ZI8. štnllta. f lt*m. * ■**.u mftmm mi fflJL MO. r------------------------------------——^m_______-^____—^_______^_______—______<-* —^^ ■ —ii ■HTir-nn------------------ti----—n»—^11—i—r' •Slovenski Kvod* ftlfft p* p*tti sa Avitro-OeTsto: . u Ncmfljo: «t3o leto sknpaj ntprtj • K 25r— 1 cek> Icto naprej . . . . * 30-— na mesec m „ • . . 2 30 ■ ćelo i«fc> naprcj . • . . K 35.— Vpra*an;em trlede fnseratov se naj prtJožI u odgovor đop!snka tfl rnamk«^ UprmvaUtv« (gpodaj, drcrisic Icvo), Kultova ali«« *L S, UUloa *tS5. IiMfa TMk Im if rt*r iifi—ll BtM|c te praalk«. tettratl veljaj«: peierostopna petit vrst« u cnkrit po 20 vfn., u đvakrit po lt vln., u trikrat «11 večkrat po 16 vin. Parte in zahvate vrsta 25 vio. Poslano vista 30 vin. Pri večjih tnserdjah po dogovoru. Upcavniitvu naj «e po&lljajo naročnine, reklamacije, tnsecati Lt i» te je administrativne f tvari. ———— F—wmi itertlfca »#1|« to viaarfov. ——— Na plamena naroČJla brez istodobne vpoalatve oaroćnine tt n« azba. aVsretea Uska*««* IiMm 4L M. .Slovenski Narod* velji w Ljubljani ni dom dostavljen: • v upravnlštva prejeman: ćelo leto naprej . . - • K 24*— ćelo leto naprej • , • • K 22*— četrt leta m • ->; «v« » 6*— Četrt leta * • • • V« • 550 na mesec m »-^i , • 9 2*— na mesec » • * • f9 * 1*90 Dopis! na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. 0rt>«al*tv3i Knaflova mlic* «1. 5 (v pritHčju Icvo,) telefon £!. 34. Ujko nradjti} nnrnfjln Dunaj, i?, septembra. (Kor. ur.) Uradno se raz^Iasa: VZHODNO BOJIŠĆE. Fronta proti Romuniji. Pri ne:zpreiuen?eiiQin položaju nobenih posebnih dogodkov. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla: Napadalno dslovanfe Rusov v Karpatih je včera] nekoliko popustilo. Ševerno od Dome Vatre jugozapadno od žrebčarne LirčSne in v pokrajini Ludove snio se uk ranili so-vražnih sunkov. južno od Bistreca smo pred včera jšnfem zopet zavzeto visino Srrotrec zoret izgubili. Sicer ničesar poment^c^ga. Arraacina fronta £ f m. princa Leopolda Bavarske % a. Pri armadi generalobersta von Bohm - Ermoillia so pridobili topovski boji na jakosti. Vzhodno od Svi-njuhov ie vrgel sovražnik našemu protinapadu nasproii nove kolone. Povsod smo Uh zavrnlli. ITALIJANSKO BO.HŠČE. NlčessT pomembrega. JUGO - VZHODNO EOJISCE. Ničesar noniembnega. Kamestnik načelnika generalnegt štaba pl. H 6 f e r . fm!. Potopljen podmorski čoln. V južnJ Adri.H je neki naš hidro-plan z bombarni potop!! francoskl podmorski čoln »Foucauld«. (Voditelj letala fregatni poroćnlk Zeleny, opazovalec fregatni poročnik baron von Klitnburfc.) Vsa posadka. 2 čast-nika in 27 nož, rrinorro od mih, kl so se že potapiial?. je bila od tejra 2n ne^ kega dru^ega hidroniana (voditelj fi-nijskl poročnik KorJević. epazovalec pomorski praporščak Severa) rešena In vjeta. Po! Mre oczne'e ie neka tor-pedovka prevze!a vjetnike in odpe-Jiala ražen obeh časmikov. k? so iib prfnesli na letallh v pristanišče. Brodo\'no poveljstvo. Uo orio porocilo. Berolin, 22. septembra. (Kor. il) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Ražen o živahnem artnjeriiskem ognju in metan ju ročnih granat v pokrajini ob Sommi in Mosi ni poročati ničesar. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta general-feld maršala princa Leopolda B a v a r s k e g a. Zapadno Lučka so se ponesrečili slabejši ruski napadi. Pri Koritnici se •e sovražnik še drža! v racilh ceHh na?e pazicije. Pri bojih dne 20. septembra je prišlo v naše roke 760 vletnikov in več strojnih pušk. Na enem de'u fronte rned Seretotn in Strvpo, severno Zborova, Ifuti artiljerijski boj«. Naš ogenj }e prepreci] sovražne napade. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Ob Narajovkl živahno strelja-nie i*i mestoma infanterljsko delova-n?e .V Karpstih !e bila zopet izgubljena vtšava Smotrec. Nadalje vani napor! Rusav ob Babi Ludovl so bJH zopet brezuspe^ni, za kar gre zahvala vzirajoosti naših hrabrih lovcev. Napadi v odseku Tatarka in severno Dorne Vatre so odbiti. Bojišče na Sedmotfraškem. Armadna skupina general- feldmaršala v. Macken- s ena. V Dobrudži so močne romunske sile začele napad iujjozapadno Top-va^sarja. Po obicTineni orotisunku neinskih. bolgarskih in turskih čet od strani in v brbet sovražtiika so bili Rusi vrženJ, dz so bežali. MAKEDONSKO BO.JIŠCE. Boifio delovonie okros FloHne te ostalo živahno Vzhodno Vardarja se ie poživilo. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. Razkol na Grškem. Ententino vojno brodovie v zaiivu Salamis. Curin, 22. septembra. Zadnje vesti iz Grške javljajo, da se nahaja v zaiivu Salamis 85 angleških in franeoskih vojnih ladij, katerih po-sadke štejejo 70.000 do 80.000 mož. Pri njih se nahaja tuđi italijanska vojna ladja »Lvba«. Torpedovka so zaprle vhod v zaliv z mrežami in mi-nami, da preprečijo napade sovraž-nih podmorskih čolnov. Grška razpada. Hotterdam, 22. septembra. (Kor. urad.) Nicuwe Rotterdamsche Cou-rant« iavija iz A ten :Vvs ej državi je nastal razkol, k i ga je skoraj nemogoče premostiti. Zdi se, da ni nikakega upanja, da bi se kralj in Venizelos zopet po-botala, kar bi edino še moglo ohra-niti deželi mir. Med staro in novo Grško se vrši separati s t i č n o gibanje. Govori se, da bo to gibanje dobilo v bližnjem času konkretno obli k o. Ltigatto. 22. septembra. »Corri-erre deila Sera« piše: Sedaj je prišel trenutek, da se odtejrne Makedonija suverenosti kraPa Konstantina ter podredi skupno z otoki Kreto, Mit6-lenami, Kiosom in Samosom provi-zorični avtcnomni vladi. Na čelu te vlade bo stopil Venizelos. ki ga vsak dan pričrkujejo v Solunu. Nato se bo pridružila ententi znatna grška ar-mada v boju proti Boljraram in njihovim zaveznikom. Grška popolnoma Izolirana. Curih, 22. septembra. Angleška in Francija sta v zadnjih 24 urah odredili popolno izoliranje Orške. Tud! italijansko časopisje ne dobiva vcČ nikakih direktnih vesti iz Grške, nego je nakazano na angleško-franco^ ske vire. O zadnjih dogođkih na Or-škem se nič zanesljivegra ne ve, ker ni več mogoča kontrola tendencijoz-nih vesti. \d jih zlasti razsiria Reu-ter;ev biro. Nova grška vlada kapitulirala. London, 21. septembra. (K. ur.) Reuter poroča iz Aten: Generalni ravnatelj v zunanjem ministrstvu Politis je obiskal v četrtek dopoldnc angleškega poslanika EUiota ter mu je izjavil, da ima Kalogeropulosov kabinet izključno poslovni značaj. Pristavil je, da je Kalogeropulos pripravljen žrtvo vati one ministre, ki so pred-pre-%'zetjem svojih portfelj ev napadali entento, ako četve-rozveza potem njegov kabinet prizna. Razgovoru je prisostvoval tuđi ruski poslanik Demidov. Kralj Konstantin grškirn rekrutom. »Agencs Havas« poroča iz Aten: Povodom zapriseženja rekru-tov letnrka 1915. je imel kralj Konstantin nagovor ter je rekel mladim vojakom: Zaupati morate svojemu kralju ter mu biti popolroma vdani. Gotovi liudje vas bodo skušali zape-Ijati. Toda vi tvorite del armade, ka-tere morala je izvrstna. Živela ar-mada! Revolucija na Kreti. Zeneva, 22. septembra. »Liber-t€« javlja: Na Kreti je i z h r u ti •• n il a v s t a j a, ki se pa radi nedostatnih zvez še ni mogla razširiti na druge otoke. Gotovo pa je, da se bodo tuđ! ostali otoki pridružili revoluciji, proti kateri grška v!a<3a nima nobenih sred ste v. Revolucijo-narji na Kreti so že postavili provizorieno vlado. »Zarota proti VenlzcJosu.« »Secolo« ve poročati. da so v Atenah izsledili zaroto proti Venize-losu. Zarotniki ga hočeio ubiti. Veni-zelos je ostal pet dni doma: njegovo hišo stražijo vdani mu Krečani. Ka-iogeror>w!os f.merava Venize^osa kot povzroČitelja revolucije zapreti. Kralj Konstantni se nahaja v Tntoiu, kjer je koncentrirano zvesto mu vo-jastvo. Okoli gradu delajo strelske jarke. Francoska zbornica o GrŠki. Odsek za zunanje zadeve v fran-coski zbornici ie odobril dosedanio energično politiko entente proti Gr-ški ter izrekel mnenje, da aliiranci ne morejo trpeti, da bi v Atenah ostalo središče sovražnih zarot, temveč da so dolžni storiti najodločnejše ukre-pe, da zasigurajo varnost in popolno svobodo gibanja svojih armad. Boj! 9 Makedoniji. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 22. septembra. Makedonska i r o n t a. Na višinaii Stare Nerecke planine med Prespanskim jezerom in Florino severno od Digle planine je naša artiljerija razpršila sovražno prehoto. Naši prednji od-delki so zavzeli sovraine jarke. V nižavi Moglenice smo z ognjem raz-pršili sovražni bataJion. ki je skušal prodreti proti visini Prislep. Zapadno od Vardarja mir. Vzhodno od Vardarja je sovražna infanterija po moč-ni artiljeriiski pripravi prodrla. Vrg-li smo jo z ognjem nazaj in jo prisilim li, da se je umaknila v svoje stare pozicije. Na pobočjih Belašice plani-, ne smo vzeli vaši Palmlš in Sveto Petko. Med to vasjo in visino Dovo je zapustil sovražnik taborišče z mnogo vojnega materijala. Na fronti ob Strumi slaboten artlljeriiski ogenj. Ob egejski obali mir. Francosko urachio poročflo. 21. septembra. OriientH: ska armada. Od Strume do Var-' darja artiljerijski boj s presledki. Vz-: hodno od Crne je bil silen bolgarski napad na greben Kajmakčalana, ki. ga drže Srbi, zavrnjen s težkimi iz-! grubami za f;ovražnika. V blizini reke Brod so obnovili Bolgari svoje po-skušene napade proti BorešnicL Po dveh brezuspešnih naskokih se jim je posrećilo ustah'ti se v kraju, prf srbskem protisimku pa so bili z ba-. jonetom zopet prepodeni. Na našem' levem krilu so prodrle čete kljub gosti me^li do dohodov do visino, lf>50, kakfh 5 km severozapadno ocf Pisoderov. Tu smo vjeli kakih 50 mož. AngleŠko uradno porocilo. 