitrostjo 43,4 km/h.
Cestna dirki je bila dolga 77 kilometrov, tekmovalci so morali prevoziti tri kroge, na katerih sta bila le dva manjša vzpona. Šlo je za ravninsko dirko, na kateri so šli kolesarji »na polno« že od starta in so prvi krog dobesedno »divjali«. Peterici je uspel pobeg, kasneje se jim je priključilo še nekaj posameznikov - skupaj so si privozili kar precej-
šnjo prednost. Glavnina jih je začela prepozno loviti, tako da si je zmago privozil Švicar Samuel Steiger Til. Izmed slovenskih reprezentantov je bil Čemažar 22., Jarc 26. in Saga-din 43.
Luka Sagadin: »Zadovoljen sem s svojim nastopom v kronometru in tudi rezultatom, saj je bila moja želja, da se uvrstim v prvo tretjino tekmovalcev. To mi je s 30. mestom uspelo, in če bi vozil le nekaj sekund hitreje, bi že bil med najboljšimi dvajsetimi. Sam sem dal na ravninski progi vse od sebe in sem ves čas vozil 'na polno'. Na cestni vožnji bi lahko dosegel tudi boljši rezultat, a se žal nisem odločil, da bi se pridružil begu, tako da sem se na koncu boril za čim boljše mesto v glavnini.«
Za našim kolesarjem je do sedaj njegov največji nastop v karieri, saj je tekmoval - po njegovih besedah - na super organiziranem tekmovanju, na katerem si je nabral veliko novih izkušenj. Na tekmovanje v Tibilisiju se je eden naših najboljših mlajših mladincev v Sloveniji pripravljal pod vodstvom trenerja KK Perutnina Ptuj Mirana Kel-nerja, ki je bil pred Sagadi-novim nastopom v Gruziji edini ptujski kolesar, ki je do sedaj v kolesarstvu nastopil na OFEM - leta 1992.
David Breznik
torek • 4. avgusta 2015
Šport
Štajrnhi	13
Atletika • Balkansko prvenstvo
Športno plezanje • Svetovni pokal
Domjanova druga na balkanskem prvenstvu
Mina na vrh kljub bolečemu gležnju
rAA/Vr - ' i	:
kJWÇ^/yuC	
t : - ?//	vjjj
	t /Á
mM	VA
	
Foto: Črtomir Goznik
Veronika Domjan je v enem samem mesecu osvojila še drugo medaljo na velikih tekmovanjih.
Romunsko mesto Pitesti je minuli konec tedna pripravilo balkansko prvenstvo za člane v atletiki. Na njem je barve Slovenije zastopalo 35 tekmovalcev, med njimi tudi članica Atletskega kluba Ptuj Veronika Domjan. Ta je v sredini julija v metanju diska osvojila srebrno medaljo na 23. evropskem prvenstvu za starejše mladince na Švedskem. Tam je dosegla nov članski državni rekord -56,63 metra.
Temu uspehu je v soboto v Romuniji dodala še srebrno medaljo na balkanskem prvenstvu. V metu diska je bilo prijavljenih 11 tekmovalk iz osmih držav. Najdaljši met, 54,87 metra, je uspel grški atletinji Chrysou Anagnosto-
poulou, ki je vodila od prvega meta naprej in je postala balkanska prvakinja. Naša odlična tekmovalka je bila ves čas na 2. mestu in je tokrat nanizala naslednje mete: 53,47, 51,12, neveljaven met, 52,37, 52,01 in 53,74 metra. Kljub utrujenosti po naporni sezoni je Domjanovi najdaljši met uspel v zadnji seriji, ko je poizkušala ogroziti tudi grško metalko. To ji ni uspelo, a je lahko vseeno zadovoljna z odličnim 2. mestom.
Veronika je pri svojih rosnih 18 letih postala balkanska podprvakinja pri članicah v metu diska in je kljub mladosti pokazala, da sodi v sam vrh metalk v tem delu sveta.
David Breznik
V	Imstu v Avstriji je potekala letošnja tretja tekma za svetovni pokal v težavnostnem plezanju. Na njej so Slovenci zabeležili izjemen ekipni uspeh, z zmago pa ga je kronala Ptujčanka Mina Markovič .Po Chamonixu je to že njena druga zmaga v letošnji sezoni.
Mina je na prejšnji tekmi v francoskem Iirianconu odpovedala finalni nastop, saj si je poškodovala gleženj. Kljub omejenemu treningu je tokrat stisnila zobe in od-plezala po najboljših močeh. Slovenke so bile odlične že na petkovih kvalifikacijah in v polfinalu. Janja Garnbret je bila celo edina, ki je polfinal-no smer preplezala do vrha. Mina je osvojila četrto mesto, prvič v svoji karieri pa se je v finale uvrstila tudi Tjaša Kalan.
V	finalu je še enkrat navdušila Markovičeva, ki je uprizorila odlično plezanje in prišla do nove zmage v svetovnem pokalu. Dva, morda tri gibe pod vrhom ji je zmanjkalo časa (predvidenih je 8 minut, op. a.), a je bilo to še vedno dovolj za novo zmago v svetovnem pokalu.
»Z zmago sem presenetila samo sebe, saj še vedno ne morem popolnoma normalno hoditi, pa tudi plezalke so kakšno številko večje kot običajno. Toda vedela sem, da če bom lahko normalno stopila
Mina Markovič je v Imstu že drugič v sezoni stopila na najvišjo stopničko.
na nogo, lahko pridem do visoke uvrstitve. Popolnoma sem se osredotočila na plezanje in resnično sem te zmage zelo vesela,« je ob zmagi dejala 27-letna Markovičeva.
Z drugim mestom, podobno kot v Chamonixu, je Mar-kovičevi sledila šele 16-letna Garnbretova, tretja pa je bila Avstrijka Jessica Pilz. Izven finala je tokrat presenetljivo ostala najboljša plezalka
lanske sezone Jain Kim, ki je osvojila končno 12. mesto.
»Že po polfinalu smo bili zelo zadovoljni, ker se je pet Slovencev uvrstilo v finale. V slovenskem športnem plezanju se je to zgodilo le leta 2003, se pravi, da smo na ponovitev tega uspeha čakali 12 let. Zanimivo je, da so se tudi takrat v finale uvrstili tri dekleta in dva fanta, je pa tokratni izkupiček bistveno
Tekma svetovnega pokala, Imst (Avstrija), rezultati:
1.	Mina Markovič Slovenija	55 55+
2.	Janja Garnbret Slovenija	54+ vrh
3.	Jessica Pilz Avstrija	52+ 55+
4.	Hélène Janicot Francija	51+48+
5.	Yuka Kobayashi Japonska	38 45+
6.	Tjaša Kalan Slovenija	35 47+
7.	Christine SchranzAvstrija	16+ 48+
8.	Anak Verhoeven Belgija	15 55+ 1 kolona: finale; 2. kolona: polfinale.
Skupni vrstni red v svetovnem pokalu:
1.	Mina Markovič Slovenija	240
2.	Jessica Pilz Avstrija	210
3.	Jain Kim J. Koreja	179
4.	Janja Garnbret Slovenija	160 4. Anak Verhoeven Belgija	160 6. Hélène Janicot Francija	133
boljši. Lahko bi rekli, da sanjski, kajti prišli smo do kompleta medalj, zlate z Mino, srebrne z Janjo in bronaste z Domnom Škoficem, pa tudi Tjaša Kalan (6.) in Urban Primožič (7. mesto) sta svoj nastop opravila zelo dobro,« je bil ob zgodovinskem uspehu za slovensko športno plezanje zadovoljen trener Roman Krajnik.
Prihodnja tekma za svetovni pokal bo v Munchnu, in sicer v balvanskem plezanju. Tekma bo na sporedu 14. in 15. avgusta, teden dni pozneje pa bo v Stavangerju na Norveškem nova preizkušnja v težavnostnem plezanju.
jm, sta
Odbojka na mivki
Bedrač in Čuturič v Ljubljani obstala pred vrati polfinala
Ob koncu tedna je v Ljubljani na Kongresnem trgu v središču mesta potekal največji slovenski turnir v odbojki na mivki - Ljubljana Beach Volley Challenge. Na njem so nastopili vsi najboljši Slovenci, zelo dobra je bila tudi udeležba igralcev iz tujine.
Na turnirju sta v paru nastopila Ptujčan Jure Peter Bedrač in legenda slovenske odbojke Jasmin Čuturič. Prejšnji teden sta se na držav-
Odbojka na mivki
Zmaga ob prazniku občine Ljutomer odšla na Destrnik
Na igrišču ŠRC Kostanjevica na Stari Cesti je domače ŠD v sklopu 59. praznika občine Ljutomer pripravilo drugi nočni turnir v odbojki na mivki. Nastopilo je devet mešanih ekip s po tremi igralci (v ekipi je moral biti vsaj en moški oz. ženska).
Predtekmovanje je potekalo na dva dobljena niza do 15 točk, polfinale in finale pa na dva dobljena niza do 21 točk.
Motokros • Svetovno prvenstvo, dirka v Belgiji
Gajser še naprej v odličnem položaju
nem prvenstvu prebila do polfinala, tokrat sta obstala stopničko nižje. V četrtfinalu sta ju ugnala Jernej Potočnik in Simon Fruhbaher, ki sta kasneje osvojila končno 3. mesto.
Končne zmage sta se pri moških veselila prva nosilca, Čeha Jan Dumek in Robert Kufa (ugnala sta Nejca Ze-mljaka in Aljošo Urnauta), pri ženskah pa Brazilki Pauline Alves in Paula Hoffman.
jm
Po desetih urah zanimivih in izenačenih dvobojev, ki so se končali v zgodnjem jutru, je slavila ekipa Vsemu kos z Destrnika. Finalni dvoboj proti ekipi gostiteljev ŠRD Kostanjevica se je končal z zmago Destrničanov 2:1. Tretje mesto so osvojili lanski zmagovalci, igralci ekipe Boom efekt iz Veržeja, ki so z 2:0 premagali vrsto ŠD Cven.
NŠ
Slovenski motokrosist Tim Gajser je na 14. dirki sezone svetovnega prvenstva v razredu MX2 v belgijskem Lomme-lu osvojil 6. mesto in 30 novih točk za SP. Zmagal je Britanec Max Anstie pred Latvijcem Paulsom Jonassom, tretji je bil Bolgar Petar Petrov.
Za mladim slovenskim motokrosistom Gajserjem je pester mesec. Po seriji treh zmag je sledila manjša kriza, ko si je poškodoval gleženj, nato na prejšnji dirki na Češkem padel v prvi vožnji in ostal brez točk, skupno je
Tekma svetovnega prvenstva v Belgiji, rezultati razreda MX2:
1.	Max Anstie	V. Britanija	50
2.	Pauls Jonass	Latvija	44
3.	Petar Petrov	Bolgarija	38
4.	Julien Lieber	Belgija	35
5.	Harri Kullas	Finska	34
6.	Tim Gajser	Slovenija	30
7.	Jeremy Seewer Švica	26
8.	Benoit Paturel	Francija	23
9.	Jordi Tixier	Francija	23
10.	Brian Bogers Nizozemska 18
Skupni vrstni red za svetovno prvenstvo:
1.	Pauls Jonass	Latvija	KTM 433
2.	Tim Gajser	Slovenija	Honda 429
3.	Jeffrey Herlings	Nizozemska	KTM 423
4.	Valentin Guillod	Švica	Yamaha 408
5.	Jeremy Seewer	Švica	Suzuki 395
6.	Jordi Tixier	Francija	Kawasaki 393
7.	Max Anstie	V. Britanija	Kawasaki 387
8.	Julien Lieber	Belgija	Yamaha 340
Tim Gajser je štiri dirke pred koncem sezone v odličnem položaju celo za skupno zmago.
bil deseti. Vmes je ostal še brez največjega tekmeca v skupnem seštevku SP, saj je Nizozemec Jeffrey Herlin-gs pred tednom dokončno obupal po številnih padcih in poškodbah ter sporočil, da ima za nekaj časa dovolj mo-tokrosa ter da si bo do konca sezone zgolj celil rane.
Gajserju se je tako odprla lepa priložnost, da pride prav na vrh SP, a mora paziti tudi na druge tekmece, ki bi prav tako radi prišli na Nizo-zemčevo mesto. Do belgijske dirke je Gajser, ki postaja eno
najbolj vročih imen razreda MX2, nanizal že štiri zmage.
V prvi vožnji je bil peti, potem ko se je prebijal naprej po desetem mestu na startu. Zmagal je Anstie pred Jonas-som in Petrovom. V drugi vožnji je Gajser na polovici zdrsnil že na 19. mesto, a se je do konca - tudi zaradi odstopov in padcev tekmecev na zahtevni progi - prebil v ospredje. Prav na vrh tokrat ni šlo, je pa s 30 novimi vseeno spet dobil velik delež točk.
A vendarle nekaj premalo, da bi že sedaj prevzel skupno
vodstvo: Anstie je slavil s popolnim izkupičkom 50 točk, Jonass je za dve drugi mesti dobil 44 točk, prav uspeh La-tvijca pa je pomenil, da je on novi vodilni v SP, Gajser pa ga bo na preostalih štirih dirkah lovil. Za zdaj ima Jonass 433 točk, Slovenec pa 429.
