Uredništvo in upravnišlvo v Ljubljani. FranSi&kunska ulica Stev. 6, I. nadstropje, =— Učiteljska tiskarna. = ~ Reklamacije za list so poštnine proste Inserati: Enostopnn petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in ! osh.no vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-===== govoru primeren popust. ■ ■ - Št, 67. MPREJ Gsasilo jugosiov. Gocialiio demokratične stranke. Izhaja razen nedelj in ]t||Xll'kov vsaU —--------dan opoldne. ■ —— ..................... Naročnina po pošti z dostavljanjem n;: in Ameriko K 48. - Izstop socialistov Iz kola poljskega* Slovenska socialna demokracija je vedno poudarjala zmoto poljskih socialnih demokratov, da je mogoče skupno delo socialne demokracije z meščanskimi strankami. Do sitosti šo nam stavljali poljske socialiste za zgled, kako treba enotnega dela za skupne narodne akcije. Zadnji dogodki so pokazali, da srno imeli prav s svojim radikalnim internacijonalnim stališčem. Poliski socialni demokrati so uvideli, da je buržuazija poljska uosposobna izbojevati veliki cilj narodne enote. Dne 7. marca 1918 so podali poljski socialisti izjavo, da jim ni več mogoče sodelovati skupno s koloni poljskim. »Naprzod« utemeljuje korak poljskih socialdemokratič-nih poslancev tako-le: »Povsod se je poudarjalo po- trebo enotnosti poljskih strank v boju za narodne cilje. Pod tam geslom so stopili socialdemokrate v kolo poljsko. Z žrtvovanjem svojega načelnega stališča razrednega boja so hoteli poljski socialisti v tem velikem izrednem historičnem trenutku vse svoje sile posvetiti narodu v skupni vojni za veliki cilj: zjednočenje, neodvisne, demokratične Poljske. Socialdemokratična stranka je prelomila vse strankine tradicije, da bi za vsako ceno dosegla stavljene cilje: priboriti svobodno demokratično domovino kot pr e pogoj življenja proletariata, za ekonomični kulturni razvoj poljskega ljudstva. V to svrho je socialna demokracija dala na razpolaganje narodnim strankam mase ljudstva. No, narodne stranke v kolu so inesto načelne enotnosti prišle do polne anarhije in v najtežjih trenutkih »Kolo« ni vršilo svoje naloge. Ni znalo in hotelo biti orodje na-rodn« volje. Tradicije in stari predsodki so zmagali nad ujim. Ko je bil sklenjen Briški mir, je zahrumelo po celem poljskem narodu, izdalo se je geslo enotne fronte. 7.t po par dnevih po tem klicu pa smo slišali o intrigah v »Kolu« in ko je bilo poklicano v Baden. se je enotna fronta predrla. Ko se je včeraj se piise-talo na nedeljivost Galicije, stopilo ie na mesto tega it vprašanje, ali bi ne bilo za poljske meščanske stranke bolje, da vzdrže avstrijski red. »Kolo« se tako zlomijo solidarnost naroda, zlomilo enotno fronto in poljski socialni demokraciji ni ostalo di ugegj nego ločiti in postaviti se na samostojno stališče.'-' Obžalujemo, da poljska socialna demokracija ni ob enem prišla do edino logičnega sklepa, da se poljski narod ne da združiti na podlagi historičnega prava in da je svoboda Poljakov neločljiva od principa sainood-ločevanja narodov. Galicija ni poljska, marveč večji del je ruski. Holmščina ni poljska, marveč večji dol spada historično iti etnografično k Ukrajini. Litva ie V Ljubltani, petek dne 22. marca 1918. obljudena po drugem narodu in poljska država, /.a katero se bije poljska socialna demokracija, ni mogoča brez utesnitve in zaviranja svobodnega razvoja Mato-rusov, Litvinov in na Pruskem, Nemcev. Preteče še marsikateri usodepolni trenutek, gotovo . pa je, da poljska socialdemokratična stranka najde pot internacionalnega, revolucionarnega, razrednega boja, ako jo dejansko .vodi ljubezen do svobode in do svojega naroda. P@saiM2na gieviSka 14 vir, kh Leto II. Socialna demokracija in mirovni sklep Nemškim listom, organom desnice, in ki jim nasilni, nedemokratični in zavojevalni mir na vzhodu posebno ljubo in toplo zveni na uho, grajajo socialnodemokra-tične liste, ki razpravljajo o stališču, katero naj zavzema nemška socialna demokracija z ozirom na mirovne sklepe 11 a vzhodu. Neumljivo se jim zdi, da je sploh mogoča misel ali dvom, hoče-li sprejeti soc. de-niokr. stranka sklenjeni mir, ali pa ga naj odkloni, lo da ie tako samo po sebi umljiva in jasna stvar, da bi moralo biti vsako omahovanje izključeno. In vendar mora L>iti sprejetje takega miru za soc. demokracijo nemogoča stvar že ž ozirom na naklepe in prizadevanje remške zavojevalne politike, ki gredo za tern, da uničijo v premagani republiki boljše v iški duh v korist meščanskim strankam. V trenutku, ko v korist peščice vs-leposestnikov in kapitalistov nemško orožje tlači in uničuje finske socialne demokrate, je nemškim soc. demokratom docela nemogoče pritrditi političnim uspehom na vzhodu. Nmšlci meščanski glasovi svarc soc. demokracijo pred odklonitvijo mirovnih sklepov, češ, zapadrii in ruski narodi bodo še pojačali svojo trditev, da je treba za odpravo brestovske pogodbe nadaljevati oziroma vnovič pričeti vojno. To /.veni tako, kot da bi bilo odvisno od stališča nemških soc. demokratov, ali bo ententa z mirom na vzhodu zadovoljna, ali pa bo sprejela v svoje vojne cilje tudi revizijo tc mirovne pogodbe, in ali kongres sovjetov odobrava mirovni sklep ali ne. Ruski kongres, kakor tudi ententa. bosta storila to, kar prija in služi njunima interesoma ne glede na nemško soc. demokracijo. V tistem primeru pa, če bi res kaj vplivali na dejanje in nehanje ententiniti vlad, bi pač pomenilo navajati vodo na mlin sovražnim vojnim