Leto XXII., št« 14 Ljubljana, nedelja 18. januarja 1942-XX Cena cent. 70 UpravniStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 - Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24 tnseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva unča & — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St_ 42 Računi pri poŠt. ček. eavodu: Ljubljana št- 17.748 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije U) inozemstva Ima Cnione PuhblicitA Italiana S. A^ Mflano Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina snate mesečno L. 12.— za Inozemstvo pa L 22.80 Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica štev 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSION ARlA ESCLUSIVA per la pubbliclta di provenlenza Italiana ed estera: Unione PubbliHtš Italiana S. i. Milano Vztrajen odpor na črti Solum - Halfaia Bombe na oskrbo In prometne zveze v sovražnem zaledju In na pristanišče VaUette Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil, 17 januarja naslednje 594. vojno poročilo: Sovražnik je s topovi težkega kalibra s kopnega in z morja obstreljeval naše postojanke na področju Solum - Halfaja, ki so jih tudi sovražna letala vztrajno napadala. Italijanske in nemške posadke se trdno upirajo temu pritisku, kljub vedno težji oskrbi. Južnovzhodno od Agendaije se je izvid-niško delovanje ojačilo. Letala so ponovno napadla oskrbovalna središča in cestna križišča v sovražnem zaledju. S strojnicami so uspešno obstreljevala in razpršila taboreče čete ter zbirajoča se motorna vozila V spopadih, ki so bili omejeni v včerajšnjem vojnem poročilu, je bilo sestreljenih 5, a ne 3 angleška letala. Napadalne operacije nemških letalskih sij proti otoku Malti so dosegle nove pozitivne rezultate. Učinkovito je bilo bombardirano pristanišče la Vallette. Sovražni sunki pred Sevastopoljem odbiti V obrambni borbi so bile sovjetskim četam prizadete hude izgube — Podvig napadalnega oddelka vzhodno od Kurska Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17 *nn Vrhovno poveljništvo nemških oboi sil je objavilo danes naslednje vojne ročilo: Na bojišču pred Sevastopoljem so ner.i-ške in rumunske čete ponovno odbile sovražne sunke. Sovražniku so bile pri tem prizadete velike izgube. Na zapadni obali Krima je nemška obalna baterija prisilila sovražne bojne ladje k umiku. V srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so čete nemške vojske s podporo več velikih skupin letalskih sil prizadele sovražniku v trdi obrambni borbi tudi včeraj hude izgube. Na področju vzhodno od Kurska je bilo pri podvigu nekega napadalnega oddelka zaplenjenih ali uničenih več sovražnih strojnic in 3 topovi. Ob obali vzhodne Anglije je bil britanski minolovec hudo poškodovan z bombami. V severni Afriki se nadaljujejo živahni sovražni napadi in hudo topniško streljanje na nemške in italijanske postojanke na področju pri Solumu. V Cirenaiki ln oh egiptski obali so bile uspešno bombardirane kolone britanskih oklopnih in motornih vozil kakor tudi letališča in taborišča. Nemška bojna letala so podnevi in ponoči uspešno napadala ladje in pristaniške naprave v La Valetti kakor tudi britanska letališča na otoku Malti. Neomajno zavezništvo Italije In Madžarske Velik odmev Članovega obiska v Budimpešti Budimpešta, 17. jan. s. Ves tisk kaže še nadalje največje zanimanje za obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Cia-na. Listi danes posebno komentirajo govora, ld sta jih imela predsnočnjim grofa Ciano in Bardossv. P°sti Ujsag« ugotavlja, kako sta dva stara zavezniška prijatelja, ki zastopata oba naroda v času, ko se borita za veliko stvar, opustila sleherni diplomatski formalizem, da bi še bolj utrdila svoje tesno vzajemno sodelovanje. Grof Ciano je poudaril, da je prijateljstvo z Madžarsko eden izmed vogalnih stebrov italijanske zunanje politike. To samo potrjuje, kako Italija visoko ceni madžarsko sodelovanje. Madžarska javnost se je te izjave nad vse razveselila. Madžari vedo, da fašistična Italija visoko ceni njhove simpatije. Madžarska je še prav posebno ponosna, da lahko aktivno sodeluje v okviru osne politike pri velikem delu, ki se bo moralo zaključiti z zmago novega reda, pravice in miru. List ugotavlja, da je italijansko-madžarsko prijateljstvo že staro. Celih tisoč let se kaže neprestano v vplivu italijanske kulture na razvoj madžarskega naroda. »Pester Lloyd» pravi, da je bila italijanska kultura na Madžarskem aloptirana. Na tej trdni osnovi se je lahko razvilo sedanje tesno sodelovanje obeh narodov, ki sta se pobratila v borbi za pravico in proti boljševizmu ter tiranstvu funta in dolarja. Tudi »Magvarczag« pravi, da so razgovori, ki jih je imel grof Ciano z madžarskimi odgovornimi politiki, potrdili utemeljenost tesnega sodelovanja obeh držav na vseh področjih. Ni problemov, ki bi mogli zatemni-ti obzorje odnošajev med njima. Nemške podmornice ob ameriški obali Zaskrbljenost v ameriških mornariških krogih Buenos Aires. 17. jan. d. Iz New Yorka javljajo, da je bila v bližini polotoka Long Islanda, ki leži pred Nevv Yorkom, poleg že javi jene ameriške petrolejske ladje potopljena sedaj še neka druga ameriška ladja. Ameriško mornariško ministrstvo v svojem posebnem poročilu ne objavlja imena potopljene ladje. Stockholm, 17. jan. d. Pojav nemških podmornic v zapadnem delu Atlantika v neposredni bližini Nevv Yorka je v ameriških mornariških krogih povzročil silno zaskrbljenost. Kakor javljajo iz Nevv Torka, so tamkaj na merodajnem mestu pričeli razpravljati o potrebnih obrambnih ukrepih. ker grozi ameriški trgovski plovbi velika nevarnost od nemških podmornic, kajti izkazalo se je, da lahko operirajo v oddaljenosti komai 10 milj od vzhodne ameriške obale, kakor je bil to slučaj pri Long Islandu. Baje so bili ukrenjeni že neki varnostni ukrepi. Stockholm, 17. jan. u. Zastopnik ameriške vojne mornarice je izjavil da postaja nevarnost podmornic ob vzhodni severnoameriški obali vedno večja in vedno bližja, kakor kažejo vesti, ki so prispele v zadnjih dneh v Washington. V četrtek je bila tor- pedirana neka petrolejska ladja v bližini vzhodne ameriške obale. To so potrdile tudi pristaniške oblasti v Nevv Yorku. ki so objavile, da je bila ladja potopljena 60 milj daleč od rta Montauk, skrajne točke Long Islanda. Na petrolejski ladji, ki je izpodrivala 9.500 ton, je bila razvita panamska zastava. Na krovu je bilo 40 mornarjev. Dva sta utonila, eden je bil nevarno ranjen. Petrolejska ladja se ni docela potopila, ker voda v nekatere hermetično zaprte predele ni mogla vdreti. Pravijo, da gre za petrolejsko ladjo »Nord West«, zgrajeno 1.1939 v Hamburgu. Preden je bila registrirana v Panami, je pripadala neki norveški družbi. Vest o tem dogodku v neposredni bližini vzhodne ameriške ooale ie napravila silen vtis v vseh Zedinjenih državah. Mornariški minister Knox je na konferenci z novinarji opozoril in svaril pred slehernim optimizmom. Govoril je tudi o ruski fronti in dejal, da so nemške oborožene sile še vedno največja vojna sila na svetu in v zgodovini. Demantiral je tudi govorice o nekih notranjih nesporazumih v Nemčiji. Rusi. je Neizvežbane Indijske čete na Srednjem vzhodu Ankara> 17. jan. d. Iz Basre se j" zvedelo, da je bilo več divizij indijskih čet v Sinji, Iraku in Iranu vkrcanih na ladje te.- odprem 1 jenih v neznano smer. Z istimi transportnimi ladjami pa so ?~*šli v Ba3ro novi oddelki ind;jskih čet, ki pa s djcela neizvežbane. Te čete bodo stacio-nirane v Iraku in Iranu ter jih bodo britanski častniki šele izvežbali. Čete so pri-š j na Srednji vzhod brez vsake bojne c. ime ter vDdo šele v novih garnizijah oborožene z opremo, ki je pripadala b'ivši Jransk' in iraški vojski. Ameriški pohlep po irskih oporiščih Stockholm, 17. jan. d. Iz Londona poročajo. da se tam Kaj čim dalje bolj ponavljajo govorice o prihodu ameriške ekspe-dicijske vojske v severno Irsko. Te govorice so se še posebno razširile po "id-njem obtaku geverno-irsksf« trgovlaakefa ministra v Londonu ln domnevajo, rta utegne biti njegov obisk v zvezi z orga- nizacijo ameriških oporišč, ki jih grade ar-ierišlki strokovnjaki na raznih točkah severne Irske. V londonskih vojaških krogih teh informacij niti ne potrjujejo nit ne zanikujejo. V londonskih vojaških krogih je bilo celo rečeno, da so tuje čete, ki sc pričakujejo v severni Irski, namenjene za obrambo britanskih otokov in da bo moral morebiti ameriški ekspedicijski zbor izpolniti neko posebno nalogo. Potopljena angleška ladja Rim, 17. jan. s. Angleška admiraliteta objavlja, da se je pomožna ladja »Lody Shirley« potopila in jo je treba smatrati za izgubljeno z vso posadko vred. Prebivalstvo Palestine Carigrad, 17. jan. d. Pri zadnjem ljudskem štetju je bilo ugotovljeno, da je imela Palestina 31. decembra 1941 1,574.030 prebivalcev in sicer 898.368 ali 56.6% muslimanov. 473.180 ali 31.4% Zidov. 124.130 ali 8.2% kristjanov in 12.790 pripadnikov drugih ver. Obnovite naročnino! Naraščajoča nevarnost za Singapur V najjužnejši malajski pokrajini Johore so Japonci zasedli več novih važnih postojank in imajo do Singapura le še loo km daleč Toldo, 17. jan. (Domei) Japonski glavni stan je ob 11.35 izdal naslednji komunike: Japonske oborožene sile so v Malaji zasedle strateško važno točko ob zapadni obali. Zasedba je bila končana 15. januarja okrog poldneva, nakar so japonske čete energično nadaljevale zasledovanje sovražnikovih oddelkov, ki so v razsulu. Tokio, 17 jan. d. S pristojnega japonskega vojaškega mesta se je zvedelo, da so japonske čete 15. januarja zasedle En-dau na vzhodni obali Malajskega polotoka, V svojem prodiranju proti jugu so japonske čete dosegle črto Maar - Labis. Mesto Malaka ie sedaj popolnoma zasedeno po japonskih četah, katerih prodiranje naglo napreduje vzdolž proti Singapuru. Hudo bombardiranje singapiirske trdnjave Tokio, 17. jan. (Domei) Japonski glavni stan je snoči objavil, da so včeraj japonske letalske sile navzlic slabemu vremenu zopet bombardirale Singapur. V teku cega napada so bile vržene bombe na vojaške objekte v trdnjavskem pasu. V zraku je bilo sestreljenih 25 sovražnikovih letal vrste Buffalo. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča nepoškodovana Tokio, 17. jan. s. ^oprav so se na malajskem bojišču pojavile sveZc; avstralske čete, je Japoncem ponoči uspelo doseči nadaljnje prodorne uspehe. Posebno velja to za japonsko kolono, ki prodira vzdolž zapadne obale polotoka, pa tudi v smeri proti jugovzhodu. Skupine japonskih hidroplanov so med tem včeraj hudo bombardirale letališči v Kluangu in Skudaiu v johorskem sultana-tu, severno od Singapura. Povzročile so veliko razdejanje med vojaškimi napravami. Kar se Singapura tiče, so japonska letala napadla doslej to veliko angleško oporišče že 46 krat, 39 krat ponoči in 7 krat podnevi. V letalskih spopadih nad njim je bilo sestreljenih 25 angleških letal. Nad Birmo pa je bilo pri letalskih operacijah v času od 25. decembra do včeraj sest v e-ljenih 95 aparatov. Bangkok, 17 jan. s. Vesti iz Singapura kažejo, da so nastali v mestu in okolici veliki požari zaradi neprestanih japonskih letalskih napadov. Velik požar je izbruhnil v poslopju glavne carinarnice, ki je pogorelo do tal Veliko razdejanje je nastalo tudi v rezervoarjih vode, zaradi česar so nastale težave v oskrbi Singapura z vodo. Zato so omejili porabo vode in jo prejemajo ljudje v dveh obrokih na dan. Kritičen položaj angleške obrambe šanghaj, 17. jan. d Vesti iz Singapura kažejo, da postaja položaji britanske obrambe po Malajskem polotoku od ure do ure brezupnejši. Britanske čete se po porazu pri Kuala Lumpurju doslej niso poizkušale še na nobeni točki japonske ofenzive resno postaviti v bran. V najjužnejši pokrajini Johore so japonske čete zasedle vrsto nadaljnjih važnih angleških postojank in so po britanskih vesteh sprednji japonski odelki oddaljeni le še kakih 100 km od Singapura. Iz uradnega angleškega vira je dospela vest, da nameravajo britanske oblasti v najkrajšem času odrediti evakuacijo žen in otrok iz Singapura. Računati je treba, da bo singapursko področ e v kratkem pod ognjem japonskega težkega topništva. Medtem se neprestano ponavljajo japonski letalski napadi na Singapur. Včeraj so japonski bombniki zopet več ur bombardirali vo aške naprave na tem britanskem oporišču. Iz britanskega vira pripominjajo, da je delavnost japonskega letalstva zaradi deževnega vremena nekoliko popustila, zaradi česar se britanski umik sedaj lažje nadaljuje. Iz Ranguna so dospele vesti o borbah med japonskimi ln angleškimi oddelki v bližini mesta Myittha v južnem delu 'Birme. kakih 200 km sevemozapadno od Bangkoka. Podrobnosti o teh borbah še ni bilo mogoče zvedeti. Japonci so po radiu opozorili prebivalstvo Ranguna na velike letalske napade, ki jih je treba v krat. kem pričakovati kot uvod v nove japonske operacije Te vesti so med prebivalstvom zbudile pravcato paniko in splošen beg iz mesta. Dve angleški diviziji obkoljeni Berltn, 17 jan o. Vest, iz Tok t ja zatrjujejo. da »o Japonci oddtilien* od Singapura le Se okrog 100 km Nf1ho\' nagli prodor je prekrižal vse angleške načrte, da bi se čete na južnem delu Malajskega polotoka razvrstile za nadaljnjo obrambo. Informacije iz Tokija pravijo, da sta 9. in 11. angleška divizija ▼ odseku severno od johorskega sul-tanata obkoljeni. Prva japonska kolona, ki je v četrtek zavzela Malako je prodrla vzdolž zapadne obale precej daleč proti jugu. Prekoračila ;e reko Muar. zavzela istoimensko mesto, k: je znatnega strateškega pomena, in pri-speJa že v bližino mesta Batu Bahar, važnega zaradi bližnjih rudnikov železa. Te rudnike je še pred meseci eksploatirala neka japonska družba, ki je vso rudo izvažala