91« Postgebflbr bar tenUL
,'oštnlna platan v gotovini.
Profs — b«m 2iR
DRUŽINSKI TEDNIK
1 Leto XVI. V Ljubljani, 7. decembra 1944. št 49 (786) j
Vednosti ne zajemamo » koicem.
Slovenski rek
UREDNIŠTVO in UPRAVNlSTVO« Ljubljana, Miklošičeva cesta K. 14/IIL Poštni predal SL 253. Telefon SL 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nib dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah.
IMIUIISUIIMIMSSUli
innnn«aw|
NAROČNINA: */« leta 20 Ur. % leta 40 Hr, vse leto 80 lir. Račun poštna hranilnice v Ljubljani SL 15.393. Naročnino ja treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 2 liri, stare Številka 3 lire. — OGLASI po tarifL
K dogodkom na Grškem
Ponekod se zavzemamo za kralje.
i
• ponekod za komuniste.
VVinston Churchill 24. maja 1944, v spodnji zbornici
»»•■•■•••■•t
iiaaaisisssisaasaiMaaisM?
Zavezništvo
MzavezntkoTM
čeprav se angleški in ameriški državniki s Churchillom in Rooseveltom na čelu na vse mogoče načine trudijo, da bi prepričali svet o »popolnem soglasju«, ki vlada med anglosaško in sovjetsko skupino »zaveznikov«, nam praksa le vsak dan iznova dokazuje, da se bije dejansko med njimi že dolgo in vztrajno zagrizen podtalni hoj. Tega boja ne morejo lepe besede ne odstraniti in ne prikriti, zato nam dokazujejo, da so samo hinavščina in izigravanje.
Mi vsi, ki smo stalne priče razvoja dogodkov te vojne, vemo, kako sta bila London in Washington tista, ki sta z besedno propagando in materialno dobavo podpirala »osvobodilna gibanja« v Belgiji, Franciji, Italiji, Grčiji, Albaniji itd. Londonsko propagando za Tita in našo OF smo Slov nci doživeli tudi na lastni koži in .o še vedno doživljamo. Toda vse to podpiranje »osvobodilnih gibanj« traja pri Anglosasih samo tako dolgo, dokler so jim komunistične tolovajske tolpe potrebne, da delajo s svojim terorjem in državljanskimi vojnami nered na ozemljih, do katerih sami še niso prišli. Prav tako se pa neha tudi »ljubezen« komunističnih tolovajskih tolp do Anglosasov takoj, ko pridejo ti na ozemlje, ki so ga tolpe »osvobojevale«.
Kakšni so L amen i, ki jih imajo Anglosasi z razbojniškimi »osvobodilnimi gibanji , nam dokazuje najbolj njihova zahteva, po kateri tolovajske čete nikiar ne bi smele čakati na prihod Anglosasov, ampak naj bi se umikale pred njimi za nemško vojsko in tam spet nadaljevale svoje »osvobojevanje«. Kakšni so nasprotno nameni banditskih »o.vobojevalnih« tolp, nam pa spet priča dejstvo, da nimajo tolovaji nikjev prav nobene volje izvrševati te anglosaške ukaze, ampak si na vse načine prizadevajo, da bi se čim prej re ili iz nemških klešč in ge. sami »osvobodili«, namesto aa Di druge »osvobojevali«. Toda ko se čutijo kje po Anglosasih »osvobojeni«, tedaj se šele začne zasledovanje tistih ciljev, zaradi katerih sta jih Stalin in »razpuščena« kominter-na dejansko poklicala v življenje
NAGRADA »OSVOBOJENIM«
Državljanska vojna na Grškem:
angleško plačilo zaveznici za njeno zvestobo
„Grčija pred apokaliptično katastrofo, kakršne ni Evropa doživela že tisoč let."
ne več v boj proti Nemcem in za »oevobojenje«, ampak v boj proti lastni domovini in Anglosasom.
Ta boj vodijo, kakor so posebno brezobzirno pokazali v Franciji in Belgiji, pa tudi v Italiji in Grčiji, na ta način, da stopnjujejo obstoječe težave, nadaljujejo zmedo, netijo državljansko vojno in rušijo sleherno avtoriteto. Vsaka vlada, ki ni njihova, jim
i’e reakcionarna, fašistična, nedemo-ratska, neljudska, zato proti njej hujskajo, demonstrirajo, vprizarjajo stavke, vzdržujejo svoje oborožene tolpe in se, kjer le morejo, pol a ste vsaj krajevne in začasne oblasti, da izvrše »likvidacije« vseh sovražnikov »popolne osvoboditve«. Prav nič se tudi ne straši jo pred atentati in sabotažami in počenjajo vse tisto, kar so počenjali pred »osvoboditvijo«.
Formalno vodijo ves ta boj komunistična »osvobodilna gibanja« v »osvobojenih« deželah proti vladam svojih lastnih držav za »resnično demokracijo«, za »odstranitev vseh kolaboracionistov«, za »uveljavljenje volje naroda« itd., dejansko pa je njihov glavni sovražnik, kateremu so na koncu vseh koncev namenjena vsa ta polenav pod noge, Anglosasi sami.
V vrsti narodov, katerih nesrečo ima britanska politika neposredno na vesti, je na prvem mestu, še pred Poljsko. Grčija. Danes mora biti vidno tudi političnim slepcem: večje narodne in državne katastrofe kakor jo pravkar prestaja, ne bi bila mogla Grčija doživeti niti tedaj, če bi bila leta 1940. pristala na popolno zasedbo po italijanski vojski — česar ni takrat niti nihče zahteval. Saj postaja čedalje bolj jasno: tisto, kar se nam ie zdelo nenadkriliivo zlo v letih tik pred sedanjo vojno, se nam od dne do dne boli razodeva zgolj težka, a v bistvu vendarle nerealna mora v primeri s strahotami, telesnimi in duševnimi, katere prestajajo danes narodi, ki so verovali lepim, a lažnivim besedam svojih zapeljevalcev.
Grčija velja že od nekdaj za zaveznico Anglije. Britanski imperij ima tudi velik interes, da ie tako: Grčija je namreč sredozemska država, a po Sredozemskem morju gre pot iz Anglije v Indijo. Zato ie Anglija hotela 1. 1941. držati Grčijo. Takrat ie bila vojaško prešibka in ie bitko izgubila. L. 1944. je bila Anglija vojaško močnejša in je Grčijo dobila teritorialno nazaj. Ni pa dobila grškega naroda: izgubila ga ie bila zaradi svoje cinične politike, ki je posledica njene politične nemoči, a le-ta izhaja neposredno iz britanske kramarske miselnosti, ki hoče vse cilje doseči čim ceneje, po možnosti na tuje stroške.
Grčija je danes notranje razklana kakor izlepa ne kateri narod, ki uživa dvomljivo čast da ga štejejo za zaveznika Velike Britanije in Sovje-tiie. Kakor pri nas. na nesrečnih tleh nekdanje Jugoslavije, so tudi na Grškem dolgo časa imela nacionalna stremljenja premoč nad internacionalnimi. In kdo je bil tisti, ki je dal potuho grškim komunistom, ko ie bil položaj na tem: da se vendar že začne konsolidirati? Isti gospod, ki je podobno ravnal tudi v sosednii Jugoslaviji. tisti gospod, ki ie kralja Petra nagnal, da se je poklonil bivšemu cerkvenemu tatu. in ki je zato soodgovoren i za nesrečne talce, padle zaradi hujskanja londonskega radia, i za tisoče žrtev, ki iih danes strelja pobesnela Titova drhal v Srbiji ob potuhi in podpori Sovjetije. Tisti gospod, ki je 24. maja 1944. izjavil r spodnji zbornici, t. i. pred vsem svetom:
Ponekod se zavzemamo za kralje, ponekod za komuniste.
Ta gospod je Mr. Winston Churchill.
Ta gospod, doma brezpogojen monarhist, je tisti, ki ie pomagal grškim komunistom v sedlo. Nedvomno ne iz ljubezni do njih. Toda teea Grki ne izprašujejo. Grki se danes izprašujejo, kdal bo vendar že prišla tiste svoboda in tisti mir, ki so ga jim obljubljali zavezniški Angleži cela tri leta po radiu in z letaki. Mir in svoboda in kruh: samo to troje si danes Grki žele. vse troje slovesno obljubljeno jim od »osvoboditeljev«. Dobili niso doslej niti enega, nasprotno: kruha stradajo bolj ko kdaj koli.
b* AnKlo* |namesto miru imajo državljansko voj-
^i	,! aVSi?-01V0' no’ namesto svobode komunistični
1JO m utrdili v niih vlade, ki bi ustre- | tPrnri7pm
tftle njihovim političnim ciljem An- T j u i i	*	i**
Klosasi	pa	trpe	zaradi	tega še drugo I In da bo proteska 3e vec’“; Angina
škodo, vse	bolj	občutno in nevarno" Ine mlpne nlti z mezincem, da bi ža-
ren« to vos t za hrbtom, svojih front Nekonsolidirano zaledje, prenasičeno z ozračjem nezakonitosti, r izračunavanj, spopadov z orožjem, demonstracij. stavk in sabotaž, je za vsako redno vojsko zlo, ki hromi njeno udarnost ali vsaj njeno redno oskrbo.
. Anglosasi so zato povsod v neprijetnem položaju, saj se dobro zavedajo, da tolpe »osvobodilnih gibanj« nikjer ne nastopajo s svojo prakso iz lastne iniciative, ampak po naročilih svoje centrale v Moskvi, prav ista Moskva pa je hkrati anglosaška »voj-"f zaveznraa«. Zaradi zavezništva z jhoskvo ne smejo imenovati resnice s pravim imenom in tudi njihovi ukrepi ne smejo biti neposredni. Prisiljeni so_ taktizirati. Vendar se počasi odkriva, da je mogoče prikrivanje resnice in taktiziranje le do neke meje, potem ne več. Zato so bili Anglosasi prisiljeni odrediti povsod razorožitev komunističnih »osvobodilnih gibanj«. Kjer so le mogli, so zelo premeteno nrepustili lokalnim vladam, da one izvrše to razorožitev, da pred »zavezniško« Moskvo ne bi sami prevzemali za to odkrite odgovorno-R,1 L Povsod pa to le ni bilo mogoče.
.Ti Bel?‘J1 80 morali sami poseč: po Ukrepih razoroževarija- in v Grčiji celo po nasilnem razganjanju tolp.
Dogodki v Grčiji so ostali Evropi *>«J od rok, zato ao glasovi, ki pri-
ščitila grškega kralja, edinega tehtnega poroka med Grki. da se bo zavezniška politika med obema državama nadaljevala. Nasprotno: Anglija pritiska na to. da grška vlada pristane na čimprejšnji plehisdt o tem. alt naj Grčija ostane monarhija alt ne. Z drugimi besedami: Anglija hiti žagati vejo. na kateri sedi grški krall, ko ie vendar vsemu svetu jasno, da plebiscit ▼ kaotičnih razmerah pod strahovlado komunistične drhali ne more biti kralju ugoden.
Daleč je Mr. Churchill pripeljal vijugasto britansko politiko: da se mu na izneveri Stalin, ki mu j« nujno potreben, če hoče Anglija imeti količkaj upanja v zmago nad Nemčijo, žrtvuje upravitell Viktorijine dediščine postojanko za postojanko nekdaj tolikanj uglednega imperija —-in izgublja vojno na obeh straneh: zakaj če zmaga nad Nemčijo, i« izgu. bil vojno proti boljševizmu, če se D« postavi po robu svojemu res smrtnemu sovražniku, ki ga že zdaj kot zaveznik povsod, kjer le more. z brutalno brezobzirnostjo izpodriva, pa sploh nima nikakršnih šans, da dobi vojno proti NemčitL
Položaj po poročilih nevtralcev
V naslednjem prinašamo brzojavke o najnovefših dogodkih ▼ GrčifL
Opozarjamo bralce na to. da izvirajo vse naslednje vesti iz nevtralnih
virov.
Amsterdam. 4. doc. Kakor javila Reuter iz Aten, ja v petek kmalu po polnoči podalo ministrskemu predsedniku Papandreu ostavko vseh 6 ministrov. ki so zastopali levo krilo gibanja EAM. Komunistični poljedelski minister Zevgos je protestiral proti odločbam generalnega majorja R. M. Scobija. britanskega vrhovnega poveljnika v Grčiji, ki ie zahteval demobilizacijo grških gverilskih čet. Minister ie izjavil, da so ta odločitve izrazito enostranske.
Stockholm. 3. dec. Tudi v Grčiji, ki so jo zasedle angloameriške čete. ie Moskva mobilizirala ulico. Agencija Reuter je sporočila v nedeljo, da so se čete vladne policije v Atenah s strojnicami in brzostrelnim orožjem borile proti več tisoč pripadnikom EAMa, ki so se zbrali pred kraljevskim gradom. Policija ie morala oddati tisoče strelov na demonstrirajočo drhal, S tega »bojišča« so odpeljali več tovornih avtomobilov mrtvih in ranjenih.
Ko se je poiavil drugi val demonstrantov. ja policija ojačila ogenj, pri čemer je uporabljena tudi lahke poljske in protitankovske topove.
Ženeva. 4. dec. Kakor javljajo Iz Ankare, so nastopile v Grčiji nove težkoče. Odporniška skupine so sporočile ministrskemu predsedniku Papandreu, da so razpustile svoje organizacije, da Pa orodja ne bodo izročile vladi. Med drugim so zahtevale, naj bo izvedeno v teku dveh in pol meseca javno glasovanje o vprašanju vlade in kraljevine.
Stockholm, 4. dec. Dopisnik ABCja John Nlxon, ki je s svojega hotelskega okna opazoval spopade v Atenah. poroča, da so boljševiki napovedali za pedeljo demonstracije. Obla-
stva so jih prepovedala ter ie zato policiia naredila kordon okrog nai-večjega atenskega trga. Kmalu po enajsti uri so kljub temu Prikorakali boljševiki. ki so »klicah razna gesla« m vihteli rdeče zastave, v dolgih kolonah na trg. Ko je prišel sprevod tjakaj, je začela policije iz glavnega stana streljati, čemur so se pridružili še stražniki, ki so stali zunal poslopja. Demonstrante so razgnati, vendar so se ti zbrati iznova ter nadaljevali svoj pohod. Policiia je iznova streljala. Končno iih je razgnala. Ni-xon poroča, da ie videl na cesti mnogo mrtvecev.
Stockholm. 4. dec. Krvavi izgredi boliševikov v Atenah so se nadŠTIe-vali po Reuterjevem poročilu v soboto popoldne v bližini Akropole. Slišalo se je streljanje težkih strojnic in brzostrelk.
Po pouličnih bojih istega dne dopoldne so se zbrali demonstranti pred glavnim stanom EAMa. koder so njihovi vodje Pap.andrejevi vladi napovedati boj. Kakor poročajo, ie vlada odločena vztrajati na svojem mestu. Notranji minister je odredil preiskavo e dogodkih. EAM objavlja svoje izgube s 15 mrtvimi in 148 ranjenimi .Atenska vojaška oblastve so proglasil« v Atenah iu v Pireju policijsko uro od 19. zvečer do 6. zjutraj.
Stockholm, g. dao. Is londonskih poročil o dogodkih v GrčlR ie razvidno, da se poloiel nadalje zaostruje. Tako poroča Reuter, da v Atenah zaradi stavke elektramskih delavcev nimajo električnih luči. tako da mora delati britanski glavni stan pri zasilni ra»-svetliavi. Reuter javlja nadalje, da ie posegel zdaj vmes britanski vojaški poveljnik general Scobie tar pozval oddelke Elasa. da zapustijo širše pod-rocie okrog Aten in Pirota. Ce bt se branil to storM. bodo smatrani kot »sovražniki«.
V Pireju se se slMaM v pretekli
noči pogosti streli iz pušk. Oddelki Elasa so napadli več policijskih postaj tor premagati stražnike. Vlada Papandrea je sporočila, da so po pro-glasitvi obsednega stanja na področju Atika pričela delovati vojna sodišča.
Lizbona. 4. dec. Po poročilih nevtralnih opazovalcev stoji Grčija dobesed-no pred apokaliptično katastrofo, kakršne ni v tem obsegu doživela Evropa ie najmanj tisoč let.
Na Grškem divja državi lanska vojna kakor si fe klasičnejše n j epi angleški. ameriški in sovjetski botri niso mogli želeti.
Papandreu, protikomunistični predsednik grške vlade, se jokavo opleta sovjetskih napadov. Mož se zanaša samo na angleško pomoč, sam pa ne kaže nikakršne energija, da bi obračunal s sovražniki države in naroda.
KOMENTARJI LISTOV
Tlmti (Londonj: Grški ministrski predsednik je bil nasproti boljševikom preveč nepopustljiv.
Deutsche Allq.Ztq. fBerlinj: Nedeljski atenski dogodki so sestaven del boljševiških napadov proti vsakemu sistemu na evropski celini, ki ne uživa naklonjenosti Moskve.
Berliner Morqenpost: Grčija drvi v državljansko vojno in moskovsko žito lori.
Ofenziva na zaMi popušča
Is vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva v zadnjih 7 dneh:
Na bojišču pri Aachnu je ▼ torek, na 19. dan obrambne bitke, silovitost sovražnih napadov popustila. Nasprotnik ie pri svojih brezuspešnih napa« dih. da bi razbil našo fronto, utrrtal tako visoko izgube, da mora zdaj io-vest) večje pregrupaciie čet.
V Loreni smo s protinapadom sp at zavzeli trdnjavo v Saarlauternu. Jugo-vzhodno odtod se bijejo hudi boji na področju pred našim zahodnim obramb-Hira nidom.
London ie bil vee teden staluo pod ognjem našega daltaoetrelnega orožju, vež dni pa Anvors im Ličge.
V Italiji so ee vat nasprotnikovi poskusi. da hi prebil našo fronto, izjalovili.
Na Balkanu so močne zaščitnice no-šib čet razbile sovražnikove motilna poskuse in dosegle področje sevenia od Skadrskega jezera in dolino zahodne Morave. Na Hrvatskem smo razbili več banditskih krdel. Pri V»-kovaru so v teku hudi boii z boljšo-viškimi oddelki, k# so prekoračili Donavo. Na južnem Madžarskem smo odbiti sovjetske napade obakrai cest držečih iz Kaposvara in Szitretvar* proti zahodu. Proti severu prodirajoča sovjetsko čete smo prestregli med Blatnim lezerom in Donavo. Vsi bolt ševiškl napadi na naše nove postojanke so se izjalovili. Na ostali vzhodni fronti ni bilo posebnih docml kov.
hajajo od ondod, manj številni. Že ti glasovi pa pričajo, da so bili Anglosasi prav v Grčiji prisiljeni iti naj-dalje v opustitvi svoje previdne taktike.
Tako je nastop Anglosasov proti po-sestrimi slovenske OF, grški EAM, močno presegel odločnost nastopov proti komunističnim razbojnikom drugod. Razorožitev m razganjanje tolp EAMa se izvršuje nekam neizprosno in se tudi krogle ne štedijo. Vrhovni poveljnik anglosaških okupacijskih čet v Grčiji je še posebej iznregovoril po radiu vsem Grkom in jih pozval, da se brezpogojno in takoj podrede edini zakoniti Papan-dreovi vladi in njenim odredbam. Kjer so se tolpe EAMa zatekle v gore, so poslati proti njim kazenske oddelke.