V razredu MXGP je do novih točk prišel tudi edini slovenski predstavnik Klemen Gerčar, osvojil je končno 18. mesto. Sezona se bo nadaljevala 23. avgusta v italijanski Mantovi.
sta, jm
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 4. avgusta 2Q15
Nogomet • Prijateljske tekme	,
Zadnja preizkusa drugoligasev pred prvenstvom
LUST BELTINCI - DRAVA PTUJ 0:1 (0:0)
DRAVA PTUJ: Ajlec, Roškar, Lonzarič, Rešek, Perger, Romih, Letonja, Horvat, Lavrinc, Kidrič, Monjac. Igrali so še: Tisaj, Pavko, Zbičajnik, N. Čeh, Musič. Trener: Franc Fridl.
V Beltincih so nogometaši Drave odigrali generalko pred pričetkom prvenstva v 2. ligi in premagali domači Lušt. Glede na prikazano bi moral biti rezultat precej višji v korist Ptuj-čanov, a so bili v treh ali štirih situacijah premalo odločni, da bi dosegli zadetek. Na drugi strani so imeli Prekmurci le eno lepo priložnost na celotni tekmi, ki je bila resnično prijateljskega značaja. Nobena ekipa ni pustila preveč dobrega vtisa, kljub temu je Drava pokazala za malenkost boljšo pripravljenost in uigranost kot na prejšnjih prijateljskih tekmah. Edini zadetek so gledalci videli v 2. polčasu, ko je Monjac ušel v protinapad in lepo našel Horvata, ta pa je žogo uspešno potisnil v mrežo. Zadnjih 25
minut tekme je odigral tudi Na-stja Čeh, ki se počasi vrača v ritem tekem. S svojo predstavo je zadovoljil Mateo Monjac, ki je novi član ptujske ekipe, pred tem je bil pol leta član prvoliga-ške ekipe iz Zavrča.
DB
ALUMINIJ - HRVATSKI DRAGOVOLJAC 1:2 (1:1)
ALUMINIJ: Janžekovič, Čeh, Topolovec, Damiš, Turkalj, Petrovič, Krljanovič, Vrbanec, Bizjak, Kastratovič, Škoflek. Igrali so še: Kurež, Vindiš, Ploj, Kozar, Pucko. Trener: Damijan Romih
Kidričani so v generalki pred nedeljsko prvenstveno tekmo proti Tolminu igrali s hrvaškim drugoligašem iz Zagreba, Hrvatskim Dragovoljcem. Gostje so med drugim v prijateljskem srečanju pred kratkim remizi-rali z Mariborom, kar kaže na dobro kakovost ekipe.
V Kidričevem so tekmo odlično začeli in s hitrostjo prevladovali prvih 10 minut, ko so z izjemnim strelom z več kot 25
metrov tudi prišli do vodstva. V nadaljevanju so varovanci Damijana Romiha vzpostavili ravnotežje in prišli do svoje prepoznavne kombinatorne igre. Po strelu iz kota, ki ga je izvajal Krljanovič, je v polno z glavo zadel Škoflek in postavil izid polčasa.
Podobna igra se je nadaljevala tudi v drugem delu, a domačini niso uspeli izkoristiti nekaterih ugodnih situacij za dosego zadetka. V zadnjih desetih minutah tekme so znova prevladovali Hrvati in z drugim evrogolom na tekmi - iz prostega strela -zmagali. Damijan Romih je bil po koncu tekme zadovoljen s tekaško predstavo svoje ekipe, nekoliko manj pa s tehničnim delom in koncentracijo v zaključkih akcij, kar bodo poskušali do nedelje izboljšati.
JM
AVTO RAJH LJUTOMER -VIDEM 1:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Krajnc (26. iz 11-m), 0:2 Krajnc (53.), 1:2 Lotrič (75.).
AR LJUTOMER: Fajfar, Pi-berčnik, Bertalanič, Semenič, Markovič, Kramar, Podgorelec, Jelen, Novak, Lotrič, Kardinar. Igrali so še: Lebar, Mihalič, Rajh, Horvatič, Oletič, Lah. Trener: Mario Hošpel.
VIDEM: Šmigoc, Koren, Ge-rečnik, Lah, Leskovar, Murič, Cafuta, Krajnc, Tement, Skva-rič, Božak. Igrali so še: Kosta-njevec, A. Plajnšek, Ž. Plajn-šek, Bračič. Trener: Primož Gorše.
Novi člani 3. SNL - sever, nogometaši Vidma, so zapustili zelo dober vtis v Ljutomeru. Z dopadljivo igro so bili večji del tekme boljši tekmec in so zasluženo zmagali. Svoji najlepši priložnosti so uspeli spremeniti v zadetek, gostitelji pa ne. Čeprav prepolovljeni -manjkali so vratar Lorenčič ter Munda, Bogdan, Rakovec, Kri-stl, Majerič in Panič -, so bili Ljutomerčani izjemno nespretni pred vratarjem Šmigocem in jim kaj več kot ublažiti poraz ni uspelo.
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija (v rdečih dresih) so minimalno izgubili proti močni zasedbi Hrvatskega Dragovoljca.
Šahovski kotiček
Na prvenstvu EU tudi trije mladi ptujski šahisti
Danes se v Cmureku v Avstriji začenja 13. prvenstvo evropske unije za mlade šahistke in šahiste v starostnih kategorijah do 8, 10, 12 in 14 let. Na njem bo sodelovalo skoraj sto mladih iz 15 držav. V desetčlanskem slovenskem zastopstvu so tudi trije perspektivni člani Šahovskega društva Ptuj: Nika Kralj, Naj Pivec in Tadej Murko.
Ti trije so se na pred kratkim končanem Pirčevem me-morialu tudi najbolje izkazali, saj je Naj zmagal na mladinskem turnirju, Nika je bila druga, Tadej pa peti. Tadej je na prvenstvu uspešno nastopil že lani, Nika in Naj pa bosta prvič preizkusila močno mednarodno konkurenco.
Silva Razlag
Strelstvo • Zaključek EP v strelskem centru Gaj in Apačah
Rajmond Debevec do druge posamične medalje
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ptujski strelci na EP so se predstavili z dobrimi nastopi; z leve strani mladinca Tadej Sirec in Sašo Stojak, Boštjan Simonič ter Mateja Pešakovič, v vlogi strelske sodnice na kontroli opreme na EP.
V petek se je v Strelskem centru Gaj Pragersko in na strelišču Slovenske vojske v Apačah z zadnjima disciplinama končalo 14 dni trajajoče evropsko prvenstvo v streljanju z orožjem malega in velikega kalibra ter puško šibrenico. 1.044 strelcev iz 46 držav si je razdelilo 71 kompletov odličij, od tega 34 v ekipni in 37 v posamični konkurenci.
Kako zelo izenačena in močna konkurenca vlada na EP, nam pokažeta tale podatka: odličja si je priborilo kar 29 reprezentanc, med katerimi je bila najuspešnejša Rusija s 44 medaljami, Nemčija in Francija sta si jih priborili 24 oz. 23- Slovenija je po zaslugi Boštjana Mačka in Rajmonda Debevca osvojila tri posamična odličja in bila v tej razvrstitvi uvrščena na 25. mesto. Drugi podatek, ki kaže na izjemno konkurenčnost tekmovanj v enajstih olimpijskih disciplinah, so olimpijske kvote za Rio de Janeiro 2016. 21 olimpijskih vstopnic oz. t.i. kvot si je priborilo kar 17 držav, med njimi le Madžarska, Rusija in Ukrajina po dve, Češka, Velika Britanija, Poljska, Francija, Grčija, Gruzija, Avstrija, Srbija, Italija, Slovaška, Slovenija in San Marino pa po eno.
Kevin Venta 38. s standardno pištolo
Ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta je predzadnji dan EP nastopil še v svoji drugi disciplini, v neolimpij-ski disciplini s standardno pištolo na 25 m, in po precejšnjih težavah s polnjenjem nabojnika in zastojem med streljanjem dosegel 534 krogov ter osvojil 38. mesto. Venta z dvajsetimi streli v
150 sekundah ni imel večjih težav, s serijama 95 in 96 krogov je bil zelo konkurenčen in najboljši med Slovenci. Z drugima serijama v dvajsetih sekundah so se za mladega Ormožana pričele prve težave, s serijama 88 in 92 ni bilo več takšne natančnosti v hitrejšem ritmu, nato pa je v tretji stopnji dveh serij v času desetih sekund nastopil še prvi zastoj, kjer je Venta izgubil 10 krogov glede na konkurente, s serijama 74 in 89 krogov pa je padel na rep uvrščenih. Venta z dosežkom ni bil zadovoljen, saj je imel na letošnjih pripravljalnih tekmovanjih tudi po 20 krogov boljše rezultate. Z zanj novo disciplino se šele spoznava in čez čas bo zagotovo zelo konkurenčen najboljšim strelcem na svetu tudi na tej razdalji.
S tretjo disciplino v svojem strelskem naboru na velikih tekmovanjih je Venta zaokro-
žil svoj tekmovalni program in postal eden izmed vsestransko najboljših strelcev v Sloveniji in širše tako z zračno pištolo kot tudi z maloka-librskima pištolama na 50 in 25 m. Najboljšo uvrstitev je med Slovenci dosegel Peter Tkalec s 559 krogi na 22. mestu. Evropski prvak je postal Alexei Klimov s 573 krogi po tesnem razstreljevanju z Nemcem Christianom Re-itzem.
Debevec in Dvoršakova z neizpolnjemi cilji v olimpijskem programu
Prvenstvo so prvi teden zaznamovale izjemno vroče temperature, ki strelcem niso prizanašale, saj je strelska oprema bolj primerna za zimski kot poletni čas. V
štirih glavnih olimpijskih disciplinah se je med slovenskimi favoriti še najbolje znašel Ormožan Kevin Venta, ki je s pištolo na 50 m osvojil 19. mesto. Bistveno slabše se je v prvem tednu godilo z Raj-mondom Debevcem, ki ni izpolnil svojega glavnega cilja in se še vedno bori za tako želeno olimpijsko kvoto. Podobno se godi tudi z Živo Dvoršak in Ormožanko Urško Kuharic, ki si prav tako prizadevata za kvoto.
Drugi del EP pa je zaznamovalo deževno vreme, ki je največ nevšečnosti povzročili strelcem na 300 m na strelišču v Apačah. Dobra improvizacija strelskih delavcev in pripadnikov Slovenske vojske ter pozitivni pristop organizatorja so poskrbeli -če citiramo vodjo zelo močne avstrijske reprezentance Margit Melmer -, »za izvedbo najbolj srčnega EP do zdaj«.
Najboljše uvrstitve Slovencev - kvota za Rio
Slovenski strelci so najboljši rezultat na EP vknji-žili z bronastim odličjem Boštjana Mačka v olimpijskem trapu, ki si je s tem dosežkom priboril olimpijsko vstopnico za Rio, s tem pa izpolnil primarna pričakovanja in cilj organizatorja EP - Strelske zveze Slovenije. Rajmond Debevec je k uspehu reprezentance dodal dve posamični odličji s puško velikega kalibra na 300 m v neolimpijskih disciplinah ležečega in trojnega položaja.
Šesti najboljši rezultat v reprezentanci je dosegel mladi Ptujčan Sašo Stojak in se s pištolo na 50 m s svojim osebnim rekordom s 536 krogi uvrstil na visoko 10. mesto. S pištolo na 50 m je bil odličen tudi Kevin Venta, ki si je z 19. mestom pristreljal lep
rezultat, najvišjega do zdaj na EP, za finale in olimpijsko vozovnico pa mu je zmanjkal kakšen krog izkušenj in športne sreče.
Po kvoto za Rio v Azerbajdžan
Najboljši slovenski strelci, med njimi tudi Kevin Venta in Majda Raušl, se bodo proti koncu tedna podali na naslednji svetovni pokal ISSF v azerbajdžansko Gabalo, ki bo zadnja letošnja kvalifikacijska tekma za Rio 2016 za strelce s pištolo in puško. Nato sledi še EP v 2016.
Štajerska se je predstavila v prijazni podobi
Slovenija, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica ter strelišči Strelskega centra Gaj Pragersko in Slovenske vojske v Apačah so kraji, ki so ponosno gostili najboljše strelce na stari celini na največjem tekmovanju, kot ga do zdaj še nismo imeli priložnosti izkusiti na domačih tleh. In čeprav je bila organizacija EP na začetku ne najbolj dodelana, so v naslednjih dneh bile odpravljene vse napake in udeleženci so zelo zadovoljni zapuščali prizorišče EP, tako da bodo na Slovenijo in Štajersko zagotovo ohranili lepe spomine. Tehnični delegat EP, Nemec Willhelm Xaver Grill, je na koncu organizatorju izrekel veliko zahvalo in priznanje, posebnega priznanja za pripravo 300 m strelišča v Apačah in odličnega sodelovanja s Slovensko vojsko pa je bil deležen tudi odgovorni predstavnik SV, stotnik Davorin Volgemut, sicer član Strelskega kluba Ptuj, zadolžen za koordinacijo vseh aktivnosti Slovenske vojske v času EP.
Simeon Gönc
Najboljši rezultati Slovencev na EP:
3. Boštjan Maček, trap - kvota za Rio 2016
2.	Rajmond Debevec, VK-puška 300 m leže
3.	Rajmond Debevec, VK-puška 300 m trojni položaj 5. Robert Markoja, VK-puška 300 m leže,
8. Damijan Kandare, VK-puška 300 m leže,
10.	Sašo Stojak, MK-pištola 50 m,
11.	Jože Čeper, MK-pištola 25 m, 19. Kevin Venta, MK-pištola 50 m,
25. Urška Kuharič, MK-puška 50 m leže, 28. Petra Vernik, MK-puška 50 m leže.
torek • 4. avgusta 2Q15
Šport, zanimivosti
Štajerski	15
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski košarkarji so prvi del srečanja odigrali nekoliko slabše, drugi del je bil veliko boljši.
