Stev. 21.
V Ljubljani, 20. mal. srpana 1898.
XXXVIII. leto.
m>>y
Učiteljski Tovariš
Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani".
Urejujeta : Jakob Dimnik in Engelbert Gangl
učitelja v Ljubljani.
v
Izdajatelj in odgovorni urednik: Jakob Dimnik, Subičeve ulice št. 3.
"VseToirLa-: X. skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev'1. — Jubilejski koncert v proslavo petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. — Fr. Leveč: Naše ljudsko šolstvo. — Pravila društva „Jubilejska samopomoč". — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
X. skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev"
dne 1. in 2. vel. srpana 1898 v Ljubljani v proslavo 50 letnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I.
in v praznovanje
desetletnice „Zaveze slovenskih učiteljskih društev."
Vzpored:
I. V nedeljo, dne 81. malega srpana:
1.	Ob polu 6. uri popoldne: Sprejem udeležencev ter čeških in hrvaških gostov na južnem kolodvoru. Pozdrav gosp. predsednika „ljubljanskega krajevnega odbora".
2.	Po sprejemu sestanek v „Narodnem domu". Tu zvedo zglašenci za stanovanja.
3.	Zvečer ob polu 9. uri: Častni večer s petjem in godbo, ki ga priredi „ljubljanski krajevni odbor" udeležencem na vrtu „Narodnega doma".
II. V ponedeljek, dne 1. velikega srpana:
1.	Ob 8. uri dopoldne: Seja upravnega odbora v mali dvorani „Narodnega doma".
Vzpored: a) Poročilo o delovanju direktorija; b) določitev poročila za delegacije; c) volitev vodstva „Šolskega muzeja"; č) nasveti in predlogi.
2.	Ob 9. uri: Pevska vaja v sobi pevskega društva „Slavec" v I. nadstropju „Narodnega doma".
4 Ob 11. uri: Seja odseka „Jubilejska samopomoč", ustanovljena v spomin oOletnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.
5. Ob 1. uri popoldne: Seja delegacije v veliki dvorani „Narodnega doma".
Dnevni red:
a)	Pozdrav predsednika;
b)	poročilo tajnika o delovanju upravnega odbora in
o delovanju društev, zastopanih v „Zavezi";
c)	poročilo blagajnika;
č) poročilo računskih pregledovavcev;
d)	volitev treh pregledovavcev računov (§ 20. dr. pr.);
e)	poročilo 1.) tajnika, 2.) blagajnika glede „Zave-
zinega" glasila;
f)	določitev letnih doneskov členov „Zaveze" (§ 21.
dr. pr.);
predlog upravnega odbora glede premembe pogodbe med banko „Slavijo" iz „Zavezo". Utemeljuje odbornik, g. nadučitelj Fran Kocbek;
h)	določitev vzporeda za glavni zbor;
i)	določitev časa prihodnji (XI.) skupščini „Zaveze"
(§ 19. dr. pr.): j nasveti in predlogi.
6.	Ob 2. uri: Glavna pevska vaja z vojaško godbo v „Sokolovi" dvorani „Narodnega doma".
7.	Ob 8. uri zvečer: Jubilejski koncert v proslavo 501etnega jubileja Nj. Veličanstva v Sokolovi dvorani „Narodnega doma".
Pri koncertu sodeluje vojaška godba si. c. in kr. peš-polka Leopold II., št. 27.
III. V torek, dne 2. velikega srpana: 1. Ob polu 7. uri zjutraj: Zajutrek v „Narodni ka-
varni".
2.	Ob 8. uri: Sv. maša v stolni cerkvi sv. Nikolaja
3.	Ob 9. uri: Otvoritev „Šolskega muzeja", ustanovljenega v spomin in proslavo 501etnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. na I. mestni deški ljudski šoli v Komenskega ulicah.
4.	Ob 10. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje v veliki dvorani „Narodnega doma".
a)	Slavnostni govor, govori g. Jernej Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu.
b)	Izročitev adrese na Nj. Veličanstvo po posebni deputaciji deželnemu predsedniku, ekscelenci baronu Heinu.
c)	Desetletno delovanje „Zaveze", poroča tajnik g. Drag. Gesnik, nadučitelj v Predosljah.
Ostali vzpored določi delegacija. Po slavnostnem zborovanju se snide zopet delegacija Ob 1. uri popoldne: Banket v „Sokolovi" dvorani „Narodnega doma".
Po banketu: Ogledovanje mesta.
IV. V sredo, dne 3. vel. srpana: Izlet na Bled.
Zaveza slovenskih učiteljskih društev.
V proslavo petdesetletnice
vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.
in v praznovanje svoje desetletnice priredi „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" v ponedeljek, dne 1. velikega srpana 1898 s sodelovanjem si. godbe c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27 v Sokolovi dvorani „Narodnega doma"
jnbilejski koncert
na korist učiteljskemu konviktu. Koncert vodi gospod učitelj Leopold Potreb in.
Vzpored:
1.	Fr. Gerbič: Overtura iz opere „Kres" za veliki orkester.
2.	a) Slavnostni prolog, zložil in govori gospod
Engelbert Gangl. b) Cesarska pesem, zbor s spremljevanjem orkestra.
3.	Dr. B. Ipavec: Za vezna, zbor s spremljevanjem orkestra.
4.	B. Smetana: Zbor vaščanov iz opere „Prodana nevesta", s spremljevanjem orkestra. Solo pojeta gdč. Mira De v in g. Avgust Stefančič.
5.	a) A. Foerster: Domovina, \ v ,
r\ * xt ' j *j -«t • • i • v •	• mešana zbora.
b) A. Nedved: V ij ol i c i n v on j, j
igra na vijolini g. Fran S e r a j n i k , spremlja na klavirju gdč. Pavla Razi n g e r.
7.	a) F. S. Vilhar: Mornar, \ poje g. R. Vrabl, spremlja h) R. Vrabl: Strunar, I na klavirju gdč. Fani Bi 1 lin a.
8.	a) Fr. Gerbič: P o m 1 a d n i k 1 i c, J -P. enaljev^ojem or-
'	' kestra pojeta gdc.
| Mira L) e v in gdč. b) H. Volarič: Divja rožica, | Anica Lapaj ne.
9.	F. Stegnar: P1 e m s t v o, v proslavo cesarjeve 501et-nice zloženi moški zbor. Tenor-solo gospod Avgust Stefančič.
10. A. Foerster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi, za zbor in orkester, Op. 24. Soli: gdč. Mira De v, gdč. Anica Lapaj ne, gosp. Avgust Stefančič in gosp. Janko Likar.
Po koncertu prosta zabava in ples. Začetek ob 8. uri zvečer.
Cene prostorom: Sedež od L do III. vrste a 1 gld. 50 kr.; sedeži ostalih vrst a 1 gld.; galerijski sedeži a 80 kr.; stojišča a 50 kr.
Vstopnice so na prodaj v trafiki gospoda Šešarka, Šelenburgove ulice, na večer koncerta se bodo dobivale pri blagajnici.
Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo.
K prav mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje
direktorij.
6. a) A. Rubinstein: Koncert, b) G. Tartini: G-mol sonata,
Naše ljudsko šolstvo.
(1848-1898.)
Slavnostni govor pri okrajni učiteljski konferenciji v Ljubljani dne 4. mal. srpana 1898.