na Japonsko. Bilo jo je okrog 2 milijona ton na lete. Tudi druga in tretja japonska kolona, ki operirata po sredi in po vzhodni obali polotoka in sta se združili severnovzhodno od mesta Gcmas. sta dosegli nadaljnje uspehe. Prva je tik pred spoldne je Pokrajinski Dopo-lavoro v Ljubljani priredil za vojaštvo koncert večjega obsega. Prisostvovalo je 1200 vojakov, grenadirjev, sanitejcev, miličnikov in ostalih rodov orožja. Koncert so počastili tudi poveljnik Divizije g. general Tadeo Orlando s spremstvom, mnogi višji častniki, centralni nadzornik Do-polavora g. Gino Pešci, direktor EIARja g. dr. Mabori, podtajnik pokrajinskega Dopolavora g. Brisone in drugi. Koncert je otvoril Adamičev jazz, ki je z znano rutino zaigral nekaj sodobnih komadov in je žel mnogo ploskanja, potem je namesto obolelega Francla nastopil mladi Drago Čuden in občuteno zapel nekaj a.rij, za kar so ga poslušalci navdušeno pohvalili. To-■ krat je Čuden prvič javno nastopil in izpričal prav lepe sposobnosti. Potem je nastopil Nemec Rudolf Sulzer, navdušeno pozdravljen in nagrajen s ploskanjem. Sledil je Betetto, ki je prav tako osvojil sim-prtije poslušalcev, nakar je ga. Kogejeva prav tako toplo sprejeta zapela molitev iz Puccinijeve »Tosce«. Navdušenje je bilo zmerom večje. Sledil je nastop ge. Vidalijeve in gledalci so zahtevali ponovitev. Prvi del je bil zaključen z uspelim nastopom opernih plesalk in plesalcev, ki so izvajali Schubertov »Moment musical« in »Cardaš«. V drugem delu sporeda so nastopili isti umetniki in umetnice, ki so gledalce vedno bolj navdušili, da so bili s koncertom nadvse zadovoljni. Višek je dosegel nastop opernega baleta s Smetanovima »Furiant« in »Valček«. Poslednja točka je bila tako dovršeno podana, da je general Orlando želel ponovitev. Po koncertu je g. general vse sodelujoče povabil v gornje prostore, kjer so bili prijazno pogoščeni in jim je g. general izrazil pohvalo ter se jim tudi zahvalil za pridno sodelovanje. Umetniki so se nato še dolgo časa zadržali v razgovoru z g. generalom in njegovim spremstvom. To nedeljo ob 15. uri priredi pokrajinski Dopolavoro pevsko instrumentalni koncert za delavce. Koncert bo imel isti spored, edino namesto Adamičevega jazza bo nastopil Stenovičev komorni orkester. Prireditev bo na Taboru in je vstop vsakomur svoboden. Vombergarjeva »Veda« v D^ami Ljubljana, 17. januarja. Po skoraj desetletnem presledku je spet prišla na oder naše Drame kmečka komedija Jože Vombergarja »Voda«. Domače delo. ki so' ga v tem času hvaležno sprejeli tudi nekateri diletantski odri. nudi režiserju in posameznim igralcem nekaj prav oprijemljivih mest, občinstvu pa mnogo hrupa, smeha in vsega drugega, kar vsaj preganja dolgčas iz gledališča, če že ne daje prilike za kakšna globlja, četudi skozi komiko doživljena spoznanja. Komedi ja, ki se izprva zapleta v satirično igro, bičajočo socialne in osebne razprtije na naši vasi: čast ih! ep nest kmečkih mogotcev in slabosti jare gospode se v tretjem dejanju izprevrže v pravo burko, preseneti z Amerikančevo potegavščino in se zaključi s skoraj že operetnim happy-endo>m. Povsem sprejemljiva je njena posebno poudarjena ost zoper razprtije v našem kmečkem svetu, zoper trenja movl gruntarii in bajtarji, ki so res bila v no!preteklem času vprašanje mno-gih'naših krajev, zlasti pa zoper tiste kmete, katerim je stopilo v glavo častihlepje in posnemanje jare gospode. Tudi ta gospoda je dobila v osebah občinskega tajnika, poštarja in učiteljice prav poudarjeno podobo, kakor pri Cankarju ali Golijevi »Prireditvi v Črni mlaki«. Vombergar je nedvomno pokazal s tem — če »e ne motimo — svojim prvencem mnogo »dravega čuta za ljudsko igro in j® vzbudil nad« v nadaljnje boljše ia trajnejše odT.-ršiču nese, da se kar kadi za smučarji. Prijetna je vožnja proti Strmici in nato čez Zadnje doline proti Sv. Pavlu. Nedelja je tu! Zato ne zamudite te prilike, ker bog ve, koliko časa bo še pršič. Sedaj ga je dovolj in kdor si hoče prete'o-vaditi svoje kosti v beli opojnosti, bo pršel gotovo k nam. »Smuk« — in na svidenje! Velika tatvina Vrhnika, 17. januarja. V zadnjem času se ponavljajo večje in manjše tatvine na Vrhniki in v bližnji okolici. Tatovi so prav pridno na lovu za mastjo klobasami in mesom, pa tudi v ostalem niso izbirčni Večjo tatvino so izvršili v noči od srede na četrtek pri industrijcu Tonetu Verbiču na Sapu. Zlikovci so kljub temu. da je tovarna usnja zavarovana ponoči z nočnim čuvajem, vdrli skozi okno v prvem nadstropju v skladišče in odnesli iz njega za približno 20.000 lir raznega usnja. Mudilo M jiim je, kar so pu»tiilj na maatu veliko lastvo. M so jo prWU » »oboj in »o jo rakili aa doaago okna t ■Harfi*«. To je Ž9 druga vafj« fartvtna, ki jo g. Verbič. Pri prvi tatvini ni klical oblasti, v tem primeru pa se je obrnil za pomoč do kr. karabinerjev. Poklicani detektiv iz Ljub- ljane ni mogel ugotoviti prstnih odtisov, ker so delali tatovi z orokavičenimi rokami. Ugotovil je tudi, da so imeli zlikovci čevlje ovite s krpami, da niso pustili v snegu sledov od tlakovanih čevljev Sled vodi ob železnici prot- vasi, a se takoj nato izgubi na zmrzli cesti Tudi smer, od katere so se priplazili k tovarni, jc težko ugotoviti. Pač pa se bo lahko ugotovilo, č'Kdo ste vi?« je tedajci odjeknila &>1-narjavo vprašanja. »Pr« pereMk tega puohcola,« ja za- klini poročnik. »Pojdite k vragu pa govorite s svojimi vrstniki,« je zarjovel čolnar. »Jaz sem pa kapetan svoje ladje.« \ »JUTRO« št. 14 4 Nedelja, 18. 1.1942 nika Se 450.000 lir za študij Leopardijevega dela. Da bi Društvo za proučevanje Leopar-dijevega dela moglo zaključiti svoje delo, je Duce nakazal še 450.000 lir kot podporo v ta namen. * .Nenavaden incident v gledališču. V Ter-niju se je v enem zadnjih večerov med izvajanjem opernega programa v gledališču pripetila nenavadna dogodivščina. Kc je bil orkester v najs.lnejšem razmahu in je na odru pel solist svojo najbriljantnejšo partijo, je eoen izmed gledalcev v parterju iz-nenaia skočil s svojega sedeža, planil v prostor za orkester in se hotel pjvzpeti na odrček dir.genta, da mu iztrga taktirko in prevzame vodstvo. Dirigent se ga je zaman poskušal otresti, mož je s tolikšno silo na-valjeval nanj, da je bilo vse zaman Nazadnje je priskočil neki pol.cijski agent na pomoč, da je prenapetega gosta odvedel lz gledališča. * i'ua; rabljene tapete so na ki rte. Z oziram na objavo v nekaterih listih, da se tapete smejo prodajati brez ustreiajOčih od-rezkov nakaznic za blago, je ministrstvo J&arporacij objavilo pojasnilo, da so tapete, tu Ii rabljene, podvržene racicn.ranju m se smejo proaajat; samo na nakaznice. Brez nakaznic se ne jo prodajati samo komad, rabljene obleke, a za takšno p.odajo mora imeti vsaka tvrdka posebno dovoljenje od pristojnega oblastva. * Lepo večnadstropno h šo s skladišči, delavnicami in stanovanji, v izmeri ca 3700 m-, v centru Ljubljane prodam iz proste roke. F. Prislavec, realitetna pkarna, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3. Telefon 23-81 P e z c r S A ko vam zamrzne vodovod, kličite tvrdko Rllhelič! TeleSosa 49' » Smrtna nesreča treh lovcev, ki jih je burja zalotila na morju. V četrtek zvečer so se trije love: s čolnom vračali v Benetke po morju. Takrat je brila huda burja, ob vhodu v pristanišče pa je nenaden silen piš prevrnil njihov čoln. Zaradi izrednega mraza, ki je vladal v četrtek zvečer, in zaradi goste teme, v kateri se je nesreča primerila, so vsi tr.je lovci utonili. « Redek lovski plen. V nekem gozlu nad Savono je lovec Giovanni Beliando ustrelil lep primerek divje svinje, težke 83 kg. * Za levkemijo bolnim. Levkemija je zavratna krvna bolezen pri Kateri se bela Krvna telesca taKo razmnože, da sledi smrt, in znanstvena medicina doslej zanjo še ne ve zdravila. Za levKemijo bolnim pa nudi zanesljivo, uspešno pomoč žena. ki je bolezen sama prebolela. (Glej oglas pod šifro »Sigurnost« v »Jutru« z dne 4. januarja.) * Gospodinjam je olajšano delo, odkar je izšel Gospodinjski koledar, ki je neobhoden pripomoček za varčno gospo linjo. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana. Šelenburgova ulica 3. Cena 20 lir. * Vokič obsojen na 10 mesecev zapira. V petek se je nadaljevala razprava proti Ostoju Vckiču in njegovi ženi. Dopoldne sta govorila državni tožilec Lendovšek in branilec dr. šnuderl. Opoldne je predsednik zaključil zasedanje senata in naznanil objavo sodbe za 5 uro popoldne. K razglasitvi sodbe se je zbrala polna dvoi-ana poslušalcev Predsednik je prečital nasied. njo sodbo: »Osto e Vokič je kriv prestooKa po § 379. k. z., da je kot državni uslužbenec, ki mu je bil poverjeni po službi denar, uporabil oziroma dal v uporabo od tega denarja 340.000 din. V zvezi z določilom § 71 točka 4 se obsoja na 10 ir.e-mesec zapora, na povračilo stroškov Kazenskega postopanja in plačilo povprečnine v viš:ni 200 lir. V kazen se mu šteje preiskovalni zapor od 15. ma;a preteklega ta. Glede ostalega zneska ss oprošča, da bi ga vzel z namenom pridobiti si protipravno imovinsko last. Zasebni udeleženec se zavrača na pot civilne pravde. Vokič Olga se zaradi take kvalifikacije oprošča popolnoma.« Proti razsodbi je državni tožilec vložil revizijo glede kvalifikacije dejanja obeh obtožencev in priziv glede višine kazni. u— o cenah na ljubljanskem živilskem trgu nam je sporočil g. inž. Ciril Jeglič: Ker sem b-1 nekaj dni na službenem potovanju, sem šele sedaj izvedel, da je neki ljubljanski dnevnik po tabeli o gibanju cen za zelenjavo in saije, ki je bila objavljena v januarski števiiki Sadjarja in vrtnarja, nap sal obširen članek. V omenjeni tabeli je pa neljuba tiskovna pomota: iznad raz-predeikov za meseca maj in junii niso označene cene v d in a r j i h. Glavnata solata je torej imela v juniju ceno 14 dinarjev, nato pa v juliju 2 liri, berivka v juniju 10 dinarjev itd. Stvar torej zares ni tako tragična, kakor bi kdo sodil na prvi pogled, in bo tudi Sadjar in vrtnar v prihodnji številki to pomoto prav rad popravil Kratka pripomba glede špinače pod tabelo je pa upravičena: cena špinači 1.50 do 3 iire v novembru in iecembru je gotovo pre nizka, če je ob istem času b;la določena cena za korenček po 2.50 L in za brstnati kapus po 5 L. u— Koncert predklasične orgelske glasbe, ki ga bo izvajal jutri, v ponedeljek 19. t. m. ob pol 7. uri zvečer v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice skladatelj prof. Matija Tome ima naslednji spored: I. De Orto (cca 1500): Ave Maria. II. Brumel (cca. 1500): Regina Coeli. III Schlick (rojen 1460 * Koralna zaigra »Marija nežna roža«. IV. Sweelinck (1582—1621): Varija-cije na koral »Moje življenje se bliža koncu« V Frescobaldi (1583—1844); Prelulij in fuga g-mol. Buxtehude (1637—1707): Preiudij : fuga fis-mol. Vil. Pachelbel (1653—1706): Koralna zaigra »O jagnje božje«. VIII Bohm (1661—1733): Preiudij in fuga c-dur. TX. HžLndl (16S5—1759) Koncert v b-duru 1. stavek. X. Bach (1685 —1750): Preiudij in fuga g-dur. Opozarjamo. da bo začetek točno ob pol 7. uri Konec ob 3 4 8. Vse. ki se zanimajo za orgelske skladbe in igro na orglah. opozarjamo na ta koncert — Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. (7) u_ Smučarski vlak Ljubljana — VMnja gora _ stična. V nedeljo dnf. 18. januarja vozi na prosr* Ljublfana — Stična poseoni izletniški vlak z odhodom lz Ljubljane ob 8 uri 5 mm. in s prihodom v Višnjo goro ob 9 uri 5 min., odnosno v Stično ob 9. uri 20 min. V obratni smeri odnaja poaeba, vlak iz Stičn* ob 16. uri 25 min., iz /iš-nje gore ob 16. uri 42 min. in prihaja v Ljuoijano ob 17. uri 441 nun Smučarji m izletniki za postaje do Stične se v lastnem interesu opozarjajo, da uporab^ajo prvenstveno oba navedena izletniška viana, pri katerih oo presKrbljeno dovoljno število sedežev. u— Nov način odvažanja snega. Letošnjo zimo so zacen mestni ueiavci na nov način čistiti sneg z ulic ji cest. Dosiej so ga odvažali v Ljubljanico. Zoaj so čiščenje poenostavili. V središču mesta, Kjei je urejena Kanalizacija m odtoK obcestnih Kanalov, sneg enostavno mečejo v Kanale. Na ta nač n gre čiščenje hitreje od rok, zlasti Lam, kjei je Ljubljanica 0-.ual„ena. u— v »e i1 «ce m uuc -uncc tur splc • vsi, Ki imajo v ijubijandKi obč ni oprav.t - mieKom, so bui mesec, novembra cep jem proti Uiusu. Mestni flziKat bo v po .iedeljeK in torek 19. m 20. t. m. naprevi .. ntiolni pregled vseh cepljenih oseb n; mitnicah ji tudi po mestu, zato pa mo-ajo vsi inieu pri sebi potrdila o oprav-.jenem cepljenju ter jih na zahtevo poKa M uradnim organom, u— Italijanski kulturni Institut sporoča da se bodo v ponedeljek, 19. t. m. reuu nadaljevali vsi tečaji, tu jih prirej tut Obenem se tudi obveščajo vsi. ki ju ianimajo za itaujansKo Kulturo, da se itn lžnica instituta obogatila \ zadnjem času z veiiKo ItalijansKo enciKiopedijt (41 Knjig). u— Dr. Janko Hafner zopet redno ordi-nira. u— Zasebni plesni pouk — začetniški m nadaljevalni. Informacije dnevno pri moj stru Jenku v ».Nebotičniku«, 4. nadstropje u— Gimnastična šola Milene Govekarjev* v Vaivazorjevi ulici, sporoča svojim gojen cem: ako so hišna vrata zaklenjena, pozvonite dvakrat. (—) u— Operna in koncertna pevka gdč. Ksenija Kušej prične s poukom solopetja, p znani staro-italijanski metodi ge. Rado-Danieli. Naslov; Gradišče 8a/Il. u— Hišno gospodinjski posli, služkinje itd. se vab-jo danes, 18 januarja 1942 ob 5. uri popoldne na sestanek, ki bo v prostorih Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva c št. 22 (Delavska zbornica). Sindikat hišno gospodinjskih poslov. u— Izgumla sem zeleno volneno roka-vico v sredo 14. t. m. dopoldne v Okrož nem uradu med 11.