20. septembra. Solunska fronta. Naša letala so izvršila napad na Dramo ter obmetavala želez-niške vozove in skladišča z bom-< bami. Jeseni. Marija Kmetov a. Listići so se poslavljali od vejic, žalostni so bili. četudi so imeli bujno, rćeče-rumeno obleko in so plesali v ozračju. Tam spodaj na belih tleh so aimeli in se tresli bojazni in strahu. Vetrc jih je zgrabil, zavrtel in zapi-hal vanje in jih razmetal na vse strani, da so se trepetaje zvili v tisoč gubic in potem uveli. Široka stena za Srenjem je rcJela v divli trti. Kakor nevesta, vsa praznična in nedeljska je bila in modre nitke je vpletala med rdeče in zelene in rumene barve. In tista cesarska cesta, k! je tako žareia v poletnem soincu, vsa široka in svetla — z4aj se je stisnHa in se zavila v meglo, vsa ozka in tiha in mračna. Sedele smo v vagonu in dežev-ne kaplje so polzeje po sipah in tiha rosa je dihala vanje. »Kadar se vračam s počitnic,« ie pričela priletna učiteljica, >se ved-tio spomnim svoje prve službe. Tako mlada sem še bila* tako mlada in življenja žejna. Prišla sem v hribe. Tam Z2orai ie stala hela cej"kviča IH VSa začuđena je gledala krog sebe, kakor bi se večno čudila, od kod in kako je prišla tja gor. Sola je bila majhna in nizka in prav sama je stala kraj rdečkaste, ilovnate poti. Kmalu tam zgoraj se je vsnenjal gozd, smrekov gozd, ves teman in poln ugank. Zašknpala so vezna vrata in podišžrto je po vlagi. In ko sem vstopiJa v svoje stanovanje, sem za-drževala sapo in sem komaj čakala, kdaj pridem spet vun. Portoči me je bilo silno strah, velik noz sem drala pod vzglavje. Bala sem se in trepetala vso noć. Joj, kako je vse škripalo in pokal© po sobi! Zdajpazdaj je zaškrbaJa miška in prav natanko sem slišaJa, kako 5e stekla preko sobe. Moj Bog, in potem oni prvi dan, ko Je zrlo va-me toliko mlađih oči, začuđenih, vprašujočih in sTnejočfh se! Komaj sem se upala izgovoriti besedo in štab sem in gledala. Ko sem šla mimo hiš v vaši, sem slišala: »Kakor pastarica Je — kaj ta bo na§a učite-Wca?c Tožto Ie bilo — sflno težko — in Se zdaj ne vem, kako sem prestahi prvi ntsec. Sfat>a hrana, oni strah ponoči, boiazen pred fjudmi in skrb. 5e bom učila prav in dobro; hudo je bilo. In že takrat sem se jela izpra-ševati, če Je pravt da pošIQajo očite-ljrce ia taka meste, fie to flnv. 4i so ženske sploh učiteljice, da si ženske sploh služijo kruh. In čim dalje sem poučevala, čim več krajev sem obhrniila. čim več učiteljic sem vidi-Ia trpeti in omedlevati — tembolj sem bila prepričana, da mlada ženska ni za tako delo. Ko priđe iz sole, bi sele pričela živeti — pa mora že delati in skrbe-ti. Vse premlade so moči, ki se ubi-jajo, vsa premlada duša, ki se zakrk-ne sama vaše. Nekatere otope in za-idejo v brezbrižnost. In poznam učiteljice, ki hranijo denar Ie za svoj pogreb, da bo lep in bo spomenik na grobu. Ne verjamete? Da — tuđi ta-ke poznam. In druge — in te so še najmočnejše. se vdajo prvemu ol>-jemu in poljubu — in knajo otroka. Te potem vsaj vedo, zakaj živijo. Kajpa, gorje oni. ki stori kaj ta-kega! Pogledi in beseđe — in spođena je iz službe. Nikdar ji nf odpuščen greh, ki nj greh, ampak Ie zdravje. Zakai. vidite, ženska je kakor zemlja: če ne rodi — je brez pomena. In vendar ni priporočati tega učiteljicam. Zakaj ne? Ker sve* še ni tako daleč, da bi mu bilo prvo io največje in najsvetejSe: otrok. Se vedno ima svet vsepolno kamenja v naročju, ki ga Inča za ono žensko, ki rodi nezakonskega otroka. Pa naj ga rođfi že iz Ijubezni, pa naj ga rodi sebi v veselje in cilj — to jim je vse-»o —Ndiaie. Predno se poroci učiteljica, je treba stoterih vprašanj in preudar-kov. Še ćelo prepovsdano je pone-kod poročiti se z možem, ki ni učitelj. Kaj nišo uvedli v tem prosvet-ljenem enaindvajsetem stobtju celibata za učiteljice? Joj, kakšna ozko-srčnost! Tište naj bi lin^ali, ki imajo sredstva in nočejo imeti otrok, tište, ki store vse, da bi jih ne bilo. In takih je veliko in še vedno več in več. Se čudite mojim mislim? Morda so nenavadne — a zdrave so. In so spet druge učiteljice, ki uživajo življenje v strasti. In ni jim zameriti. Tako same so srodi ljudi, ki jih ne razumejo, sredi ljudi, kateri so tuji in neprijatni. In padajo in pa-dajo... Koliko jih je, da bi iniele sebe v oblasti in rokah? Koliko jih je, da bi vedele ono mejo, katero ne smejo prestopiti? Za to je treba moči. In ali je čudno, če je nimajo? V soli se uče vse kaj đrngega kakor o sa-movzgoji in vzgoji drugih. Učijo se o raznih iksih in kemičnih formulah m o starih, starodavnih cesariih. Kaj pa je človek in se ženska posebej — kaj bo tam zunaj — o tem izvedo — komaj beseefico. »Pa v mestih, gospodična, tam je boljše.« »BoIjSe? Morda, ker se preje po-roče. Pk ker ie mt drago in ni đe- narja, mora služiti in poučevati tuđi ona — žena in mati. Kako je to mo-goče? Ali je taka ženska slaba učiteljica, ali pa je slaba mati in gospodi nja. Oboje — dobra učiteljica in dobra mati in gospodin ja pa ne more; biti. Namreč — dobra. Polovičar-stvo je mogoče — polovičarstvo pal ni vredno življenja. Druge — neporo-t; čene so nervozne in oslabele, mesto> je pač mesto. Bladi obrazi so to, vdrte oči in migrena. Zaradi zdravja je Še vedno bolj^ Še na kmetih. Pa kdo more zdržati ondi? Razumeti je treba prirodo, raz-umeti mora jesen in poletje, zimo i« pomlad. Pa časfh je vsa ta lepota! zunaj tako silna in mogoena, da čk>-veka omami tako, da jo ča ti. kako« bi bila nekaj veliknnskega, ki bo zdaj zdaj poptio vso dušo in jo tako vzelo vaše, da ne bo človeka nftjer več. In ravnine so se hujše od gorovja. Zakaj, ravnina je tako šima in silna kakor morje. Srka vaše človeka in ga objema in uklepa. Gorovje pa je boij omejeno — a zato težko, da lega na dušo, kakor bi Jo hotelo zadu-siti. In potem še bolni živci pa imate revno in trpečo mlado učiteljica pred seboi.« Zamrle so besede, vlak je hite! dalje, in objeia nas je tapta skrb taraf sredi tihe, jesenske ravni Stran 2. •tfLOVCNSKl NAKUU\ OM ». septembra 1916. 218. Sicv. General SarraU odpoklicaa? Iz Barcelone poročajo. da je general Strrail že odpoklican in sicer radi ncpokoršcine. Blokada Karale. Ženeva* 22. septembra. Franco-ski uradni listi objavljalo proglas o blokadi Kavale. Pod blokado je ob-režje od izliva Strume do gr$ko-bol-garske meje. Blokada je od 16. septembra efektivna. Preko Zeoftv« poročt|»: V Solunu je prišlo do novih krvavih spo-padov med revoiucUooarntai In kralja zvestiinl grškiiai 6etamL OarnizOa r Vok) }• proklamirala, da se pridruži revoluciji Neka-tcri častnilri in kakih sto pro«tovoU-cev je prišlo preoblečcnih Iz Vola v Atene. Mirni dnevi v Primorju. Tretji mirni dan na primorski fronti nam je naznanilo snocno urad-no poročilo. Miren dan. to se pravi: večjih bojev ni, ni obsežnejšega arti-ljerijskega in infanterijskega delova-nja, ali topovi tuintam pokajo od časa do časa in izvrši se kak manjši spopad. V takih »mirovnih dneh« se navadno popravljalo jarki, utrjujejo pozicije, letalci poizvedujejo, ob-rambni topovi jih preganjajo, obebojni stranki skušata motiti druga drugi utrjevalno in poizvedovalno delo, v takih »mirnih dneh« se vrše priprave za nove nemirne dneve, ko zbesni zopet vojni vihar z vso svojo Ijutost-jo. Zlasti na Krasu je bi] boj nadvse silen, vojvoda d* Aosta je bil po^nal na bojišče številno armado, ki pa ni mogla izvršiti svoje naloge, da bi za-vojevala Komensko planoto in po-tem dalje prodirala proti Trstu. >Agenzia Stefani« je ob pričetku nove ofenzive previdno poudarila, da je nova primorska fronta trda, dobro irtrjena. da je obramba pripravljena 'pa^sodi skrbno, da torej ni pričako-v^?^r naenkratnega prebitja so-V*a2»£ironte, marveč naj se italijan-ska iavnost vda potrpljenju, ako ne bo tikoi. pričakovanih uspehov. Da so čutifi > Italiji na uradnem mestu potrebo opozoriti javnost na trdost nove avstrijske fronte, to nam priča, da po zavzetju Gorice je časopisje vojne stranke v proslavi »velike zmage« zavajalo javnost v napačne misli o hitrem prcidiranju italijanske aimade proti Trstu in v notranjost Avstrije. Uradno pa se je reklo, da naj le se počakaio, da ne pojde tako hitro. In res ne gre hitro. Ako v Italiji malce pogledajo na zemljevid. Vodo videli, kako malo goriškega sveta so »osvojili«, kako malo kilo-tnetrov od meje so prodrli v notranjost dežete po tolfkem času, po tolikih krvavih bofih in tolikih bridkih fzgubah. Ustavilo se je zopet. Par dm najsrditejših bojev na Krasu pa ie zastala ofenziva. Sedaj pokopuje-jo nebrojne mrtvece in se pripravljalo na nov bojni ples po krvavih viši-nah in dolinah. Vojni poričevalci po-iidarjajo. da so naši branitelji izko-rfstili odmor v sovražni napadalni sili za izboljšanje svojih, vsled bob-najočega ognja razbitih pozicij na Krasu, ki so se skrajšale od loka planornega roba na ravno tetivo s .17 km na 12. Tuđi to skrajšanje igra pri stevilno omejenih obrambnih si-lah precej bistveno vlogo, toliko bolj, ker sovražnik v gorskem ozemlju svo}e številne premoći že samo po sebi ne more popolnoma lzkoristitl; branitelj pa nožna vsak košček ojpu-ščenega sveta in z zapornim ognjem prihajajočim kolonam ' prizadeva ogromne izgube. Mir pred viharjem -predstavljalo ti dnevi. Ako se ItaJi-|ani pripravijajo na nov velik naval, na nadaljevanje ofenzive najskrajnel-še Jakosti, pa tuđi branitelji vedo, kako se bodo branili in odbijali napade itafflanskih polkov. Kako se znalo braniti naši junaki in ustavljati so ^vražnika na poti, po kateri hoče đo-£peti v Trst, to podpričufejo v naj-JvečH meri baš krvavi dnevi pred se-danjkni ko miruje bojni vihar. Italija-pi to pač vedo in vpoštevajo, zato je iiastai odmor v njihovi ofenzivi, f»Agenzia Stefani« pa Ima novo priliko, da aopet pouči italijansko Jav-jriost o trtkistf avstrijske primorske ;fronte, ob kateri se razbftajo itafi-jatrske divizije. • . * ITALUANSKO URADNO POROCILO. 20. septembra. V nočl na i9. septembra in tekom včerajšnjega dne je naperH sovražnik svoje napade na visino Casera Sebio, asiažka pianota, na Col San CHovannL dolina rVanoi, v»doiž sevemih obronkov Col Brico in na pobočja VrSiča. Po-ysorotest proti osvojitvi »Pa-lazza dl Venezia«. Curin. 22. septembra. V protestu proti osvojitvi »beneške palače«, katerega je kardinal državni tajnik dne 27. avgusta poda! diplomatič-nim zastopnikom pri Vatikanu, se navaja med drugimi: Papež, ki je bil sele 26. avgusta navadno obvcščen, je obsojal že izvršeno defstvo. Ne preiskuje v dekretu navedenih vzro-kov in ne razmišlja, ali je bilo zase-denje pametno, ker bi utegnilo utemeljiti težke represalije in ali se s tem ponižuje ugled Italije, marveč papež preudarja kršenje svojih naj-svetejših pravic. Italijanska* vlada sama smatra, da zastopnik Avstro-Ogrske pri Vatikanu še vrši svojo diplomatično misijo, ker ie fzjavila, da poslanik kakor poslanika Bavarske in Pruske more ostati v Rimu v polni svobodi in varnosti in je ćelo odklonila odgovornost za njihovo za-Časno odsotnost. Proti taki razlagi, ki podaje nov dokaz ancrmalnega položaja svete stolice, se mora for-melno in svečano protestirati. inaSIri M t im\\ maia ii ioiiia u iagozapadfli fraitL (Konec) Nadporočnik Mječislav Skalski izpove: Ob 7. uri 15 minut dopoldne sem dospel na vrh gore Mosciach ter videl, kako naskakuje praporščak Moschkowitz na čelu stotnij sovraž-ne topničarje ter kako je vdrl s pišto-lo v roki med nje. Trije so padli vsled njegovih strelov. Sovražne porcije in topove je vzeL Ob pol 9. dopoldne je prešel sovražnik z močnimi silami v protinapad. Bil sem priča, kako je praporščak Moschkowltz obrnil lx lastne inicijative najprej en top. rxw-neje pa še en vplenjeni top, proti ao-vražnStu. Brcz preaiedka Je oetal sam pri enem tzmed topov In streUaL kadar so prišli Italifani blizo, s kar-tečami na nje. Tako ie zavmfl 5 sfl-nih naskokov tako doUro, da so prtifla 0j^4MK NadporoCnik Chrijttai Arftanr izpove: Kot povettnlk 1. sfcrtnge um videL kako )e praportćak Moechko-witz v kritičnem trenotkii pričetka •ovražnega napada Izstrelil v najsil-nejSem ognju iz vplenjenega Iona* U ga )e bfl obmD protf aovražalks, U- tto mtmtA a kutaa^ LttMk ad a* ▼raMka |e M stn0wrtt Itattjaat