^d zelenih Karpatov do ledenih planinskih gora, od prijaznih Krkonošev do sinjega Jadranskega morja tekmujejo letos vsi stanovi in vsi narodi naše lepe in mogočne države v izrazih genljive zvestobe in krščanske ljubezni, da bi vidno pokazali svojo neomajno vdanost preljubljenemu vladarja, ki je pred petdesetimi leti zasedel svetli prestol svojih slavnih pradedov, na katerem ga je božja previdnost dušno in telesno živahnega v srečo avstrijskih narodov ohranila do današnjega dne.
In kdo bi iskreno ne ljubil preblagega vladarja, ki tako inodro, tako pravično vlada svojim narodom ? Poleg opreznega in premišljenega Rudolfa I., poleg genialnega in odločnega Rudolfa IV. Ustanovnika, poleg viteškega Maksa I., poleg velike cesarice Marije Terezije, poleg človekoljubnega Jožefa II. in poleg drugih slavnih vladarjev iz habsburške rodovine se bode v zgodovini naše države vedno z zlatimi črkami svetilo blaženo ime cesarja Franca Jožefa I., ki je za svojega petdesetletnega vladanja avstrijskim narodom odprl nove neizčrpne vire dušnega in telesnega blagostanja.
Komaj je zasedel cesarski prestol, je že odpravil zadnje ostanke fevdne uredbe v naši državi: avstrijskega kmeta je osvobodil tlake in desetine, svojim narodom je zagotovil ravnopravnost ter jim podelil ustavo, svoboščine privilegiranih stanov je preklical, da smo zdaj pred zakonom in sodnjim stolom vsi enaki.
Poljedelstvo, obrtnost in trgovina, znanosti in umetnosti so našle v našem vladarju tolikega zaščitnika, da se je Avstrija v tem oziru zadnjih petdeset let popolnoma prenovila.
Posebno naklonjenost pa je kazal preblagi vladar ves čas svojega cesarovanja višjemu in nižjemu šolstvu. Za njegovega vladanja so se na novo ustanovila štiri, popolnila in razširila tri vseučilišča (Kološvar, Zagreb, Cernovice, Praga; — Gradec, Inomost, Levov); politehnične velike šole, učiteljišča. realke in gimnazije, trgovinske in navtične šole, rudarske in vojaške akademije so se do korena izboljšale in preosnovale; ustanovili so se visoka šola za zemljedelstvo, razni učni zavodi za lepe umetnosti in za umetno obrtnost, in gosta mreža nižjih in srednjih gozdarskih, poljedelskih in obrtnih šol, ki smo jih pred letom 1818. v Avstriji poznali komaj po iinenu, preprega zdaj našo širno državo.
Ni ga stanu v vsej razsežni Avstriji, ki bi zdaj za svojo strokovno izobrazbo ne našel primernega učilišča. Vsak državljan ima na izbor učnih zavodov, v katerih si more pridobiti za poklic in življenje potrebnega znanja, si spopolniti svoje duševne zmožnosti, razširiti svoje duševno obzorje ter si osvojiti znanosti in spretnosti, ki so mu trdno poroštvo boljše bodočnosti.
Ako pa tudi vsak stan v svojem preljubljenem vladarju čisla svojega največjega dobrotnika, vendar mu noben stan ni dolžan večje hvaležnosti nego ljudskošolski učitelji.
Ljudska-šola, ki jo je ustanovila leta 1774. cesarica Marija Terezija, je bila šibko drevesce, ki je sicer za njenega razsvetljenega sina Jožefa II. pognalo nekoliko zelenih mladik, ki je bilo pa v neprijaznem podnebju tedanjih nemirnih časov potrebno skrbnejšega negovanja, kakor ga je dobivalo v prvih desetletjih svojega življenja. Doba francoskega prevrata in krvavih francoskih vojska, ki so do korena omajale
našo državo, razvoju ljudske šole gotovo ni bila ugodna. Tudi politična šolska ustava iz 1. 1805. ni prinesla nobenega napredka, ampak je celo zamorila marsikatero dobro klico terezijanskih in jožefinskih šolskih preosnov. Šolsko nadzorstvo je bilo enostransko urejeno; učitelji so imeli malo omike, malo službenih prejemkov in malo pravic, in ako niso bili v državni službi (na normalkah), niso dobili nobene pokojnine ; graščinske gosposke, ki bi bile morale v prvi vrsti ustanavljati ljudske šole, so se branile šolskih bremen; hoja v šolo ni bila obvezna, in kjer nista župnik in učitelj skrbela za to, da bi otroci redno zahajali v šolo, je bila ta prazna, ker zanikarnežev ni nihče kaznoval; učna metoda je bila popolnoma mehanična, med dušnimi silami se je negoval v prvi vrsti spomin, in tedanje trivialne in glavne šole so imele po naših krajih večjidel ponemčevalen smoter. *)
Mahoma pa se je stvar obrnila na bolje z letom 1848. To leto se je za državno učno upravo ustanovilo posebno ministrstvo. In ko je naš presvetli cesar imenoval 1. 1849. Leona grofa Thuna za naučnega ministra in barona Helferta za njegovega državnega podtajnika, je šinila nova gorka kri v žile našega onemoglega ljudskošolskega organizma.
Leon grof Thun, ki je korenito preustrojil gimnazije in vseučilišča ter v življenje poklical realke, je tudi na ljudsko šolo obrnil vso svojo pažnjo. Deželnim vladam so se pridelili posebni šolski strokovnjaki, šolski svetniki, sprejelo se je načelo, da mora biti ljudska šola osnovana na podstavi materinega jezika; odlični šolniki, med njimi naš Slomšek, Močnik in Miklošič, so dobili pri naučnem ministrstvu veljaven glas, preosnovala se je izobrazba ljudskih učiteljev, ustanovili so se prvi šolski časopisi, in tako se je v tej prehodni dobi pripravljala popolna preosnova naše ljudske šole.
Ta pa je nastopila, ko je premodri naš vladar dne 14. »maja 1869. leta potrdil državni šolski zakon ter ž njim svojim narodom poklonil bogato zakladnico dragocenih darov, ki mu bodo zanjo največjo hvalo vedeli še pozni rodovi.
Bistvo državnega šolskega zakona se da označiti z malo besedami: Za vse otroke brez razločka narodnosti, vere in stanu obvezen šolski pouk, državno šolsko nadzorstvo, omikano učiteljstvo z natanko določenimi pravicami in urejenimi službenimi prejemki!
Kakor vsak zakon, ki sega tako globoko v državni organizem, ima tudi državni šolski zakon svoje nasprotnike, ki se, bodisi s cerkvenega, političnega ali gospodarskega stališča, potezajo za to, da bi se odpravil ali izpre-menil. In kakor vsaka človeška naprava, ima morebiti tudi državni šolski zakon svoje hibe, in kakor drugi državni zakoni, se da tudi državni šolski zakon prenarediti, izboljšati ali izkvariti. Toda glavni temelji, na katerih sloni, mislim, da v srečo naše države, ti še dolgo, dolgo ostanejo neomajni. Naprednim narodom in zavednim učiteljem vseh dežel naše države je novi državni šolski zakon paladij, okoli katerega se zbirajo s svetim navdušenjem, ker so živo prepričani, da je ž njim združen, ako pa se odpravi ali bistveno premeni, pa tudi uničen napredek avstrijskega šolstva.