Foto: Črtomir Goznik
Sloviti haka ples, s katerim poskušajo Novozelandci tradicionalno prestrašiti tekmece
Košarka • Slovenska reprezentanca gostovala v Kidričevem
Iz Kidričevega preko Zagreba proti Franciji
Slovenska košarkarska reprezentanca je v četrtek v Kidričevem odigrala prvo prijateljsko srečanje v okviru priprav na letošnje evropsko prvenstvo, na katerem bo prvi del odigrala na Hrvaškem, izločilni boji pa bodo na sporedu v Franciji.
Kidričani so se izkazali kot odlični gostitelji, saj je tekma med Slovenijo in Novo Zelandijo pred 1500 gledalci potekala v izjemno prijetnem vzdušju. V vsaki akciji je bilo čutiti podporo varovancem Jureta Zdovca, ob atraktiv-nejših koših pa prave valove navdušenja. Pred dvorano je bilo moč zaslediti veliko avtomobilov s celjsko registra-
cijo, slišati je bilo še nekaj drugih slovenskih narečij.
S hako »prestrašili« Slovence
Organizatorji so pripravili bogat spremljevalni spored,
ki se je začel s himnama obeh držav - odpela ju je Eva Boto. Za odlično popestritev so poskrbeli tudi gostje, ki so pred tekmo odplesali tradicionalni novozelandski ples haka in navdušili obiskovalce. Za nekaj časa so z njim celo uspeli
»prestrašiti« naše košarkarje, saj v prvem delu niso igrali najbolje. Veliko bolje je bilo v drugem polčasu, ko so z nekoliko agresivnejšim pokrivanjem v obrambi nagnili tehtnico na svojo stran in vknjižili zmago.
Slovenija - Nova Zelandija 73:68 (18:17, 33:38, 49:52)
Za Slovenijo je največ košev dosegel MVP srečanja, kapetan Jure Balažič (15), sledili so mu Žiga Dimec (11), Luka Rupnik, Alen Omič (10), Klemen Prepelič (9), Nikolič 5, Joksimo-vic 4, Tomič 3, Blažič 2, Lapornik 2, Mahkovic in Slokar 1. Selektor: Jure Zdovc.
Pri gostih sta izstopala Corey Webster (19) in Isaac Fotu (13).
Jure Zdovc je po tekmi povedal: »Igralci na treningih dobro delajo in v nekaterih segmentih lepo napredujejo. Z željo, voljo in čvrsto obrambo je možno nadoknaditi pomanjkljivosti in to so tokrat na tekmi v Kidričevem storili dobro. Videl sem dobre in slabe stvari, nekateri mladi igralci so lepo izkoristili ponujeno priložnost. Ko se bodo ekipi priključili Z. Dra-gič, Zagorac, Klobučar, Zupan in drugi, bom imel težko delo pri končnem izboru igralcev za EP.«
Foto: Črtomir Goznik
Selektor slovenske reprezentance Jure Zdovc je na tekmi v Kidričevem dobil prve informacije o igri svojih izbrancev.
Ob polčasu so se predstavili mladi košarkarji Košarkarske šole Sanija Bečiroviča Ptuj, po koncu pa so posebno presenečenje pripravili kar sami košarkarji. Uroš Slokar je namreč kot najbolj izkušen s posebnim obredom v reprezentanco sprejel dva najmlajša
- to sta bila Miha Lapornik in Luka Rupnik. Posebni obred je pomenilo petje pesmi pred celotno dvorano ... Miha si je izbral Slovenija, od kod lepote tvoje, Luka pa Cela ulica nori -na njuno srečo jima je pri tem pomagala cela dvorana .
Jože Mohorič
Veslanje • 23. Rancarija
Friki ubranili lansko zmago
Ujeti pravo frekvenco zave-sljaja, držati ugodno linijo ob precejšnjem toku reke Drave in dobro krmariti so bili glavni poudarki na poti do uspeha na 23. Rancariji. Tradicionalno tekmovanje v sklopu praznika mestne občine Ptuj je tudi v svoji 23. izvedbi zelo dobro pripravilo Brodarsko društvo Ranca Ptuj.
Pred startom veslaškega dogajanja sta zbrane pozdravila župan MO Ptuj Miran Senčar in predsednik BD Ranca Emil Mesarič. Po tradiciji so gledalci v otvoritveni vožnji spremljali obračun med županovo ekipo in
upravnim odborom BD Ran-ca. Po silovitem startu sta ekipi nato ubrali bolj rekreativni tempo, vmes sta se tudi ustavili na osvežilnem »špricarju«, ki je očitno dal več moči gostiteljem, saj so rancarji odnesli uvodno zmago. Sledil je uradni del Rancarije (gre za veslaško tekmovanje s čolni rancami, op. a.) na približno 500 metrov dolgi razdalji. Na startu je bilo letos 20 ekip, ena med njimi je bila ženska. Boji so bili zelo zanimivi, tudi trkov ni manjkalo in zapiranja poti. V predtekmo-vanju je svojo moč pokazala ekipa Friki - AP Grušovnik,
Tomislav Drevenšek, član zmagovalne ekipe Friki - AP Grušovnik:
»Na progi nam je šlo zelo v redu, kar pomeni po naših najboljših veslaških zmožnostih. Veslamo iz golega užitka in zato nam zmaga pomeni dodatno zadovoljstvo.«
Emil Mesarič, predsednik BD Ranca Ptuj: »Vsi člani društva smo s ponosom organizirali 23. Rancarijo. Ta je bila ponovno uspešno izvedena, še posebej smo veseli, da seje na tekmovanju zbralo tako lepo število ekip.«
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnji Rancariji je sodelovalo 20 ekip.
saj je postavila prepričljivo najboljši čas, potem ko so se ure zaustavile nekaj stotink pod 4 minutami. Kakšnih 20 sekund za njimi so bili člani ekipe Gostišče pri Tonetu, ki so si tako izborili mesto v finalu. V tekmi za 3- mesto sta se merili ekipi Picerija Špajza
Foto: Črtomir Goznik
Zmagala je ekipa Friki - AP Grušovnik.
Končni vrstni red, moške ekipe:
1.	Friki - AP Grušovnik
2.	Gostišče pri Tonetu
3.	Pivski bratje iz Gastroja
(zmagovalci izpred nekaj let, op. a.) in Pivski bratje iz Ga-stroja. Slednji so po neverjetno izenačenem dvoboju vse do zadnjega zavesljaja osvojili končno 3. mesto. Finale je bil bistveno manj napet, saj so bili Friki AP Grušovnik enostavno premočni. Tako so Fri-ki v postavi Andrej Orešek, Marjan Jozič, Igor Glažar, Tomislav Drevenšek in Robert Pernat obranili lanski naslov. Zmaga v ženski konkurenci je šla v roke edini prijavljeni ekipi Felnar bar ženske, ki je dodobra »vijugala« po progi in s precej težavami uspešno našla cilj.
Rancarijo si je na kopnem skozi celoten popoldan ogledalo lepo število gledalcev. Celotna prireditev je sicer v prvi vrsti namenjena
druženju, zelo zabaven in razburljiv pa je tudi tekmovalni del. Tako je bilo tudi letos .
David Breznik
Glej zeleno,
NAČRTOVANJE. IZVAJANJE IN
VZDRŽEVANJE KOMUNALNE HIDROTEHNIKE
delaj modro i
OBJEKTOV VARSTVA OKOUA. -Poslovnim partnerjem, cenjenim strankam ter občanom Čestitamo za praznik občine Ptuj.
A^^drava *
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ/ d.d..
1G Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 4. avgusta 2Q15
Ptuj • Ptujska poletna noč
Zabavalo se je več kot 15.000 obisko
Ptujska poletna noč z glasbenim in drugim zabavnim dogajanjem ima že močne korenine. Zabavo na ptujske ulice in trge so že pred leti prinesl in najboljšega festivala narodno-zabavne glasbe v Sloveniji, ptujskega festivala. V začetnem obdobju, ko je festival trajal dva oz. tri dni, so na pt številni narodno-zabavni ansambli. S krčenjem festivalskih dni pa je nekoliko zamrla ta poulična zabava. Vrnila se je v osemdesetih in devetde letja, v času še velike občine Ptuj.
Ptujska poletna noč je ostala spremljevalka prazničnega dogajanja v mestni občini Ptuj tudi, ko je bil praznični dan še 8. avgust; Tako je letos praznovala svoj 20. avgustovski praznik, pa čeprav je bil med tem za praznični dan izbran 5. avgust.
31. julija in 1. avgusta so na ptujskih ulicah in trgih pripravili eno največjih pouličnih zabav v Sloveniji, ki je pritegnila številne obiskovalce tudi od drugod. Po neuradnih ocenah naj bi se v najstarejšem slovenskem mestu v teh dneh zabavalo več kot 15.000 obiskovalcev. Ptujski gostinci in drugi organizatorji so se potrudili tudi s kulinarično ponudbo. Obiskovalci ptujske tržnice, kjer sta za zabavo in dobro počutje poskrbela družba Radio-Tednik Ptuj in PP Gostinstvo, pa se bodo letošnje Ptujske poletne noči spomnili tudi po zanimivih nagradah, ki so jih prispevali partnerji obeh organizatorjev. Najbolj si bo letošnjo ptujsko ulično zabavo zapomnil prejemnik glavne nagrade, tridnevnega izleta za dve osebi pod imenom Kontrasti Bosne in Hercegovine, ki sta jo podarila družba Radio-Tednik Ptuj in potovalna agencija Turi-stagent. Omenjenega izleta se bo skupaj z ženo udeležil Peter Sku-pnjak iz Dražencev.
Velik turistični potencial
Drago Slameršak, direk-
tor družbe Radio-Tednik Ptuj: „Zelo smo veseli, da je naša prireditev v sklopu Ptujske poletne noči uspela in da je bilo veselo in razgibano tudi na drugih odrih našega mesta. Pokazali smo, da znamo z glasbenim izborom in prizoriščem privabiti različne generacije občinstva oz. zabave željnih. V petek so prišli na račun bolj mladi, v soboto srednja generacija, ni pa manjkalo tudi mladih in zelo mladih. Upamo, da so bili obiskovalci zadovoljni. Oba dni jih je bilo izjemno veliko.
Ptujska poletna noč predstavlja močan turistični potencial tako mesta kot okolice in bi
Ptuj • Zaključek 7. mednarodnega glasbenega festivala Arsana
„Gre za ptujski glasbeni festival, ne festival Arsane!"
Sedmi mednarodni glasbeni festivala Arsana 2015 se je poslovil s koncertom skupine Katalena, s katerim se je zaključila tudi osrednja slovesnost ob prazniku MO Ptuj. Te dni je zasluženo izpregel tudi umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin.
Zmotili smo ga tik pred koncem festivala, da bi v strnjeni obliki povzel letošnje festivalsko dogajanje.
„Na kratko povedano, letošnji festival je prinesel svetovni preboj. Vsi dosedanji festivali so rasli in se dvigovali, lanski nas je s skupino New York Voices zapisal na svetovni zemljevid festivalskega dogajanja. Letos pa smo gostili največje vokalne genije a capella glasbe nasploh. Še vedno ne morem verjeti, da se je na Ptuju to zgodilo. Najbolj pa sem zadovoljen, ker so se izpolnila moja pričakovanja in želje, da smo postali prepoznavni v Sloveniji, kjer se neuradno govori, da je bil nastop Take 6 koncert leta 2015 v Sloveniji. Še bolj pa sem vesel, da se je začel Ptuj pojavljati tam, kjer ga doslej še
ni bilo. Vsi vemo, da je Ptuj najstarejše mesto v Sloveniji, bolj ali manj prepoznano v knjižnih zapisih, sedaj pa je Ptuj tudi na Facebook profilu skupine Take 6. To je za nas najlepše darilo zadnjih sedmih let, ki si ga organizator lahko sploh zamisli. Take 6 pa so povedali, da je bil to njihov najboljši koncert evropske turneje - in malo za šalo: tudi najboljša hrana te turneje je bila na Ptuju. Polna festivalska prizorišča so dokaz, da se je festival prijel. Slabše od pričakovanj so bili obiskali le trije dogodki: koncerti resne glasbe in ustvarjalne delavnice zaradi slabega vremena. To pa je le 2 % celotnega dogajanja," je v prvi oceni festivalskega dogajanja povedal Mladen Delin, ki pričakuje, da bo festival v bodoče podprlo tudi ministrstvo
za kulturo.
Festival Arsana ni samo festival Arsane, temveč gre za ptujski mednarodni poletni glasbeni festival.
»Naredili smo vse, vnaprej upam, da nam bo kdo pomagal pri evropskih razpisih!«
Po sedmih letih je Arsana potegnila črto, naredili in pokazali so vse, iz promocijskega vidika je festival za Ptuj naredil več kot kateri koli dogodek. Ptuj poletni glasbeni festival potrebuje, to je eden izmed biserov, ki vabi turiste.