—12 v veži pri čakanju zobozdravnikov. Lepo prosim tistega, k jo je pobral, naj jo vrne pri vratarju OUZD ali pa v pisarni pri okencu št. 1 istotam. VESELI TEATER Nov program! Danes tri predstave: ob 14.30, 16.5© in IS.30 u— Danes so v »Veselem teatru« tri predstave ob 14.30, 16.30 in 18.30. Oglejte si naš novi program štev. 14. Zabave za staro in mlado je pri nas dovolj! Kupite pravočasno vstopnice že v predprodaji. Blagajna na Mikloščevi cest; posluje danes ol 10. ure dopoldne neprekinjeno do večera. u— Danes popoldne in ,iui»i zvečer bo-r dva vesela večera v frančiškanski dvorani. Dan j bo predstava ob pol 3., jutri ob pel 7. Veseloigre, sKeči. burKe, satire, na-rr Jie pesmi, jazz. Veseu berači. Predprodaja vstopnic cd 10. dalje v frančiškanski dvorani. Kdor se hoče dve uri nasmejati, naj pride! u— A«ad. slikar prof. Saša Santel bo danes ob 11. tolmačil slike na razstavi akad. slikarja Zorana Mušiča v galeriji Obersnel na GosposvetsKi cesti 3. Gomjf aro3tori galerije, kjer se vrši razstava, bodo tudi ob tej priliki, kakor vse ostale r1- toplo ln orijetno z-i"irjeni. u— Narodno gledališče v Ljubljani uprizori v ponedeljek 19. januarja ob 18 v »Kinu Moste« pretresljivo Knittlovo dramo »Via maja*. Opozarjamo na to zanimivo gostovanje. u— Združenje čevljarjev v Ljubljani naznanja. da se v najkrajšem času prične prikrojevalni tečaj, ter vabi interesente, da se najkasneje do 22. t. m. prijavijo v združenju. Uprava. AVTOBUSNO PODJETJE S. A. Ing. F. R I B I & C. Odhod avtobusa v Gorico dnevno razen ob nedeljah in praznikih izpred g'avnega kolodvora ob 14. uri. u— Nesreče. Skoro ne mine dan, da bi ■se pri smučanju kdo ^e ponesrečil V pecek ?o pripeljali v bolnišnico spet dve ž-tvega zimskega športa 17 letni sin pekovskega mojstra Anton Dolinar iz Ljubljane je zlomil desnico. 13 letni sin posestnike Viktor Prijatelj iz Sodražice pa levico Na poledeneli cesti ie padla 22 letna Marija Marc lz Dolenjskega Logatca. Tudi njo so pripeljali v splošno bolnišnico Iz Novega mesta n— Gostovanje Adamičevega orkestra. V ponedeljek gostuje v Novem mestu znan' n!esni orkester Bojana Adamiča, ki bo pri redil v Prosvetnem domu dva koncerta Or kester bo nastopil v svojem celotnem se «tavu ter bo nastopilo 18 oodben'kov. med njimi tudi Bojan Adamič. MiloS Ziherl ir, vsi ostali znani vokalni in instrumentaln voli&ti. Zaradi velikega zanimania se bnf,t? •-•r«ila dva koncerta s pričetkn>m ok raj nem glavarstvu v roku 30 dni. n— Občni zbor živinorejcev. V nedeljo >b 10. bo na Grmu pri Novem mestu občni zbor Živinorejskega selekci skeea društva Udeležba je obvezna za vse člane, vabijo s* pa tudi vsri ostali živinorejci, k* jim je pr •rcu napredek 1 >!enjske žhinoreje Iz Tržaške pokrajine izpopolnitev tržaške cestne železnice. V Kratkem bo glavno mesto naše pokrajine doživelo nekatere pomembne izpopolnitve v električnem cestnem prometu. Prihodnje dni prispe 16 novih električnih avtobusov s pomočjo katerih bo proti Koncu februar ja začela poslovati nova prometna Uniji, št 10 Hkratu pa se bo znatno izboljša' tudi promet na progi št 4. obenem pa bc proga št. 5 predelana na električne avtobuse. Umrli so v Trstu 59 letna Katarina Bu čer, vdova Kovič 89 letna Antonija Vato tfac. vdova Schivvitz. 4 mesece stara Elija na ščuka. 88 letni Ivan Sedmak ln 77 letni Herman Petelin. Na oklicih sta para za sebnl nameščenec Josip Vesel ln trgovska sotrudnlca Bjanka Nauta ter kovač Remi-rij Tavčar in delavka Bruna Martini. Rojstev je bilo dne 16 januarja 10, smrtnir primerov 14, porok 7. Iz Goriške pokrajine Dve nezgodi. Marija Kosova. 651etna za iebnica z ul:ce Boschetto 6, Je doma takt nesrečno padla po stopnicah, da si je zlomila levo nogo. Prav tako je moral v boi-aico 351etm Izidor Zbogar, stanujoč Santc ipirito della Bainsizza, ki se je s kolesom /ozil s Sv Gore. pa na klancu m moge jravočasno zavret; m je take nerodno pa lel, da si je prav tako zlomil levo nogo. Življenje in umiranje v Cervignanu. Urad-•u pooatki občinskega statističnega urada so lansko leto zabeiczui 173 novorojenčkov iza 38 vee ko predlanskim), izmed katerih jih je bilo 35 rojen.h v drugih občinah kraljevine. Smrtnih primerov je bilo 74 (za 6 več), izmed katerih je bilo prav tako 17 zabeleženih izven domačega kraja. Tako Je število rojstev lani število smrtnih primerov prekosilo za 99. Porok je bilo lani 48 kar pa pomeni nasproti predlanskemu letu majhen zaostanek (za 6 manj). Vselilo se je na poiročju občine 225 oseb, medtem ko se jih je izselilo 220. Dne 31. decembra lanskega leta je občina štela — brez vojaštva — 7139 prebivalcev, medtem ko jih je bilo pred letom dni 7035. Število prebivalstva Cervignana je torej v enem letu naraslo za 104. Z Gorenfskega Dr. Fogatschnlgg — novi vodja Koro- ^Ke tujtiko-prometne zveze. Državni tank za tujski promet v Nemčiji Hermann Esser je kot predsednik državne tujsko-prometne zveze razrešil dosedanjega vodjo koroške tujsko-prometne zveze, vladnega svetnika PawIovskega na njegovo lastno prošnjo ln se mu je zahvalil za dosedanje delo. Na predlog novega gauleiterja je bil postavljen pokrajinski uradni vodja dr. Po-gatschnigg za vodjo koroške tujsko-pro-metne zveze Nadalje je inž. Fritz G5llard v Celovcu imenovan za poverjenika državne skupne tujskega prometa na Koroškem. Osrednje Vodstvo zdravilišč in letovišč. Celovški dnevnik beleži: S priključkom bivše Avstrije je pridob'la nemška država dragocena zdravstvena področja, ki jih Je treba v pogledu zdravilišč in terapije izčrpno izkoristiti. Preureditev mora upoštevati potrebe vsega naroda. Državn' tajnik za tujski promet. Hermann Esser ln državni zdravstveni vodja dr. Conti sta 'kMc^l" -f' t strokovni sosvet in p^—•*«" še manjši delovni odsek za Izdelavo enotnega državnega n"č-ta in za ureditev vi-stkogorskih zdravilišč. Gorenjska obrt na dunajskem velesej-r u. Na letošnjem pomladnem veleselmu r.i Dunaju — tako čitamo v celovškem dnevniku — bo prirejena tudi reprezenta-cijska razstava visokovrednih Izdelkov go-renl5ik"'h obrti Sterilni tisoči obiskovalcev, k' prispejo iz vseh nemšk'h -okra^ln --nravi poročilo — bodo spoznali gorenjske obrti, te pa bodo imele priliko, da dosedanja tržišča nadomestno z nemškimi. Otroški vrtci. Kranjski okrožni vodja Kus>s le te dni odprl otroški vrtec na Go-ričah. Celov«v' dnevnik beleži ob tej priliki, da si je urad za narodno socialno skrbstvo zastavil za "no izmed glavnih nalog, da na Gorenjkem čim bolj razširi otroške vrtce Doslej obratuje 9 vrtcev Odslej bodo vsak teden odpirali še nove otroške vrtce. Iz Mežisk« doline. V Preval iah so te dni uprizorili znani propisrandni film »Zid rttiss«. Obenem so predvajali nemšk* zvoč-oi film o borbah nemške vojske na kopnem. na morju ln v zraku. Enako predstavo so dvakrat ponovili v Guštanju. ZtVrUa 7f» tr.iiTvr pmo na- ročati, so preteklo soboto in nedello drugič nabirali tudi na Goreniskem za zimsko pomoč Celovški dnevn'k beleži, da so v posameznih gorenjskih okraiih dosegli naslednje vsote: Kranj 10 000 mark Radovljica 10.590. Kamnik 13.000 in Me-ii.rta dolma 4382 mark. Iz Hrvatske Priznanje velikogoriški mustašem. V začetku tega meseca je prejelo 11 ustašev tz Velike Gorice priznanje vojskovodje Slavkn Kvaternika za njihovo sodelovanje pri Izgraditvi lastne narodne države. Vsem 11 iistašem in njihovim sinovom Je priznana častna pravica, da smejo služiti vojsko v oolku Poglavnika. Poroka. Preteklo nedeljo se Je poročil v cerkvi sv Marka v Zagrebu državni tajnik Evgen Kvaternik z Marijo Cvitkovl-5evo. Nova uprava Zdravnl*V» tburnlra. 2« poverjenika Zdravnifk* zbornic* v Zagrebu le bil s Poelavnikovo odredbo Imenovan upravitelj bolnice Usmiljenih sester v Za grebu dr! Ivan Beuc, za njegovega namest- cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka 19. t, m. zjutraj do Izida novega cenika Ljubljana, 17. januarja Po dogovoru z zastoonicami m zastopniki konsumentov, pridelovalcev ln prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Ko-misariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril Z odlokom Vin. 2 6t. 21/2 Visokega Ko-misariata za Ljubljansko pokrajino veljajo •-a Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 19. januarja 1942. zjutraj dalje, lokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po cjih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno bln-?o ln ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L; zelna ie glave na drobno izpod 10 Kg 1 L; zen aate giave na debelo 0.«0 L,; Kislo zeljt ieljarjev z obrtnim listom na drobno 2.50 L,; kmečko klsio zelje na drobno 2 L; repa na drobno izpod 10 kg 0 75 L; repa na de-oelo 0.60 L; kisla repa 2 L; rdeče zeljp 2 L; otrebljeni ohrovt 2 L; repne cime 2 L; brstni ohrovt 5 L; Kolerablce 3 L, rumena kolebara 0 70 L; rdeča pesa 2 L: •deči kočenček brez zelenja 3 L: rumene corenje na drobno u.80; črna redkev l.2u u; osnaženi hren 3 L; šopek zelenjave »a juho s korenčkom 0.30 L; peteršilj 3 L: por 3 L* zelena 3.25 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L; česen 25 glavic na kilo-?ram 4 L; otrebljena endivlja 3 80 L; otreo-em veliki motovileč » L; otrebljeni mali notovilec 12 L; otrebljeni domači njivsK: radič (cikorlja) 4 L; v škafih ln sploh sl-ijenl radič, suhi 10 L: mehka šplnača 4.80 i L; liter suhih bezgovih jagod 6 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L. Domača jabolka: i. vrsta, kanadke, dolenjske voščenke, re-nete (Harbertova. šampanjsKa, landsber-ška, kaselska in Baumannova) 6 L; XI. vrsta: kosmači, zelenci, tafelčki. rožmarin-cki, carjevič 5 L; III. vrsta: vsa zdrava drobna jabolka 4 L Domači orehi na drobno 11 L; orehova jedrca 1. vrste 38 L; orehova jedrca II. vrste 35 L Kunci žive teže 10 L, jajca 1.75 L Kepmad. Kjer m posebej naveden liter, veljajc jene za Kilogram Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago pridelano v LjubljansKi poKrajini, Ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi ceniK za zelenjavo ln sadje št b na zelenem papirju Posebno pa opominjamo prodajalke in prodajalce da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago v takem stanju. Kakor je opisano v ceniku Posebno pa opozarjamo prodajalke, da ne smejo hraniti blaga samo za izbrane Kupovaike ter ga prikrivati drugim. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Po-gačarjevem trgu ter v Mostah, temveč sploh pri vseh pro-dajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Gospodinje ln kupovaike prosimo naj pomagajo pri nadzorovanju najvišjih cen ter podpirajo uradne organe pri preganjanju verižništva in Izkoriščanja prebivalstva. Spremembe v prometu potniških vkksv V veljavo stopijo v ponedeljek in občinstvu bo z njimi zelo ustreženo Ljubljana, 17. januarja Prlčenšl s ponedeljkom dne 19 januarja 1942 stopijo v veljavo sledeče spremembe v prometu potniških vlakov: 1) Na progi Ljubljana-Vrhnika trg vo-zlta zopet dnevno redno mešani vlak St S034 z odhodom lz Vrhnike trga ob 9. un 26 min. ln s prihodom v Ljubljano ob 10.0J uri ter mešam vlak št. 8033 z odhodom tz Ljubljane ob 11.15 uri ln s prihodom v Vrhniko trg ob 11.50 uri. 2) Na progi Novo mesto—Straža Toplice vozita zopet dnevno redno mešani vlak št. 9536 z odhodom iz Novega mesta ob 14.40 uri in s prihodom v Stražo Toplice ob 14.58 uri ter mešani vlak št. 9537 z odhodom iz Straže Toplice ob 15.27 url ln s prihodom v Novo mesto ob 15.45 un Izostaneta pa na tej progi dnevno redno mešani vlak St. 9540 z odhodom lz Novega mesta ob 19.50 uri in s prihodom v Stražo nika pa mestni zdravstveni nadzornik dr. Pavel čepulič. V posvetovalnem odboru so: upravitelj bolnice za živčne ln duševne bolezni v Vrabču dr. Vladimir Frankovlč. zagrebški mestni fizik dr. Ivo Stipčič in docent kirurške klinike dr. Branko Relsner. Vžigalnike je treba prijaviti. Ravnateljstvo državnih monopolov poziva vse posestnike vžigalnikov, da najkasneje do konca januarja prijavijo pristojnemu oddelku finančne straže posest vžigalnika in ob tej priliki plačajo takso za tekoče leto v višini 100 kun. če kdo vžigalnika doslej ni imel prijavljenega, mu ne bo treba plačati kazni za nedovoljeno uporabo. Osebe, ki bodo po 31. januarju Imele neprijavljene vžigalnike, bodo morale razen redne takse plačati tudi kazen. V Zagrebu je 14 župnij. Z novim letom so dobili v Dubravi na področju Zagreba štirinajsto župnijo. Vodstvo župnega urada ln dušebrižniške posle bodo opravljali kapucinl. Tržna policija v Zagrebu. Na pobudo rav- I nateljstva za javni red in varnost je bila z novim letom ustanovljena tržna policija. V njen delokrog bo spadalo nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o prometu z živili, kakor tudi vseh ostalih predpisov, ki so v zvezi s tem. Posebno pozornost bo tržna policija posvetila tihotapljenju živil. Hrvatska -*~lavsKa zbornica. Slu "beni list objavlja odredbo, ki določa ustano-v"-ev hrvatske delavsKe zbornice s sedežem v Zagrebu ln podružnicami v Saraje-i in Osjeku. Ta zbornica «-- prevzela tudi premoženje bivših srbskih delavskih organizacij na hrvatskem ozemlju. Vodil jo od korporacijskega ministrstva imenovani kom' ".r. Zavod za raziskovan'e hrvatske pesmi. Ob priliki pevskega festivala v Osijeku ->v bila tudi seja Hrvatske pevske zveze. T&m so sklenili urianoviti poseben institut za raziskavanje hrvatske pesmi. Boigarsko-hrvatskl kulturni teden. V dneh od 20. do 27. t. m. bodo priredili v Zagrebu bolgarsko-hrvatski kulturni teden. Udeležila se ga bo tudi delegacija Bolgarsko-hrvatskega društva lz Sofije. Ob tej pri-m- bo svečano podpisan sporazum i sod-'t-ii med ober a državama. Hud mra* in visok sneg. Od ponedeljka naprej skoro v vseh Krajih Hrvatske beležijo temperaturo od —5 stopinj naprej. Mraz se vsak dan stopnjuje in je dosegel v nekaterih krajih že 20 stopinj pod ničlo Po vsej državi je zapadel sneg, ki ga je zlasti v hribovitih predelih debela plast. Na Sljemenu ga je zapadlo nad poldrugi meter. 