hujskačem, čc bi se odločili za sprejetje mirovnega sklepu. Zakaj, če bi se soc. demokratje potezali za nasilni mir, zlasti ker so bili vedno za sporazumni mir, bi bilo jasno, da je vsa nemška javnost okužena z militaristično in imperialistično mislijo, to bi nanovo pod- žgalo strasti ententinih narodov. Sprpjetje in ne odklonitev miru na vzhodu s strani soc. demokracije bi podaljševalo vojno. Kako vplivajo zadnji politični dogodki na eutentine državnike in politike, priča Asquitov govor in pa dejstvo, da so bili sprejeti vojni krediti v angleški spodnji zbornici soglasno. To je odmev nemške mirovne politike na zapadu! Ce bi bilo namreč tako, kakor trdijo ti meščanski glasovi, da bi pomenila odklonitev mirovnega sklepa podaljšanje in brezobzirno nadaljevanje vojne od strani entente za odstranitev brestovske pogodbe, kje naj se potem neha dolžnost soc. demokracije, glasovati z ozirom na učinek v sovražnem inozemstvu za kak nasilni mir? Recimo, da bi se posrečilo Nemčiji premagati Francijo in Anglijo, ter bi zavladal najdivjejši aneksionizem in zaplapolalo brezobzirno vsenemŠtvo: okupirali bi Belgijo vso severno Francosko, Flandrsko obalo i. t. d. Ali bi morala sprejeti soc. demokracija tudi ta prenasilni mir, iz strahu, da ne ojači francoske in angleške strasti za nadaljevanje vojne? 2e to dokazuje, kam vodijo rgumenti takiii glasov, in da nam zapoveduje ne le čuvstvo, temveč tudi razum, da moramo soc. demokratje odločno odkloniti mirovni sklep na vzhodu! Ce bi delali drugače, bi izgubili vse zaupanje pri ljudskih somišljenikih. Vsak otrok bi se nam smel smejati iti rogati na cesti, če bi glasovali za sprejetje tega miru, in vsi naši dosedanji govori na merodajnih mestih bi se zdeli kot velika laž. Kako uaj bi nam verjel svet, če bi pisali in govorili proti zavojevalnim načrtom Nemčije na zapadu, prt tem pa nagovarjali nasilen mir na vzhodu in pritrjevali imperialistični politiki! Vsa soc. demokracija se je odzvala napram temu miru z odločilnim: odklonimo! lil Sele pozneje so se pojavili nekateri večinski politiki z diplomatičnimi pomisleki proti odklonitvi Soc. dem. javnost pa bo vztrajala pri svoji odločitvi. Tu sc cepita dva svetova in ne 4. avgusta 1914. Tu, in ne 4. av-Ku?ta 1914 preti pregreha, ki je noben kes ne more več Ubrisati, če bi se zvršila. Fo »Arbeiter\\l!!e«. Zakon o splošni delovni dolžnosti, Vlada je predložila napovedani zakonski načrt glede na splošno delovno dolžnost v vojni, ki določa naslednje: § 1-. Vsak v državi, in sicer vsaka oseba moškega spola pričenši od 17. do končanega 60. leta, vsaka oseba ženskega spola od pričetka 19. do dovršenega 40. leta je dolžna glede na izredne razmere, ki jih je povzročila vojna, opravljati delo v namen spio.šnosti. LISTEK. Grobovi tulijo . .. Narava, ki je dosedaj počivala, se polagoma prebuja k novemu življenju. Pomlad prihaja v deželo... Zdi se, da to pot ne prinaša toliko običajnega zanimanja in prizanesljivosti zemljanom, da sicer tako blagodejno solnce ne sveti več tako prijazno, kasor nam je sijalo toliko in toliko let,, da nima take moči, ki bi poživila človeštvo, kakor smo tega vajeni od pamtiveka. Ljudje pouajvee 'ženske in otroci • tavajo okrog po nujnih dnevnih opravkih, se nastavljajo, is-kajoč kruha, vsakdanjega krulia• Sama žalostni obrazi s povešeno glavo, z izbuljenimi očmi in raz-'Nr s eni mi lasmi ter utrujeno hojo! Bledi kakor smrt, sama koM koža! Prava, pravcata človeška pokopališča.:. V Židovski m,ui sie£al|, Kruč'6 ljudi, stoje okrog priletne žene, ki se je baš nezavestno zgrudila na tla [ zaradi — oslabelosti, zaraai — pomanjkanja. Usmiljeni ljudje ii pomagajo, da pride k sebi. Revica izpove, da ii ie prišlo slabo, ker je bila lačna. ^eraj popoldne so pokopali črkostavca L., očeta sedem nepreskrbljenih otročičev, drug za spoznanje manjši in šibkejši od drugega. Skrbni njih rednik je bil bolan jedva dva dni in je umrl v rokah starejšega svojega sina, ki ga je hotel vzdigniti iz jiosteljc. Od bede je •nemoKel, ker so mn bile izčrpane moči. Da, želo- dec je neizprosen, neutolažljiv! Vsaj ni cementiran! Listi sicer prav pridno pišejo, da dobimo v kratkem raznovrstno žito iz Ukrajine in morebiti iz Komunije. Število vagonov nam celo naznanjajo, ali pravega datuma, kdaj se to zgodi, ne vedo povedati, ker ga še iščejo in se šele pogajajo. Ljudstvo pa zdihuje in poti pežljivo — 'vztraja in vztraja... Nh kolodvoru se gnjete vsevprek. Vlalti so taz-\iščeni v lepih, ravnih vrstah. Eni so obrnjeni gor, di ugi dol. Sanitetni vlak Rdečega križa se ravnokar ustavi na postaji. \x njega gledajo žalostni, srce pre-tresuioči pogledi. Poleg tega pa je pripravljen dolg transportni vlak, v katerega vstopajo vsi enako, od nog do glave vojaško opremljeni fantje. Skoro same mlade, neizkušene postave, katere še ni okužil ta svet. Z oči jim bereš skrb in brigo za bodočnost... V Pragi so na koncu tudi s konjskim mesom, na Dunaju pa si more naša dijaška mladina privoščiti le šj po dvakrat na teden kaj pogrete jedi... Tako doma v zaledju! Zunaj na bojnem polju, v strelskih zakopili pod zemljo, v zraku in v vodi pa se porajajo še mučnejši utisi, še bolj žalostne slike in in temnejše perspektive. I oda človek je hujši od živine! Navajen je dela, muk in trpljenja, vztraja, vztraja... Naj bi vendar oni, ki imajo v svojih rok\di usodo bornega človeka, skoro pojmih besede: Mir, glad, obup... Dvakrat da, kdor hitro da. Grobovi tulijo ... Trilogija. Neki nemški letalec je vrgel na švicarsko ozemlje bombe. Trdili so, da je bil to šele letalski učenec. Frankofil (prijatelj Francozov): »To je famozno, gotovo, učenec! Ali prinese jezuitizem lahko večje sramote na dan? Kliko pa je mogoče, da je zamenjal ta »učenec« Berti z Berlinom in reko Doubs z reko Renom! Vragovo pleme! Psi! Ta famozni »učenec« je nameraval napraviti nam le kako slabo šalo ali pa nas celo spraviti v vojno. Zato se pa ni oziral na naše nebo ...