ao se takoj vrnfli Ko ie izvršil »ovraž-nik tekom 3 ur ie već protinapedov, da bi aoMt zaviel geto Mosctaclu se Je iste poMvila Noben sapad ni no-gel vsled ognja ksrteC napr^. Pri obrača*|« drogegm tope, Cegv ogeal naj bi M laprl ceelo. sem videL kako je četovodla Meier, 4. slotnije« padeL PoroČnik v res. En&t Lavate v. Lavandeine izpove: ĐU sem navzoč. ko le praporščak Moschkowitz obrnil prvi top. Stal Je popolnoma neza-varovan pred lastnim rojem. Ko so ft^Mta«* naskofili. Je neprestano sam nabijal in prožfl top kljub najsilnej-Sentu sovražnemu infanterijskema ognhu kateremu ie bil posebno tzpo-stavUen na obeh krflOL CeJo ko Je padel čctovodja Cberl 1. stotnUc, kl ma Je stal pri novem napadu na strani, sadet od stre4a v glavo, ie nadalje vztrajal pri topu ter tako tri are dc4-go preprečeval vse napade Italilanov tako dolgo. da sta prišli ob 1. popodne 2 stotniji ojačenja. Pred tem topom sem videl po popolnem izčtSČe-nju gore kakih 40 italijanskih trupel. Nemško uradno porodio Javlja, da so doživeli Rotnuni, ko so posku-sili udariti na nemško - bolgarsko fronto, občuten poraz. Pri Topvai-sarju, jugovzhodno Tuzle, so jih zagrabile nemške, boigarske in turske čete v boku in ćelo v hrbtu ter jih pognale v divji beg proti prvotnim njihovim pozicijam. S tem poročilom je treba prirnerjati romunske trditve. da so bili Nemci in Bolgari 20. septembra v Dobrudži poraženi. Voja-ški strokovnjaki upravičeno poudar-jajo, da se je romunski generalni štab očividno naučil pisati svoje komuni-keje pri Cadorni in da laže tako, da mu to ćelo Francozi očitalo. V čem je obstojala romunska »zmaga«? Nemški, bolgarski in turski oddelki, ki so se zagnali preko splošne crte jezero Olitna - Copadiu - Tuzla, so zadeli na nadmočne romunsko - ruske sile, ter so se umaknili v taktično ugodnejše pozicije tik južno od omenjene crte. Tam so se takoj utr-dile, da zavrnejo morehitne sovraž-nikove napade. Ta takttčen umik so smatrali Romuni za zmago in hoteč svoj uspeh razširiti in povećati, so se zagnali z več divizijami na nove pozici'e svojih nasprotnlkov. S kakš-nim uspehom, to nam poroča sinoc-no nemsko uradno poročilo. Da je situvacija Romunov v Do-brudži še vedno prekarna, to prizna-va tuđi ententno časopisje. »Dailv Mail« pričakuje. da bodo Romuni svoje prodiranje na Sedmograškem ustavili, kar da bo Romunom silno neprijetno. Toda, pravi rečeni angle-ški list, za enkrat ne kaže dražega, kakor streti Bolgarijo in izolirati Turčijo in še le potem se bodo lahko podali Romuni na nove zmage proti avstro - ogrskim četam! BOLGARSKO LRADNO POROCILO, 22. septembra. Ob Donavi mir. V Dobrudži se je razvil včeraj, 21. t. rru, velik boj na crti Cacioci-Enghez - Karakoj. Sovražnik je na-padel s kakimi 20 bataljoni, 3 bateri-jami in 9 eskadroni, v protinapadu Da smo ga pognali v beg ter ga je naša konientea do mraka zasledova-la. Nemška letala so uspešno obstre-Ijevala most čez Donavo pri Crni-vodi in sovražna taborišča pri vaseh Cochirheni in Ivrinez. Ob crnomorski obali mir. ROMUNSKO URADNO POROCILO. 20. septembra. Južna fronta. V Dobrudži živahni boji na ćeli fronti. Rusko-romunske čete so zavrnile vse sovražne napade in mu prizadejale izgube. Izvršile so več protinapadov. Sovražna letala so metala bombe na Konstanco, a brez škode in na neki drugi kraj, kjer je bil ranjen neki šestmesečni otrok. Poroča se o uspehu Romunov v Dobrudži v okolici Enigeje (30 km južno od železnice Konstance - Crnavoda). Boji trajak> v tej pokrajini. Romuni se obračajo tu v soglasju z gibanji, pričakovanimi od armadnega vodstva, proti glavni sili sovražnikov. 21. septembra. Ob južni fronti streliarne med baterijarni v Zimnici in Svištovu. V Dobrudži se je končala dne 16. septembra i ričeta bitka, ki se }e do 19. septembra zve-čer na sili stopnjevala, dne 20. septembra s porazom sovražnika. Sovražne čete sestavljene iz Nemcev, Bolgarov in Turkov so se umaknile proti tusru. Pri umikan}« je sovražnik požigal vaši. Nove raske poraožne čete za Dobmdio, Preko Kodanja poročajo: Brzojavna zveza z južno Rušilo ie prekl-njena. Iz tega )e sklepati, da koncen-triraio Rusi tam nove pomožne čete za Dobrudžo. SoMa, 72. septembra. UM poro-čaio: Po 20dnevnem boja so izgubili Romuai 70.000 mož na mrtvih in ranjenih ter 30.000 vjetnikov, to Je te* trtlna n+l+ rotmmske mtwbć^ Zmedenost oa Romunskenu Preko Stockholma poročajo: Ker ogroza nemsko bolgarska ar-mada Konstanco, se Je brodovje umaknilo proti izlivu Donave. Romuni spravljajo ogromne zaloge žita iz mesta; ker vlada veliko pomanjkanje transportnih sredstev je dvom-ljivo. ali se Jim bo posrećilo spraviti v^e na varno. Ne da se še reci, ali bo mogoče ustaviti nemško - boigarske čete ob Trajanovih okopih. Filipescu poudarja v »Epoci«, da grozi Romu-niji izoliranje ter napada romunsko annodno vodstvo, ki ni smatralo Do* biudže za dovolj važno. Filipescu pravi, da je bolje pustiti uspehe na Sedmograškem, kakor pa trpeti, da bi sovražnik ogrožal domovino v hrbtu. Take Jonescu oroklinia Bolgare. Preko Stockholma poročajo: V »Roumanie« je napisal Take Jonescu uvodnik o padcu Tutrakana, ki dokazuje, kako konsternirujoče so vpliva-!i porazi v Dobrudži na romunske vojne hujskače. Jonescu piše: Zgo-dovina dosedaj še ni zabeležila take brezčastnosti takega cinizma, kakor-šen je bolgarski. Osvojitelji Tutrakana! Vi ste obsojeni in pogubljeni, kajti vi ste za vedno prokleti. Bitka pri Tutrakanu ostane vaše prokletstvo. No Srtmograškem. ROMUNSKO URADNO POROCILO. 20. septembra. Severna in severozapadna fronta« Slabotni spopadi. Nale čete so ustavile umikanje južno od Petrosenija, kler se zakopavajo. 21. sep tembr a. Ob severni in severozapadni fronti boji v gorov* ju Kelemen in Qyorgyo, kjer smo vjeli enega častnika in 136 vojakov ter vplenili eno strojno puško. Neki oddelek ie vkorakal v Szekely-Udvarhely. V dolini Jin (Zsil) smo zavrnili sovražni napad. Vojna z Rusijo. Vojaški strokovnjaki sodijo, da ruska ofenziva pojema. Ali je to po-sledica ogromnih izgub, ali se morda vršijo nove grupacije in odhaiajo ruske čete na romunsko fronto, to še ni jasno. Vsekakor se nahajajo vse glavne pozicije na severovzhodni fronti trdno v rokah naših in nemškib čet. RUSKO URADNO POROČILO. 21. septembra. Ob Stohodu blizu železnice Kovel - Rovno je pri-čel sovražnik mestoma z ofenzivo. Povsod je bil zavrnjen; v okolici Ko-ritnice in Svinjuhov traja boj. Tu smo vjeli 6 častnikov in 687 nemških vojakov. Naši letalci so izvršili izvi-den polet ter obložili sovražne transporte in bivake z dobrim uspehom z bombami. V Karpatih so se polastile naše čete vzhodno od gorePantir sovražne pozicije na enem izmed vr-hov. Pri tem so vjele enega častnika in 437 vojakov in vplenile 6 strojnih pušk ter mnogo orožia in patron. Nemiri na Flnskem. Iz Stockholma poročajo, da so izbruhnili v finskem mestu Kemi blizu švedske me] 2 nemiri. Bombe Je metalo ljudstvo proti vojašnicam. Bitka ob Sommi FRANCOSKO URADNO POROCILO. 20. septembra zveče r. Sevcrno od Somme so izvršili Nemci silen poskus, pregnati nas iz nedavno zavzetih pozicij. Bitka je trajala od 9. dopoldne do noći. Na fronti kakih 5 km od pristave Le Priez do južno od pristav Bois Y abbć smo v opetovanih naskokih vrgli napadajo-če mase, pred cimer se je vedno vršila silna artiljerijska priprava. Naše čete so se sijajno ustavljale. Vse napade smo zavrnili z ognjem strojnih pušk in artiljerije. Povsod smo držali svoje pozicije ter obdržali do zadnjega zavzeto ozemlje. Boj je bil posebno trdovraten pri pristavi Le Priez in v okolici Bouchavesnesa. Pred pristavo Le Priez smo s svojim ognjem poželi Štiri zaporedne napa-dalne valove. Videti je bilo, da se je sovražni napad razkrojil in v neredu valovil nazaj za visinski greben. Bojišče je bilo posuto z mrtvimi. V od-seku Bouchavesnes so naše čete v nevzdržnem protinapadu in bajonet-nem boju zopet vrgle Nemce, kate-rim se je bilo po več krvavih pora-zih posrećilo proti 1. popoldne ustaliti se v severovzhodnem delu vaši. Vjeli smo 50 mož, med njimi več častnikov. Po udejstvitvah na ćeli napadalni fronti in glasom izpovedi vjetnikov je tmel sovražnik precej-šnje izgube. Na ostali fronti navad-ni topovski ogenj. 21. septembra popoldne. Severno od Somme sovražnik ni več obnovil svojih poskušenih napadov na fronti od pristave Le Priez, do pristave ob gozdu V abbć. Slabo vre-me je močno oviralo operacije na obed bregovih Somme. V Argonih se je po razstrelitvi mine ponesrečil sovražni napad na franeoske pozicije v našem zapornem ognju. Na des-nem bregu Mose so izvršili Tranco-zi včeraj zvečer dve operaciji, ki sta se prav posebno dobro ofcnesli. Južno od utrdbe Tliaumont smo zavzeli dva kosa jarkov, vjeli nad 100 mo2. med njimi 8 častnikov, in vplenili tri strojne puške. V vzhodnem delu g£ zda Vaux in Chapitre so potisni!) Prancozi svoje crte za kakih 100 m naprei. V gozdu pri Aprernontu Je eksponirana franeoska postojanka zavrnila sovražni napad z ročnim! granatami 21. tepttmbra rvtčer. Na fronti ob Sommi J# naša artiljerija čex dan krepko nadaUevala svoj ogenj proti sovražnim napravam. Glasom novih izpovedi ie izvršil včerailni veliki nemški protinapad a* scvirncBi bregu Sohom 1& at- madni zbor, ki je bil priklican s fronte ob Aisni, in od 214 divizije. Ta div vizija ie bila že odposlana z name-nom na rusko fronto, ko je dobila sredi pota povelje, da se m^ra vrniti na Sommo. Dospela je tja 14. t. m, ter so 30 poslali v noči na 20. t. m, nazaj v bojno crto. Od 20. t. m. zju-traj so jo zastavllali v pokrajini pri Bouchavesnesu, kjer je imela izred-no težke izgube. Stevilo dne 20. t. m. severno od Somme vjetih presega 200. Od časa do časa prenehajoče obstreljevanje na ostalih delih fronte. Včeraj je zbil franeoski letalec pri Moislainu nemško letalo, ki ie padlo pri Pćronnu na tla. ANGLESKO URADNO POROClLa 20. septembra. Splošni položaj je neizpremenjen. Več protinapadov južno od Ancre smo zavrnili ter izčistili 200 jardov sovražne-ga jarka južno od Arrasa in prizade-jali sovražniku izgube. Sovražnik Je zažgal pri Souchezu mino; mi smo zasedli vdrtino na svoji strani. 21. septembra popoldne. Hudo deževje traja. Južno od Ancre smo zavrnili silne sovražne protina-pade. Sovražnik je imel velike izgube. Tu smo napredovali in vdrli na mnogih točkah v sovražne jarke. 21. septembra zvečer. Splošni položaj Je neizpremenjen. Sovražnik z bombnimi napadi v so-sedstvu Flersa ni imel nobenega uspeha. Belgijsko uradno poročilo. 20. septembra. Artiljerijski boj na več točkah belgijske fronte tako v pokrajini južno od Nieuporta, kakor tuđi v okolici Boesingha. 