15 m:lijonov za zimsko pomoč. Po poročilih hrvatskih listov so doslej zbrali na Hrvatskem za zimsko pomoč 15 milijonov kun. Združitev javnih fondov. Z zakonsko oi-redbo so bili združeni vsi dos'ej od pravosoi-nega ministra upravljan: javni fondi. Denar, ki se bo stekal, bo porabljen za gradnjo sodišč, kaznilnic in za preskrbo odpuščenih kaznjencev. Iz Srbije Tobak m t« pod radi. Zandi vedno več-flM izdatkov j« morala vlad« f«n«rala N« difta zvišati cene monopolsklm izdelkom Zlasti so se podražili tobačni izdelki. Zavojček cigaret Morava (20 komadov) sta- Toplice ob 20.08 uri ter mešani vlak št. 9541 z odhodom iz Straže Toplice ob 20.22 uri ln s prihodom v Novo mesto ob 20.40 uri. 3) Na progi Ljubljana—Zalog vozita zopet dnevno redno potniški vlak štev 636 z odhodom iz Ljubljane ob 7.40 uri in s prihodom v Zalog ob 7.55 uri, dalje vlak štev. 630 z odhodom iz Ljubljane ob 14.20 uri ln s prihodom v Zalog ob 14.35 uri. V obratni smeri vozita dnevno redno vlak štev. 637 z odhodom iz Zaloga ob 8.05 url ter s prihodom v Ljubljano ob 8.20 uri ter vlak štev. 613 z odhodom iz Zaloga ob 14.41 min. ln s prihodom v Ljubljano ob 14.53 uri. Na navedeni progi pa izostaneta dnevno redno potniški vlak štev. 624b z odhodom lz Ljubljane v Zalog ob 8.19 uri, ter vlak štev, 625b z odhodom iz Zaloga ob 8 26 url ln s prihodom v Ljubljano ob 8.41 uri. ne zdaj 12 din. Zavojček Zeta stane 11 din, zavojček Ibar 9 din in zavojčeik Drava cigaret 7 din. Podražile so se tudi vžigalice. Mala škatlica stane 75 par, velika pa 1.2. din. Zadnja klasična gimnazija ukinjena, ze takoj po prvi svetovni vojni so bile v Srbiji skoro povsod ustanovljene le re: n-gimnazije. Edino Beograd je imel še klasično gimnazijo, število učencev pa »e je iz leta v leto manjšalo in tudi uspehi mso bili primerni. Zdaj so ukinili še ta zad: klasični zavod na vsem srbsKem področju. Hud mraz. Iz vse Srbije prihajajo poročila o Izredno hudem mrazu, ki ovir lezniškl in telefonski promet. Zaradi pri-m-njKovanja premoga so morali ukiniti celo vrsto vlakov, zaprli pa so tudi nekaj šol, med njimi gimnazijo v Nišu. Zadevo pa so ured4i na ta način, da bodo profesorji učence obiskovali na njihovih domovih. Iz Cerloslce Oglejte si razstavo umetnika g. Tnršiča! Naš umetnik-slikar g. Pepko Turšič, sicer samouk, razstavlja svoja dela. pastele m olja v Izložbah cerkniškega urarja g. Ur-banca. Med razstavljenimi deli posebne vzbuja pozornost slika sv. Terezike in pt Jezus joka nad Jeruzalemom. Domačinu-umetnlku k temu velikemu uspehu iskreno častitamo! Dve nedelfskl uganki Šahovski problem. Na sicer prazni šahovnici stojita črn ln bel stolp. Koliko različnih postojank lahko zavzameta oba stolpa drug nasproti drugemu? • Naloga za kadilce, štedljiv kadilec, kakršnih je danes mnogo, zbira svoje čika, kakor smo to delali vsi študentje, da smo si lahko iz ostankov svaljkali nove cigarete. Nu, štedljiv kadilec ima v dozi 9 cigaret. Koliko novih cigaret si lahko zvije lz ostankov, če mu po trije čiki dajo novo cigareto? Rešitev ugank pretekle nedelje Na'maniše število, zapisano z dvema številkama ni 11. marveč - * i t. d. do Vb. Vsak tak ulomek izraža ednico. Vprašanje glede plime in oseke je preprost trik. V resnici lahko pleskar obsedi na najnižji stopnici. Faj se vendar ladjr dviga s plimo in se gladina nasnroti najnižji stopnici nikdar ne spremeni. Zapleteno sorodstvo: če sta dva brata poročila dve sestri, petem tvorijo {Iružbo najmanj štiri osebe. Melioracije v Dalmaciji Rim, 17. jan. s. Osrednji proračunski odbor fašistične m korporacljske zbornice je imel včeraj sejo pod vodstvom pred-sedn'ka Acerba Seje se je udeleži) tudi finančni minister Thaon de Reve! skupaj i državnima podtajnikoma za Kmetijstvo Nannljem in za korporacije Clanet-tljem Na seji so razpravljali o celi vrste vprašanj Med drugim je Ml odobren specialni proračun za melioracijska dela ▼ Dalmaciji. OUfJčlt METKA.dfjaUnj* mpoloiič^ Oče Polonček in mati Polonica sta sedela na baikončku svoje hišice in se pogovarjala. Pod njima se je lesketal njun studenček — rosna kapljica, — in radovedno sta se ogledovala v njem. Nenadoma se je v hišici začulo veka-nje. Oče Poionček je stekel pod listič travne marjetice in pogledal kaj da je. V majhni zibejki je ležalo pikapolonje dete in vekalo. Mati je vzela drobno stvarco v naročje in jo pestovala. Sinčka Poionek in Polonkec sta se prijela materinega krila in ogledovala drobceno sestrico. Drugi dan je očka Polonček tekal od soseda murna pa do zadnjih znancev polonjega rodu. Raznašal je vest, da ima hčerko in je vabil na krst. Mati Polonica pa je skrbno pripravljala pleničice, katere je že davno spravila v skrinjo. Povila je hčerko in jo položila v zibelko. Kako je bila vesela te male stvarce! — Proti večeru je prisopihal možiček. Pohrustal je večerjo, sedel k ženici in rekel: »Polonica, jutri bo krst! Širina iz Loga bo botrica! Le pripravi jedačo, da gostje ne bodo lačni!« »Bom. bom,« je poslušno pritrdila Polonica, poklicala sinčka in ju spravila k počitku. VlCado /Juteo Bilo je dne zelenega rožmarina, drugi dan tedna, ko so se zbrali znanci pred hišico očeta Polončka Mlajšega. Krst se je vršil pri studenčku Potem pa so se možje zgovarjali z možičkom a gospe pikapolonice so odšle v kuhinjo »Jojmene. kako leDa ie ta kuhinjica!« se je zavzela botra ^k^binka in pestovala svojo krščenko Mati tega ni slišala, ker je pripravljala mušje potičke. M. it lltAPOLO\ChA STA PtillillE--I v TRAV 0... ocvrte uši in dru^e poslastice Kmalu nato so imeli možički slastno malico. Poionek in Polonkec sta obiskala medtem soseda Murčija Murna, ki je igral na gosli. Prišla je tudi teta Ko-Hlica s hčerko Skokico Murči je postajal vedno bolj vesel in divje je zaigral, da se je teta Kobilica zavrtela. Vsa upehana se je sesedla na klop in zaprosila Murčija Murna: »Zaigraj mi lepo pesem, da se umirim!« In že je godec izrabil priliko, da pokaže svojo spretnost in je zaigral: Čri, čri, čri vse se veseli v sele pomladi. Mi smo še mladi pojmo in pijmo dokler živimo. Polonica s svojim možičkom in pa rogaček s svojim rožičkom. Čri, čri, čri vse se veseli. Mati Polonica je poklicala otroka h kosilu. Na krožnikih sta našla svoji najljubši jedi: ušjo omako z mušjo kračo! Kakor hitro sta izpraznila krožnike sta zopet odšla h Murnu. Ta je počasi vzel gosli in potihoma zaigral uspavanko kajti teta Kobilica je dremala na soncu »Psst * ie šepnil Poionek in izginil med travo Za njim sta se splazila Po-ionka in tetina hčerka Skokica Pikapo-lončka sta dvignila krilca in se dvignila v zrak Skokica pa jima je sledila v travi. V gozdu so se ustavili. Bratca sta sedla na hrast Skokica na travo Kc so se malo odpočil* sta Poionek in Polonkec zaklicala Skok'ci v travo »Hej. hel. si se odpočila? Nadaliuimo pot'« »Ihi! Ch! Vrr! Že, Doidjmo.« je veselo zaklicala, a te^ai ie nekaj zaškrtnilo in nenadoma je Skokica milo zaklicala: »Oh. oioi! moia no-žica ie zlomljena! Oh. oh!« Pikapolončka sta Drihitela v travo. »Kako pa si nadla. da si si zlomila nogo?« je dejal Poionek obupano. »Krt, veš boter krt je zril mojo travo iz zemlje pa sem padla. Oh, oh, moja noga!« je javkala nesrečna kobilica. »Veš kaj! Pohitim domov .n pokličem mamico!« je rekel Polonkec in odletel domov. Kmalu je pribrzela teta Kobilica, a za njo Muren in vsi pikapolončki. Teta se je razjokala nad hčerkino nesrečo, nito pa jo je vzela na hrbet in z pjo odskakljala preti domu. Ko je izginila za bregom so se gostje Polončka Mlajšega razšli na domove, Murči Muren in bratca pa so počasi odšli proti svojim hišicam. Kajti sonce se je že skrilo za hribom. & NA MLHONČRO iVOJE HIŠICE H. B. Postojnski: 5reča Bosjak. kmet. bogatin, morilec v ieči iz mladih dni v starost hlepe po zlatu, po slavi. piru. vinu in škrlatu. ki naj jim uresniči sen o sreči. Vsakdo brez trnia hoče io doseči in mnog ukradel bi io tudi bratu, mnog dušo belo poteptal bi v blatu in misel s srcem dal bi preobleči Ko svet blazniv hiti v brezpotno vretie jaz z žarki sonca skriiem se v dobrave kjer gledam kras gozdov in voniam cveti e Livade, holmi. valujoče trave, molčečih klasov neizoeto petie napolnijo mi kupo sreče prave. Menica: Uganka 1 a 2 a a a 3 a c c e e e i i i i • J 1 5 1 m r r s 6 s s v 7 v z Črke v kvadratih razvrstite tako. da dobite: 1 soglasnik 2. prihaja od luči. 3. obrtnik. 4. lepa božična navada. 5. sadno drevo. 6. vročina, 7. samoglasnik. — Ako ste pravilno rešili, dobite v srednji vodoravni in v srednji navpični vrsti dve enaki besedi. Adamson bi tudi rad postal smučar Jutrovčki, dobro si oglejte zgornje slike in napišite zraven primerno besedilo. Izmislite si zgodbico brez tuje pomoči in nam jo pošljite. Dobre spise objavimo, najboljših pet pa nagradimo z lepimi knjižnimi nagradami. F^ta okoli vrata Ruta za vratom ni samo posebnost naše narodne noše, tudi moda jo vselej uporablja, kadar hoče poživiti enoličnost temne ali neizrazito pobarvane volnene obleke. Moderne rute so navadno iz muslina v živih in nežnih modnih barvah. Kljub prosojnosti in lahkotnosti tega tvoriva nas rahlo zavozlana ruta okoli vratu vendarle ogreje in se prav prileže v mrzlih zimskih dneh. Poleg rut pa prinaša moda seveda tudi ozke dolge šale iz lahke volne ali iz gosto tkane svile, ki je po navadi pre-prežena z živobarvnimi črtami. Ruto ali šal si zavežemo kolikor mogoče mehko okoli vratu, pri tem pa pazimo, da nosimo k enobarvnim oblekam poleg enobarvnih rut lahko tudi vzorčaste, k vzor-east;m oblekam pa le enobarvne rute! V prvi vrsti si zavezujemo ruto k obleki, ki nima ovratnika ali pa k obleki z odprtim ovratnikom, saj je povsem naravno, da bi bila na obleki z visoko zaprtim ovrat-nikom še tako lepa ruta popolnoma odveč. ECakd peremo svileno mite Ne"ne svilene kose l^hko peremo brez m:Ta v kromoirievi vodi. ki si jo pripravimo tako. da polijemo sirov oluplien in rostrgan kromoir v vrelo vodo. s katero gp doh-o nremeS^mo. nato pa postavimo to nw>5*ri->0 5e toplo za nekai časa na e^j-m s^o^ilnM.-jj in ko se tekočina izusti, jo tonTo nrer-e^imo skozi platno. Tak-Vr^i;r'pvn vodo med pranjem enkrat pi: ri,.nH]'i<»mo 'n io n*»dnme=*-'mo z driio r''*e na fpifiprn kraiu kie na Dro-S'pn-1 pH v kakem ton1 »»m prodoru Pohe-iih. ko so še vlažne, in likamo narobe. dom bolje je, če zakrpamo obleko z nitkami, ki jih izvlečemo iz ostankov blaga dotične obleke. Zakrpano mesto prelikamo na na-robni strani. Če pa je poškodba tako velika, da moramo vstaviti krpo, potem iz-režemo poškodovani del ravno po niti. krpo pa, ki jo hočemo vstaviti, za toliko večjo, kakor zahtevajo šivi. Če je blago progasto ali kakor koli vzorčasto, moramo krpo vstaviti tako, da se natančno ujema z vzorcem. Če je obleka že oprana ali ji je sonce spremenilo barvo, potem moramo novo blago, ki ga hočemo vstaviti, tudi oprati ali položiti na sonce. Če se raztrga blago pri gumbu ali tam. kier je prišit, podložimo košček enakega blaga ter zakrpamo razporek na zunanji strani. Ako so všiti deli skrbno vstavljeni m šivi dobro porkani, se popravljeno mesto komaj opazi. p r»n- pr«iv+m ha cg 7®kt-tv»rir» »kofm te opazi. Majhne r9?r)nrV» 7»krrv»mo n« n*-ro^rr cfmrp z n:tio primerne barve, ki pa ne sme biti debelejša, kot je nit blaga. Naj- ! v- Bilo je pričakovati, da se bo moda kma-lu naveličala povsem ozkih, kakor povitih kril, ki jih je nekaj časa silila v ospredie. Kakor vemo. so ozka krila prav nepraktična. kajti pri sedenju se kmalu izobli-či.io, poleg tega pa nas še ovirajo ori hoji Nekaj gub v krilu ali poševno krojene pole takoj odpomorejo temu nedo-statku in moda. ki se je izpremenila v tej smeri, nam je vsem ustregla. Nekatera nova krila imaio dokai široke naramnice iz istega blaga, kar učinkuie dekliško ljubko. Nekaj novega so drobni gumbi, s katerimi zapenjamo krilo tja do konca bokov. Oglas! v »Juto« imajo vedno uspeh! Kunčje meso — dobrota naših dni u Za kunčje meso pravijo, da je med naj-izdatnejšimi in najbolj okusnimi, seveda pa ga je treba pravilno pripraviti, ker ima sveje posebnosti, ki ga razl'kujejo od drugega mesa. 2e to je važno, da še v surovem stanju izvlečemo iz kunca nekatere kosti, n. pr. rebra, ki kvarno vplivajo na okusnost. Rebra prav lahko izvlečemo z ostrim nožem, prav tako kosti v nogi. Nekatere srespodinj-e namakajo kunčje meso nekoliko ur pred pripravo v osol^eni ali rahTo okisani vodi. da povsem izgubi svoj nekoliko svojstveni okus. Kunrc v nmerikanskf omaki. Nasek- Ijajte bolj na debelo 3 čebule. 2 stroka česna in 3 šalo+ke. Zarumenite jih v kožici s ko~om surovega masla, potem dodajte kunca, zrezarega na kose. in začinite s sol i o. poprom, peteršiliem. lovor-jev'm lis4 cm ;n tiraianom. Zarumenite kunč-ie me-o. nato pokrijte koz;co in du-š:*e me~o na r.v'en ogniu približno eno uro. Nato vzemite ko^e mesa iz kožice in jih daite na gorko v posodo, ki ste io postavile nad lorec z vre'o vodo. Protla-č;'e om-k'"> r'-.azi f;no s;*o in do^ro iz+'s-r:,e rebulo d-> dobite č'm več soka. Potem napravite v kožici sve'lo prežgane, k: ga nremešai+e s r>rptlnpen!m sok"*'«"', dodajte še žlico naradi"n;kove me~?e. šapico pove:e ali zp^n^avrie juhe in kozarec boleča "'ni t-,.^',-iih^i'o minut '« nato zi;i*e omako na kunčje me~o in servi-r?i'e. F"ner v f:7n,ovr>m guMa^".. "ikg ku^č-i/->rfB me~a T°'emo n.a drobne ko p ter •kuhamo ool Ufra namoč^^oga fžoii ali fžolice. Malo proprarimo 2 vel'ki šebuli na ma-.'i r'" l-jmo 1 ži:oo sladko naor::"e. k' io 7",,:r',n'>o <; 7l:"jn; mrzle \*o- c5«. m""o Inr-T^r f^-rng m?,'>r">r,a ter jrc.—ino malo no'rece- mo z maka 'n duš:mr) v«e «vupni 20 m'-^o skoro k,!h"n. ga c f:-žolova vedo vred ^'.fmi ku-*č 'emu m*"' t«:* fir^i-.i nrn>r,f{"iTiii. Po možnost1 H.