« Internacionalist: »Ali bi nas že ne mogli pustiti s temi vragovimi letali pri miru?« Germanofil (prijatelj Nemcev, internacionalista od strani pogledavši): »To je pa zoj>et eden izmed polen-tarskih psov!« ' * ' Francosko letalo ie vrglo bombe na švicarska tla. Trdijo, da je bil letalec še čisto neizkušen. Germanofil: »Se čisto neizkušen! Dovtip ni slab! Navadno pa ne zaupajo celega letala neizkušenemu letalcu. Tu zadaj je že skrit kakšen drug namen. Kaj pa pravzaprav hočejo s tem? Ali nas hočejo zmešati? Hočejo-li zbuditi vtis, da jc bil to nemški letalec? Frankofil: »Ni še dokazano, da ni bil letalec Nemec. Ljudje so zmožni vsega.« Internacionalist: »Ali bi nam že ne mogli s temi vragovimi letali prizanesti?« Frankofil (in ter nacionalista od strani pogledavši: »Pasji »Svat«!« v »Soatinellf«.) S 2. Dolžnost dela v zmislu tega zakona je javna dolžnost. Opravljanje dela se sme zahtevati ne le v namene državč, marveč tudi v namene dežel, okrajev in občin kakor tudi v interesu splošnosti za gotove fizične in juristične osebe. Te dolžnosti oproščeni. S 3 .Od delovne dolžnosti v ztnislu tega zakona so izvzeti: a) osebe, ki bivajo le začasno v državi; b) osebe, ki vživajo v zmislu internacionalne eksleritorial-nosti pravice; c) osebe, ki so na podlagi mednarodnih dogovorov oproščene. Oni, ki že vporabljajo to dolžnost. § 4. Tisti, ki v interesu splošnosti že delujejo, niso obvezani opravljati delo iv zmislu tega zakona: a) v aktivni službi stoječe osebe oborožene sile in žan-darmerijc; b) za osebno službo v vojne namene obvezane osebe; c) aktivni dvorni, državni, deželni, okrajni in občinski uradniki; d) člani ustavnih korporacij; e) načelnih okrajnih zastopov in njih namestniki kakor tudi člani občinskih predstojništev; f) osebe, ki oprav-KU oqoso ou?ti (q Mfjciou (2 loAjsjpsed oustip ofetj javnih učnih zavodih. § 5. V zaprtih zdraviliščih in oskrbovališčih pridržane osebe, ki se smejo v zmislu sodnijskega sklepa pridržati, dalje v prisilnih delavnicah in preskrbova-liščih ali v zaporu se nahajajoče osebe se za delo'ne jemljo V zmislu tega zakona. Vpoklic k opravljanju delovne dolžnosti. S 6. Vpoklic k opravljanju delovne dolžnosti (odreditev dela) se izvrši le tedaj, če ni mogoče dobiti potrebnih oseb, ki se zglase prostovoljno. Da se doze ne ta predpogoj, se mora izdati prej javen poziv za prostovoljno zglašitev za dotičnb delo, ki se pa more ob posebni nujnosti opustiti. Tudi odreditev nadaljnega dela na dosedanjem službenem ali delovnem mestu je dopustna. S 7. Pri odreditvi dela v zmislu § 6, odstavek 1, se treba ozirati na osebno pripravnost in delozmož-nost. Podrobnejši predpisi se izdajo naredbenim po- : tom. V teh predpisih je zlasti tudi določiti, iz katerih : poklicnih skupin je vpoklic sploh nedopusten ali pa te j ob določenih predpogojih in v koliko se mora pri vpo- j klicu ozirati na dosedanje poslovanje za splošnost ali j na nego in oskrbo pomoči potrebnih oseb. zlasti tudi na dolžnosti žene v rodbini. Pravna razmerja. ji 12. Ob vpoklicu k izpolnjevanju delovne dolžnosti se napravi med vpoklicanim (deladolžhlm) in delovnim mestom posebno javno pravno razmerje delovne dolžnosti. Deladolžnemu spada v času, dokler izpolnjuje delovno dolžnost, od službenega mesta njegovi poklicni izobrazbi in njegovemu delu primerna plača, ki jo zahtevajo vsakokratne življenske In delovne razmere delovnega kraja. Načrt določa končno kazni tako za deladolžne kakor tudi za podjetnike za slučaj, če bi se ne ravnali po določbah zakona. Politični pregled. •» Mirovna pogajanja so se pričela? Uradni »Dell Hiriap« v Budimpešti poroča, da so se mirovni dogovori že pričeli, in sicer po Wilsonovh načelih. —- Kakšen namen in ali je to poročilo resnično ali ne, ne ■vemo. = Gospodarski odbor za rečno plovbo. , Dunajski uradni lisit objavlja narcdbo trgovskega ministrstva z dne 18. marca 1918, ti-čooo se ustanovitve gospodarskega odbora, za rečno plovbo. = Vsenemška vojna coni a proti Holandski. Berlinska »Deutsche Tagesizcitung« piše. Če tudi upoštevamo v resnici težaven položaj Holandske, pričakujemo vendar od nemške vlade, da bo z brezpogojno odločnostjo izvajala vse konsekvence, ki so v interesu Nemčije, ker je Holandska faktično prekršila svojo nevtralnost. = Iz holandske zbornice. V holandski dr utri zbornici je predvčerajšnjem socialni de-rnokrait Troelstra v debati' o vladni izjavi poudarjal, da je Nemčija 'Opravičena, stališče Holandske napraim antanti smatrati kot faktično podporo entente. Katolik Noilloms^ je mnenja, .da vlada s svojo odločitvijo mi kršila nevtralnosti in da je tudi ne ogroža. Vsi govorniki so bili v naziranju, da bi bila vlada prod^ svojo odločitvijo morala drugo zbornico vprašati zn svet. Minister vnanjih zadev bo v prihodnji seji podal svojo izjavo. = Glas nizozemskega časopisa o prepustitvi ladji. Nizozemski list »Nieuwe Roitter-damsehe Comrant« piše; »Zadnji Kovor nizozemskega zunanjega ministra je na