In v prvi vrsti morajo zanj preblagemu vladarju hvaležni biti ravno slovanski narodi, ki z njegovo pomočjo v zadnjih desetletjih dosegajo v občni omiki uspehe, ki bi jih ob drugačnih razmerah niti v stoletjih rle bili dosegli. Da so moje besede resnične, o tem je prepričan vsak, kdor
*) Leta 1844. je bilo na Kranjskem 9 nemških in 84 nemško-slovenskih, skupaj 93 ljudskih šol. Mitth. d. hist. Vereines f. Krain, 1849, str. 15.
pozna n. pr. velikanske kulturne pridobitve novejšega časa pri Čehih ali kdor vzame v poštev veseli razcvit naše književnosti in zlasti naše „Družbe sv. Mohorja".
Kakšne ogromne vesele premembe so se zgodile za petdesetletnega vladanja našega presvetlega vladarja na polju ljudskega šolstva v naši državi, in kako je vplival na te premembe državni šolski zakon, to se nam prav jasno pokaže, ako primerjamo stanje ljudskega šolstva v naši državi leta 1848. s stanjem današnjih dni.
Leta 1848. je bilo v Avstriji 12.700 ljudskih šol, 16.750 učiteljev in 2230 učiteljic, obojih 18.980; v šolo je hodilo
I,425.000	otrok; stroški za ljudsko šolo so znašali 1,425.000 gld. in na vsakega prebivavca je prišlo po 15 kr. stroškov.*)
Zdaj (1. 1896.) pa znaša število ljudskih šol 19.300, število učiteljev 50.960, učiteljic 19.040, obojih 70.000; v šolo hodi 3,400.000 otrok; stroški za ljudsko šolo znašajo 45,000.000 gld. in na vsakega prebivavca pride po 1 gld. 95 kr. stroškov.
Ali ozrimo se v našo ožjo domovino Kranjsko! Tukaj je bilo 1848. 1. 7 glavnih, 92 trivialnih, 4 dekliške, 5 indu-strialnih in 101 nedeljska šola. Ker je bila izmed nedeljskih šol samo 1 (v Ljubljani) samostojna, druge so bile pa združene z glavnimi, oziroma trivialnimi šolami, in ker so bile tudi industrialne šole največ samo oddelki dekliških šol, je znašalo število vseh šol resnično samo 105. V te šole je bilo všolanih 821 krajev z 21.297 otroki, toda 2345 krajev s 36.624 otroki ni bilo nikamor všolanih. Ker jih je izmed šolskih otrok hodilo 9641 (ali 16 61 °/o) samo v nedeljske šole, ki so eksistirale, kakor pravi neko poročilo, največ samo po imenu, a ne tudi v resnici, je dobivalo samo
II.656	(20'08°/o) otrok redni šolski pouk; 9641 (16 61 °/o) nedeljskih učencev pouk samo na videz, 36.624 (ali 63"31°/o) pa sploh ni imelo nobene, niti nedeljske šole ne!**)
Brez rednega in temeljitega pouka je bilo tedaj v naši deželi pred petdesetimi leti blizu 79'92°¡o otrok.
In petdeset let pozneje ?
Leta 1896. je bilo po uradnem izvestju na Kranjskem 313 javnih, 28 zasilnih in 12 ekskurendnih, skupaj 353 ljudskih šol, na katerih je učilo 394 usposobljenih učiteljev in 173 usposobljenih učiteljic, obojih torej 567 oseb. Vrhutega pa je bilo še brez učnega izpričevala 17 učiteljev in 3 učiteljice, tako da je znašalo število vsega učnega osobja 587 učiteljev in učiteljic. Poleg tega so delovali na ljudskih šolah še 3 stalni veroučitelji, 336 dušnih pastirjev in 67 učiteljic za ženska ročna dela. — V šolo je hodilo 76.034 (90°/o) otrok, in samo 9'416 (10°/o) normalno razvitih otrok je ostalo brez pouka. ***)
Posebno jasno se pokaže neizmerni blagodejni vpliv državnega šolskega zakona, ako vzamemo v poštev šolske razmere, kakršne so bile pred petdesetimi leti v Ljubljani in kakršne so zdaj.
Ljubljana je imela pred petdesetimi leti 6 šol: tri-razredno državno normalko ali vzgledno glavno šolo, triraz-redno vnanjo in notranjo uršulinsko šolo, trivialno enoraz-rednico v Trnovem in pri Sv. Petru in enorazredno zasebno šolo gospodične Zollerndorfove.
Vse te šole so imele skupaj 20 razredov, v katere je hodilo približno 2000 (77°/o) otrok; toda nad 600 (23°/o)
*) Zur Geschichte und Statistik des Volksschulwesens im In- und Auslande, Wien, 1898. Verlag der „Jugendhalle".
**) Mitth. d. h. V. f. Krain. 1849, str. 15.
***) Laib. Ztg. iz 1. 1897, 1. 40, 42., 43. — „ Jugendhalleu pa celo piše, da je hodilo lani na Kranjskem 92°/o otrok v šolo.
otrok je v deželnem stolnem mestu ostalo brez vsakega pouka.
Po tedanjih nazorih pravilno urejeni sta bili pravzaprav samo dve šoli: normalka za dečke in uršulinska šola za deklice; vse ostale šole so bile le bolj zakotne šole.
Učiteljev je imela Ljubljana pred petdesetimi leti z verskimi učitelji vred 16, učiteljic 17, skupaj 33
V7 vsej Ljubljani pred petdesetimi leti ni bilo niti enega šolskega poslopja. Normalka je bila nastanjena v licejskem poslopju, uršulinska šola v uršulinskem konventu, šempe-terska šola v mežnariji, trnovska šola v župnišču, zasebna šola v zasebni hiši.
In kakšna je bila učna uredba, kakšna metoda, kakšna notranja oprava po teh ljubljanskih šolah, to vem iz skušnje sam, ki sem pred štiridesetimi leti hodil v ljubljansko nor-malko.
Edino učilo, ki je rabilo učitelju, je bila šolska deska, kreda in šiba. V osmih sobah je bilo nagnečenih nad 1000 otrok po ozkih, dolgih in visokih starih klopeh. Večina učencev je bila slovenske narodnosti, a vendar je bila materinščina v teh šolah prava pastorka. V I. razredu smo imeli pač slovensko-nemški abecednik in tudi še slovenski katekizem, v ostalih razredih smo se učili vse predmete, celo krščanski nauk, samo nemški. Slovenskemu branju sta bili odločeni po dve uri na teden, navadno v soboto popoldne, a tudi te dve uri je učitelj mnogokrat porabil rajši za kakšen drugi predmet. V takih razmerah se ne smemo čuditi, če so slovenski otroci posedali v enem in istem razredu po 3—4 leta ter potem ostavili šolo s praznim srcem in prazno glavo. Koliko nadarjenih otrok, ki bi bili ob drugačnem pouku lehko postali koristni udje človeške družbe in vrli sinovi svojega naroda, nam je zamorila ta nespametna šolska uredba!