-^da-po še 10 rp-ekliane slan:ne. Nato no-etavimo k.azico v pečico, kjer naj -st^-t* , n! f!^oi nonoinoma mehak. Kunčje moso v zelju. D">bro oprano in zrezalo zelie strp^^mo v lo"*"* wa osn,i-mo. dodamo c»»'-«»VM»neffa ne sta in malo Pofptn n^li^mo V loner šf> na kovčke zrezano kurč;o me®o in na kovčke zrp'?n '-rr^nir »p- doVi^mo Jp pp^nTko \-nAp V r>nV»!tPn lnni>ii parimo eno do dvp uri. nato podme1emo s sve+1'm prežganjem. 0<;'iptrl Iffino« T7 P^^np ppfonp mes.a r^^^o pa Ir^*^1-« 'Ti "»rr(<«f<:rr(r) v k' jO. n^rif^T^m^ n« mo ra-oVf^np Hčerin r 7 gosfmo z en'rn p1' d ver""1 rumertljiknma. posolimo, popopramo, okisamo ■ sokom limone, dodamo še dve žlici vina, nekaj sesekljanih kaper ln žlico drobno rasek- ljanega peteršilja. Obnovite naročnino! »Sto lir naj vam posodim? Hm, to moram še najpi^j prespati!« »Ah, ali bi si ne privoščili malo opoldanskega spanja? Denar potrebujem namreč že danes!« »Zunaj je neka dama, ki bi rada govorila z vami, gospod ravnatelj.« »Ali je lepa?« »Da, gospod ravnatelj.« »Nu, pa jo pustite noter.« Deset minut pozneje : »Zan, vi pa imate prave pojme o lepoti!« »Da, veste, gospod ravnatelj, moral sem biti previden. Lahko bi bila vendar vaša žena!« Nedeljska VODORAVNO: 1. znanost vojskovanja, vojna umetnost, 9. s binka žival, ki ima dragoceno krz-1 no, 15. gora v Armeniji, 16. predlog, 17. ! organi za tipanje pri žuželkah, 18. gora i nad Splitom, 20. znani slapovi v Severni ! Ameriki, 22. sibirska reka, 23. inicialki j našega pisatelja, 24. oseba, ki koga otme, i reši, 26. kratica nemških napadalnih od-j delkov. 27. imendan, 29. reka v Nemčiji, . 31. geografski pojem. 32. pripadnik baltiškega naroda, 34. narod, prebivalstvo, širši sloji. 33. predlog. 38. ameriški pesnik Allan. 40. kovinski barometer, 41. staroslovanska pijača. 42. sinjska narodna igra. 44. rešeto ,kuh;njska potrebščina, 45. ptica selivka, 48. veznik, 49. dva konsonsnta. 50. kem znak za barij, 52. oseba iz grške mitologije, primer nesrečne matere, kateri so vs iotroci pomrli od kuge. 53. veroizpoved. 55. oslovski glas, 56. svetopisemski prerok. 53. napad na znamenito osebnost (množ.). 60. cerkveno prek^tstvo, 61. bivši svetovni šahovski prvak. NAVPIČNO: 1. vokal (naš izraz), 2. trikolora. zastava. ki se^ojl iz 3 barv. 3. abesinski plemič. 4. Moire-ov brat. 5. italijansko ime za Trb'ž. »uM vozn'k. 7. vem'k. 8 znani *loven«Vi čeb«^«r. 9 zgodovinska trd-nlava. k< 1o le pred Turki branil ban Zrinskl. 10 polHrugl k*men. 11 močvirnati predel pri Liubljani. 12. sibirska reka, ki teče v Obotsko morje, 13. dva kon- sonanta, 14. mesto v Nemčiji, 17. gorovje na Češkem, znamka avtomobilov, 19. tožarenje, obtoževanje, 21. dva enaka v.o-kala, 25. oseba iz Tijardovičeve opere, 26. '. števnik- 28. dvojica, dvospev, 30. njičin pisanja, 33. mesto v Belgiji, 35. neznaten, majhen, 36. škodoželjnost, zlobnost. 37. mesto ob Jadranskem morju, 39. vrsta ! tkanine, 41. moško ime, 42. kratica za i »ad infinitum«, 43. družabni sloj, razred, I stan (množ.), 46. azijska država, 47. ob-vezovalni material. 48. podariti, izročiti, 51, mesto v sev. Italiji, 54. naš pisatelj Ivan. 57. inicialki avtorja »Izza kongresa«, 59. romanski člen. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 vena, 5 klarinet. 12 jaz, 15 enota, 17 imam, 18 Meduza, 20 Skradln, 1 22 Velebit, 24 Ela, 25 Eshil 27 are, 28 J rad. 30 Li (— litij), 31 oltar, 32 Vls, 33 , sove, 34 Itaka, 36 rad. 38 koki, 40 et, 41 Nina, 42 o(vog) t(jednn). 43 aj, 45 nage, 47 okoren 49 Oran. 51 Samo. 53 vaditi, 54 defekt, 56 oba. 58 aneksi ja, 60 Vodnik, 62 če, 63 Arsen, 64 Barbara. Navpično: 1 Verellnovlč 2 enkUtika, 3 Nora. 4 a ta. 6 Linhart 7 am, 8 Ravl. 9 ime. 10 Emerson. 11 Tebe. 12 Jutro, 13 az. 14 zardetl 16 Ad#»'a. 19 dl. 21 Ist. 23 laik 26 Ira 29. ave 81. okarlna, 33. siga, 35 anoda 37 Darej, 39 Kastor, 42 onlks, • 44 Jr>fa 4fi FV^ona. 48 eter 49 Odin, 50 ne, 52 Oblr, 55 kva, 57 Aka, 50 se, 61 d b. Skopuhova oporoka V zadnji nedeljski številki smo navedli nekoliko zabavnih in čudnih iz življenja največjega skopuha vseh časov, m-i^Kija d'Aligra. Vse, kar je storil v življenju, pa Je prekosil z dogodki po svoji smrti, i tridesetimi oporokami, ki jih je sestavil svojim dedičem v jezo, Parižanom in svetu pa v zabavo Prva oporoka, ki so jo odprli po njegovi smrt: leta 1847., je vsebovala u. j.r. stavke, kakršni so ti-le: »Svoji edini in nad vse ljubljeni hčeri odrekam vse, kar mi zakon le dovoliuje ji odrekati.« — »Petdeset tisoč frankov zapuščam gdč. Falconovi za veselje, ki mi ga je napravila, da sem jo v operi samo enkrat slišal peti.« — »Svojemu prijatelju baronu X. določam letno rento 25 J00 frankov z obveznostjo, da mora g P. C. izplačevati letno rento 20.000 frankov, g. A. B. pa letno rento 4900 frankov -s. — »Nadalje želim, naj se vsi moji gradovi podrejo, material, ki ga tako pridobe, pa se naj razdeli med občine, na katerih ti gradovi stoje.« Komaj se je polegla senzacija, ki jo .Ve povzročila oporoka s takšnimi doloibaini, se je pojavila druga oporoka, ki je ponavljala glavne določbe prve oporoke, a je dodajala še nove. Po drugi oporoki, ki je sledila prvi po tednu dni, se je javil že po dveh dneh notar s tretjo oporoko, po nadaljnjih dveh dneh je nastopil nov notar s četrto oporoko m spet po dveh dneh je sledila peta »poslednja« markijeva ž-elja. Potem je sledil leden, ko se je javljal vsak d3n kakšen .-»o-tar z novo oporoko Vsaka izmed ten oporok se je skrbno nanašala na prejšnjo, razveljavljala nekatere prejšnje določbe, druge potrjevala in dodajala nove, presenefciji >e določbe. Učinek je bil seveda ta, da je ^es Pariz z napetostjo čakal, kaj se bo še zgodilo, in da so se dediči drug drugega pozivali na dvoboje ter vlagali medsebojne tožbe. Gledališki ravnatelj, ki bi bil v tistem času dal svoje gledališče na razpolago :a čitanje d'Aligrovih oporok, bi bil obogatel. Šaljivi listi so priobčevali markijeve karikature, kako opazuje iz onostranosti :.me-do. ki jo je povzročil, in se drži pri tem za trebuh. Nekega dne pa je vse dotedanje oporoke spravil v senco odstavek lz nove oporoKe, ki se je glasil: »želim, naj bi se mesec dni po moji smrti ob navzočnosti vseh mojih dedičev >dpria jeklena skrinjica, ki jo bodo našli na .^ritem kraju v moji palači. Da dospele do tega skrivališča, pritisnite na pozlačeni gumb v levem zgornjem kotu petega predala moje knjižnice, če štejete od desne. Predal se bo zavrtel okrog stebra in odprl se bo ozek hodnik, ki ga na koncu na videz zapira stena. Toda če pritisnete na prvo cvetlico papirne opone, se bo stena razmaknila in za njo je jeklena skrinjica. Ključ do nje prinese na dan, ki sem ga do'>511, mož mojega zaupanja.« Skrinjico so našli. 35. dan po markijevl smrti so bili v markijevi palači zbrani vsi njegovi dediči, ki so si bili mnogi med njimi že smrtni sovražniki. Tedaj se je javil notar s ključem. Skrinjico je odprl. Iz nje pa se niso vsuli bankovci, kakor so vsi pričakovali, ali delnice ali druge vredno .niče ali diamanti, temveč so našli le polo žigosanega papirja. Ko so jo razvili, so brali sledeče: »To je moja resnična oporoka = tem proglasom vse dosedanje za neveljavne.« V tej »dokončni« oporoki pa to b*li stavki: »Razveljavljam volila, ki sem jih določi! s prejšnjimi oporokami gospodoma P C. in A. B Tolikokrat sta me imenovala moža, ki zna razcepiti stotinko na štiri »ele, da bi ju, ne preveč milo. prav rad spravil v položaj, v katerem bi morala svoje mnenje o meni spremeniti.« — »Gospodu de Boissv zapuščam svoj blagoslov, ki na' ga odškoduje za kletvice, s katerimi ga kanre-lar, vojvoda de Pasquier, prav gotovo obklada na vsaki seji gosposke zbornice. Nemara mu bo ta blagoslov rabil na dan poslednje sodbe.« — »Moja hči. gospa de Pomereu, ie dolžna, da izplača pariškim klavcem 10 000 frankov v spomin na lepe krače, ki so jih pred revolucijo kupovali na mojih posestvih « — »Tistemu invalidu, ki je 1 1839. na Mostu Umetnosti p'ačal zame mostnino, ker me je smatral o o mo'i obleki za ubožca, zapuščam 20 000 fran kov..« — »100.000 frankov določam ra letno 50 dot po 2000 frankov 50 devicnm z mojih posestev če nanterrski župan, ki °a poverjam z njihovo izbiro, ne najde 50 devic. ga prosim, naj sprejme zraven' nekoliko koristk iz Gimnazijskega gledališča« — »Rentno 200.000 frankov zapuščam ia-lanstrovcem (1-udem, ki so hoteli uresničiti utopijo Fourierove države bodočn isti op. ur.). To rento pa smejo uživati šele tedaj, ko bodo ocean spremenili v oranža-do in opremili ljudi s tistim repom. Iti tem še manjka, da bi postali popolnoma podobni opicam gibonom.« — »Vsa letini vseh mojih posestev pripada v letu moje smrti ubožcem iz 1. pariškega okraja« — In na koncu: »Svo'im sorodnikom zapu-šam — pozabo, svojim prijateljem — ne-hvaležnost, Bogu — svojo dušo! Moje ie«o pa naj pripade rodbinski grobnici.« Teden dni po otvoritvi skrinjice je prišel nov notar s knjigo 350 strani, ki ;o ie bil od začetka do konca napisal marki sam. V tej knjigi, ki je bila neprelc'icT.o zadnja in prava oporoka, je določal •"'o zadnjega žeblja, kako naj se razdeli njegovo imetje. Mnogo zlobnosti iz prvih 29 oporok je spet popravil, toda ne vseh. Vse skupaj je bilo čudovito natančno delo. Izkazalo se je, da je skopi, duhoviti, zlobni, čudaški in po svo.-e vendarle velikodušni marki to oporoko pisal v zadnjih dvajsetih letih svojega življenja. Zbirka najmanjših stvari Karel Petersson je švedski inženir, ki živi v Haparandi nedaleč od finske meje. Mož je atlet in orjak, kajti meri v višino 2.10 m — pri tem pa je strasten zbiratelj drobnih predmetov. Njegova zbirka, na katero je zelo ponosen in ki jo je zavaroval za poi milijona švedskih kron, obsega danes 26.000 predmetov najrazličnejše vrste, ki pa so vsi skoraj mikroskopsko neznatni Tako je Petersson srečni lastnik najmanjšega nalivnega peresa, najmanjše britvice, najmanjšega motei ja na svetu. V levem žepku svojega telovnika ima aavado nositi — šivalni stroj, ki je komaj večji od grahovega zrna. Navzlic temu deluje ta šivalni strojček v popolnem redu, seveda pa je mogoče njegovo delovanje opazovati te s povečevalnim steklom. V drugem žepku ima Petersson najmanjši klavir, ki se njegove tipke udarjajo s kladivcem, Ki ni večji od igle. Dalje nosi s seboj slovar, ki se da čitati le z mikroskopom. Med drugim ima Šved avtomobil, ki je dolg Koma, 12 cm, a ga v popolnem redu poganj; bencinski štiritaktni motor. Biser njegove zbirke pa je po njegovi lastni izjavi slika, ki ni večja od navadne znamke in ki predstavlja srednjeveški turnir japonskih sa murajev Sličica je pravo ročne delo. s katerim se je svoječasiio trudil neki japonsk slikar. Proč z brisačami! Neki kodanjski zdravnik je našel način, po katerem se lahko odpovemo brisačam Po sedmih mesecih eksperimentov je objavil sledeče nasvete v tem pogledu: Da si brišemo roke z brisačami, je popolnoma zgrešena navada, kajti njihovo blago odnaša koži tolščo. ki je tej tako potrebna .Najboljša brisača je — zrak, ki opravi to svoje delo v kratkih 30 sekundah Ko smo si umili roke z nuloni m jih oplak nili s čisto vodo, zadostuje, da si roke drgnemo drugo ob drugo in z razkrečenim: prsti na samem zraku. V ostalem ni to sušenje z zrakom nič novega Kakor znano, so pred leti spravili v promet sušilne avtomate na hladni ;r. topli zrak. Danski zdravnik hoče le dokazati. da je ta način osušitve rok najboljši Hiša molka Čudna zakonska dvojica živi v Bodenv na severnem švedskem. 2e več kot dvajset let nista mož in žena spregovorila niti besedice drug z drugim, čeprav živita stalno skupaj V prvih časih po poroki, ki je bila 1919, sta živela v slogi, ko je pa žena nekega dne iz ljubosumnosti očitala možu to in ono, se je razljutil in je prisegel, da ji ne bo privoščil nobene besede več. Te svoje pri- sege se ie do današnjega dne strogo držal, čeprav je bilo že nešteto poskusov f-strani sorodnikov in rrijateljev. da bi dvojico pobotali Najbolj čudno pa je pri vsem tem, da se mož In žene vedeta drugače spoštljivo drug do Irugega in da izpolnjujeta vse zakonske dolžnosti. Imata celo tri krepke sinove, ki so se rodili vsi šele potem, ko drug z drugim nista več govorila ... Dva trmoglavca Trondhjemu na Norveškem se je začela pred osmimi leti pravda, ki še ni končana, a je med tem gmotno že uničila to-žitelja in toženca. Zgodba je tem boli nenavadna, ker se možaka pravdata za znesek, ki predstavlja v naši valuti koma i 25 lir. Dva posestnika sta imela skupen zid. ki je dobil zavoljo poškodbe v žlebu razpoko Zaradi te usvare sta se izmenjavala kopo — pisem, s katerimi sta se na zadnje fpo-razumela, da znaša škoda kvečjemu 5 danskih kron. to je okrog 25 lir. če sta se sporazumela zavoljo te stveri, pa si še davno nista bila edina glede tega, kdo naj nosi strošek za popravilo. Minili so trije eseci. pisma so romala še vedno sem ln Japonski narodni šport Rokoborba je japonski narodni šport. Slika nam kaže nekoliko najbolj napetih faz iz borbe, v kateri sta se spoprijela dva japonska rokoborca tja. razpoka se je širila, toda sporazuma glede popravila še vedno ni bilo. Lastnik hiše s poškodovanim žlebom ni hotel nič slišati o tem, da bi plača: onemu popravilo razpoke, češ da je žleb samo delno njegov, končno je prišla vsa stvar pred sodišče in tu se je iz tega in onega -azloga tako vlekla, da je minilo osem let. Na zadnje so sodniki razsodili, da ima tožitelj pravico do odškodnine v višini 25 'ir, toda istočasno bi moral plačati polovico sodnih stroškov, ki so brez drugih stroškov dosegli že višino 20.000 danskih kron. Ne tožitelj ne toženec nista bila s to razsodbo zadovoljna in sta sklenila, da bosta gnala stvar skozi vse inštance, pa čeprav vesta, da bosta ob zaključku pravde ostala dobesedno na cesti . . ZA SMEH IN KRATEK ČAS Učitelj: »Pojasnil sem vam pomen ogledala. Sedaj mi, Janezek, povej, kam pogledaš, če hočeš videti, da-li si si vrat dobro umil?