21. septembra. Z belgijske fronte ni poročati ničesar poseb-nega. Brambna dolžnost v Kanadi. Kanadski trgovinski minister John Forster je baje izjavil, da je lahko mogoče, da bo Kanada prisiljena zateci se k brambni dolžnosti v slučaju, če bi bilo treba več vojakov in bi se ne zglasilo dovolj prosto-voljcev. Brambna dolžnost v Avstraliii. Reprezentantska zbornica ie 3 47 glasovi proti 12 glasovom skleni-la podati referendum o uvedbi splošne brambne dolžnostL Angle*ke misli o miru. AngeSki tednik »Nation« pravi v uvodniku z ozirom na izjave nemškib socijalistev: Večina nemškega murocto Je z* mir. Evropa ie za mir. 216. štev. ________- ^— — Stran 3, nevtralne države s© za mir, v^fslni-joče se države žele mir armade zete mir. Zakaj torej nadajjevati vpjao? Iz Bethmanovega govora je slišati, da se mora Belgija na vsak način razdelitL To ni sprejemljivo. Fr»-coska zahteva ^adoščenje za sebe in za Srbijo in Crno goro ter samostojnost teh držav. Vendar ententa ne želi Evropi vsiliti svoje hegemonije. Teoriia o evropskem ravnotež-!U je napačna. Treba je pričeti s po-gajanji. Ce Nemčija noće pristopiti k mira, ga moramo doseći brez nje. Cc se pa nadaljuje to klanje, pomeni to uničenje Evrope. Tu je polje za umetnost državnikov in ker evropska diplomacija ničesar ne more sto-riti, nai govor ijavno mnenje, do se-daj tolikokrat nalagano in zapcljano. Boji nm morju. POTOPLJENA TRANSPORTNA LADJA. Berolin, 22. septembra. (Kor. u.) Eden naših podmorskih čolnov je 17. septembra v Sređozeinskem morju potopil polno zaseden sovražni transportni voja?ki parnik. Ladja se je potopila v 48 sekundah. Angleške carinske oblasti zapjenile švedski parnik. Kopenhagen. 21. septembra. (K. urad.) >Berlin£ske Tid^nde« v Stockholmu poraća: Brzojavka iz Londona naznanja, da so angleške carinske oblssti zapienile v Svanseji ležeći švedski parnik »Helios«, ka-terega se postavi pred sodnijo za pomorski p!en. »Helics« vozi volno, določeno za švedsko armadno upravo. Vzrok zaplembe je neznan. Švedsko zunanje ministrstvo je storilo potrebne korake. Ameriški protest rroti angleški pre-iskavi aitičriške pošte. Novi Jork, 1S. septembra. (K. u.) Brezžično porcCHo zestopnika \Volf-scvega urada. Zakasnelo. — Državni departsment je podal ugovor na Angleškem proti za neupravičeno smatrani preiskavi uradne pošte mornarice Zjedinjenih držav potom angleške cenzure v Vancouveru. Posta je bila poslana od ameriških pomorskih oficirjev v orijentu v urad-nih ovitkih na mernariški depar-tement. Turska vojna* TURSKO U RADNO POROClLO. 21. septembra. Fronta pri F e 1 a h i j u. Dne 20. septembra na obeh straneh boji artiljerijski in infanterijski boji ter boji z bombami. Dognali smo. da ie sovrazna infante-rija vsled učinkovitega ognja naše artiljerije zbežala za svaje okope. — Perzijska fronta. Od nas izvršen napad je prepodil slabetne so-vražne sile. ki so bHe napadls Dev-lei, Abad. Sovražne izvidne čete. ki so se posknsale Dribližati Hamadanu s šećera, smo prepodili. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu praske in od časa do časa artiljerijski ogenj. Z ostalih front ni poročati o nobenem pomembnem dogodku. Rusko uradno poročUo iz Azije. 20. septembra. Naši naprei potisnjeni oddelki so po boju proti Turkom zasedli točko blizu mosta preko Falpanšaha blizu Kuridžona severno od Hamadana. Pod pritiskom entente. ODKLONJENO MIROVNO POSREDOVANJE. »Politiken« izve, da }e skandinavski mjnistrski konferenci predložen tuđi predlog za mirovno posredovanje v zmislu Švedske medparla-mentarne konference. Angleski in franeoski poslanik pa sta se baje izrazite napram norveskemu zastopni-ku, da tako posredovanje za sedaj ententi ne bi bilo ljubo. Gospodarska vOfca. j Berna, 22. septembra. Švicarske firme, ki izvažajo blago na Franco-sko, so dobile poziv, naj predlože notarsko pogodbo, s katero prevza-mejo ćelo vrsto obveznosti, sicer ne dobe dovoljenja za uvoz na Franco-sko. Potrjeno mora biti, da je dotični trgovec ali industrijalec ali švicarski državljsn ali državljan kake nevtralne ali s Francijo zvezane države, da nimajo niti on, niti njegova žena, niti njegovi stariši kakih zvez v Avstrijo ali z Nemčijo in sicer vsaj že 50 let ne. Dotični trgovec ali in-dustriialec mora dalje dokazati, đa nima v svoji službi nobenega nem-škega ali avstrijskega državljana in da pri njegovem podjetju ni udeležen ne nemški ne avstrijski kapital. Končno se mora dotičnik zavezati, j da deset let ne sklene nobene kupci- j kroviteljstvo je prevzeJa eksce-lenca gospa Helena pl. Chmelaf. Nagle smrti je umri uradnik istr-ske deželne bolnišnice Rudolf Schal-majer. ZastrupH se je v Slanem v Dalmaciji občinski tajnik Marko Lučić, baje radi finačnih neprilik. Rekvizicija zvonov na Rek!. Re-Ška duhovna oblast je naprosila vojaško oblast, da bi mogla obdržati nekoHko zvonov. tako da bi se od-dalo 1500 kg od 7000 kg, kar jih ima Reka. Vojna oblast je prošnjo uslišala. Uojna in tuberkuloza. Priobčil dvorni svetnik dr. Edvard princ Liechtenstein. (Dalje.) ni. Tnberkulozttl vojak!. Naš umrli prestolonasiednik je pri otvoritvi dunajske higijeniške. razstave izustil pomenljive besede, da je človek najdragocenejsi kapital države. Resnico tega izreka občuti-mo prav posebno sedaj v vojski, ko «mo izgubili toliko tega kapitala. Koliko ljudi je uničilo orožje. ko-fiko ljudi so ugrabile bolezni! Stara izkušnja, ki bo obveljala tuđi v tej ,vojski, pravi, da pogine v vojni mnogo več ljudi vsted bolezni, kakor vsted ran. In prav tako resnično je. da bo po končani vojski mnogo več ljudi trpelo na posledicah bolezni, kakor na posledicah ran. Število vojnih invalidov nas plaši, se bolj pa nas plaši misel, kako naj jih preskr-wmo. Delanezmožni invalidi vendar ne morejo ostati prepuščeni sami sebi! Treba je, da žanje kaj storimo. Saj so tuđi del drag^cenega kapitala Vlržave. Tu je torej treba ravnati tako, kakor z drugim kapitalom, kadar postaja pičel. štediti ie treba in resiti, kar se se resiti da. Tuđi pri naj-fnanjših stvareh je traba varčevati. Ce uporabimo to pravilo pri Človeku, }e torej treba, da ne štedimo le s poJ-novrednim. temveč tuđi z manjvred-nkn človeškim kapitalom, manjvred-»im vsled bolezni in ran. Podvi za ti se moramo, da ga obranimo in zopet napravimo za polnovrednega člana Človeške družbe. Pri ranjencih to vsakdo uvideva in v resnici del a dr-Žava in privatna blagotvoraost že od pričetka vojske sem na to, da po-staneio invalidi te vrste v ortopedi-Ških bolnišnicah in mvalidnih šolah zopet đelazmožni in polnovredni fjodje. Drugače pa je pri invaJiđih vsled bolezni. V većini so sicer, vendar se prf nfih ne spozn? na prvi pogled, da Je vojska vzrofc njihove invalidnosti. Tuđi tu je treba državi še mnogo sto-rit!, pa tuđi člaveška družba mora pomagati. Med boleznimi zopet je t u b e r -k u 1 o z a, kl provzroča v vojski naj-večjo Škodo. Že v mirnih časih velja načelo, da |o tuberkuloza kuga, ki zahteva več žrtev kakor }ih je kedai sahtevala kaka vojska. Od davnfh časov sera pa je znano, da se tuberkuloza po navadi pojavlja med 18. in 35. letom in da nje razvoj pospešuje-io napori in pomanjkanja. Teh pa |e v voiski več kakor preveč. K tenra še priđe, dat se v IJndsfci vttfskf, pri mnoštvenih po^ivih, h katerim nas je prisilila premoć sovražnika, ni moglo tako strogo izbirati vojakov in da 90 torej mnogi odšli na bojno po- te, w *> wmmwm* m* mm ta pri katerlh Je potem tuberkuloza izbruhnila v vojski. Za te moramo skrbeti, ko se vr- nejo! Žanje moramo zgradlti idra-vilišča. KajU tuberkuloza je ozdravljiva, če ornogočimo bolnikom, da bivajo dalj časa v zdra-vilišču. Toda še drugi namen nas vodi pri ustanavljanju takih zdravilišČ za bolne vojake. Znano iiatn je, da razširjuje tuberkulozo izključno le bacil tuberkuloze, ki se v velikih množicah razplodi v pljuČih bolni-kov in ki ga ti s svojimi izmečki po-vsodi razpršujejo po zraku. Z zrakom ga vdihavajo drugi ljudje. posebno otroci. ki se tako okužijo s to nevarno boleznijo. Vsak jetičnik, ki ga nastanimo v zdravilišču, izgubi svojo nevarnost kot razprSevalec bacilov, dokler ne ozdravi ali saj do-kler se ni navadil tako postopati s svojimi izmečki, da ti ne škodujejo več bližnjikom. Nam vsem mora torej biti leže-če na tem, da se za vračajoče se vojake čim preje zgradi zadostno šte-vilo zdra\ilišč. Ko mine enkrat vojska, nas bo navdajalo s posebnim za-dosčenjem. da borno v Avstriji. ki je doslej glede boja proti tuberkulozi zaostajala za drugimi državami. imeli primerno Število zdravili^č za tuberkulozne, kajti sedaj za vojake zgrajena zdravilišča bodo potem kot javna zdravilišča služila vsemu nre-bivalstvu. S tem se bo zmanj^alo število smrtnih slučajev za tuberkulozo in se bo podališate povprečna življenska doba v Avstriji. Vse to lahko dosežemo, če se sedaj pohitimo z delom in če moraK^o in financijelno podpiramo od naše vlade zasnovane naprave proti jetiki. ki jih ima izvesti »Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozu. Dr. Crusins. Dnevne vesti. — Dar za vdovski in sirotinski zaklad 3. kora. Povodom rojstnega dne njegovega veličanstva cesarja po kraniskem knezo - škofu Antonu Bonaventuri provzročena in po cer-kvah ljubljanske škofije izvedena zbirka na korist po feldmaršallajt-nantu plem. Mattanowichu ustanov-ljenemu vdovskemu in sirotinskemu zakladu 3. kora je donesla znatni znesek 11.450 K. Vojaško zapovedni-štvo v Gradcu je za to izreklo ljub-Ijanskemu knezo - škofu najtoplejšo zahvalo. — Za slepe voiake. V ta namen je izročil gospod Anton Ceme, graver v Ljubljani, po mestnem magistratu v Ljubljani, deželnemu odboru svoto 50 K kot del provizije za prodajo vojnih znakov. Bog plačaj! — Kdo kaj ve. Dne 16. julija t. 1. se je oglasil po dopisnici Peter Nemčič vojak Landst. Baon 157., m. Komp. na poti iz itaiijanskega bojišča v bolnico. Ker njegovo se-danje bivanje ni znano se prosi njega ali njegove tovariše naznaniti njegov naslov rodbini Valentin Pan-čurna Glincah št. 134 pri Ljubljani. — Urari je dne 19. t. m. v Welsu na Gornjem Avstrijskem, po dolgi mučni bolezni nadrevident c. kr. državnih železnic Karei vitez Hillma-yer. Rajni je bil dolga leta načelnik dolenjskega kolodvora v Ljubljani, pred leti pa je bil premeščen k ravnateljstvu v Trst. Bil je vesten in priden uradnik, priljubljen tako pri predstojnikih, kakor pri podrejenih mu uslužbencih. Legel v prezgodnji grob mož trdno narodnega prepri-čanja, pravi prijatelj svojih tovari-šev. Rad je sodeloval na narodnem polju, vsikdar je bila njegova roka radodarna, kadar je bilo treba darovati v narodne namene. Spavaj mirno, vsi ki so Te,poznali Ti oh/anijo trajen spornin! — Družbi sv. Cirila in Metoda v Lhibliani Je nakazal gospod dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem 25 K, mesto venca na grob blagopokojnega g. dr. K. Slanca. — Blagopokojni g. Martin Kerže v Sodražici je volil v svoji oporoki slovenski šolski družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 2000 K. Ohranjen n*u bodi časten spomin! — Castniška obednica pri gospodu učitelju P. Sircu v Mengšu je darovala C. M. družbi 44 K. Vrlim rodoljubom iskreno zahvalo! — Poizredovalne pole o staafu brezposefoostl ▼ Liabllafli. Mestni magistrat naznanja v zmislu dopisa c. kr. deželne vlade z dne 1. septembra 11M št. 26.648, Belem volku« oziroma popoldne istega dne pri Marčanu v Vodmatu bankovec za 20 K. Kdor ga je našel, izve v našem uredništvu iz-gubiteljev naslov. Našla se ie otroška pelerina v blizini Mestne klavnice, dobi se Mesarska cesta št. 1. (Mestna klav-nica.) Kanarček ie ušel v Spodnii 5l-ški št. 119 Koslerjeva ulica. Odda naj se tam proti nagradi. P. n. cenj. odjemalcem tvrdke Anglo - Novak zaloga CevlJ;v, Ljubljana, Selenburgova ulica 7, se vljud-no nazpanja. da bode trgovina radi pomanjkanja blaga ter ponovnega pohoda lastnika tvrdke na bojišče. začasno zaprta. Za doseđaj v polni meri izkazano zaupanje se tvrdka zahvaljuje, oziroma za nađaljno na-klonitev najlepše priporoča. Aprovizacija. + Podžupan dr. TriUer se je od-peljal danes na DunaJ, da kot načelnik mestne aprovizacije na mero-dajnih mestih osebno pojasni naš položaj glede preskrbe z moko ter skuša izposlovati rednejši in zadostnejii dovoz moke v Ljubljano. 