Vsak politični otrok v Evropi ve, kdo je organiziral ta »osvobodilna gibanja«, kdo .in s kakšnimi cilji jih je poslal v boj in kaj so. Organiziral jih je boljševizem, so komunistične cete rdeče revolucije, prav tako del sovjetske vojske kakor čeje na vzhodni fronti in njihov cilj je cilj boli-ševiške Moskve, t. j. kaos kot predstopnja revolucije, le-ta pa uvod v rdečo nadvlado. Njihov vrhovni poveljnik je »višji maršal« Stalin. Medtem pa ko regularne Stalinove čete •odelujeio i »savagniki« Anglosasi. te
iregularne Stalinov« čete-bore v zaledju anglosaških front bolj ati manj prav slabo prikrito, ponekod pa celo odkrito proti istim Stalinovim »zaveznikom« Anglosasom. Istočasno raz-orožujejo regularne anglosaške čete iregularne Stalinove tolpe, streljajo na Stalinove tolovajske hujskače in preganjajo njegove agente. Stalin na odgovarja a tem, da naroča »likvidacije« pristašev Anglosasov v tistih deželah, ki so jih zasedle boljševiške čete, da odreja izgone anglosaških nadzornih komisij in dopisnikov anglosaških listov, kakor smo videti te dni tudi v »osvobojenem« Beogradu.
Dejansko se torej med »zavezniki« že bije boj, in v najnevejšeip času celo ne več samo idejno in diplomatsko, ampak tudi že dejansko, z orožjem. Vse to pa nam dovolj nazorno dokazuje, kako re« globoko »iskreno« je »zavezništvo« med Moskvo, Londonom in Washingtonom, kako res globoko »enotna« so stremljenja teh zaveznikov po »sporazumni« ureditvi novega sveta in kako re« globoko »harmonični« so njihovi cilji. Če pa j« med »zavezniki« tako že zdaj. ko jih vendar še druži skupno sovraštvo do Nemcev, kako hi bilo šele tedaj, če Nemčije na bi več bilo? V takem primeru bi Evropa in svet res doživela lep »mir«,	|
Vendar naj nihče ne misli, da bodo Anglosasi iz svoie »ljubezni« do boljševiških zaveznikov izvajati globlje posledice. Na stranskem bojišču se tepejo in se bodo tepli proti njim — a samo tam, kier ne tvegajo zloma zavezništva s Sovjeti. Na glavnem bojišču se bodo prihuljeno skrivati za hrbet svojih maniših zaveznikov — nrimerjaimo varšavsko tragedijo in katastrofo nacionalne Srbiie — ki jih bodo hladnokrvno žrtvovali do zadnjega, če bo treba. Zakaj londonski cili je zdrobitev Nemčije, v kateri vidijo Anglosasi močnejšega sovražnika od Sovjetov; potem šele obračun s Sovjeti.
Ali se bo ta račun izšel? Veliko vprašanje, če Nemčiia do danes ni te vojne izgubila, pač ni realne verjetnosti več, da io še bo. Toda medtem prodira boljševik v osrčje Evrope, zavzema postojanko za postojanko in se pripravlja — tudi on! — na obračun z Anglosasi. Kdo bo takrat imel večje šanse, zlasti č«? bi morala Nemčija res kapitulirati, z drugimi besedami, dozoreti za bolj-ševizacijo?
Eno je v tem primeru gotovo: nas male bi v »osvobodilnem« kaosu, ki bi se iz tiste zmage rodil, naj že podleže kdor koli, neusmiljeno vrag vzel.
8. S.
S taktiko so bodalci lova
Po poročilu iz Ženeve se ie proslnM voditelj francoskih komunistov Mau-r'c« Thorez. ki ga le d« Gaulle atnne-stiral, preselil prejšnji ponedeljek 1« Sovjetske zveze v Pariz. S sebol je pripeljal tu«M svojo družino.
Thorez j« v začetku vojne dezertiral. Spadal j« med tiste »patriote«, ki so — kakor naši komunisti — pozivati vojak«, naj vržejo puške prot ta naj se no bore. Ko je SSSR stopita v vojno, s« j« Thoro« preselil v Moskvo in od ondod hujskal Francoze, toda to pat ne več. naj vržejo puške proč, temveč da naf se Nemcem upro. to se pravi, da na| gredo v gotov« smrt.
Taktika...
20; maja 1939.. dobre trt mesece Pred začetkom vojn«, j« bil Thorez napisal tole značilno priznanje v pariškem komunističnem glasilu Ilumo-nlti:
»Naučili smo se uporabljati taktiko, ki se izpreminja. kakor to zahtevata razmere- naučiti smo se izdajati krilatice. ki se prilagode okoliščinami naučili smo se te krilatice opustiti, da ne ustrezalo več novim razmeram.«
Taktika, ki je naravnost genialne po svoji nemoralnosti. Nemoralna genialnost pa bolj imponira kakor merama. V prvi vrsti seveda pokvarjencem, prav tako pa tudi... bedakom.
Mihailovič v eksilu
Po poročilu iz Lizbone javlja lihe-ralno-boljševiškl londonski Ust Newo-Chronicle iz Kaira, da je general ML hajtovič odšel v eksit. Zapustil je * majhno skupino častnikov konec okt«, bra Bosno in se ie z ameriškim letalom odpeljal v Italijo.
Ce je vest resnična — In verjetno bo, da je — pomeni to konec zavožene vojne kariere moža, kt i« bil osebno idealist, a slab in zato za narod nesrečonosen politik.
Morilci z morilcem
Iz 2eneve poročajo po vesti Excham-qe-Teleqrapha iz Pariza da so obla-stva izpustila množičnega kriminalnega morilca dr. Pčtiota 1* zapora čel da ie »bolan«. Petiot le moral položiti kavcijo, kar mu pa nt moglo biti pi«-težko. sal sj je s svojo »klientelo« naredil lepe denarje.
Justica v osvobojeni Franciji gre čudno not. Maouistl obsojalo in um-iajo upledne Francoze, patriote, kj op v naihujših dneh vztrajali s svojim narodom, izpuščajo pa roparske morilce.
Stvar bo kaipak razumliiveiša, Se spomnimo, da je bfl dr. Petiot maata-stovski »oficir«...
Angleška načela
»Ce doživliamo, da enostavno prezremo nezaslišano krivico, ki so ta Sovjeti v zadnjem času prizadejali toliko evropskim narodom, se moramo upravičeno vprašati, ali Anglija sploh še priznava načela, za katera 1e dozdevno napovedala vojno«
Tako piše londonski list Catholfe Times, nato na vprašuje:
»Ce se Velika Britanija zares bori za svobodo vseh, kako more potem dovoliti početje Sovjetske zveze?«
Catholic Times ne najde odgovor« na svoie vprašanje, Ce nam londonski list dovoli: mi tudi ne.
Ha^alci if* cc iakln^!
Nobenemu narodu v Evropi ni prizanesla vojna s svojimi strahotami in jfim dalje traja ia boj, lem težja so bremena, ki jih morajo nositi vsi, naj »o že posredno ali neposredno so-•ddeženi pri tem sporu.
Tudi naša pokrajina je zaradi sploš-#crja položaja prizadeta in prav vsak Slovenec mora nekaj žrtvovati. Veliko število tistih, ki so jih rdeče tolpe iregnale z domov in so obubožali irei lastne krivde, veliko število vdov sirot, katerih svojce so ubili boljše-viki, vse to nas sili, da se z vso silo Upremo težki usodi. Tako pač zahteva od nas današnji čast Da bi ustre-Oe! tej zahtevi, se obračam danes do Vs h rojakov s prošnjo, da s skupno pomočjo omilijo stisko,
V decembra 1944. priredi generalni pomožni odbor po mojem nalogu ibirko pod geslom:
«VSI HOČEMO POMAGATI!«
S lem kličem vsem rojakom v naši *»( li pokrajini, naj se udeležijo le zbirke in oddajo božično darilo. Ob enem pa tudi želim, da bi se vsak Slovenec zavedel odgovornosti do «1 ipnosli in s primernim darilom u pclnil tudi svojo dolžnosl do nje.
Pričakujem prostovoljne darove, kakor jih pač kdo more dati Čim večja bodo darila, lem večji bo uspeh ln tem večja bo tudi pomoč, ki jo bomo . mogli nuditi. Velik uspeh bo okrepil ne le zaupanje v nas same, ampak bo povsod tudi dvignil ugled našega naroda.
Zato; POMAGAJTE VSI!
SODELUJTE PRI BOŽIČNEM OBDAROVANJU 19441
Prezidenl: general
JCto* Rupnik
Prizadeto prebivalstvo
Novi predsednik poljske eksilne vlade socialist Tomaž Arcziszewski •e je predrznil v neki iziavi sklicevati na Atlantik-Charto in na njen drugi. člen. ki pravi, da ie nedopustna sleherna teritorialna izprememba. ki ni izraz svobodno izražene volje prizadetega prebivalstva.
Prizadetega prebivalstva... Koliko bo neki še ostalo »prizadetega« poljskega prebivalstva, ki ima to srečo, da so ga Sovjeti »osvobodili*?
Rajši v smrt
Švedski list Daaposlen poroča, da •e sovjetski volni ujetniki, internirani na Švedskem, nočejo vrniti v Sovjetsko zvezo. ki zahteva niih izročitev.
List navaja primer nekega ujetnika, ki si ie sam vzel življenje, ko so ra hoteli poslati v Sovietiio. Več drugim se je pa posrečilo pobegniti, ie preden so Uh utegnili vkrcati na ladie.
Pomota?
Po poročilu iz Stockholma ie Eisen-koweriev glavni stan objavil, da te pretekli petek neki ameriški bombnik, fc ie imel namen napasti nemško •zemlje, »po pomoti« spustil bombe pa pariško predmestje Issv-les-Mou-flneaur.
Zal ta »pomota« ni edina. Vsa Evrs-IKi ie danes ena sama razvalina — po »pomoti« njih, ki zamenjavajo vojaka • civilistom in sebe z odrešiteljem.
POVSOD ENAKI. POVSOD BARBARI
is Kosom propa
Komunisti pognali, v zrak poljansko cerkev z dragocenimi umelnirtcsmi bratov Šubicev
ess
Komunisti, lei so se na Gorenjskem in Štajerskem dolgo časa skrivali pod nacionalnim plaščem, prihajajo vsak dan bolj s svojo pravo barvo na dan. Z umori, požigi in uničevanjem vsega, kar se popolnoma ne sklada z njihovimi zločinskimi interesi, so dokazali, da se ne bore za koristi slovenskega naroda, ampak za oblast židovsko-boljševiškega terorja, ki naj zavlada nad slovenskim narodom.
Temu nasproti se je postavil — po zgledu dolenjskega in notranjskega kmeta — tudi gorenjski živelj. Danes imamo na Gorenjskem že prav lepe domobranske postojanke, ki čuvajo slovenske domačije pred komunističnimi tolpami in jim zadajajo hude vfdarce.
To komunistom seveda ne gre v račun. Na vse načine skušajo oblatiti domobrance, da bi jih - onemogočili med tamošnjim ljudstvom. V tej svoji propagandi gredo celo tako daleč, da skušajo zločine, ki jih napravijo sami, naprtiti domobrancem. Toda ljudstvo vidi, čuti na lastni koži vse zločine. Dejstva se ne dajo utajiti. Komunisti so in ostanejo največji zločinci in krivci nesreče slovenskega naroda.
Zgovoren dokaz gornjemu je podli komunistični zločin, ki so ga zagrešili v zadnjih tednih nad malo slovensko vasico Poljanami nad Škofjo Loko. Rojstni dom našega pisatelja dr. Ivana Tavčarja je hudo prizadet, cerkev, ki je slovela po najlcpših slikah in umetniško izrezljanih klopeh bratov Šubicev, je pa uničena.
»Slovenski dom« z dne 2. decembra prinaša o komunističnem barbarstvu, storjenem nad idilično vasico,
znano tudi premnogim naSim izletnikom in letoviščarjem, tele podatke: Napad na Poljane se je začel 27. oktobra; Za to borbo — v vasi je bilo vsega skupaj 24 protikomunističnih borcev — so komunisti zbrali skoraj ves »IX. korpus« in vas obkolili. Moč posadke ni dovoljevala boja na odprtem polju, zato so se borci zabarikadirali v neko hišo.
Komunisti so vas obstreljevali z granatami, obenem pa so napadali postojanke tudi od blizu, a brez uspeha. Borci so odbili vse napade.
Naslednji dan so tolovaji ponovno napadli postojanko. Ker .je borcem začelo primanjkovati streliva, so se odločil za izpad, ki se je posrečil. Posadka je srečno prispela v Gorenjo vas.
Že ko£ po prvem napadu so tolovaji zaceli »osvobajati« poljansko cerkev. Minirali so glavna vrata, ker pa eksplozija ni napravila posebne škode, so začeli banditi s pomočjo prisilnih mobilizirancev obdelavati s sekirami glavna vrata, ki so bila zaklenjena. Ko so vdrli v cerkev, se je začelo razbijanje vse notranje opreme. Streljali so s puškami in brzostrelkami v svetnike in svete podobe. Hoteli so pokrasti tudi cerkveno posodo, a je k sreči niso več našli.
Po »uničenju« postojanke so zažgali župnišče, šolo, pošto in še nekaj drugih stavb okoli cerkve, oropali pa so vse hiše v Poljanah.
Ali njih veselje je bilo kratkotrajno. Ko so videli, da jim preti domobranska nevarnost, so jo hitro odkurili, s seboj pa so odpeljali nekaj žena in deklet, samo zato. ker so jih prosile, naj jim puste vsaj nekaj potrebne hrane. Njih usoda je še neznana.
Domobranci ro v vasi našli samo še žalostne sledove komunistične podivjanosti. Kmalu so se vrnili na svoje izhodiščne postojanke.
Brž ko so o odhodu domobrancev izvedeli komunisti, so še vrnili v vas in začeli proslavljati »zmago« z mitingom. Na tem mitingu je govornik obdolžil domobrance, da so oni taka bogoskrunsko uničili in opustošili cerkev, ko so drveli skozi vas.
Komunisti so prevzeli v vasi vso oblast, župan Jože Tavčar je predlagal — hoteli so prikazati ljudstvu, dii oni niso proti veri — da morajo od domobrancev porušeno cerkev takoj spet popraviti. V njej se mora vršiti služba božja.
»Mi se borimo za svobodo cerkve in vere,« je dejal, »zato moramo cerkev spet popraviti, da izbrišemo domobranski greh v poljanskem svetišču.«
Ljudstvo je začudeno gledalo popravljanje cerkve po tistih, ki so jo razrušili. Pomagati so morali prav vsi. Zvečer pa še je začelo pripravljati nekaj strahotnega ...
Ob enih ponoči sta se po dolini razlegli dve siloviti detonaciji. Vas je zagrnil dim, šipe v oknih so popokale. Zjutraj so ljudje izvedeli strašno novico: poljanska cerkev, ki je 800 let kraljevala sredi doline, je bila zletela v zrak.
Komunisti so v svoje opravičilo za razrušenie izdali letak, v katerem trdijo, da je bilo nujno potrebno minirati cerkev, ker je bila važna vojaška postojanka. S tem so uradno priznali, da so cerkev uničili oni.
Sto kil ekrazita je uničilo umetnine, ki jih slovenski narod ne bo 'mogel vec nadomestiti. Sto kil ekrazita je popolnoma »osvobodilo« prebivalstvo in vasico Poljane.
»Vsi hočemo pomigati!«
Svojo bratsko ljubezen in narodno dolžnost bomo pokazali pri NABIRALNI AKCIJI ZA IZREDNO BOŽIČNO OBDARITEV, KI BO OD 1. do 15. DECEMBRA 1944.
Na zbirališčih se bodo sprejemali darovi v denarju, kakor tudi razni predmeti, ki lahko kakor koli koristijo siromašnemu človeku.
Akcija od 1. do 15. decembra 1944. se bo vršila v Ljubljani kakor tudi na področju vse pokrajine.
Glavna pisarna akcije je na Gosposvetski cesti št. 2 (Zimska pomoč), glavna^ zbiralnica pa na Aleksandrovi cesti št. 3, lokal trgovine Rojina.
V posameznih mestnih okrajih bodo delovale tudi okrajne zbiralnice.
Ker potrebuje ta akcija veliko število pomožnih sil, prosimo narodno čuleče gospe, dekleta in mladino brez razlike, da se slavijo na razpolago in da se proslovoljno javijo v glavni pisarni akcije. Gosposvetska cesta 2.
Vse nadaljnje podrobnosti o akcijj bodo objavljene v dnevnem časopisju.
»Osvoboditelj« hujši od vojaške zasedbe
Tragedija mučeniške Srbije pod strahovlado Tita in Sovjetov
proč, sodijo zdaj in obsojajo ljudi, ki............... .	.
Kolikšno tragedijo preživlja pravkar Srbija, ne more biti neznano nikomur, kdor redno bere časopisje in živi na trdnih tleh, ne pa v oblakih. Vsak trezen človek med nami je vedel in ve: kadar nas pridejo odreševat Sovjeti, nas ne čaka osvoboditev, temveč okupacija v pravem pomenu besede.
Srbija okuša danes to okupacijo. Strahote, ki jih doživlja. nisov izmišljene; grozodejstva, ki slisimo govoriti o njih, žal niso sad bolne fantazije. Dežela je oplenjena od sovjetskih vojakov, ki so pač prisil do zob oboroženi v »bratsko« državo, niso pa prinesli s seboj živeža ne dobre obleke in obutve, češ. to bomo že v »osvobojenih« krajih dobili. (Resnica zahteva, da pribijemo: Ne Italijani, ne Nemci, ki so. zasedli naše kraje — ne kot bratje; tudi za osvoboditelja se niso izdajali! — niso svojega vojaštva oblačili in prehranjevali iz naših zalog, ampak so, nasprotno, sami skrbeli in skrbe za našo oskrbo.)
Toda ni ostalo pri ropu; na vrsto Je prišel tudi umor. Rafinirano je Sovjetija predala vso oblast Titu in se sama Bkrila v ozadje. Kdor ve, da pod Sovjeti nihče tako rekoč niti kihniti ne sme brez dovoljenja politkomisarja, ta tudi ve, da Moskva odgovarja za sleherni zločin, ki ga danes uganjajo kriminalne tolpe Josipa Broza-Tita nad srbskim narodom.