« Janezek: »V brisačo, gospod učitelj.« * »Kako je z vašimi vremenskimi napovedmi, ali so vedno pravilne?« »Brezpogojno, samo dnevi niso vedno pravilni.« * »Gospod plačilni! Naročil sem dvajnajst ostrig, pa ste mi prinesli samo enajst!« »Oprostite, gospod, mislil sem, da bi vam ne bilo ljubo, če bi vas bik) trinajst pri mizi!« »Vaš sinček ima, gospa, izrazito žejo po znanju — od koga je to podedoval?« »Znanje ima od mene, žejo pa od očeta.« • »Kdo je bil mož v velikem avtu, ki si ga pravkar pozdravil?« »Neki tovariš.« »Tovariš? Kaj pa dela?« »Podpisuje pisma, ki jih jaz pišem.« »Nu, Janezek, lepo, da si spet tu. Ali si popolnoma ozdravel?« »Da, gospod učitelj.« »Od kdaj si prav za prav manjkal?« »Od tridesetletne vojne dalje, gospod učitelj.« » »Mamica, kdo je ta ženska?« »To je Venera iz Mila, otrok.« »Pa zakaj nima rok, mamica?« »Tu lahko vidiš, kaj se zgodi z ljudmi, ki si vedno grizejo nohte!« • »Jutri vas torej odpustimo. Ali imate že kakšne načrte za bodočnost?« »Da, enega za neko banko in drugega za veliko trgovino s svilenim blagom!« Vročina v Avstraliji Kakor poročajo italijanski Usti iz Lizbone, se je zgrnil nad Avstralijo val silovite vročine. V Melbournu so imeli hude peščene v harje, tako da so morali avtomobili ob belem dnevu uporabljati žaromete. Iz raznih krajev avstralske celine poročajo o gozonih požarih, ki so povzročili veliko ško-Jo. zia.i.i pa v Južni Avstraliji. Požari so jn čil; ..cie črede, mnogo pašnikov in polje-Jeisk.h strojev. V Sydneyu primanjkuje vo-Je. tako Ja jo oddajajo samo osem ur na Jan. zjutraj štiri ure in popolune isto tako štiri uie. JS.C3? S&ntov dinamita eksplodiralo V nek cementarni pn argentinskem mestu Olavarriji se je zgodila strašna nesreča 35.000 funtov dinamita. ki so ga hranili v posebn; zgradbi in ki b; moral rabiti za razstieljevalna dela v kamnolomih, se je : zneznanih razlogov neandno vnelo in petleset delavskih hiš se je zruš lo. Razpok je bil tako silovit, da so njegove posledice občutili več kilometrov daleč, število smrtnih žrtev še ni znano, poročajo pa o 15 težko ranjenih osebah. Oblasti so uvedle pre-skavo. Kače proti kačam V Braziliji živi kača z znanstvenim imenom »rachidelius Brasilii«, ki je prišla zavoljo neke svoje posebne lastnosrti do velikega ugleda. Raziskav« so namreč pokazale, da je ta kača, ki meri okrog 2 m m je lepe kovinsko sive barve, smrtna sovražnica klopotač in drugih nevarnih kač. Ponoči se spravlja na lov in nikoli ne podleže v borbi s svojimi nevarnimi sorodni-cami, ki jih s slastjo požira. Oblasti so zato poskrbele, da se brazilski koloni seznanijo s to kačo in jo vzamejo v zaščito, kajti en sam rachidelius požre v enem ieta najmanj tucat velikih klopotač. Pokojnine delavcem in malim kmetom Bolgarski finančni minister je sporočil, da se bo v bližnjih dneh pričela izplačevati pokojznina delavcem in malim kmečkm posestnikom, ki so dosegli predpisano starost. Teh upravičencev do pokojnine je doslej 30.000, računajo pa, da se bo njihovo število zvišalo še letos na 100.000. ANEKDOTA Mladi Bismarck je kot avskultator berlinskega mestnega sodišča sprejemal na protokol nekega možaka, ki se je vedel tako nesposobno, da mu je Bismarck končno zaklical: »Vedite se dostojno, drugače vas vržem ven!« Sodni svetnik, ki je voiil zasliševanje, je dejal Bismarcku nevoljno; »Gospod avskultator, metanje ven je moja, ne pa vaša stvar!« Zasliševanec pa je bodočega kancelarja spravil kmalu spet v besnost, tako da je ta udaril jx> mizi in vzkliknil: ^Gospod, vedite se dostojno — ali pa vas dam po gospodu mestnem sodnem svetniku ven vreči!« VSAK DAN ENA PROMETNE NEVARNOSTI Ona; — Menite, da so kratka krila nevarna? On: — In še kako! Ona; — Za zdravje deklet? On: — Oh ne! Pač pa za zdravje moških. Danes sem se na vožnji z avtom po mestu dvakrat zaletel v robni ogelnik, ko sem se oziral po dekletih s kratkimi krili. ft. Sabatinfc 44 DOTA IN SRCE K • m a a »Ukanili ste me, nesrečnež!« je zagrmel. »Vi, ki smo vas rešili ...« »Oče!« mu je segla Ivona v besedo ter ga zzgra-bila za komolec. »Gospod de Luynes ni ravnal v tej zadevi nič grje od mene ali kogar si bodi drugega.« »Ne!« je kriknil ter pokazal na Andreja. »Vi ste tisti, ki ste si izmislili to podlost. Evgen!« je zaklical in se mahoma obrnil k sinu: »Meč nosiš ob strani; operi sramoto.« »Sramoto!« je ponovila Genovefa. »Oh, oče, kje je sramota? Če bi ne bilo sramota, da bi se Andrej poročil z Ivono, potem ...« »Tiho!« je vitez zagrmel. »Evgen!« Toda Evgen se ie porogljivo zagrohotal. »Ali se hitro zatekate k mojemu meču, ko se vam stvar ni obnesla, kakor ste želeli! Kje so zdaj vaši sluge, gospod?« »Nesramni pes!« ie oče ogorčeno zavpil. Nato so mu roke omahnile in skorai ihte ie zastokal: »Nikogar ni več med vami. ki bi znal kai drugega kakor imeti me za norca.« A ta slabost ni dolgo trajala »Spravite se iz moie hiše. gosood!« ie zavpil in se obrnil k Andreju: za hip se m iie zdelo da s?a hoče udariti. »Spravite se iz m«1e hiie. vi in vaS« — žena!« »Oče!« ie zaihtela Genoveia in proseče iztegnila roke proti njemu. »Spravita se iz moje hiše,« je ponovil; »in vi takisto, gospod de Luynes. Izpred mojih oči! Idi-te z gospodarjem, ki ste mu tako dobro služili.« To rekši se ie zasukal na petah in z dolgimi koraki krenil proti vratom. »Oče, ljubi oče!« je vzkliknila Genovefa in stekla za njim. Namesto odgovora ji je pred nosom zaloputnil vrata. Bolestno ječe se je zgrudila na kolena: krčeviti ihtljaji so ii stresali šibko telo. Sveta nebesa! To vam je bilo svatbeno jutro! Andrej in Ivona sta jo pobrala in posadila na stol. Evgen jih je cinično gledal, nato se ie surovo zasmejal, pobral klobuk in plašč, krenil k vratom na teraso in izginil. »Ali je gospod de Luynes še tu?« je vprašala Genovefa. »Evo me, gospodična.« »Bolje bi bilo, da odidete, gospod,« ie deiala »Takoj se bo zgodilo.« sem rekel. »2e grem « Odvedel sem Andreja v kraj ter ga vprašal, kam misli odpeljati soprogo. Rekel ie. da sta namenjena v Chambord. kier ostaneta kak teden dni. v upanju, da se vitez ta čas potolaži in iima odpusti Potem misli odvesti ženico k sebi domov na posestva, ki jih ima v Siciliji. Poslovili . smo se kar na hitro: moie slovo od Andreja ie bilo kratko a zato ne mani Drisrčno. in sreča, ki sva io želela drug drugemu nama ni bila zgoli prazna beseda Niti na misel nama ni hodilo v tistena tremutku. da s« ae bova videla nekaj let. Ivonino slovo ie bilo hladno in orazno tako hladno in orazno da se mi še sonce ni zdelo več tako svetlo, ko sem stopil iz hiše. A konec koncev ,kaj mi je delo? Bedak sem bil, da sem se v mislih le za hipec nežno ustavil pri nji. Ni vredno, da bi obširno govoril o podrobnostih svoje vrnitve v prestolnico. Pot je bila dokaj žalostna; žalostna zame in za ubogega Michelota, ki je moral drugovati tako poparjenemu človeku. Stvari so se bile slabo obrnile in bal sem se, da se ne bi obrnile še slabše, kakor hitro pride vsa istorija kardinalu do ušes; kajti Mazarin ni bil nikoli mož strpljivega duha in se nikoli ni dal voditi evangeliju usmiljenja in odpuščanja. Od njega mi ie bilo pričakovati samo vrvi, morda celo smrti na kolesu; in tako sem se po stokrat na dan ošteval, da sem v preveliki tankovestnosti ubogal g]as časti, za kar sem dobil tako strašno plačilo Le kakšna usoda ie visela nad menoj. Ga-stonom de Luynesom. čigar čast ie bila že davno raztrgana in razcefrana, da ni bilo ne duha ne sluha več o nji? Ali temu vprašanju je za petami hodil odgovor: Ivona In res je bilo: ker sem se bil drznil gojiti v svojih prsih ljubezen do nje, najčistejše, da, edino čisto čustvo, ki ga ie moie srce okusilo v tolikih letih zato nisem hotel ponižati tega čustva z nobeno nizko mislijo, dokler mi sonce živ-lienia. ki se ie prav zdai vidno nagibalo v zaton, povsem ne zaide: hotel sem. da bi bila moia de-ianja do zadnjega vredna Ivonine pohvale. A pustimo to. Ta ialova nazai obrnjena premišljevanja čitatelia ne morejo zanimati; nobene ko-rlati ne more imeti od niih — leveči emu toliko. 4« rMl. kako svata in o«5čuio6a 1® za mofto srce ljubezen do olemenite ženske tudi £e ie ona ne vrača Ko sva se bližala Meungu, kjer sva hotela prebiti prvo noč svojega potovanja, naju je v skok prehitela lahka kočija, prihajajoča iz iste smeri kakoc midva. Tisti mah, ko je zdrevila mimo naju, sem skozi šipo v okencu spoznal temnolasi obraz Evgena de Canaplesa. Ne vem, ali je spoznal tudi on mene; sicer je bilo pa tako in tako brez pomena. Ko sva čez pol ure dosr>ela v gostinec pri »Kroni«, sva videla isto kočijo, kako ie zavila okrog cestnega vogala, med tem ko je gostilničar peljal par zasoplih in prepotenih konj na dvorišče. Kam se je vozil Canaples s to naglico? Zakaj se mu je tako mudilo, da niti ponoči ni maral počivati? Malo verjetno je bilo, da bi imel določen namen — če ga je pa imel, mu je ob tej blazni dirki gotovo uhajal izpred oči. Dogodki so mi kmalu potrdili, da ie bilo res tako. Drugo jutro sem se zgodaj zbudil, odprl okno, da je buhnil v sobo čisti in dehteči zrak majskega jutra, ter se začel oblačiti. Med kokodajsanjem kokoši, ki so jaskale po dvorišču, in glasnim zeha-njem hlevskega hlapčka, ki je napajal konje, ie bilo vse mirno, kajti ura še ni bila pet. Mahoma pa so se nekje odprla vrata, zunaj so se začuli koraki, ki iih ie spremljalo žvenketanje ostrog, in po hiši se je razlegel neprijeten glas. ki je zahteval konja. Ta vreščeči glas mi ie bil znan, zato sem pomolil glavo skozi okno in pogledal naokrog. Ali sem io hitro umaknil, ko sem v malem, elegantno oblečenem mladem možu spoznal svojega starega prijatelja Malpertuisa! N« vam kai ml 1e bilo da sem aa taka naaad*-ma potuhnil NajbrSa ma le pramacal atroW nagon. ki ie zadnji ffas delal, da sem se hotel skriti očem vsakogar, kdor bi bil utegnil raznesti glas, da živim. 5 P O R T Rakek vabi! Danes bodo domači in tuji skakalci preizkusili novo skakalnico na Rakeku Rakek, 17. januarja. V navdušenju za i epi in zdravi zimski šport so se Notranjci letos začeli zanimati zanj nekol.ko intenzivneje, kakor je bil običaj doslej Zlasti se uveljavljajo na Rakeku, kjer je znani smučarski tekmovalec Jože Nedog zbral okoii sebe četico mladih fantov, navdušenih za smučarski šport. 2e pred božičnimi praznik: so si zgradili ska kaimco, ki dovoljuje do 30 metrov dolge skoke. Odkar je zapadel sneg, pridno tre-n:rajo pod vodstvom Nedoga Uspehi sistematičnega treninga so že doslej zredno lepi in tako smo nenadoma dobili na Notranjskem nov kader skakačev. Da bi se nekoliko preizkusili z drugim' slovenskim zimsko?portn:mi tovariši, prirejajo v nedeljo skakalno prireditev, na katero so povabili skakače iz Ljubljane. I Obljubili so sodelovanje skoraj vsi, tako da bo prireditev združila vso našo zim-skosportno skakalno elito. Ne bo ofic.el-nega značaja in je predvsem namenjena treningu. Na prireditev opozarjajo prireditelji vse prijatelje zimskega športa. Vabijo jih, da pohite v nedeljo na Rakek tei tako mlade notranjske sportn ke vsaj moralno podpro v njih idealnem stremljenju- Raz«m ogleda prireditve pa se bo mogel vsak smučai na lepih terenih na Rakeku in v njegovi -ikolici na=rnučati po mili volji Ze zato se mu splača, da se odloči n si enkrat ogleda priložnosti za smučanje tudi na Rakeku. Prireditelji mu zagotavljajo, da ne bo razočaran in da se bo še ponovno rad vračal. Smuk! —— V ndiaj vrstah Ponovno smo iahko že zapisali, da so si med celjskimi športniki v novem okolju največ slovesa pridobili tamkajšnji sableteniški igralci. 4-^dnjo soboto in nedeljo so ta .dober glas potrdili z novo zmago, ki so jo to pot iz-vojevali v zelo važnem in ogorčenem dvoboju s predstavniki Gradca. Celjani so prvi dan zmagali s 3:2, v povratnem srečanju pa celo s 4:1 in si'tal "> bolj ali manj že zasigurali naslov letošnjega^|tajerskega prvaka v tej športni panogi, ki so ga dozdaj 9 let zaporedoma imeli Gradčani. Poročila o omenjenih dveh srečanjih hvalijo med celjskimi igralci najbolj mia šega Wre-tschitscha, pa tudi njegov starejši brat ln Tschoch sta se v posameznih nastopih pokazala v odlični formi. » • » MadžarsM športni voditelji so sprožili misel, da bi se letos med Jamčijo, Italijo in Madžarsko izvedlo več medsebojnih tekmovanj in zdaj dobiva ta načrt že prve konkretne oblike. Po vesteh iz Rima je italijanska atletska zveza že pristala na dva atletska troboja, od katerih naj bi bil prvi v dnevih 4. in 5. julija na italijanskih tleh, drugi pa v času od 1. do 2. avgusta v Monako vu. Henry Cochet, slavni francoski teniški mojster, o katerem smo nedavno pisali, da so ga spet uvrstili med amaterje, se je te dni že poskusil na terenih v Niči. Kakor je videti, mu stvar vsaj zaenkrat še ne gre tako kakor včasih, ker ga je najprej porazil Belgijec Peten, pa tudi v igri v dvoje s Petro je izgubil proti obema rojakoma Pellizzo in Leseurjem. V evropskem športnem življenju se v danih razmerah zmerom bolj razvija posebna enotna fronta, ki hoče vzdržati mednarodne športne odnošaje mimo vseh mednarodnih športnih federacij, ker so zdaj večinoma neaktivne. Pobuda za takšna posebna tekmovanja evropskega obsega izvira iz Nemčije, ki zagovarja stališče, da Nemčija ni samo sedanje središče evropskega športa, temveč je v več pogledih tudi odločilna za novo ureditev športa. Smučarski klub Ljubljana. Trening za tekače prične v ponedeljek dne 19. t. m Vodi g. Starman. Zbirališče ob 15. pod skakalnico na Mostecu. Vsi in točno. mednarodnega Kova bojna sredstva Turški list »Istanbul« poroča orez poseD ne navedbe vira tole: Edward Jackson, guverner Malte, je podal nekaj izjav o izredno originalnem in drznem načinu borbe, ki jo vodijo Italijani proti Malti, poslužujoč se pri tem novih napadalnih sredstev, izredno brzih čolnov spremenjenih v nekakšne manjše torpedov-ke, ki nosijo s seboj velike količine eksplozivnega gradiva. Te čolne je o priliki zadnjega napada na Malto spustila v morje v bližini otoka italijanska križar ka, ki se je približala otoku v varstvu noči, ne da bi jo bili Angleži opazili. Z manjšo brzino, so se čolni približali glavni luki na otoku. Posadko vsakega čolna tvori samo en mož, ki z največjo brzino čim se približa ladji, ki jo hoče tarpedirati, zakadi svoj čoln proti cilju. Motorji razvijejo tolikšno brzino, da čoln dobesedno leti po morski površini. Nič ne more zaustaviti poleta takšnega čolna, razen morda jeklena mreža ali dobro merjen strel, čoln gre usodno svojo pot naravnost proti cilju, ob katerem se razleti. Pilot mora paziti, da se tik pred to neizbežnostjo reši iz čolna in sicer zelo spretno na pritisk na gumb zleti iz čolna na gumijasti podlagi, ki odskoči na morje kot majhen rešUm čoln. Se/eda mora biti pilot primerno oblečen, v gumijasto obleko. Vzroki drži veslo, da se z njim na gumijastem čolnu lahko reši. Največkrat pa tega ne utegne več storiti in ga sovražne sile zajamejo. Edward Jackson ni dal podrobnosti o škodi, ki so jo doslej ti brzi italijanski čolni povzročili na Malti, toda pripomnil je sam, da so pilotje teh čolnov »izredno pogumni mož^e«. Bahača opoji vino, ki ga pijejo drugi za njegov denar. Ljubezen je slepa, ljubosumnost pa vidi strahove. So resnice, ki jih ne smemo povedat? vsakomur. So laži, ki jih vsi radi slišijo. Ni nam treba delati vsega, kar znamo. Morali pa bi znati vse, kar delamo. Na veselo svidenje &..nes v gostilni pri »Panju«. Vegova ul. 10. 