splošno velik triumf n :rn rske rile nad vojaško tira- nijo«. Ust zaecvairtia pravico valujočih se držav, s katero uporabljajo narodno lastnim o v svojem območju, in aliiranci se iltak bojujejo tudi za nevtralce. = Poljski državni svet. Volitve za poljski državna svet se bodo vršile dne 9. aoriila. -- Državnozborska volitev v Niederbar-niitiu na Nemškem se je vršila te dnii. V ožjo volitev prideta kandidat socialne demokracije delavski tajnik \Visell z neodvisnim soc. demokratom dr. Breitscheidbm. Toda ker je pri prvi valitvi okrog- 10.000 Klasov več kot drugi1, bo skoro gotovo izvaljen Wisell. Agitacija je bila na obeh straneh zelo živahna. Dasedaj je bili v rokah neodvisnih socialistov. Ta okraj .je drugi največji na Nemškem. = Jz Rusije. Glasoim poročila Agence Ha-vas iz Petrograda je vlada izdala dekret, ki odreja demobilizacijo vseh čet petrograškega okraja. — Sovjet ljudiskih komisarjev objavlja oficijel no poročilo o vojnih stroških Rusije do 15. januarja 1918. Vojni Straški do te dobe znašajo 50.598,275.000 rubljev. = Ruska vlada baje ne ostane v Moskvi. »Progres de Lvoin« poroča, da se annogl violdje boiljševikioiv v Moskvi potegujejo za 'to, da se sedež vlade zopet premesti. Govori se o Niižnjem Novgorodu ali Permu. = Amrrlka 4n Rusija. Iz Londona se poroča: Skoraj gotovo je, da Amerika mirovne pogodbe med Nemčijo 'in Rusijo ne bo priznala. Predsednik Wilsan vztraja na svoji že objavljeni izjavi, glasom katere tla ie Aniierilka dolžna, se z vsemi svojimi silami potegniti za Rusijo. — Člčerin — ruski zunanji minister. Odbor sovjetov je potrdil imenovanje Cičerina za ljudskega zastopnika vnanjih zadev, ki je doslej opravljal te posle začasno. Novi minister velja kot oseba obsežne omike. = Naši gospodarski Interesi v Rumimijl. Na interpelacijo poslanca Neumanna, kdo zastopa gospodarske Interese avstrijske države pri mirovnih pogajanjih z Rumiunijo. je ministrski predsednik pismeno odgovoril: Vlada si je svesta, da gre pni mirovnih pogajanjih z Ru-mutvijo za važne avstrijske interese. Tičejo se zlasti izvoza naše produkcije v Rum unijo, uvoza rumunskih živil in poljedelskih pridelkov, surovega olja itd. Zato je vlada odposlala večje število referentov interesi ranili centralnih mest v Ruimunijo. Ministrski predsednik je še pripomnil, da ogrski ministrski predsednik ne namerava odpotovati v RHVarest, Pač na sc bosta avstrijski in ogrski trTOiVslkii minister v najkrajšem času podala v Rnmimjjo. — Romunija plača 400 milijonov vojne kontribu-cije. Dobrudža ie kontribuciie oproščena. = Anglija In nevtralci. Znano angleško liberalno glasilo »Manchester Guardian« piše: Včerajšnji govor holandskega mtinrstra vnanjih zadev pomeni veliko slavje poimenske sile nasproti vojaškemu trinoštvu. List zagovarja pravico vohljačih poslužiti se nacionalne lastnine v območju svoje sile. Aliirainci pravi list — se vojujojo tudi za nevtralce — oni so pomorska policija in vsak policijski ^ agent '.je vreden svojega plaičiila. — Holandski tiskovni urad poroča iz Bata:vije, da holandske ladje še niso odplule iz Singapara. Tudi v Hongkongu, Kalkuti, Penangu in v Kolambu še pridržujejo nizozemske ladje. = Prvega mala — demonstracija z» splošni mir. V Italiji namerava social n odemo kratična stranka, kakor poroča »Avanti«. manifestirati prvega maja za splošen mur s praznovanjem. — Ministrska kriza na Španskem. Reuter je v urad poroča iz Madrida: Ministrski predsednik Garcia Pnieto ie v parlamentu naznanil, d.a je kabinet podal ostavka. ________________ Dnevne beležke. _ Naročnikom. Pomanjkanje papirja nam onemo-i goča, da bi »Naprej« izdali že jutri na šestih straneh. Ko papir pride, bo izhajal naš list ob sobotah ret no na šestih straneh. . — Nadaljnl sklepi ljubljanskega sklepa občinsKega sveta na seji dne 20. t. m. Povodom rojstva v cesai -skl hiši votira občinski svet 3000 K za vojaške do- j move v Ljubljani. — V upravni odbor Mestne hranil- I nice so bili izvoljeni gg.: Belič Ivan, Bončar Anton, Dimnik Jakob, Kollmann Robert. Kozak Josip, Kraigher Fran, Lilleg Fran, Ložar Jernej, Milohnoja Ivan, dr. Novak Fran. Rojina Anton, Ružička Jan, Seunig Karl, Smole Jakob, Šarabon Andrej, Sare Lovro, pl. Trnk6czy U., dr. Triller Karl, Velkovrh Ivan in Vidmar Josip. — Deželnemu društvu za bolne na pljučih »Viribus unitis« se dovoli subvencija 5000 K. — Za popravila pri mestnem kopališču 1500 K. — Dovoli se dati prostor za Krekov spomenik na Pogačarjevem trgu. — Normirajo se pogoji za obnovitev užitninske-ga zakupa za triletno dobo 1918 do 1921. — Poleg tega je bilo stavljenih več interpelacij nasvetov glede preskrbe z mesom, glede cest, glede razsvetllavo, električne železnice, pomanjkanja zdravniške pomoči, odvažanja smeti v Šiški ter glede varstva dece. — O električni cestni železnici v Ljubljane). Znano je, da električna cestna železnica kapitalistično podjetje, ki stremi za profitom. Vojna je prinesla tej bogati družbi tisočakov. Teh seveda lastnikom akcijske družbe nismo nevoščljivi, pač pa smemo z vso upravičenostjo zahtevati, da treba gospodom malce bolj gledati na red in točnost. Ako od svojih uslužbencev zahtevajo red in točnost, toliko bolj bi morali že z iz-gledom naprej stremiti sami za tem, da vladaj v njihovi upravi popolna zanesljivost, vzoren red in točnost. Ne samo v njihovem lastnem, temveč še boli v interesu javnosti, zakaj občinstvo se pritožuje in tožbe se ponavljajo, bi bilo, da se smemo