V Beogradu je pričelo, uradovati posebno »sodišče«, ki sodi o »izdajstvu«. Tisti ljudje, ki so aprila 1941. pozivali vojake, naj vržejo puške
aterih greh in zločin je, da se niso dali slepo in za prazen nič pobiti, ampak so videli svoje poslanstvo v tem, da so sredi svojega naroda čakali boljših časov. Sedeč po seznamu, ki je prispel iz Beograda, ni med »zločinci« niti enega, ki bi se mu dal očitati zaresen »kolaboracionizem«; vsi spadajo v tako imenovano srednjo linijo, med tiste, ki tako radi izjavljajo: »Saj ne bo tako hudo! Kdo bi tako pretiraval!«
Na žalost je danes na svetu vendarle »takoc hudo j na žalost ni nihče pretiraval, kdor ie te lahkomiselne gospode svaril. Tako so padli kot žrtve svojega »boljšega« znanja med drugimi:
Dragoljub Milovanovič, Djura Ko-tur, Momčilo Jankovič, Djura Jankovič, Radoslav Veselinovič, dr. Jovan Mijuškovič, Rista Jojič, bivši ministri; Aleksander Stojanovič, general; Aleksander Radulovič, poveljnik mesta Beograda, ki je imel nalogo vzdrževati red in nato predati mesto Sovjetom (zato je bil po mednarodnem pravu imun) ali se pa umakniti z nemškimi četami ;Ilija Pržič, vseučili-ški profesor; Tanasije Stanimirovič, podpolkovnik in prostovoljec iz prve svetovne vojne; Jovan Tanovič, višji rezervni častnik, solastnik »Polit:ke», ki ie pomagal rešiti premoženje »Politike« p»d nemško zasedbo, ne da bi
Zatemnitveni čas do 10. decembra od 17.10 do 7.05 ure.
bil zato glavni solastnik lista Ribnikar, namestnik Tita v Beogradu, le s prstom mignil zanj.
Tudi komunizem v praksi so Beograjčani lahko spoznali. Namesto da bi' bili komu kaj dali, so Sovjeti samo jemali. Obdržati si smel le 5000 din, i. j. približno za tri kosila in dve večerji. Kaj boš potem počel, zlasti ko si moral oddati tudi vse zaloge, sam Bog vedi; novemu okupatorju — pardon, osvoboditelju — to ni nič mar.
Tudi tole je blagoslov boljševizma: Tito je odredil zaplembo 2000 industrijskih in trgovskih podjetij in 30 tisoč kmetij.
Toda slika novega boljševiškega paradiža v Srbiji bi bila pomanjkljiva, če ne bi omenili., da Ti^pvi biriči po vsej deželi love stradajoče m_ prezebajoče otroke, ki so jih bili večjidel sami naredili sirote, ter jih v celih transportih odpremljajo v Bolgarijo »na oddih«. V resnici pa bodo tam samo počakali, da jih prepeljejo v Sovjetijo na boljševiško »šolanje«, ki bo iz njih naredilo komunistične janičarje.
Kako lepo »svobodno« se zdaj živi v Beogradu, dokazuje med drugim tudi tale dogodek, ki poročajo o njem iz Stockholma:
Beograjski dopisnik United.Pressa, ameriški žurnalist Packard ie dobil poziv, da pri priči zapusti Beograd, ker je v neki brzojavki kritiziral, da v Beogradu sicer povsod vidiš Stalinove m Titove slike, nikjer pa ne Rooseveltovih in Churchillovih. Šarmantno so mu dali na razpolago sovjetsko vojaško letalo in ga odpeljali v Italijo, kjer lahko zdaj premišljuje o praktičnem izvajanju atlantske karte in drugega humbuga svojih gospodarjev.
r1'* Uspelo domobransko miklavževanje na Taboru
Na večer pred Miklavžem, 5. decembra 1944. ie slovensko domobranstvo priredilo v veliki dvorani Domobranskega doma na Taboru miklav-ževanie za svoie invalide, ranjence in sirote. Svečanost so počastili s svoio prisotnostjo prezident pokrajinske uprave in inšpektor domobranstva, divizijski general Leon Rupnik, škof dr. Rožman, zvezni oficir major Dahm; poveljnik domobranstva podpoikovnilc g. Krener. načelnik štaba podpolkovnik Peterlin, pomočnik poveljnika podpolkovnik Vizjak ter mnogoštevilni domobranski častniki in podčastniki, ranjenci in povabljeni eostie.
Na programu ie bilo 11 zelo uspelih točk in kot zadnja. 12., obdarovanje otrok, ki ie prisotne domobrance in njih družine neštetokrat spravilo v prav dobro voljo Poi licani otroci so namreč morali stopil: na oder pred sv. Miklavža, ki ie b l obdan na eni strani z angeli, na d jgi strani pa s parklii in so se marsil ateremu malčku tresla kolena, ko je s.opil na oder ali z odra v nevarnosti, da ea bo vsak hip zagrabil slu abnilc pekla.
Prireditev je ’ula intimna in je popolnoma uspela.
Nov zločin komunistov
NeStetlm Jjrol vom širom po naši
domov'ni se je t idružil nov množični grob. Na No; anjskem so pri št. Vidu nad Cerkni o v gozdu Mačkovcu našli domačini v iik grob, v katerem je ležalo več ko E 0 trupel.
Pri ugotavljanju žrtev so dognali, da so bili to zvečine zavedni možje in fantje iz Beguni, Blok in Starega trga. Največ umorjencev je po zdajšnjih ugotovitvah iz Begunj, in sicer dvajset.
Kakor kažejo trupla, komunisti teh žrtev niso postrelili, ampak so r.h zaldali z nozi in bajoneti, nakar so jih zmetali na kup in le malo pokrili z zemljo in listjem.
Odkritje tega groba ponovno kaže, da je komunistom napoti vsakdo, kdor se ni pridružil njihovim tolpam. Vest o tem krvoprelitju je zbudila na Notranjskem veliko ogorčenje, združila pa je vse protikomunistične borce še bolj v prepričanju, da je treba zločinsko početje tolovajev uničiti z vso neizprosnostjo.
Pogled za ku!sso
fcpavesH sovjetske na »delovnega ljudstva«, priznanja bolj Se viškega časnikarja, opazovanja ameriškega gospodarstvenika
sovjetska bolniška strežnica k okolice Ibnanakega jezera mi je pnrj posredovala:
5 Vselej kadar sem hotela dobiti j.m vila za naše kolhozne delavce in -iič* (kelhomi delavci »o proletari-pra.nl bivši kmetje), sem morala v ržavni razdeljevalnici zdravil, ki jo -t v našem mestu vodil neki židovski fekarnar, natanko navesti starost pri-■adetih oseb. Če je bil kdo star več »o 50 let, sem vselej dobila kar a Itampvljko .recept*: »Zdravilo se ne tfovoli, ker prosilec (prosilka) ni vež *a produkcijski proces dragocena taoč.«
Neka ukrajinska učiteljica iz oko-Vce Vinice mi je povedala, da se ji jt pod boljševiki sorazmerno dobro godilo. Sicer so ji bili očeta samo *ato ubili, ker je imel 8 konj in 3 krave in je zato veljal za kulaka {neproletarskega kmeta), t. j. za sovražnika države, njeno mater so ji
ra brea vzroka deportirali v Sibirijo, jer je od trpljenja in pomanjkanja »mrla. Toda hči je vendarle imela Složnost izšolati se za učiteljico in se ■ 60 rublji na mesec (ca. 400 lir) •retolči skozi življenje. Učiteljica je k temu pripomnila: »Pri nas imenu-iemo to še lepo življenje. Lepega ine utegne priti pome sovjetska policija, da me ubije, kakor je ubila Siojega očeta. Takšno je pač življenje v Sovjetski zvezi, ničevo.«
Neka nameščenka iz Vinice je izpovedala: »Sem-hči majhnega kmeta in sem dobila slabo plačano službo pri nekem zelo dobro situiranem Židu. To me je leta 1937. obvarovalo lakote, ki je tisto leto prišla nad nas in pobrala med drugimi tudi mojega 18 letnega brata, zelo krepkega fanta. Sovjetska vlada je takrat nasilno vzela našim ukrajinskim kmetom kljub zelo dobri žetvi toliko živeža, da je bila posledica silna lakota. Tudi v tukajšnjih krajih je pomrlo takrat na tisoče kmetov in delavcev. Sovjetska vlada je s svojimi nečloveškimi ukrepi hotela zadušiti navezanost marljivega ukrajinskega toneta na njegovo rodno zemljo. V enem samem letu je takrat pomrlo na stotisoče in stotisoče mož, žena in otrok.«
Delavci iz neke vojne tovarne pri Leningradu so mi pripovedovali:
»Leta 1938. so pri nas spet poskočile cene, nikakor pa ne strahotno nizke mezde. Vzlic strahu pred GPU so se delavci začeli razburjati, čeprav le prav potihem in samo med štirimi očmi. Tedaj je nekega dne na lepem zavozil med delavce tank. Obležalo je na mestu 157 mrtvih in ranjenih. Vrhu tega so častniki GPU nas vse strahovito nadrli, češ mi prasci naj si zapomnimo, da se nam bo, če se veleizdajalska miselnost v naših vrstah ne konča, prihodnjič še slabše godilo. Tudi naše družine bodo za nas odgovarjale.«
Tako citira svoje razgovore s sov jetskimi delavci in nameščenci nemški poročevalec prof, dr. Richthofen, nato pa navaja za dokaz »urejenosti« delavskih razmer v Sovjetiji pisanjt moskovske Pravde, torej uradnega boljševiškega glasila. V njej priznava komunist Arkadij Pervencev, da
smejo tehnični nameščenci v sovjetskih vojnih tovarn v sedanjih časih spati povprečno samo po 3 in pol ure vsakih 24 ur. Dalje pravi Pervencev, da se storitve sovjetske oboroževalne industrije dado izsiliti le še z železno disciplino (to se pravi, z odtegnitvijo življenjskih nakaznic, z grožnjo z deportacijo i. sl.), Pervencev sam pravi, da bi bilo prav, če bi sovjetska propaganda vendar že prenehala govoriti o navdušenju, s katerim hodijo delavci na delo.
Da oriše razmere v sovjetski oboroževalni industriji, navaja Pervencev med drugim tudi tele primere, ne da bi k njim pripomnil kaj drugega kakor to, da morajo sovjetski državljani takšna dejstva pač_ voljno prenašati, da se doseže končni cilj boljševizma.
»Delavec Sotov je moral delati z vrtalnim strojem brez presledka 36 ur. Ves ta čas si mogel videti samo njegov čez stroj sklonjeni hrbet.«
»Zmršeni sivi lasje, razdrapani živci, prebdene noči: takšna je slika delavcev in nameščencev naših vojnih tovarn.«
»Delavci so planili v neohlajene peči, da so z golimi rokami odstranili žlindro iz njih.«
»Splavarji so stali do vratu v ledeni vodi in so se morali boriti za sleherni hlod.«
»Monterji, ki so napeljavali kabel, so utonili v močvirju.«
»Pri delavcih v kemijskih tovarnah so obleka in delno i* istega vzroka celo roke ožrte do kosti.«
»Tovarišica Poligaova poveljuje neki skupini delavcev in niti zaradi bolezni ne dovoli prekinitve dela. Tako na primer je ključavničar 61ep-njov tako dolgo delal, dokler ga niso
odnesli na nosilnici, delavec Žukov pa kljub visoki temperaturi ni smel zapustiti svojega delovnega mesta pred izmeno. Takih primerov je na tisoče.«
Takšno sliko nam podaja o sovjetskem delavstvu sam boljševiški časnikar.
1 la j pa dajmo o sovjetskih razmerah še tretjemu besedo, za sovjetskim delavcem in boljševiškim časnikarjem še ameriškemu gospodarstveniku.
Ameriški listi prinašajo zadnje čase senzacionalna poročila o potovanju predsednika ameriške trgovinske zbornice Eriča Johnstona po Sovjetski zvezi. Johnston se je dalje časa mudil v SSSR kot gost sovjetske vlade, zato najbrže ne bo brez podlage, če je izjavil, da v Moskvi sploh ne mislijo na to, da bi sovjetski sistem demokratizirali ali ga kako drugače izpremenili.
Daljše in izčrpnejše poročilo o svojih vtisih je objavil Johnston v obzorniku IJfeu. »Sovjetska zveza naredi siv vtis«, takšna je njegova ugotovitev. »Vsa sovjetska mesta so siva. Ni trat in parkov, ni cvetlic ne prijaznih izložb, ki bi prinesle neka; razvedrila v enolične vrste hiš. Nihče nima v Sovjetiji časa za cvetlice, nihče tudi nima trgovin in izložb
»Sicer so zdaj prvič odprli v Moskvi, Leningradu in Kijevu par trgovinic, kjer moreš brez nakaznice ka, kupiti. Toda cene so fantastične: 1 kg sladkorja 700 rubljev, t. J. 133 dolarjev; čokolada 1800 rubljev ali 842 dolarjerv; piščanec 350 rubljev ali 66.5 dolarja. Dobro plačan povprečen delavec dobi pa na mesec kvečjemu 800 rubljev, to se pravi,
približno toliko, da si more brez kart kupiti 1 kg sladkorja.«
V Moskvi, tako izvemo dalje od Mr. Johnstona, je tudi nekaj restavracij, kjer ti postrežejo brez nakaznic; tja zahajajo v glavnem častniki rdeče vojske. Tudi v teh lokalih so cene bajeslovne.
Na podlagi svojih obiskov v raznih tovarnah ceni Johnston, da je približno 65 "It vseh industrijskih de-:avcev ženskega spola. Kmetijska dela opravljajo v več ko 80 %> žen-ske. Delovni ča-s v tovarna n zn&ža najmanj enajst ur na dan; dve nedelji na mesec se d la, a zaslužek teh dveh nedelj gre za rdečo vojsko. Kmetijstva, pravi Johnston dalje, je popolnoma industrializirano. Tudi ne govore ta n več o poljedelstvu, živinoreji itd., ;.mpak o kokošjih tovarnah, mesnih tovarnah, sočivnih tovarnah itd. Mišljene so velefarme, na_ katerih goje sočivje ali pa rede živino. Te industrializirane kmetije zaposlujejo na stotine delavcev in predstavljajo proletarizacijo kmetijstva.
Izčrpno popisuje Johnston tudi velika sibirska industrijska mesta. Američan pravi dobesedno:
»Ugotovil sem, da mora večina delavcev prebivati v barakah, zgrajenih globoko v zemljo, tako da samo strehe mole iz zemlje.«
»Vse, kar sem v Sovjetski zvezi videl in spoznal,« tako končuje Johnston svoja izvajanja, »me je prepričalo o tem, da so Sovjeti brezpogojno odločeni obdržati sedanji sistem.«
Samo v prepričanju ljubljanske purgarije se jž ta sistem že zdavnaj unesel in je postal že čisto pohleven in krotak. Srbija je vendar tako daleč, Romunija pa še dalje — da o lublinski Poljski in Finski ne izgubljamo besed.
Zenačenje delavskih in uiadniških rodbinsidh doidad
Na podlagi pooblastila * dno 7. novembra 1944, G. Z. VIII 10 Z/F danega mi od vrhovnega komisarja z a operneijsko ozetnlie »Jadransko Primorje«, odrejam:
S 1. Razpredelnica A. Rodbinske doklado in zadevni prispevki za industrijo. A. tedenske doklade, izdana s kr. ukazom z dne 20. marca 1911. št. 122. Službeni list št. 6/59 A. iz lota 1919. razširjena na ozemlje Ljubljansko pokraiine s kr. uredbo z dne 21. decembra 1942. št. 1882. Službeni list št. 1/59 A. iz leta 1943 in »pre-ineniena z naredilo šefa pokrajinske uprave za ljubljansko pokrajino z dne 27. marca 1944. št. 52. Službeni list St. 78/25 iz leta 1944. se spreminia m se glasi:
Dnevne doklade: Delavci in uradniki: družina z 1 otrokom 2 liri družina z 2 ali 3 otroki za vsakega otroka 2.70 lir, družina s 4 ali več otroki ra vsakega otroka 3.20 Ur za ženo 2.90 lire, za vsakega roditelja 1.90 lire.
8 2. Ta naredba stopi v veliavo z dnem olliave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Liubliani, ob-ve«no moč Pa dobi s 1. julijem 1914.
Ljubiiana. 28. novembra 1944.
Frezident: div. general Rupnik
Protikomunistična, predavanja v Industriji. na strokovnih šolah in na podeželju so s 3. decembrom 1944 do nadaliniega ukinjena.
Zaradi sočutia do bolnikov in ranjencev so katranizirali del Zaloške ceste med splošno bolnišnico in železniškim prelazom ter cesto za mrtvašnico. Katranizirali ali asfaltirali so še nekatere druge ulice in hodnike za pešce, nadaline na še nameravaio.
Trgovci s kurivom so s 1. decembrom t. 1. začeli razdeljevati tretji obrok drv za doinačinstva. in sicer: na nakaznico D 100 kg na nakaznico A 150 kg, na nakaznico B 200 kg in na nakaznico C 300 kg. K»r trgovci nimajo v svoiih skladiščih še zadostnih količin, nai se zglase nainrei tisti, ki drva res nuino potrebuieio.
Božičnico za Begunice iz Notranjske, ki se nahaiaio v Liubliani bo na praznik sv. Štefana priredil Odbor za No-tranice v okviru škofiiske dobrodelne pisarne.
Proračun nieotne občine liubliansko za leto 1915. Na mestnem županstvu ie razgrnien predlog proračuna za leto 1945.. ki znaša s sle n nn im zneskom izdatkov v višini 169.7 milijona lir in dohodkov v višini 135.9 milijona lir.
Smola dimnikarskega vajenca. Posebno smolo ie imel mlad dimnikarski vajenec, ki ie hotel na lahek način priti do večie vsote denarja. Prisvojil se ie kolo in dinamo svetilko, prvo ie bilo last policijskega a ge n ki. drugo Pa last nekeea sodnika. Podjetnega tatu so prijeli že neltai ur po deianiu.
Božične dodatke bodo delili mladini v- N-wnM.it. Mladostne osebe do 18. leta
bodo nreiele po 125 gramov siadkoria in po 200 gramov mezge. Odrasli bodo pa nreieli oo četrt kg mesa.
Poslovne uro denarnih zavodov. Zaradi letalskih alarmov so poslovne ure denarnih zavodov za stranke od
1.	decembra dalie od 8. do 12.30.
Centrala kož v Liubliani obvešča vse reice prašičev po pokrajini, da preimeio pr; oddati svežih svinjskih kož od 1. decembra 1944, dalie do 31. niarca 1945. poleg običainega plačila za svinjske kože nagrado v usnju in sicer: za vsak komad prvovrstne svinjske kože v težini ca. 4 kg do rijcg ca. 1 kg podplatov, za svinjske kože druge vrste Da ca. pol kg podplatov. obračunano po maksimalni cenii. Za manjvredne kože nagrada odimde.
Kater« radijske oddajne postaje se sme poslušati. »Kiirtner Zeitungc ie pred kratkim objavila seznam radijskih oddajnih postai ki se smeio poslušati. V seznamu ie tudi Krani na valu 211.3 m.
Vneti kadilci znaio. Hudi kadilci, ki iiti ie močno prizadela nainoveiSa omejitev dnevnega obroka tobaka, so »j kai kmalu pomagali iz zadrege. Začeli so kaditi posebne mešanice, sestavljene iz »Aloa« čaia ter drugih caiev in tobaka. Pravijo, da ie takšen »tobak« zelo dober.