876-18 Modistka mlajša moč dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša« 731-1 Strojnega risarja (strojnega mženjerja ali teh-uikal za domače delo dnevno 1 do 2 uri spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delo na dom« 727-1 Kontoristinja vešča slovenske, nemške, italnanske korespondence in stenografiie dobi mesto. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »2000« 631-1 Brivskega pomočnikai ali pomočnico, dobro moč, spre me takoi Konopa, Logatec 10. 397-1 Služkinjo vajeno gospodinjskih del takoj spreimem. Naslov v vseh posl. Jutra. 783-1 Služkinja poštena, snažna in vešča kuhinia dobi takoi zaposlitev Pod Rožnikom c. V. št. 35. 825-1 Gospod, pomočnica snažna, ki zna samostojno kuhiti se spreme k tričlan ski družini Predstaviti se ima od 9—11. ure v Ger bičevi ulici IRb. 824-1 Postrežnico zmožno šivama. celodnevne, brez hrane, spreimem ta ko Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Stanovanj Be žignd«. 816-1 Knjigoveza z mojsusiciui izpitom takoj sprejmem za stalno de lo. Ponudbe s točnimi podatki o dosedanjem delu na podr. Jutra Novo mesto pod »Mojster« 778-1 Postrežnico € pridno in pošteno iščern za ves dan ali do 3. — žnidiršič, Elnsplelerjeva 20-11. 882-1 Dobra kuharica za gostilno, vaiena, z dobrimi spričevali dobi takoj službo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 692-1 Postrežnico Iščem 2» popoldanske ure. Naslove oddati ogl. odd. Jutra pod »Zanes ljlvac. 869-1 Fotografskega pomočnika retušerja sprejmem takoj. Dopise oddati v ogl. odd. Jutra« pod »Prak tičen«. 865-1 Natakarico takoj sprejmem s kavcijo Naslov v vseh posl. Jutra 889-1 Sobarico ki je bila v dobrih privatnih službah, spreime hotel Starost 30 do 40 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč« 890-1 Frizerko samo prvovrstno za stalno spreimem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 840-1 Frizerko res dobro moč sprejmem v stalno službo takoj — 'Trann ln stanovanje v hiši Plača dobra Nn6lov v vseh posl. Jutra. 851 1 Pridno postrežnico orldno. snnžno ln pošte no iš^em za doooldanskp ■ire V Vodmatu Naslov v vseh posl Jutra 932 1 inserat. v lu!ni" Ima "o • velik uspeh «i Izvežbanega pomočnika dobrega za poutirano pohištvo sprejmem. Černe Avgust, Vodnikova 83. Ljubljana. 919-1 Sodelavca(ko) z Lit joju ao iti.uOj sprej mem za nov izum. Ponudbe na ogl. odd. Jutru pod »Eksistenca-.. 931-1 Gospodinjsko pomočnico zdravo ln mocrio dekle, ki je vajena kuhe in vsega ostalega gospodinjstva dobi služoo proti dobri plači oa«li l .oo, taksa - -60. « daianjc naslova ali *» iilro l ».—. Kože domačih zajcev, domačih mačk, veveric, lisic, dihur ev, kun, videi kupuje L ■iot. krznarstvo, Ljubljana vlestni trg 5. 44-7 Vajenca za pečarsko obrt pridnega sprejmem takoj. — Kušar Ludvik, pečarski mojster Ježica. 719-44 Vajenko od šifro »Pošten«. 957 44 Učenko v trgovino sorejmem takoj Ponnd be na od šifro »Učenka«. 962 44 ->eseda l —.30. taksa — -60 -« daianit laslov« ali ca iilro l i.—. Instrukcije daje višiešolec. Ponm^ na ogl,. odd. Jutra "i »Uspeh« 639-4 Profesorica nudi pouk za vse gimnazijske predmete vseh razredov Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pouk« 744-4 Osmošolec išče instiukcije ali drugo zaposlitev. Sposoben za vse. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štajerc«. 799-4 Pouk v nemščini išče akademičarka. Ponudbe na ogl. od. Jutr apod »Perfektna« 920-4 Zaslužek Beseda 1 —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Gramofon gostilniški, gieucnce, postelje, omare, otomano, Štedilnike m drugo pohištvo prodam. »Ugodnost«, Gamsovo nahrežje 27. 812-6 5 železnih oken novih, za tople gredice prodam. Velikost 150 X 80 cm. Križev ruški ulica 3 809-6 Foto Tenax 8 Somu..jem 1:2, nov. se proda aa 3000 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 879-6 Tople gredice kompletne, z lahkimi beton' skimi okni. lahko obloženo z lesom, kopalne banje, pralna korita, ima v zalog jos. Cihlar, cementni izdel ki, Tyrševa c. 69- 814-6 Prodam iobro ohranjeno otroško posteljo z modrocem. — Oset. Tyr5ev» c. lb III 872-6 Damske smučke z vso opremo (obleka čevlji) se proda. 878 6 Pisalno mizo lz trdega lesa ln žensko kolo prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 863 6 Gojzerje št. 43 ugodno prodam. Sa Ion Fanči, Komenskeea 26 891-6 Gojzerje mMiene št. 42 prodam Za loška 119. 832-6 Balančno tehtnico j>upuiaoaia uuva, 15 kg na prodaj za 430 lir. Prosen Vodnikova 13. Ljubi.ana 834 Prodam za dvoje eicfe.u luni sani konjsko vprego. Ogledati Slomškova 6. 837-6 Železne peči različne ve.iitouu lu nova tricikija ugodno naprodaj. Gnerator de lavniCh Tyrševa cesta 13 (Figovec, levo dvorišče j 941-6 2 plinska rešoja 1 dobio ohianjen, drugi malo rabljen oba na 2 obro ča ugodno naprodaj. Na c.gled vsak dan od 10. do 11. Naslv t vseh posl. JuUa. 908-6 Zložljivo posteljo belo z modrocem in polu-omaro za obleko prodam Naslov v vseh posl. Jutra 912-6 Leseno posteljo in nočno omarcio komplet no prodam. Glinška ulica 3, Leveč. 917-6 Pletilne stroje avtomatične in ročne, breZ' hibno delujoče ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilstvo« 896-6 Posle in zveze Italiji na vsakem polja pri javnih korporacijah, dru štvih itd. opravlja za Vas najbolje zaupen ekspert, di-stingviran Italijan. Razpolaga z resnimi referencami.— Poste restante Vu. Daniell, Ljubljana. 630-3 Frizerka dobra meč išče takojšnje zaposlitve. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Zmerna plača«. 292-2 Kuharica samostoina, ki bi upravljala tudi ostala hišna dela išče stalne namestitve pri manjši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 810-2 Nemška korespondentinja perfektna (strojepis in stenografija) išče takojšnje zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stirnajst-letna praksa«. 807*2 Iščem mesta v restavraciji, go stilni aH sllčno Imam 6 1. pisarniške prakse Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Kamorko'1« _652-2 Mizarski pomočnik išče službe pri dobro ido-čem podietiu za pohištvena dela. Po možnosti stalno. Naslov ▼ vssh posl .Jntr« 923-2 Mlada sobarica ooštena, teli dobro mesto k bojšl družini Na sov v vseh posl. Jutra. 948-2 beseda l -.60, taksa —.60. a daianje oasiova ali o iilro l »—. Kauč z žimo skoraj nov, s šlarafio vložki in 2 stolčka (gobi) — ugodno prodam. Ogled ▼ nedeljo od 9. do pol 12. Vodnikova 12 (spodnji zvonec). 787-6 Cyan kapsule zopet v zalogi. Lekarna magister Bahovec, Kongresni trg. 785-6 Otroško posteljico skoraj novo, prodam ali zamenjam za športni otroški voziček. Medvedova c. 10-IIJ., levo. 405-6 Knjižno omaro stekleno prodam. Mala čolnarska 4., Ljubljana. 803-6 Bel kožušček za 3—6 letnega otroka ter ženski čevlji št. 38, športni, poceni na prodaj. Zalo-karjeva ul. št. 4-1. 798-6 Ženske, gojzerje dobro ohranjene, lahke — ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 771-6 Prodam blago za pomladansko mošlco obleko in blago za moško rimsko suknjo. Ulica na grad it. 1._735-6 Kuhinjska oprava nova, ugodno naprodaj. — Trnovo, Gerbičeva nI. 25, Kolezija. 821-6 Komat kompleten, lahek, luksnsne izdelave za koči>o prodam Roin« dolina III.-9. I. •19-6 Prodam Tostllnlškl inventar. — Florjaafika 31. 875-6 Decimalno tchtnico nosilnosti do 1000 kg, brez hibno ugodno prodam. Po nudbe na ogl. odd. Ju> tra pod »Decimalna« 898-6 Voz na sani in na kolesa, z diro (na vzmeteh) ugodno prodam Na ogled pri Siard, Trnovski pristan 16. 899-6 Sesalec za prah popolnoma brezhiben prodam. Dolenc Josip, krznar Sv. Petra c. 19- 900-6 Ugodno prodam peč. drsalke in sanke. — MetaUa Goeposvetska 16 922 6 Perzijsko preprogo 3X2 m zelo lep kesmrd n druse preproge prodam. Ogled v nedeljo od 10 do 12. dopoldne Mallf Ana. Ljubljana. Jsvornl kova c. IS (prej Ruska c.) 928-6 Pisalno mizo hrastovo, dobro ohranje no ln 2 železni peči proda ABC. Ljubljana. Med vedovft 8, poleg kolodvo ra Šiška- 892-6 Pločevinaste štedilnike prodam. Ljubljana, Zalo- ška cesta 10. 934-6 Kompletne smuči dobro ohranjene, prodam za 150 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 966 6 Kupim rteseda l -.60. taksa —.60 a daianje naslova tU ta iilro l ».—. Medicinske steklenice in zelenice, oprane kupi le karna mg. Bahovec. Kongresni trg, Ljubljana. 786-7 Robidov list lahko vso zimo nabirate in doma sošite. Kupute in naiboljše plačuje vedno (.•roa • !» Ljtifcliana, I-žaška cesta 11. 633 7 Nevestino opremo bala, kakor tudi razno kuhinjsko posodo itd. knpim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dom«. 801-7 - Omaro dvo tli trodelno, dobro ohranjeno in zložtiivo posteljo z mrežo ter modro-com kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodna cena« 773-7 Kopalno kad kupim. Jerina Ivan. Dol Logatec 75. 774-7 Lep gobelta kupim. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod skobeljn« 339-7 Foto leico ali podobni format kupim. Pooudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Foto« 676-7 Kupujem ot(|o itnzciiu volno, volnene pietiljske, krojaške, šiviljske in mešane odrez ke. Obrabljene volnene pletene jopice, rabljeno ialdjevino, kakor vse tekstilne surovine. Prodastc aaiboije samo pri Jugovol ni, Ljubljana Tyrieva 41 tel. 32-45. 866 Otroške smuči kupim. M are Levdti&ova 25 XXI. 861-7 Perje za odeje kupim. Krznarstvo Rot, — Mestni trg. 742-7 Električno peč malo rabljeno kupim takoj Resljeva c. 4-1. levo 4b Fotoaparate rabljene, vseli vrst, foto-potrebščine m slične pred mete kupuje in spreiema v komisijo Fototehnika Tyr ševa 15. tel. 41-35 914 Prazne steklenice čiste, vseh vrst vina. ver mutha, marasle. kupuie vs3ko količino Košmerli,— skladišče Ranzinger 892-7 Srebrno lisico -amo prvovrstno Kupim N islov v vseh posl Ju tra. 946 7 Gostilničarji, kavarnarji pozor Kupujem in plavam naj višje cene z* steklenice Jd mineralne vode Prevzamem vsako množino aa mestu Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Mi neralne steklenice. 929 7 Smučarske potrebščine inke. otročke vozKke dvokolesa kupite najce leje ln najugodneje pri tvrdkl »Tehnik« Josip Banjul d. z o. z-. Ljub ljana. Miklošičeva c. 20 884 7 Vse vrste vreče stare cunje, kroj odrez ke kupujem. Plačali po najvišji ceni. Alojz Gre benc. VoSnjokova 4. tel 34 26. 961 7 Neužitno moko v industrijske svrhe kupi Papirocel, Ljubljana, Lepo-dvorska 23. 936-7 Kupim kaui. trodelno ali 4deIno omaro, mizo, 4 »tole ali fo telje (oreh), boljšo preprogo in snežke 26 št. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno 0« 972-7 Motor od 200 do 500 ccm boljše znamke kupim. Za-lar, mesarija, Predjamska ul. 14. Rožna dolina. 975-7 Pisalno mizo hrastovo, naravno z rolo-iem in divan, dohro ohranjeno kupim. Tel. 31-74. 974-7 Stearin 'ruolm z navedbo cene "nrašati v telef. št. 47 06 Naslov v ogl. odd. J"<~i 968 7 Radio (Seseda l —.60. taksa —.60. u daianje naslova ali . a daianje naslova ali n iifro L » Kuhinjsko opravo malo rabljeno prodam. Na slov r vseh posl. Jutra. 776-12 Lepo temno spalnico šperano, solidno izdelano, oceni proda mizarstvo Kr-e, Vrhnika. Ogleda se v zalogi Ljubljana. Tyrševa 47, poleg kavarne Majcen. 770-12 Ugodno prodam alt deuseh garnituro, sobno tredenco, zastore, tenis ra-četo, lustre in dnigo. Pred škofijo 19-11. od 9—3. popoldne. 790-12 Rabljeno pohištvo otroške posteljice, plinski rešo in druge predmete, stalno prodaja in kupje Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 788-12 Preprosto pohištvo po ugodni ceni prodam — samska soba. Poizve se ▼ gostilni Kavarna, Vilhar-jeva C. 43._796-12 Elegantno spalnico iz orehove korenine ugodno proda mizarstvo Gluhak Brezovica pri Ljubljani — poleg kolodvora. 766-12 Kmečko opremo preprosto, za sobo in kuhinj« prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po domače«. 