„Upam, da smo v sedmih letih dovolj pokazali tudi za to,
da bo za nas nekdo lobiral tudi na evropskih razpisih, kjer smo se v preteklosti že prijavili, a bili neuspešni. Resnično si želim, da festival Arsana postane pravi ptujski poletni mednaro-
dni glasbeni festival, ki bo vabil turiste z vseh koncev Evrope. Želimo, da bo občinstvo vseslovensko in s številnimi obiskovalci iz tujine. Že letos jih je bilo veliko od drugod. Vsi
Foto: Črtomir Goznik
Take G z Mladenom in Ano Delin
smo veseli, da vidimo tudi druge obraze, da festivalsko občinstvo po koncertih napolni ptujske ulice in trge, gostilne, poletne terase, da mesto živi. To je tisti Ptuj, ki si ga vsi želimo vsaj nekajkrat na leto. Res sem vesel, da so začeli na Ptuj prihajati iz Ljubljane in drugih mest, tudi tujine, in da Ptujča-nom ni več treba na vrhunske glasbene dogodke v Ljubljano."
Po presežku vseh presežkov si Delin v tem trenutku še ne upa napovedati, kaj bomo lahko videli in doživeli v sklopu 8. mednarodnega glasbenega festivala v letu 2016. Zagotovo pa bo tudi tisto vrhunski glasbeni dogodek, ki bo prihodnje leto na Ptuj pripeljal goste iz cele Slovenije in tudi tujine.
MG
torek • 4. avgusta 2015
Ljudje in dogodki
TEDNIK 17
valcev
i udeleženci najstarejšega tujskih ulicah in trgih igrali ;setih letih prejšnjega sto-
ga kazalo v prihodnje še bolj izkoristiti. Mi bomo seveda zraven. Še najprej bomo poskušali s prireditvami oživljati mestno jedro ne samo ob prazničnih dneh, temveč tudi ob drugih pomembnih dogod-
kih v mestu, ki že stoletja tradicionalno polnijo ptujske ulice in trge. To so predvsem sejemska dogajanja. Eno bo že tudi jutri, ko bo tradicionalni ožbal-tov sejem, na katerem bomo z glasbenim dogajanjem prisotni že v letu 2016 - podobno kot smo to letos že naredili ob jurijevem sejmu, ko so obiskovalce zabavali številni glasbeniki in pevci. Ob tej priložnosti bi se rad posebej zahvalil za izjemno sodelovanje našemu partnerju PP Gostinstvo, s katerim bomo, tako sem prepričan, naše sodelovanje na podobnih dogodkih še okrepili in skupaj poskrbeli za kar največje zadovoljstvo domačih in tujih obiskovalcev. Zahvala pa gre tudi našim glasbenim gostom, skupini Mi2, Tanji Žagar in ansamblu Krokodili, ki so se resnično izjemno potrudili, dali vse od sebe, da je tržnica zažgala kot osrednji mestni prireditveni oder, s katerega se je po vsem mestu širila energija tudi na druge odre in prizorišča."
MG
POTOVRLHR flGEDCUfl
@ ARRIVA
^^^	rs Iññl rnmnam/
company
Foto: Črtomir Goznik
GP PROJECT ING
PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o.
Vošnjakova 6, 2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, E-mail: gp.projecting@siol.net
18 Šta/m&TEDNlK
Zeleni tednik
torek • 4. avgusta 2015
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Vreme primerno za setev jesenskih križnic, se pa zelo mudi
Najpomembnejše vrtnine Slovencev so že dolga desetletja prav gotovo zelje, solata in fižol. Pa vendar najdemo med domačimi sortami tudi korenovke. Tako kot stročnice so imele te prav posebno vlogo v zimski prehrani naših prednikov, saj jih lahko dolgo skladiščimo tako v kleteh kakor na prav poseben način - v zasipnicah, repo pa tudi kisamo. Postopek kisanja je povsem enak kakor pri kisanju zelja, le soli se nekoliko manj. Tako je bilo nekaj za v lonec celo zimo. Kisla repa (in zelje) pa sta zagotavljala (tako je seveda tudi danes) sveže vitamine, zdrav želodec in odpornost na mraz.
Repa ni samo
1	v • v
hrana za prašiče
Najbolj znana je sorta kranjska okrogla, saj je bila že v sortni listi rajnke Jugoslavije. Ta sorta ima ploščato okrogle korene, ki so zgoraj rdeči, spodaj pa beli. Veliko kasneje, že v svobodni Sloveniji, je bila v sortno listo prijavljena še sorta kranjska podolgovata. Ta je bila sprva stekleničaste oblike, valjasta, s hitro zaključeno konico, danes pa je žal prej ko-renasta, koren pa se od listov proti konici oži. Ravno tako je rdeče-belo obarvana.
Obe sorti, kot že ime pove, izvirata z Gorenjske, kjer se repa prideluje predvsem za kisanje. Na Štajerskem so jo pridelovali bolj za hrano živalim. Vendar je kisla repa še zdaj zelo iskana med slovenskimi in drugimi potrošniki. Repo lahko brez težav pridelamo tudi na vrtni gredici. Sejemo jo v drugi polovici poletja od konca junija naprej. Še vedno imate čas, le da se ta zagotovo izteka. Repa ne prenaša gnojenja s hlevskim gnojem, ta naj bo uporabljen v preteklem letu. Sejemo jo v vrstice 30-40 cm narazen, poberemo pa konec septembra, ko je še dovolj toplo za kisanje, repa pa še ni prevelika. Skisa-mo jo kar v večjem steklenem loncu za vlaganje v kuhinji.
Redkev, redkvica - je kaj razlike?
Redkev je večja sorodnica mesečne redkvice. Mesečno redkvico sejemo spomladi do konca aprila in potem ponov-
no v jeseni od konca avgusta do sredine oktobra, v rastlinjak še nekoliko prej in kasneje. V poletni vročini pobegne v cvet, preden se v zemlji odebeli koren. Redkev pa je strniščni posevek. Koren se zelo slabo odebeli, če jo sejemo prezgodaj spomladi. Velja, da je pravi termin za setev od sredine junija do začetka avgusta.
Redkvici rečemo tudi mesečna redkvica, saj mora v normalnih okoliščinah dati pridelek že mesec dni po setvi. To se zgodi prav gotovo jeseni, ko je še dovolj toplo, spomladi pa se lahko zgodi, da jo nizke temperature ustavijo. Včasih zaradi predolgega obdobja hladnega vremena sploh ne naredi rdeče ali kako drugače obarvanega korena.
Za razliko od zelo hitro rastočih mesečnih redkvic potrebujejo redkve dalj časa, le sort pri nas ni kaj veliko. Tradicionalno sejemo po vse Sloveniji sorto zimska črna. Naredi večje korene s temno, skoraj črno lupino in belim mesom. V Nemčiji ne znajo piti piva brez njene sorodne sorte poletna bela. Čeprav je ena poletna, ena pa zimska, sejemo obe v času strniščnih setev, pobiramo pa od septembra naprej. Poletna bela je podolgovate, korenaste oblike in povsem bele barve. Ta sorta je znana po tem, da zelo hitro raste.
V jeseni je redkev odličen preprečevalec prehladov. Tudi prve začetke prehlada hitro ustavi. Tradicionalna štajerska jed je solata z redkvijo, fižolom in seveda bučnim oljem.
Avgust Veliki srpan					2015
	»bita		17	ponedeljek	
2	riodolja	'' *	18		
3	ponedeljek	Ji *	19	sreda'	
			20	četrtek	
5_	sreda	O 9	21	petek	
.6	četrtek		22	sobota	»si» ^
7	p«r	„o «t	23	nedelja	
8	sobota		24	ponedeljek	JL**
_9_	nedelja	* «É-	25	torek	*
10	ponedeljek		26	sreda	141
JI	torek		27	četrtek	
12	snda	"'m	28	petek	v &
JI	četrtek		29	sobota	* sit »■o "
J4	petek		30	nedelja	* m
J5	sobota		31	ponedeljek	* 9 ÏS.uxmn
16	Tdrta				SKfriV
Pnčnemo s čednem sadnega areifi ra cko. Obrezuiemo teifije in viii>*. Obdelujemo Ha in jili namakamo. Pazimo, da so tla plitvo obdelana in bn?z p4evela. Pripravimo shrambo za spravilo sadja.

CVETJE in OLJNICE
Son črnce, «stavnice, vse vrste cvetlic...
* PODTALNI PLODOVI
Krompir, korenje, pesa, tesen, iebula, redkev...
«t
PUJPOVKE m SAPJE
"■•nn .'. ...".n.ii. iii,i
LISTNATE RASTLINE
Mate
Foto: Miša Pušenjak
Koleraba, črna redkev in repa - shranjena energija sonca za zimske dni
Večkrat jo boste jedli, manjša je možnost prehlada. A to je dokaj težka jed, posebej za otroke. Njim lahko privoščite sirup. Naredite ga tako, da redkev prirežete pri korenini, da bo sama stala na krožniku. Odrežete tudi vrh in ga z žlico izdolbete. V to odprtino daste žlico medu, če ga pa nimate, je dober tudi sladkor. Sladkor se bo hitro stopil v odličen in zdravilen sirup, med pa potrebuje dalj časa. Ta sirup pijte, ko ste še zdravi, predvsem pa, ko se pojavijo prvi znaki prehlada. Je odličnega okusa in z veseljem ga bodo pili tudi otroci.
Veliko ceneje je pa še zabavno, če ta naravna zdravila posejemo kar na vrtu, da nam bodo lajšala zimske zdravstve-
Redkev sejemo na enak način kakor repo. Ne sme priti na gredice, kjer so v zadnjih dveh letih rasle kapusnice. Ne gnojiti, samo plitvo pripravite gredice, ne jih prekopavati. Tega v poletni vročini nikoli ne počnemo. Sejte na razdaljo 30-40 cm med vrstami, v vrsti pa po vzniku razredčite na 10 cm. V mešanem posevku se dobro razume s korenčkom. Pozna setev korenčka običajno prezi-mi kar na prostem. Korenček pa bo odganjal tudi škodljivce. Posejte eno vrsto korenčka, nato vrsto redkve, pa spet korenček in nato podzemno kolerabo in tako dalje, koliko prostora imate. Vrstice naj bodo v razmaku 40 cm, potem lahko med njimi posejete še špinačo in/ali motovilec.
Seveda lahko med vrste posadite tudi sadike solate, če pa se boste odločili za endivijo ali radič, potem mora biti razmak večji, vsaj 50 cm.
Še dve korenasti strniščni križnici
Čeprav je redkev prav gotovo najbolj poznana strniščna
vrtnina, pa ne pozabiti še na podzemno kolerabo. Nekoč je bila predvsem pri nas na Štajerskem bolj znana kot hrana za živali, vendar pa je zdrava zimska korenovka. Podzemna koleraba naredi okrogle, če ji dopustimo, zelo velike gomolje. Če pa jo pospravimo, ko ima koren premera do 25 cm, je odličen dodatek zimskim juham. Dviguje našo odpornost, čisti dihalne poti, znižuje krvni tlak ..., skratka vse, kar se dogaja z nami zaradi ne najbolj zdrave prehrane in seveda nizkih temperatur pozimi. Lahko jo skladiščimo vse do pomladi, zato je še bolj dobrodošla. Ko zmanjka kolerabe, pa že lahko spet jemo nove mlade redkvice. Tako smo lahko zdravi celo leto (seveda, če bi bilo tako lahko, ne bi potrebovali zdravnikov).
Dve sorti lahko sejemo pri nas. Za našo prehrano je primernejša rumena maslena, saj je meso bolj mehko, masleno in nekoliko okusnejše. Hofma-nova rumena pa je nekoliko bolj namenjena za hrano živali, čeprav je seveda s svojim zelenkastim mesom tudi primerna za kuhanje.
Koleraba je namenjena kot dodatek juham, zelenjavnim jedem, tudi kuhana priloga jedem. Poleg korenov je znano, da lahko pozimi uživamo tudi listje križnic. To je listje, ki zraste v temnem, vlažnem in nekoliko toplejšem prostoru, kamor prav v ta namen postavimo v pesek posajene korene. Liste lahko dodamo v zelenjavne jedi, skuhamo skupaj s krompirjem v krompirjev pire ali celo iz njih stisnemo presni sok. Vsekakor vsebujejo veliko koristnih snovi, tako kakor koreni.
Še nekaj je pomembno za setev vseh treh strniščnih križnic, definitivno pa velja tudi za hi-trorastoče mesečne redkvice. Te rastline ne marajo gnoje-
nja s hlevskim gojem, tudi z gnojevko na večjih površinah ne. Na vrtu sejemo mesečno redkvico kar med vrste solate, ne gnojimo in pravzaprav razen setve z njo nimamo drugega dela. Pomembno je le, da jih poleti redno zalivamo. Tako bo okus redkve bolj blag in manj pekoč, repa pa ne bo grenila.
Ne pozabimo na ljubljansko korenje
Trgovci so nas uspeli prepričati, da je pravo korenje samo tisto, ki je živo oranžne barve, gladko, brez krastic, lukenj. Vendar se naše staro rumeno korenje spet vrača v lonce naših gospodinj, saj pravi gurmani vedo, da je najboljša domača juha tista, v katero pade rumeno, ne oranžno korenje.
V trgovinah je domače rumeno korenje težko kupiti, trgovci ga zavračajo, ker ni tako lepo »poštirkano« na policah in ni tako opazno. Na tržnicah pa ga vsi, ki ga imajo, dokaj hitro prodajo. Tudi rumeno korenje je bilo v poljedelskem delu Slovenije bolj znano kot krmno
KGZS svetuje
ali svinjsko korenje, drugod pa so ga vedno imeli radi tudi v domačih juhah. Danes ga poznamo pod sortnim imenom ljubljansko rumeno.