Osebne vesli
UMRLI SOI
V Ljubljani! Tea KlanjSček; Miro Drčar: Svetozar Vesel. fin. bl»n. ravnatelj v p.; Andrej KerSinar, »troj. dr*, »el. v p.; Franc Marinc, mestni uslurbenc v p.; Antonija Ziirur; franc Vendramin. Šolski upravitelj V p.; Hedvika Pehani, soproga gen. ravn. Vzajemne zavarovalnice; Joaliim Bevčar »el v p.; Miro Drčar; Frunc Urbančič, poa.; Vinko KoSir, osmoSolec; Melita Jelačlnova; Apolonija tiorenc; Franc Kralj, Blaž Mrak, mizar in posestnik; Katarina Jovanovič učiteljica v p.; Frančidka Košak; Karolina l.ančič; Pavla Arko. Marija 1'rmSar; Andreja Kristan; Ana Benda, služkinja.
V Selili pri Mirni: Anton Smolič.
V Celju: Viktor fimicovec in Marija Sml-Bovec, bivša upraviteljica dnevnega zavetišča v Celju.
V Budanjah pri Vipavi: Rozalija Mako-
voc.
V Žabnici: peter Oman.
Na Krku; Ivica in Janezek Pfeifer.
Na Velikem Osolniku: Ivan Habič, tapetniški mojster.
v blejskem okraju: Franc KrenCič; Ja-
Slivnik; Anton Zajc mn,v Beljaku: Hilda l.iikož, lekarniška pomožni,-n, H„rmina (ilatmrnik
V Presni na Corcnjskem: Ivana Tepina.
" .lr,*U! Matilda Fornazarič; Martin
Skancič; Katarina (lalovič; Jakob Ohersncl; Alojz Badjura; Avrelij Prelesnik, trgovec.
V Tarcentu: Feiirita Mihalič.
V Dolini: Olca Vodopivec.
V Kranju: Uadnjka Ulriiiova
V Gradcu: Marija Roma Pahič; Josiplna F omak, poštna ofiolalka v p.; dr. M, Kar-nirnik, notar v p.; Marija Čufiinova. vdova P> sol. upr : Ana Slasičeva; Janez Škorjanc, p anrieški ravnatelj v p.
V Celovcu: Martin Serhec; Terezija Orad; Amalija Zupanova; Marijana Cnd, vdova po barič. urad.; Karol X*olaJnur, poatreSček; Olga Panku frizerka; Adelajda Kuhar. Sivilla-Katarina Močilnik, kmetica.
V Novem mestu: Ivana Cesar.
V Sodražici: I. Lovšin.
Naše sožalje!
Listek ..Družinskega tednika**
Ugotavljanje spola šo nerojenih otrok
Napisa! dr. Hans Hartmann
Nemški znanstvenik prof. dr. Oskar Haempel s poljedelske visoke šole na Dunaju ie pričel raziskovati že dolgo znano sled do vnaprejšnjega ugotavljanja spola ori še nerojenem človeku in je nedavno objavil tudi svoie nepričakovano presenetljive izsledke. Ti izsledki pomeni io vdor v svet doslej najglobljih skrivnosti okoli moškega in ženskega urapriucipa vdor. katerega moremo in smemo postaviti vštric s kemičnimi pojasnitvami spolne privlačnosti dr. Maxa Hartmauna in dr. Richarda Kuhna.
Prof. Haempel ie vbrizgal seč no-
praksa poskusov. Na poskusnih ribah | Potem ie seveda troha natanko pre-J Usnjene izdelke barvajte le s spe so se pri vbrizganju seči nosečih študirati vse pojave, ker ie v vsaki cialno barvo
žensk pokazali znaki nasledkov na njihovo zunanjo preobrazbo bodisi v smislu večine moških, bodisi v smislu večine ženskih hormonov.
Haempel ie ugotovil v vsakem posameznem primeru svoiih 104 poskusov prevladovanje te ali one substance in dosegel popolnoma pozitiven rezultat v 54 primerih dečkov in 36 primerih deklic. Od vsake poskusne matere ie vbrizgal šestim rilvam moškega in šestim ženskega spola. 0.025 ccm skrbno v ta namen nripravliene seči, in sicer trikrat v treh zaporednih dnevih. v celoti torej vsaki ribi 0.075 ccm seči. Pri tem ie pa treba upoštevati, da ni iztisnil iz nobene ribe nobene tekočine in da tudi noben nien organ ni bil poškodovan. Če ie pričakovani otrok moškega spola potem dobe ribji samci takoi svojo lepo drstno barvo, ki se sicer noiavi na niih samo ob njihovi spolni zrelosti. Razvoj njihove barve ie treba zapisovati na podlagi
sečih žensk samicam in samcem pez- ______________________________   _	..	___	.
dirkov. neke vrste rib. Iz nasledkov.; posebne barvne lestvice v 1.. 3.. 5. in
Irm	fl	n	i\a!	n »mm nOlnitlll	„	n	ll	h	A1M	11	«■	mi	D	N1	_11, 1 1 Im - _ .., 1 ,, I, n ..  fnlp At»l
ki so se potem pojavili na niihovih telesih, ie ugotovil, ali bo otrok, ki se bo rodil, moškega ali ženskega spola. Ko so bili otroci rojeni in ie bila mogoča kontrola, se ie izkazalo, da ie bila napoved od 104 preiskanih primerov v 83.5°/o pravilna Pomen tega rezultata ie postal še toliko večii. ker ie dr. Haempel naknadno ugotovil v večini primerov tudi vzroke napačnih napovedi. Napovedi ie postavil namreč tudi v primerih l;o ie poginila večina od Šestih ribiih samic in šestih ribjih samcev, kolikor iih ie potrebnih za natančno napoved. Ribe so poginile zato ker ie seč nosečih žensk vsebovala strupe, kar ie povzročilo popolno izpremembo znakov in vodilo do pomotnih napovedi. V takih primerih je treba noseči ženski pred-
7. uri. Pri ribiih samicah se v takem primeru ne pojavijo nikakršni znaki kake izpremembe. če ie pa otrok, ki ga pričakujemo, ženkega snola potem narasteio samicam nezdirkov takoi niihova legla (nastavki, s katerimi izločajo svoja iaica v školilce. da se v njih izvale mlade ribice).
zaslopan tudi nasprotni srnini hormon, četudi v maniši mori od odločujočega. in ker se vršj izločanje hormonov v določenih ritmičnih ciklih. To ie tako drugo deistvo odločilnega načelnega biološkega pomena, katero ie treba upoštevati. To utežuie določanje snola še nerojenega otroka, zakaj če ie seč vzeta v času. ko telo noseče ne izloča v seči hormonov, se vsa podoba popolnoma izpremeni. Če se ie pa kljub vsem tem težkočam dosegel že tako lep usneh. more biti znanost upravičeno nanj ponosna.
Opomba prevaialca: Vsa načela, ki jih tu opisuie dr. Hartmann kot nainoveiša odkrilia in ponos moderno znanosti, so bila skoraj natanko tako znana že .starim Egipčanom. Stari Egipčani so namreč vedeli, da ie mogoče s pomočjo seči noseče ženske ugotoviti spol še nerojenega otroka. Samo da so za poskuse uoorabliali žitna zrna in ne rib. Rezultate so spoznavali no načinu kalitve zrn. Kakšni so pa bili ti znaki na kaleh, nam ni znano. Tudi to nainoveiše odkritje nam torej iznova potrjuje staro resnico. da so davna ljudstva vedela veliko stvari, ki jih ie »napredneiša« znanost potem zavrgla kot »nraznoverie«. a se najnovejša spet vrača k niim.
Trideseti rojstni dan
Napisala Karla Matzenauer
  	Okna so bila na široko odprta in
pisati manj vznemirjajočo brezmesno So prepuščala v visoki, svetil prostor
hrano. Natančna napoved ie možna samo v primerih ko ostane živih vsai osem rib od teh polovico samic in polovico samcev.
Da moremo popolnoma razumeti smisel Haemplovih odkritji ie potrebno. da se vmislimo v posebne, nikakor ne splošno znane predpostavke. Dve izmed niih sta tako važni, da terjata načelno razširitev naše biološke predstave o svetu. Prvo deistvo ie to, da izloča seč nosečih žensk, tako v primerili moškem kakor ženskega spola, povečano množino hormonov, To povečano izločanje izvira iz okoliščine, da izloča v materino seč svoie moške (če ie deček) ali ženske (če ie deklica) hormone tudi še nerojeni otrok ki ie z materjo zvezan. Ker ie pa vsako bitie v osnovi dvospolno. odpošilja v obtok krvi prav tako moške kakor ženske hormone, ki prehajajo nato skozi obisti in ietra v seč. Tako ie tudi pri vsaki noseči ženski. Toda'vselei tedaj, torei v normalnih primerih, ko ne gre za polženska in poimoška bitia. temveč za nosečno združitev dveh različno ali istospolnih bitii (matere in otroka) prevladujejo
voni in toploto mladega pomladanskega dneva. Prav nalahno ge ie igra!
zadnje sta ležala drug blizu drugega pod cvetočo hruško. Cvetie Se ie blestelo v nežni rožnati belini, in kadar je veter mehko pobožal veje. se ie
lifaks
ki usnju ne škoduje. Napoleonov trs.
veter z zavesami in prav nežen ie bil usipal z niih cvetni dež in padal Dori
voni španskega bezga, ki ie vdiral v sobo na krilih vetra.
Dora ie sedela pri oknu in zapirala
oči. Dolge, svilene vejice so ii počivale na licih in visoke ozke obrvi so se bočile nad trepalnicami. Lep ie bil njen obraz. In lahek, srečen smehljaj se ie poigraval okoli nienih napol odprtih ust.
Dora ie sedela in pozabila na svet okoli sebe. Mislila ie na vČerai. Na večer pred svoiiin tridesetim rojstnim dnevom. Slavili so io. Dora Mersino-va. slavna kiparka. Slavne in vplivne može so včerai snreiele medse te stene. Može. ki Doro občudujejo in si io snubiio. Vsak Po svojem temperamentu: in vsak bi bil presrečen, če bi nui Dora obljubila da mu hoče postati žena. Toda Dora se ie samo smehljala. Ni bila ošabnost ali omalo-važevalnost. ki ii tega ni dovoljevala. bila ie le zadovoljnost s svobodno usodo. Dora si ni želela ničesar več. Bila ie mlada, lepa in na vrhuncu svojih uspehov. S svojim zadniim
bodisi moški, bodisi ženski hormoni, delom, »Ljubečo deklico«, ie dosegla Kadar se torei	oirok v materine, 11;	na veliki razstavi prvo	nagrado.	In
telesu prične izpreininiati	v snoluo	j	svoie nainoveiše delo ki ie stalo	še
bitie in se n..,	razvijajo	spolovila,	j	neobdelano v ateljeju,	ie videla	v
prične odpošiljati	tudi svoie	hormone	!	duhu tudi že dovršeno.	»Ženska pri
v materin krvni obtok in po niem v seč.-Ker se to do^aia od tretjega meseca nosečnosti dalie. ie mooel prof. Haempel delati uspešno svoie poskuse v času od tretieua do devetega meseca nosečnosti.
Že leta 1934. sta dva nemška raz-
vodniaku« io bo imenovala.
Dora se ie nenadoma dvignila. Morala ie v atelje. Nekai io ie gnalo tla. Obstaln ie pred svoiim Še nedokončanim kipom. Potegnila ie mokro cuuio z oblikovane gline in io opazovala. Da. to ie bilo nieno nainoveiše
iskovalca. W. Liiltge in W. vou Merz. delo. Zamišljeno ie stala pred niim. prodrla globoko v skrivnost izločan ia lu njeno prvo? Kaj neki ie bilo? hormonov skozi seč nosečih žensk |	1J5o£ ,0 &,a Drostonl in orav
Našla sta . v fetalnem (zarodnem) zadaj. v skritem kotu, je našla nekai. presnavlianiu moskpspolno substanco pokrito ie bilo s staro, zaprašeno cu-moskega zarodka 111 ugotovila da rea- nj0. Dvignila is vse skuoai in posta-girata krvni serum matere, ki nosi I vjj^ na gredo ateljeja. Potem ie od-otroka moškega spola, ob moškospol-1 -i.,,	n;j„	m	ulova	Moška	ulnv«
nem substratu. Po fetusu (zarodku) &™*Tozkim visokim'čelmn ^m£
izviraioči hormoni so bili torej »fiziološki«, to se pravi tu. da so se vezali v skupnost in prehajali tako tudi v materino kri. Od tu dalie ie oa le korak do spoznania. da ie mogoče napraviti s pomočjo hormonov v seči noseče ženske poskuse iz katerih spoznamo. ali ie zarodek moškega ali ženskega spola. Tako nam pravi že najpreprosteiši logični zaključek. V prvem primeru, če ie torei zarodek moškega spola bo tako vplival na hormonsko vsebino materine seči. da bo moškohormonska subtanca močnejša. tako rekoč prevladujoča. V drugem primeru, ko ie zarodek ženskega spola. I)o ta spet vplival tako da bo prevladovala ženskohormonska substanca. In kakor ie napovedala logična domneva, tako io pokazala tudi
voljnimi, skoraj upornimi usti in energično brado, docela uskladeno z usti.
Dora ie počenila na tla in se zastrmela v negibni moški obraz. Da. to ie bil Andrei. Kako daleč daleč ie že vse! Popolnoma ii ie bilo izginilo iz spomina. Vse. Vse pred Andrejem in vse za časa njega. Dorin obraz ie ostal nespremenjen toda srce ii ie bilo hitreje. Tako hitro kakor takrat. Devetnajst let ie bila stara in Andreiu iih ie bilo dva in dvajset. Oba sredi uka. oba sredi mladosti in prepričanja, da moreta tudi svet sneti s tečajev.
Bil je čudovit pomladanski dan. Andrej ie kratko in malo odtrgal Doro od njenega dela in io odpeljal ven. Potem sta šla peš dalie in na-
v lase. Nebo ie bilo modro. In Andrejeve oči so srečno žarele, ko ie ležal poleg nie in držal v svoii njeno roko.
Govorila nista. Ležala sta molče. Le včasih ie Dori roka živčno zadrhtela. Potem so se krepke Andrejeve roke mocneie ovile okoli njenega pasu. in Dora ie pomirjeno zaprla oči in sanjala. Takrat so bila niena nazira-nja zelo zmedena. V niei se ie vse burilo in viharilo. ne da bi vedela kaj je in kai nai s tem počne. Bila ie zelo nesrečna, živčua. razdražljiva, in vselei ie bil le Andrei ki io ie vedel pomiriti in opogumiti. Bila ie nezadovoljna sama s seboj. V svoie delo ni imela zaupanja, započeta dela ie puščala nedovršena in se iokala. In takrat ie bilo tudi. ko ie Dora neprenehoma zatrjevala, da bo s tridesetimi leti umrla. Pod nobenim pogojem ni hotela doživeti več ko trideset let. Sprva se ie Andrei sineial. Ko Pa mu ie Dora to dalie ponav-liala, ie poskusil spregovoriti z nio pametno besedo. Uspelo mu ni. Dora ie vztrajala pr j svojem z vso neusmiljenostjo mladosti, in nič na svetu
10 ne bo odvrnilo od tega. je pravila, da ne bi na svoi trideseti rojstni dan izvršila svojega sklepa.
Kai se ie le neki zgodilo z Andrejem? Razšla sta se ne da bi bila Dora to opazila. Dosegla ie uspeh življenje io ie zaposlilo dobivala ie naročila. in Andrei, cvetoča hruška, modro nebo. vse ie bilo pozabljeno. Lahno hrepenenie se ie prikradlo v Dorino srce.
In danes ie dočakala svoi trideseti rojstni dan. Snieiala še ie prenapetim mislim mlade, neumne Dore. Prav za nič na svetu ni bila pripravljena končati svoi uspeh in svoje lepe dni. 8e nikoli prei ni olrčutila večie potrebe no življenju, ustvarjanju in uspehu kakor prav tedaj.
Dora ie globoko zadihala. Potem skrbno prijela študiio glave in io postavila na stojalo, poleg »Ženske ob vodnjaku«. Lahno so drseli Dorini prsti čez glinasto glavo.
Tedaj s« ie iz sosedne sobe oglasil telefon. Ko ie Dora dvignita slušalko.
11 ie roka nalahno zadrhtela. Mehak, zategel glas ie slišala imenovati nieno
Vsak stanovalec mora točno poznati vse izhode, zasilne izhode in zidne proboje svojega zakloniSča tako, da jih najde tudi v največji razburjenosti pri popolni temi.
fme. »Dora? Čez po! ure bora p,; tebj. Odpeljala se bova ven.« — »D Odpravila Se bom.«
Andreil Dora ie vedela. Takoi ga je spet spoznala. Po čem nrav zb prav? Tega ni videla. Andrei! Ali io zasijalo sonce svetleie kakor pred nekaj trenutki? Ali ie postal voni španskega bezga slaiši? Ali ie posta ki življenje lepše odkar ...? Dora ie zamišljeno zmignila z glavo.
Dora in Andrei sta se peljala ven. Dora ni vprašala kam. Vedela ie. in tudi Andrei ni govoril o tem. Potem sta sedela pod drevesom pod niuno hruško. Cvetie se ie blestelo v nežnem rožnatem nadihu in če ie veter mehko pobožal veje. se ie usipat cvetni dež v Dorine lase.
Govorila nista. Dora ie bila srečna kakor še nikolf prej. in ko se io ozrla v Andreja, ie lahno prikimala r. glave. In ko ie nrav tedaj padel cvetni list na nieno lice. ga ii ie Andrei s poljubom odstranil...
Po nebu sta se podila dva mala. bela oblaka. »Dora. danes ie tvoi trideseti roistni dan.« Dora ie prikimala »Da. Andrej.« — »Kako ti ugaia življenje?« — »Lepo ie. Andrei.« — »Na tisto mislim kar si deiala nekoč, preti mnogimi, mnogimi leti. Ali se še spominiaš?«
In^ veter ie razgnal nežna, bela oblačka na nebu vsaksebi. »Da Andrej.« — »Alj misliš še vedno tako?«
Dora se le smehljajoč se ozrla v Andreja. »Ne, Andrej.« — »Svoie nazore. si torei spremenila?« Dora ie prikimala. »Živeti hočeš. Dora kai ne?« — »Da. Andrei.« — »Z menoj. Dora?« — »Da. Andrej.«
In na nebu sta se oba mala oblaka združila v enega.
Povračilo
NAPISAL HE1NRICH ZILLICH
Kljub temu. da ie svoio ženo res ljubil. neki mlad kmet nikakor ni mogel pozabiti, da ie imela preden se ie z niim poročila, že drugega ljubčka. Zato ie ravnal z nio surovo, io zmerjal za vsako malenkost in pravil. da bo mogel pozabiti na nieno prejšnio ljubezen šele tedaj kadar bo sam kdaj skočil čez zakonski plot.
To ie ponavlial veduo Češče in menil, kakor ie pripovedoval s takim dejanjem »izravnavati račun«, ki ie bil med niima. In ozirat se ie tudi rad po vseh priložnostih, čeprav mu ie pri tem srce krvavelo. Nazndnie se mu ie pa le zazdelo da bi utegnil najti razumevali io za svoi načrt uri mladi sosedi. Pričel ii io prišepeta-vati lepe besede, in čeprav se ga ie ogorčeno branila, ie vendar uporabi! prav vsako priložnost, da se ii ie dobrikal. To ie traialo tako dol go. dokler, mu soseda nekega dne le m obljubila, da bo prišla zvečer na njegov skedenj. Toda bila ie poštena zena, in ko ie sosedu obljubila večerni sestanek na skedniu. ie takoi odhitela k njegovi ženi in ii vse izdala.