Na bolje so se obrnile te žalostne razmere, ko je bil deželni vladi v službovanje prideljen šolski svetnik Fr. vitez Močnik. Nikdar ne pozabim, s kakšnim veseljem smo pozdravili normalci jeseni 1856. 1. njegovo prvo utrakvistično slovnico, za katero so prišle kmalu tudi njegove slovenske ra-čunice. Šolskemu svetniku Močniku in županu Ambrožu se imamo zahvaljevati, da je mestna občina začela resno misliti na to, da bi osnovala svojo deško šolo ter tako razbremenila norinalko, ki je imela nekatera leta nad 1000 učencev, in naposled se je 1. 1862. res ustanovila I. mestna deška ljudska šola v redutnem poslopju.
Popolnoma prerodilo pa se je ljudsko šolstvo v Ljubljani po tem, ko je bil v veljavnost stopil novi državni šolski zakon.
Ustanovilo se je moško in žensko učiteljišče; normalko je nadomestila moška in deška vadnica; 1. mestna deška ljudska šola je dobila v II. mestni in v nemški mestni deški petrazrednici svoji sestri, uršulinska šola pa v mestni dekliški osemrazrednici, v mestni nemški dekliški šestrazred-nici in v Huthovem zavodu svoje tekmovavke; ustanovila se je mestna dvorazrednica na Barju, zasebna deška štiri-razrednica v Marijanišču in zasebna dekliška šestrazrednica v dekliškem sirotišču.
Z malo izjemami so nastanjene vse te šole v dostojnih, lepih poslopjih, imajo moderno notranjo opravo, bogate zbirke učil in dobro založene knjižnice. V vse šole je napeljana zdrava voda, javne šole so razsvetljene z električno lučjo; zasebne šole (pri Uršulinkah, v dekliškem sirotišču) se kurijo s centralno kurjavo ter imajo tudi posebno kopališče za šolske otroke.
Ljubljana šteje zdaj 8 javnih in 7 zasebnih šol s 95 razredi. Ako pa prištejemo tem še otroške vrtce, šolske delarne in obrtne pripravljalnice, dobimo 110 razredov, v katerih prejema ljubljanska mladina svoj pouk.
In kakor število razredov, tako je poskočilo tudi število učiteljev. V Ljubljani imamo zdaj 43 učiteljev in 79 učiteljic, tedaj obojih 122. Ako pa prištejemo tem še verske učitelje, otroške vrtnarice in prostovoljke, dobimo 143 učnih oseb.
V 95 razredov hodi zdaj 449*2 otrok ali 116°/o, to se pravi: v Ljubljani imamo v ljudskih šolah 638 otrok več, nego je obveznih hoditi v šolo, ker se jih toliko tudi še po izpolnjenem štirinajstem letu udeležuje šolskega pouka.
Ako vzamemo v poštev vse te razmere ter jih primerimo z razmerami, kakršne so bile po ljubljanskih šolah pred petdesetimi leti, tedaj moramo navzlic temu, da ljudsko šolstvo v Ljubljani še ni doseglo svojega vrhunca in da Ljubljana glede ljudskega šolstva še vedno zaostaja za mnogimi stolnimi mesti, veseli in ponosni vzklikniti: Lep napredek!
In resnično! Ljubljansko ljudsko šolstvo je samo odsev velikega šolskega napredka po vsej državi. Krasno je napredovala Avstrija zadnjih petdeset let v vseh strokah človeškega znanja in stvarjenja; nikjer pa ni storila tako razsež-nega, tako velikanskega napredka, kakor ravno na polju ljudskega šolstva.
Za ta napredek pa se imajo avstrijski narodi v prvi vrsti zahvaljevati veliki dobroti, skrbi in modrosti svojega prosvetljenega vladarja, ki je tudi v kritičnih časih vso svojo očetovsko pažnjo obračal na razvoj ljudskega šolstva.
Zatorej se pa tudi ravno avstrijsko učiteljstvo svojega premodrega vladarja, ki nam je vsem vzvišen zgled neumorne delavnosti, resnične pobožnosti, prave krščanske ljubezni in zvestega izpolnjevanja svojih težkih dolžnosti, oklepa s prav očetovsko ljubeznijo ter zasaja v nežna otroška srca neomajno zvestobo in vdanost do svojega največjega dobrotnika.
Po vsej širni Avstriji puhti v sedanjih dneh iz vdanih src hvaležnih narodov goreča molitev proti nebesom: Bog ohrani, Bog obvaruj Njega Veličanstvo v srečo in blaginjo naše države do skrajnjih mej človeškega življenja !
Združeni v duhu s temi molitvami in zvestovdani svojemu preblagemu vladarju in gospodarju kličemo tudi mi učitelji iz hvaležnega in navdušenega srca: Cesarju Francu Jožefu Prvemu vekovita slava!	Fr. Leveč.
Pravila društva „Jubilejska samopomoč".
I. Ime društva.
§ 1-
Društvo se imenuje „Jubilejska samopomoč" slovenskih in hrvaško-istrskih učiteljev in učiteljic po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem.
II. Namen društva.
§ 2.
Društvo ima namen po smrti društvenikov dati zakonitim dedičem podporo, da se obvarujejo pred naj bližnjo stisko in bedo.
§ 3-
a) Po društvenikovi smrti izplača — brez ozira na način smrti — društveno načelstvo po sprejemu uradnega
mrtvaškega lista in društvene sprejemne listine zakonitim dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor šteje društvo dru-štvenikov.
b)	Pravico do podpore imajo:
1.	Društvenikova vdova, oz. vdovec društvenice;
2.	po društveniku-vdovcu, oz. po društvenici-vdovi otroci;
3.	po društvenikih, ki nimajo otrok in niso oženjeni ali omoženi, zakoniti dediči, katere imenuje dotični dru-štvenik v sprejemni listini ali v posebnem pismu društvenemu načelništvu. Ako se oženi, oz. omoži društvenik, izgubi ta izjava veljavo, če se glasi v korist kaki drugi osebi kot ženi, oz. možu in če po svoji poroki ne odloči drugače. Ako ni zakonitih dedičev, ali pa če se odpovedo podpori, pripade vsa dediču določena gotovina rezervni podporni zalogi.
c)	Odstop ali cesija društvenikovim dedičem pripadajoče podpore ni mogoč ter se tudi ne more rubiti.
III. Sredstva, da se dožene namen. § 4.
a)	Vsak društvenik plača po smrti enega društve-nika 2 K za prihodnji slučaj smrti. Za prvi slučaj mora plačati naprej takoj po ustanovitvi društva, za drugi takoj po prvem i. t. d.
b)	Plačati se mora tekom enega meseca po društve-nikovi smrti, ki se razglasi v slovenskih učiteljskih glasilih in dnevnikih.
c)	Ako se slučaji smrti ponavljajo pogosto drug za drugim, je treba te zneske na poziv društvenega načel-ništva odposlati v 14. dneh, oz. tudi v 1 tednu po objavljeni smrti.
č) Društveniki, kateri ne plačajo v teh obrokih dolžnih zneslov s pristojbinami vred, se izključijo iz društva po trikratnem brezuspešnem pismenem opominu v navadnih razmerah v vsakokratnih presledkih po 14 dni, a v nujnih slučajih po 1 teden ter izgube vse pravice društvenikov.
Vplačani zneski se nikdar ne vračajo.
§ 5-
a)	Da more društvo izpolnovati svoje dolžnosti, četudi se hitro ponavljajo slučaji smrti, se ustanovi rezervna podporna zaloga.
b)	V to plača vsak društvenik meseca svečna vsakega leta 2 K; v rezervno podporno zalogo pripadejo tudi vsa doplačila društvenikov (§ 7.), darila i. t. d.