Ljubljansko korenje je pozna sorta korenja z veliko listne mase in velikimi koreni. Koren je rumene barve s šilasto konico. Ljubljanskega rumenega korenja nima smisla sejati prezgodaj, saj je namenjeno predvsem jesenski in zimski uporabi. Sejemo ga od maja pa vse do konca julija. To korenje ne prenaša neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem, potem gnije, se razcepi, na njem se razvije veliko drobnih koreninic. Zato naj bo gredica gnojena v jeseni dve leti nazaj (druga poljina). Odličen je mešani posevek s porom, saj korenjevo gosto aromatično listje por v jeseni dobro varuje pred porovo zavr-talko. Sodi tudi med tiste sorte korenja, ki se odlično skladiščijo, tako jih lahko skladiščimo celo zimo do pozne pomladi. Zato bi tudi ljubljanskega korenja morali sejati več. Hranimo ga v kleteh v pesku, žagovi-ni ali celo v listju.
Miša Pušenjak
Neobdelana ovčja volna ni odpadek!
Volna zdravih živali spada v skladu z zakonodajo o živalskih stranskih proizvodih (v nadaljevanju: ŽSP) med snovi kategorije 3. Imetniki živali, pri katerih nastane volna po striženju, so dolžni z volno ravnati v skladu z uredbo (ES) št. 1069/2009. To pomeni, da morajo rejci ovac volno oddati zbiralcem volne ali obratom, ki so za ravnanje z volno odobreni ali registrirani pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Vsekakor se volne ne sme odlagati kot odpadek v sistem zbiranja komunalnih odpadkov.
V Uradnem listu RS z dne 22. maja 2015 je objavljen pravilnik o živalskih stranskih proizvodih, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
Nosilec dejavnosti lahko izvede vse postopke obdelave volne do končnega izdelka in prodaje na lokalnem trgu brez predhodne registracije dejavnosti pri UVHVVR, če gre za rokovanje z majhnimi količinami volne. Opredelitev majhnih količin je 20 kg tedensko oziroma največ 1 tona na leto. V praksi to pomeni, da lahko tudi uporabniki, ki so fizične osebe, doma pletejo izdelke iz volne, filcajo in podobno. Neobdelano volno nabavijo neposredno pri rejcu ovac, brez registracije take dejavnosti.
Prav tako lahko nosilci dejavnosti neobdelano ovčjo volno oddajo na trg na ozemlju RS, če se ta porabi kot zastirka ali prekrita volna na zemljišču in izolacijski material v gradbeništvu. Zaradi dobre toplotne izolativnosti sodi med dobra toplotna izolacijska gradiva. Volnena vlakna vsebujejo maščobo lanolin, ki vpliva na toplotno izolativnost. Prav tako je vsebnost lanolina predvsem pomembna pri zaščiti pred zajedavci, saj ga ti ne marajo. Ovčjo volno se lahko uporabi tudi kot zastirko, saj zmanjšuje izhlapevanje vode iz tal.
Tudi v tem primeru se ne zahteva registracija uporabnika neobdelane volne. Ne glede na to, da prejemniki volne niso registrirani, pa mora kmetija oziroma obrat ali objekt izvora voditi evidence o prejemnikih in količini oddane volne in dlake.
Glede na navedena dejstva in možnosti odstopanja od zakonodajnih pravil je tudi volno, ki ni dovolj kakovostna, moč koristno uporabiti, zato menimo, da bo uveljavljeni pristop vplival na zmanjšanje neprimernosti odstranjevanja tovrstnega živalskega stranskega proizvoda.
KGZS
Vir: splet
torek • 4. avgusta 2015
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
Domača rasi
Urška Kramberger
O avtorici
Urška Kramberger se je rodila 6. 3. 1993 v Mariboru. Trenutno je študentka na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, srednješolska leta pa je preživljala na I. gimnaziji v Celju, kjer se ji je tudi začel odpirati svet literature. Začela se je udeleževati delavnic kreativnega pisanja in objavljati v šolskem glasilu Fedra in celjskem literarnem časopisu Vsesledju. Študij jo je privedel v Ljubljano, kjer živi tudi sedaj. Začela se je udeleževati različnih literarnih delavnic: Mesec poezije, Festival mlade literature Urška in Pesniške olimpijade.
O objavljeni liriki
Svet te pesniške poetike je »izbrizgan« na papir skozi cev ostre kritike in odstiranja različnih družbenih položajev. Osrednji subjekt pogosto opazuje s stališča socialno občutljivega posameznika, ki se ga vse dotakne, vsaka krivica in odklon, zato tudi ne preseneča, da je v svoji izpovedi razočaran, resigniran in posledično reagira obrambno. Nemoč izkazuje skozi krepko izpoved, reže in mesari, brije in zbada; svoje besede plete skozi velika usta jeze. Usta, ki bi najraje prekričala same sebe, kajti edini izhod, se zdi, je molk, četudi ta pomeni v istem hipu tudi smrt pesmi.
Toda konec ene pesmi je rojstvo nove in nove. Morda je tudi to vzrok, da so pesmi krajšega obsega, z izjemo nekaterih, in da je v njih veliko miselnih prehodov. Kot da bi se en motiv uresničil v trenutku, avtorico pa pri tem vodi nebrzdana ustvarjalna strast, nekakšna hlastava vročica, s katero požira besede tega sveta in jih predeluje v zvočne besede, ki se dotikajo na vse mogoče načine.
Kajti to so pesmi odtujenosti, medčloveških zdrsov, ki se končajo v depresiji, sveta monitorjev in spleta, oddaljenosti, ki se zdijo blizu, a človeško življenje v njih se razblini, popredmeti, vstopa in izstopa: v žile in iz njih proti živalim, stavbam, ulicam, predmetom. Vse se pretaka in giblje, zato so to tudi pesmi, ki jih je treba prebrati večkrat in večkrat pomalem.
David Bedrač
INSOMNIA
Ideologinja mehkih besed postajam ko brišeš prepoteno srce v rjuhe slačim se
kjer je čvrsto moje meso včasih sem bila nekdo drug brusim breztežnost v sladkem zalepljenem nasmehu nekdo mora izstopiti iz dvigala in se pobrati iz težkega zraka.
KARAVANA igramo se gospodarje tako zavzeto, da skoraj čutimo trenje peska na licih. svoje razmejimo od ostalih koščkov fatamorganske pokrajine. jezike namakamo v vinu, da žlobudrajo same žlahtnosti. da karavana obesi polnino v naše steze do gradov na rekah, ponujamo vse rdeče celice in par ovc.
NEHALA SEM VERJETI V ČAS
ko smo metali kocko
je padla na zimo
v sneg smo narisali
dolge niti da bomo med seboj
povezali tihe in glasne
ter tiste brez obrazov
hitro bo padla noč
nekdo se bo utopil
v megli
kot žlica v medu
FORMALDEHID
gre za hudo resno stvar,
če ti kdo takole, ko se vse šele začne
iztrga hrbtenico
in jo namoči v formaldehid,
iz velikega kozarca v dnevni
te neprestano opominja,
da nekaj manjka v hrbtu.
strah, strah
te kliče iz reber
nesmiselnost ti razjeda
praznino nad vratom.
gluhe so tvoje oči,
ko greš skozi šepetajoče krošnje
in koža razparana
kot star pulover,
ampak še vedno prepričana,
da ti bo kava zjutraj pomagala,
zataknjena
skoraj
za zmeraj
v mehkem zidu
šovinizma.
NEHOMOGENA ZMES ŠT. 2 v prihodnosti zame srake držijo dragulje a zdaj je samo temna mrena na štirih vogalih neizbežne obsodbe zbudim se v koščku jantarja skozi votlo deblo se širim bolezen trhlega pogleda
S svetovne glasbene scene
Frontmen legendarne irske rock zasedbe U2 Bono Vox bo v kratkem na tržišče poslal svojo linijo sončnih očal. Kot že pri številnih njegovih dosedanjih projektih tudi tokrat ne bo šlo brez dobrodelnosti. S prodajo sončnih očal bodo namreč zbirali sredstva za ljudi, ki imajo težave z vidom. Ta slavni glasbenik je v ta namen združil moči z znanim podjetjem REVO. V skupni kampanji, imenovani Buy Vision, Give Sight, bodo poizkušali zbrati 10 milijonov dolarjev za testiranja vida in očal. Podjetje REVO
se je tudi uradno zavezalo, da bo v posebni sklad od vsakih prodanih očal v okviru omenjenega projekta prispevalo
Foto: splet
Bono Vox
10 dolarjev. Naj spomnimo, Bono je lani razkril dolgoletno skrivnost oziroma odgovoril na vprašanje, zakaj ves čas nosi sončna očala. Razlog je glavkom - očesna bolezen, s katero se spopada že več kot
dve desetletji.
®@®
Popularna angleška pevka Ellie Goulding in ameriška zasedba Major Lazer so združili moči v skupnem projektu in posneli skladbo z naslovom Powerful. Skladbo, ki bo najverjetneje postala velika uspešnica, je moč najti tudi na novi plošči Pease Is
VSAfrC CETIRTEIK ©B1®. U Rl
PREDLOGI ZA MESEC AVGUST
BLOTIMOTÍKI IP©P 1 T® [F
7 SLOVI1NSKIH POLK m VALČKOV
1.AT0MIK	HARMONIK-Nora noč
2.	M.J.A.V.-Vsejevredu
3.	TANJA ŽAGAR-Carica
4.	DONAČKA IN ČUKI - Country žur
5.	NINO - Lepa si
6.	LARISA SREŠ - Pelji me v kino
7.	RUDI BUČAR & FRČAFELE - Sen znala jes
Zmagovalec meseca JUUJA: ČUKI - Ti luna nagajiva
Še eno možnost v AVGUSTU imajo: ATOMIK HARMONIK - Nora noč
1.	VESELI SVATJE- Se ti kaj kolca
2.	FRAJERKE - Ljubi me
3.	SLOVENSKI ZVOKI - Spet s teboj
4.	EXTRA BAND - Valček in polko pleševa
5.	PRVA LIGA-Še en dan
6.	VESELI MUZIKANTI - Kdor živi kot mi
7.	Ans. ROKA ŽUNDRE - Bajka o Ribnici
Zmagovalec meseca JUUJA: POSKOČNI MUZIKANTI -Lubi Še eno možnost v AVGUSTU imajo: VESELI SVATJE - Se ti kaj kolca
______________________
SLOVENSKIH P©P 7 T@P
Glasujem za:__
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina
the Mission, ki so jo Major Lazer izdali v juniju. Major Lazer je projekt, ki ga je pred petimi leti začel slavni ameriški DJ in producent Diplo in se že lahko pohvali z mega hitom Lean on. Na drugi strani se lahko tudi Ellie Goulding pohvali z eno izmed največjih uspešnic letošnjega leta, saj je na svetovnih glasbenih lestvicah dolgo časa kraljevala s svojo super uspešnico Love Me Like You Do. Omenjeno skladbo je prispevala tudi za film Petdeset odtenkov sive. Ob tem pa Ellie še naprej pripravlja material za svoj novi, tretji studijski album, ki naj bi izšel ob koncu leta.
Legendarni ameriški glasbenik Prince (Roger Nelson) naj bi v kratkem objavil svoj novi, že 38. studijski album. Izid novega albuma z naslovom The Hit & Run Album so potrdile tudi članice njegove spremljevalne zasedbe 3rd Eye Girl. Članice te funk rock zasedbe so prav tako izdale, da bo skladba z naslovom Hardrocklover prvi sin-gel z novega albuma. Na novi plošči bomo lahko slišali tudi skladbo 1.000 Hugs and Kisses, ki jo je Prince posnel še v času albuma Diamonds and Pearls, a je potem ni uvrstil
na album. Novica o novem albumu je vsekakor veliko presenečenje, saj je Prince že v lanskem septembru izdal kar dva nova albuma Art Official Age in Plectrumelec-trum.
Michael Durham Prince, ki je znan predvsem po sodelovanju z Michaelom Jacksonom, je pred dnevi razkril, da na svojem računalniku hrani kar 20 še nikoli objavljenih skladb tega legendarnega ameriškega glasbenika. Michael Durham Prince je kot mojster zvoka s pokojnim kraljem
popa sodeloval od leta 1995 pa vse do pevčeve smrti leta 2009. Ker na omenjenih demo posnetkih Jakcson ni odpel refrenov, bo šlo v glavnem za duete. O tem, kdaj bodo nove skladbe dejansko izdane, bosta imeli končno besedo pokojnikova družina in glasbena založba. Nekaj mesecev po Jacksonovi smrti so njegovi nasledniki in glasbena založba Sony podpisali pogodbo, ki naj bi bila vredna kar 200 milijonov dolarjev. Po njegovi smrti sta do danes izšla dva posthumna albuma; Michael (leta 2010) in Xscape (2014).
Janko Bezjak
t V
ca
i
MAROON 5
1.	PHOTOGRAFH - ED SHEERAN
2.	THIS SUMMER'S GONNA HURT -
3.	SHINE - YEARS & YEARS
4.	SHUT UP & DANCE - WALK THE MOON
5.	WAITING FOR LOVE - AVICII
6.	STOLE THE SHOW - KYGO feat. PARSON JAMES
7.	REALITY - LOST FREQUENCIES feat. JANIECK DEVY
8.	WANT TO WANT ME - JASON DERULO
9.	BLACK MAGIC - LITLLE MIX
10.	AIN'T NOBODY(LOVES ME BETTER) - FELIX JAEHN feat. JASMINE
11.	CHEERLEADER - OMI (FELIX JAEHN)
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah BS.B^S.č» 104^3 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 4. avgusta 2015
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
mesna musaka s	puran na žaru,	rižota z mesom,	juha iz mladega	korenčkova kremna	paradižnikova juha,	aa a a ga g Vh sojini polpeti, stročji
stročjim fižolom,	šopska solata, kruh,	zelena solata s	luščenega fižola s	juha, nabodala z mletim	brancin na žaru,	fižol v omaki, endivija
listnata solata, sadje	pomarančni sok	koruzo, bananin kruh	testeninami, ajdova kaša z bučkami, paradižnikova solata	mesom in bučkami, rožmarinov krompir, mešana solata	krompir v kosih, blitva, sladoledna kupa	s krompirjem, sadje
Bananin kruh
Sestavine: 10 žlic moke, 1 zavitek vaniiijevega pudinga, 1 zavitek pecilnega praška, 1 vanilijev sladkor, 10 žlic sladkorja, 5 žlic olja, 10 žlic mleka, 3 srednje velike banane, 2 beljaka.