Ko ie sonce zašlo, ie hitel mladi kmet v svoi skedeni kier ie polu pričakovanja in ves razburjen obiei žensko, kj ni spregovorila niti ene same besede. Toda pri duši mu ie bilo vendar neznosno in nairaiši bi bil pobegnil. Zato tudi sam ni spravil z jezika mnogo besed. Rekel ie le. ker ie čutR dolžnost govoriti da tako liubka ženska ne bi smela sedeti na bodeči slami, ampak vse dni samo na mehkih blazinah.
Po teh besedah le žalosten odšel s skednja in se dolgo potikal naokoli, ker si ni upal oditi v hišo k ženi in ni vedel, kako nai ii od sramu zaradi storjenega še pogleda v obraz. Ko pa le nazadnie le stopil boječa in oklevajoče v kuhinjo, ie zagledal ženo sedeti na mehki blazini poleg ognjišča. In zrla ie vanj s smehljajem ki ie izdajal veliko liubezni in nič mani sočutia. I)a pa ne bj izdal svoie slabe vesti, 10 ie spet surovo nahrulil in io vprašal, če ie tako lena. d» še pri Ognjišču ne more stati.
»Ah. moi liubi mož!« je odgovorila žena šaljivo. »Saj si mi vendar sam naročil, nai sedim na meliki blazini namesto na bodeči slami.. .<
V tistem trenutku ga ie minila vsa žalost in zaskrbljenost. Veselo ie objel svoio ženo. io poljubil in ii dejal, da le zdaj pač vso poravnano in so vsi računi med njima izenačeni.
Rojstvo volovskega menueta
Anekdota iz Havdnovesa življenja.
Napisal F. O. H. Schulz
Kapelnik kneza Esterhazvia. Josip Hevdn. ie sedel Že nekai ur nad svojimi notnimi listi, ki so pokrivali vso mizo. in vpisavat noto za noto. da ustvari simfonijo, kakršne svet še ni slišal. Cim ie bilo nekai dvojnih par-titurnih strani dovršenih, iih ie komponistova desnica potisnila čez mizni rob. da so zleteli na tla in se zgrinjali na bodočo dragocenost predstavljajoči kup. Z vsakim novim listom ki ga ie Havdn vzel v roke, io vidno naraščalo mojstrovo veselje do dela. Zapeljivo sp plesali žarki majskega sonca 00 listih papirja. Havdn se zanie ni zmenil. Mogočnejše sonce ie sijalo v njegovi duši. 111 stvarjalna sila njegovega genija ie siji la v odrešujoče rojstvo.
Nobena živa duša si ob takih trenutkih ni upala priti v njegovo bližino. C0I6 njegova žena. zaradi svoie neustrašenosti daleč znana Ksantipa. ki si ie bila v neki nepazljivi uri osvojila mladega Ilavdna. in se niti od zlodeja niti od stotnije Pandurjev ?',.-S!ala ugnati, se ie tedaj izmikala bližini evoiega sicer tako voljnega zakonskega moža. Havdn ie to vedel. Toliko bolj so ie zato začudil ko se je prav v trenutku ko ie oblikoval prvj list melodij za andante svoje simfonije, oglasil izpred vrat njegove sobe peklenski koncert, povzročen po
nekim moškim, katerega glas se mu io zdel popolnoma neznan, ki ie na postajal tem glasnejši in grozeč, čim-dalj se ie nadaljevat besedni dvoboj.
Havdn ie vrgel jezno gosie pero na papir, da ie brizgnilo črnilo na vse strani po notah. Ko pn ie hotel planiti kvišku, da bj skočil k vratom in pregnal povzročevalca nemira, sp se dvori nenadoma same odprle in Havdn ie zagledal pred seboj moškega tako neverjetno slikovite zunanjščine, da se io mojster najprej pošteno začudit, nato pa Prisrčno zasmejal. Tujec, rejen petdesetletnik v pisanem, grotesknem oblačilu madžarskih živinskih prekuncav, je spoštljivo privzdignil svoie zanimivo pokrivalo, potegnil nerodno iz zadnjega dela svoie dolge rjave suknje ogromno rdečo ruto si počasi obrisal pot s čela in se predstavil komponistu z globokim priklonom kot posesluik Ignac pl. Zapoiva. Njegovo zanimanje so krave in svinje. Njegova ljubezen ie na posvečena debelemu volu. ie dodal mnogo obetajočo mežikajoč.
Havdn io bil osupel. Njegov dolgi obraz se ie še podaljšal. Spregovoriti ni mogel niti besede. Ignac pl. Zapo-lia mu sploh ni dal do besede.
Nazadnie se je pa Havdn, potem ko se je žalostno ozrl i>o svojem prekinjenem delu. le toliko osmelil. da ie vprašal možaka s čim mu more ustreči. »To ne bo nič težkega.« ie odgovoril ljubitelj debelih volov.
»Veste, gospod Havdn čez štirinajst . dni se bo poročila moia hči z Jar.o-cbvitua prepiru med niegovo ženo in 1 šem Fichtelheimerjem iz 01sonya. To
bo posebno imenitno ženitovanie. Tn za to priliko potrebujem menuott. Veste. gospod Havdn. tak menuett. ki bo sam dvigal noge. Da. tak menuett potrebujem. gospod kapelnik.« Pri zadnjih besedah ie napravil trgovec z volj tako smešno kretnjo, da so Josipu Havdnu od smeha solze napolnile oči in se ni mogel nič več dolgo upirati Zapolvevi prošnji. Naročil mu ie torei. nai se zglasi spet čez deset dni. da dobi zaželeno.
Točno ob istein času se ie desetega dne spet pojavil živinski prekupec pri Havduu. da prevzame note naročenega menuetta. Havdn. ki ie večer prei dokončal svoio simfonijo, ie bil dobre volie in ie prijazno stisnil možaku v roke plesno skladbo, potem ko mu io ie prej še sam zaigral na klaviriu. Živinski prekupec ie porinil hlastno note v levi notranii žen svoie suknie in izginil izpred oČl začudenega skla-datelia hitreie kakor ie bil prei prišel. Havdn ie mrmral nekai o nehvaležnosti. potem ie na kmalu pozabil na to dogodivščino, ki se le bila tako veselo začela in potem tako nenavadno končala
Približno triie tedni so nato minili od mešetarievpga hlastnega odhoda. Havdn ie Pa bil s tistim časom z vso pridnostio naštudiral svoio novo simfonik). in tisti večer nai bi bila v knežii palači njena Prva iavna izvedba. Havdn ie sedel pri klaviriu. da vso skladbo še enkrat nrekontrolira. ko so se oglasili nenadoma od nekod resnično neprijetni glasovi. Jezno ie zaprl klavir in prisluhnil, da bj ugo-
tovil. od kod tiste motnie. In tedai »e mu ie zazdelo, da »liši neke razglašene melodije iz svojega menuetta.
Vmes ie mukal vol. da se ie zdelo ko da se oglaša pozavna sodnega dne. Havdn ie odprl okno. Tedaj ie zagledal pred svoio hišo cigansko kapelo s cimbalami in basi. Na čelu kapele le pa stal Ignac pl. Zapoiva. držeč na povodcu rejenega vola in s snetim klobukom oznanial moistru, da ie vol planlo za napisani menuett. Ilavdnu te zastala sapa. Izmenoma se ie oziral zdaj na mešetaria zdai n* vola. ki nai bi poslei postal niegova last. Svojevrsten honorar si ie mislil moister. Iver Pa na tako presenečenje ni bil pnprnvlien, ie zmeden sedel v naslanjač oh oknu da bj zbral svoie misli m se pripravil na naslednje trenutke.
Ciganska kapela se ie počasi odda-Itevala. Havdn ie slišal iz daliave samo se razglašene melodiie ciganske godbe. Ta nesreča se ie torei oddaljevala. Ostal Pa ie vol. Kai nai počne z njim? Medtem ko ie še premišljeval o tem. so se na odprla vrata, in eden izmed uradnikov knezove uprave mu ie sporočil da so vola že udo-mili v hlevih njegove knežie svetlosti in da ie knez ukazal izplačati svojemu kapelniku zanl polnovredno kupnino.
Tedni se ie Havdn dvignil s sedeža i ti niegov obraz ie prevzelo veselie. Globoko ie zajel saPo in deial v tonu velikega olajšanja: »Volovski menuett! Volovski menuetli«
Ta naslov ie ohranila skladba C dandanašnjih dni
Vzgojni problemi mlade Katere
Ce je otrok trmast in samovoljen
Bodi zelo obzirna z 2—31etnim otrokom!
•M
Vzgojitelj je včasih postavljen pred prav težke in zamotane probleme. Posebno, ko se otroška psiha v najmlaj-iih letih začenja razvijati, ko začenja kazati znake prve individualnosti. Takšne znake začne kazati otroška duša med drugim in tretjim letom, ko postane otrok trmast in samovoljen.
Marsikatera mati ali oče sta že Sbupala, ko je njun miljenček začel kazali znake samovolje. Ni se dal ne obleči, ne sleči, začel je starše in vzgojitelje gristi in brcati, skratka, delati vse ravno narobe, kakor si od mjega zahteval. Če je prosil za slikanico, jo je takoj, ko jo je dobil, vrgel r kot in zahteval konja. Ko so mu dali konja, je tega vrgel v drugi kot in zahteval muco itd. Mamice, ki ne morejo drugače, kakor da ugodijo vsaki želji svojega najmlajšega, se po navadi vdajo in potrpežljivo prenašajo vse takšne In podobne Izbruhe malega tirana. Marsikateri roditelj pa pograbi iibo in malega svojeglavca prav pošteno našeška. Toda postavlja se vprašanje: kaj je pravi Kaznovanje ali ne kaznovanje1 Ce hočemo na to vprašanje pravilno odgovoriti, se moramo malo poglobiti v otroško dušo In poskušati razumeti, kaj se v takšni flavici dogaja.
Izbruhi trme In samovolje se skoraj
C rt vseh otrocih javljajo med 'drugim i tretjim letom. To stanje traja ne-kaj mesecev in se potem tako, kakor le na lepem prišlo, tudi nenadoma Izgubi. Danes vemo, da mora to ob-tobje trme in samovolje vsak otrok preživeti, da je to zanj dobro In da le s tem postavljajo temelji njegovi otroški volji. Otrok, ki teh znakov med drugim in tretjim letom ne bi kazal, bo prav gotovo v šolski dobi kazal znake izrazite šibkosti volje.
Ce torej to izpremembo otroškega vedenja razumemo, bomo tudi lahko uravnali svoj odnos do takšnega Otroka. Nič več ne bomo njegovega vedenja pojmovali tako tragično, nič več mu ne bomo zamerili njegovih Izbruhov, ampak bomo skušali z lepo besedo in nežno vplivati nanj. Zakaj v dobi, ko kaže otrok trmo in samovoljo, si zavestno postavlja naloge tvoji volji. Kar čez noč spozna, da te človek lahko za nekaj odloči, da lahko nekaj hoče. In spoznanje, da lahko doseže, kar hoče, prevzame Otroka kakor pijanost. Otrok torej kar naprej nekaj hoče, In to njegovo kotenje je vedno drugačno od hotenja njegovih staršev. Olroku v te) dobi tudi ni važno, kaj hoče, temveč
samo da hoče, pa čeprav to njegovo hotenje včasih nima prav nobenega smisla. V tem obdobju se torej otrok vadi v hotenju. In ko se je naučil in priučil temu, ga trma zapusti.
Otrok je v tej razvojni dobi duševno izredno občutljiv in mu moramo zato nuditi čim več miru. Zato moramo na otroka čim manj vplivati. Otrok se mora, še preden se začne pri njem obdobje trme in samovolje, naučiti ubogati naše ukaze in se priučiti sožitju s svojo okolico. Dobro je zato, da pride otrok pa končanem drugem letu v otroško družbo, zakaj v obdobju samovolje se vsako pri-lagojevanje novim razmeram vrši v otroku med izredno težko notranjo borbo. Zato ne dajte, da bi prav zdaj otrok doživljal kakšne izpremembe. Ne ločite ga od njegove stalne negovalke, ne navajajte ga ravno zdaj na kakšno novo družbo ali novo okolico. Ce je doslej sam jedel, ga ni treba siliti, da bi odslej jedel pri mizi s starši. Zapomnite si, da vsak tak izbruh trme stane otroka mnogo moči In da mu gre zato do živega. Popolnoma mu tega ne smemo in tudi ne moremo prihraniti, prav tako mu pa v vseh stvareh ne smemo popustiti.
Najboljše je, da se na njegove izbruhe čim manj oziramo. Kaznovati ga pa za to tudi ne smemo, zakaj otrok ni sam kriv za to, kar počne. Otrok pa mora, kljub odločnemu upiranju, izvrševati vse tisto, kar je nujno, tako n. pr. mora pravočasno vstati in leči, pustiti se mora obleči In sleči itd. Naša naloga je, da vztrajamo do konca, da otrok to izvrši, čeprav bi se še tako branil in otepal. V majhnih, t. j. nebistvenih stvareh, pa moramo biti popustljivi in ne smemo izzivati njegove trme. Ce noče, da ga po cesti vodimo z desno roko, pa ga vodimo z levo. To so malenkosti! Tu lahko ugodimo njegovi želji. Pri večjih stvareh pa se mora on uklonili naši volji.
Na koncu naj še poudarimo, da moramo proti otroku, v tej dobi njegove izredne občutljivosti biti dosledni in da moramo v vsakem položaju ostati mirni. Ne dajmo se torej od otroka izzvati, da bi zoper svoje boljše prepričanje segli po palici. Ko bo otrok prestal obdobje trme in samovolje, bo spet priden in dober in z lahkoto bomo dosegli pri njem vse, kar bomo hoteli. In zdelo se nam bo, kakor da je otrok prebolel eno od mnogih otroških bolezni.
Vzgojiteljica
£
n
i
NAS NAGRADNI NATECAI
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Zvitek
Zamesi testo iz enotne moke. kateri Hodaš lOdkg »Fosfatne moker. 1 dkg kvasa in 1 ilico sladkorja in kolikor pač moreš utrpeti, maščobe. Testo naj nekaj časa vzhaia. nato ga zvauai na tanko in namaži s korenjevo mezgo, vrij to peci eno uro v neprevroci pe-||ci. Je zelo dobra in tečna poslastica.
A. H.
Korenjeva marmelada
Olupi in zreži na maihne koščke S kg korenja. Kuhai ga toliko časa. da postlane mehko. Nato. g«. pretlači fca dodal 1 zavitek limonina in ko se Se popolnoma ohladi, še 1 prašek za konzerviranje. Da bo oa še okusneiše. dodaj še ‘/tkg marmelade, ki *L k> dobila na karte.	A.	H.
*
Honorar za objavljeni recept dvignete lahko takoi po obiavi v naši ■pravi. Po pošti pošiltamo šele takrat, ko se nabere več . takšnih nakazal. — Priepevke	naslovite	na Uredništvo
»Družinskega tednika«. Kotiček zn praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 263.
Sol kot spolno {opico
V dolgih	zimskih	večerih, ko	se
dimo v postelii in čitamo knjige. nas v roke in rame kaj rado zebe. Pomagamo si na ta način, da si spletemo toplo ogrinjalo preko ram in rok.
Za tako spalno jopico potrebujemo 16 dkg enobarvne ali pisane volne,
2 pletilki št. 2Vt. 2 pletilki št. 4. eno kvačko št. 3. Delo merimo zelo raztegnjeno.	.	,
Vzorec:	1	leva. 1	desna — za	za-
pestja. Poljuben vzorec — ali na, obeh straneh desne, ali kocke, rdžasti vzorec ali kar vam pač najbolj ugaia.
Šal pletemo v enem. Začnemo pri snem zapestju in končamo pri drugem.
S tenkimi pletilkami naenuiemo 56 zank in pletemo 1 levo in 1 desno 4 cm visoko, nato pletemo še 12 vrst v vzorcu, ki smo se zanj odločile. Z debelimi pletilkami nato nadaljujemo v izbranem vzorcu (torej v istem kot prejšnjih 12 vrst). Ze takoi v prvi vrsti, ko pletemo na debelih pletilkah. dodamo na vsakih 8 pentelj eno. tako da dobimo 64 pentelj. Pletemo' naravnost 1,20 m dolgo. Ko merimo, pletenje raztegnemo. Nato vzamemo »pet tenke pletilke in pletemo že v prvi vrsti vsako sedmo pentlio po dve in dve skupai tako da dobimo spet 56 zank. Naravnost pletemo še 12 vrst.
nato začnemo s patentom t. i. 1 levo. 1 desno 4 cm visoko in zakliučimo.
Sal prepognemo nato podolgem na dvoje ta zašijemo tisti del. ki ie pleten v patentu ta še tistih 12 vrst, ki smo iih pletle na tenkih pletilkah.. Na ta način dobimo na obeh skrainih konca h šala zapestnike. Ostali del šala ostane odprt ta ga obkvačkamo z zobčki.	.
Dva nasveta glede kuhanja krompirja
Ker nimamo na razpolago dosti krompirja ta ga tudi ne moremo izbirati, je vsaka količina,, ki jo dobimo, dobro došla, čeprav m vedno tak, kakršnega si Selimo.	,
Mnogokrat opazimo pri lupljenju surovega krompirja na. enem koncu gomolja črnikaste madeže. Ta del gomolja se nam zdi slab in ga navadno
(Ti Itirje modeli to risani tirečno ra »Družinski tednik« in niso bili 6e nikjer objavljeni.)
Prvi osnutek na naši sliki predočuje preprosi zimski plašč iz iemnorjavega blaga. Prav ljubek je visoko zapri ovratnik. Zepi in robovi so okrašeni s pošivki. — Drugi osnutek predočuje ohlapen plašč iemnosive barve z nekoliko svojevrstnim štiriogalnim izrezom. — Prav eleganten je ireiji plašč, primeren za vitke postave. Posebnost so veliki in elegantni žepu — Čelrti osnutek pa prikazuje ohlapen plašč s kapuco. Plašč je temnordeče ali temnozelene barve. Vstavek, ki poživlja tudi notranjost kapuce, je iz kockastega svetlosivega ali sveilorumenega blaga.
Ali naj napravita zakonca skupno oporoko?
KRZNENE PLAŠČE
Mi kožuščke, Ustčfe, dflrarlm, kunje boe, dobro ohranjene in kade domačih živali kupuje
Bot, krznarstvo. Mestni trg 5
odrežemo, pri čemer gre včasih pre: cej krompirja v odpadek. Od zdaj naprej se ne bomo ustrašile teh madežev, ampak bomo vodi, v kateri se
* t	I	 •___ A_1.4	1.« Kn irOUVI
Čeprav se zdi vprašanje oesimistič no. je le prav. če ga dobro premislimo. Nikdar ne vemo. kdaj in kie nas bo doletela smrt. Vedno moramo biti nanio pripravljeni.