§ 6.
a)	Vstopnine se plača 1 K; ta se porabi v društvene izdatke.
b)	Za upravne stroške plača vsak društvenik pri prvem slučaju smrti v letu 30 h; preostanki pridejo v rezervno podporno zalogo.
c)	Vsa vplačevanja se pošiljajo društvenemu načelniku.
IV. Ustanovitev društva.
§ 7.
a) Društveniki morejo biti učitelji in njihove žene pa učiteljice vseh javnih in zasebnih šol po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. Stalno nameščeni učitelji, njihove žene in učiteljice, kateri hočejo brezpogojno pristopiti k društvu, morajo javiti pismeno dru-
štvenemu načelništvu svoj pristop v šestih mesecih po ustanovitvi društva.
b)	Pozneje stalno nameščeni učitelji in njihove žene in učiteljice morajo pa v šestih mesecih od dneva stalnega nameščenja javiti pismeno društvenemu načelništvu svoj pristop.
c)	Tudi začasno nameščeni učitelji, njihove žene in učiteljice morejo pristopiti k društvu.
c)	Učitelji, njihove žene in učiteljice na zasebnih šolah morajo tudi v šestih mesecih po ustanovitvi društva, oz. v šestih mesecih po nastopu svoje službe prositi za sprejem v društvo.
d)	Zdravniško izpričalo se v tem brezpogojnem času ne zahteva.
e)	Po preteku tega časa pa se sprejmo v društvo le oni, ki še niso stari 45 let in se izkažejo z veljavnim zdravniškim izpričalom, da so zdravi. Ti, pozneje v društvo vstopivši društveniki doplačajo tolikokrat po 2 K, kolikor slučajev smrti je bilo med društveniki od ustanovitve društva, oz. od njihovega stalnega nameščenja.
f)	Tudi učitelji in njihove žene in učiteljice, kateri pridejo iz drugih kronovin in pristopijo k društvu, morajo doplačati tolikokrat po 2 K, kolikor slučajev smrti je bilo med društveniki od ustanovitve društva, oz. od prvega njihovega kjerkoli si pridobljenega stalnega nameščenja.
g)	Izključeni in prostovoljno izstopivši društveniki morajo zopet vstopiti v društvo pod pogoji § 7. lit. e, če doplačajo tolikokrat po 2 K, kolikor slučajev smrti je bilo med društveniki od časa njihovega izstopa.
h)	O sprejemu v društvo pod lit. c, c, c, f\ g navedenih, sklepa društveni odbor; vzrokov inu ni treba navajati. Dotične pritožbe razsoja občni zbor.
i)	Zgoraj navedena doplačevanja, ako presegajo 10 K, se morejo vplačevati tudi v mesečnih obrokih po 2 K. Ako umrje društvenik, preden plača vse obroke, se odtegne upravičencem še dolžni znesek od podpore, v § 3. določene.
V. Sedež društva.
§ 8.
Sedež društva je ondi, kjer biva vsakratni društveni načelnik.
VI. Posebne pravice in dolžnosti društvenikov.
§ 9.
a)	Vsak društvenik ima aktivno in pasivno volilno pravico v društveno vodstvo, se udeleževati občnih zborov, staviti predloge in nasvete ter glasovati.
b)	Društveniki, ki so izstopili iz učiteljske službe, ali pa se preselili v kako drugo kronovino, ostanejo še dalje toliko časa v društvu, dokler izpolnjujejo društvena pravila.
c)	Ako ne more društvenik zaradi mobilizacije izvrševati svojih dolžnosti, se ne izključi iz društva, temveč se v slučaju njegove smrti izplača dediču podpora po odtegnjenih zaostalih vplačilih; če se pa vrne, mora doplača/ti vsa zaostala doplačila tudi pod pogoji § 7. lit. i.
c)	Prostovoljni izstop iz društva se mora pismeno javiti društvenemu načelniku.
d)	Prostovoljno izstopivši in izključeni društveniki morajo doplačati vsa zaostala vplačila; iztirjati se morejo tudi sodnijskim potom.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Društveniki, ki se upokoje zaradi telesne ali duševne nesposobnosti v službovanju stalno ali začasno z menj nego 600 K pokojnine, ali dobe odpravnino in če nimajo drugih dohodkov, se še vedno zmatrajo za društvenike z vsemi pravicami, četudi ne vplačujejo podpornih vplačil. Ako nastopijo ti društveniki znova učiteljsko ali pa kako drugo službo, so zopet dolžni od tega časa naprej vplačevati podporne doneske.
VII. Društveno vodstvo. § H.
a)	Društveno vodstvo oskrbuje odbor. Odbor obstoji iz načelnika, njegovega namestnika, tajnika in dveh odbornikov.
b)	Vse odbornike voli občni zbor z nadpolovično večino glasov za dobo dveh let. Izstopivši odborniki se smejo zopet voliti.
c)	Občni zbor voli tudi 3 pregledovavce računov, ki imajo nalog pregledati društvene knjige in račune pred občnim zborom in enkrat nenadoma med letom ter o tem poročati občnemu zboru.
§ 12.
a)	Društveni načelnik, ako ne utegne p'a njegov namestnik, zastopa društvo na zunaj, izplačuje v imenu društva vsa plačila, prejema vsa vplačevanja, vodi vsa zborovanja, shranuje društvena pisma in imetje ter podpisuje s tajnikom vsa društvena pisma in naznanila.
b)	Tajnik opravlja vsa pisemska opravila in podpisuje z načelnikom vsa društvena pisma in naznanila.
c)	Odborovi sklepi so veljavni, če so navzoči z načelnikom vred trije členi odbora. Odbor sklepa z nadpolovično večino glasov pričujočih odbornikov; kadar je enoliko glasov, odloči načelnik.
VIII. Občni zbor. § 13.
a)	Občni zbor je vsako drugo leto navadno takrat, ko se vrši glavna skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Zborovati sme na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in na Koroškem. Odbor skliče občni zbor in sestavi dnevni red. Sklepčen je, ako je zastopana ena tretjina društvenikov osebno ali pa po pooblastilih. Vsak navzoči društvenik sme imeti tri pooblastila. Ako ni sklepčen občni zbor, se skliče drugi, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih in po pooblastilih zastopanih društvenikov. Občni zbor sklepa z relativno večino glasov; kadar je enoliko glasov, odloči načelnik. Načelnik se voli z listki, način volitve drugih odbornikov odločuje občni zbor od slučaja do slučaja. Ako se pri dveh volitvah ne dožene nadpolovične večine, pride do ožje volitve; kadar je enoliko glasov, odloči žreb.
b)	Izredni občni zbori se sklicujejo:
1.	Kolikorkrat se zdi potrebno odboru ali pa pre-gledovavcem računov.
2.	Ako ena tretjina društvenikov to zahteva in naznani odboru predmet, o katerem naj se razpravlja v izrednem občnem zboru.
c)	Redni predmeti, ki jih more imeti vsak občni zbor, so:
1. Poročila;
2.	sklepanje o onih društvenih zadevah, ki so na dnevnem redu;
3.	sklepanje o pritožbah izključenih društvenikov, ali onih učiteljev in njihovih žen in učiteljic, katerim se je odrekel pristop;
4.	volitev odbora in pregledovavcev računov;
5.	predelanje pravil in razpust društva.