Rumenjake umešamo s sladkorjem, dodamo olje, mleko in vanilijev sladkor ter dobro zmešamo. Puding, moko in pecilni prašek zmešamo in dodamo k jajcem. Vse premešamo. Banane zdrobimo z vilicami in jih vmešamo v testo. Pekač (mi smo uporabili velikost 22 x 30 cm) obložimo s papirjem za peko ali namažemo z maščobo in potresemo z moko. Vanj vlijemo testo in pečemo na zmerni temperaturi 40 minut. Po čečenju pustimo pokrito še 20 minut.
Nabodala z mletim mesom in bučkami
Sestavine: 1 podolgovata bučka, 30 dag piščančjega ali katerega drugega mesa, 1 čebula, 1 jajce, 1 kos kruha, 5 dag sira, sol in začimbe po okusu.
Piščančje meso skupaj s čebulo zmeljemo, dodamo kruh, ki smo ga namočili vmleku, oželi in nato zdrobili, stepen beljak, sol, začimbe in zelišča. Dobro zmešamo, da dobimo čvrsto maso kot za polpete. Bučke narežemo na obroče, ki niso debelejši od 1 cm, ter potresemo s soljo in poprom. Na lesena nabodala izmenično nanizamo bučke - polpete - bučke - polpete itd.; na obeh koncih naj bodo bučke. Nabodala zavijemo v aluminijasto folijo; na obeh koncih jo stisnemo in zavijemo, kot bi imeli bonbon. Pečemo v ogreti pečici pri 200 stopinjah 30 minut. Nato folijo na zgornji strani odpremo (prerežemo), potresemo nabodala z naribanim sirom in še za 5 minut vrnemo v pečico, da se sir zapeče.
Pod drobnogledom ZPS • Preverite cenike mobilnih operaterjev
Operaterji izkoristili poletje za popravek cenikov (navzgor, kajpak)
Na zadnji strani julijskih računov ste pozorni potrošniki zagotovo opazili, da je vaš operater napovedal spremembo cen nekaterih storitev. Ker vemo, da ta del računa ni najbolj bran, pa tudi na internetu informacije o spremembah niso posebej izpostavljene, smo združili spremembe, ki se nam obetajo v prihodnjem mesecu. Podražitve segajo vse tja do 255 odstotkov!
Telekom: podvojitev cene za uporabo Monete
Od 1. septembra bo Telekom Slovenije svojim uporabnikom začel zaračunavati kar 100 odstotkov več, če bodo želeli uporabljati storitev mobilnega plačevanja Moneta. Z dosedanjih 49 centov so namreč ceno osnovne članarine dvignili na 99 centov mesečno, pri tem pa je treba plačati tudi ceno uspešno izvedene transakcije (po navadi nekaj manj kot 10 centov na transakcijo). Temu strošku se je mogoče izogniti s članarino Moneta Plus, za katero bo od začetka septembra treba odšteti 20 odstotkov več kot zdaj - 1,19 evra. Poudarjamo, da članarino za Mo-neto plačujete vsi, ki ste po uvedbi 1. 5. 2014 z Moneto plačali vsaj en nakup in se niste izrecno odjavili izklopa dodatnih storitev.
Telekom, Debitel in Amis: dražje informacije na številkah 1180 in 1188
Z začetkom avgusta bodo Telekomovi, Debitelovi in Amisovi uporabniki plačevali višjo ceno za klic na številki 1180 (splošne informacije) in 1188 (informacije o številkah naročniških telefonov v Sloveniji).
Vsak klic iz Telekomovega in Debi-telovega omrežja na 1180 vas bo po novem stal 1,622 evra, iz Amisovega pa 1,4002 evra. Za prvo minuto klica na 1188 bo treba iz Telekomovega in Debitelovega omrežja odšteti 1,622 evra, iz Amisovega 1,4002 evra, za vsako naslednjo minuto (sem štejejo tudi pogovori po neposredni povezavi na želeno številko) pa bodo Telekomovi in Debitelovi uporabniki odšteli 0,9543 evra, Amisovi pa 0,8231 evra. Podražitev je pri Telekomu in Debitelu približno 10-odstotna, pri Amisu pa
22-odstotna. Opozarjamo, da klici na posebne številke niso zajeti v zakupljene količine, zato jih je vedno treba plačati.
Simobil: za skoraj polovico dražja sporočila v tujino
V času, ko čakamo na ukinitev stroškov gostovanja v tujih omrežjih znotraj Evropske unije, je popolnoma nerazumljiva odločitev Simobila (ki prizadene tudi uporabnike Ami-
sMobila), da bo s 1. avgustom spremenil cene klicev in sporočil SMS oziroma MMS izven zakupljenih količin pri določenih paketih. Za klice v slovenska omrežja bo po novem treba odšteti 22 centov na minuto, enaka cena bo veljala tudi za vsako poslano sporočilo. Obenem bo Simobil konkretno dvignil ceno poslanega sporočila SMS oziroma MMS v tujino. Namesto sedanjih 15,25 centa vas bo takšno sporočilo od 1. avgusta letos stalo 22 centov. Sporočila, poslana v tujino, niso del zakupljenih količin, zato boste zanje plačali ne glede na to, kateri paket uporabljate in koliko zakupljenih enot imate v njem.
Vse spremembe veljajo tudi za uporabnike mobilne telefonije, ki so pogodbo sklenili z Amisom, saj ta gostuje v Simobilovem omrežju in uporablja enake pakete ter cene. 18. avgusta bodo pri Simobilu spremenili tudi način obračunavanja
mednarodnih klicev v predplačni-škem paketu Simpl Global. Vsako vzpostavitev klica v katero koli državo bodo računali 10 centov, za začeto minuto pa bo od takrat treba odšteti 25 centov.
Telemach in Tušmobil: sprememba obračuna (in cen) za klic iz Slovenije v tujino
Za naročnike mobilne telefonije so pri Telemachu spremenili obračun klicanja v tujino. Do zdaj so imeli države razdeljene v dve območji (svetovna tarifa in ostali svet), od 1. 8. 2015 pa bodo v veljavi štiri območja. V prvem so države EU, Islandija, Norveška in Lihtenštajn, pri katerih se je cena za minuto klica za odtenek znižala na 43 centov (do zdaj 43,72 centa). V vse druge države boste klicali dražje, in sicer od 55 centov do 1,4 evra na minuto. To pomeni, da se bodo klici v države nekdanje Jugoslavije podražili za 28 odstotkov, v ZDA boste klicali za 67 odstotkov dražje, v nekatere bolj eksotične države pa tudi več kot 250 odstotkov dražje! Sprememba velja tudi za uporabnike Tušmobila, saj je Telemach njegov lastnik. Je pa pri Tušmobilu dosedanja cena za odtenek nižja, pravzaprav zaokrožena navzdol, tako da se cena klicev v države, ki sodijo v prvo območje, ne bo spremenila - pri ostalih pa se bo podražila podobno kot pri Telemachu.
MV (Vir: ZPS)
ZPS svetuje
Do začetka veljave novih cen imate možnost zamenjave operaterja, ne da bi za to morali plačati kakršen koli strošek - tudi, če ste vezani. Izjema so zgolj tisti, ki imajo subvencionirano opremo, saj jo bodo morali pred zamenjavo odplačati.
torek • 28. julija 2015
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da nam morajo velikokrat tujci pokazati, kakšne umetnine se najdejo na Slovenskem. Potem ko smo lahko občudovali umetniški kup poljskih drv na ptujskem gradu, smo spoznali, da na vsakem drugem večjem kmečkem dvorišču živijo še večji domači umetniki. Naše umetnine merijo kakih pet ku-bikov kakovostnih drv, tista grajska revščina pa še pol ku-bika lesnih odpadkov ne ...
Govori se...
. da po spletu že kroži novi »propagandni« slogan letošnjega hrvaškega poletja: Hrvatska, gdje je more bistrije od političara!
... da bi za denar, ki smo ga že in ga bomo še namenili mednarodnim arbitrom, od Hrvatov lahko odkupili izhod na odprto morje in za nameček še Goli otok - za letovanje naših tajkunov.
... da bi v kritičnih časih hrvaških samovoljnih politikov morali slovenski volivci po-
klicati nazaj Jelinčiča: Vrni se, Zmago, vse ti je odpuščeno, s seboj paprinesi tudi svoje zemljevide.
... da je prejšnji teden kača kobranka le za nekaj metrov zgrešila glavni vhod v poeto-vionsko Mestno hišo, kamor naj bi bila namenjena.
... da po Poetovionskem spet kroži krilatica: Bežite, bežite, Rusi gredo!
...da so v šternatlski občini ob preselitvi v nove prostore kljub novi sodobni opremi pozabili na delovno mizo za goste občinskih sej in novinarje.
. da so v Zavrču storili zares vse, da bi se Ljubljančani v Halozah počutili domače. Predstavnica za stike z mediji je imela npr. nohte obarvane zeleno, kar je še posebej cenil
Foto: Tajno društvo PGC
ljubljanski strateg...
... da so novozelandski košarkarji želeli prestrašiti slovenske reprezentante s svojim tradicionalnim zastraševalnim bojnim plesom haka. Slovenci jim niso ostali dolžni: kot povračilni ukrep so v boj poslali dva košarkarja -pevca. Slovensko zastraševa nje je bilo uspešnejše.
Foto tedna • Bralci fotografirajo
l'JIJffflTA^I^JJ
Foto: Matej Gradišnik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ra-dio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokratna fotografija tedna pa je ena tistih, ki jih vidimo vse redkeje. Avtor Matej Gradišnik je namreč v objektiv svojega fotoaparata ujel nekoč za poroke značilno »šrango« v Trnovski vasi. »Organizator šranganja je bil Sandi Njivar iz Črmlje, šran-ga pa je bila pripravljena 25. julija mladoporočencema Nataliji Korent in Primožu Marku,« je še pripisal Matej.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
7				4		1		
9		1					8	
								
			4			2	7	
2			5					
			8	6		3		1
		9				6		3
4		5		1				2
6				9		8	5	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€€€	O
Bik	V	©©	€	GGG
Dvojčka	vvv	©	€€	OO
Rak	VV	©©©	€	OOO
Lev	V	©©	€€€	O
Devica	VV	©©©	€€	O
Tehtnica	VVV	©©	€	OOO
Škorpijon	V	©©©	€€	OO
Strelec	VVV	©©	€	OOO
Kozorog	VV	©©©	€€	O
Vodnar	VVV	©©	€	OOO
Ribi	V	©©©	€€	O
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 4. do 10. avgusta 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik
Torek, 4. avgust
8:00 Studenice, samostan: pohod Studenice-Hrastovec pod
Bočem, Center za starejše Metulj 10:00 Ptuj, Mestni kino: Kino s stropom, Kino vrtiček: Mumin na Azurni obali, ob 13.00 Z dojenčkom v kino, Višja sila, ob 20.00 Leviatan
Sreda, 5. avgust
5:00 Ptuj: tradicionalni Ožbaltov sejem, do 17.00 11:00 Ptuj, gostilna Ribič: odprtje razstave likovnih del Mirka Preloga: Aquarell, DPD Svoboda, likovna sekcija dr. Štefke Cobelj
18:00 Ptuj, dom Franca Krambergerja: odprtje razstave likovnih
del Elfride Brenčič in Mihaele Omladič 20:00 Ptuj, Mestni kino: Kino s stropom, brezplačne projekcije filmov: Dva dneva, ena noč, ob 22.00 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju 20:30 Jeruzalem, cerkev žalostne matere Božje: festival stare glasbe Seviqc Brežice - koncert ruske vokalne skupine Svetilen - izročilo stare pravoslavne zborovske kulture: Od vzhoda do zahoda - z ljubeznijo: glas stare Rusije. (Vstopnine ni.)