4- Moka za krah. S trenotkont, ko so naočale v Ljubljani kalamitete z moko, se je pričel naval na proda-jalne in so bile obenem vadno boi) glasae upravičene pritožbe, da mar-sikdo ni dobil določene množine moke. Mestna aprovizadja stremi «a tem, da tuđi to vprašania ugodno hi pnmćno resi. Vm hflai karte «o —iihMii Vsaki stranici se pa tudl obenem odkaže prodajalno, kler «*-eumo dobi na kriiSne karte od tedna do tedna odločeno množino moke. Sfiak tfgffrttt doU wtđot^B0 naoUno moke, da bode vse mu odfcazane stranke lahko postreffeL Princip nove razdeikve strank na posamezne trgovce pri oddaii moke je, da se rax-deli enakomerno in da nihče ne dobi več moke kot je predpisana In kar Je glavno, da stranke brez vsake bojazni lahko računalo s tem: pri tem in tem trgovcu imam rezervirane moke toliko in toliko. Vsako čakanje pred trgovinami Je s tem nepotrebno. Tekom prihodnjega tedna se občin-stvo obvesti, pri katerem trgovcu dobe posamezne številke krušnih kart (stranke) moko. + Prodala kruha. Mestna pekama in ljubljanski peki so napekli zadnji čas vsak dan 12.500 kg kruha. S to množino bi morale biti krite vse potrcbščine prebivalstva. Množe se 0a pritožbc, da marsikdo ne dobi krušnim kartam odgovarjajočo množino kruha. Zato ie mestna aproviza-cija odredila, da se odslej za naprej speče v Ljubljani vsaki dan 13.000 kg kruha. Vrhu tega se bodo pa tuđi pomnožile prodajalnice kruha, da se prepreci po možnosti naval in čaka-nje na kruh. Vsaka prodajalnica kraha bode kot taka označena s primer-nim napisom. -r Nacrt oddaie krompirja pri metinj aproviMcifl. Mestna aprovi-zacija ima prejeti in razdeliti za dobo do 1. aprila 1917 samo za cfvilno prebivalstvo (zasebnike) čez 300 va-fronov krompina Da se olajša razde-lite\\ je uvedla nakaznice za krom-pir, ki jih imajo stranke že v rokah. Vsaka oseba ima za sedaj pravico do prejema okroglih 60 kg krompirja. Vsled sukcesivnega dovoza in vsled tehniške razporedbe oddaje krompirja te nujno razdelitev krompirja tako urediti, da bo vsaka rodbina cei čas do 1. aprila 1917 preskrblje-na vsaj z najnujnejšo množino krom-niria. Radi tega bodo dobivale stranke krompir po dvakrat. Prvič na ose-bo a 20 kg, drugič pa 40 kg. Kdor bo prejel za osebo 20 kg, bo preskrb-tjen za dobra dva meseca. Med tem bo pa že zopet prejel še preostanek krompirja, ki mu gre za prihodnje mcsece. Prva oddaia krorrrpirja (a 20 kg na osebo) bo trpela z-a vse Ljubljančane okoli 12 dni. Vsak dan priđe na vrsto drug okraj, vsako uro druge števHke. Nikomur se ne bo treba dalj časa zamuditi kot kvečje-mu eno uro. Ker pa je mogoče, da so stranke brez krompirja, ki bi prišle pri prvi oddaii (a 20 kg) na vrsto sele 12. dan, se uvede že takoj s prvim dnem te oddaie še posebna ura In posebna oddaia za najnulneiše potrebe, ko se bo Dosameznim rodbi- nfk. Knjižico, ki je zgodovinsko in TT-teramo važno delo. danes le najtop-leje priporočamo; obširno oceno priobčimo v kratkem. — Maria Gregorlč: Llngua e Krammatica slovena. Dosedaj ie nam Slovencem, ki mejimo ali smo pome-šani na precejšnji crti z Italijani. manjkala primerna, zistematično in praktično sestavljena slovenska skrvnica za Italijane. S knjigo, ki je pravkar izšla v založbi loijigarne J. Stoka v Trstu: Maria Grego-r i č: Lingua e grammatica s 1 o v e n a se je izpolnila vrzel v tem pogledu. Odč. Marica Gregorič, ki je spisala in sestavila to slovnico za Italijane, je občinska učiteljica v tržaški okolici. Rodom Tržačanka, ima vsled svojega mnogoletnega pe-dagogičnega delovanja in dobrega poznavanja slovenskega in laškega jezika ter vsled ozkih stikov. ki jih ima s slovenskimi in laskimi krogi, potrebne predpogoie za tako delo. Poleg tega je knjiga sestavljena po moderni, praktični metodi. Ker se posebno v zadnjih časih vzlic vsem političnim razlikam opaža pri naših sosedih laske narodnosti, da so se uvidevši važnost slovenskega jezika v naših pokrajinah, začeli živahneje zanimati za slovenščino, bo ta knjiga zelo primerno sredstvo za one Italijane, ki bi se radi priučili našemu jeziku. Slovnica je primerna za samouke kakor tuđi za poduk na srednjih šolah. Posebno dobro došla bo onim Slovencem, ki so se morali že mladi, iz kakoršnega si bodi razloga in potrebe podati med Italijane, in so vsled občevanja v italijanskem jeziku kolikortoliko pozabili ali zanemarili vsoj materni jezik. Kakor omenjeno, je knjiga izšla v založbi knjigarne J Stoka v Trstu, kamor naj se pošilja naročila za to slovnico. Cena knjigi je brezprimerno nizka*. stane lično vezana 3 krone. nam oddajalo le po 10 kg krompirja za sproti. Umljivo je, da vsakdo lahko počaka kar samo druge oddaje ter prejme takrat mesto 40 vseh 60 kg krompirja za vsako osebo. To je tembolj priporočljivo, kar bo prišel takrat vsakdo vsled ugodnejše razvrstitve najlažje do krompirja in ker si bo vsakdo prihranil dvakratni dovoz. Kakor pa že rečeno, se je prva oddaja (a 20 kg na osebo) ter zasilna oddaja (10 kg na rodbino) morala uvesti le za to, da ne ostane kdo brez krompirja- Natančnejši raz-pored krompirja se objavi pravo-časno. Upati je. da se začne s prvo oddajo krompirja že drugi teden v sredo. Zavodi in gostiine dobe svoj razpored. -r Pšenični zdrob se bo prihod-nji teden oddajal samo strankam z otroci do 4. leta, ki so se bile za drob svojedobno priglasile v mestnem tržnem uradu. Toliko v pojasnilo, da se ne bodo drenjale druge stranke vmes. 4- Mast in špeh. Na razna vpra-šanja odgovarjamo. da je prodaja masti in špeha do 1. oktobra še prosta in nakup maščobe do izdaje na-kaznic ni omejen. 4- Diktatura za aprovizadio na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: Celotna aprovizacija na Ogrskem bo podrejena enotnemu vodstvu po ncmškem vzorcu. Za načelnika aprovizačnega centralnega urada je imenovan veliki župan Szinczv-Meres. 4 Podplati In usnje za Koroško. Zadruga čevljarjev v Celovcu je objavila v »Klagft. Ztg.«: Od 287 kilo-gramov podplatov in 700 kilogramov konjskega usnja (odpadki), ki so došli v razdelitev za vso koroško kro-novino, odpade po delilnem ključu na Celovec 13 kilogramov podplatov in 65 kilogramov konjskega usnja Razne stvari, * Samomor v Zagrebu. Zastavo- noša 53. pešpolka Rudolf Škrbeta je v Zagrebu skočil z drugega nad-stropja in se ubiL Pravijo, da je zblaznel. * Prepovedana nemščlna. Iz Stockholma javljajo, da je ne samo na vseh šolah na Ruskem, nego tuđi na luteranski bogoslovni fakulteti v Jurjevu (Dorpatu) prepovedano predavati ali govoriti netnški. * Povodeni na Kitaiskenu Silna povodenj je preplavila več kitajskih I okrajev in je povsod žetev popolnoma uničila. Tuđi več mest Je pod vodo in je dober milijon ljudi brez strehe. * Družinska žaloigra. V Berolinu je 34 let stari portir Adolf Schroder z britvijo umorjl svojo 25 let staro ženo in svojo 4 let staro hČerko. Schrdder je tuđi vse pripravil, da bi samega sebe obesil, a ustrašfl se ie smrti in je pobegnil. * Nesreća pri Jablanlcl na Če-škem. O tej nesreči poročajo. da so doslej našli 56 potopljencev; 380 oseb je brez stanovanja, ker jim je voda hiše popolnoma poruSila. Po-grešaio pa še več ljudi in kaže vse na to, da so ponesrečili * Klobase na Nemškem. V vojvodstvu Anhalt so mesarjem sploh prepovedali izdelovati klobase. Kar je prašičevega mesa v deželi, se mora oddati javnim klavnicam, kjer se zdaj izdelujejo samo krvave hi jetr-ne klobase. * Zastmplienje z gobami V Eppsteinu na Nemškem je delavska družina Schreiner jedla gobe. Te gobe so bile strupene. Trije otroci so umrli kmalu po obedu, mati je tako bolna, da ji ni več pomagati, moža so pa morali tuđi prenesti v bolnico, a je upanje, da okreva. * Velikodušno vofflo. V Kodanju na Danskem je umri tovamar M6-notedt. Ta je bil izdelovalec margarina in je znal vsa danska podjetja te vrste združiti. Zapustil je 72 milt-jonov kron premoženja in »tcer dvc tretjini zakladom za podpiranje danske industrije in danske obrtnosti. * Crna redkev — luksus. Bra-njevka Marija StSger v Gradcu je za eno crno redkev, težko 32 dek, zahtevala 30* v. Pred sodiščem se je postavila na staKšče, da je crna redkev — luksus-blago. Pa njena mod-rost ii ni pomagala in obsojena fc bila na en teden zapora In povrh na 50 kron globe. »odpadki), tako da priae na vsaxegfa čevlfarskega mojstra - dana zadruge kakih 20 dkg usnja. Književnost — Nova slovenska kniga. V založbi J. S t o k a v Trstu je izšla te dni ibirka črtle z goriškega bojlJčai »Ob Soči«, ki jo je splsal znani slovenski publicist Alojzil Res v korist goriškim beguncem. Naslovno risbo knjižici, (ki stane le 60 stot.), le na-risa! ikadonični sUkar Ttm Trat- Bolsarski in ruski uradnlkl. Sofijski listi poročajo, da je prišla t rusko armado v Dobrudžo ćela brigada upravnih uradnikov, kl naj W prevzeli v bolgarskih mestih, katere so mislili zasesti, upravo, a so iih tuđi vjeli. Listi poročajo, da bodo vje ti nradniki morali snažiti ulice tistfr mest, ki naj bi jih bili upravljali. • Papež za hrvatsk© vo)oe vjei-nflie na Francoskem. Poroča se, da Je duSebrižnik v južnofraneoskem taboru za vojne vjetnike v Barcelo-neM posbd državnomu tainištoi v# 2)8. §ter. .JSLOVEN5K1 NAKUU-, w **• septemDn 1910. JRrari 5» pezevemu poročHo, !z katerega fe-haja, da so v omenjenem taboru av-stro - ogrski vojni vjetniki. največ ttoatie. s kate rimi se sicer ravna precej po predpisHi mednarođnega prava, da pa vendar trpe različna pomanjkanja, ne dobivajo nikakih denarnih podpor in zlasti nimajo nič čtiva. Z ozirom na to poročilo je pa-pež nakazal za vo|ne vjetnike znat-nejši znes©k. * Bogastvo Evrope pred vojsko. Kako se da posneti po »Dictionary of Statistice« je znašalo bogastvo evropskih dežel, ležeče v mrtvem in živem kapitalu, koncem XIX. veka v naših denarjih 1175 milijard kron; od tega je pripadalo na Anglijo 295 mili-[ard, na Francijo 247 milijard, na Nemčijo 201, Rusijo 160, Avstrijo 103, Italijo 79, Belgijo 25, Nizozemsko 22 miiijard. Po prebivalstvu je pripadlo po tej angieški statistiki na 1 prebivalca v Angliji 5920 K, v Franciji 5200 K. v Nizozemski 3680 kron, v Belgiji in Nemčiji 3120 K, v Avstriji in Italiji 2000 K, a v Rusiji samo 1200 K. * Banke in časopisje. V ogrskem đrž. zboru je poslanec Szmrecsanvi med drugim rekel: Dunaiska Boden-kreditanstalt $ svojim predsednikom Sieghartom kupuje velike množine delnic avstrijskih Časopisov, da dobi čim več oblasti nad časopisi in lah-ko spra\1 vanje kar hoče. Boji se javne kritike, ki je zdaj v Avstriji popolnoma nemogoča« — Kakor znano je v seji nemškega Nationalver-banda tuđi štajerski poslanec Ein-spinner predlagal poziv na vlado, naj prepreci, da bi velike banke postale gospodovalke časopisja. Rekla-men članek za nemško delavsko združenje, kateremu pripada tuđi Einspinner je pa izšel ravno v času »N. W. Tagblattu«. ki je že ves v žepu Bodenkreditanstalt. * Banke in živila. 