"pROLETAREC" je delavski list ZI misleče eitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Qru{i najstirejii jugoslovanski socialistični list. •v NO.—ST. 1178. Kiil«i eu •• »wc und la m ro«tl«r ÎVr«mb«r I, lltV. «tthe |»oat offl<» at Chlfago. II!.. under t h« Act of Con«.»»« of Mm « h Srd. 1M7U. CHICAGO, ILL., 10. APRILA (APRIL 10.) 1930 Published w**Uy at 34M» W. 20th St. LETO—VOL. XXV. NERESmST DENARNIH POLITIKOV V RESNEM POLOŽAJU SLABOTNI ODMEVI V KONGRESU ZA ODPOMOČ BREZPOSELNIM i BREZPOSELNI ČAKAJO ZASLU2KA 1 V volilni kampanji se kregajo radi lige narodov in pro-hibicije, — ekonomska vprašanja so prezrli V kampanji ta primarne volitve, v katerih se je odločilo, kateri kandidatje dobe uradni pečat republikanske in demokratske nominacije, so razni politiki dbeh strank porabili »to-tisočf dolarjev samo v prizadevanjih, da dobe nominacijo. Vršilo se je nešteto shodov, listi so prinašali dan za dnem stotino kolon agitacijskega "materijala" v prilog različnim kandidatom, vršilo so se običajne podkupnine in indorsiranja — vse kakor ponavadi. ; 1 Najvažnejše vprašanje mJ|| V Za primero naj navedemo dva glavna aspiranta v Illinoisu za republikansko nominacijo v zvezni senat. Eden je sedanji senator Deneen, druga je članica kongresa milijonarka Ruth Hanna McCormack. .Borila sta se d mg proti drugemu — radi ligo narodov! Torej o stvari, ki se državljanov v Illinoisu in v Zed. državah prav malo tiče, oziroma ne toliko, da bi bilo vredno dosti omenjati. Pa sta se kregala po različnih shodih dan za dnem, kajti Deneen hoče baje Zed. državo privesti v ligo narodov, M rs. McCormick pa hoče to republiko obvarovati "nevarnih evropskih zvez". Ljudje so poslušali in ploskali eni Deneenu, drugi Mc-Cormickovi, in ko so se vračali s shodov, niso vedeli ničesar kot to» da se gre za nekakšna zadnja vrata, skozi katera naj baje pridejo Zed. države v ligo narodov, kar pa se ne sme zgoditi, kajti to bi jih postavilo v nevarnost — v kakšno, o tem ni bil, nihče posebno na >asnem. Primarne volitve so minile, poraženi kandidatje so čeeti-tali zmagovitim in jim obljubili svoje sodelovanje pri končnih volitvah, in zopet bomo culi o ligi narodov in prohibiciji, a na probleme življenske važnoeti pozabljajo. Politika, ki je ljudstvu škodljiva Zakaj se niso republikanski in demokratski kandidatje za nominacije v zvezni senat in v druge važne urade pečali z vprašanjem brezposelnosti? Enostavno zato ne, ker pripadajo kapitalističnim strankam in po premoženju ter mišljenju kapitalističnemu razredu in se jih take "malenkosti" kot je brezposelnost ne tičejo. Dokler bo delavstva hotelo trpeti politiko, ki mu je v škodo, ueveda ni pričakovati nič drugega kakor nadaljevanje tega norčevanja. V senatu so sprejeli postavo, ki zvišuje carine na življenske potrebščine $70,000,000 na leto. Za toliko se bodo podražile življenske potrebščine in poteg tega še nekoliko več, ker hočejo patrijotični trustjani še nekaj odstotkov povrhu poleg poveča -nega prof i ta, ki so si ga pridobili s povišanjem carin. Pravijo, da to protektira ameriške delavce pred "evropsko konkurenco" — toda čitaK sle že v tem liatu, kako isti trustjani, ki zahtevajo v tej deželi visoke carine, grade in kupujejo tovarne v inozemstvu, da okupirajo trg znotraj dotičnih dežel. Na ta način bodo tudi v njih lahko zahtevali "protektivne" carine — plača pa jim v vsakem slučaju ljudstvo. Pomanjkanje med ljudstvom se veča V vseh deželah, ki veljajo za velike zakladnice žit*, se pritožujejo, da zaloge naraščajo. V tej priporoča Hooverjeva agrarna komisija, da naj farmarji pridelujejo manj — da bodo pridelke dražje prodali — milijone ljudi pa strada kruha in druge najpotrebnejše hrane. V Angliji se je kruh po zaslugi mednarodnih žitnih špekulantov podražil, in družine brezposelnih ga bodo smele vsled tefa manj nego doslej. V Anglijo se moko uvaža carine prosto, torej za podražitev kruha v teh časih prenapolnjenih žitnih zalog ni prav nobenega vzroka. Toda mar se špekulantje kaj ozirajo na družine, v katerih je glad stalen gost? Humanitetnih oz i rov ne poznajo, pač pa samo profit. Prizadevanja v prid militarizma Dasi je vojna "za odpravo vojno" bila že davno končana, trosa velika večina držav, vključivši Zedinjene države, največ svojih dohodkov za militarizem. Velike ladjedelnice, jeklarne, municijske tovarn« itd. trošijo milijone dolarjev na leto v propagandi za "pripravljenost". To pomeni zanje večji profit. Ves čas londonske konference, kakor v vsaki prejšnji, kriče ameriški džingoti, da nas hočejo evropski in azijski diplotnatje ukaniti ter nas pripraviti v sprejem pogodbe, s katero se bi odpovedali "obrambi". Zato razvijajo svoj programi "Mi nočemo vojne, toda nanjo hočemo biti pripravljeni, da se bomo lahko branili v slučaju napada." Talri propagandisti dobe — kar je dokazala prošla senatna preiskava, od municajskih in 1*-djedelniških družb stotisočake, ako seveda preprečijo sprejem pogodb, kakršne bi škodovale vojnam naročilom in zmanjšale siervarnoet vojne. Mar na izhoda iz tega stanja? Je, in odpravljeno bo, kadar se ljudstva združijo v socialistični-delavski internaeionali za program mednarodnega sodelovanja. • PERUSKOVA STRANKA, KI RAZSTAVA V I JE VREDNA WAUKEGANU POSNEMANJA w j CA ,., , • i i Milijon organiziranih soci-Nad 50 slik krasi dvorano J own alistov v Nemčiji Iz letne knjige nemške so-cialdemokratične stranke je razvidno, da je imela ob koncu leta 1929 nad en milijon čla- Na sliki je skupina delavcev v Chicagu, ki čaka plače pred mestno pisarno. Koncem { marca je zapadlo mnogo snega, in tisoči so dobili delo, ki je trajalo od dva do šest dni. Sneg jim je bil "pravi blagoslov z neba", kakor je pisal neki list. Mnogim je bila plača za teh 1 par dni dela prva, ki so jo dobili od prošle jeseni. V ostalem se v Chicagu brezposelnost še nič ne zmanjšuje. Milijone dolarjev za nepotrebne politične službe Republikanska in demokratska stranka si pomagata v agitaciji s plačanimi uradniki— toda plača jima jih država, okraj, občina, ali pa zvezna vlada. Tako se dogaja, da so v vseh političnih uradih neštete pozicije, ki so popolnoma nepotrebne prizadetemu uradu, toda potrebne so stranki. V Chicagu npr. je v šolskem odboru, odnosno sistemu, do tisoč služb, ki so nepotrebne. Nihče teh, ki jih ima, ne poučuje, niti ne izvršuje kakega drugega koristnega dela. Davkoplačevalce stane tako razsipanje milijone dolarjev. Fašistična milica postane del regularne armade Mussolini po prihodu na vlado ni dosti zaupal regularni armadi, pa je za protiutež organiziral fašistično milico, ki šteje sedaj okrog 300,000 mož. Fašistična vlada jo je gojila za na pol militaristično organizacijo, po novih odredbah pa postane še bolj del italijanske armade. S tem se armada toliko bolj pojača, ne da bi imela država kake večje dodatne stroške. Fašistična milica v Italiji je precej pripomogla, da so v Jugoslaviji reorganizirali Sokola na način, da s časoma tudi postane del armade, oziroma je že postal veja redne vojske ta-kaj po reorganizaciji. VELIKO ŠTEVILO SOTRUDNI KOV POSLALO PRISPEVKE ZA JUBILEJNO ŠTEVILKO Izšla bo v mnogo tisoč izvodih v treh delih J. S. Z. je naročila 500 izvodov, klub št. 1 isto, klub v Clevelandu 390, v CoI!inwoodu 200 izvodov itd Naročila je poslalo mnogo drugih klubov, druitev in posameznikov Kakor izgleda, bo imela jubilejna-prvomajska številka "Proletarca", ki izi.de koncem tega meseca, večjo cirkulacijo kot katerakoli druga posebna izdaja "Proletarca" od leta 1914 naprej. V Chicagu sta jo naročila JSZ. in klub št. 1 vsaki 500 izvodov, kluba v Clevelandu in Collinvvoodu prvi 300 in drugi 200 izvodov, mnoga društva in dru# klubi so jo naročili od 50 do sto iztisov vsaki, in naročila še vedno prihajajo. ... Tu(ii foglasov ¿e že mnogo poslanih, dasi ne še toliko, kot bi bilo pričakovati. Ce obrtniki, trgovci in profesionalci, ki poslujejo z delavci .trošijo tako visoke vsote za oglase v raznih delavstvu neprijaznih listih, bi bilo nič več kot prav, če bi dali vsaj enkrat na leto ogl^s * to posebno izdajo "Proletarca" Z razvefelj,uvo za list je dejstvo, da si je število svojih ,e °irani1' ne«° si pridobil tudi nov h ivnlr - I i" Sedaj V.b°jazni» ^hodki ne bodo dovoljevali izdati jubilejno številko v tolikem obsegu ,da bi bilo v nji prostora za vse mnogoštevilne prispevke. J V nji bodo zastopani s član- sodelujete, da bo prvomajska številka, ki izide k petindvajsetletni» "PROLETARCA", uspešno pod vzet je? ki in drugimi spisi Ivan Molek, Angelo Cerkvenik, Frank Pe- Upravništvo želi, da tisti, ki naročil za to izdajo še niso po- trich, Katka Zupančič, Ivan j slali, to čimprej7 store^ ke7mo-Vuk, Anton Slabe, Joško Oven, rajo posamezne sekcije kmalu Frank Zaitz, Ivan Jontez, An-1 " ~ ton Garden, Tone Kristan, Boris in Cvetko Kristan, John Z dnem 11. aprila stopa tudi VVaukegan v vrsto onih naselbin, ki so imele priliko prirediti razstavo oljnatih slik slo- nov, ali točno število 1 021 777 venskega-ameriškega slikarja Izmed teh jih je 803,442 moli. G. Peruška. ških in 218,335 žensk. Dohod- Razstava se prične v petek ki 8tranke »o bili nad enajst 11 aprila ob 7 zvečer in bo milijonov mark Tekom ,eU zaključena v nedeljo 13. aprila je nad sto tlS0Č članskih ob 10. zvečer. Šestdeset slik je in javnih shodov in raždala je v dvorani, med njimi Lasten nad 72,000,000 letakov. portret, Kmečki dom na Slo- _ venskem, Stari grad, Vas na n • L .. Gorenjskem, Motiv iz Ribnice, | UVOjne VrSte Vesti 0 prfc- Na Bledu, Kozok, Jutro v "__... Ljubljani, Hlapec pri skednju, mOgarjlll Kolodvorska ulica, Ob Jadran- Kadar se v listih piše o pre-skem morju, nadalje poleg teh mogarjih, se to dogaja največ mnogo drugih starokrajskih in v dvoje vrste vesteh. V enih ameriških motivov. Ta raz- poročajo, kako se je dogodila stava se vrši pod pokrovitelj- tu ali tam eksplozija in koliko stvom Slovenskega narodnega je ubitih, v drugih pa o frak-doma, v razstavnem odboru pa cijskih bojih med premogarji, so Anton Celarc ml., Anna 0 stavkah, v katerih so posled-Mahnich, Math Kirn, Rudolf nja leta izgubljali, in mizernih Skala, Anton Pierce, Frances razmerah ter brezpravnosti, ki Zakovšek, Frank Nagode, John jih je objela. Mahnich, Jack Mesec, Paul j Ena poslednjih eksplozij se Bartel, Anton Turšič, Rezi Ska-! je dogodila v premogovniku la in Jack Turk. | blizu Kettle Islanda v Kentu- V nedeljo 13. aprila ob 3. bo!ckyju. Šestnajst rudarjev je v dvorani, kjer so razstavljene ¡bilo ubitih, slike, predaval H. G. Perušek o moderni umetnosti. Poleg predavanja bo na sporedu tudi nekaj koncertnih točk. Zunanjim in domačim gostom bo v soboto in nedeljo postregel v spodnji dvorani gospodinjski klub. H. G. Perušek se je pred dnevi povrnil iz Milvvaukeeja, kjer je bil v komisiji za določitev nagrad slikarjem in kiparjem, ki so imeli svoje umotvore razstavljene v milwauškem Art institutu. Komisijo sta , tvorila Perušek in dr. John Shapley iz čikaške univerze. Na prošlo razstavo slik čikaških in okoliških umetnikov v Art institutu v Chicagu je poslal Perušek dve sliki. Obe sta bili sprejeti in ena je dobila nagrado. Kdor bo želel kako Peruško-vo sliko, bo dobil informacije o cenah in drugem pri članih razstavnega odbora. Želeti je, da jih ostane čimveč med rojaki. FRANCOSKI PREMIER ANDRE TARDIEU Olip itd. Opise o zgodovini "Proletarca" in JSZ. bodo imeli v nji Ivan Molek, Frank Zaitz, John Petrich in cela vrsta drugih, ki smo jih deloma navedli v prejšnji številki. V angleškem delu bodo imeli spise Norman Thomas, Algernon Lee, milwauški župan D. W. Hoan, Lillian Fichler A H. Kalish