Četrtek, 6. avgust
10:00 Ptuj, Mestni kino: Kino s stropom, Kino vrtiček: Nikec na počitnicah, ob 20.00 Ida, ob 22.00 Burgundski vojvoda 16:00 Ptuj, CID: Evropske prostovoljne službe, brezplačna delavnica za dijake in študente na Ptuju v angleškem jeziku, predstavitev prostovoljcev iz Armenije, Grčije in Španije ter njihove kulture
Petek, 7. avgust
18:00 Juršinci, sejna soba: 21. občinski praznik, slavnostna seja občinskega sveta, ob 19.00 otvoritev društveno-šolskega učnega čebelnjaka, ob 20.00 Noč pod topoli, veselica z Dejanom Vunjakom 19:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, orientalske zgodbe s poudarkom na ustnem izročilu Libanona, 22.00 Oriyon, večer francoskih šansonov 20:00 Ptuj, Mestni kino: Kino s stropom: Locke, ob 22.00 Pobesneli Max:Cesta besa 21:00 Lenart, dom kulture: koncert rock skupine Carpe diem
Mestni kino Ptuj Kino s stropom, brezplačne projekcije filmov torek, 4. avgust: 10.00 Kino vrtiček: Mumin na Azurni obali;
13.00 Z dojenčkom v kino: Višja sila; 20.00 Leviatan sreda, 5. avgust: 20.00 Dva dneva, ena noč; 22.00 Golob je
sedel na veji in razmišljal o življenju četrtek, 6. avgust: 10.00 Kino vrtiček: Nikec na počitnicah;
20.00 Ida; 22.00 Burgundski vojvoda petek, 7. avgust: 20.00 Locke; 22.00 Pobesneli Max:Cesta besa sobota, 8. avgust: 10.00 Kino vrtiček: Sreča na vrvici; 20.00
Zgodbe o konjih in ljudeh; 22.00 Alabama Monroe nedelja, 9. avgust: 20.00 Mamica
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
»Bolečina mora biti - kakor ljubezen - nema: ne izrekajte je, trpite in upajte!« Luis Cemuda
»Želje in ljubezen so krila za velika dela.« Johann
Wolfgang von Goethe
»Kadar ne ljubimo preveč, ne ljubimo dovolj.« Roger
de Rabutin, Comte de Bussy
»Navada dela vse, tudi ljubezen.« Luc de Clapier
»Naj vam bo v čast, da bolj ljubite, kot pa ste ljubljeni.« Friedrich Nietzsche
»Prijatelj je človek, ki ve vse o tebi, in te še vedno ima rad.« Elbert Hubbard
»Prijateljstvo je neopisljivo razkošje, da se z nekom počutimo popolnoma varne, ne da bi morali izbirati misli ali tehtati besede.« George Eliot
»Le resnični prijatelji te opozorijo, ko imaš umazan obraz.« Sicilijanski pregovor
»Dober prijatelj je cenejši od psihoterapije.« Neznan
avtor
»Tisti hip, ko se ti bo v srcu porodilo posebno čustvo, ki se imenuje ljubezen, in boš občutil njeno globino, radost, in njeno ekstazo, boš odkril, da se je svet zate spremenil.« Jiddu Krišnamurti
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 4. avgusta 2015
Središče ob Dravi • MoskvaTour 2015
Priprave na Arktiko
Minulo soboto se je šest popotnikov s tremi terenskimi vozili odpravilo na okoli 5.000 kilometrov dolgo pot, ki jo nameravajo prevoziti v slabih dveh tednih.
Lani s priljubljenimi Renaul-tovimi katreami v Sibiriji, letos pa s terenskimi vozili proti Moldaviji. Zanesenjaki, ki jih je okrog sebe zbral Frane Škrja-nee, od leta 2010 premagujejo s svojimi jeklenimi konjički več tisoč kilometrov dolgo pot, ki jih obvezno vodi na območje nekdanje velike države Sovjetske zveze. »Prvih pet odprav MoskvaTour je za nami. Vse so pokazale, da zmoremo s starodobnimi vozili potovati zelo daleč. V teh prvih odpravah smo premagali kar nekaj ovir, najvažnejše pa je, da smo premaknili meje razmišljanja o potovanju s tako starimi vozili,« je dejal Škrjanee, ki pa se letos skupaj s prijatelji ni odpravil proti Moskvi.
»Zaradi časovne stiske smo se letos odločili za nekoliko krajšo traso in ne bomo obiskali Rusije, bomo pa obdržali tra-dieijo, saj nameravamo obiskati eno od nekdanjih sovjetskih republik, Moldavijo. Deloma se letos tudi izogibamo deželam, ki niso ravno najbolj navdušene nad dogodki, ki nosijo rusko ime,« je pred sobotnim odhodom na pot dejal Škrjanee.
Foto: Miha Soštarič
Šesterica pogumnih ljudi se je s tremi terenskimi vozili odpravila proti Moldaviji.
Letošnje potovanje so poimenovali MoskvaTour Classie Balkan. Iz domačega Središča ob Dravi so se preko Hrvaške in Madžarske odpravili v Romunijo. Nadaljevali bodo proti Moldaviji in Ukrajini. »Vizo za vstop v Moldavijo moraš kupiti na sami meji. Včasih so tam težave in moraš čakati dan ali dva. Če nas ne bodo v nekem normalnem času spustili v državo, je pač ne bomo obiskali. Prav tako bomo na kraju samem preverili, kakšne so
razmere v Ukrajini. Sieer pa načrtujemo, da se bomo domov vrnili preko Bolgarije, Srbije in Hrvaške.«
Letos bodo prevozili okoli 5.000 kilometrov, kar je bistveno manj, kot je to bilo v preteklih letih odprave MoskvaTour. »Bodo pa letos bolj naporni kilometri, saj ne bo šlo za ruske dvopasovniee, temveč za eeste zunaj urbanih območij, mimo boljših poti. Zahtevnost bo gotovo večja. Poleg tega bomo eel čas preživeli v avtomobilih, v
njih bomo tudi spali. Gre za t. i. suho vajo, saj se že pripravljamo na prihodnje leto, ko bomo potovali proti Arktiki. Naš eilj bo skrajni sever evropskega dela Rusije, Barentsovo morje. V eno stran je več kot 6.000 kilometrov, kar 1.500 kilometrov pa se bomo vozili po območjih, ki niso poseljena, zato so tudi eeste v slabem stanju,« je o načrtih spregovoril Škrjanee.
Letos se na pot odpravljajo s terenskimi vozili. »Prvič smo se odprave MoskvaTour lotili s terenei leta 2013. Moram priznati, da mi je potovanje s ka-treo veliko ljubše. Tudi okvare na katreah lahko sami odpravimo, to pa je pri tereneih veliko težje.«
Odprava, ki jo poleg Škrjan-ea sestavljajo še njegova žena Julija, Slavko Krnjak, Jos Kozina, Ernest Rajner in njegova življenjska sopotniea Bojana-Vaupotič, si želi letos ogledati predvsem večji del Romunije in Bolgarije. »Gre za zanimivi državi, nas pa seveda najbolj zanimajo tisti predeli, ki niso preveč naseljeni. Seveda v teh predelih prežijo tudi nekatere nevarnosti, predvsem v nočnem času. Nevarnost preži od medvedov, volkov in lisie, pojavljajo pa se tudi losi, ki so, še posebej v času paritve, izredno napadalni,« dodaja Škrjanee, ki pa upa, da na poti ne bodo imeli nevšečnosti in se bodo v Slovenijo srečno vrnili tako kot s prejšnjih petih odprav.
Miha Šoštarič
Prlekija <
uveljavlja
Projekt Prlekfest se
Predstavili so prleški kropec
V okviru projekta Prlekfest, ki je zaživel minulo leto, so v prleških občinah izvedli številne prireditve, aktivnosti pa nadaljujejo tudi letos.
Zelo uspešna in dobro obiskana je bila minulo nedeljo na ljutomerskem hipodromu, kjer se je ob tradieionalnih kasačih v dogajanje vključila prleška ku-linarika, posebna pozornost pa je bila tokrat namenjena izvirni speeialiteti, narejeni iz ajdove moke in skutnega premaza -prleškemu kropeu, za katerega so gospodinje dobile strokovno oeeno tričlanske komisije, ki jo je vodila Elvira Štumpf. V oee-
njevanju so bili ajdovi izdelki Nade Tompa s Stare Ceste, Martine Kapun iz Veržeja, Alojzije in Petre Klemenčič iz Bunča-nov, Romane Pere s Koga, Marte Gregore iz Cerovea, Angele Far-kaš iz Radoslaveev, Marije Lipo-vee z Zgornjega Kamenščaka, Helene Vrbnjak iz Branoslaveev in Irene Šterman iz Ormoža, ki so za sodelovanje prejele posebno priznanje.
NŠ

Seznam vseh prodajaln Perutnine Ptuj d.d. na www.perutnina.si
gjpïE m aaEEi
i'.Üpclin & DfiSclDB,
mmk ^ ud v^ii m
Nagrado prejmete, če zadnje leto niste bili naročnik Štajerskega tednika in se nanj naročite za najmanj 6 mesecev.
Terme Ptuj (Rradioptuj -
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: \J01,00 kWh/m2 na leto^
* fotografija je simbolična
SAVA HOTELS & RESORTS
S9,8'98,?*I04;3
Štajerski TEDNIK
Foto: NS
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 4. avgusta 2Q15
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBUlK 23
Prejeli smo
Zupan je analfabet v politiki!
Da ne boste slučajno pomislili, da govorim o našem ptujskem županu. Govorim o mariborskem. Pa to tudi nisem povedal jaz, ampak je bilo povedano po radiu.
Ugotavljam, da to isto velja za našega, ki pa se zraven tega še ne zna obnašati. Če k podpisu koalicijske pogodbe (osebno mislim, da gre za akt o zagotavljanju večine pri projektih pomembnih za Ptuj) ne povabiš vseh strank, si vsekakor analfabet v politiki. Dejanje župana pa pomeni tudi višek arogance ter nepoznavanje osnov obnašanja.
Pod članek novinarke Mojce Zemljaričpod naslovom »Je župan Senčar v predvolilnem času prodajal limance za naivne«, bi se upal podpisati. Članek je korekten.
Dotaknil bi se še članka »Vojne med Senčarjem in Bra-tuževo še ni konec«.
Način, kako župan navaja nepravilnosti v Vrtcu Ptuj so čista diskreditacija posameznika. Župan ne more in ne sme pavšalno kritizirati. Dvakrat ponovljena laž postane resnica.
Napačno evidentiranje osnovnih sredstev (katerih), plačilo obvez pred izpolnitvijo (katerih in zakaj), očitno dogovarjanje (katera, kdaj in zakaj), izogibanje konkurenčnim ponudbam (katerim in kdaj). Župan prvič zadev ne konkretizira, drugič pa enostavno vse obesi ravnateljici. V zavodu je dvesto zaposlenih, verjetno tudi nekateri od teh nosijo del odgovornosti za delo katerega opravljajo. Župan bo razumel, če zapišem: prepričan sem, da za vse
nepravilnosti, zmote in napake na mestni občini ni odgovoren on ter mu za vsako nepravilnost res ni potrebno odstopiti.
Prav na smeh mi je šlo, ko sem prečital o referencah, izkušnjah, specifičnih znanjih odvetniške pisarne iz velikega mesta. Ponavljam, edine reference so bile zastopanje županove žene in družbe Ten-zor d.o.o.. Naj župan pove, kaj je dobil za 2.500 € (nič). Za 1 € dobimo kavo, za 2.500 € pa nič. Ja dobili smo ustnoposre-dovane nepravilnosti. Je to poročilo, je to vredno 2.500 €. Tu se mi postavlja vprašanje, kateri odvetniški hiši in kak znesek je bil plačan za zastopanje v zadevi Glažar ter javne službe, je tudi tukaj angažirano tuje znanje.
K pisanju, pa recimu temu »kritiziranje županovega dela« me je privedla ugotovitev o totalnem nepoznavanju lokalne samouprave ter manifestiranju naznanja skozi Štajerski tednik. Višek nesmislov pa je po moji oceni bil dosežen s poskusom kriminaliziranja dela v uspešnem zavodu ter poskusu zahteve po razrešitvi ravnateljice Vrtca Ptuj.
Običajno se občinaprofilira po prvem človeku, vsekakorje sedaj to aktualni župan. Ob izvolitvi (volil sem Čelana) sem v sebi razmišljal: »pa saj je Ptujčan«. Res osebno pretiravam z lokal patriotizmom in enostavno ne sprejmem, da pomembna mesta na Ptuju zasedajo »prišleki«. Po določenih letih pa mi ti isti začnejo prodajati pamet in ljubezen do Ptuja. Sedaj pa dobim za prvega moža Ptujčana, ki ne verjame v ptujsko znanje in sposobnosti.
Igor Majnik
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se rut. www^idmkcJíi
RADIOPTUJ
89,8 98,2 104,3
www.radio-tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
08:00 12, srečanje; Prijatelji, zapojmo si 09:30 Utrip i z Ormoža 10:30 Gostilna pri Francetu 11:30 Video strani
18:00 160 let Pihalnega orkestra Ptuj 20:00 Regijsko srečanje lutkovnih skupin 2. de I 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
23:00 Video Strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
06:00 Re g sreč^n|e lulkovnih skupin 1 de
10:00 Oddaja iz občine Starše
11:00 Glasbena oddaja
12:00 vídeo strani
18:00 Oddaja iz občine Starše
20:00 Odprtje razstave Janje KraSevec
21:00 Polka in Majolka
23:00 Video strani
	<6
	0
	(¿
	0
	X.
	LJ
	H
	£
	
	m
	<J
08:00 Pclenšak ■ Petje pod lipo 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video strani
18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Krompirfest v Dornavi 21:30 Dornava - U domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt; 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.: 02 749 34 27; 031 627 340
PTUJSKA TELEVIZIJA

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Četrtek 6.8. ■00 Dnevnih IV Maribor
8:20 Kuhinjica, pon.
M5 Sekvsnca, ï(. Qddaja, pon.
10:30 Resi TV Gonšmca, pon. 11:30 Monro, pno.
00 Ptujska kronika, pon. :25 Into kanal 7,35 Kuhinjica
Torek 4.0.
9:00 Dnevnih TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Sola, da se ti zrola: Zogarija, pno. 10:1 S Med tedna, pon 13:35 M o iira. pon. 11:33 Obzornik TV Dravograd 11:40 Bogastvo okusov podeželja, pon. 12:20 Into kana! 13:33 Ptujska kronika, pon.