Vsakdo ima nekaj svojih stvari in tudi kakšnega sorodnika, ki naj prevzame zapuščino. Mnogokrat Se ie že zgodilo, da so se Po snvrti razvile velike zapuščinske pravde zaradi malenkostnih prepirov med prevzemniki dediščine. To pravdanje preprečimo če naredimo oporoko, t j. če sami odločimo. kako se bo razpolagalo z našo zapuščino. Ce namreč ne zapustimo nikake poslednje volje, nastopi dedovanje po zakonu.
Ce umre eden od zakoncev in za-
Susti skupne otroke, ie položaj ore-ivečega zakonca natveCkral slaPBI. kakor če deduje po oporoki. Otroci dobe tri četrtine vse dediščine, pre-živeČi soprog pa le eno četrtino in vse oskrbovanje, ki mu ie potrebno za življenje. Gotovo ie torej boljše, če zakonca še za živega sestavita skupno oporoko in preskrbita vse potrebno za primer smrti enega od obeh.
Zakonca lahko napravita oporoko sama brez prič tako. da spiše eden od obeh lastnoročno svojo oporoko in se nanio tudi lastnoročno podpiše s svojim polnim imenom, ne samo s krstnim ali klicnim. Zena mora svojemu imenu pristaviti tudi svoie dekliško ime. Poleg tega ie za pravilno obliko potrebna še označba kraja kier je oporoka napravljena, in točen datum. Ko ie oporoka napisana, mora jx>d njo drugi zakonec lastnoročno razločno napisati, da ta oporoka velia tudi kot njegova poslednia volia. 1 cista v iti mora datum, krai ta svoi potni podpis. Ce se zakonca bouta da bi pogrešila kakšno formalnost, lahko napravita oporoko pri notariu ali na sodišču.
Oporoko hrani, če ie napravljena pri notariu. notar sam. lahko ie pa shranimo tudi na sodišču. Nekateri io hranijo v bančnem safu. Banka lahko izroči oporoko le onemu ki. ima od sodišča potrdilo, da ie zakoniti dedič. Zato ie priporočljivejše, če oporoke nočete imeti doma. da io hranite pri notarju ali pri pristojnem sodišču.
Včasih se razmere tako izpremeniio. da oporoka, ki sta io napravila zakonca. nima več prave podlage. V tem orimeru se lahko izpremeni na ta način. da se napiše nova oporoka in se v njej izjavi, da ie prejšnja neveliav-
liaviti. Oporoka velia za razveljavljeno tudi tedaj, če oba zakonca pismeno po-zoveta sodišče, da Uma oporoko vrne.
Če hočeta zakonca spet napraviti novo oporoko, se morata držati istih formalnih predpisov kakor pri prvi.
Koko negujemo čevlje
Ko pridete domov in odložite čevlje, jih na vsak način nataknite na^kopita. Če teh nimate, iih nagačite s časopisnim papirjem. Čevlji se pri hoii namreč upognejo in razširijo posebno, če so mokri. Če iih ne daste na kopita, ostanejo v upognjeni obliki in nikdar več ne bodo tako lepo stali na nogi.
Običaino »»»"”«>	<*«
uh naiprei zbrišemo z vlažno krpo ce so preveč blatni, pa tudi z mokro, nakar iih dobro obrišemo. Krpo moramo na vsak par splakniti, ker drugače prah ali blato samo razmažemo ne
ZA NEGO ZOB
izpremenil.
Zaradi zmrznjenja dobi krompir pogosto sladek okus. Takega krom-; piria ne jemo radi. Z malo truda si prihranimo krompir in popravimo njegov okus. Krompir moramo pristaviti v mrzli vodi; ko voda zavre, jo odlijemo in nadomestimo s svežo, v kateri potem krompir skuhamo do konca in slab okus bo sam po sebi izginil.
Pranje oblek iz umetne svile
Obleke iz umetne svile ne perite z ostrim milom ali pralnim praškom ki vsebuje sodo. ker to blagu škoduie. Prati moramo res samo z naibolišim milom. Voda. v kateri perete in iz-plakujete, ne sme biti prevroča. Blaga se ne sme ovijati, ampak samo na-lahko stiskati, da voda sama odteče Blago sušite tako. da en zavijete v krpo. kjer ga pustite toliko časa. dokler ne posrka blago, v katerem ie zavito, odvišno mokroto.
Likanje opravimo z neprevročim likalnikom in vedno pravokotno na smer blaga. t. j. po širini in ne do dolžini.
4.1
DARMOL
najbolj!« idvilalno aredstv«
na, ali Pa gresta zakonca k notarju odnosno na sodišče, in tam hrameno oporoko dvigneta ter na novo izjavita svojo poslednjo voljo. Nikdar pa ne sme vzajemne oporoke izpremiuiati le eden od zakoncev, ker taka izpremem-ba pred zakonom ne velia.
Kar »e skupno sklenjenega, ie moči te skupno izpremeniti odnosno razve-
pa odstranimo. Seveda ne smemo po* zabiti na podplate. Tudi te ie treba osnažiti: blato se na podplatu posuši in kamor stopite v stanovanju, bo ostat za vami blaten madež na tleh. Čevlje zdrgnemo nato s ščetko za blato da iz vseh robov in zarez očistimo prah, ki Za s cunjo nismo mogle tako natančno odstraniti. Ze ko so čevlji zdrgnjeni s to krtačo se moraio malo svetiti. S kremo iih nalahko namažemo. rol) podplata in pete močneje. -ornii del na ", ''"ko namazani čevlji naj nekaj minut stoie da usnje kremo vpije. Skrtačimo Uh z mehko ščetio in nato še z mehko krpo. Če boste čevlje snažile. na ta način, se bodo vedno lepo svetili.
Ce opazite na čevliih. potem ko ste iih že umili in s trdo ščetio osnažih. še vedno razne madeže, jih odstranite z jelenovo soljo. Sol raztopite v vroči vodi ta pustite, da se. tekočina ohladi. Umazana mesta drgnite s to raztopino toliko časa dokler ne nastane pena. Nato čeveli posušite s čisto krpo in namažite s kremo.
Čevlji, ki so bili večkrat mokri, zelo radi otrde. Zmočite jih z vročo vodo, nakar iih natrite s kakšno maščobo. Postali bodo takoi volta L Usnie cevna mora biti vedno naibasceno drugače postane krhko in se začne lomiti
Lakasti čevlii zahtevajo posebno nego. Takoi ko iih po rabi sezujete. iih morate napeti in s suho krpo obrisati prah. Če so slučajno nastale na usniu razpoke, iih namažite s črnim voskom in zdrgnite s krpo ali usniem. Vsak dan snažite na običajen način le z nelo kremo, samo rob podplata, in pete namažite s črno kremo. Usnje mora biti vedno mastno, drugače popolnoma spoka.
Vseh čevljev ne nosite vse leto. Ene poleti, druge pozimi. Vendar čevljev, ki iih pravkar ne nosite, ne smete zanemarjati. Ni dovoli, če iih spravite v omaro odnosno v prostor določen za to. ta iih do prihodnje uporabe sploh ne pogledate. Tudi ti čevlii potrebujejo nege seveda ne tako pogostne kakor Čevlii. ki iih nosile. Od casa do Časa morate tudi one čevlie. ki so spravljeni, osnažiti ali on Namazan s kremo. Tako negovani čevlii b<Km vedno lepi in iih boste tudi dane casa nosili.
Malo več pažnje na otroke 1
Ob koncu letalskih alarmov čakajo na postajah električne cestne železnice množice ljudi. Seveda želi vsakdo čim-prej priti domov, ako ie že par ur prebil v zaklonišču. v Ko privozi tramvaj, se prične množica gibati, vsakdo se pripravlja za naskok na že itak poln voz. Vsakdo gleda. da postavi nogo na stopnice. Kdor ie močan, odrine s komolci in prostor mu ie zagotovljen. Zadovoljno in tiho se smeje sam pri sebi. češ samo da sem jaz gor. za druge mi ni mar: vsak naj skrbi samo zase. Pri tem Re na ne meni za žrtve, ki ostanejo za njim. ne meni se. ako padajo šibke ženice in otroci po tleh in iih utegne kdo pomandrati. Vrhu tega pa potegne voz naprej, ko se ljudje še obešajo, ter ie velika nevarnost, da pride kdo pod kolesa.
Tudi otroci bi radi prišli hitro domov: tudi oni so prezebli in lačni. Tako iih pa močnejši odrinejo in nehajo sem ter tia. Imam 121etno hčerko, ki io ie pri takšnem navalu doletela nesreča na postaji pri Figovcu. Deklica ie stala nekoliko bolj zadaj, ljudje so bili popolnoma pobesneli, podrli so staro ženo in več otrok, na kar so kar Po njih slopaie rinili v voz. Deklica leži že tri tedne s poškodovano nogo.
Čutim dolžnost javnost na to opozoriti. ker mislim, da ie v teh dneh nešteto mater, ki vsak dan trepetajo za svoje malčke, kateri se voziio s tramvaiem, ali se bodo srečno vrnili domov. Naj bi se vsakdo, kadar se preriva v gneči, vživel v to. kako bt mu bilo pri srcu. ako bj njegov otrok ležal na tleh in bi drugi hodili po njem, in kako ie pri srcu materi, ki pričakuje otroka h kosilu Pa dobi obvestilo. da leži v bolnišnici zaradi nesreče pri tramvaju.
Ali se ne bi dalo napraviti tudi tukaj nekoliko več reda ali vsai v toliko, da bi se odstranila nevarnost nesreče? Ali ne bi mogel sprevodnik prepovedati nadalini dohod in bi voz šele potem odpeljal naprej ko so odstranjeni od dohoda ljudje? Previdnost ie mati modrosti! Boljše ie nekoliko zamuditi, kakor na potem prenašati bolečine ali pa celo biti pohabljen za vse življenje. Prizadeta mati.
NajcenejSe in najučinkovifejše kozmetično sredstvo
Ste uganile, kaj ie to? Ščetka za obraz. Vsako jutro si ščetkajte obraz in tako ne boste nikoli spoznale, kaj so gube. kai pobešena lica. ker vam bo kri pravilno krožila, če si boste redno ščetkale obraz, vam ne bo treba delati pogostnih parnih kopeli, ki razširjajo znoinice. Vsakodnevno ščetka-nie temeljito očisti kožo vsake _ne-snage. Obraz bo dobil lahek rožnat nadih, ki ga tako zavidamo otrokom.
Ce še nimate ščetke, si omislite
taksno, ki k pritrjena na žico in SD1-
ralasto zavita. Take so ravno jirav trde. Primerna ie tudi mehka ščetka za lase. če io dobite s svetlimi dlakami. Barva dlake seveda ne igra nobene vloge, le boli čedne so svetle. Tako ščetko uporabljajte samo za umivanje. Po uporabi io vedno do suhega obrišite in vtaknite v vrečico iz tankega blaga, da se ne bo prašila.
Za ščetkanie uporabljajte mlačno vodo. brez mila Če se vam zdi voda pretrda, ii dodajte nekai boraksa.
Evo nekai pravil za ščetkanie:
Zmočite si obraz in ščetko in ščetkajte narahlo ves obraz. Posebno močno drgnite okoli brade, da se ne bodo tvorili zaiedalci. Nadaljujte z nosom, čelom in lici. pa tudi očrni, a imeite jih pri tem trdno zaprte. Ušesa si drg: nite. da bodo postala rdeča. Močno .si ščetkajte vrat. da preprečite gubanje. Pazite, da drgnete ščetko vedno le navzdol. Ščetka ite se vedno tako, da na določenem mestu s ščetko krožite no vlecite kože navzdol ali navzgor. vPo ščetkanju splaknite obraz z mlačno vodo in ga do suhega obrišite. Nato si namažite kožo s hranilno kremo, ki io po 20 minutah odstranite.
Če boste tako ravnale, bo koža ostala sveža in napeta do poznih let
Lepotna napaka
Nekoč je prišla neka zelo znana dama k slavnemu kirurgu profesorju Sauerbruchu s turom na nekem zelo delikatnem delu telesa. Sauerbruch je tur prerezal in ga izlečil. Ko je pa prišla pacientinja zadnjič k_ profesorju, ga je zaskrbljeno vprašala: »Ali ne bo morda le še mogoče opaziti preostalo brazgotino, gospod profesor?« Sauerbruch se je tolažljivo nasmehnil in dejal: »To, moja velecenjena, bo odvisno samo od vas.«
I
Porabni nasveti
Kadar nastopi mraz ne smeš imeti v sobah z vodo napolnjenih vaz in drugih posod. Pri nenadnem nastopu mraza lahko namreč voda v vazah zmrzne in ti bodo čez noč počile. Prav tako ob nastopajoči zimi zapri vse odtočne in dotočne cevi, da ti voda ne bo o prvi priložnosti zamrznita.
Ce dojenček ponoči slabo spi, ga zvečer kopljite v lipovem čaju.
Rožene glavnike najlcpse očistiš, ce jih položiš v mlačno vodo, ki si ji primešala nekoliko salmijaka. Glavnike iz celuloida P» očistiš z bencinom.
Kokoš je mlada, če je trebušna grodnica še hrustančasta. Znak ** mladost pri kokoših so tudi gladki kremplji.
Branje pri jedi ie zelo nezdravo.
poleg tega na tudi nič kai spodobno. Prj iedi morate misliti samo na jed. ker nam bo tako najbolj teknila i® nam zaleela
DRUŽINSKI TEDNIK
ROMAN
LJUBEZENSKI
In ni ji bilo treba dolgo čakati. Teta Marjana je prišla k njej, ko so bile njene oči še mokre od solz. Hlastno je vprašala:
»Teta Marjana, draga teta Marjana, ali veš, kje je moja mati?«
»Vem, dragi otrok!« je rekla Sušnikova, sedla poleg nje in ji povedala vse, kar je vedela. Pripovedovanje je zaključila z besedami:
»Tvoja mati čaka s hrepenenjem mojega sporočila, kdaj bi te lahko videla.«
»Najrajši bi takoj odšla k njej, teta Marjana,« je vzkliknila Sonja in ji pripovedovala o slikah, ki jih je videla v ilustriranem časopisu in o besedah Gospodične Brendtove o Kalanu in njegovi ženi, ne da bi bila takrat vedela, da je njena mati.
»Hotela sem ji sama brzojaviti,« je rekla Sušnikova, »da »i se vrnila in da jo boš obiskala čim ti bo mogoče.«
Od palač
VAM K A. IT ZOBNA KREMA
»Da te žeti čimprej videti in blagosloviti.«
»Ah, če bi le mogla k njej.«
»Čim bo zaključeno zadnje dejanje te drame, se' bomo odpeljali k njej.«
»O, če bi le mogli kako drugače storiti, da ne bi tako prizadeli markize m Verel«
»Nobenega usmiljenja z njima) Izvlekli se bosta itak prepoceni iz tc lumparije. Zaslužili bi vso brezobzirnost.«
Gospa Sušnikova je odšla ob svoji palici v pritličje, da počaka v sprejemnici na gospoda Klemenčiča in tako sta ostala Boris in Sonja nekaj trenutkov sama, da sta si z besedami, objemi in poljubi na novo potrdila svojo ljubezen. Potem je Boris previdno zapustil Sonjo in odšel prav tako v sprejemnico, kjer je bil njegov oče že v razgovoru s Sušnikovo. S seboj je bil prinesel veliko spisnico in je naročil, naj pokličejo markizo ter njeno hčer. Ošabno sta vstopili obe v sprejemnico, pričakujoč, da bosta zdaj končno dosegli svoj namen v vsem obsegu. O svoji zmagi sta b3i brezmejno prepričani. Klemenčič ju je pozdravil s priklonom in potem dejal:
»Prišel sem, spoštovani dami, da, kakor sem že včeraj dejal, izpolnimo ie zadnje formalnosti glede prevzema zapuščine.«
»Ali misliš, da moja mati ni več tako zdrava, da bi lahko sama pnila k meni?« je vprašala Sonja.
»Tvoja mati ni stara, kakor jaz,« je rekla Marjana, »saj ima komaj nekaj nad štirideset let in je še vedno lepa flospa. Boji se le, da je ti ne bi želela sprejeti tu. Ce pa ti tako želiš, bo gotovo pripotovala y Ljubljano, tim bo dobila tvoje obvestilo. Najbolje bi bilo, da bi bila navzočna pri slovesnosti tvoje zaroke, ki jo bomo pripravili čim bo mogoče. Ali hočei?«
»Da, da,« je vzkliknila Sonja vsa »rečna. »Sama bom sestavila bržolovko.«
Potem je vzela list papirja m svinčnik ter napisala:
»Draga mamal Pridi k metu čim-ptej moreš. Pričakujem te s hrepenenjem. Sonja.«
Brzojavko sta Sonja in teta poslali na pošto po telefonu. Potem »e je 6o«)o	k Suinikovi in »o pro~
•ila:
»Pripoveduj mi o mojem očetu in
• moji maiteril Vse, vse mi povej, kar veš!«
In teta Marjana je pripovedovalo Sonji še dolgo v noč o njenih startih. Bilo je pozno, ko sta se spravili k počitku, že obe utrujeni od doživljajev tistega »sodnega dneva.
'■'.LIH.
Naslednjega dne je prišel najprej froris Klemenčič v Bregantovo vilo tn poiskal gospo Sušnikovo. Ko je vstopil v njeno sobo, je našel tam seveda tudi Sonjo, ki mu je radostno ■kočila v objem, rekoč:
»Kako neskončno dolgo se mi je Zdelo od sinoči do done*, kar te ni fclo pri meni, moj dragit«
»Tako dolgo kakor meni,« je dejal Soris smeje se in jo poljubil.
»A zdaj mi povej, kaj »e relda tvojo inati, ko si ji povedat?«
do bornih bajt
VAN K A IT
KREMA EMCLL1E3TE
»Saj je tudi že zadnji čas, de se to izvrši,« je zviška rekla markiza. Vera je pa vprašala:
»Po izpolnitvi teli formalnosti se smem takoj torej takoj vrniti v Francijo 7«
»Nihče vam tega ne bo branil,« ji je odgovoril Klemenčič in se spet priklonil.
»kn v čem so te formalnosti?« je dalje vprašala Vera.
»V prvi vrsti je neka nepomembna ceremonija. Ta določa, da mora dedinja pokazati pred tremi pričami »vojo desno nogo. Tu so tri priče: gospa Sušnikova, moj sin in jaz. Ali želite služkinjo, da vam sezuje čevelj in nogavico?«
Markiza m Vera sta se vprašujoče spogledali in markiza j<\ dejala:
»Čemu naj bi bilo to potrebno? To je vendar nesmiselno m nedostojno.«
»Tako je določeno in ni moči spremeniti,« je suho odgovoril Klemenčič. »Zdite torej služkinjo?«
»Ne potrebujem je,« je odgovorila Vera in skomizgnila z rameni. Ker »e ie zavedala, da je njena noga lepa, je hotela storiti, kar ji je bilo ukazano, celo z vso mogoče koketerijo. Naglo je sedla v naslanjač, položila stopalo desne noge na pručico in si sama sezula čevelj in nogavico. Potem ie reklo: »Tako gospod prokurist, in kaj zdaj?«
Oba Klemenčiča m gospa Sušnikova so stopili bliže in v sobi je na-
stala popolna tišina, katero je presekal šele Klemenčičev glas, ko je dejal kratko in odločno:
»Dokazano je, da ta mlada dama ni dedinja Frana Breganta.«
Obe dami sta prebledeli in vztrepetali, vendar * se je markiza kmalu znašla, se vzravnala in dejala zviška staremu Klemenčiču:
»Kaj si dovoljujete trditi? Kako morete to sploh reči?«
»Ne vznemirjajte se po nepotrebnem!« je rekel mirno in hladno Klemenčič, zroč markizi naravnost v oči. »Svoje moči boste nedvomno še zelo potrebovali. Sporočam vam, da ima prava hči gospoda Frana Breganta na desni nogi nad palcem in naslednjim prstom neodstranljivo znamenje.