817-12 Spalnico Is trdega lesa. pol leta rabljeno, proda mizar stvo Joelp Ooljar, Ger blčevk, Kolesija. Ml-12 Pohištvo tudi po osnutkih ročno de lo furnirano, masivne ali lakirano isdelnie po zmerni ceni Sever, Tršifci 17. •M-1? PlesVano spalnic« prod« mizarstvo Josip 2u j Jek, Strelifka S. 918-12 t Salonsko garnituro v omjur^pm ttiogu. vloženo a biserno matico, 8 komadov, prodam. — Ponudbe na ogl oddel. Jutru pod »10.000«. 871-12 Več kosov pohištva rabljene«* se odpr^d*. — Naslov v vseh posl. Ju . tra. 955-12 Brivsko-fri*. sakm v centru mesta dobra vpeljan prodam zaradi družin skih razmer. Pooudbe ca ogl. odd. Jutra pod »Obrtna sreča« 764-17 Gostilno ali buffet bi vzela v najem. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Promet ^^ Oblačila || lokali >csca< i .dt*. ^UlU -OC <• iaianjc naslova sil *» iilro 1 ».—s acacua t .oo, uui — J »e»eua i -.oo. taksa - .00 ca daianje naslova ali aa iiiro t ».—. Prodam elektromotor, 13 ks. 380 v. in avto zaprt Opel Onm-pua-jugo • avla, Kriievniška I 11-1. 794-10 | Poltovorni avto zamenjam za mali luksuzni avto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika« 752-10 DKW avto kupim ali za istega dam ▼ zameno Opel Olimpa, katerega lahko predela na oglje. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Avto — ugodno« 751-10 Disel motor 8 ks. tovarniško nov, pro- J dam. Martin Krevel, Novo mesto. 749-10 | Krojaško delavnico z Inventarjem v centru mesta, ugodno oddum v podn jem solidnemu poštenemu obrtniku, (od nosno prodam Inventar po nizki ceni. Ponudbe pod »KroJa&rU lokal« na ogl. odd. Jutra. 959 19 Veliko delavnico suho ln svetlo, z industrijskim tokom ▼ bliži nI glavnega kolodvora, oddam za čisto obrt. Telefon v hiši. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna obrt«. 95819 Uradne prostore 3 do 4 sob v centru mesta Išče za telcoj Odsek ta obrtništvo združenia Industrij cerv ln obrtnikov Ljubi lanske pokra Jlno. Ponudbe na oehe-nl odd. Jutra pod »Prostore«. B64 19 Avto Ford Eiffel prodam. Na^iov v Voeh posl. Jutra. 880 10 Nakup in prodaja avtomobilov tovornih ln oueonih ter motociklov. Žužek. Ljubljana. Tavčarjeva 11. 939 10 Fiat Balilla in mali tovorni avto z generatorjem ter BMW motorno kolo zaradi izselitve zelo ugodno prodam. Ogled iz prijaznosti' v Ge nerator delavnici, Tyrševa J 13, Figovec, levo dvorišče. 942-10 I Kapital rteseua L -.00, uiua -.00, aa daianje naslova ali aa iilro L J.—. Vdova uradnika srednjih let. prosi dobrosrčnega gospoda za 1000.— na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hvaležna«. 772-16 Večji mlin stalno vodo na promet- | nem kraju išče družabnika. Ponudbe na ogl. odd. Ju- | tra pod »Ugodna prilika 66« 782-16 | Katera dobrosrčna oseba | bi posodila 1000 (en tisoči lir materi malih otrok, ki je ▼ stalni službi proti mesečnemu vračilu 150 lir. — | Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč«. 806-16 | Mlada gospodična nenadno v zadregi. pro6i dobrosrčnega gospoda posojilo 1000 lir. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kmalu vrnem«. 945 16 Kdo posodi 2000 lir proti kratkoročnemu odplačevanju. sigurni . garanciji in obrestim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija«. 935-16 o»cda t - -oo. cacsa -.00, ta daianje naslova sli is iilro L 3-—. Prodam parcele i. pri bežigraiski gimnazi ji po L 130 za m2; t 2 pri Sv. Knštolu po L 200 za m2; 3. ob Tyrševi cesti pri sta -dionu po L 190 za m2 in pri remizi po L 130 za m2 Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Resen kupec« * 75©-20 Vilo v centru, komfortno s centralno kurjavo nasproti cerkve sv. Krištofa oddam t celoti v najem z garažo in podkletenimi prostori, uporabnimi za skladišče. Naslov v vseh posl. Jutra. 724-20 Stavbno parcelo 1857 m2 poleg kolodovra I v Novem mestu prodam po primerni ceni. Naslov v vseh posl. Jutra. 779-20 Parcelo do 10.000 lir kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina Ljubljane« 632-20 Enonadstr. hišo z dobro idočo gostilno, velikim vrtom prodam ▼ Ljub Ijani. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Ugodno prodam« 902-20 Majhno hišico i!i parcelo kupim v okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljub-'.lanska okolica« 907-20 Večjo stavbno parcelo njivo, vrt na periferiji kupim. Smer Vič, Kožarje, Bokavce, Dobrova. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »Periferija« 893-20 Novejšo hišo večstanovanisko, nove;šo v Zagrebu, Italiji, Novem mestu kupim ev. zamenjam za komfortno enonsdstrop-no hišo ▼ Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500.000 L« 924-20 Euosobno stanovanj« ae odda s 1. lcuruarjem •U taJcol. Nove Jarše 54. 836-21 4-sobno stanovanje s kopalnico oddam v i"ran-kopanski ulici 23. Vprašali v trgovini. 887-21 Opremljeno stanovanje družinsko, eiiofaoouo. oddam s 1. februarjem solidni stranki. Dopise oddati v ogl. oda. Juti* pod »Soliden«. 855 21 Stanovanje preprosto oddam solidni maločlanski družini z nekaj gotovine. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Pet-tisoč« 971-21 r>i>cu» » oo. uim - aVb a daianie naslova sli M šifro l J.—.__ 100 lir nagrade dobi, kdor poišče enosob-no ev. dvosobno stanovanje v bližini tramvaja. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada« 758-21a Zakonca brez otrok iščeta eno aH dvosobno stanovanje v bližini sv. Jožefa. Oblak nio. Poljanska 27. 789-2U Opremljeno stanovanje malo, ali pa eno do dve opremljeni sobi s souporabo kuhinje, po možnosti v centru, išče s 1- februarjem italijanski uradnik z ženo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »De Santis«. 791-2U Dvosob. stanovanje suho. sončno, išče mirna stranka za 1. marec. Najemnina do 230 lir. Ponudbe na ogl. odd. _ Jutra pod »Mirna stranka« 693-2 la Zakonski par brez otrok išče komfortno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »April« 748-21B 300 lir nagrade dam onemu, ki mi preskrbi dvosobno stanovanje s kabinetom in kopalnico za tričlansko družino za takoj ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno stanovanje«. 828-21a 300 lir nagrade dam za komfortno trosobn« stanovanje s kabinetom, plinom, lepo kopalnico ▼ novejši hiši, nedaleč od centruma za čimprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra tra pod »Slovenka brez otrok 611«. 820-21a 5 sobno stanovanje zamenjam za trisobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka najemnina«. 873-21» Dvosobno stanovanje s kabinetom vat: men takoj ali s 1. februarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V centru«. 864 21a Lepo nagrado dobi, kdor ml preskrbi do 5 sobno stanovanje _ vsemi pritiklinsmi ▼ mestu ali kje ob tramvajski aH avtobusni pro-frf. Ponudtoe na osi. odd. Jutra pod »Zdravnik«. 857 21 a 500 lir nagrade dobi, kdor mi preskrbi stanovanje 3 sob v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 1. februar« 885-21a Stanovanje 2 «11 3 sob iščeta gospa ln gospod za taVoJ v centru mesta. P1=mene ponudbe pod »St^n-vanje« ns ogl. odd. Jutra. 933 21* Uradnik Prevoda išče eno, dvo ali trisobno stanovanje. Naslov v vseh poslov. Jutra. 973-21 a rteseda l —.60, taksa — j60, ta daianjt naslova ali ca iiiro L J.— Vilo ali hišo ▼ ljubljanskem predmestju, novejšo zgradbo od 500 do j 700 tisoč lir kupim brez posredovalca. Samo resne | ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Tujec« 937-16 I Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. Obr nite se na: RUDOLF ZORE Gledališka ulica 12, Telefon 38-10. 938-16 V najem Henrda I - 60 taksa - 61. n dsisnie naslova ali a* lifra I 3.— Gostilno alf buffet vzamem v najem ali aa ra-fua. Ponudbe aa ogl. edd. Jut* pod »Na prometu« Hišo kupim v okraju Trnovem, Dolenj sks cesta, Stepanja vas. Ko deljevo z vrtom ali brez. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Do 130.000« 895-20 Poslovno hišo I s trgovskimi lokali in skla-i dišči na prometni točki ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spodnja Šiška« 897-20 Parcelo del dobrega vrta prodam v Trnovem. Sončno, mirno, '■godni plačilni pogoji. Ce sta oa Loko 22, LjuMiana. 970-20 Hotel na Bledu nn itallenM točki, se s> menja aa htSo ali pos» •tv-i enake vrednosti v Ljubljani *I1 ltublj. po krajini. Naslov v vseh poet. Jutra. 932-20 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam eni ali 2 gospodičnama. — Kodeljevo, Zadružna ul. 17 687-23 Prazno sobo v centru mesta oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 802-23 Sobo z eno ali dvema posteljama, s posebnim vhodom, oddam takoj ali 1. febr. Naslov v vseh posl. Jutra. 822-23 Sobo čedno, z uporabo klavirja. oddam gospodu. Na-slor t Tseh posl. Jutr*. 877-23 Svetlo sobo % vsem kcimfortom oddam v centrumu mesta gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«. 870-23 Sobo za pisarno odekmo Naslov v vs>eh posl. Jutra. 859 23 Dva sostanovalca sprejme mv opremljeno sobo. Sv. Petra nasip 41. 838-23 Opremljeno sobo alhno. s posebnim vhodom oddnm solidnemu TOspidu. Zrinsketni c c-'i 17. 854 23 - LA GRANDE MARCA ITALIANA . VELIKA ITALIJANSKA ZNAMKA Opremljeno sobo ortfl».in dvema osebama. Naslov v vseh posl. Jttra 848-23 Opremljeno sobo lepo, z uporabo kopalnice, v nori hiši blizu Sv. Krištofa oddam takoj ali prvega. Naslov v vseh posl. Jutra. 903-23 Opremljeno sobo svetlo, sončno, opremljeno 2 1 ali 2 posteljama oddam s 1. februariem. Naslov v vseh posl. Jutra. 905-23 Prazno sobico odda ti. Ogled od 14. do 15 Naslov v vseh poslov. Jutra. 91623 Sobe iš i e i^.ocu. 4. mlv, .u.j. -ub, ii aajaiijc a^iuti ali t-turo L J.—. Opremljeno sobo 1šic 4*1 i. iclsl. ui^uvul uradnik. Pumoč učencciu ireoiijin šoi v maicinai.iLi. honuuoe na ogl. ouu. Ju-Lra pod »Mueu« 7o3-oa Obrt beseda L —.60, taksa —.60 za daianje aaslova ali za šifro i 3.—. Vato za odeje šivanje odej, tapecira nje in popravljanje zoi nudi najceneje Dolničar, Zaloška cesta 88, 5 minut od zadnje tramvajske postaje. 833-80 Fotoamaterjem razvija, kopira, povečava in retušira dobro, hitro in po zmernih cenah. Fototeh nika, Tyrfeva 15, tel. 41-35 Zunanja naročila izvršimo še isti dan. 915-30 Pisalne, računske ln knjigovodstves. Je ter »National« blagajne Vam strokovno popravi Simandl. Tyršev« 25 telefon 24 07. 950-30 Državni uradnik š&£ icfu sodo po.c£ l>l1- mc ali Kornisaiiaia. fiuui mu jo picsKiDi Uuji aoaio nagrado, fouuauc- na ogi. od. Jutra poil »Kumisa-cutl.« ttj-ja Skromno sobico s puscumai viiuuuiu, po motnosti med MuciuSičevo in jegiičevo cesto, lsčun. Fonaabe na ogl. ode>cda 1 -.ou. taksa —-60. za daianje aaslova ali za tifro l J.—. Pravi filatelisti znamk ne lepiio. Edina m polno vredna znamka je brez prilepke. Zbira'te vložnih albumih naiboljše kvalitete —JOL— ki lih do bite v vseh formatih v krni garni Janez Dolžan, Liub liana. Stritarieva 6. 7-39 Filatelisti pozor! Najugodneie kupite in tudi vnovčite znamke vseh kontinentov do posledniih okupacijskih znamk v knugarni Janez Dolžan. Ljubljana, Stritarieva 6. 6-39 Zbirko znamk manišo. zelo poceni prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 769-39 Zbirko znamk manišo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez albuma«. 901-39 INSERIRAJ V „JUTRU"! Živila Beseda l - .oo. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro t 3.—. •y ZABAIONE NATURALE ALL'UOVO Ricoslituente - Inallerabile composlo di tuorli duovo fre-schissimi, zucchero e vino maršala. Naravni lajčni Punc Krepilen • Nespremenljiv Sestavljen iz telo svežih jajčnih rumenjakov sladkorja in vina maršala. S. A. F.LU B A R B I E R I - PADOVA LA TELEMECCANICA ELETTRICA ING. LUREA 8 GREGORINI MILANO — Via MonteSeltro, 10 — TeL 92-225, 7 Pisarna Volčič oskrbuje prevode v ita lijanščino tudi iz teh nične stroke. Knafljeva forej Dvorakova) 13. tel 3696. 868 31 INSERIRAJ V „JUTRU"! LA NOSTRA PRODUZIONE COMPRENDE: sal-vamotori, cassette di manovra, reostati a mano e sutomatici. controller, elettromagneti di freno, servo-freni, inter-uttori, apparecchi di fine corsa, interrut-tori a galleggiante, interruttori a pressione, rele di disinnesramento, servovalvole. resistenze elettriche spe-ciali nostro tipo »Monoblocco«, apparecchiature per comando a mano e autorrutico di motori per tutte Ie applicazioni: per gru, per impianti trasportatori con comando a catena e rapprescntazione schematica luminosa del pereorso dei materiali, per montacarichi, per pompe e compressori, per macchine utensi!i, per macchine da stampa, per filatoi e tessiture, per fon-derie, industrie ceramiche e vetrarie, per industrie chimiche, minerarie e raffinerie, per metnllurgie, ac- ciaierie e ferriere. PER TUTTE LE INFORMAZIONI per la provincia di Lubiana, pet ii Regno di Croazia e per territori ex jugoslavi occupati da!l'Italia rivolgersi a! rappre-sentante per questi territori della Telemeccanica IZDELUJE: Zaščirne avtomate za motorje, vodilne omarice, ročne in avtomatske upore, kontrolerie. elektromagnetičoe zavore, pomožne zavore, stikala, aparate za pomožni tokokrog, plavačna stikala, stikala na pritisk, različne releje, pomožna varovala, vse vrste uporov naše tipe »Monoblocco«, vsakovrstne aparature za ročni tn avtomatski pogon za vse vrste motorskih zagonov, in to: za dvifrala z verižnim vklopljenjem in s shematičnim svetlobnim kazalom, dvigala za blago, črpalke in kompresorje, pomožne stroje za predilnice in tkalnice, za livarne, keramično industrijo ter glažute. za rudokope, kemične industrije, rafinerije, za kovinarstvo, jek!arne in železarne, plinskovarne aparature za zunanjo ia notranjo montažo in za prostore nasičene s plinom ali kislino, vsakovrstne aparate za ladijske pogone z direktnim, avtomatskim ali polavtomatskim zagonom. VSA POJASNILA za Ljubljansko pokrajino, kraljevino Hrvatsko in vse po Italiji zasedeno oremlje bivše Jugoslavije se dobijo pri zastopniku tvrdke La Telemeccanica Elettrica za te pokrajine Fige za žgamekuho dobite na< ceneie pri: Ant. Krisper. Coloniale. liubliana. Tyr