IX. Društveni prepiri. § 14.
Prepiri o društvenih zadevah med društveniki razsodijo sodniki. Vsaka stranka voli dva zastopnika izmed društvenikov in ti volijo petega načelnikom.
X. Razdruženje. § 15.
a)	Ako se dozna, da društvo ne more dalje obstati, se skliče le v ta namen izredni občni zbor, pri katerem mora biti navzoča vsaj polovica društvenikov; od teh morata glasovati dve tretjini za razpust društva.
b)	Ako se po dvakratnem sklicanju ne udeleži izrednega občnega zbora polovica društvenikov, se sklepa pri vsakem številu navzočih društvenikov z dvetretjinsko večino.
§ 16.
Ako preneha društvo prostovoljno, ali če ga razpusti pristojna oblast, se razdeli društveno imetje med društvenike, ki so še pri društvu po razmerju časa, v katerem so bili pri društvu.
§ 17.
Društveni jezik je slovenski in na pečatu je naslov: Društvo „Jubilejska samopomoč".
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. Okrajna učiteljska konferen-cija slovenskihin s 1 o v e n s k o n e m š k i h ljudskih šol v Ljubljani se je vršila letos dne 4. t. m. ob 8. uri zjutraj v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Ko-menskega ulicah pod predsedstvom c. kr. okr. šolskega nadzornika gosp. prof. Pr. Le v ca.
Pred navadno konferencijo je bila slavnostna sej a v proslavo petdesetletnice N j. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Zato je mestna občina ljubljanska lepo in bogato okrasila telovadnico I. mestne šole. Zadnjo steno so krile okusno nagubane preproge v mestnih barvah. V sredi je visel od stropa eleganten baldahin, pod katerim je stala na belem stebru krasna doprsna cesarjeva podoba, a ob nji je bil nasajen cel gozd vitkih palm, košatih cipres in drugega takega zelenja. Nad tem bogatim nakitom je visel velik cesarski orel, na drugih stenah pa grbi vseh avstrijskih kronovin. Ostali prostor je krilo smrecevje in zastavice v narodnih, cesarskih in mestnih barvah. Veža in hodnik sta bila povita v težke vence, po stenah pa so visele različne podobe zgodovinske in zemljepisne vsebine.
Povsod pa je vel slovesen, prazničen duh . . .
Konferencije se je udeležilo 57 členov. Dež. šolski svet je zastopal vladni svétnik gosp. Jožef Me r k, mestni šolski svét župan ljubljanski, gosp. Ivan Hribar, kanonik čast. gosp. Andrej Z a m e j i c in predsedstveni tajnik, gospod Evgen Lah.
Pričetkom slavnostne seje je zapel mešani zbor pod veščim vodstvom nadučitelja gosp. Jožefa Maierja fino in občutno Nedvédovo „Našo zvezdo". Potem je povzel besedo okrajni šolski nadzornik, gospod prof. Frančišek Leveč ter je razpravljal v slavnostnem govoru, kako se
je razvijalo in kako je napredovalo naše šolstvo od leta 1848. do 1898. V prekrasnem, temeljitem — kakor je sploh vse temeljito, kar je njegovega — govoru nam je razvil gosp. nadzornik Leveč velikansko sliko razvitka in napredka vsega avstrijskega in posebe ljubljanskega ljudskega šolstva, ki ima najboljšega pospeševavca in dobrotnika v cesarju Francu Jožefu I. Ta slavnostni govor se nam zdi toliko znamenit in vreden vseobče pozornosti, da ga naj bi zdaj, ko je izšel natisnjen v letošnjih letnih poročilih ljubljanskih ljudskih šol, ponatisnili vsi slovenski časniki, da bi prišel tako v roke vsem slojem slovenskega naroda. Slavnostni govor je zaključil gospod nadzornik Leveč s trikratnimi „Slava"-klici na presvetlega cesarja, katerim se je ljubljansko učiteljstvo navdušeno odzvalo.
Pri II. točki dnevnega reda je poročal učitelj gospod Jakob Dimnik, kako praznuj šolska mladina v Ljubljani petdesetletnico Njegovega Veličanstva. Po daljšem, temeljitem in navdušenem govoru, v katerem je naslikal življenje, delovanje in zasluge našega dobrega vladarja, je stavil gospod Dimnik več predlogov, ki jih je sprejela konferencija enoglasno. Končno je izvolila konferencija na predlog poročevavca devet členov v jubilej ski odsek, ki bo nadalje ukrepal in izvrševal, oziroma popolnjeval sprejete predloge.
S primernim govorom je potem utemeljil gosp. učitelj E. Gangl udanostno izjavo mestnega učiteljstva Njega Veličanstvu cesarju. Udanostno izjavo, ki zagotavlja presvetlega cesarja o neomajni zvestobi in iskreni ljubezni do posvečene Njegove osebe in do prejasne vladajoče rodbine, ki polaga v znožje Najvišjega prestola prisego, da bo učiteljstvo takisto v bodočnosti gojilo v slovenski mladini udanost in zvestobo do cesarja, je izročil gospod nadzornik Leveč z gospico voditeljico E. Gusl in z gosp. voditeljema Fr. Rakteljem in J. Maierjem gosp. deželnemu predsedniku, ekscelenci baronu Heinu, da jo sporoči na Najvišje mesto.
Ko je še učiteljstvo navdušeno zapelo cesarsko pesem, je zaključil gospod nadzornik slavnostno sejo in otvoril konferencijo, ki se je vršila po običajnem dnevnem redu. Svojim namestnikom je imenoval gosp. nadzornik gospoda nadu^itelja Fr. Rak tel j a, zapisnikarjem sta bila voljena gdč. M. Marout in gosp. Fr. C mag o j. V nagovoru je pozdravil gospod nadzornik prisotne goste ter se v toplih besedah spominjal zlatomašnika, preč. gospoda kanonika Andreja Zameji ca in posebe še pozdravil gospoda župana Iv. Hribarja; potem pa je nagovoril učiteljstvo gospod župan Iv. Hribar, spodbujajoč ga, da vestno izpolnuje svoje dolžnosti in da naj poleg patrijotiškega čuta zbuja v slovenski mladini tudi ljubezen do rodne zemlje in do materine besede.
Ko je gosp. nadzornik objavil vse ukaze in odredbe šolskih oblastev, nam naznani, da odpade letos običajno poročilo o nadziranju šol, češ, da pri taki slovesni priliki ne gre odkrivati napak; sicer pa mora v obče dati mestnemu učiteljstvu glede uspehov, metode, v p o-rabe in vedenja n a j b o 1 j š e i z p r i č e v a l o ter drage-volje konstatuje, daje ljubljansko učiteljstvo res vzorno!
V knjižnični odbor je izvolila konferencija gdč. E. Gusl ter gg. J. Maierja in J. Režka, v stalni odbor pa gdč. E. Gusl in gg. Fr. Rak tel j a, J. Maierja in in A. Raz i nger j a.
Ko se je sprejel še samostalni predlog gosp. Razin-gerja, da se odpravijo na mestnih šolah tablice in uvedo nalašč za to prirejeni zvezki, je zaključil gosp. predsednik konferencijo s trikratnim „ Slavaklicem presvetlemu cesarju.