zanašati na pravilno odhajanje in prihajanje električnih voz. To je že stara, a še vedno obstoječa nakana pri upravi tega podjetja in vse kaže, da trmoglave gospode, ki vodijo to družbo, še ni naučila vojna drugega, kakor da pridno segajo po dividendah. Tudi priklopitev drugega voza k večini vozov bi' bilo priporočati že iz enostavnega razloga, kajti v enem vozu je nakopičenih včasih toliko ljudi, kakor užigalic v škatljici, izprevodnica ne more natanko vršiti svoje službe, mladina, zlasti šolarji, pa se obešajo na sprednjem in zadnjem koncu voza tako drzno, da je v resnici pravi Čudež, da se ne zgodi kaka nesreča. Morda sc gospodje izpatnetu-jejo, kadar bodo šele žrtve in bodo prisiljeni poseči globokeje v svoj žep. — Pozor delegati bratovske skladaice v Idriji! Občni zbor bratovske sikladimioe se bode vršil dne 25. t. m, ob 9. umi dopoldne. Vabimo vse delegate, da sc udeležijo posvetovanja pred občnim zborom v društvenih prastarih točno ob 8. zjutraj. Dolžnost vseli delegatov je, da se udeležijo občnega zbora in posvetovanja. Občni zbor podružnice »Umije« v Idriji se vrši 31. marca ob 9. uri zjutraj v pivami pni »Ornem orlu«. : — Z Jesenic. Zopet težek udarec za delavstvo v sedanjem času, ko je draginja že nevzdržljiva ter narašča od dne do dne. Delavci s svojimi družinami so že itak v veliki bedi in sedaj se jim zopet znižajo plače v času brezposelnosti. Ako je delavec zaslužil nad K 8.— je dobil 75%, vendar ne manj kot K 8.—, in sedaj se je ta takozvana temeljna plača znižala na g 4.—. Koliko bo delavstvo oškodovano, si lahko mislimo ravno pri nas na Savi, kjer se tako mala dela, ko primanjkuje tovarni premoga in ker ie suha zima, tudi vode. Vode bo primanjkovalo letos gotovo vse leto, ker ni snega po gorah in bomo zato eotovo vse leto bolj malo delali. Delavstvo naj vso stvar dobro premisli; čaka ga znižanje temeljne plače iu trajno naraščajoča draginja. Prav zato se brigajmo za organizacijo in pojdimo v nedeljo dne 24. t. m. vsi na shod k Jelenu, da se tam dobro pogovorimo o razmerah — Hrastnik. Rudarji, steklarji in delavci kemične tovarne se vabijo, da sc takoj zglasijo vsi tisti, katerim je bilo v Radečah odvzeto blago, v kons. društvu rudarjev ter v filijali pri kolodvoru. — Naročniki »Na-preja« se vljudno prosijo, da plačajo naročnino za april vsaj do 5. aprila. I isti, ki še^ niso za marec obračunali, naj to nemudoma store. Želeti bi bilo, da bi se delavstvo še bolj zanimalo za svoj dnevnik. Sicer se ga proda v kolportaži lepo število, ampak pametnejše je, da se vsak delavec naroči na Ust. Naroči se lahko pri raznašalcu. — Iz Pulja. Člani Delavskega izobr. društva so minulo nedeljo napravili skupni izlet na občinsko posestvo, kjer je voditelj tukajšnje aprovizacijske komisije sodr' l i r u s s i uvedel naravnost krasno gospodarstvo, ki bo dalo puljskemu občinstvu precej hrane. Polje je moderno obdelano, vzorno je urejeno za živinorejo, prešičjerejo, perutnino. V hlevu krav smo našteli nad sto glav, najboljših vrst in precej dobrih mlekaric, ki dajejo hrano številnim otročičem in starcem. Poteg krav so na gospodarstvu trije biki za pleme. V svinjaku smo našteli 130 lepo rejenih prešičev. Zlasti lepo je urejen prostor za perutnino, kjer ie prostora za 6000 živali. Vsaka pasma ima svoj oddelek. Napeljana je voda, napravljeno je tudi jezero za kopanje. Na tem prostoru je sedaj veliko gosij, rac, o osi, puianov itd. Po celem posestvu ie uapelian vodovod ,,, elek- ! trična luč. Sodr. Lirussi nam ie vse razkazal m pojasnil, da ie vse to sedaj urejeno za aprov zac.jo. Nie- I g„v namen pa ie. da se tu napravi po vojm kmetska i šola v kolektivno korist. Treba je še omeniti, da st ie s te pristave dalo vračajočim kmetom na razpolag« že 70 parov volov za obdelovani P°'ia. ^ator 111,1 epo število prešičev za rejo. Bdi smo vese i, ko smo si to ogledali, ter ponosni, da ie to delo izvršil socialni demokrat. — Sladkorna kvota se ne zniza. Urad za ljudsko prehrana poroča, da ni misliti na to. da bfi se maž'din stladikcoina množina na. -oseb-o. Tudi ne bodo odidaiiailii meseca maja reobem-ega sladkorja, tako da bo uirad za prehrano iaihkio prih rundi 250 vagonov siladfcofriia. Omejen železniški promet o veliko nočnih praznikih. Radi pomanjkanja premoga, -traiine uporabe lokoimfotiv za v-ojaški in blagovni promet, zlasti za transpoint živiill ni mogoče ob dvojnem prazniku (24. in 25.) pomnožili hrza- in osebne vlake. Zategade.1 tudi ni mo gače pravočasno poskrbeti, če bi .se navalilo mnogo civilnega občinstva, za -'bočno -odpravo. Nujno se priporoča, da se za praznike ne izdati-;: nobena vozni- redi V vojaško delo sprejme delavnica v Vevčah pri Ljubijaal zopet več šivilj in peric. Za sprejem naj se zglaša ustmeno v pisarni papirne tovarne v Vevčah. Plača znaša okoli 5 K na dan, šiviljam se povrne za obrabo stroja po 60 vin. na dan. Pouk obrtnih vajencev v eraričnlh (vojaških) delavnicah. Ker so miorialli zaradi v-ojniih razmer nekateri obrti -prenehati in so istih vajeno! sedaj brez vsakega pouka, vsled česar iito grozi m-ora-ltčina -propaloisit, je c. liin kr. vojno iministrstvo v sporazumu z notranjimi minii-strsitvom -odredilo*, -da simetio taki vajenai, in sicer v starosti iod 14. do končanega 17. il,eita svoj pouk nadaljevati v cra-tiičniih delavnicah. Ta pouk bo trajal za časa tnaiianja v-otjne. i'i vajenci bodo pod nadzorstvam svojih ipredst-oii-inJkicrv, id bodo pazili -nanje, da se