itd. Od naših sotrudnikov bodo imeli članke in poročila v angleški prilogi Donald J. Lo-trich, Amelia Shuler, Anton Garden, John Rak, Herman Rugel, John Kopach, Andrew Grum, F. S. Tauchar in več drugih. Kartune so poslali Felix Rozina, John Mahnich ml. in John v tisk. Posebno se mudi za oglase. Kdor jih še ni poslal, naj več ne odlaša. Eamon de Valera v Ameriki Po Zedinjenih državah potuje znani voditelj irskih republikancev Eamon de Valera. Njegov program je popolna ločitev Irske od Anglije in republikanska forma vlade. Sedaj kolekta v fond za u-stanovitev irskega lista, ki bo služil tej propagandi. V Chicagu je nabral deset tisoč dolarjev. NE ODLAŠAJTE! Zornik, razen njihovih pa bo|—prvomajsko Številko ko hitro imel list mnogo drugih slik. mogoče. Pošljite naročij za jubilejno ev Blizu 1,400 ubitih v vojni za prohibicijo Prav ali ne — dejstvo je, da se političarji mnogo bolj u-kvarjajo z ljudmi, ki so bili ubiti v opravkih z ali pa vsled kršitve prohibicije, kakor pa z ubitimi v drugih poklicih. Senator M. E. Tydings je v svojem govoru v zbornici dejal, da so prohibicijski uradniki ubili od sprejetja postave do zdaj blizu tisoč štiri sto oseb "pri izvrševanju svojih dolžnosti." Senator Brookhart, ki je su-hač, pa je odgovarjal, da je 1,400 zelo malo število v največjem reformističnem eksperimentu, kar jih pozna zgodovina te dežele. Po njegovem mnenju je treba tudi za dobro stvar ubiti nekaj tisoč ljudi, predno postane dobra. * fi WlttÊtaMl I M Nflf & f M m^fmm s im ■ M $ ¿¡j? » P KB''" H » ■ ■ ■ ■ M B V ■ Ä wp I L T 1 a j j V 3 ' 1 Francoski ministerski predsednik Andre Tardieu, ki se vrača iz Londona, kjer je kon-eriral z Ramsay MacDonaldom in ameriškim državnim tajnikom Stimsonom radi francoskih zahtev na konferenci za omejitev navalizma. Francoska vlada se upira Mussolini je vi zahtevi, da bi Italija smela imeti tolikšno mornarico kot Francija, in protivi se tudi angleškim in ameriškim zahtevam za zmanjšanje števila svojih submarin, razen če ji hočejo velesile garantirati pomoč v slučaju, da bo napadena, toda tako | garancijo ji posebno ameriški zastopniki odrekajo. Oase o i iz fía sega Qi banja mT , ««I J». «"»J vendar vsi govorili, da Kam se obrnemo premo- ga PodPirau. Kdo vsi? No vsi. garji v Pennsylvaniji? Premog ar j i v PennsyWaniji, kam ae odločimo, v Springfield, ali v Indianapolis? S Howa-tom, ali s Lew i som ? Za unijo, ali brez nje? Gibanje, porojeno v Spring-fieldu, veliko obeta. Premo-garje navdaja z upanjem. Razmere so neznosne. Nekam moramo, če hočemo spremembo, in brez dela in organizacije je ne bo. V nedeljo 20. aprila dopoldne se prične na Lawrence, Pa., konferenca JSZ. Vprašanje unije premogarjev bo ena točka, o kateri bomo razpravljali. Pridite v velikem številu! Potrebno je, da se najprvo pogovorimo -vsled boljše ko- In tako dobivaš odgovore bre* konca in kraja in tedaj šele veš, čemu je bila stavka izgubljena. Preveč je ljudi, ki so pripravljeni verjeti vsako laž, ki jim jo kdo natvezi, in veliko premalo takih, ki bi brali li. ste, kakor sta "Proletarec" in "Pro-sveta". Ce bi premogarji bili v splošnem tako poučeni o položaju in o unijskih "voditeljih", kakor so poučeni čitatelji "Proletarca", pa bi Lewis nikoli ne mogel postati gro-bokop U. M. W. in premogarji ne bi prišli v tako mizerne razmere, kakor so danes.—Agitator. Peruškova razstava v Waukeganu Razstav« Peruskovih slik bo otvo-rjena v SlovensUein narodnem domu v VVaukeganu v petek 11. aprila. V nedeljo 13. aprila bo zaključni dan _ razstave. Ob 3. popoldne bo umet- operacije med seboj. Potem nik Perusek predaval o moderni u-** motnosti. Ob tej priliki burno culi tudi nekaj koncertnih točk. Dvorana bo odprta v petek 11. aprila od 7. do 10. zvečer, v soboto 12. aprila od 2. popoldne do 11. zvečer, v nedeljo pa od 9. zjutraj do 10. zvečer. Gospodinjski odsek bo imel v soboto in nedeljo v oskrbi kuhinjo. Zunanji gosti dobro došli.—Za razstavni odbor, Rudolf Skala, tajnik. Medicinska veda ne pozna odmora pa skupno naprej ! Komunistični gangster ji na shodu župana Hoana v San Franciscu San Francisco, Calif. — Dne 24. marca se je vršil v San Franciscu shod socialistične stranke, na katerem je bil glavni govornik milwauški župan D. W. Hoan. Sod ug Hoan je bil nekako v sredi svojega govora, ko se je začel kraval. Govoril je, koliko so socialisti v mil-wauški mestni občini že storili za de-lav.ivo, ko je vstal neki Michael Strabane, Pa. — Klub Št. 118 JSZ. priredi veselico v soboto 26. aprila lav.ivo, ko je vsuu n». J t™*™ "^»tojnska Danieis, komunistični vodja, in dal j ŠL J88 SNPJ., ki je sedaj kakor pre-svoji skupini signal, da naj začne z "°yVenf- ..Je namreč prebarvana in - Daniels je šel proti l.udl &»ler>jo srno napravili novo, kar Na sliki je dr. John H. Hutson, član ljudskega zdravstvenega urada v Waahingtonu, D. C., ki eksperimentira s serumi proti "p«P*gajski bolezni", katera je nedavno zahtevala mnogo življenj. Razen njega so iskali in iščejo zdravilo proti tej opasni maladiji mnogi drugi medicinski znanstvenik«, ki delajo neumorno, da odkrijejo nova zdravila in nove načine zdravljenja raznih bolezni. Veselica kluba J. S. Z. v Strabane "galamo". Daniels je Hoanu in kričal — kaj si ti že na redil za delavstvo! Krdelo se je ri nilo ki ¡čaje k odru, kolovodja Da. niels je skočil na oder ter udaril z vso močjo Camereon Kinga, socialističnega voditelja v San Franciscu. Predno se je številna avdijenca dobro zavedla, so komunistični razgrajači skočili tudi proti Hoanu in Morri- daje dvorani posebno ličnost ter boljšo akustiko. Veselico prireja klub v namenu, da dobi sredstva za pokritje stroškov delegatu, ki ga pošlje na osmi zbor JSZ. 30. maja v Detroit. i Vabimo v soboto 26. aprila vse, da pridejo med nas in se zabavajo med sodrugi in prijatelji. Priporo- šu Hi.lquitu. Stražnik, ki je stopil *fmo v nagnjenost, katero .smo poleg, da ju brani pred divjaki, je I °b V8*kl pr,1,ki Popravljeni vračati bil udarjen tako zelo, da je moral Z cnako ¡"fr°T po *zd-avniško pomoč, kjer so mu j JoKn organizator. V pojasnilo H. Pečariču zašili rano. Število pretepačev je bilo majhno. Policija jih je deset aretirala, shod pa se je potem nadaljeval mimo do konca. Značilno je, da komunisti nikoli ne razgrajajo na shodih republikanske ali demokratske stranke, kajti to bi bilo menda "kontrarevolucionarno" in bi ne bilo v soglasju s tezami, manevriranji, "Čistimi leninističnimi principi" itd. Revolucija v San Franciscu je rešena in aretiranci so proglašeni za "mučenike", ki jih kapitalizem s svojimi socialističnimi zavezniki tako kruto preganja. Naj Se omenim, da je vladala v našem mestu tedaj, ko se je Chicago izkopavalo iz snega vročina 82 stopinj in kopališča ob morju so bila napolnjena. Kdo je kriv poloma stavke? Iz Pesne. —Kdo je kriv poloma zadnje premogarske stavke? Kdo za vraga, ako ne "Proletarec" in 4Pro-sveta" I Kako to? Zato, ker sta podpirala John Le-wisa. Ali berete "Proletarca"?° ° Ne. Ali berete "Prosveto"? • Collinwood, O. — Ko je J. Presterl zagledal svoje ime v "Prosveti", je hitro napisal dopis, v katerem pripoveduje, kaj vse se je dogodilo, in kako mu je bila storjena krivica. Stre-lice je nameril vame—torej sem mu jaz storil krivico, in to mišljenje je menda dobil tudi H. Pečarič v Kray-nu. J. Presterl se je obrnil na nepra. vi naslov z očitki, in H. Pečarič apelira na napačno osebo, ali osebe da naj se storjeno krivico Presterlu popravi. Pisal je proti meni, ki sem v klubu, a mimo onega, ki je obljubil, da ga bo razkrinkal, gre molče. Ni res, da je bil napadan radi mene. Tisti, ki ga je obdolžil pisanja "Dokumen-ta" v "A. S.", je tudi rekel, da se je prepiral enkrat na odru na predstavi radi nekega posojila—in take re*i so bile vzrok napadom nanj, ne jaz. Skrajna napetost fe nastala radi dejstva, da je nekdo pisal dopis v "A. S." proti "rdečim" urednikom in tu. kaj je tista "intrigarija" ki Jo Presterl ne zapopade. Spletkarija nastane, ako dve ali več oseb izkuje nekaj proti tretji osebi proti organizaciji, listu ali komur že, v namenu, da se mu škoduje. V dopisu v klerikalnem listu sta bila napadana sodrug in sodruginja, ki sta člana v klubu št. 49. Tisti dopis ni škodoval samo njima, nego Ne. Samo sredino, pa še tiste ne dosti. _ |. . * -------- - — - """V ■ 1J lina, nr^u Kako pa veste, da sta ta dva lista tudi klubu št. 49 in našemu gibanju agitirala za Lewisa? v obče, kajti tajnik Pezdirtz in prej- Konferenčno zborovanje klubov In društev Izobraževalne akcije J. S. Z. ZA ZAPADNO PENNSYLVANIJO se vrši v nedeljo 20. aprila v Slovenskem domu na LAWRENCE, PA. Vabljeni so vsi klubi J. S. Z. in društva Izobraževalne akcije da poAtjejo zastopnike na to važno zborovanje, ki bo zadnje pred VIII. rednim zborom J. S. Z. Naj ne bo torej nobenega kluba ali društva, da bi ne bil zastopan na prihodnji konferenci. ODBOft. šnji tajnik Presterl sta dolžila drug drugega avtorstva tistega dopisa. S. Pečariču morda ni znano, da se je zaslišanje vršilo 16. decembra 1928 in da je poseben odbor vodil preiskavo, pooblaščen od eksekutive, in ta je rezultat preiskave in zaslišanja objavil zelo obširno v "Prole. tarcu". Tu se je Presterl zagovarjal, o čemur govori tudi zapisnik in poročilo preiskovalnega odbora. Iz kluba so ga izključili člani, ne jaz. Jaz nikjer ne priznam, da tistega dopisa v "A. S." nista pisala omenjena dva kajti s svojim zagovarjanjem sta se sama obtežila ter tako preprečila, da bi človek mogel reči, ta ni kriv ali, oni ni kriv. Kar priznavam je tole: Ker je Presterl rekel, da mu v "E." ne efetjo prostora, da se bi zagovarjal, dasi je bil v nji napadan sem dejal, da bi mu pravico zagovora morali dati. Pisali so mu, da to ni mogoče. Ča-sniško pravilo je, da se v takih slučajih da prilika obema prizadetima, da povesta svoje. Zagovor je imel pri nas dne 16. dec. 1928 in radi mene ga ima lahko še dvakrat, ako treba. Obtožnice pa ne umaknem niti za palec. Pravi, da mu je bila soproga izključena iz kluba. O tem ni bilo seji no-benkrat pordčano. Stanoval Jf v isti hiši kakor tajnik kluba, imel je torej dosti prilike, da plača zanjo članarino, in ako jo je, naj se z njim pogovori, kar bi bil seveda lahko že te. daj storil. Pisal sem dopise, in kar on misli, je, dia se je tisti napad izcimil nanj radi teh poročil. Pri "E." so vedeli, da pišem. Saj sem poročal, da sem pisal dopis o balincanju jaz. Tisti pojasnujoči dopis je bil v "E" 15 dec. 1928. "Presterl" je človek, ki rad pisa. n. Pošiljal je pisma. Meni je v enemu grozil, da me bodo "namalali", in sicer taki, 0 katerih se mi niti ne sanja. Torej zopet "zveze" in "zarote'' proti komu? Iz groženj je razvidno, da proti pokretu. Enkrat zatrjuje, kako ljub mu je klub št. 49 drugič bi ga najrajše pokončal. ko so me enkrat nekaj "mrcvari- 7®1 K°dbe» ">m prejel od njega veselo pismo, v katerem ni nič skrival svojega dopadajenja. Pač ma-ščevalnost! Tudi drugi so dobivali maščevalna" pisma. Niti eden, kar je nas pri klubu št. 49, ni socialist, le on je pravi. Klub mu ni storil nikake krivice Ce sem mu jo jaz ali kdo drugi, pride lahko po zadoščenje radi mene kadar hoče. Ako še ni bilo dovolj preiskav, naj bo mera popolna V kJubu od časa kar njega ni zra ven ni prepirov. Drugo se je dogajalo „ven kluba. Pa tudi tisto smo poravnali. li hT h/. 71Vkar .S0 *a pri d<>Hibi v ^ ° ,3kal • tožbo. Nam bo prav 4e jim dokažo sprotno. Ko so mene napadli v V" ¿Zli t ZadoWenJ« in *a (tobil. v' bom storil isto. Čimkrajši proces, tembolje. J Člani kluba št. 49 s0 tudi toliko razsodni da vedo, kaj je dob™ a° klub in kaj ni. Zadosti o tem. • Frank Berbič. o nezgodi rojaka v Kraynu biUki"?' Pi ~ TU >e v avtomobilski nesreči opasno pobil Frank Naglich ,ki Je bil zadnjič izvoljena supervizorja. Najhujše je žeDre T.