2e pred enim letom se je razvedelo, da so velike ogrske banke nakupile in poskrile ogromne množine masla, sira, riža, kave, kakava, vina itd. Seveda so to storile, vedoČ, da dosežejo na ta način ogromne dobičke. Pa tuđi du-najske banke nišo zaostale. Kako dobro se jim le to obneslo, to kaže do-ročilo v graški »Tagespošti«. Tam je rečeno: Že lansko leto so bile banč-ne bilance jako ugodne; izkazale so velikanske dobičke. Letošnji računski izkazi ne bodo nič slabši. Ćela vrsta bank ]e s kupčevanjem z živili napravila bogate dobičke in so se sploh živo bavile z blagovno kupčijo z inozemstvom. Rizike ni bilo nič, kajti bilo je v naprej gotovo, da bodo vse blago prodali pod sijajnimi pogoji . . . * Volni vjetnik v zaboiu za klavir. Švicarska tvrdka Huni & Ko. je naročila pianolapiano in je dotični zaboj dospel 12. septembra. Označba nemškega železničn. urada je kazala, da je zaboj tehtal v Berolinu 502 kilograma, carinski urad v Curihu pa je dognaL da tehta zaboj le 450 kilogramov. Ta razloček v teži je provzročil — francoski vojni vjetnik, ki se je skril v zaboj. Kdaj je vstopii in kje je izstopil še ni dognano. Potoval je na prostoru, ki je me-rilo 0'364 kubičnega metra. Dotični vojni vjetnik je moral biti jako inte-ligenten in spreten Človek, ker si je vse prav dobro in pripravno uredil, da je lahko zapustil svoj »kupe>, koder je hotel. Prekrbel je tuđi za zrak v zaboju in zapustil v njem ćelo dva koščeka suharja in košček čokolade. * Veselo življenje v KodmfrL Na Danskem lmajo denarja. da ne ve-do kam ž njim. Prinesla jim ga je vojna. Danci prodajajo Nemcem živila, večkrat slaba, kakor dobra, in prodajajo jlk Angleženu Denar leti skupaj iako, da ga ms> ▼ •#r!el dne 20. septembra t 1 po kratki mučni bolezni preminiL Budi mu blag spo mini AJDOVŠČINA, dne 20. septembra 1916 dom iatajoča r^dMaa. Dne 17. septembra t L nas je zapnstil dsS ljubi ode, gospođ nUPKODERMAN nadučKeU w pokoju Prosimo, da ga obranite v blagem spominut (U&t Bočna pri Gornjem gradu, dne 19. Mptembm 1&16. zet hči. na. 13 Vofaopoitne dopisnice. K 350 za 1000:100 vojaSkih ali Ijubezcnskib K 5^—$ WtalBrih raa^kđnic K % imspoiilia po pevzetfu 2999 ■tMtltr«lowa matofa nsftoiaUo 1bm| Sfl/ti, anvatmfaaM §7. Ako ne agaja, denar naza}. 1 B^^ Prodam velikog« Mittkega ma ■tarafls 1 ML 3013 Jeslkf mesar, Medvode. i ■ ... ■ — —^—» Solske : potrebščine: priporota NARODNA KNJIGARNA v Ljubljani. T^odi$tinja in predajall^a so sprejmete stalno ▼ === modni salon i Mariie Gotzl, K Židovska ulica Siev. 8. i: {fegdtiar Zlcpn konja eden težak,drugi pony,stana prodaf, Poizve se TniOTOka allca itOT. \* S087 Prodajalka Lručena mehane široke z več letno prakso si ; teli aesto apreateattl a 15. oktobroa^ Najraje kje na deželi. 3092 Cenjene ponudbe se prosijo na upravništvo »Slov. Naroda« pod nfS. •ktoHrSOSa", fV Kupi *• već starih "OT dvokoles moSkih in ženskih z gumijem In Sivalnth stroj ev. — Liubllana, Cetts as Botnlk *l 29, dvorli^t. 3309 :i Iščem službo kot u notokorlco do 1 Oktobra« — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. Lepegs, člstokrmega, 14 tednov staroga 2925 FOnERVERJA B. Kozine, KrižcvBišlca tX\a 9, U. Sluga se spreime lakoj i „H liikani" i Liilnl Kuharico dobro izvežbano, sprofaO takO| ka« varna „Central44 v Llnbljsni. Plača po dogovoru. 3094 ■t. Si, ■Ml gerite časopis prihoda/e dat/ Straa 6. r » .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. septembra 1916. ________218. žtcv. Stntmjt y™ xa uč^nko ljudske iole aa iftte pri telili ndhlal v obiižju »Zvezde«. Naslov pore upravo. »Slov. Naroda«. Uče se v vat labami ali pa aiaifaao *tla v aa|aai za L Mavambar. (3076) Kdo pove upravništvo „Sloven-Skega Naroda". PouK nn RIM i4aje gospa Torba Wehrley odlična očenka umetnice prve vrste ge. Lučile -Pod^ornik Tolomei z dunajskega kon-scrvatorija. imejiteljice družabne kolajne. — Sprejmejo se tuđi začetniki. — Govori se vsafe dan ed 3. d« 4. Mp*Ifae, EUzabetna cesta it. 6, meuamtn. (3879) ! pbOlH natakarica ISU Wmw%W9 ¥ MbjS NpPliPP ali kavanL 3om Pismeae ponudbe na oaravntttro »Sfcnr, NaroJa« pod „BlIafrllliaJMM'1. lite m afaato, mstraask* liakaleaa gospodična vešča nemŠkega ia laŠkega jezika, k 17 letni gospodični, za oekaj ur na teden. Ponudbe na f j|»l yra© ;pi?»! 4*bite ob rabi med 2T93 3* A Biva ]i*ow Ta «r«f «^*stveno prelsktne, far. fieftotfjiv« za 1 • JI. JVua RiglTiti Zđ PIŠI v$ako starost, laaesllU umpSL Rabi se zunanjc. Eaina krema za prsi, ki jo vsled čudovite^i učinka mfejaj« lekarnarji. dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 3*30, velika pJet, ra* dostna za uspeli K 8*80. Razpo5iijanje strogo diskretno. Kos. dr. A. Riz, laboratorij, 9wnm\ IX., Laklorergasso • I. Ziuor« v Lf«bli«ali Ai#f«il|l Kam ta „A4rl|aM. I: G F. Jurasek : 1 aglaševalec glasovirjev in trgovec giasbil lv Ljubljani, Wollova ulica št 12. I Zaloga fer izposojevalnlca I glasovirjev, pianin in haraiorr—p9kH »astonj. -------------- I ________________ _____ _____ ___ 9 Acctnenste namigne in stropne suetiljte | jamske in ročne svetiljke i žgalce in pritikline s : A. WEISSBERGP Dunaj II, : Untere Danaualratse 233, Odd. III. 1 Katalogi gratis. 2887 Slovenska korespondenca. S ž Imm jbBIhh, Mi ii ifla t IBRATA tABUa.latifoili.Mfl2 3 S Proda jalnicai 3 Miklošičeva ulica št 6. J nasproti hotela „Unlaii". IjiMHn EBERL < iD Doiivnna pUa:. 121 Delavnicai Igriška ulica štcv. 6. Električna sila. ', LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! K«cen leti 1915 je mela vl«g . . . . K 48,500.000-— Rezervoega zaklada........„ 1,330.000*— Sprajama vloge Tsak delavnlk. Braniloica je payHarao Tanui !n stoji pod kontrolo c kr. de±elne vlade. Za varčevaaje i«a vpeljane lične domaća hranllnike. r«M|a mi fflplii hi pMMpla aa Kraa|ikui prali 5% krca BrM|tf» pa pn« •'/«'/• 9*rm*m trn prali nalMa] -i— I '/• liin— */« % •4plai«ruJ« m dolg. ---------- 218. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 21 teptemtm 1911. Stiaa 7. KINO CENTRAL v dež. gledališta. Najline]£e in najcenejše zabavišče v Ljubljani. Najnoveiše in najboljše! V ravnokar začet! novi sezon! prioaSamo mnogoštevilne izborne novosti, katere bo videti samo v Kino Central Med drugim omeojamo najmogoĆ-nejše patriotično delo: Bolgarshi narodni filiu: „Bogdan Stimov". Dokament iz sedanjega časa, ki je bil posoet več.noma na bolgarskih tleh. Njegovo Veličanstvo bolgarski kralj Ferdinand I, kralj ca Elf*onora, kakor tuđi kraljeve pnncezinje sodelujejo v velikcm filmu. To največje doslej izišlo Beneacijo je videti samo v Kino Ontrall Med drugim se je Asta Nielsen obvezala edino za naše gledališie v Ljubljani; v svojih najoovei?ih nedosei-nih veselotgrah bo prisreno pozdravila slavno obJinstvo in prepričani smo v naprej, da bo žela viharno pohvalo Tuđi v sledečih igrolcazih je Asta Nielsen na višku svojih zmoŽnogti Asta Nielsen ho v novem, umetni>kem okviru, s sijajno uporabo dekoracij, z vsemi pomožnimi sredstvi moderne filmske režije svoje delovanje zopet priČela. • Bela Moja! Bela Moja! Nova zvezdaf ki smo jo pridobili, je Hela Moja. Njen prvi nastop je nPot solza". Dalje otvori Erna Morena kolo svoje sove sezije z veličasmo dramo ,,Bledfll Renata", prelepa sli ka, ki je bila nedavno pisana samo zanjo; dejanje se krije z znano opero »Traviata«. Erna Morena, ki se je obvezala samo za nas, nadkriijuje v na-slednjin igroleazib samo sebe. Zvezdm našega gledališta bo Maria Carmi, katero pri priliki predstav:mo na*im prijateljem tekom decembra ▼ velikem igrokazu „Za slaT© l|nbtlBOaM. Mariia Car mi je sklenila z naml oogodho. Slike Marije Canni serije 1916 1917 bodo omctniJki dogodek te sezije. Ernst Reictaert kot Stnart Webbs je sklenil pogodbo z nam i; njegova prta slika v tej sez'ji se imenujr „Klio na pomoč1', Stuart Webbs je Knez detektivov NofO osebnost, najeleeantneiJe^a in naigeniainnSepa i^ralca gospoda Elnarla Zangenberga smo pridobili; videti £*a jp *amo ori nas. Prva slika v seziji s Zan^enbergorn ima naslov „Tragedi]a iivl]ea]alf. Pretresijivo dejan]e nam kaže Ijubezen do mrtve izvoljenke. Pnhodrri film iziđe meseca decembra ; detektivska novost s ZangenberrTom v glavni vlogi Liže Welsse veselolgre samo v „Klao Central" I Tuđi Liza VVeisse je nova zvezda v filmski umetnosti. Kar je bilo doslej riobrega in lepeza slišati o Lizi Weisse, potrjuje veseloi^ra t,flMpji dltaa Razp#Sa|6Dka"9 v kateri izvaja dražestna umetnica svojo filmsko vlogo. Predstava te prekrasne slike bo dokazala boljie ne^o vsaka pred' stava, da tega filma enostavno ni mogoče nadkrtliti Nestroy v fllmn v „KINO CENTRAL11. Drugi film dunaifke vojne razstave. Film dunajske vojne razstave — Ivan Nestrovevo burko »Šalo hočc imeti«, si je pri do bil tuđi »Kino Central« v dežclnem gledalilču Vse vloge iO v rokah prvih dunajskih umetnikov. Rfldoif SctiJldkraat is Aad Egetfe Nisu f fDraskl iori Jpanaka". (Predstava ▼ »K;no Central« v deželnem gledalištu.) Heaay Porte« ' nastopi v »Kino Central« v dveh svojih najboljih leto^njih umotvotih: t veseloigri fVDetnik s Ubodom" in v drami fJUlmm aa|b«l|šl atrel11. Jk ĐeelB lay)!ii znamenit] Utektfnki filii tifl r.Ino Centrali = ttUst papirJaM pr#irtawta» pri m. == „Urban Oad z novo zvezdo kina, Marijo Widal" v »Kino Central v deželnem gledaliSču. Znameniti filmski pisatelj Urbail Sad bo s svojo novo zvezdo kina, Marijo Wldal, odigral v »Kino Central« v deželnem gledaliŠču, svojo novo serijo. Urban Gadovo rroistrsl-o delo 9lZakleo|eaa vrata11 priđe dne 17. oktobra na vrsto. Gostovanje „Dnnajskega nmeteUkega filma" v „Kino Central" ▼ deielnem gledaliičn. Novi urrif tvori vDunajskega umetniškega filma", učinkovita filmska i^ra • iNai viftinia **ss,*S5r—' Slavni ogrski pisateli Franc Moloar v velićastni kriminalni drami „Gospod zagovornik"« Triuaf svett«piiB6 ometnosti v „Kino CaatralM v deielnen gledališta v drami ^^^ f9Satanove žrtve44* ^^^ V15ek filmske umetnosti in tehnike po predmetu, predstavi, režiji, fotografiji, opremi. NaJboljSi ia najTodJl film, kl ]e tekom 2. let isiel ▼ 9Kino Central4, Siiajno delo fCtAD MBDAII 5 deian^ kinematografije, %S9MPI UCIlVUt Odlična oprema. Monamentaloo delo: „OSVObOditeV OaliClte" ▼ .Kino Central* v dež. gleđaliSčtu Ražen navedenih sodelujejo ie pri nas: ———-^—^^—^——^ Umetnice: - Hanica VVeisse, najboljša nemška filmska subretka- — Dagny Servae naj- aajvečja nada berlinskih odrov. — Marija Berta Darmand, diva kina naj- ▼ečjega sloga, najbolj občudovana kraljica mode v berlinski družbi. Zagotovljene so nam sijajne izvršbe Mi?