imarailično ne pokvarijo hi se lahko za -po-uik sarmi pripravijo. Pri rniojstru prestama učna -doba se prišteje k dahi v eraričnem pouku in bodo -morali- po prestami učni debi ravn-oitalko -napraviiti pomoč-■nisA c preizkušnjo, ik-akor -to zahteva -obrtni rod za civilne obrti. U-čiili -se -bodo v artilerijskih in tropskih delavnicah za vozne kovače, vozne ključavničarje, navadne klju-čarviničarje, kolarje, irniz-airje, sedlarje, krojače lin čevljarje. Vsi *o-zadevnd podatki so -razvidni v državnem zakoniku in uradni »Wiene-r ZetLtung« z din e 27. februarja 1918. Orožne številke. Plzenska »Nova Doba« piše: Po poročilu plzenskega zdravstvenega odseka je umrlo v Plznu leta 1917 skupno 1923 oseb, med tem ko se je porodil le 901 otrok. V enetn samem letu je bilo število smrtnih slučajev za 1000 večje kot število rojstev. Te številke obsegajo vso bedo, v kateri živimo. Pii nas vlada nezadostna prehrana, vladajo razne druge bolezni, k zdravljenju teh pa manjka dovolj hrane, na drugi strani pa hlepe v rodbinah —- primerno k poslabšanju življenskih pogojev — po zmanjšanju števila otrok. Gospodje, umiramo! Sfeojro neverjeten nezaslišan dogodek. Ljubljanska dnevnika sta prinesla tole senzačno vest: V Domžalah se je dne 13. t. m. zgodil slučaj, ki je, ako je resničen, nekaj posebnega. Nekaj deklet je bilo posla- nih na travnik, da bi grabile steljo. Naša dekleta, ki so pridna in ponižna, so brez ugovora odšla tja. A kaj se zgodi? Na travnik pride žena tovarnarja slamnikov LadstStterja ter zaukaže pripeljati veliko travniško brano, tako težko, katero ponavadi vlačita po dva konj«, ter vprežo vanjo — naša dekleta. Kakor nekdaj sužnje, tako so vlačila naša dekleta to travniško brano po travniku. LadstStlerica pa jih je popolnoma po vzoru nekdanjih graščinskih valptov priganjala, zmerjala in se norčevala iz njih, češ, te ■ženske itak niso za drugega, kakor da jih bomo vpregli namesto živine. Kri mora vzkipeti človeku nad to nezaslišano surovostjo in predrznostjo. —- Nemško-nacionalni ltst o prehrani v Avstriji. Praška »Bohemia« piše: »Danes je marec. Do nove žetve moramo čakati še pol leta in najmanj dva meseca ua obljubljeno pomoč iz Ukrajine, a že sedaj nimamo kruha, nimamo mesa, nimamo moke, nimamo zelenjave, imamo pa še zelo pičle zaloge krompirja. Zelo (?) velik (?) del prebivalstva je živel predobro, živel je preko načrtov prehranjevalnega ministrstva. Vprašanje prehrane še ni bilo nikoli tako kočljivo kot je danes in pomlad 1918 je za eksperimente in igre diletantov najhujša.« K železniški nesreči na Falu blizu Maribora, o kateii srno že na kratko Poročali, dodajemo še nasledke -Tam, kjer napravi pri Fali proga velik ovinek, piedno gre čez most, sta trčila drug ob drugega vojaški vlak z dopustniki in tovorni vlak, prišedši iz Maribo-£ Oba sta bila v polnem teku. Dopustniki vojaškega večja. k° Sk0l° VS‘ trP6li’ Zat0 ie biIa nesreča tam izvlekli ”z4c|ezničar ie obležal mrtev. Do opoldne so ranjenih voj.akov^razbitih vagonov osem težko — Dividende. Alkdiislkla dražba bamk in mcnjatmi-c Mleirikur bo zvišala sv-osj akcijski kapital -od 66 na 80 adl-ijotmoiv krom. 1 tiivid-einda miii-m-ulega -opravilne k a le-ta se ho odlmeriilia z 38 kromam-i proti 36 'kroifiiaind. Dividende peštan-sko ogrske kcmercijskie banke sc utegne oči-vidno odimiemiiti s 190 kironamli. Železnica (ira-doc-Koflach bo izplačala -enake idlLvii-demdio- kot prejšnje leto, namreč po 5%, 't. j. 20 kr-cin. — Stoletnica rojstva hrvaškega pesnika Petara Preradoviea. Dne 20. ,t. m. Je minulo sto lot, odkar se je ponojdii-l naiivečši jugoslovan- | ski pesnik, M-rv-at Peitar Preirad.o-v:ie. Vse njemu i na časit prirejene slavnosti so* bile prepovedane. V Zagrebu ima p-os.-tavlj.en lep spomenik. Ali in kdaj dobimo pošiljat v e žita iz Ukrajine? To vprašanje se nam zdi -tako važno in nujno, da treba o- nj-eim- irazpravJfliati čestokrat, m-agairi vsak dan. Zadnije v-esti- pripovedujejo, da so- -ukrajinski odposlanci .povabilu zastopnike osrednjih držav, da se predvsem v Kijevu sanri prepričajo, kako -daleč je obstoječa organizacija sposobna, -dia -se sklenjene od-po-ši-l-jatve oddado in je -M potrebna kaka izpopolnitev t-e organizacije po avstrijskih liin nemških komisijah. Bolj temeljito kot s spnaiviliianjeim žita, se bodo morale -osrednje države vsekakor pečati pod vsakimi p-o-gotjem z -odpošiiltia-t-vijo pripravljenih zalog. Najprej se morajo zgraditi mostovi in železnice s pomočjo- v Ukrajini bivajočih tehničnih čet, kar se je skarad-a deloma že zgodilo. Pa tudi sicer bodo oisrednje države morale dati za oidpošiljiatev nia razpolago še marsikaj, -pni čemur jim bode na vsak način zadnjič veJiiko število v plenjenih ruskih vozov zalo dobro -služilo. Za organizacijo transportov je Ukiraiiina predlagala ustanovitev velikih žitnih zalog na deželnih cestah. K tem zalogam bi kmetje pnip-eljalii žito n,a -tamkaj običajnih vozovih in -od tu bi ga z av-t-oimjcbiihiLmli ko-ionami spravljali na žeil-ezniišk-e postaje, odkoder sc nato odda na pristanišča. — Dne 17. -t. m. se je podala pod vodstvom grofa Forgacha avs-trii-3ko-ooto, dne 23. marca t. I. ob 7. zvečer se bo vršil štey 44Q jn . sta trčila, pri čemer so bm 5tirj. eznixarii in v v°iaka ranjeni. En vojak je vsled ran umr, pau]eni PraCnZn,Mariih S° ^ s^odmk Mach, nadsprevodnik Lsssialc m sprevodnika Ratgeb ia IJleschberger. Avstro-ogrska artiljerija na Francoskem. Dunaj, 21. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Avstro-o-grska a-rtiijerija se na za-padnem bojišču udeležuje b-cijev proti Francozom in Angležem. V Benečiji je -topniško delo vanje postalo živahnejše. — Šef generalnega štaba. Berlin, 21. marca. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Armadna skupina kraljevič Ruprecht: Med Dixm-uiden m La Bassee je bilo izvidno deilovanje tudi včeraj prav živahno. Topniški boj je proti večera, ko se je Sporazum med Sibirijo in Kitajsko. P e t ir -o g r a -d, 21. marca. Med oblastjo sovjeta v Sibiriji in -med kitajsko republiko sc je dosege-l sporazum glede mejnih vprašanj. Uporaba holandskih ladij. London, 21. marca. »Dailv Maiil« poroča iz Washi-ngtcina, -da je -mioirajariški urad odredil, n ati se del holandskih trgovskih ladij pojrabii za transport živil. Nadalje -se je ediredilo, da se pšenica, spravljena v vrečah, lahko prevaža v kain nah jn kafi-tah ter v vsakem- nepozabljenem prostorni prejšnjih potnih parnikih. Švedska politika. Stockholm, 21 marca. Ministrski predsednik ie v sredo v dolgem govoru izjavil, da stoji Švedska vsled popolne premembe položaja v Vzhodnem morju pred novimi vnanje političnimi problemi največje važnosti. Da bi vlada te težkoče odstranila, je sestavila k perečemu vprašanju program, ki se zavzema za nedotakljivo nevtralnst in temu primerno trgovinsko politiko. Ministrski predsednik je govoril nato o finskih razmerah in zavrnil opozejo, ki mu je predbacivala, da je švedska vlada vsled svo-je politike vrgla Finsko v naročje Nemčiji. Izjavil je tudi, da je dobivala finska vlada orožje in municijo iz švedskih državnh zalog in da je pozneje večkrat zahtevala po svojih zastopnikih v Stockholmu, da se ji pošlje oboroženo intervencijo v državljanski vojni. Švedska je oboje odbila, ker ni hotela prestopiti mirovne meje. Od švedske vlade nam na pomoč poklicane Nemčije ne bi bilo mogoče strahovati. Da bi preprečili pristop Finske k Nemčiji, bi bila nemogoča stvar, in imeli smo dovolj povoda, da smo se čuvali pred intervencijo v finski krizi, ki bi bila spravila Švedsko ne le v vojno, temveč tudi v odvisnost. Kar sc tiče alandskih otokov, je izjavi! ministrski predsednik, da so naprosile prejšnje vlade Rusijo, naj stopi z njimi v pogajanja glede odstranitve trdnjav in jamstva, da se to tudi izvede, toda ni se jim posrečilo nastaviti pogajanja. Med pogajanji v Litovskem Brestu je vlada ponovila svojo prošnjo. Šele potem, ko je alandsko prebivalstvo samo zahtevalo, da se priklopijo otoki k Švedski, je vlada vzela to vprašanje v energični pretres. Njeno stališče je izraženo v kraljevem odgovoru alandskemu odposlanstvu. Na tej podlagi si je zamislila vlada svoje delovanje in obvestila o tem tudi druge udeležence. Španska vladna kriza. Madrid, 21. marca. Krati ;.ie naroči! Manni, da sestavi miov (kabinet. Aprovizacija* Nakazovanje moke pekom: Pekom se bode nakazovala inoka v soboto 23. t. m. ob 9. uri dopoludne v mestni posvetovalnici. Razno. * Pieteta. »Airb.-Zedit.« picirtoča: Iz poročita lista »Tepi!i>tzeir Amzeitoer« o oreki taimošmii občinski sedi prmašaifma nasledmče: »Med dm«m so tudi Sikieinilii, da 22. marca 1917. v 'lepflicah t:.-!-..’nr.n firanooslkerau ujetniku Plavlu Marquis, ki je bil pnideliien delavski toompami v c. kr. votiaSkiem rovu v Ztamervaldu in ikii ife v Fe-piiicah ipioikopan, od tovarišev rau posvečen spominski kanton 'odstranijo s 'pcikoipailišca«. • Plemeni,-tiovsat tnemšikiih »purjfarjev!« * Papir bodo pri nas vnovič znatno podražili. - Zategadelj bo več listov izhajalo v manjšem obsegu. * Kotigr:.a. »Cesky Dennik« piše: V neki občini na zapadnem Češkem je umrl mlad mož .in je bil tudi pokopan. Ko so hoteli po njem zaostali v župnišču plačati pogreb, so tu zahtevali mesto denarja — pol pre-šiča. Žalosten oče je baje ustregel tej želji. Tako si upravljajo vodilni gospodje kongruo »via tacti.« * Našemljen ropar. Baronica Ada pl. Oanglinu se je izprehajala s svojima hčerama v Grunervvaldu, ko stopi k njei našemljen mlad človek /. nabasanim revolverjem v roki in zahteva od nje denar in ves tiien lišp. To je prestrašena baronica tudi storila. Nato zahteva še njene prstane. Teh ni mogla hitro sneti. Med tem so se bližali drugi šetalci, na kar je ropar pobegnil. * Na Nemškem bodo pri železnicah opustili vozova pr vesa razreda. To so seveda ukrepi, ki se ravnajo po resničnem prometu. In pri nas v Avstriji? Da bi to storili! Je izključeno! Kam naj se vsedeio posestniki prostih kart? Ti so namreč tisti, ki polnijo prvi razred, kjer sedi redkokdaj človek, ki je plačal vstopnico za ta razred. Revež se naj vozi v tretjem lazredu in na vseh mogočih hodnikih, kjer se stiska, kakoi bi priberačit... ” V Varšavi io umri nedavno slavni poljski zgodovinar Tadeusz Korzon v starosti 79 let. Spada med najslavnejše poljske zgodovinarje. Poljakom je zapustil celo vrsto det med katerimi so najslavnejša: »Zgodovine Poljske za Stanislava Avgusta.