«? n t VJlm fl0 8e V0«W Tony Taute j ,n Tony Ucman. Slednji je Aofer. Zgodilo se mu ni ničesar Tavželja pa Je * malo ar' Henrik Pečarič. | Očitki in agitatorji S. Henrik Pečarič iz Krayna, Pa., nam piše o očitkih, ki so deževali nanj ko je agitiral za "Proletarca". V Chicagu "kadimo cigare", zastopniki se debele od provizije itd. Takih "očitkov" se ni mogoče iznebiti, ker jih eni ljudje ponavljajo tjaven-dan, da nekam stresejo svojo nezadovoljnost s samim seboj in svetom. I Noben naročnik "Proletarea" ne ¡ kupi s tem, da da $3 za naročnino, nikomur "cigare", kajti za to vsoto dobi list, ki nas stane več kakor pla-,ča od naročnine. Razliko doplača- at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tel. Crawford 1382. Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne. Postrežba točna. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA»» Stana sa celo leto $6.00, pol lata $3.00. Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo druitvp. Naslov za list in za tajništvo le: 2657 S. LAWNDALE A VE.. CHICAGO. ILL. j * "New Leader" I angleški socialistični tednik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec". SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ in Prolatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. 'The Milwaukee Leader' Največji ameriški social ¡stilni dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 528 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. 4HHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHNHI Coal, Coke and Wood.—Gravel. WAUKEGAN, ILL. Phone 2726. IMMKaailVllMMllltMMMVVWVMIt^ M M J k N 19M. I. f. * N. C NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v Slovanskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša poeobnost so tiskovina sa društva in trgovca. Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tal. 1475. JOHNSTOWN, PA. Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, t * V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI» 1.) sprejema denar sa hranilna vloga aH sa teko« račun proti najboljšemu obrestovan]«. 2.) posreduje najcenejšo dostavo danarnih pošiljk Is Amerike v domovino in obratno. 3.) posreduje v vseh gospodarskih zadevah hkro in po ceni. Denar, ki se namerava poalati v staro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne bank« na Amalgamated Bank of New York, 11-16 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči Izplačilo. Naš upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Menton, 15824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih za stari kraj na Zadružno bank« v Ljubljani. Dr. Otis N. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 261 h Street,, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel.u LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. Victor Navinshek 331 Greeve Street, CONEMAUGF, PA. Društvene potrebščine: regalije, prekoramnice, znaki, uniforme. — Svilene zastave, slovenske, hrvatske in ameriške. Zaloga godbenih instrumentov in finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $260 In slovenskih ter hrvatski» plolč. Zmerne cene I« točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam žirom A meri* ke. S« prlijoroiam. PROLETAREC Lis» a* inter«»« d«lav»k«|a ljudstva. Izhaja vsak četrtek. Iid«ja Jugo*iov«n»k« D«lav»ka Tiskovna Družba, Chicago, III. Glasilo Jugoslovanska Socialistična Zvsi« NAROČNINA za Zedinjene driave in Kanado za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol Uta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev _v številki tekočega tedna. ____ PROLETAREC Published every Thursday Ify the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor ................. Business Manager .... ______ Frank Zaitz .... Charles Pogorelec •VSJ- 546 LONDONSKA KONFERENCA Ljudstva zahtevajo "pripravljenost", trdijo a.neriški .džingoti s čikaško Tribuno na čelu, in intrigirajo ter hujskajo proti londonski konferenci, kakor je bilo pričakovati. Intrigiralj so na prejšnji v Ženevi pod vodstvom agenta ameriških ladjedelniških družb, kateremu so obljubile, ako bo uspešen, četrt milijona dolarjev "plače" in pokritje vseh stroškov za druge podkupnine, bankete in •'napitnine". V kapitalistični atmosferi, kakor vlada na londonski konferenci, je dalekosežen uspeh izključen, neglede kako se trudi MacDonald,, kajti proti sej)i ima vse druge vlade. Vzlic temu služi prerekanje diplomatov v Londonu dobri stvari. Delavstvo se iz njega uči, da razoborožitve, kakršna bi pomenila konec vojnam, ne bo, dokler bo dominiral kapitalistični razred. Ce bi Zed. države imele delavsko vlado, pa bi konferenca v Londonu že izvršila svoje delo. Tako pa mešetari, iz-begava in vara, ker odločujejo interesi kapitalističnih investicij v inozemstvu, torej privatni profit. Hočeš nočeš, ameriško delavstvo se bo moralo ne le v svojem interesu, nego v korist vsega sveta, otresti "nepolitične" politike ter se organizirati v svoji stranki za svoje koristi, ki so ob enem koristi vsega delovnega ljud-slva po svetu. SLEPILO ZA JAZBECE * • . V prošli kampanji za primarne volitve, v katerih so republikanci in demokratje no-minirali svoje kandidate v zvezni senat in v državne urade, sta bila Ruth Hanna McCor-mick in Charles S. Deneen posebno glasna. Oba sta se potegovala za republikansko nominacijo v zvezni senat. Oba sta verna služabnika multimilijarskih interesov. Ce bi izvolili senatorje samo dolarji, bi bila kampanja nepotrebna. Toda poleg dolarjevje treba večine ljudskih glasov, in takp^io k^n^i-datje nad mesec dni prirejali ^Kode dan za dnem in se obmetavali z grehi. Milijonarka McCormick je napadla svojega tekmeca De-neena, da je za mednarodno razsodišče, in iz tega sta napravila "važno vprašanje". O najvažnejšem vprašanju — o brezposelnosti milijonov, sta molčala. Vzlic temu so ljudje prošli torek drli na volišča in jima oddajali svoje glasove. Pa jih bo že srečala pamet. PABLO IGLESIAS V nedeljo 6. aprila so na civilnem pokopališču v Madridu odkrili spomenik Pablu lglesiasu, ustanovitelju in voditelju socialistične stranke v Španiji. Slavnosti so prisostvovali zastopniki stranke, delavskih unij in zastopniki internacionale. Pablo Iglesias si j>e s svojim dolgoletnim delom zgradil spomenik, ki je večji in mnogo trajnejši kot pa je spomenik, ki so mu ga postavili njegovi so drugi na pokopališču v Madridu. Gradil in oblikoval je^elaVsko gibanje v Španiji, kakor so ga veliki-sotialistični pionirji-voditelji v drugih deželah, in zapustil je organizacijo, katera je v Španiji edina, ki razumte velike svetovne probleme socialnega značaja, in edina, ki ima konstruktiven program za dvignjenje španskega ljudstva iz močvirja neznanja, klerikalizma in reakcije. JUBILEJNA ŠTEVILKA Vitalnost "Proletarca" je razvidna v velikem zanimanju za njegovo jubilejno številko. Zelo mnogo prijateljev mu je poslalo spi-ae iz vseh krajev Zed. držav in iz Jugoslavije. Praznovati petindvajsetletnico po tolikih krizah v znamenju listovega napredek je rea razveseljiv dogodek. PROBLEMI DEŽiLICS MONAKO i- - SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Siz Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.001_ Address. PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, 111. T«Uphon«> Rockwall 2864. _ Monako s svojimi slovitimi Igralnicami v Monta Carlu ob francoski rivijari ima tudi "probU. m' ,n l'" U" .°d kar i# Ru,ija daU •lo*° earia nu ,n volofMosoatnike. »o »• dohodki igralnic v Monaku jako snisali, kajti Rusi so jim puščali n«j«'~r—milijona rubli«v na lato. Namosto Rusov zahaja ' ,Br* n,C* "c#r nov« ^•■•rea aristokracij, i, Am rlko, toda to so sbavili Francos! v svoja igralnica, ki onim v Monaku na samo opasan, nago poguben ^«kurant. Tako so so dohodki knoiavma «nižali, L ? T". Proti knasu Loui.u, ki ja tu n. .liki, in njagovi vladi. Na de.ni jo sli- k. praJ nekaj lati svatovno slovača kasina. Lj.r j. "manj.lo roka" milijona i» milijon, dolarjav. Mno* mini ¡¡iT" . L . in m,p,ikdo >• Po isgubljeni *Wi" napravil »amomor. Ampak "v.a na svatu ja minljivo , tako tudi monarhij» Monako. DVORANA s. N. P. J. V LUČI KRITIKE organizaciji, ki jo na tisti dan stalno najema. Ne! Se so se zanašali na konvencijo! Vincenc Cainkar __________je šel več dni pred konven- V soseščini dvorane S. N. P.' ali pretep se zabeleži v takih |cij° k. advok^u in dobil od j J. v Chicagu so v nedeljo 30. slučajih v listih le z notico. Ce injega opinlon ' J® marca vpili na ves glas proda- je od zadaj "vpliv", se pretepa jalci Hearstovega dnevnika na policiji ne rekordira tako, 'Herald and Examiner", ki je da bi Sel v trajne zapiske, imel čez vso stran velik naslov To, da ima kaka druga dvo- zelel. Glavni odbor uganja s takimi sklepi bedastoče, je baje dejal advokat, seveda na jed" notine stroške. Društvo št. (night edition, datiran 31. mar- rana še več ni prilik s pretepa-11?1 S* je Vrii°ži]° P™ti sklepu ca) 2 SHOT IN DANCE HALL či in pijanci, ne opravičuje odbor»> da sPada dvorana RIOT. V prvi koloni na prvi druge, češ, saj so drugod še strani pod omenjenim naslovom slabši! V Robert Burns šoli je bilo poročilo, kako se je pija- na S. Central Park Ave. je uči-na drhal zgodaj v nedeljo zju-.teljica pripovedovala učencem, traj tepla v dvorani SNPJ. da postaja dvorana SNPJ. "ma-Veselico je imel neki češki dež (disgrace) za soseščino." družabni klub ,ki si je dal ime Najbrž je to izjavila pod vti-"Gary Playgrounjd Boosters' som poročil v listih, ki so, ka-Association". Omenjeni dnev-| ko zatrjuje Vincenc Cainkar, nik piše, da je bilo v dvorani stvar pretiravali. 400 ljudi, in da se je pretep za- Toda v tej soseščini so še čel ob 2. zjutraj najprvo ker druge dvorane. Ena je blizu je ena žena silila moža, da naj te, ki jo lastuje SNPJ., v kate-gre domov, češ, da ga ima za- ri so se vršile medkonvenčne dosti "pod kapo". Baje jo je priredbe 1. 