© Mat, Ma^de Lessing, Hede Vernon, Rite Clermont, Helene Voss, Ane MUlIer-LInke, Egede Nissen, Emille Sannom, Wande Treuman, Tatjane Irrah, Else Galafres, Eie Kenter, Marije Fein, Sente Bergstrfim, Leopoldine Konstantin, Kate Dorsch, Sente Sčnelsud. —.._——^^^-^— Umetniki: — Pavel Wegerer, največji predstavljalec značajev. A Ivin Neuss, mojster mimike, • ba komika A'bert Paulig In Ernst Lubitsch, Erih Kaiser Tietz, Franc Hofer, Vil'em Karfiol Henrik Peer, V«go Larsen, Ludvik Trsut-mann, E. Oregers, Henry Bender, Alfred Abel, Leon Peukert, Hane Junkermann, Pavel VVestermaier, Herm. Valentin, Nils Chrisander, znameniti komtk Pavel Heidemann (Teddy). Pri vsaki predstavi najnovejša kinemat vojna filmska poročila. Akt« a Ini naravni posnetkl In varlatetnl komadi, Pradetave za otroke. Pel|mdae zaaaatreae predstave po zgiedu dunai-ke »Urani e«. — Prva poljudna znanstvena predstava 14. oktobra« v sobeto 23., nedeqo 24., p(^ vKd* i. " SPorimh čepić :: \ • VO# V(^ \t^ * 3a dame in deklice. W ^ Zunania naročita na tsbtro 3 obratno mofto. 30 kron ■ifratfe za pnskrbo itaeUtn-■e§a ataneranla, obstoječega zi 2—3 sob s pritiklinamt. 3036 Ponadbe na upravn. »Sl«v. Nar.« pod „F. L/303611 do 1. novembra 11. Službo Seli sprejetl 3059 prodajama mešane stroke vešča slovenščioe in nemščine z daljšo prakso. Najraje v mestu. Našlo? pove uprav. »Slov. Nar.« Zamahe nov© in stare, kupt vaake množine tvrtka „LJablfanaka lndastrl|a prebbOTib zamaftkev JELAĆIH & Ko Ljnbliana. 2925 —^— Slovenske —————• voiie paroli! pri sa Stlri glasove, ISIS. Fr. Marolt, L)nbliana. C#aa S la90 In 1-80. 2725 NaSim vojakom, šolam, druStvom itđ. naj-toplejše priporočamo. — Hailepie darflo. T6XTIL nova aočna papirnata vnrica je najmočnejša vrvica. Outl prikladna sa povezooo ukč ta teiklh ali lakklk peiteHi I xatli»f. Vm vrste Biaterllala u poTesave Udslafe Ogrska tckstfci iniustrija 5001 deL dntifca ttzsah€gy-*|biitffir9Z9or.Ofrsk0. j Svan Sričar -nfe Selenburgova ulica šiet. 3. ^*- Zaloga i%gotovljenih ablek ZO 2935 :: gospođe in dečke. :: Bližojfl se uelibi dneol jrett! V iara do 1. tebtuarU ltn IzirelMBl *•*• |Uitf ttiMd itoi«- «h liMnlfe sreik i Novih srečk 4v$tr. rdečega kriza . . . Mtultt in MtLttt kron twŠWl srečk......MMOft, «••••• in attMtfrank. 3'/. znaHiSkih srečk (z leta 1U0 . . . •§.••• in •*,«§ kron 3% zmljiikik srečk iz leta 1889 ■ . . MJM io It8.ttt kron 17 irtbaa^ VSako l«tol Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3|230.0M fcroa oziroma frankov. ■V MtMČnl •brak aaaa K 7*— ailiaan E 1TI. "VI To svookdi lagalo ***>i^*^ dosacavo vvodlsost ia\ Io Isojafea dssuupfa kake*? a#i le* <* po aotaltlUi aooali, Delo •kusno veaano. Velika zaloga krasnih su hi ti vencev. PriporoČa t z odličnim spoStovanjem Vikler Batt ■itkf n inajavi: VMrtar SoJV cfcdRo) tatos, IJtAlJaML aoooaoga povlaka osa »adi obila ssloge. Britvo, velefine kakov«sti, takoj za vaorabo, brušene 4 K 3 4. 5. f. Brivskl aparati, S. Gilette, v elegantnem nikeljastem etuiju s 6 rezervnimi kl i na mi K 6.— in K 8 80; v finih kasetah z •rlcdalom, £opi£em itd. s 6 klinami K 7* 50 in 12 K. — Naj»oljše la. apoeialae garaadlsko kila« tOOBt H 3*6#. 2888 Ia aolisfor strofi %m stritonfo las z dvema česaloma K 7*5i PtSftia po p#vzel|u. Vajno pešfne p©§iljatvc proti vposlatvi zneska v naprej z dodatno 1 K za porto. Specijalna trgovina za salinSke jekiene predmete A. WEISSBERG, Dunaj IIM Untoro Dofianotroooo, 23/111., oddolok IV. KaUtogi In ffflr^**«M en gres za pioatialce gratis. Slcvenska kerespendenca. Zastopnild se išCejo. PripOTOčamo ^pedi€tlxio damsUo in otroibo Konfekcijo salo solidne tvmlfce Hl. Kristofič-Bučar Ljubljanai Stari trg stev. 9. — Lastna hisa. ■a|a«valaa HaT SOSTUME ~O* RalMveJia BLU ZE SSS KRILA me iblekite n lite a iladeik ■■leaMam peali tai *rmm litritatUit xa Borereteoike. WT Podfciftja u udbiro tuđi na deželo. ~mm Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■ ■■iMllfi* »lawl.» a,aao.«an tamm. m atfltOPJOafa aMOOI S$ftO)Va Sa »■■■■•.■I •—al .fc»il. 1,000.000 tu-mm. I PosloroJnica e. kr. avsfcrgske državno vozredn« Merrje. I Podražnice w Splrtu, Ceknrou, Trstu. Ssrsjevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. aPatatasaBamam **^*^»a^ ■araaifiir A K ti"'—■ ZA konuL I fB|A_1ABBB| -^aaaaUa^ SanmiOaa>aV VlOaVS SS bbbbbbbbbbS aat aaft aaBBBBBal SSbbbbbI bS bbb\ BBBaVaBBBaaS tt^^p-ap^^ap^^ ■Ti^PaaP»^rW "JBl«aPama^Bl OBtr^PVaVJBk OB Om II m0^ a»w ■■—■ a aHaVOvVB eVewlOiaV fc^S»w™Oaa1O) ▼•'■0^B a"** Oaa*^OaOa^P aal aO OaSH^SOJ S™4Ta^a»a» •■» ^bW V^OOvaa^OjpV a^a^^^p^aaaaaajj daa*BaaaaaaaB^ S AmaaaaaAaaaak OaaOaV B&^^^^A —t-av^a-^V^ IP tfSS SSbW^mk I ^ aaaT"a*aiaaa^^a' Aa9 ^HaaWV O^pO^^b "aaaa^Paaa va^aPJBfla^^av aa> •■■■ajaaajBji ■ ■ 218. §tcv. .SLOVENSKI NAROD' dne 23. septembra 1916. Stran 9« Hajiečji žurnalistici ospeh v sedaiji vojni. Pod tem naslovom je objavil najrazširienejši angieški list »Sunday Ptctorial«, katerega sotruđnik je tuđi bivSi minister Churchill, »originalni razgovor« svojega posebne ga poročevalca drja. Beauforta, ki pri-poveduje, kako je »velikega nemške-ga vojnega boga za nos vlekeU. Dr. Beaufort pripaveduje, da se mu je posrećilo priti v takrjatni Hinden-burgov glavni stan Lotzen, ne da bi hnel za to potrebno dovoljenje od generalnega štaba v Berolinu. Dr. Beaufort popisuje Hindenburga kot velikega vojaka, v katerega osebi sta.izražena sila in krutost. »Se ni-kdar nisem videl tako oštrih in krutih, da. tako absohitno brutalnih oči, kakor so Hindenburgove. Govorila sva nekaj časa o Nizozemski. Italiji, Ameriki. Dakazoval mi je, kako važno je za Nizozemsko, da stre Nem-Čija angleško svetm-no gospodstvo. Ko sem ga opozori! na kolonije, ie zakričal: Sit sem že tesra vednco:a govoričenja o kolonijah. Boljše bi bilo, ako bi liudje posvečali več nozor-nosti dogodkom v Evropi.< Polozil je svoio ogromno roko na zemlje vid Poljske ter je deia!: -Na 'em pro-^ storu se ho odloče^alo o evropejskih' in kolonijalnih vprašanjih — in ni-kjer driig;ie- Na mirovnem kongresu se bodo ureievala kolonijalna vnra-šanja po merilu: en seženi = erm milja, kaiti mi Nemci imamo mnogo so-vrainesra oz?m!ja zasedenegra. O ruskemf vojaku je govoril sprstliivo, poudaria! pa je. da nima pravih vo-ditcljev. Ruski vojak ie • zvrsten, njegova disciplina pa ni enaka disciplini naših vonkov. V naših arrnadah je discinlina sad duševne ir. morali-čne vzgoje, pri ruski nrmadi pa ie disciplina Ie gluha in nema pokorsčina. Ruski vojak ostane fam. kamor se ga postavi, kakor bi hi! pribit. Se da-nes veliaio \anoi3onove besede: Ne zađestuje. da Rusa utvješ. moraš ea se tud1' prevrniti!" Tiindenburg je poudarial. da se »ma za svoie zrnate zahvalni predvsem železničnem nmrežji! v vzhodni Nemoiji in na Poljskem. Porana železnic v strate-gične svrhe ie Hinde^burgova po-sehna umetnost. V r>rvem vojnem času ie rretal svoje armaclTie zbore iz ene^a polfskega kota - drugi. Hn-krat je bale spravil štiri nrmadne zbore (ltfo.ono* mož) tekom 4^ ur iz Kaliseha v Tannenbe*-^. torej skorai 320 km daleč. Na orogah so se vrst ili vlaki v presiedkin šestih minut. »Naši sovražniki ne vpoštevajo dveh velikih faktorjev. ki Naooleonu se ništa bila znana: železnic m nemške organizacije. Poleg artiljerije imaio v sedanji vojni najodličnejši pomen železnice« železnice in zopet železnice. Druga iluzija, katerf se vdajajo naši sovražniki. je v zvezi z ogromnimi Človeškim materijalom Rusije. V času znanosti, strategije in organizacije so številke Ie takrat odi obilne, če vlada v vsem drugem ravnotežje. Ruske sile so bile vedno močnejŠe kot naše, tr>da mi se ne bojimo. Da-nes množica ohorož^nih in opremljenih vojakov se ne pomeni ar-made.« Nato se je razpredel razgovor o atigleški armadi. Jako r^račno ie podcenjevati sovražnika. Aneleži ^o gotovo boi e vi ti narod. Toda od kod naj vzamejo častnike in podčastrvke za milijonsko armado? Ali si jih bodo vzgorili takorekoč tekom 14 dni, med tem ko smo mi morali delati in Studirati ce\e generacije, da smo vzerojili vri Častn^k? zbor? Poudar-iam: vojaška vrlina, vzerota. to je vse.' O iziđu in trajan lu vcvfne se gfm. Hindenburp ni hotel natančnej-še izraziti. <* Dokler ne dosežemo častneera mini.« ?e detet. n? pa hotel povedati, kaj razume pod č^stnim mirom. Tz dri'eresra izvrstne^a vira sem slišal. da meni Hindenburg. da bo trajala vojna naimartj skorai štiri leta in da bo izid rem^s (nendločen). Hindenburg ne veriame, da b? zavez-niki mogli nregnati Nemce iz Belgije, kar se tiče ruske fronte. r>n ie Ie dejal: »Dokler hnm zapovedoval i a z. ne box3o Rusi nikdar prišli čez Visio.« Konečno je sfm. Htnđenbanr Pu-stH peljati drja. Beauforta na fronto. da si spozna grozote ruskega bo-jišča. V angleškem listu objavljeni razgovor so ponatisnili tuđi nemški listi in izrazili dvom, je li res avtetiti-čen. Sedaj poudarja »Norddeutsche AUgemeine Ztg.«, da je inter\iew izmišljen. Dr. Beaufort je bil sicer res na Nemškem in je skušal priti tuđi v Lotzen. Toda zalotili so ga in ga eks-pedirali čez meio. Pe wM danafiiega oilisa 1 steklenica 2»40 K MATmONlS> FjSDfNSTVEN U SVOJOJ ANALITfČNCJ KAKVOĆI i naJsolje \ j rrjAVMA NSJSlSLrR- hiJe fcpoc!:no1 KTT^IIN.i: 25Q rtiliijcno, Jlchro ohrsnjeno M spiaio (gumi ja ste plaiče in zračne ceri) t rsiki množini po najvišjih cenah A. Gorec, Uubliana, siccijalna trgovina s kolesi in Seli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet). Proti 9 MŠ !'- bla^afne v ! fnhifani Melniln^-oBtna !■ zoftna voda. Sunia. Hrvačko. 22. februarja 1^08 Bla^. eo?pod Ickamar1 Prosim vljudno, no§!jite mi zopeJ •n cfekienice Va-^? Izborno deluiočc antisentićne melnalne-iiJtre zobne vode. katen je neprekosljivo sredstvo zoner zobobol, utrja dlesno in od-^tranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bcm vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr poSte meštar damska" iivillo za ▼ hi^e. Prevzaune vsako popravilo proti pri meni i plači. 