M «Krip Ptuja; Art Stays 2015, pon. $» 5HSL«.», 19:30 Glasbena 8 (tuja), 54. oddaja, pon. Kro!amska ™ mest^a sveta 20:00 Po idravja Stres, pon.	S[yl; „)fin M„h w ,ms
20:30 Sekvenca, 28. od&jon.	™e,nl mt Ptu)3: Art Sta*s 2015-
2H0 Naj M 2QlVpon m ^ Sekvenca, 28. oddaja, pon. 22,00 Ptojska k ron i iia^ pon.	M»>mnika, pon.
22:20 Info kanal
Sreda 5.8.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Suliinjica, pon.
19:00 Darfui: vojna za vodn, pnn. 18:30 Glasbena 3 (slo), 55. oddaja, pon.
22:30 Info kanal
1:45 Sola, da se ti zrola: Policisti glasbeni ki "0:25 Poietoi otrip Ptoja; Mladen pelin, pon. 0:55 Gostilna »Pr Francet«, pon.
1:55 Modro, pon. 2:20 Obzornik TV Dravograd, pon. '3:00 lnfo kanal 7:30 Kubmjica 9:00 Ptujska kronika
8:23 Programska koalicija mestnega sveta HO Ptuj 9:40 Oddaja o...: Boštjan Cukor.pon.
1:50 Glasbeni preda h 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:23 Sekrenca. 2B. maja, pon. 71:00 Giasbena 8 (slo), 55. oddaja, .pon. 21:30 Po zdravje: zakon privlačnosti, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 ReaTVGoriSnica 23:25 lirfo kanal
www.petv.tv
Sprenljale ms Mto ludi ns t2 In SOL 7V
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
DOM-STANOVANJE
GARSONJERO na Ptuju, delno opremljeno, oddamo v najem za dobo do enega leta: Tel. 041 519 251.
V NAJEM oddam opremljeno eno-sobno stanovanje v Ptuju - CMD 10. Telefon: 041 272 807.
NEPREMIČNINE
ODDAM 1,5-sobno stanovanje na Ptuju s centralno, KTV-jem in Internetom (WI-FI). Stanovanje je delno opremljeno. Št. energetske izkaznice 2015-12436-11760. Zagrebška cesta 1, Ptuj.
Voznika kategorije C-E, koda 95, izkušnje v mednarodnem prometu, špedicija - smer EU, zaposlim. La-mot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel.040-296-391.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor Ursus, IMT Zetor, Deutz, Štore ali Univerzal in traktorske priključke. Tel. 041 235 349.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolno. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukovo hlodovino za drva z dostavo ter rezan les, deske, letve, štafle, mostnice. Pila les, d. o. o., Be-zenškovo Bukovje 7, Frankolovo. Telefon 031 649 201.
RAZNO
Zahteva za javno opravičilo: Maja Bezjak iz Markovcev zahtevam javno opravičilo od osebe Danice Zemljarič Dobrotič iz Zabovcev zaradi kaznivih dejanj po KZ (kazenski zakonik), in sicer zaradi kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime; 18. pogl., 158. čl., -razžalitev iz 1. odstavka, 159. čl., -obrekovanje iz 1. in 2. odstavka, 160. čl., -žaljiva obdolžitev iz 1., 3. in 4. odstavka, 161.čl., -opravljanje iz 1. in 3. odstavka. Če javnega opravičila od ge. Zemljarič Do-brotič ne bo v roku treh delovnih dni od objave zahtevka, bom prisiljena sprožiti ustrezne pravne postopke za zaščito svojega dobrega imena in časti svojih članov.
SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek In navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-I043
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS glasbene želje na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek In navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-I043
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS nagradne igre na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-1043
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCIl.NICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj a Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Podravje • Ob pričakovanih zastojih morajo biti vozniki opremljeni z napitki
Osebna kronika
Dars deli vodo le, ko so ogrožena življenja
Zadnji dve soboti so v prometnoinformacijskem centru ponovno zabeležili prometni kolaps ob koncu podravske avtoceste. V večkilometrskih zastojih ob več kot 30 °C so se vozniki po polžje premikali proti meji. Da bi jim ponudili vodo in tako olajšali čakanje zaradi še nezgrajenega avtocestnega odseka, so se spomnili občani Ptuja, Dars, ki je upravljavec avtocest, pa je presodil, da to ni potrebno.
Kot so nam pojasnili na Dars, je delitev vode določena v njihovih navodilih za delitev napitkov uporabnikom v stoječi koloni, ki velja od 15. avgusta lani. Ob tem so povedali, da naj bi se k delitvi vode pristopilo na predlog nadzornika prometa v regionalnem nadzornem centru in v dogovoru z vodjem izmene oz. intervencijske skupine. »Torej je možno deljenje vode tudi zunaj opredeljenih mejnih vrednosti, če zaznamo ogroženost uporabnikov,« so povedali na Dars.
Delitev vode se predvideva, če je stoječa kolona daljša od pet kilometrov, da se od zaznave zastoja predvideva še najmanj štiri ure dodatnega čakanja v koloni in da je temperatura zraka nad 30 °C. Tudi v primeru večje prometne nezgode, ki bi imela za posledico zastoj v večjem obsegu., bi bila delitev vode zagotovo organizirana, so poudarili. »Kot je iz izhodiščnih pogojev mogoče razbrati, zaradi običajnih
Akcija deljenja vode turistom v strnjenih kolonah, ki so na relaciji Hoče - MMP Gruškovje minulo soboto dosegle rekord, se je v soboto dopoldne nadaljevala. 3000 plastenk vode so tokrat razdelili člani društva korantov Grajena. To soboto bodo vodo delili člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj in Petovio LXIX.
Foto: Črtomir Goznik
zgostitev prometa ob koncih tedna oz. menjavi turistov plastenk z vodo ne delimo,« so dodali.
Dars presodil, da deljenje vode ni bilo potrebno
Delitev vode in hrane izvajajo takrat, ko so ogrožena človeška življenja, in ta ukrep izvajajo redno, ko do ogrožanja pride.
»Razlika je v deljenju vode
uporabnikom v stoječi koloni ali zastoju, ki se počasi premika; deljenje ob premikajoči se koloni je izredno nevarno. Zadnji vikend smo bili na podravski avtocesti priča poškodbi sopotnika, ki ga je (ko je ta padel iz vozila) povozil voznik tega vozila! Seveda k deljenju vode in hrane pristopimo tudi izven dogovorjenih mejnih vrednosti - po presoji odgovornih oseb, ki presodijo, da so uporabniki ogroženi,« so pojasnili.
K povedanemu so dodali, da mora biti voznikom poznano, da na tem delu avtoceste ob konicah nastajajo kolone. »Zato morajo biti za take pogoje vožnje pripravljeni in opremljeni tudi z ustreznimi napitki. Gre za pričakovane zastoje, ki niso posledica nepredvidenih dogodkov ali del na avtocesti,« so povedali.
In kako je bilo z deljenjem vode v letu 2013, ko smo enako kot letos beležili rekordne temperature? »Leta 2013 smo oskrbovali voznike tovornih vozil, ki so bila zaradi izločanja ujeta na sami avtocesti. Šlo je za čas in pogoje izvajanja zimske službe,« so odgovori-
li. Sicer pa podatka o količini vode, ki jo imajo predvidene zgolj za razdeljevanje, na Dars nimajo. »Zalogo pitne vode v plastenkah uporabljajo tudi naši delavci na terenu in zaloge, namenjene le uporabnikom avtocest, nimamo, saj je problematičen rok njene uporabe. So pa v ta namen nabavljene ustrezno večje količine. Samo na področju vzdrževanja avtocest znaša strošek nabave vode v plastenkah po 0,5 litra okoli 23.000 evrov v letu 2013 in okoli 26.000 evrov v letu 2014. Gre za količino od 100.000 do 110.000 plastenk letno,« so še povedali.
Mojca Vtič
Makole • Gradnja vodovoda predvidoma zaključena konec avgusta
Cesta zaprta še vsaj do sredine tega meseca
Cesta v Makole je pred mostom zaprta že od 20. julija. Zapora naj bi trajala do minulega tedna, vendar pa se bo zaradi del ta podaljšala vsaj še do 14. avgusta. Vzrok zapore je izvajanje del v okviru projekta gradnje sistema za vodo.
»Vzrok za zaporo je izvajanje del pri prečkanju Dravinje. Z vrtinami je bilo namreč ugotovljeno, da je prečkanje Dra-vinje s podvrtavanjem neizvedljivo oz. bi bilo ekonomsko popolnoma neracionalno, zato se je Občina Makole v soglasju z ARSO odločila, da se izvede prečkanje z mostno konstrukcijo, ki bo navezana na obstoječi most. Zaradi varnosti promet čez most trenutno ni mogoč. Obvoz do naselja Makole je urejen,« je pojasnil direktor občinske uprave Igro Erker.
Pri projektu, v okviru katerega se je v Makolah že zgradilo oz. obnovilo približno 11 kilometrov cevovodov, je treba izvesti še dela na vodohranu Gaj, prečkanje Dravinje pri mostu ter nekaj metrov vodovoda v središču Makol. »Izvesti se mora tudi asfaltiranje cest, kjer se je posegalo v njih, ter odpraviti nekatere druge pomanjkljivosti. Od izvajalca pričakujemo, da se bodo vsa večja dela na terenu končala do 20. avgusta,« je še povedal Erker. Rok je bil zaradi neugodnih vremenskih razmer čez leto podaljšan do 26. septembra.
Vrednost skupnega projekta občin Poljčane in Makole je 6,6 milijona evrov. Nekaj več kot 700.000 evrov bo prispevala država, iz evropskega kohezij-skega sklada občini pričakujeta približno štiri milijone evrov, preostanek (skoraj dva milijona evrov) bosta krili sami.
Mojca Vtič
>J
Foto: Mojca Vtič
Rodile so:
Simona Brunčič, Litmerk 30 a, Ormož - deček Leo; Maja Meno-ni, Kajuhova ul. 3, Ptuj - deček Nik; Lidija Kos, Strmec pri Sv. Florijanu 58, Rogatec - deček Taj; Sabina Strelec, Strelci 12, Markovci - deček Emanuel; Suzana Klemenčič, Nova vas pri Ptuju 114, Ptuj - deček Mark; Milena Markež, Krčevina pri Vurbergu 58 b, Ptuj - deček Gal; Monika Komatar, Nova vas pri Ptuju 65/b, Ptuj - deklica Tia; Aleksandra Šterlek, Zimica 91, Zg. Korena - deklica Ema; Taja Bezjak, Peršonova ul. 3, Ptuj
-	deklica Eva; Monika Štum-berger, Gorišnica 98, Gorišnica
-	deklica Sofia; Sergeja Kelenc, Bresnica 9/a, Podgorci - deček Vid; Arbenita Krasniqi, Slovenja vas 69, Hajdina - deček Altion.
Umrli so: Elizabeta PUKŠIČ, Ločki Vrh 65, roj. 1935 - umrla 15. jlija 2015; Matilda REPIČ, roj. Rojko, Kidričevo, Ob železnici 5, roj. 1931 - umrla 16. julija 2015; Branko ZAMUDA, Cvetkovci 89, roj. 1962 -umrl 20. julija 2015; Terezija KRALJ, roj. Horvat, Pobrežje 154 B, roj. 1933 - umrla 21. julija 2015; Jožef KOKOT, Gorenjski Vrh 24, roj. 1933 - umrl 24. julija 2015; Marija MURKO, roj. Rimele, Ptuj, Zagrebška c. 45, roj. 1931 - umrla 25. julija 2015; Franc LEPEJ, Kidričevo, C. na Hajdino 31, roj. 1944 - umrl 26. julija 2015; Franc RAJH, Pleterje 66, roj. 1924 - umrl 27. julija 2015; Jožica PETEK, Ptuj, Traja-nova ul. 9, roj. 1950 - umrla 27. julija 2015; Gorazd LIČEN, Kicar 15 B, roj. 1952 - umrl 28. julija 2015; Roza RATEK, roj. Arnuš, Kicar 115 A, roj. 1927 - umrla 26. julija 2015; Stanislava MESARIČ, roj. Gojkovič, Ptuj, Rimska ul. 14, roj. 1933 - umrla 28. julija 2015; Franc HRGA, Hvaletinci 14, roj. 1931 - umrl 27. julija 2015; Ana HABJANIČ, roj. Kolarič, Bišečki Vrh 37 A, roj. 1931 - umrla 28. julija 2015; Angela KUHAR, roj. Plesec, Rot-man 2, roj. 1922 - umrla 28. julija 2015; Ludvik IVANUŠA, Janežovski Vrh 28 A, roj. 1934
-	umrl 29. julija 2015. Poroke - Ptuj:
Vojko PFEIFER, Belski Vrh 7, in Marica SELINŠEK, Šturmovci 20 C; Stanko KOVŠE, Ljubnica 64, in Gabriela ČUŠ, Sakušak 51; Boštjan CESTAR in Mateja KELC, Goričak 59; Sandi PETEK in Urška POTOČNIK, Ma-rkovci 64 B; Sandi KLEMENČIČ in Tanja MARKRAB, Gorišnica 163 D.
Napoved vremena za Slovenijo
Ce srpana veter zvedri, vreme še
Danes bo povečini sončno, zjutraj je ponekod po kotlinah možna kratkotrajna megla.
Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne od
27 do 32, na Primorskem do 34 stopinj C.
Obeti
V sredo in v četrtek bo sončno in še nekoliko bolj vroče.