« »Zgodovina poljskih vojsk,« »Občna zgodovina« v petih delih, monografija »Kosciusiko« in dr. Kot znanstvenik je deloval do zadnjih dni. 15 Velikanska eksplozijska, katastroia na Francoskem. V okolica Gotmieu veja sta biia dve strahoviti .eksploziji, pri kateri de prišlo ob življenje 16 oseb, rnnojrc pa več ali mana rantic-nili. — V nekam, brezkic-nčn-eim pokritem strelskem jarku te bilo spravljenih nad. miRion. J?ra-tiait Nek artiljeriijskii ranjenec 'je stikal po za-bo.ru, v katerem so bile granate. Fe so eksplodirate. kar je povzročilo ,prvo pokamie. Qkro« 1500 Uihko 'ramijenlih so obvezali v razmah bolnicah. Po poročMi londonskih ;in paniškili častitih je napravila ekLsptozijska katastrofa sitrašansikio Skoda Sosedin ja. uniesta Aiuibervlille in Bourgeit sta podobna bombardiranim krajem. V Gourperiuiiu samem menda ne stoji več kamen na kaimmo. Večina tovarn v obsegu več kioimetroiv je 'težko poškodiovana in je imio-. rala ustaviti svoje obrate. V vsili tovarnah ie mnogo delavcev ranjen ib in veliko število mrtvih, totemih je mnogo več, kakor se uradno zatriiivje. Ranjenih je na tisoče. Severni pariški mestni okraj je ves opnsto&en. Po vsem Parizu sto sc razpokale šipe od oken. Cestni hodniki so posuti z razsitrelikii od šlvp Ln granat. Tudi v VersaiMeSu in okolici so .popokale šipe. Kupola nacionalne bibijolteke v Parizu je razpadla. Drugi dan se je eksplozija ponavUjaila. Fjksplo-zijskemiu ognjišču se ne upa nihče ozirati. Veliko število družin so morali iz bllžnijih ikraiev spraviti v Pariz, da ondi dobe streho. Prebivalstva se je polastil nepopisen strah. * italijanski škandal v Ameriki. Italijanskemu poslaniku v Wastringtonu in v Ameriko poslani italijanski nakupovalni komisij se očtajo težke nepravilnosti. Senator Marconi je izprosil v senatu to afero, kjer se gre za naravnost strašne stvari, katerim mora iti vlada brezobzirno do dna, da ne bi trpel italijanski vpliv v Ameriki. * Koliko ima ladij Holandska? Skupno število holandskih ladij, ki se nahajajo v piistaniščih aliirancev, znaša približno milijon ton. Od teh jih je po površeni cenitvi 70 odstotkov v pristaniščih Zedinjenih držav, 15 odstotkov na Francoskem in 15 odstotkov v drugih prisaniščih aliirancev. številk, drugi dan manj. Vsak čitatdj naj postane stalen naročnik: s tem koristi listu in samemu sebi1, ker dobiva tet redno na dom. Obenem naznanjamo, da se na naroč nice, ki ne poravnajo naročnine o pravem času. ne moremo več ozirati, ker nam- ;bo dostikrat povzroča večje stroške, ki se jih z ozirom na sedanje dragimjske razmere moramo kar najbolj ogibati. Uprava »Napreia«. «ai Mi« m m MOJZES ali DARVIN ? SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D ODEL CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „ N A P R E -1 A “ V LJUBLJANI Našim naročnikom. Zaradi neprestano naraščajočih stroškov pri našem listu, smo prisiljeni zvišati naročnino za 50 vinarjev na mesec. Neradi storimo to, ker vemo, da bo za naše naročnike, ki so skoro vsi neimovlti delavci težko breme. I oda draginja, ki narašča na vseh koncih in krajih, tudi našemu listu ne prizanaša. Meščanski dnevniki, ki so že vtrjeni, imajo svode tiskarne, rezervne zaklade’, kakor tudi Velike dohodke od iinseratov, so morali v kratkem času že dvakrat zvišati naročnino. Mi smo brez kapitalov, navezani samo le na dohodke naročnin in prodaje, a kljubi temu smo do sedaj oddajali povišanje. Sklenili smo naročnino zvišati, ker smo prepričam, da bodo to potrebo v sedanjih razmerah vsi na m na- ročniki uvaževali 'in prevzeli to breme. Poskrbeli borno, da bo v listu vedno več čtiva, zlasti ob sobotah bo list izhajal običajno ivsi šestih straneh z raznovrstno zabavno m poučno vsebino. »Najprej« se je v kr a tkem času svrojejoa obstanka kljub razmeram j;uko lepo m vdotmačiil. Dolžnost naša pa ie, da list se n-oi.i razširimo. Od 1. apnila t. 1. bo znašala naročnina po pošti in z dostavljanjem na donu: mesečna.....................^ četrtletna . . • * • • • » _ polletna....................* io.__ celoletna....................... Posamezne številke veljajo od pondeljka, dne 18. t. m. dalje do 14 vin. Naročniki, ki imajo naprej plačano naročnino. nad nam naknadno poš je^o razMco 50 vm. na mesec. Ceno posamezmm števAam zvišamo za 4 vin. zaradvtega. ker je ta dohodeik jako negotov: en dan se .proda več posameznih Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e ] a a Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani. ■ Razglas. Načelstvo Ljudske posojilnice v Ljubljani je soglasno sldenilo odložiti jamstvo dežele Kranjske. Ker je deželni odbor kranjski z odlokom dne 18. februarja 1918 štev. 14160317 pritrdil naši nameri, opozarjamo one vlagatelje, ki bi s prenehanjem deželne garancije ne bili zadovoljni, da lahko svoje vloge tekom 3 mesecev dvignejo. Koncem leta 1917 so znašale vloge pri Ljudski posojilnici K 33,694.231.04. V Ljubljani, dne 5. marca 1918. Načelstvo Ljudske posojilnice. F. BATJEL Gorica Ljubljana Stolna ulica št. 2. Stari trg it. 28. Moška Ift £®n-ska dvokočasa Se ■ »Sere* prevmaliisa šivalni in pisalni strop, gramofoni, električne žepna svetilke. Najboljše baiarile »osebno niška cene preprotfajfcE'^. Mehanitna delavnica na Starem tm® št. 11. man BANKA D Delniška glavnica Rezerve nad . PODRUŽNICA LJUBLJANA. ... K 12,000.000. . K 1,000.000. • • • * * CENTRALA: TRST. Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader. SPREJEMA: Vloge na knjižice in .jih obrestute po.čistih^ vinnp na tekoči m žiro račun proti najugodne]8einu oDiesro vaiiju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. in srečke c. kr. razr. loterije. . . ESKONTNA'- Menice, devize, vrednostne papir jo i IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. . v . DAJE PREDUJME-, na blago, ležeče v javnih sklad.«*1"; PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje Dajkuluntneje. Brzojavni naslov : JADRANSKA* Telefon št. 257. Ufi??"' 7 im »O’.' •