3020 NasIoT pove uprav »Slov. Nar, da«. ===== Bolj&al ===== : plaia nalakania: ig|f glnftto*« ^re takoj ali turft. po-■■nf-'f — Cenj. ponudbe pod ?9ZT^a4a> 3043M na upravn. »Slov. Naroda« Kupa]om in prottafam ali v ko-mislion vzaraem samo starinske stvari staro zobovje. FranCiSKanska ulica St. 10, Ljubljana. Ls $H6 kite na]borše kakovostt po 7, 9, 12 in 15 kron; las^e podloge in mrežice vssh vrst; „Iffiril", bar«a za l«se'in brado od 3r. DrrJ^ea iso 2 in 4 R. lasne vode in masti; | Sanipoon za umiranje las- Sramne { ia puder pouličm i. U đ. priporoča Stefan Strmo!i Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpoklicnnia v votaško s!nibovan*e ie lokal od pri samo za prodalo blaga £n sicer vsaki dan samo Od 9 do :t la v ne'či\o od 9 do 11 ure donoldan. Na glavoem trgu v Novemmesta sta iz proste ro3ss na prodal duc j}i§i. V obeh hi^ah se nahaja prostorna trgovina z velikimi portali in z več prostomimi skladišči. Obe hiši imata dvojna velika stanovanja. V eni hiši je dobra re^tavracija s prenočiSčem in velikim postilni^kim prostorom in več velikih vinskih kl tij. Ta hiŠa je dav-ka prosta. Jfatančni pogon se izvcčo v Ruiolfo vera, Slavni trg st. 73. Soleajsko. — o c .5 JE ej © =u :; IVajcene|&e :: -a o * i % s- i L p3* St« a © ft li ep dežnike in solnčnike domačega tzdelka priporoča tvornica dežniko? in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešeraova ulici 4. Wr Pnia m vo«fa araatta« medu. trčene^a ali v ^atovju pri 6okolarfa Josip« Mrak«, ti* ftiovu 2L 3047 Gospodična absolventinja iiceja, zmožra slovenskega, nem5kega in italiianske^a jezika v govoru in p;savi, ter strojepisja U će slnibe v kaki plaaral — Ponudbe na „Fottnl prtdal tt. 191, gUraa pošta, Llnslfaaa. 3054 Kupim okrogel kostanjev [nri orehov ! U U. ! Ponudbe na poStni pređal 151) Linbliana. # 3055 Stanovflitie z 2 sobama, kuhinjo in vse pritikline ! z električno razsvetliavo v sredini mesta, se proti z anteni z 1 sobo ter kuhinja s pritiklinami a 1« novent- brom i. L ođda. 3066 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Ženitna pnnudba. Udovac, 60 let star, y ne^ai pes*-Sti/om, vinogradom in gosiilno, je yeli porocih 3 de^teiom ali vdovo od 35 do 60 is*. %i bi imela premoy*n;'a na:mar.; 2000 kron. V posiev priđe tuđi kahsna begrunka, Oglasrti 5« Je naravnosi eri cr. Žlorijan Osek. v Cerovcu 25, posta Pogaška S^lna> Štajersko. 3070 KAVA! Ze imleta, ie s sladkorjem in vsemi primesmi v kockah za V2 litra kave. Ena taka Wu stane samo 30 vin. 500 kron plaćam tistemu, kateri more reži, da ni vredno. Navodilo xa pripravl{anle se glasi: 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ogn;a vzeti, 2 minuti pokrito pustiti in naiboljša kava je gotova. — Fo posti iio-iiljam najmani 20 kock, to je 1 kg K 5-50; ! Ovoj se zaračuni po lastni ceni ! Post I ja se proti povzetju. Spreimem pa na- ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg znižana cena K 25"—. Naročila sprejema in izvršuje razpoŠiljalnica Ivan Urek Lfnbli&na 5, Mestni trg it 13, dvorište, desno. 1956 Gozdne sadike, Iz državnih drevesnic na Kranjskem se bodo na jesen 1. 1916 prodajale, dokler jih bo v zalogi, naslednje vrste gozdnih sadik: Smreke......4 letne po 6 K (presajene) .5 , . 7 » čmi bori.....2 . „ 5, . ......3 . . 6 , macesni.....2 , „ 7, akacije......1 „ . 7, jelše.......2 , , 7. kanadski topoli 2—3 m visoka drevesca...... 50 , Cene veljajo za 1000 sadik z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško ali poštno postajo. Naročila naj se pošiljajo e. kr. detelneam« gezdneaa« nadzor-nlitm v L|nbi|snl. 3085 TffI ulica ćoroiN št. Zl II li I (e* kazališče Mtnenra) veUko nakmporaliio slLlatfM« eamf, kai-nfa cobI«, pragrlalala wntaiaaiB la loi Mllil, po dnevni ceni. Zunanje ponudbe je pošiljati istotam na Ime: 2966 Gaspari A Perlmuier« Crgovski sotrndiuk 27 let star, vojaščine popoln. prost, iz-učen špec. stroke ter dež. prictelkov, želi svoje dosedanje mesto prOBIOnitl in sicer vstop z 15. oktobrom. Ceni. ponudbe pod „trg. sotrndalk/3063" na upravn. »Slov. Naroda«. 3063 Prodajalka vešča sloven. in nemŠk. jezika Želi •Iu2be v manufakt ali meŠani trgovini, naj raje ▼ Ljubljani ali kje na Gorenjskem. • 3015 gjaV Pi*oda se lepa "VI kobila za jezo stara 8 let, ogleda se lahko vsaki dan od 12 ure naprej Kolod* vorska ulica štev. 6. 3C42 main/aktnri J«111 Slagar DiiBaj L Vteiifcntr. I Cenikl z zdravniSkim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 143 Novi moderna IL nadstropna v Spodnji Šiški je zelo ugodno na prodaj. Naslov pore upravoMtvo »Slovenskega Naroda«. 3065 Spodnjefttajersk« VINA bela in rdeča, v poljubni mo2inf In po zmer-nih cenah, gajp" odd«|a ~VS I. jnniostaj. vinanka zadruga v teliu. 2306 500 kron! Vam plaćam, ako moj uni- _________ čevalec korenin Rta balsaam ne odpravi v 3 dneh brez bolečin Vaših knr|ih oćea, brada vic, obtU6anc6T. Cena lo:;čku z jamstvenim pismom 1.90 1% 3 lončki K 4-—, 6 lonćkov K 5.90. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Potanja nog, rok, pazdnhe naglo odpravi Ita-prašek. Cena V/2 krone, 3 škatljice 3*/2 krone. Semeny, — Hoiice (Kaaaa) I Poatfaeh 12 824, Ogrsko. 1930 G. Flux mm- Oosposka ulica 4f *«a I. nadftropje, levo. 3°^ Uradso dovol|ena, te 20 lot obstt* leća najstarofia Unbllanaka posređovalnica slanovani in sluzi v udobnost cenj. občinstva zopet v- si*edlšču mesta• : Priporoča ln namešča lo bolfae n tt iskaječe A vnte kakor privatno trg ovako in gostUaUko osobi« Izbira razllćnih slnieb, slaatt sa tmmmhm Vestna in kolikor moino hitra poali'iiaa lagotovllona. Pn ? fltojih ?n rasa njih se prosi za oilfovtr zataka* ■ Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer CartnbulnajL— Kstanljm UM. -Z»*Mbk. W bfltl 1»». Mn IBti (I H JtakmH fclMin. ItbBU kafttal ta mem 65,000.000 km. Pr^krhovanie vsch bankovnih transakcii n. or - Previemanje <»«amlk Ttf na hraniine Najkutantncjie izvrfevanje borzaJk aaroftfl na vseh tuzemslrih ifli inozemskih mestih. — Izplačevanje ku- S^j^S&^&Z&VK -P°A*™*V* uP-i.% W-> -.nos«, «aftj&& 'SB^S^"-^*!^^ Stran 10, .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. septembra I9I& 21& Hevt IfNIFflHMI! **""*" *» * "^ JOS. ROJINA, LJUBLJANA, """»SSTiSS SUS"* X 111,85JJ«8.W. auralca K 40,000.000«—, Češka industrijalna banka podružnica v Ljubljani, Stritarjeva ulioa at. 9. Vsakovrstne bančna tronuikoijo). Vlog« no knjižicom in na tekočl račun. Kradita sa aarovizacne nakupe in financiranja voiaftkih dobav. . . . MT Nad BO let obstojeca ~aj| parna barvarija in kemično snaženje oblek ter 124 =^e apretura sukna ^^^ Ljubljana, (tatAn s.. Gllace, Selonburgova ul. 6. HIllUll DUV Barska ulica 40. Poatreiba vestna to točna. Ifajalifo orao* l\ jjU I \J iN aL D i\ L aL iH 1 I\ teti itrokorvjak c kr. det. sadite« Ljubljana, Kongresni gpg 15, 838 (Nasprotl nunsk« oarkva.) NajveCji in najsposobnejša tvrdka in izposojev&i£.«a ►ilavirjev !n harmonije? na juga Avstrije. — Velikanaka zaloga vsega glaabenega orod^a, strun !n «attkmll|. Edlsl Zaloiatlk "ivomih :n Ico-rjorn'^ tvornic BOnCti- dorfer, W6h\ k Heit/mann, F5nter. Ehrlur, Oebrfldcr Stinfi, Rad. Stelzhammer, Czapka. Uuber^er k G'.oss. Hofniaan in Hofberg ^amerikanski harmoniji). Obrok2 od K 13'— naprej. Najbogatej&a izbica v vseh modernih slomih in Jesnih barvah Oe'ette si klavirje z an^leSko ponavlj2:n*^ Tiehan:ko. 10 l«taa postavm obrezni ^arancila. Hajtmnin« nainiZja. Zamaaa na;-ugodnej5a. ITgla#evaBte ter popravila strokovno m ceno Ker imam zgoraj navedene pnrc fabrikate isklfitČiio Is |ax za. Kranjsko v zalogi, svarm pred nakupom laisi-tiastOT in navideznega „pofelna" pri kriCačih, ki se drznejo govoriti o „dobram blagmMf dasi ni majo n; jednega romeT'^nega fabrikat v zalogi. $vo;e častite odjematce vljudno prosim, da se nay prt nakupti orotja in municije vsakdo izkaže s posebnim douoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva alt od c. kr. drfavne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Xe da tn se izkazal § tem docoljenjem, ne srnem prodati orožja ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne raz^jošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgovec z orozjem v Ljubljani. Ivan Bizovičar ometat ii trgovsM vrhur Lfublana 839 Kolezijska ulica št. 16 prtnnroča svojo bogato 6premlieno vrtnarstvo ter okusno izdeltne venee. šopke ia trakove. <»b nr+**ilrfli oiffrlh i ^reveane evo ti I o« i akor tuđi najfl-f nofie đekoraci^ako CTOtlico sa #voraao :: fu kalkono« c Vsakovrstne sadike do najJlahtnejUh cvttlic in ztlenjadi. Spreiemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujeio točno n solidno Brsošavke: L Slsovlear. ^ Tftaar LtvNlaa«. ;: Gonoktein. * Namovf jše tzku^eno sredstvo proti kapavcu (tripfrju), belem toku. cy-titid', Črevesnemu in mrhurnemu katarju i. t. d Brez vhrizpavanja O Goookteinu pi^c : Wicner Me-dicini^ehe Wochenschrift let. 19 3 štev. 7. Na koncu rekapitulirajmo ▼ kratkem dobra svojstva Gonok-tena 1 ) Jemlje se prijetoo, ter nr povzroča niti pri daljšern lečeoju potežkoč, kakor drugi preparati, kakor podrigivati je, izguba teka toksični egranteni, draženie ledvic driska in podobno. 2.) Odstranjuje nezoosao pe-kočo pri vodi in orreiuje bolne erekcije ter manjša izcedek. • 3) KraiŠa Ča« lečenja, ako se jemlje takoj v začetku vnetnega procesa, zakaj uničuje Gonokoke. a za tem gro glavno lokalno lečenje. 4.) Ne zahteva od bolni ka velikih denarmh žrtev, ter se zaradi tega Širi tuđi med maoj premoŽ-nimi botniki, ker ladostujejo na dan tuđi 4 kapseli. 2130 Zaradi teh važnih la-tnosti, s ka ter'mi je prvi med vs mi preparati, zasluži Gonoktein, da ga toplo pripoTočamo zdravnikom, ker smelo lahko trdimo, da je to 7dravilo, ki v resnei pomaga, karbolniki sami radi prfpoznavajo D' bi se v vseh veći ih lekar-nah. Skatijica K 6^-. Zahtovajte literaturo in oroM>ekt Ljubltana: Ittiiii Yrmk*m*f. Profzvaja: FarmakoloSkoketnICni laboratorij „flERA" Prata - frUvict 512. »oliafflalt vofaga Mlalstratva i« ▼a »a . itfjps atvaBOfa laVI—ja PATENTE vseh defela ixpostuje inSenli 680 IWM» a^aaH3at^a^afal.^a. •. J9ft. oblastveno avtor. tn zapri$e2en) Datentni ođvetnik na Ounajn Wl.f MariahlHerstras«« at. 37. Damske klobuke " v največji izberi pri poroda. z MINKR HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg štev. 21. Popravila najcanaja. 2954 Popravila »ajoanojo« Brez konkurence! F. L. Popper Cevlji za gospode Ia gospe so aogan atjbolj prilciai, Iksi Ia Bajboljše kakovosti. Kaprvđaj saaM pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešeraova alica §t. 5. Oojtoerski ćetlji n taiistc, MgOeatCol eevtP n otroke ia Umu-UmM-tofip. Tiram loilfi 1J. Huliš Ljubljana, Kongresni trg št. 12. l3e naivefia zaloga pobistva ■a ipala« !■ J»dltae sob«, mIob« bi gosposk« •»»•. rr«pr«g«, uurtortt, »odrod na n»l ikmMfl aM4r«ol, »troikl v«slokl IM. Kmetska posojllnlca ljubljanske okolice u Llubllnnl. obreshijc hranitee vloge po 'čistih ^W |/ 0/ fcrez ožbttta rentnega žavka. Rezervni zakbJ naft X 900^)00. "^ \L /0 Ustanovljena leta 1881.