Ob 1. uri popoludne si je priredilo ljubljansko učiteljstvo v veliki dvorani „Narodnega doma" slavnostni banket, pri katerem je neumorno sviral oddelek vojaške godbe pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika B. Fri-seka. Vrsto napitnic je otvoril gosp. nadzornik Leveč z zdravico, ki jo je pripil Njega Veličanstvu cesarju kot zaščitniku in dobrotniku ljudskega šolstva in učiteljstva. S „Slava"-klici se je odzvalo učiteljstvo tem besedam, godba pa je zasvirala cesarsko pesem, ki so jo prisotni stoje poslušali. Gosp. nadučitelj Janko Likar je
napil deželnemu šolskemu svetu in njega predsedniku, ekscelenci baronu Heinu, ki se je pokazal velikega prijatelja ljudskega učiteljstva zlasti letos ob regulaciji učiteljskih plač. Gospod učitelj J. Dimnik je nazdravil mestnemu šolskemu svetu in njega načelniku, gospodu županu Iv. Hribarju, ki je vedno in povsod prijatelj ljudskega šolstva in učiteljstva. Gosp. župan Hribar se je zahvalil za napitnico ter je potem v daljšem in navdušenem govoru opisoval in povdarjal velike zasluge, katere si je pridobil na ljudsko-šolskem polju kot dolgoletni nadzornik in vešč šolnik gosp. prof. Leveč, ki je neumorno delaven književnik, vreden spoštovanja in ljubezni slovenskega učiteljstva. Vznesenim besedam govornikovim je navdušeno pritegnilo ljubljansko učiteljstvo z dobroklici ter pripilo krepko zdravico priljubljenemu svojemu nadzorniku. Gosp. učitelj Al. Kecelj je nazdravil č. gosp. kanoniku A. Zamejcu, ki baš te dni praznuje 501etnico mašništva. Ginjen se je zahvalil gospod kanonik ter napil slogi mej duhovščino in učiteljstvom. Nato je napil gospod nadzornik Leveč vrlo delavnemu mestnemu učiteljstvu povdarjajoč, da že od učiteljskega shoda, ki je bil. 1. 1873., pazno zasleduje razvoj ljudskega šolstva in delovanje ljudskega učiteljstva. Kot nadzorniku mu je bila vedno skrb, povzdigniti ljudsko šolstvo; mogoče, da se je zdel pri izvrševanju te svoje dolžnosti komu časih osoren, vendar je pa istina, da ni imel nikdar namena, koga žaliti, še manj pa komu škodovati; dalje je napil gosp. nadzornik gg. katehetom, gdč. voditeljica E. Gusl je nazdravila gosp. županu Hribarju, g. Fr. Gabršek je napil gosp. ravnatelju Šubicu, ki se je iskreno zahvalil za napitnico ter je napil mestnemu učiteljstvu ljubljanskemu. Gosp. predsedstveni tajnik Lah je nazdravil obema gospodoma voditeljema Fr. Rak tel ju in Jož. Maierju, gosp. katehet Smrek ar pa prijateljskemu razmerju in edinosti med ljubljanskimi učitelji in kateheti
S tem je bil oficijelni del končan. Razvila se je potem neprisiljena, prav domača zabava, ki je trajala do mraka.
Preživeli smo lep dan, ki nam ostane v vednein spominu. Hvaležni smo zanj tistim, ki so nam ga dali.
■ I	-
V e s t n i k.
Cesarja Franca Jožefa I. jubilejska ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: P. i. učiteljstvo vipavskega sodnega okraja 20 gld.; slavna logaška posojilnica 5 gld.; gospod Adolf Sad ar, učitelj v Budanjah, 1 gld.; gdč. Alojzija Bauer, nad-učiteljica v Ljubljani, 1*50 gld.; gdč. Fr. Konschegg, učiteljica v Ljubljani, 1*20 gld.; gdč. E. Raunacher, učiteljica v Ljubljani, 1*20 gld.; gdč. Fr. Illerschitsch, učiteljica v Ljubljani, 0*90 gld.; gdč. Jv Naglas, učiteljica v Ljubljani, 0*90 gld.; g. Janko Zirovnik, nadučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, 15 gld.
Učiteljski konvikt: Slavna logaška posojilnica 20 K; gdč. Al. Bauer, nadučiteljica v Ljubljani, 1*20 K gdč. Fr. Konschegg, učiteljica v Ljubljani, 1*80 K; gdč. E. Raunacher, učiteljica v Ljubljani, 1*20 K; gdč. Fr. Illerschitsch, učiteljica v Ljubljani, 1*20 K; gdč. J. Naglas, učiteljica v Ljubljani, 120 K; „Gigerl-konigin" 5*40 K; g. Josip Petrič, trgovec v Ljubljani, v zmislu gospodarskega programa za čas od 1. prosinca do 15. mal. srpana t. 1. 161*20 K.
Šolski muzej. Kdor namerava še kaj razstaviti v šolskem muzeju, prosimo, da takoj odpošlje dotične predmete našemu uredniku. Svoje prispevke so vplačala zopet ta-le društva: učiteljsko društvo za postojinski šolski okraj 10 gld.; Htijsko učiteljsko društvo 5 gld.; sevniško-brežko učiteljsko društvo 5 gld.
Zahvala in prošnja. Slavna vodstva ljudskih šol v Novem Mestu, v Toplicah in Uršulinskih šol v Ljubljani so poslala okrajni učiteljski knjižnici ljubljanski po 1 izvod letošnjih šolskih letnih poročil, za kar jim izreka podpisano načelništvo toplo zahvalo.
Obenem se pa obrača do vodstev ostalih šol z uljudno prošnjo, da bi mu blagovolila doposlati po l iztisk šolskih letnih poročil za okrajno učiteljsko knjižnico ljubljansko in sicer naj izvolijo adresovati pošiljatev na vodstvo I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. Načelništvo okrajne učit. knjižnice ljubljanske.
Razpisane službe. Drugo učno mesto v Železnikih do 31. t. m.; drugo učno mesto v Kočevski reki do 1. vel. srpana; voditeljsko mesto na enorazrednici pri Sv. Gregoriju do 1. velikega srpana; voditeljko mesto v Ambrusu do 31. t. m.; voditeljsko mesto v Hotiču do 31. t. m.; voditeljsko mesto v Besnici pri Kranju do 31. t. m.
Slovenski abiturijentje vseh slovenskih srednjih šol prirede dne 27. t. m veselico v Narodnem domu, h kateri je uljudno vabljeno tudi slovensko učiteljstvo. Vabila in vstopnice se bodo dobivale na dan koncerta pri blagajnici.
Petin dvajsetletnico bodo obhajali učiteljski abiturijentje iz 1. 1873. dne 3. vel. srpana v Št. Vidu nad Ljubljano. Ob 1. uri bo skupni obed.
Pravila društva „.Jubilejska samopomoč" so potrjena.
Višja dekliška šola je priredila ob koncu šolskega leta lepo razstavo ročnih in risarskih izdelkov. Več o tej razstavi prihodnjič.
Abiturijentje obeli ljubljanskih učiteljišč so priredili v soboto, dne 16. t. m. v Sokolovi dvorani „Narodnega doma" jako lep slavnostni koncert v proslavo cesarjeve 501etnice. O tej patrijotiški slavnosti bomo prihodnjič obširneje poročali.