1929 in je mnogim udaril, eni so jo branili, nato rojakom znana. Gotovo je bila pozvana policija, ki ima da se "veseljaki" na zabavah svojo postaja preko ceste. Ve- "stepejo" včasi tudi v nji, ali - . . A , «, . , seljaki so navalili na prvega dvorana vsled tega še ne iz- }e 111 t0 Česko društvo v teku stražnika, ki je vstopil, in ga gublja dobrega imena. Mno- - * plačal° naJveč najemnine, podrli na tla. Ta je zgrabil za go je namreč odvisno od do-samokres in se jih skušal otre- brega ali slabega imena orga-sti, kar pa ni šlo brez pomoči, nizacij. V gnječi na tleh je oddal par Po mojem mnenju je taktika strelov. Eden prisotnih je bil vodstva dvorane SNPJ. že dol* ustreljen v usta in krogla mu je go zgrešena. Namesto, da bi prišla ven skozi vrat. Eden šli na roko kolikor največ moje bil zadet v nogo, nekaterim goče slovenskim organizacijam, so z udarci nekoliko načeli lo- *e posebno nekatere provocira, banje. j medtem ko je napram tujim Češki dnevnik "Hlasatel" v navadno bolj prijateljako raz-izdaji z dne 31. marca ima na položenje. Preveč na sporni datum klubu, konvenciji, in zadeva je prišla v pretres pred poseben konven-čni odbor za preglejd dela glavnih odbornikov. Konvenciji je poročal „da je do dvorane upravičen klub št. 1 in je apeliral na društvo, da mirno izravna zadevo. (V konvenčnem zapisniku je rečeno, da se je klub pritožil konvenciji, kar ni resnica.) Društvo je vztrajalo pri svoji intrigi, klub pa ga je pustil v miru. Hišnik dvorane SNPJ Anton Hrast je na seji glavnega od- j bora januarja 1929 poročal, daj je to in to češko društvo v teku zadetim, ni pa priznal, da jo komu daje. Naglašal je le, da nima pritožb, in če jih dobi, bo že storil svoje. Ne pišem tega radi kluba št. 1, nego v interesu vseh, ki hočejo, da se v dvorani SNPJ. vspostavijo odnošaji, kakršni bi v njenem interesu MORALI BITI. Ko se je klubu storila krivica, je povedal svoje v listih, s prizadetimi funkcionarji pa se ni spuščal v boj. Kadar uprava dvorane in tisti, ki so odgovorni zanjo, mislijo, da klubove priredbe na tak in tak dan ne marajo v dvorano SNPJ., zna klub pomagati drugam. Boljše pa bi bilo, če se bi uprava trudila, da pridobi podporo organizacij, kakor je klub »t. 1, "Pioneer", "Nade" in drugih, kakor pa da se jo daje na razpolago skupinam, o katerih niso prepričani, da jih ne tvorijo dvomljivi karakterji ali pa gotovim skupinam za priredbe, pri katerih je treba imeti "zaprta vrata". Neprilike se lahko dogode tudi na klubovih in drugih slovenskih priredbah. Par razgrajačev naj pride od kod — ampak prepričan sem, da se radi njih ne bo tepla potem vsa "avdijenca" in da ne bo navalila na policaje. Dotična skupina, ki je povzročila v soboto 29. marca "škandal", je skušala dobiti dvorano drugje, pa ni bila na dovolj "dobrem" glasu, in tako se je glasom (eh zatrdil zatekla v dvorano SN^J. Takoj po tistem kravalu je šel med rojaki glas, da je hišnika posvaril stražnik — češ, dvorano si oddal "tough btin-chu". Toda — kar je, je! Posledice bodo trpele slovenske organizacije in dvorana. Namesto, jda bi ji dohpdke povečali, so ustvarili položaj, da nazaduje. Frank Zaitz. Število Židov v Zedinjenih državah prvi strani nad kolono dolgo i Preveč se v dvorani SNPJ-4 poročilo v drobnem tisku o so- gleda na koristi, ki niao koriatf ?? "S™0 ttnalo1"d?:bre" dneve* botni-nedeljski veselici omenje- dvorane. Preveč je bilo v nji rUstV0 st' 131' kl PonuJa ™ nega kluba. Ta list pravi, da "politike", ki ni bila ne v gmot- se je pretep začel šele okrog 3. zjutraj. Hišnik Anton Hrast je piscu tega dopisa dejal, da se je ples nem ne v moralnem oziru v korist SNPJ. , Nobena tajnost ni,'da je izmed organizacij, ki delujejo Tajnik kluba Peter Bernik je potem javnosti v "Prosveti" pojasnil, da je klub plačal v tistem letu $495 najemnine za predstave, koncerte, seje, zabave in vaje, dotična češka organizacija pa le $302.50, kakor je bilo objavljeno tudi v zapisniku seje. Cemu se je hotelo napraviti napačen vtis, vedo pač tisti, ki so se trudili popačiti resnico. Klub št. 1 ne najema .dvora-"dobre v gornji dvorani končal ob 1., kulturno, v okrožju te dvorane 8, ' S* ž*h°čejo ti potem pa, ko ljudi ni mogel klub št. 1 JSZ. edina, ki reanič- tiTii i* ^ skodovlatl SDraviti ven. ip spI lr nnhVlii no vrii _________A-1- .. K1UD St* 1 Pač ne bo bo« spraviti ven, je šel k policiji preko ceste, da mu pomagajo. Tepež se je po njegovem zatrdilu začel najprvo med dvema zakoncema in njunimi sorodniki, in temu je sledil "free for no vrši prosvetno delo v duhu načel in principov, kakor jih zastopa SNPJ., vzlic temu se ni ruvarilo proti nobeni toliko, kakor proti klubu JSZ. tudi kar se dvorane SNPJ. tiče. prihodnjo Silvestrovo $190 najemnine, je plačalo zadnji Silvestrov večer MANJ, kakor pa je plačeval klub it. 1. Sedaj ponuja več radi intrig, in mislim, da če že hočejo ti krogi se bodel z njimi. Ker mora najemnino plačati, je upravičen pričakovati vljudnosti in postrežbe, ne pa zbadljivk in napadov. In če ne dobi upravičene postrež be Nikjer na svetu ne živi več Židov na enem kraju kakor v New Yorku, kjer jih je 1,765,-000, kakor poroča židovski štetni biro. V New Yorku in okolici je 2,003,992 2i.dov, ali več kot polovica židovskega prebivalstva v tej deželi. Vseh Zidov v Zedinjenih drŽavah je 4,228,029. V Chicagu jih je 325,000 in v Philadelphiji 270,000. Izven Amerike je največ Zidov na enem kraju v Varšavi na Poljskem, namreč 309,000. Budapešta, Dunaj, Kijev in Lodz so edina druga mesta, katera štejejo nad sto tisoč 2idov vsako. Ameriška arhitektura Kdo so ruvarili? ki ^J^ j° ^ d0bU V ^ I imajo besedo v upravi dvorane ali". Pravi, da se je to začelo okrog poldveh. __________ _____ uiuiouc "Amerikanski Slovenec" z in vodstvu jednote, in "tisti" k! Klub št* 1 Je od vscga začet- imajo vpliv nad njimi. Cemu ? ka sku*al imeti čimveč svojih jj^J^j, . ... _____ ^ * nnro/iK \t A im.an < CK!t>T 1___ dne 2. aprila piše na prvi stra ____...._____________ ni pod naslovom "Pretep v Mar zato, da bi SNPJ. varo- prlredb v dvorani SNPJ., ker lawndalaki dvorani" in s pod- v*li »kode? Ali da bi dvorani Je °na pač ,ast slovenske d<*-naslovom "Nad 400 plesalcev SNPJ. napravili VEC prometa? ,lavske/>rKanizacije, v kateri ao navalilo na policiste v dvorani Ne, ampak iz golega sovraštva i'aktivni gkoro vt" klubovi člani. SNPJ. — Eden nevarno uatre- Proti gibanju zavednega de- Imel je V nji Predstave» koncer I jen, 8 ranjenih, med njimi l«v*tva in proti klubovemu pro-»tirje policisti', da se je "do- " godil škandal prve vrate", in da je to škandal "zlasti v tem, da » w — m-------"F — — te, mnogo predavanj, prvomajske slavnosti itd.. Klubovi člani so delali, in ni čudno, če je mar-oga poparilo — češ, saj svetnemu in političnemu delu.l Ni še pozabljeno, kako je,s0, ------ tista skupinica s sodelovanjem . se to dogaja v postnem času ,h^nika odvzela klubu dvorano vendar ne delamo za in to v dvorani našega naroda", na prošli Silvestrov večer, vsi Ni prijetno, če se dogajajo P» »o se zavedali, da delajo pretepi, in tudi lepo ni, pa naj Pri tem početju nekaj, kar >e v ŠKODO dvorani — toda računali so, da je konvencija SNPJ. blizu, ki bo "pomedla g aociali--------- §ti'\ ob enem so pripravili noje dvorana šole sv. Štefana na va pravila po modelu pravil slabšem glasu. Ni treba šteti kakor jih »estavlja John L. Le^ leta nazaj preko prstov ene 'wig za svojo indianapolako U roke, ko se je tam streljalo, in M. W. of A. to v postnem času! Tudi po-' Glavni odbor je uvidel, da1 nimajo respekta. Vincenc Cain-licija je že večkrat navalila je bilo tisto postopanje ne-lkarju sem dejal, da bo storil notri. Hearstovi časnikarji ta- bizniilco in intrigantako, pa je dvorani in >ednoti dobro, če krat ravno nis0 bili v stiski za i naročil, da se pogodbo razve-! prestane s svojo tišino in ne-"knminalne novice", in nered Ijavi, ker pripada dvorana pač odločnostjo dajati potuho pri- - ------r — ---t r — se že dogajajo v dvoranah našega naroda ali drugod. Dvorana SNPJ. nima monopola za pretepe. V tem oziru naae privatne koriati! Predobro je namreč znano, da se je šlo intri-gantom največ ZA NJIHOVE OSEBNE INTERESE. Na sejah gl. odbora sem v razpravah izvajal, da bi do-tičniki, ki se tako trudijo dvorano SNPJ. obsovražiti med člani, postopali drugače, a?:o bi bila njihova privatna svoji-na, medtem ko do kolektivne V New Yorku gradi Radio Corporation of America- Victor Company ftO nadstropij visoko poslopje, ki bo dograjeno prihodnje leto. Slika predstavlja skico novega nebotičnika, kakršnih je dobil New York poslednja leta veliko število. VŠČIPCI s IZ "AVE MARIJE". "Udenci »n uienke iolt «v. Joiefa v Bethlehem u so poslali tiso* zavitkov, v katerih »o semena raznih cvetlic in zelenjav. Dobro »o jo pogruntali! Prav lepa jih hvala in Bok pl»*»j! Mm. Mary Kopriviek pa nam je iz istega kraja poslala lepo dišečega "kofetka". Bog plačaj r za samostan $olsklh sester v lemontu. Šolske sestre v Lemontu, ki si (tele "slovenske Brezje" skupaj z redovnimi brati frančiškani, imajo v načrtu nov samostan. "Ave Maria" ima v svoji aprilski številki osnutek novega poslopja, ki je, oziroma bo impozantna stavba, če se uresniči. Potrebujejo nad sto tisoč dolarjev. Na vsa društva in na vsa blaga srca in na vse verne se apelira da priskočijo na pomoč. Darove naj se pošilja čč. hlovenskim šolskim sestram v I^emont.—Publicity Agent. DOBER NASLEDNIK. Vse, kar je Bingelj ustanovil, ali propagiral, je propadlo. Njegov naslednik ima natančno tako srečo. Arhivar. predlog iz barbertona. Prfdlagam, da se zajca spodi v šumo, na njegovo mesto pa postavi "najboljšega" urednika pod pogojem, da ne bo vsake tri mesece računal tisočak za vožnje stroške, čiščenje klobuka, kopeli, napitnine, sodovodo itd.—Barbertonski Primorec. titelni za klobase. Po starodavnem običaju se deli titelne le zaslužnim ljudem, ali pa, kakor jih je delil JJoyd George in jih deli papež — za nagrade. V milwauški naselbini smo se začeli deliti po titelnih in kastah. Kdor hoče iti v boljše kroge, naj prečita in se ravna po sledečem: Za en par kranjskih klobas dobi naslov "dobro poznati", za dva para "ugledni", za danko, "čislani", aa dve danki, "spoštovani!', za skledo godlje v obliki dopisa, "agilni". ^ Riževe klobase se upoštevajo le, če so kolkovane s primemo vsoto. V nasprotnem slučaju dobi aplikant le naziv "neki".—Urednik Smola. škodljiva igra. *? bodo lotarJ» kaj dolgo igrali z dvorano fc.NFJ., jo bodo res diakreditirali. Gmotno so jI že dovolj škodovali.—RK. J vse po starem. V Pittsburghu še vedno vse po starem. Butler postaja vse grši in še bolj dolgočasen kakor je bil. Dom imamo — ne znamo ga porabiti, razen spodnje prostore. Rojaki, zganite se malo! — Pittsburška cekari- filozofski spomini. Se še spominjate študenta, ki se je nekje v Iowi H^J i iil0Z°flj0 in v*ak0 poslal slovenskim hstom kak ducat dopisov, v katerih je obljubljal, kij g.% Weira^d,8t0ri1' kEi° *a **> «» m« poma-, l* ni k i t"^ nar°da neka' "toUkov, odredil S^l .^kor Judje, tudi naš mili rod še v^dno čaka odrešenika. Ongav Andreje se mu ponuja, a rod je knvoveren in ga odklanja.^anez Spozn^valec ' naša individualnost. V Minnesoti smo samo poročevalci, opazovalci doni- dnevno vprašanje. Ga imaš še kaj?" "O, še ga bo do poletja. Kar pridi kaj okrog." ------Reporter. konzulovi filmi. V soboto 6. aprila so kazali v 'vorani SNPJ. v Chi- nT i ,iilme i Lepi kraji niso na ZlrV iJeP\. Poina d» ravnajo z njimi od na SO, M,e.r0ke; ,Cakali smo ccl° Vstopni- l0t Je bil° os^ano! Lju(lje skrajno n«adovo jm. Tisti, ki ste Ia stvar odgovor- «U?8!^ 8l' ^ polomijad! Ni vse zlato, kar se sveti in ni vse lepo, kar se kaže iz Jueoslaviie ali nri-poroiajo konzulovi ljudje. Pa taka neokulna m-n» W«tih filmih! Prosim 60c nazaj.^jT Ti . „ radio "l1kof". Štefanu S'^ensk« drUiba P" ^temu oteranu - kaj se Je zgodilo z njo???—Radoveilo. madeži v zgodovini s. n p j Nobena organizacija ni brez napak. Vsaka ima v rZi\d°Vtin' mad"i"' Je P» razi i ka rn rdp ro- k, bT »T , •ah,'ma idcale' »" J« »rodje PUavk, ki bi rade irle na njenem telesu. ' balu'» SNPJ' je' d» * plažala Andreju Ko- imela kake S T? "ad tis<>i brez da bi kaTf^n« P da" po nJc"ovi lastni izjavi ne-nfzadj. i¡TJ mt' VedeLni' da "» »vetu o^a- jedhota n.U. e"UJe ®loVcnaka ""odna podporna e ohHknvi jt ^ UrfdniS,vu PO «voji volji, lahko volU te uffndin^ i. b"0' ker mu i« "^nik do- Tak I v ,.. ': V lahval° P» »■ mu je potem rogaL in zloba ^ ji" "diii" ^ domi«^ v ni mu bilo znano pravnTai'dlt1, k.d° je. " Andrej p".«njc J » "j;wvem hinavstvu In raiunih za sÄnu .. ,' ,Pcak' " vodnik» v "»'«'jih v Wa- i r:Jc New Yorka ¡"za li ia nanitniv. Denverju itd., za njegove kope- Nrt delîSÏÏ Z r \h? ' kd0 bi « vseh spominjal Zavertnika »T i" k° ,v» h™1» ^Pis Joi.ia take gade "'-1 j'Vetek ^ V da ^^ ,».„„ „ da — čemu? RuslT ,„PTV"m0 ,a kristjane v hne i, Prtiml " Preganjane slovenske katoli- Tirolskem v T T . npmike k»toliiane na juinem va "Svoboda- "V i!0jft,ni "Am- Slovenec". Andreje-svoboda in Andrej^Krlimaniii.—Postojnian. "le čevlje sodi naj kopitar." .p^beT.^^*"1 ''.°dliini «■«venski književnik" nI umnosti. - Janez Spo^n.vdec.