Markiza se je dobro zavedela, kaj je v nevarnosti, vendar se še ni hotela vdati, medtem ko se je Vera skoraj onesvestila. Predrzno in skoraj smeje se, je tedaj dejala markiza: »Storila sem ti pač slabo uslugo, Sonja, da sem ti dala odstraniti tisto nakazo po najboljšem pariškem kirurg u- kozmet iku.«
Klemenčiča sta se spogledala in se ozrla nalo po Sušnikovi. Morala sta kljub vsemu občudovati markizino prisotnost duha. Toda potem je dejal stari Klemenčič:
»Nemogoče je odstraniti tako znamenje brez sledov, sledov na nogi gospodične pa ni. Na vsak način ne more nobena mladenka postati dedinja gospoda Frana Breganta, če nima tega znamenja. Mimo tega vas svarim, markiza, če bi še dalje vztrajali pri svojih lažnih trditvah. Prava dedinja z znamenjem na nogi je tu. Prosim, Boris, pripelji jo sem!«
Medtem ko sta mati in hči osuplo obnemeli, je Boris naglo zbežal po
Zgodba o naglici
Napisal Sigismund Ton Radccki
povsod poznan
VAN K A.IT KREMA RAPIDA
Sonjo in jo privedel v sprejemnico.. Bila ie bleda in trepetata je po vsem telesu, ko je zagledala Indijo in Vero. Markiza in Vera sta prestrašeno kriknili, ko sta jo zagledali. Markiza je hotela celo planiti nanjo, toda Boris jo je zadržal. Tresoč se je potem kriknila:
»Vera, moja nesrečna hči, kako si prišla sem? Ti si vendar bolna. Vera; kaj si v svoji zmedi storila?«
»Dovolj!« je tedaj vzkliknil Boris in se postavil pred markizo.
»Ne vmešavajte se v naše rodbinske zadeve!« je jezno dejala markiza, prebadajoč ga s pogledom. »To je moja nesrečna hči Vera, ki je po očetovi smrti izgubila razum in si je domišljala, da ie Sonja.«
»Opustite to blazno igro, ki ie ne morete dobitil« ii ie trdo odgovoril Boris. »Načrt, katerega je zasnovala vaša služabnica Anetta in katerega ste skušali vi uresničiti, nam ie znan.
Konec prihodnja
To zgodbo sem slišal nekoč na Irskem, in morda -ie dobro da ie tako stara. Tam sta sedela nekoč dva ea-ertitliiva gospoda pred kaminom strmela v plapolajoče plamene in slednjič ugotovila. da ni pri hiši niti kapljice alkoholne piiače.
»Pat! Halo, Patl< ie zaklical hišni gospodar. in že se ie prikazal med dvermi pozorni sluga Patrick.
»Pat.« ie deial gospodar. »pravkar sem ugotovil. da ie velika pletenka popolnoma prazna, medtem ko ni kapitan Kellv in iaz vroče želiva še vsai požirek groga. Osedlaj naihitreišega konia našega hleva, vzemi pletenko in odiezdi kolikor moreš hitro v mesto ter prinesi nama niiače!. Ce se potrudiš, si lahko že v štiridesetih minutah nazai. Glei torej, da ne bos po nepotrebnem zapravljal časa baiti povem ti. da ne bova mogla čakati niti minute dali.«
»Gospod,« te odgovoril sluga.« sem razumel in sem že na poti.«
»Pota so ob tem vremenu precei blatna,« ie menil gost. ko ie Patrick izginil. »Prepričan sem. mister Mur-phy. da vaš sluga ne bo mogel ore-iezditi take razdalie v tako kratkem času.«
>Le bodite brez skrbi, kapitan,« ie odgovoril mister Murphv pomirjevalno. »Ta moi sluga ie naitočneiši človek v vsej naši okolici. (Ob teh besedah ie poeledal na svoio zlato uro.) V tem trenutku že toče proti hlevu.«
In gospodar se ie naslonil na naslanjač ter obdržal uro v roki. Kapitan Kellv si ie medtem gladil svoio košato brado, potegnil nato še sam svoio uro iz žepa. nakar sta se oba napotila s svojimi mislimi s slugo Patrickom na pot.
»Prav ta trenutek iezdi mimoLough-linnškega močvirja,« ie menil mister Murphv po preteku petih minut.
»Da.« ie pritrdil kapitan, »in zdai je zdrčal mimo Donovanove kovačnice.«
»Pravkar ie preiezdil Champevski most.«
»Zdai hiti mimo pokopališča.« »Pokopališče ie že za n rim.«	-
»Petnajst minut. Zdai ie že ▼ predmestju.«	.	.
»Šestnajst minut. Zdai diria no glavni cesti.«
»Sedemnajst minut. Zdai privezu ie konja in teče v gostilno Jacka Loner-gana.«
»Osemnaist minut. Jack mn polni
steklenico.«
»Jack io maši.«
»Pat ie pograbil steklenico In teče z njo iz gostilne h koniu. Kapitan, pravim vam še več: to ie naitočneiši človek v vsei grofiii.c
»Ena in dvaiset in pol minute. Vrača se po eeeti s tako naglico, kakor da mu ie vrag za petami.«
Da. V veži s« se oglasili koraki.
»Kapitan,« ie zakričal mister Murphv,« ali vam nisem rekel: lo ie uai-tečneiši sluga na vsem otoku. Štiri deset minut, na sekundo točilo — in tu ie «
Vratn so se odprla in priiatelia sta od razburjenja poskočila korak bliže.
»Milostljivi gospod.« se ie tedai oglasil vsiopivšj Patrick, »zdai iščem že več kakor pol ure sedlo na en ne morem in ne morem najti...'
je naš VAN KAIT.
VAN KAIT
SHAMPOO
»Pravkar iezdi skozi predmestje.«
»Mimo pokopališča iezdi kakor strah.«
»Zdai ie predirial most čez potok.«
»Sedem in trideset minut.« ie vzkliknil kapitan. »Mirilo kovačnice le žel Cestno križišče ie predirial kakor izstrelek iz puške. Zdai diria čez blato ob močvirju. Mister Murphv. pripravite sladkor in kotliček I Vaš sluga ie ž<j na zadnjem ovinku. Zdai se vzpenja ie po eriču navzgor.«
»Devet in trideset minut!« ie zaklical mister Murphv. »Zdai ie že zapustil cesto in zavil sem. Še eno same minuto, kapitan, in moi sluga bo vstopil. ald pa sem bahač...«
Zadržujoč dih sta priiatelia tiho obstala in strmela nroti vratom.
Devetdeset iisou živtuu; v kubičnem metru prsti
Vsak košček zemlie, bodisi niiva. gozd. vrt ali travnik ie obljuden no neštetih živih bitiih. lo so različne vrste mrčesa, črvičev, črvov, talnih bakte>rij in posameznih enoceličnih or: ganizmov. ki so na primer v prsti gozda in travnika tako sitno mnogoštevilni. da jih moremo najti v enem samem kubičnem metru gozdne prsti do 150.000. Ti organizmi so v toliko koristni, v kolikor použivaio v prsti gnijoče ostanke organičnih snovi in v kolikor služilo nato tudi sami za hrano višje razvitim živalcam'ter sopoina-gaio 8 tem ustvarjati potrebni rodovitni humus.
Nova raziskovanja so ugotovila, da so ti mali organizmi najštevilnejši v zamočvirjenih tleh travnikov. Taka tla vsebujejo v vsakem kubičnem metru svoje prsti do 90.000 večceličnih drobnih živalic. V ieseni in nroti ?.im; njihovo število narašča prot: pomladi se Pa spet manjša. V prsti suhih travnikov najdemo v globini 25 cm 24.000 do 73.000 živalic v kubičnem metru.
Zelo vazno vloga v obtoku talnega življenia pripada talnim bakterijam, ker posedujejo sposobnost raztapljanja tla razkrajajočih organičnih substanc in iiih potem tlom spet vračaio v potrebno predelanem stanju kot hranivo. Ce v zemlji ne bi bilo bakterij potem tudi vse gnojenje ne bi imelo nobenega haska. Kajti nrav te živalce poskrbe za to. da gnoj kot ostanek živalskih in rastlinskih snovi soaniie in se na ta način spremeni v rastlinam koristno hranivo.
Tako spoznava moderna znanost, da ie na svetu neobhodno potrebno tudi tisto, o čemer ie bil človek še nedavno prepričan, da ie nekoristno, ali na tu samo v napoto in škodo. Popolnoma na bo poznalo odvisnost raznih bitii najrazličnejših vrst in področij v medsebojnem dopolnjevanju pogojev življenia gotovo šele človeštvo pozneiših. od nas še dosti napredneiših pokolenL
A zadnla akrivnost vsega? Te ne bo nihče nikoli spoznal. Cas možnosti življenja ljudi na našj zemlii bo za to prekratek, neglede na končno omejenost naših možganov tudi v glavi nai-▼ečiih Beni ie v.
Luč, ki se je vžgala pred 30.000 leti
V ozvezdju »Herkula« opazimo z daljnogledom za zvezde svetel madež, ki je videti na fotografijah ozvezdja kakor kopica svetlih zvezdic. Ta luč
EVO PRALNI PRAŠEK
pere brez mila
je tako oddaljena od na«, da se je bila vžgala že pred 30.000 leti, za gledali #mo jo pa šele letoe. ker je potreho-vala svetloba tako dolgo, da je prodrla do na«.
C
KULTURNI TEDNIK
Rodislova Budoma mladinske pesmi
Z* Miklavž« ie izdala Nova wk>- ba mladinsko pesniško zbirko. Ra-va Rudam »Živali in živalce«, ie znan mladinski pesnik tn le sova tretja zbirka (Koroman-Ja vesnii). Kot tak spada med feAiboUSe slovenske mladinske pesnike. Mnoge niecove pesmi »o oclas-fone. mnoce Pa prevzete v šolsk* 8i-ianke. Nekai »o fih prevedli tudi Cehi L Srbi in o niih ie poročal zelo po-■valšo eel«5 »Mercure de Franee«.
'radi ta niecova nainoveiša zbirka •e odlikuje po tisti prisrčni preprostosti. ki ie poglavitna odlika vsake dobro mladinske poezije. Motstrako •bvladov.au ie verza in rime. jasna nazornost jjj včasi tudi šesavost. »o na-daljnie odlike Rudanovih mladinskih pesmi. V niih večinoma ni nepotrebnega besedičenja in izumetničenih »rispodob. kakor iih nahajamo v oe-•mih prisiljenih varzifikatoriev. Pesnik razume olroško dušo. Vse pesmi te •birke. katerih ie štirideset, niso enako dobre, toda najboljše med niimi bodo gotovo prešle v kvalitetno zakladnico naše mladinske poezije.
Pesnik ie obdelal tu same živalske motive. Vse pesmi prinoveduieio o živalih in živalcah, ki zbujalo Pri otroku vedno posebno zanimanje. Vendar njegove pesmi večinoma niso gpk> ©uisovanio živali. Na motiv petelina le n. pr. napisal budnico na motiv »otooiria uspavanko: nekatere živali *e otroku le predstavi iaio. druge s« z siim pogovarjajo, tretje pa oeovaria ®trpk sam. Paiek opet v eni najboli-r h pesmi vse zbirke, ponuia kot tka-'*** otrokom svoje tkanine in »»k* u
postrvi ln rake. Muren ie predstav-Uen kot gosteč. Kozel in pokalica »ta prelepi uganki. Posebno prisrčne so dalje tudi tiste pe*mi. ki so spesnjene v narodnem stilu, kakor n. pr. Srna.
Vsako pesem te opremila Ksenija Prunkova s primemo dvobarvno sliko te. ustvarila tako ix Ruda nove pesm-ike zbirke tudi lepo slikanico. Čedna la kvalitetna knjižica se ie uvrstila med nalbollse le točni e mladinske izdaje.	rb
Dr. Vladimir Šenk: Kongres svete alianse ▼ Ljabljani. Nova založba Ljubljanska kniiearna i e izdala te dni raxpravo dr. Vladimirja Šenka o kon-cresu svete alianse v Ljubljani ki io moramo pozdraviti že zato ker ie eden izmed izredno redkih pojavov iz diplomatske literature v slovenščini. Mimo teca ie njena snov taka, da mora neposredno zanimati nas Slovence. sai obravnava naivažneiši mednarodni dogodek, ki ga ie kdaj doživela Liubllana. V začetku nas pisatelj seznania s položajem v Evropi pred kongresom in, za časa kongresa, nato pa z nalogami in pomenom tega zanimivega zborovanja evropskih vladarjev in njihovih diplomatov v takrat še majhni in narodno komai prebujajoči se Liubliani. Prikazana ie revolucij« v Neaplju, opisan ie kongres v Opavi kot predhodnik ljubljanskega, predstavljeni so udeleženci kongresa in razčlenjeno ie niihovo delo. Posebno zanimivo ie noelavie o stališčih udeleženih držav. Seznania nas • stremljenji Metternichove Avstrije, s hotenji Pruaije Friderik« Viljema III.. Anglije v zunanji politiki ministra Castlereagha. Francije po zlomu Napoleona. Rusiie caria Aleksandra I. in malih italijanskih držav. Pri obravnavanju prvega dela kongresa spoznamo problem Neaplja in nastop svete alianse proti tamkajšnjim revolocio-naraim poiavom. pri obravnavanlu
drugega dela pa piemontska in grška vprašanja v zvezi z italijanskimi in grškimi stremljenji do osvoboditvi in zedlnieniu; dalje prizadevanje Romunov v Moldaviji in Vlaški in ukrepe svete alianse proti tem prizadevanjem. Posebno poglavje obravnava konec posvetovanj in zakliučne akte. zadnie p« pomen kongresa za razvoi meddržavne politike. Ob koncu so našteti mnogoštevilni viri. Razprava ie vseskozi strogo znanstvena in objektivna pisana z veliko razgledanostjo in bistrino razčlenjevani postavljenih vprašani. Tako moremo spreleti Šen-kovo delo kot zelo tehten doprinos k diplomatski zgodovini prejšnjega stoletja, ki bo nedvomno, zbudil pozornost tudi v tujini. Kniiga. obsegajoča 182 strani, ie tudi grafična vzorna.
Meškov roman »Na Poljani«. Za počastitev 701etnice Ksaverja Meška Je izdala Slovenčeva knjižnica v novi i*; da ji njegov roman »N»* Poljani«, ki razodeva vse glavne značilnosti pisatelja. tako po stilu kakor po mišljenju in stremljenjih. Delo ie nnstaio v času. ko se ie opisovanje našega podezelia sukalo Se v krogu idealističnega gledanja. ki ga ie odstranil šele poznejši realizem, toda prav v tem in v celotni ideji deta ie Meškov roman našemu sedanjemu času. v nekih ozirih spet bližji. Posebni pomen, nove izduie na le tudi še v tem. da se bo bo nieiu seznanila z Mežkom spet SiTŠn plast mlaišeca slovenskega rodu. kateri ni bil več tako pristopen kakor starejšim pokoleniem.	...	,	,
Ksenij« Prunkov® »Mifek Tiček«. Pri Čemaiariu je iz.šla Ksenije. Prun-kove pravljica »Miček Tiček«. Pisateljica. ki ie obenem sama tudi ilustra-torica. te ustvarila v tem delu lepo tn mikavno pravljico za naše malčke, ki ie bodo še prav posebno veseli zaradi prikupnih večbarvnih podol>.
HUMOR
Tako ie
»Vidiš. Primožek. za. vse te lepe svilene obleko in nogavice 6e moramo zahvaliti majhnemu, drobnemu črvičku.«
»To ie papa, kai ne, mamica?«
Zdravilo za lobobol Gospod VrUič ie imel grozen zobobol. Srečal ie priiatelia. ki mu ie rskol*
; »Za zobobol imam popobioma zanesljivo zdravilo. Grem k svoii nevesti. ki mi da nekai poliubov na oteklo lice — in bolečine pri priči izginejo.«	m
»Izvrstno.« ie odgovoril Vrtač. »To moram pa tudi iaz poskusitiI Kie stanuie tvoia nevesta?«
Dokaz
»Dokažite mi s primerom, da le zemlia okrogla.«
»Vozovnica okoli sveta!«
Prijateljski nasvet »Dai uo roko proč s tvoia nove kniige!«
»Zakai?« .	,	. _
»Ce io pustiš šc nekai casa na nici. ti bo zaspala «
Nesimpatičen Neko dekle ie prišlo na občino in javilo svojega petega nezakonskega otroka.
»Kdo ie oče?« jp vprašal nradiuk. »Isti kakor od prejšnjih Štirih otrok.« ie odgovorilo dekle.
»Da, gospodična.« te rekel občinski uradnik, »zakai se na z niim ne poročite?«
»A Ih« ie odgovoril«, »preveč nesimpatičen mi ie.«
Sodobno
Mož in žena sta se krepko sprla in žena pripoveduje sosedi po prepiru:
»Pomislite, pri nas se stalni prepiramo zaradi teh prokletib cigaret«
»Kai ne morete odvaditi moža ka-ienia?«
»Ne. nasprotno, on ne more mene odvaditi!«
Maska
»Ali bi mi vedela svetovali kakšno lepo masko ki bi ne bila predraga. Justi?«	'
»Seveda. Julka, poidi na muškerado kakor Havanka, pa ne boš potrebovala drugega ko trebušni pas!?
Avto
»S tem awm hočete m iti v desetih urab ifc Liiiblinne na Dnnai?«
»Zakaj ne! Dal ga bom kot prtljago v ekspresni vlak.*
Dobrosrčne!