Vabilo k občnemu zborovanju učiteljskega društva za postojinski šolski okraj, ki bode v dan 28. mal. srpana t. 1. ob 10. uri dopoldne v šoli v Št. Petru s sledečim vzporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Kako naj društvo praznuje 50letnico vladanja presvetlega cesarja? 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev 3 pregledovavcev računa. 6 Volitev novega odbora. 7. Volitev 3 delegatov v Zavezo slovenskih učiteljskih društev za 1. 1898. 8. Slučajni nasveti. 9. Predavanje o kmetijstvu. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Vabilo k občnemu zboru „Pedagogiškega društva" dne 30. mal. srpana t. 1. ob treh popoldne na vrtu gosp. Gregoriča v Krškem. Vzpored: 1. Poročilo o društvenem delovanju v prsteklem letu. 2. Pregled letnega računa in volitev treh pregledovavcev računov. 3. Volitev delegatov za zborovanje „Zaveze" v Ljubljani. 4. Podpisovanje udanostne izjave. 5. Določitev prihodnjega zborovanja. 6. Volitev novega odbora. 7. Predlogi.
V Krškem, 15. mal. srpana 1898. Jos. Bezlaj.
Močnikova slavnost. Odbor učiteljskega društva za kamniški okraj je določil dan za odkritje spominske plošče rajnemu Mateju Močniku v Zalogu 10. vel. srpana t. 1. s tem-le vzporedom:
1.)	Ob 10. uri v Zalogu sv. maša.
2.)	Odkritje spominske plošče:
a)	Petje, preskrbi in vodi gospod nadučitelj J. Toman.
b)	Slavnostni govor govori g. Jos. Ciper le z Dunaja.
3.)	Skupno kosilo pri g. Andr. Mejaču v Komendi.
Obed stane za osebo 90 kr.
Za obed in za vožnjo," katero oskrbi iz Mengša-Jarš do Komende, oziroma do Zaloga gospod nadučitelj Lovro Letnar v Mengšu, se je zglasiti do 1. vel. srpana. Za obed je treba plačati naprej.
Iv tej slavnosti se vabijo vsa učiteljska društva, prijatelji in čestivci rajnkega prezaslužnega Močnika.
Jubilejski koncert
v proslavo 50 letnice cesarjevega vladanja.
Na prvi in drugi strani današnje številke podajamo slovenskemu učiteljstvu natančni vzpored zborovanja „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" in jubilejskega koncerta. Za oboje kaže ljubljansko občinstvo mnogo zanimanja. Dolžnost slovenskega učiteljstva pa je, da se udeleži teh slavnosti v mnogobrojnem številu, da bomo že s tem imponirali.
Oglasila za stanovanja — kakor smo že javili — sprejema g. Engelbert Gangl, za banket pa g. Avgust Kleč. Oglasilom za banket je treba pridejati tudi denar. Opozarjamo pa slovensko učiteljstvo, da se naj zglasi za stanovanje in za slavnostni banket vsaj do 27. t. m., ker na poznejše oglase bi se spričo preobilega posla ne mogel ozirati ljubljanski krajevni odbor, ki se resno trudi, da bi bilo takrat slovensko učiteljstvo povsem zadovoljno.
Gospice pevke in gg. pevci naj ne pozabijo prinesti s seboj note, ki jih bodo po jubilejskem koncertu oddali ljubljanskemu krajevnemu odboru.
Vse, ki se udeleže teh slavnosti, prosimo prav uljudno, da se pri prihodu in v bodočih dneh natančno drže in ravnajo po vzporedu, priobčenem na prvi strani današnje številke, ker le potem bo uspeh popolen!
Pri častnem večeru, dne 31. t. m. bo sodelovalo slavno slovensko trgovsko pevsko društvo, slavni kvartet „Ilirija" in vojaška godba, ki bo prvič svirala najnovejšo skladbo priznanega našega skladatelja Viktorja Parme — „Belo Ljubljano", valček po motivih slovanskih pesmi.
Češki gosti, ki so se do danes zglasili, so: Adolf Šustr, šolski voditelj v Tunechodech, Robert K 1 u napi er, nadučitelj v Horni Moštenici v Prerovu na Mo-ravskem in Ed. Š t o r c h , učitelj v Kraljevem Gradcu.
Hrvaški gosti pa so: Tomislav Jozičič s hčerko iz Kostajnice, korporativno se udeleži slavnosti učiteljski zbor moškega učiteljišča v Zagrebu: ravnatelj Karlo Matica, profesorji Stjepan Basariček, Tomislav I v-kanec, Vaclav Novak, Milan R o g u 1 j a , Stjepan V o r g i č , Ivan B r i d y , Ivan Marti novic, Martin Dokša, vadniški učitelji Franjo Anderlič, Josip K i r i n in Milan P e j n o v i č. „Hrvatski pedagogijsko književni sbor" bosta zastopala podpredsednik Tomislav I v k a n e c in blagajnik Josip Klobučar.
Imeli bomo torej v svoji sredi drage češke in hrvaške goste, treba samo, da nas bo mnogo, mnogo, ki jih bomo pozdravljali.
■ Na svidenje torej v nedeljo, dne 31. t. m. ob V2^-uri popoldne pri slovesnem sprejemu na južnem kolodvoru!
Dne 27. popoldne bo za pevce in pevke kranjskega in radovljiškega okraja pevska vaja v Kranju.
g m Uradni razpisi učiteljskih služeb.
o.šol.sv. V šolskem okraju kamniškem je oddati pričetkom šolskega leta 1898/99 naslednja učna mesta, stalno ali začasno, s pri-jemki, ki se bodo odmerili po zakonu z dne 14. rožnika 1898, dež. zakonik štev. 25.
1.	Mesto nadučitelja in eventuelno drugo učno mesto na ljudski šoli v Vodicah, ki se razširi v dvorazredno.
2.	Mesto učitelja in voditelja na novo ustanovljeni enorazredni šoli v Škaručini.
Prošnje pravilno opremljene je poslati predpisanim potem tukajšnjemu uradu do 25. mal. srpana 1898.
_C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 7. mal. srpana 1898.
Zahl 552^ "
B.Sch.R. An der einclassigen Volksschule zu Höttitsch ist die Lehrstelle definitiv eventuell provisorisch zu besetzen. Mit dieser Stelle sind die normalmässigen Bezüge und die Naturalwohnung verbunden.
Bewerber um diese Stelle wollen ihre belegten Gesuche im vorgeschriebenen Wege bis Ende Juli 1898 hieramts einbringen.
K. k. Bezirksschulrath Littai, am 7. Juli 1898.
Izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stane za celo leto 4 ^ld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Udje „Slovenskega učiteljskega društva" plačajo na leto 3 gld. naročnine in 1 gld. udnine. — Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati odgovornemu uredniku (uredništvu) v Ljubljani, Šubičeve ulice št. 35 naročnino pa prejema g. Frančišek Črnagoj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Oznanila in poslanice se računajo za celo stran 15 gld., pol strani 8 gld., Vs strani 5 gld., V* strani 4 gld., */s strani 2 gld.; manjši inserati po 10 kr. petit-
vrsta. Večkratno objavljenje po dogovoru. Priloge poleg poštnine še 3 gld.