^ " " *V°J' "" .. . v pojasnilo. Jeriia in'n.rdnik "Svob<>'|e" PosUvlja za urednik. Slovenca", ve- 'NTOU PRI V atSTN.^ki i7haJataT Kazimirj, Z«kr,r«k» u i Am' SL > ll»ht' boda" n» i h.7 " k®Pe delniiarjev, "Sro- -"'.hK ¿ss tÉ M ÉIÉ à* É i i É I É É É i à è li > > É É à t á| à PAVEL DOROHOV: Prevedel Ivan Vuk. SIBIRSKI PUNT _» Ruski roman iz dni državljanske vojne fffffffffffffffffffPff^ff^^ M M M (Nadaljevanje.) "Za kaj drugega?" "Moje mnenje je, da so to boljševiške ban- de." Sef gubernije se smeji. "Kaj vam pade v glavo! Odkod pa naj pridejo? Boljševiki so za Uralom!" "Citajte poročilo. Poznam to stvar. Imam poročila or raznih strani. SvojeČasno sem vam o tem poročal. Tukaj, vidite. Nekoli-kokrat so bili odposlani mali oddelki milice, jda bandite polove. Ali malone vsi oddelki so bili uničeni do poslednjega moža. Ce pa se pošljejo večji oddelki, ni o banditih ne duha ne sluha. Jasno je, da imajo pri tem kmetje svoje prste vmes. Samo oni lahko skrijejo zločince in jim poročajo o naših u-krepih. In naposled — ubijajo se uradniki milice in napadajo se okrožni uradi, ki so med kmeti zelo osovraženi. Pred vsem se pobijajo tisti, ki so pri lovu na boljševike igrali vidno ulogo. Med tem pa vozijo kmetje nemoteno po vseh cestah in nikdo jim ne stori nič žalega.M Sef gubernije s« zasmali. Oddelek kakih dvajset oboroženih ljudi se pojavi v pristanišču. Starejšina, veliki črnobradi mož, stopi v pisarno paroplovne družbe. "Ali pride parobrod kmalu?" "Cez eno uro." "Ali lahko ljudje tu počakajo V . "Seveda. Odkod prihajate?" "Iz Stepanovke. Boljševike smo iskali." "Sem si mislil. Kaj bi naši vojaki drugače tukaj delali!" Oboroženi ljudje se razležejo po prostoru. Uro nato je prispel parobrod. Mostič je bil položen. "Stoj. Nikdo naj se ne gane!" Dvajset pušk gleda na izstopajoče. Množica plane nazaj. Velik, črnobradi mož s petorico ljudi na ladjo. Naravnost na polubo. "Vaše dokumente!" Kolena se tresejo, bele, negovane roke, dr* žeč dokumente, trepetajo. Osem ljudi v temnozelenih vojaških jopah odvedejo s pa-robroda. "Medpalubje ostane nedotaknjeno. Vsak, kdor hoče, lahko izstopi!" Kmetje z vrečami na ramenih prestopajo neodločno. Majhen rdečebradec se prerije skozi. "Kaj bomo stali tu. Saj so naši ljudje. Pojdite!" . "Potegnite mostič. Srečno pot, gospod kapitan." • Kapitanov debeli, obriti obraz se zaničljivo nasmehne. "Naprej!" * Med širokim, strmim obrežjem plava parobrod nizdol. V prvem razredu sedita dva uradnika v temnozeleni žametni čepici, mlad praporščak, dve ali tri dame. V kotu, pri posebni mizi velik, črnobradi mož, trgovec ali podjetnik — pije čaj. Pred njim je velik čajnik z vodo, zraven manjši s čajem, kozarec in skodelica s sladkorjem. Praporščak se kuha od jeze. "Prosim vas. Predstavite si to predrznost! Pri belem dnevu, v najbližji bližini velikega okrožnega mesta se mori, ropa., fclikdo ni varen več svojega življenja!" j "Da, boljševiki so zares postali nesramni." "Kaj boljševiki. To je navadna roparska drhal. Seve, naredili bomo kratek proces. Ena, dve ... in konec!" "Imate mnogo ljudi s seboj?" "Petdeset bajonetov. Ah, z enin^ djucatom si gotov z vso to sodrgo." Črnobradi potrka s pokrovom na čajnik : "He, fant, prinesi še en čajnik čaja!" V Smijovski se vkrca cela gruča stavbnih mizarjev. Vsi nosijo zaboje z orodjem, sekire in žage. "Kam potujete?" "V Aljoškinu bomo postavili cerkev." Po noči spe vojaki na pričnah. Puške stoje zraven, prislonjene k steni. Njim nasproti ležijo mizarji, nekateri na klopeh, drugi na tleh. Motno sveti majhna oljnata svetilka. Na pričnah je temno. Pred puškami hodi vojak gor in dol. Pred klopmi, kjer spe mizarji, se iz gruče dvigne nek mož. Zdeha, se praska po hrbtu in stopi k stražujočemu vojaku. "Rojak. Kje je tu stranišče ?" "Idi naravnost, tam na levo na hodniku." Pri povratku se zaplete v pogovor. "Kam greste?" "Neko drhal lovit. Tu nekje morajo biti banditi." "Ali so razbojniki, ki jih naj polovite?' "Ne vem. Pravijo, da so boljševiki." "Kadiš?" Vzame tobačni mehur, si naredi cigareto. Pomoli mehur vojaku. "Na, vzami, rojak." Vojak naredi cigifreto. Skloni se, da si prižge. Ježeči rdeči brki se obsvetijo. Hoče se zravnati. Ali jeklene roke mu naenkrat stisnejo vrat, nekdo ga zgrabi za noge. V sekundi mu nekdo potisne v usta klopčič, roke in noge so zvezane. Mizarji skočijo po koncu in zgrabijo za puške. Eden od vojakov plane po koncu. "Da se nikdo ne zgane!" Vse puške gledajo vojaka. Velik, črnobradi stopi s tremi oboroženimi ljudmi h kajuti prvega razreda. Potrka. "Kdo je?,v- "Gospod poročnik. Vašim ljudem se je pripetila nesreča." Ključ se obrne v ključavnici. Praporščak se prikaže, oblečen samo v spodnji obleki. Črnobradi — Aleksej Petruhin — stopi v ka-ju£o. Naperi revolver na praporščaka. *"Oblečite se, gospod poročnik. Vaša pot gre daleč." Zobje častniku šklepetajo. Stegne roko po revolverju na mizi. Petruhin ga z mirno kretnjo zadrži. "Pustite to!" "Kdo ste ? Pokličem svoje ljudi!" "Vaši ljudje so razoroženi. Požurite se! Ni časa!" S tresočimi rokami obleče praporščak hlače in čevlje. Jezi se nad svojim strahom, se dela mirnega, ali čeljusti šklepetajo proti volji. Častnika odpeljejo dol. 1 Petruhin stopi h krmilarju. Na obeh straneh se pojavita oboroženi postavi. Petruhin dvigne revolver. "K bregu!" Krmilar razume. Nasmehne se v široko brado. Mirno odgovori, kakor odgovarja kapitanu : "K bregu!" Parobrod se suče počasi. Petruhin stopi na poveljniški mostiček. Skloni se h govorilni cevi. "Počasi! . . . Stoj!" Parobrod zadene na mehak pesek. Mostič se spusti. Prinesejo zaboje, sekire in žage na breg. Puške so bile še vedno naperjene na vojake. Vojaki Šepetajo med seboj: "Bratje, ali ste boljševiki?" "Boljševiki." " Zvami gremo. Vzemite nas s seboj." Petruhin stopi k vojakom. "Kdo gre z nami?" "Jaz! Jaz! Jaz tudi! Jaz!" Kak poldrugi ducat vojakov se dvigne. "Pojdite. Vzemite zaboje s seboj !" Mostič se je dvignil. Kolesa parobroda udarijo počasi po vodi . . . Petruhin pokaže molče z glavo na častnika. Dva moža, ki sta stala zraven častnika, vržeta puške na ramena. "Pojdi!" Sli so nekaj korakov v stran. Kratka salva . . . Nekaj minut nato se pridružita molče ostalim. Stotnija se je namestila v vasi po hišah. V veliki peteroogelni hiši Miheja Bakejova se je nastanilo deset vojakov. Mihej je priprost mož, ni delal veliko sitnosti. Cez nekaj časa je privlekel veliko vedro vodke. "Pijte! Naši branilci se morajo pri nas dobro počutiti!" • Vojaki poskusijo vodko. "Hudirja, ta se da piti!" "Vam diši? 2ena, prinesi še!" Vojaki pijejo, Mihej z njimi. Vojaki prepevajo, Mihejev glas preglaša vse. Nato se jamejo objemati. Mihej se poljublja z vsemi. "Salament! Ti prokleti boljševiki.. . Razbijemo jih na drobiš!" "To si mislim P pritrjuje Mihej. Močna samogonka je vojake kmalu položi-la. Tudi Mihej je ležal pod mizo. Po noči pa je šel hitro na dvorišče. Ob ograji se zganeta dve postavi. "Kako je, stric Mihej?" "So kakor mrtvi. Vstopite !'\ Tiho stopijo v hišo, vzamejo deset pušk in izginejo ravnotako tiho. Mihej zamišljeno obstoji. (Dalje prihodnjič.) à WM. B. PUTZ Cicero's fe 1 Florist OLDEST J Cvetlice in venci za v»e »lučaje. 5134 W. 2STH ST., CtCERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2148. CANKARJEV SPOMENIK, DELAVSTVO, CANKARJEVA DRUŽBA ■j» Pit© Ivan Vuk. (spomenik čimprej«, tako je bi- Spomenik našemu pisatelju lo pred kratkim zapisano v go-Ivanu Cankarju, ki ga namera- sposkem časopisu, vajo postaviti na Vrhniki, pol-1 Se več. Cankarjevi izbrani ni predale "Prosvete" in "Pro- spisi izhajajo. A kdo jih kupu-letarca" v Ameriki ter "Slo- je? Podjetniki? Ne. Podjet-venskega Naroda" in "Jutra" niki, sol buržoazije Cankarja v Jugoslaviji. Piše se, kritizira, n© marajo. Niso ga marali, ko hvali in graja in kajvem, kaj je živel, ne marajo ga sedaj, vse. i ko je umrl. Njegovi spiti to Opazujoč vse to, se mi po- jim nepriljubljeni. Ako se jih javljajo vprašanja: s temi Cankarjevimi zbranimi 1.) Ali so v resnici tisti, ki spiai nadleguje se jeze in padle hočejo postaviti spomenik in ki so že celo besede: zbirajo denar pravi ljubitelji i "Saj bo dobil spomenik! To knjig Ivana Cankarja in njego- mu j« dovolj. Naj da sedaj vega imena f , mir." BANOVČEVI KONCERTI Koncerti Svetozarjs Banovca so aranilranl v sledečih naselbinah: Hermini« Pa., v soboto 12. aprila. Clavaland, (Collinwood), O., v nedeljo, 20. aprila. Chicago, III., v nedeljo, 18. maja, Orche«tra Hali. Milwaukaa WU., v nedeljo 25. maja. Calumat, Mick., v pondeljek 2. junija. Girard, O. v soboto 30. avgusta ▼ Slovenskem domu. Clavaland O., v ncdb-ljo 21. septembra v Slov. nar. domu. Kdor želi glede koncertov s Banov-cem korevpondirati, naj pile nt naslov 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. NEZAPOSLENOST UN1JSKIH DELAVCEV. Iz urada A. F. of L. poročajo, da je je bilo izmed član- B^Pistva ameriških unij, ki so pri-Traunik, Mich v soboto 7. un ja. dnjžene Ameri|H d^¡ poročila: 15, Sublet, Wyo.; 17, Grays nedeljo 27 anrila v dvorani phI*¿3.2' Wi*st Newton' 131' P^burgh, Pa.; 175, Moon Run, neoeijo ¿/.aprila Blaine, O.; 282 Barberton, O., in 235, Sheboygan Wis. na ll¿b W. 18th bt. • Izmed klubov ,ki niso poslali rezultata glasovanja so aktivni vsi razen Opereta "Kovačev študent", k,uba v B1aine, O. Vsi klubi so bili pozvani pismeno in v listu naj sporoče . , . * Ka >»iiU..* I _ _____ 1 v * * je ena izmed točk njenega kon- Sklep članstva je, da se vrši VIII. zbor JSZ. v Detroitu, Mich. TAJNIŠTVO J. S. Z. certa. Kazen tega boste Čuli pevce in pevke predvajati druge kompozicije v mešanem, moškem in ženskem zboru, v due-tih in kvartetih. Vstopnice so 75c v pred prodaji in $1 pri blagajni. Dobite jih pri članih in članicah zbora in kluba, pri tajniku kluba in! v uradu 'Proletarca". V vašo korist je, da jih kupite v pred-prodaji. — P. O. Zora Ropasova poje v nedeljo v Chicagu pp5äa Chicago, 111. — V nedeljo 13. aprila ob 3. popoldne bo Franciji in — v Ameriki. Spo- j^l* V ^TT WPi" ^ menik Cankarju iz brona na1 / ,UwndaIe,Ave- Pod Pokr°-Vrhniki n« _ViL I viteljstvom zborav "Prešeren1 Vrhniki pa — hočejo postaviti: Odbor na Vrhniki, sestavljen iz samih magnatov, veleposestnikov, ki imajo milijone in delavci v Ambriki, ki zbirajo zato denar. , To sem moral podčrtati, tako nekaj strašno nenavadnega je ta ugotovitev. Delavci zbirajo denar, kapitalisti stavijo s tem denarjem spomenik. Sami iz svojega ga ne marajo postaviti, dasi bi ga lahko in bi niti v svojih denarnicah izdane svote ne čutili. Spomenik se še ne stavi, ker še manjka denar. Prepirajo se tudi radi osnutka spomenika. Delavci v Ameriki prispevajte, da bo stal «mr - Royal Eakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, III. Tel. 6624. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kmh ti nafte pekarne. $ .00 MLADENIČI - MOŽJE! a Obleka po vaši meri. vam izdelamo oblako ali •uknjo, da vam bo prlsto-jala kakor rokavica na roki. CISTA VOLNA SAMO— Naročil« si oblako ali suknjo pri nas. Delo jamčeno. John Močnik 6517 Si. Clair Avenue, CLEVELAND. O. 25 koncert znana pevka Zora Ropasova. Vstopnice v predpro-daji so 50c in pri blagajni 75c. Dobe se pri članih zbora in prijateljih. OBČINSTVU V CHICAGU: "KOVAČEV ŠTUDENT'" v nedeljo rj. aprila v dvoran! ČSPS. na koncertu "Save". Bogat pevski spored. Vstopnice v predprodaji 75c, pri blagajni $1, Jugoslavijo dne 9. maja tega leta z ekspresnim parnikom OLYMPIC veičim spremljevalcem. Originalne cene brez kakih doklad. Najboljii prostori v vseh razredih so že sedaj zagotovljeni za nas. Nepozabite na VELIKONOČNI IZLET Največji parobrod na svetu MAJESTIC odpluje iz New Yorka dne 4. aprila z več skuienimi spremljevalci za potnike. Na morju samo 5 dni in pol. Rezervacije za ta prvi izlet in za izlete v juniju in juliju sprejema KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. ILL. ANGELO CERKVENIK: DAJ NAM DANES NAS VSAKDANJI KRUH Social*« povMt (Ponatis is knjigo "Cankarjeve družbe".) (Dalje.) % Da bi vse to morala zamenjati s samotno pralnico, kjer bi samevala, živela sama zase, kjer bi bila obsojena na dočista individualistično životarjenje — ji ni šlo v glavo. Vedela je pač, da bo morala, kadar bo glad najglasnejši, ugrizniti tudi v kamen, a poskušala je, kar bo neizbežno prišlo, odložiti do skrajnosti. Se vedno ni hotela obupati, še vedno je hodila od tovarne do tovarne, a pogovor med neko ubogo žensko in lastnikom tovarne, ki mu je bila priča v sprejemnici tovarne, ji je vzel poslednji pogum. _ Gospod, je rekla ženska, čitala sem v časopisu, da . . . Razgrnila je časopis in s prstom pokazala na oglas. — Da, gospa, pet in dvajset delavk smo rabili. Je že vse oddano, mi je zelo žal. _ Gospod, taka reva sem, dvoje otrok imam in bolnega moža. 2e tri leta leži; ne more se niti ganiti. — Razumem, gospa, a pomagati vam ne morem. — Gospod delala bi za nižjo urnino. — Za nižjo? — Za petsto dinarjev na mesec! — Za petsto? Pri meni imajo delavke največ po dva dinarja na uro, večina jih zasluži po en dinar petdeset, nekatere so zadovoljne celo z enim dinarjem. Delo je lahko, igračkanje. — Gospod, delala bi za dinar . . . — Ne morem vas sprejeti, stalež je prenapolnjen. "" — Delala bi po dvanajst ur na dan . . . eno uro brezplačno, gospod . . . — Mi je zelo, zelo žal! Sem vam že povedal. Ženska se je mehanično obrnila, brezizrazno pogledala proti izhodu in počasi odšla. Marta je pogoltnila bolest in v njej je vstala nova misel: — Zakaj moli ta človek vsak dan zjutraj v frančiškanski cerkvi: Daj nam danes naš vsakdanji kruh . . . Ali ne misli: Daj mi danes moj kruh ^ . — Tudi jaz sem čitala v časopisu, gospod. — Vidite, gospodična, srce me boli, ker sem moral odsloviti to ubogo žensko . . . Saj nisem slab človek, res ne . . . Ampak takšne ženske, ki imajo otroke, ki jim leži mož že po tri leta doma, so slabe delavke; venomer mislijo le na svojo družino, mesto na moje delo ... Ne morem! Saj je tudi Kristus rekel: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe ... ali ni s tem povedal, da moramo najprej sami sebe ljubiti? Tudi Marta je odšla, ko je šef firme zvedel, kdo je Marta SošiČeva. Po dveh dnevih je čitala, da se je neka družina po nesreči zastrupila s plinom. Mož je že tri leta bolehal, otroka sta bila tudi bolna, mati pa se je težko borila za vsakdanji kruh. Ljudem ni nikdar mogoče dopovedati, kako nujno potrebna je skrajna opreznost ... Marta je kriknila, ko je prečitala skrpucalo o nesreči neznane družine, preko katere bo jutri trava rasla . . . Brezizrazne oči uboge ženske so jo tako predirljivo, tako neznansko žalostno gledale .. . — Ingo moj, mati je morala zastrupiti svoje otroke . . . razujry»š? Ingo se je nasmehnil. Venomer jo je zalezoval tih, na smrt obsojen glas, ki mu je bilo poznati izplakan jok. — Takšna reva sem, dvoje otrok imam . . . kruha mi dajte, kruha . . . — Ali moramo obupati? Ali ni rešitve, se je spraševala. O, ko bi mogle iz/nučene množice doumeti, da morajo preko malenkostnih osebnih stremljenj doseči mogočno skupnost, o, da se najde mogočna sila, ki bi plaha in boječa hotenja, skrite želje, milijone in milijone drobcev volje in moči spojila v veletok ene same čudežne volje in gigantske moči, v velereko ene same in orjaške ljubezni! Čigav bi bil ves svet? AH bi ne bil tedaj bolesten krik: — Kruha, kruha ... le sramota pega v zgodovini človeštva? Izdala je poslednje pare. Stana je postala tiha; Martina žalost jo je navdajala s skrbjo in bojaznijo. Marta je začela odločno odklanjati njeno pomoč, ker je dobro vedela, da si mora vsako skorji-co kruha, ki jo iz ljubečega sroa poklanja njej in dečku, odtrgati od ust . . . Stani se je Ingo strašno smilil. Rada bi mu bila dala vse — a imela ni nič. Morala je misliti tudi nase. Nameravala se je omo-žiti in prihrankov ni imela . . . Njen fant je bil prav takšen revež, kakor ona sama: delavec pri "Jugokonsu". Marta je zelo pogosto jokala . . . Kje je bila tista trda, jeklena Marta? Kje je bila Marta, ki se je še pred nedavnim borila entuziastično in je neomahlivo verjela v zmago lepote in dobrote? Omagovala je. Čutila je, da so ji vzeli možnost borbe, da so jo izločili iz družbe, v kateri bi se mogla boriti, da so ji stopili z okovano peto na vrat... Vsi napori, da bi zopet prišla med delavce Pobarvana poročila kominterni a- in delavke, so se ponesrečili. Na selitev v tuje kraje ni mogla resno misliti. Saj ni imela denarja! Zato ji je bilo življenje med znanci in v znanem kraju vsaj za spoznanje lažje. Kaj bi storila, če bi morala v tujini z otrokom v naročju nočiti na cesti? Upala pa je, da bo morebiti vendarle prišla do svojega denarja. Nekakšen komisa-rijat, kali, je upravljal preostalo premoženje Triglavske banke in vodil likvidacijo. Neštetokrat so ji obljubili, da se bo stvar uredila, da bodo majhni vlagatelji le prišli do svojih par, da so le-ti prvi, da pridejo šele za njimi na vrsto težji, bogatejái upniki. Medtem pa so časopisi objavljali vznemirjajoče vesti, da bodo razni odvetniki in komisarji vse požrli, da bodo vlagatelji lahko zadovoljni, če jim ne bo treba plačati še honorarjev za odvetnike ... Nastale so dolgotrajne tožbe in prerekanja, ki jim majhen Človek ni mogel slediti, najti vzroka, a razumeti ga še celo ne. Majhen človek je mislil takole bedasto: Ce sem komu denar posodil in je možakar polovico ali dve tretjini zapravil, kaj zlodja delajo z drugo polovico ali tretjo tretjino? Zakaj nam ne povrnejo vsaj polovice ali tretjine ali četrtine? Kakšen vrag jih moti? In zakaj se tisti gospod generalni ravnatelj — ki se je srečno vruil iz tujine — tako neo-virno vozi v prekrasnem avtomobilu s kopico najodličnejših dam? Zakaj pod tujim imenom kupuje hiše, podjetja, delnice, zakaj kupčuje in zapravlja, mi pa umiramo in prosimo : — Kruha, kruha!? O, kako težko je razumeti, da je pisana pravica šibka in bedna, da je mogočno življenje, ki ga ni še nikdar nil.če mogel strpati v kodeks pisainh zakonov in pisane pravice, močnejše, nego vse, kar so kdai napisali. Močnejše, ker je praelement vsega, tudi tistega, kar je napisano ... O, kako težko je razumeti, da gre življenje svojo, samo svojo lastno zmagovito pot preko vseh drobnih misli človeka, ki je le neizmerno majhen del življenja ! VIII. V deželo je pokukala s svojo belo glavo zima. Tam v gozdu za mestom je veter polglasno, pojoče zavijal ,kakor žalosten pes, visoki vrhovi stoletnih dreves so se pripogibali, valoveč kakor morske plasti ob poigravajočem se vetriču. Snežinke so se razposajeno in muhasto zaletavále, krožile v grbastih kolobarjih, se poigravale in ginile . . . Pred durmi vile je stala Marta. Težko ji jé bilo odločiti se. — Saj bo samo začasno. Ko se mi bo ponudila prva priložnost, bqm zopet v tovarni. Odprli so ji vrata. — Sedite, ji je velela sobarica. Marta je sedela in čakala na gospo, ki je kmalu prišla, zapičila svoj pogled v Marto, kakor da ji hoče pogledati prav na dno njenih misli. — Službo želite, kajne? — Da, gospa. Gospa? Samo gospa, si je mislila milostiva. Celo vitez von Stromfeld rpi je vedno rekel: milostiva in mi galantno poljubil roko. — Kje ste do zdaj sliilili? — Bila sem delavka v tovarni. — Tovarniška delavka??? Da se gospa ni premagovala, da ni bila tako dobro vzgojena, da ni manir tako vsestransko in do potankosti korektno obvladala, bi bila ob besedi, ki je označevala pojem tovarniškega živinčeta, odskočila. Beseda "tovarniška delavka" ji je pričarala vizijo zatohle, z dimom najslabših cigaret zakajene 'izbe neke določene predmestne gostilne. Po mizi cigarete, ogorki, raztresen pepel, razlito vino, tisto najcenejše ... Delavci brez kravat, vsi rdeči, zabuhli . . . nekoliko neotesancev je kar pokritih . . . Vsi so pijani . . . Med njimi sedijo tovarniške delavke, nekatere sedijo fantom v naročju . .. Ena celo objema tistega kodrolasega, lepega fanta . . . Skoraj zavida ji ga ... Pa saj je čisto navaden delavec! Glej no, kako kalne oči ima tista deklina! Kvantajo, prepevajo nesramne pesmi, vriskajo, tulijo, se prerivajo ... V izbi diši po znoj-nih telesih, po kmečki umazanosti . . . Človeku se obrača v želodcu . . . Samo enkrat je bila po nesreči zašla v takšnole beznico. Zvedela je, da so tisti ljudje bili delavci in delavke iz opekarne. Gospa krčmarica, ki je bila njena dobra prijateljica in kompanjonka njenega moža, veleprodajalca vina in žganja, ji je povedala še mnogo strašnejše stvari. O pretepih, tatvinah in o podobnem. — Saj ni mogoče vsake kar na lepem obsoditi, si je mislila, a človek mora biti previden! So eine Person kann man nicht so ohne weiteres ins Haus nehmen. Keinesfalls! Poskušala je kolikor mogoče prijazno pogovarjati se ž njo, a v ustih jo je motil nene-homa grenak, silno neprijeten okus, ki je prišel kar sam od sebe. — Že sama narava, die Natur selbst, me svari, si je dejala. Mon dieu, saj jaz bi bila rada prijateljska ž njo, a kaj morem, če me strese mraz že ob pomisli ... Ni napačna ženska, čedna je. Bog ve, zakaj se ni omo-žila ... Ich kann mir ja denken! (Dalje prihodnjič.) Pod naslovom "Kako jugoslovanski komunisti vlečejo bo-Ijševike ¿a nos" poroča "Delavska politika" z dne 12. feb. po beogradskih "Radničkih no-vinah" sledeče: "V "Piavdi", službenem organu ruske komunistične stranke, v številki z dne 6. januarja, je izšel dolg članek o Jugoslaviji. Članek navaja vrsto predrznih laži o naših razmerah. ozirom na svoje terjatve pro- go iz vseh dežel. Poročila dajati kmetiška posestva. Toda merižkih komunistov so mnogo komunisti pišejo, da po vaseh ljudi v Rusiji uverila, da v tej že puške branijo kmetižko po- dežejj prav malo manjka do sest pred agrarno banko. In revolucije. Stavko v Marionu, končno, kje pa je tista moral- izgrede v New Yorku, pogreb no in idejno obnovljena komu- ubitega komunista, demonstra-nistična stranka in kdo so ti cijo brezposelnih v Clevelandu, njeni oportunistični elementi, katerih so se otrebili? Ali ni vse to se poroča v Moskvo skozi povečalno steklo, in naravno tako pisanje navadna provoka- da je rusko delavstvo priprav-» cija, katere račun plačajo naiv- ljeno gmotno podpirati tako ni delavci, ki so verovali v poštenost komunističnih, šefov? In ti šefi so ali pobegnili v inozemstvo ali pa mirno uživajo velikanska revolucionarna prizadevanja svojih edino pravih v Zedinjenih državah. Vse komunistične stranke imajo nalogo črniti socialiste, denar gladnih ruskih delavcev Tam se proslavlja velika in u-t in kmetov, za kar ni treba nič! |n mnogokrat jih napadajo ve-spešna aktivnost komunistične drugega, kakor da si izmislijo ¡¡j^ ^¡j kakor vse drugo. Ka- vrsto laži in je pošljejo, da se1 objavijo v Moskvi." Bahava poročila ne pošiljajo stranke v naši državi. Pripoveduje se, kako ona vodi nezadovoljne in revolucionarne delavske množice v stavke, kako se po vaseh vodijo oborožene borbe med žandarji in kmeti; kako novoustanovljena agrar-( na banka v nič prodaja imovino obubožanih kmetov, in ti se s puškami upirajo, da jo branijo. Zmerni voditelji opozicije molče, toda nacionalisti iz Hr- 1 vaške vodijo boj za svoje na-cijonalne pravice ob sporazu-1 mu z inozemskimi državami-'^ Socijalistir pravi moskovska "Pravda", sodelujejo v vseh državnih komisijah, ki poslabšujejo * delavsko zakonodajo. Boj vodi