Potepuh (ko ie pobral obleko nekemu kopalcu): >Hbj. slišite! Ce hočete nazai v me?to... tam se vam mislil nekai časopisnega papirja.«
Kie stanniete
Stražnik (ki ie sretel dva potepuha vpraša prve^aV ■»IOp 4anufete?<
1. Potepuh: »Nikjer«
Stražnik (drueemu e^epiihn): »In vi?«
2. Potepuh: »Stanujem svojemu kolegu nasproti«
Zmotil »e ie
Sodnik: »Obtoženi ste. /la ->te dami ukradli žlice Kai imate it temu ori-pomnitl?<
Obtoženec: Bila ie pomota, gospod srvlnik.«
Sodnik:	>P<mola ? Kai mislite s
tem?«	'•	'	•	■
. Obtoženec: »Mis-lim »etn. ds «o žlice iz «rotira.«
6.	vodar; tiran. — 7. irigator; tt. — 8. tam; Vir; O. R. — 9. os; tat; tro.
 iO. tona; kri*. — 11. trepanaeija.
oborožitvena industrija je di prostornih galerijah, izvrtanih no tovarno za izdelovanje 1«
7. XII. 1M4
VeC llse( lel slar izum
h zgodovine rakete kot bojnega orožja
Maharadža iz Misore je že v 18. stoletju imel oddelek 5000 metalcev raket
»Rakete« poznamo že tisočetia. Kitajci so bili že davno pred našim štetjem mojstri v Birotehniki. D« je Pa nastalo iz preišniega boli ali mani samo zabavnega igračkanja nevarno bojno orožie. to ie bilo pridržano komaj našemu času z iznajdbo nemških raketnih letal in bomb.
Vendar so se liudie že v starem veku ukvariali z vprašanjem. kako uporabiti rakete v boine namene. Razmeroma zgodai so poznali Kitajci že bodeče konice, ki so se poganjale po zraku s oonioSio zaporednih eksplozij smodnika v posebnih ceveh. Potem ie iznašel Arabec Hasan al Ramah okoli leta 700 našega šteti« po raketnem sistemu zcraien torpedo, ki pa praktično ni veliko pomenil. Tudi leta 1193. rojeni grof Albert von Billstadt — imenovan Albertus Masrnus — se ie ukvarjal z iznajdbo raketnih izstrelkov na podlagi kitajskih in arabskih načel.
Okoli leta 1600 ie opisal srrof Johann von Nassau v svoii obsežni pirotehnični kniisi uporabo raketnih izstrelkov in se Pii teni prav tako naslanial na arabsko iznajdbe. Proti koncu 18. stoletja ie imel maharadža iz Misore že posebni oddelek 5000 »metalcev raket«. ki so nastODali z izstrelki, katere so poganjale skozi zrak eksplozije solitra in smodnika. Ti izstrelki so povzročali angleški konjenici mnocro preglavic in strahu. Ti indiiski raketni izstrelki so tehtali tri do šest kilogramov in izstreljevali so iih iz bambusovih cevi. »raketnih možnariev«. Angleški general sir Williani Consrre-ve ie prinevsel okoji leta 1800 to senzacionalno indiisko orožie s seboi v Evropo, in Angleži so ca potem z uspehom porabili leta 1807 pri obleganiu Kodania.
Vendar s,ta poročala že saški polkovnik. Friedrich von Geissler leta 1668. in Francoz Chevalier leta 1770. o poizkusih z raketnimi izstrelki v bojne namene. Geislerievi raketni topovi so tehtali baie 25 in celo 50 kilogismov in so mogli odstrelievati
do 8 kilogramov težke raketne izstrelke. Chevalierieve rakete so bile zgrajene z uporal>o fosforja. Tudi Cosgreve sam ie indijske raketne izstrelke znatno izboljšal. Odstrelievalni možnarii so tehtali 30 kilogramov, raketne bombe so pa vsebovale 10 kilogramov črnega smodnika in so letele več ko tri kilometre daleč. Oddelek »raketarjev«, ki ga ie ustanovila angleška vlada na njegovo priporočilo, ie sestavlialo 160 mož in 245 koni. Raketni izstrelki tega oddelka so predstavljali bojno moč 142 norinaluih topov. Na Kodani so izstrelili 40.000 raket in izoremenili to sicer tako miroljubno inesto v urah in pepel.
V bitki narodov pri Lipskom so nastopili Angleži ki sicer niso bili posebno številni tudi z oddelkom takih »raketarjev«, in so iih z dokaišniiin uspehom uporabili v boju proti Francozom. Po opazovanju tega naslona Angležev ie organiziral avstriiski top-ničarski častnik baron Augustin no nalogu vlade podoben oddelek »raketarjev«. Raketni možnarii tepa oddelka so bili tako lahki, da iih ie mogel prenašati en sam voiak. Vendar posebnih uspehov tudi Avstrijci z raketami niso dosegli, in počasi so strategi na to orožie popolnoma pozabili.
Mi se še dobro spominjamo da se je okoli leta 1920. in potem 1930. zelo veliko pisalo in govorilo o raketnih letalih, raketnih avtomobilih in raketnih motornih Čolnih. Nekai takih vozil je bilo tudi res zgrajenih in izvršeni so bili zanimivi poizkusi. Zdai Pa ie Nemčija spet segla po raketnem sistemu bojnih sredstev in dosegla s svojimi najnoveišimi iznajdbami senzacionalne uspehe. Mani ie pa znano, da so tudi Angleži zgradili v tei voini raketne topove, katere Pa uporabliaio le pri protiletalski obrambi.
Nobena dvoma zato ni. da se bo sistem raketnih boinih sredstev v bodočnosti razvil do še vse večiih možnosti in ustvaril docela nove načine vojskovanja. '	»Adria«.	Tret
Hiše na vodi
Neki hamburški trgovec, ki so mu sovražni bombniki uničili trgovino in hišo. m ie omislil prav svojevrstno novo stanovanje in nrav svojevrsten noy poslovni lokal. Trgovec si ie kratko malo kupi) dve ladjici in ie eno od njiju dal predelati za trgovino, drugo Pa za stanovanje. In tako se na reki Labi nekie v severni Nemčiji zibljeta skriti v trsju »Šarlota« in »Rolivat. dve ladiici. ena zelena, druga Pa rdeča.
Na prvi ladjici so urejeni pisarna, ekspedit. skladišče, stanovanje za uslužbenca, pa kuhinia in dve kabini ca poslovne namene. Na drugi ie urejeno stanovanje. V tei ladiici. ki ima dva prijetna stanovanjska prostora, prav majčkeno kuhinjo in nekai kabin. lahko živi dvanajst ljudi. V kabinah so vdelane postelje. omare in umivalniki. Vse ie urejeno tako smotrno. kakor na velikih parnikih.
Življenje na teh »parnikih« ima svoie prednosti, pa seveda tudi pomanjkljivosti. Zivlienie poteku na vodi in na svežem zraku, na drugi strani pa ie daleč od mesta iu udobnosti, ki lih danes marsikdo težko pogreša in med katere spadaio n. pr. kavarna, kino itd. Uslužbenec, ki bi rad stanoval v teni stanovanju. mora najprej narediti sprejemni izpit. Za poskušnio mora stanovat; 8 tednov na ladii. Ce se v tem času izkaže, da mu stanovanje ne ugaia. lahko ere. Če mu pa ugaia. lahko pripelje na ladjico še ženo. Tedaj narede v kabini ki mu je dodeljena, vrhu niegovega pograda še enega za ženo.
Za družine ki stalno stanujejo na ladii. ie na bregu tudi vrt za zelenjavo. In recite, da si liudie ne znaio pomagati I
Gounodove češnje
Gounod ie bil velik ljublienec žensk.
Nekega dne ga ie v niegovi vili obiskala bogata dama. Na kaminu v sobi. kier ie glasbenik zajtrkoval, ie odkrila nekai češnjevih pešk. Ne da bi bil Gounod kai videl, iih ie pobrala in spravila v svoie rokavice.
Ko je pozneie prišel Gounod k dami na obisk, mu ie ponosna pokazala eno od pešk kakor kakšne relikvije, vdelane v zlato.
Gounod se ie zaameial in rekel: »Ali. madame. iaz sploh ne iem češenj! Vse. ki pridejo na mizo, poje moi sluga Ivan.«
Očetje brez očetovstva
Na otoku Nova Britanija v Južnem morju živi papuansko liudstvo ki ima j kai čudile noime in običaje. Tako na primer pri tem ljudstvu oče ni sorodnik svojih otrok in otroci niso ž niim v sorodstvu. Važua v tem ie le mati. še boli pa stara mati. Kadar dobi novobritanska Papnanka moža. odide v pragozd, kier nabere semeni* neke rastline in ga uživa tako dolgo da se počuti mater. Papuansko verovanje pravi namreč, da ie to seme tisto, ki ustvari spočetje. Ko se Pa otrok rodi. ae ostane pri materi, ampak ga takol odnese k sebi materina mati ia ga vzgaja. Tako nima novobritanska papuanska mati * svojimi otroki nobenih skrbi in naporov, razen da iih rodi. Sele ko dorastejo niene hčere in same dobe otroke, iih mora tako postala stara mati spet vzeti k sebi in vzgajati. Na ta način ie v svojih mladih letih prosta vseh materinskih brig in more živeti le zase in za svojega moža. Mož Pa nim* z otroki sploh nobenega posla — saj sploh ni njihov
sorodnik! Vendar vzame stari oče doraščaioče sinove svojih hčera, ki iih ie vzgojila nieirova žena njihova stara mati. s seboi na lovske in boine pohode. da iih izuri za lovce in bojev-niike. Nam se zdi ta ureditev kai nenavadna. ima Pa morda tudi nekai koristnih strani.
Vitamin C v naši zelenjavi
V marsikateri zelenjavi, ki o«tane čez zimo na vrtu. se trajno množi vitamin C. To velia posebno za špinačo in solato. Zelie in ohrovt na ohranita količino vitaminov neizpremenieno in tudi pri samem kuhanju se vitamini ne uničiio. Nezreli paradižnik, zavit v papir in shranjen na toplem ^prostoru, dokler ne dozori, vsebuje več, da celo 2 krat toliko vitamina kakor oni. ki smo ga zrelega potrgali z grmičevja.
Vitamini se v paradižniku razviiaio povsem drugače, kakor n. pr. v jabolkih. V temi ie tvorba vitaminov intenzivnejša kakor na soncu. Jabolko vsebuje naiveč vitaminov pri lupini, najmanj pa pri pečkah. Vitamin C pa ni enakomerno porazdeljen Po površini jabolka. Naiveč vitaminov ie na oni strani, ki io ie sonc« naiboli obsevalo.
Pomembna nemška pod zemljo, ali pa v vidimo vhoid v takšno tovarno za
V NEKAJ VRSTAH
V Nemčiji so ustanovili zavod za vzgajanie posebne vrste trt. ki bi bile neobčutljive za trtno uš in druge bolezni. Pri delu tega zavoda sodelujejo vsi pomembni nemški znanstveniki, zavedajoč se kako daljnosežnega pomena bi bila trta, ki bi bila neobčutljiva za tiste bolezni. Treba ie namreč vedeti, da se v Nemčiji samo z« zatiranje trtnih bolezni porabi na leto
Vlaša anekdota
Nora dava
Znameniti proučevalec lobani Gali je pregledoval v norišnici bolnike. Iz-prehaial se ie z nekim norcem, ki ie zelo razumno govoril. Gali mu ie otipal glavo in vzkliknil: »Saj pri vas ne najdem sledu blaznosti. Kako to. da »te tukaj, ko vendar niste blazni in govorite zelo pametno?«
»Rad veriamem,« ie odgovoril norec, »da na glavi, ki sedi na mojih ramah ne najdete organa blaznosti. Ne veste še. da ta glava ni moia. To so mi na-sadali potem, ko so me bili za časa revolucije obglavili.«
danes spravljena globoko v velikih hribih. Na sliki ležajev, važnih za vojno.
nič mani ko 16 miliionov delovnih ur. v denarju pa 50 miliionov mark/ In vse to bi se prihranilo če se znanstvenikom posreči vzgoiiti neobčutljivo trto.
Gospodarska policija na Reki ie te dni v Lovranu. v vili nekega trgovca zaplenila 21 zaboiev perila ki lih ie bil trgovec skril in namenil za črno borzo. V teh 21 zabojih ie bilo 1500 srajc. 1000 spodnjih hlač. 2200 parov moških nogavic. 250 trikoiev. 460 parov damskih nogavic. 75 kg nepredene volne in 257 pramenov predene volne ter lGOo vretenc sukanca.
V tovarnah na Slovaškem ie pred kratkim priredilo slovaško delavstvo teden snage. Geslo tedna ie bila: Cistota in red sta porok za zdravie in uspešno delo.
Misel ni slaba. Tudi v marsikaterem našem podjetju bi bilo vredno vsaj enkrat na leto prirediti tak teden in delavnice pošteno očistiti vse mogoče nesnage!
Preteklo zimo ie v Nemčiji 12.000 kmetic na državne stroške prebilo svoie zimske počitnice v zdraviliščih in okrevališčih. Država iim ie dala
Križanko šlev. 39
12 3 4
TIM
OTMCE
Napisala in narisala Ludovika Tertkova
Marjetica iztegne roko — toda, o grozal Izpod neba se spasli ogromna črna ptica, zgrabi MiujeHco in se dvigne z njo visoko nad prepad. V smrtni grozi se spomni Marjetica piščalke in zabrlizgne, kolikor so ji moči dopuščale. Crna ptica pa, ki ni bila nihče drug kot hudobna graščakinja, razklene kremplje m izpusti Marjetico »Zdaj umrem,€ si misli Marjetica. Toda že v istem hipu je nekaj švignilo po zraku. Manetico so prestregle mehke peruti ptičjega kralja. Varno sede je pristala na gorskem vrhu. »Bog s teboj, Marjetica!« |t še zakliče orel in izgine med oblaki »Zdaj moram pa hiteti, soncc je že za gorami,* si reče Manetica m mehko seže po cvetju. Tedaj pa požene iz skale ogromna temna lilija in bruha iz svoje čaše tako omamen vonj, da se je Marjetici stemnilo pred očmi. Zdelo se ji je, da pleše zemlja pod njo, doline so se dvigale in gore so se pogrezale. Marjetica zbere zadnje moči in 2aprosi: »O kraljica rož, pomaga) mil« Ni še izrekla svoje prošnje, že zapiha močan veter in obda Marjetico s svežim vonjem vseh gorskih rož, lilijo pa zlomi in jo pomete v prepad. Marjetica brž utrga čudežni cvet, ga skrije pt»d jopico in si naveže kozje parketjce in šlo je navzdol, čez drn in »im v zeteoo dolino.
DALJE P H I H O D N J I C
Pomen besed: Vodoravno: 1. Vodi do škodljivih, redkeje do koristnih dejanj. — 2. Oblika osebnega zaimka. Moško ime.
— 3. Moško ime. Gorovje. — 4. Pesem. Vodna žival. Slovenski etui. —
5. Živalski glas. Odlitki se delajo r njem. &. — 6. Ploskovna mera. Kvar-taški izraz. — 7. Veznik. Del poti. Osebni zaimek. — 8. Sodobna kratica. Oblika pomožnega glagola. Dve črki iz besede »očim«. Veznik. — 9. Dve črki iz besede »sveča«. Dve črki iz besede »sistem«. Predlog. Povratni zaimek. — 10. Neozdravljiva bolezen.
— 11. Zločinka.
Navpično: 1. Najteže gre iz ust. —
2.	žensko ime. Za njo pride navadno šele prvi obrok. — 3. Ana je bila nekoč. Medmet. — 4. Naselbina. Odtehta vžigalice. — 5. Del kolesa. Kratica nemških politično-vojaških enot. Utegne biti žival, zvezda, rastlina in kar še hočeš. — 6. Razbojniška druščina. Predlog. — 7. Stara vprašal-nica. živalski	glas. Ponikva.	— 8.
Žensko ime. Prva žena nam je to. — 9. živa človeška koža. Prešernova vprašalnica. — 10. Znamenit ameriški pisatelj iz prejšnjega stoletja. Jadranski otok. — 11. Elektrotehnični pojem.
Rešitev križanke štev. 38
Vodoravno:	1.	plodovitost.	— 2.
Labanoras. — 3. ena; dim; te. — 4. mi; Pag; top. — 5. karavana. 6. napad; Titan. —	7.	izolator. —	8. tir;
vir; kc. — 9.	ol;	pir; tri. —	10. sa-
natorij. — 11. tavžendroža.
Navpično: 1. plemenitost. — 2. lani; azil. — 3. oba; por; Sv. — 4. da; kal; paž. — 5. on; padavine. —■
6. vodar; t.iran _ 7 iriffa+nr* tt. -i—
priložnost, da se odpočijejo od težkega kmečkega dela in se pripravijo za prihodnje delovno leto. Tudi leto« ie nemški poljedelski minister Herbert Backe dal proglas na kmečke žene. ki so Tahlega zdravia ali potrebne počitka. nai se javijo za zdravljenje r letoviščih ali okrevališčih. Prav tako ie Pa pozval dekleta, nai se prostovoljno priglase da bodo nadomeščalo na kmetijah žene ki se pojdejo zdravit v zdravilišča.
*
V Trstu. v ulici Sv. Lazar* št. 15. nedaleč od cerkve sv. Antona, ie zanimiva starinska hiša. ki ie med ljudstvom znana pod imenom »La cas* detla bisaa«. t. i. kačja hiša. Ime prihaja od tod. ker ie nad vhodom ▼ niio mojstrovina kovaške umetnosti
18. stoletja, ki predstavlja kačo. zaganjajočo se proti krogli. Z de,sne strani pa vidimo tri orle. ki hočejo preprečil kažri namen. Torei alegorija, ki predstavlja Napoleon* (kačot. kako bi se rad polastil svetovne nadvlade ia ga pri tem ovira io trije orli: Nemčija. Avstrija in Rusija.
To ie prva zanimivost hiše. Druga je ta. da ie v letu 1771.. !u> so hiš«, zidali, bilo v Trstu kis in vino ceneiš* od vode in da »o zato sezidali to zanimivo hišo nauiesto z vodo. s čistini kisom 1
Kdo ugane?
Gospod Rentnik. bogat posestnik 4 ie večkrat dovolil s svojimi gosti različne šale. Neke«« dne g* ie vprašal eden njegovih obiskovalcev, koliko io stara niegova hči.
Gospod Rentnik mu ie odgovoril: Ja* sem danes štirikrat starejši kakor moj« hči. Danes pe<t let bom samo šo trikrat starejši kakor ona in točno r dvajsetih letih bom samo še dvakrat starejši kakor moia hči.<
Gost se ie doteo čudil temu odgovoru in dolgo ni vedel, pri čem ie. KonS-no ie le dognal, kai mu ie hotel povedati zviti posestnik. Iz n ie sovi h podatkov ie možno razbrati, koliko io bil star on in koliko i« stara njegova hŠ. Namreč koliko?
Odgovor:
'!laI OR * «<!»*>» Bd IM »AOBOjU -Jdt 09 JEJ« JJllr|U»J( nq jo j»j og zaa ul '1»[ gj jatj HAOJVaii* -jot efr JBje oq OI l«o zab V°I 01
BA03»in •}<* 01» J«l« 1*>3 PJ9B.K1A 0t
o^ uiip »n tjq »[ niujuaa pcxisoQ
Ne naslanjajte se na zunanjo steno zaklonišča med napadom« ker povzroča zračni pritisk nat tej steni tresljaje.
——  ................
Herausjjeber! K. Bratuša, Jouraalisti verantwortUcfcer Redakteu« H. Kern, Journatisfc DruckereU Merkur A-G ^n.Ljublian^ fur dia £"ickerei	^‘ublfanl
Ljubljana. — Izdaja K. Bratuša, novinar, odgovarja H. Kern, novinar, tiska tiskarna Merkur d. d. T Ljubem! za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vet v Ljubljani,
atle ia