samo komunistična, stranka," ki se je na zadnjem' letnem zborovanju otresla o-' portunističnih elementov in je postala okrepljena moralno in idejno. Očividno je, da morejo take lažnjive vesti pošiljati in objavljati v svet samo ljudje, ki pišejo zato, da dobe plačilo. Ali ni to predrznost, če se govori o velikih delavskih stavkah pri nas, ko stavk sploh ni? Kje so te komisije, v katerih socija-listi poslabšujejo delavsko zakonodajo? Agrarna banka je šele ustanovljena in je pričela dajati posojila in pretekli bodo še meseci, da bo mogla z pitalizem se jim ne zdi tako opasen kakor socialistične stranke. Ta boj komunistov le komunisti iz Jugoslavije, ne- ne škoduje kapitalizmu, Rusiji v ničemur ne koristi, ruši pa organizirano moč delavcev v korist kapitalistične-fašistične reakcije. To stanje seveda ne bo trajno, nie izgleda pa, da bo kmalu likvidirano. Sod rogom v Clevelandu. Saja kluba it. 27 JSZ. »a vrla vsak prvi patak ob 7:30 svečer in vsako tratjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slav. narodnem domu. Sodrugi, prihajajte redno na saje in pridobivajte mu novih članov, da bo mogel napraviti čim ?si na polju socialistična vsgoje in v borbi sa naia prava. . .................... John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Avs., 0 CLEVELAND, O. KWQ10WI0' Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizad] APRIL. YALE, KANS. — V soboto 12. •prila veselica kluba it. 21 JSZ. LAWRENCE, PA. konferenca JSZ. v nedeljo 20. aprila v dvorani drui. SN P J. Pričetek ob 10. dopol. dne. STRABANE, PA. Veselica klube št. 118 JSZ. v soboto 26. aprila v dvorani društva SNPJ. DETROIT. MICH. — Prvomajska slavnost kluba it. 114 JSZ v nedeljo popoldan 27. aprila v Hrvatskem domu na Kirby Ava. Vprisorjana bo igra "Hrbtenica". MILWAUKEE, WIS. — Konferenca JSZ. v Tamšetovi dvorani na 3rd St. in National Ava. v nedeljo 27. ep ril a. CHICAGO. ILL.—Koncert "Sava" v nedeljo 27. aprila v dvorani ČSPS. PINEY FORK, O. — Zborovanja vshodnoohijska Konference JSZ. v nedeljo 27. aprila. MAJ. WAUKEGAN, ILL. — Prvomajske priredba kluba it. 45 v dvorani it. 2 v SND. 1. maja. CHICAGO, ILL. — Dna 1. maja majska slavnost klube it. 1 v dvorani SfciPJ. CLEVELAND O. Prvomajska slav-nost socialistične stranke dne 1. maja zvečer v edvditoriju Slov. nar. doma. Glavni govornik bo Norman Thomas. SPRINGFIELD, ILL. — Prvomajska proslava klube it. 47 JSZ. v Slov. domu v četrtek 1. meja. CONEMAUGH, PA. — Prvomajska proslava klube it. 5 JSZ. v soboto večer 3. meja v Isob. domu ne Frank-linu. NEWBURGH, O. — Ohijska konference JSZ. v Slov. delavski dvorani v nedeljo 4. maja. Konference popoldne ob 2., «večer veselica. BRIDGEPORT, O. — Klub it. 11 JSZ. vprisori * nedeljo 10. meje I. Molekovo dremo "Poročna noč". OSMI REDNI ZBOR J. S. Z. dne 30—31. maja ter 1.. junija v Detroi-tu. JULIJ. WAUKEGAN, ILL. — Piknik kluba it. 45 JSZ. v nedeljo 27. julija. CLEVELAND, O. — Piknik "Zarja" T nedeljo 27. julija na Goriikovi farmi v Rendallu. AVGUST. CLEVELAND, O. — Piknik klube it. 27 JSZ. na Močilnikarjevi fsrmi v nedeljo 17. avgusta. GIRARD, O. — Piknik kluba it. 222 JSZ. v nedeljo 24. avgusta. OKTOBER. WAUKEGAN, ILL. — Veselica in dramska predstave kluba it. 48 JSZ. v Slov. nar. domu v nedeljo 12. okt. pop. in svečer. '(Tajnika klubov prosimo, da nam sporoča detume svojih priredb, da jih uvrstimo v ta ftesnam.) INnjvečji spomenik IVANLJ CANKARJU so knjige, puane v njegovem duhu, po njegovih nazorih. TAKE KNJIGE IZDAJA CANKARJEVA DRUŽBA. Štiri knjige, ki jih je izdala za leto 1930, so temeljni kamen živemu Cankarjevemu spomeniku. . Vse štiri knjige stanejo samo $-J O Zastopstvo v Ameriki ima "Proletarec". Pošljite naročilo čimprej. ATERA knjiga je najpopularnejša med našimi priseljenci r v tej deželi? Je jasno: AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR. Ako letnika 1930 se nimate, ga naročite. Stane v platno vezan $1. Ta knjiga je vredna mnogo več kot ji je cena. Ona je sama sebi reklama. iVi ai^nii .TIH :umn:gii"r ¿ ^¿^¿mniT* "riitr crg jHImi". i m;. m feWOlOVOlO^ ft ijjjfeLafcša POMAGAJTE siv PROSPERITETO Oni prihrani največ, ki gradi seda// NAJBOLJŠA Prilika za gradnjo doma Stopite v stike z lokalnimi stavbeniki in trgovci z gradbenim materialom ter se posluiite ugodne prilike in nizkih cen. UN C Ki cago Nortl» Shore and Milwaukee Railroad — me À GO AURORA - v ¿LOIN RAILROAD j Chicago Aurora and Elgii Railroads—The Sunset Lino. m Chica«« South Store •nd South Bend Railroad Posledice neprevidnega gospodarstva OSMI redni zbor J. S. Z. se vrši v petek 30. maja, soboto 31. maja in v nedeljo 1. junija 1930 v Detroitu, Miehigan. Prične se ob 9. zjutraj. Pravico do sedeža na zboru imajo delegatje krajevnih klubov, in sicer klubi do 50 članov enega delegata in potem na vsakih nadaljnih 50 članov enega delegata več. Nadalje člani sekcijskih odborov, ki tvorijo eksekutivo JSZ. Tajnik JSZ. in njen nadzorni odbor. Urednik in upravnik glasila. Zastopnik Prosvetnega odseka. Nadzorni odbori sekcij. Delegatje konferenc JSZ. Poročevalci (referantje), katerim da eksekutiva nalogo izdelati poročila pred zborom, da jih podajo delegaciji v informacijo in razpravo. Vsem tem plača JSZ. vožnje stroške in poročevalcem ter članom odborov tudi dnevnice, običajno $5 dnevno. Ti stroški se krijejo iz konvenčnega sklada JSZ., v katerega plačujejo člani lOc mesečno. Vsaka organizacija, ki pripada Izobraževalni akciji, ima pravico do delegata na zboru. Njihove pravice so označene v pravilih in definirane v 11. točki poslovnega reda v tej koloni. Vožnje stroške in dnevnice jim plačajo organizacije, katere jih pošljejo. Volitve delegatov so sedaj v teku in se vrše do 1. maja. Sledeči spored, dnevni in poslovni red je izdelala eksekutiva in ga predloži delegaciji, bodisi da ga sprejme kakor predložen, ali da ga sprejme z dodatki in spremembami. KONSTITUIRARANJE ZBORA. • * 1.) Otvoritev VIII. rednega zbora (glavni tajnik JSZ.). 2.) Volitve verif ikacijskega odbora za pregled pooblastil (tri člane in glavni tajnik). 3.) Predložitev poslovnika, dnevnega reda in sporeda. Volitve predsednika in podpredsednika. Volitve konvenčnega tajnika. Volitve dveh zapisnikarjev. Volitve resolucijskega odbora (p«t članov). 4.) 5) 6) 7) POROČILA IN REFERATI. 8.) Poročilo tajnika o delu in stanju JSZ., volilni kampanji in o aktivnostih zveze od VIL rednega zbora. Poroča tajnik Cbas. Pogorelec. 9) Poročila sekcijskih odborov: a) za slov .sekcijo poroča tajnik Frank Zaitz. b) o delu članov srbske sekcije poroča George Maslach. 10.) Zvezno glasilo in literatura. Poročata sa uredništvo Frank Zaitz, za upravništvo Chas. Pogorelec. 11.) Agitacija sa nas tisk, predvsem sa Proletarca, v naselbinah. Poroča Joseph Snoy. 12.) Akcija sa dom J. S. Z. in Proletarca. Poroča tajnik stavbinske-ga odseka Fr. Zaitz. 13.) Izobraževalna akcija JSZ. in njeno delo. Poroča tajnik prosvet. nega odseka Chas. Pogorelec. 14.) Delo čitalnic in knjižnic ter njihov pomen. Poroča Anna Mahnich. 15.) Kulturno delo pevskih in dramskih sborov. 16.) Vloga slovenskih domov v kulturnem in družabnem življenju. 17.) Socialistična agitacija med mladino. Poročajo Herman Rugel, Andrew G rum ml. in Johnnie Rak ml. 18.) Naše ženstrvo in socialistično gibanje. Poroča Angeline Tich. 19.) Agitacija med hrvatsko srbskim delavstvom. Poroča Peter Ko-kotovich. 20.) Čemu opešanje socialistične agitacije med Hrvati v Ameriki, in česa potrebujemo, da se temu odpomsM^\ 21.) Jugoslovansko delavstvo t Mjnnesoti in naie gibanje. Poroča John Kobi. v 22.) Kakšna naj bo forma socialistične stranke, da poetane delavska stranka, kateri bo delavstvo tudi pripadalo. Referira Anton Garden. 23.) Poročila o delu Konferenc JSZ. Poročajo delegatje istih. 24.) Unije premogirjev in naše stališče. « 25.) Odbor sa resolucije predloži med drugim sledeče resolucije: Jugoslovanske podporne organisacije in naše gibanje. — Zadružništvo. — J. S. Z. in unijski pokret. Nadalje bo poročal o vseh resolucijah ki mu jih predlože delegatje, klubi, konference in društva ter posamesni poročevalci. 26.) Pravila in načelna isjava J. S. Z. Poroča odbor sa pravila: Chas. Pogorelec, Frank Alesh in Blaž Novak. 27.) Rasno (nasveti, rasprava in drugo o predlogih, ki niso sapopadeni v prejšnjih točkah). 28.) Raspust zbora. , Ljubljanski "Konzument", ki je glasilo Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji, poroča v izdaji z 4ne 23. feb. pod naslovom "Kako se ne sme dela. ti" sledeče: I "Pri ljubljanskem sodišču se vrše prisilne dražbe hišic, ki jih je zidala v konkurzu se nahajajoča stavbna zadruga "He-|ra". Bridko je prisostvovati tem dražbam; bivši lastniki jočejo in preklinjajo. Stavbno zadrugo "Hero" so ustanovili izvestni krogi, ker so jim biirtoevšečni uspehi naše stavbne zadruge "Stan in Doma". Vzeli so celo na svoj ščit bivšega pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja kot častnega predsednika. Po "Jutru", "Narodu" in "Slovencu" so se dali hvaliti prav po ame-rikansko. Zadruga ni nikdar obračunala niti s člani zadruge, to je s svojimi dolžniki, niti s stavbeniki, s svojimi upniki . . . Zadruga je kljub temu, da je po površni bilanci, ki je bila sestavljena dne 27. oktobra 1927 in je izkazala izgubo v znesku Din 63,597.80 delala naprej . . . Režija je bila tako velika, da jo zadruga absolutno ni prenesla, ker je znašala preko 520.000 Din . . ." Gospodje so se igrali "zadrugo" in "zadrugarje". Te-peni pa 80 tisti, ki so jim nasedli." "V Mežici je razglašen kon-kurz bernotovske zadruge "Skupni Dom", ki ga je ustanovil bivši bernotovski poslanec in učitelj Moderndorfer. Zašel pojavljale je koj po ustanovitvi v težkoče, ker so ustanovitelji hoteli imeti v njem poseben eksperiment: "dajati vse vprek na up." Težave so postajale vsak mesec večje, dokler ni revizor "Zveze slovenskih zadrug" ugotovil, da so pri koncu . . . Potem so prišli k naši Zvezi in naši banki na pomoč ,no: pomoč bi se dobila, ali neresnost, s katero so začeli, jih je spremljala do konca. V Dravogradu so Bernotovci tudi ustanovili tak "Skupni Dom", ki je seve doživel isti konec. .... Obe ustanovi — v Mežici in Dravogradu — sta bili naperjeni proti "Konzumnemu društvu za Slovenijo". Nova zadruga. Na občnem zboru krojačev dne 16. feb. t. 1. v Ljubljani je bila ustanovljena stavbna in gospodarska zadruga "Krojaški dom". Namen ji je zidati "Krojaški dom", urediti tam delavsko kuhinjo, krojaško delavnico in prodajalno oblačilnih potrebščin. Zadružna banka v Ljubljani. Banka delavskih zadrug v Ljubljani je z letom 1929 končala osmo poslovno leto. Svoje delovanje je začela 1. decembra 1921. Bilo je premagati "silne težkoče, ki so se venomer oteževale delo mlademu zavodu. Ali vstraj-nost in odločna volja delavskih zadrugarjev je premagala vse ovire. Zadružna banka v Ljubljani lepo uspeva in bilanca osmega leta obstanka kaže zopet prav lep napredek. Zaupanje v Zadružno banko'raste. Hranilne vloge so narastle za Din 4,159,384 v osmem letu. Skupno znašajo danes Din 19,205,440.44. Ta vsota je za delavske razmere v Sloveniji znatna vsota, ko imamo v vsaki fari po dve in celo po tri hranilnice, v Ljubljani pa pardu-catov. Vegetarijanec. » — Natakar, prinesite mi veliko porcijo bifsteka, toda s so-čivjem in krompirjem, ker sem vegetarijanec. "Kakor voda." — "Nu, kako pa vam je kaj všeč vino? — Odkrito rečeno, prav takšno je kakor voda. Lastnost posnemanja. — Kako naj ti ostrižem la- se? — Tako kakor mojemu pa-panu: naredite mi luknjo v sredi. Račnn razpečanih znamk J. S. Z. Driav» in m«>to Red n« 1929-1930. ILLINOIS: Chicago No. 1 .... — 125 Springfield ...... — 4 Waukegan ........ — 35 Virden .............. — 4 INDIANA: „X. " - y Clinton ......... — 1 KANSAS: Arma.............. — 19 MICHIGAN: Detroit No. 114 — 30 OHIO: Collinwood ________— 35 M. at L. _____.... 18 2 Barbe rton ........ — 10 Cleveland _______ — 40 Newburgh _______ 1 8 Glencoe _________ — 2 PENNA: Herminie ________ — 8 Sygan ------------ — 13 Moon Run ........ — 8 Grays Landing.. — 11 Forest City _____ — 4 Conemaugh ...... — 20 West Newton .... — 6 Canonsburg .... — 18 M. at L. ............ — 4 WISCONSIN: Milwaukee ________ — 40 West Allis ...... — — WYOMING: Sublet i............. — 3 sa mesec februar 1930. Dualn« Isj. Str. I«tn« M*a«£ni Kon». Skupaj 1929-1930 1929-1930 prispevki fond 55 2 8 — 7 — 10 — 5 11 10 — 10 — 8 — 2 — 4 — 4 — 2 — 10 — 1 3 — $56.75 $18.00 $74.75 — — 1.90 .60 2.50 — — 13.30 4.30 17.60 — — $ 1.20 .40 $ 1.60 2 — — 1.00 .30 1.80 — — 8.15 2.60 10.75 — — 12.50 4.00 16.50 r _ 12.25 4.00 16.25 1 — 6.00 2.00 8.00 — —- 10.85 3.10 13.45 — -- 15.50 5.00 20.50 — — 2.70 .90 3.60 — — 1.65 .33 1.98 ... -4-m___— — mmm 8.10 1.00 4.10 — —• 5.30 1.70 7.00 — — 2.40 .80 3.20 — - 3.30 1.10 4.40 — 1 3.60 .80 4.40 — — 6.00 2.00 8.00 — - 2.50 .80 3.30 — - 5.40 1.80 7.20 — - 1.20 .40 1.60 _ 12.00 4.00 16.00 — - 3.50 1.00 4.50 _ 1.25 .40 1.65 2 4 1 $192.80 $61.33 $254.13 Tajništvo J. S. Z. Oglasi v jubilejni prvomajski številki PRIDOBITE vsako trgovino, denarni zavod, zdravnika, obrtnika itd., ki posluje v vaši naselbini, da nakloni oglas v jubilejno-prvomajsko številko "Proletarca". DRUŠTVA, KLUBI IN POSAMEZNI PRIJATELJI "PROLETRCA", pošljite mu čestitke v obliki oglasa. Vsak palec prostora v eni (ozki) koloni stane $1. Priobeeni bodo v slavnostni številki Trgovski oglasi stanejo $1.50 za vsak palec prostora v eni koloni. M iS! Ä m HA M HA s#f ifl iggfelo m Vzorec oglasa palec velikosti, ki stane en dolar Društvo "Bratstvo" St..... NNNN.f Cleveland, O., izreka "Proletarcu" k njegovi petindvajset letnici iskrene čestitke. HA äÜf HA sil M jpgf Besedilo v oglasu je lahko tudi drugačno—kakršnega sami pošljete, Vsi dohodki naročnine in oglasov, ki jih dobi jubilejna številka, bodo porabljeni za njeno povečanje ter tehnično opremo lista. POŠLJITE OGLASE TA TEDEN. m ktšao m PÉ ha M BHfe , t IdiIIIIMIIIIIIIIIM POSLOVNI RED. 1.) Po sboru izvoljeni predsednik predseduje. Zamenjuje ga pod. predsednik. Ako seli predsednik poseči v razpravo k predlogom, se mora obrniti do podpredsednika sa beeedo, ki jo dobi po Trsti prijavljenih govornikov. Predsednik ali podpredsednik se volita dnevno. Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga mora predsednik poklicati k redu, v skrajnem slučaju pa mu vseti besedo. Ako prisadeti ni sadovoljen s odlokom predsednika, se sme obrniti na zbor sa odločitev. 2.) Za besedo se je priglasiti s dviganjem roke. Govorniki dobe besedo po vrsti kakor se prijavijo. 3.) Predlogi se staivijo ustmeno ali pismeno. Pred glasovanjem o predlogu imajo pravico do besede vsi govorniki, prijavljeni do sprejema predlofa sa zaključek debate. 5.) Pri enakosti glasov se odpre ponovna debata in se glasuje, dokler se ne pride do rezultata. 6.) Za sprejem predloga sadostuje navadna večina glasov. 7.) Glasovanje o predlogih je jafvno s dviganjem roke, rasen v slučajih kjer zbor sklene drugače. 8.) Volitve odborov se vrie tajno. 9.) Poimensko glasovanje (Roll Call) se vrli, če ga sahteva najmanj ena četrtina članov zbora. 10.) Čas sborovanja določa sbor. 11.) Bratski delegatje društev, klubov in organisaclj, ki prispevajo v fond I sob raie v al n e akcije JSZ., imajo na zboru vse delegatske pravice v razpravah in sklepanju glede prosvetnega dela, organisacij, ustanov in sadev splošnega značaja. V političnih zadevah ki se tičejo političnega dela stran, ke. pa imajo posvetovalen glas. DNEVNI RED ZA SEJE. 1. 2. 3. 4. B. 6. 7. 8. Otvoritev seje. Volitev predsednika in podpredsednika, čitanje zapisnika prejšnje seje. Čitanje dopisov in brzojavov. Nujne zadeve. Posebna poročila. Nadaljevanje sporeda. Zaključek seje. rtStti* HRANUjyj ^KRMJEVINE Jucos^C* t ZA sprejema hranilne vloge s 6% obresti VLOGE JAMCl DRŽAVA Denar se pošilja s poštno nakaznico "money order". Ravno tako se more po posti poslati denar tudi svoji rodbini v stari kraj. Dolarji se zamenjajo po uradnem borznem tečaju brez kakoršnegakoli odbitka. Zahtevajte brezplačna navodila! POSTANSKA STEDIONICA s BEOGRAD, JUGOSLAVIA, EUROPE. TISKOVINE Nasvete glede sprememb v pravilih JSZ., resolucije in drugo, tikajoče se zbora, pošljite tajništvu JSZ., kar pa je za objavo, uredništvu "Proletarca". Poverilnice delegatov pošljite tajništvu JSZ. takoj po izvolitvi, da se imena uvrsti v seznam. SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. CO« 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tel. Landale 2012 A*. H. Skubic, pred«--J. P. Korecky UJ. Jubilejna številka petindvajsetletni "PROLETARCA" iziae koncem aprila NOBEN JUGOSLOVANSKI list v Ameriki ni nudil v ennfci toliko zgodovinskega pregleda, kakor ga bo imel jubilejni "Proletarec". Razen zgodovinskih podatkov o listu, JSZ., raznih naših organizacijah in naselbinah bo vseboval razne druge izvirne opise, pesmi in ilustracije. Nobena "Proletarčeva" številka ni imela toliko sotrudnikov, kakor jih bo v jubilejni-prvomajski izdaji. Angleški del bo obsegal osem strani, in bo s tem največji angleški list, kar je bilo doslej izdanih med Slovenci. POŠLJITE NAROČILO SEDAJ. Cene so sledeče: *» Posamezen izvod ............,..$ .15 10 izvodov .................. 1.40 25 izvodov .................. 3.50 50 izvodov .................. 6.90 100 izvodov .................. 12.80 250 izvodov ................... 32.00 500 izvodov.................. 50.00 1000 izvodov ..................95.00 ZA STARI KRAJ POSAMEZEN IZVOD 20c V naši tiskarni se tiska "Proletarec". Tak list zasluži, da se ga širi in da ga ljudstvo čita. Sodelujte, da izide jubilejna- prvomajska številka "Proletarca" v mnogo tisoč izvodih. VSAKDO naj stori kolikor največ more, pa bo to podvzetje triumfalno. 'II, " n\/'i;,v- prfflff" A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. frwlctKrcr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1178 Published W*«kly at 3639 W. 26th St Another Bad Appointment President Hoover has made another bad appointment to the Supreme Court. Judge Parker of North Carolina has already declared himself on the side of property rights uber alles by enjoining the United Mine Workers from trying to organize certain West Virginia miners who had been forced to sign a yellow dog contract. That ought to be enough to disqualify Judge Parker for the Supreme Court of the U. S. But even if he had not made this specific jlecision, there is nothing at all in his record to invite confidence that he will join Holmes and Brandeis in bringing the legal decisions of the court in line with life and in ending its amazing assertion of dictatorial power in behalf of property interests. In addition to thia the National Association for Advancement of Colored People has called attention to a speech of his when a candidate for governor which disqualifies him to pass fairly on racial issues. No single political change in America is so vital as the ending of this anti social, judicial oligarchy which President Hoover is strengthening by his appointments. The Parker appointment is not the way. Again Justice Collapses Once more criminal justice in the United States has broken down. Once more it has proved impossible to put a hundred million dollars in jail. Even the Supreme Court of the United States in civil cases^Jfound both the Tea Pot Dome and the Elk Hill Basin oil transactions tainted by fraud and corruption. Yet first Sinclair and afterwards Doheny was acquitted — Doheny with the applause of the Jury. To be sure, it was a Washington jury and the shocking delays in criminal justice have brought it to pass that Doheny is now a somewhat pathetic old man. This may excuse, it does not explain, the action of the jury. We do not seek vengeance as vengeance. We do seek a law that will deal with Doheny as it would have dealt with him had he been a poor man. Incidentally while it may be legally possible to hold that Fall was guilty of taking money as a bribe, though the men who paid the money were innocent of criminal intent and only meant to help him out, it is a crime against common sense to believe anything of the sort. We suspect now that Fall will escape on some sort of appeal even if he isn't as rich as Sinclair and Doheny. » ■■ A Silver Jubilee Proletarec — the weekly Jugo-Slav Socialist paper — celebrates its 25th anniversary this year. That is, it began publication in January, 1906, and this is its 25th year of publication, although it has not yet rounded out the full 25 years. It began as a monthly, changing to a weekly in 1908. It was persecuted during the war because it told the truth. Ever since Socialist party was organized, in 1910, Proletarec has been its official organ. On the first of *ay, the paper will get out a jubilee edition. Eight pages of the silver jubilee edition will be in the English language. Its publication office is at 3639 West 26th St., Chicago. Proletarec merits the praise of all Socialist and other workers, for it has stood true to the interests of the workers throughout its existence. Comradely greetings to it from The Milwaukee Leader. Best wishes for a widely circulated jubilee edition and an ever-widening influence.—Milwaukee Leader. Guarantee Employment The tragedy of unemployment can be seen with the naked eye at any employment office —and some folks who are secure from want themselves, and who take the whole matter of unemployment lightly, ought to take pains to find out what a tragedy it is. Society owes to every willing worker an opportunity to earn a living—or unemployment insurance in cases where it cannot furnish jobs—and society must and shall fulfill that obligation if labor's industrial and political organizations have anything to say about it.—Milwaukee Leader. OF COURSE Every city in Tennessee that has sold its municipal light plant, we are told, has come to grief, regrets its folly and is now anxiously seeking some way to get it back—Public Ownership. CHICAGO, ILL., APRIL 10th, 1930 • T.UpKon«: Rockwall 28*4. VOL. XXV. SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich How can you tell whether a man i* capable of holding down the job of Justice of Supreme Court of the U. &? And whether he will be honest in hi« decision!? You have no way of telling with the present followers of capitalistic rule. But when a man in public office turns against the coal diggers of his state, his promotion to the Supreme Court bench is not logical from the workers standpoint. When he draws the color line to prevent the darkies from voting, that too speaks against him. So all you workers needn't worry about, getting any favors. The only kind you may receive might be in the form of injunction notes. But what difference^ does it make which of the presenV day respectables gets tho post? They know only one language, the sacred dollar, so it might be any other high hatted politician in his stead. Organized labor can protest forever; it will never An investigating committee in New accomplish anything with its present ■ v. wm De nelu in -„--.»ee w is ,Yo k reports that the sum of $1,302,- 'Jay policies until it ha« formed a at Tam he HaH N and , 782 was paid by the New York Edi on j PowerfuI political party of the work, ^rd ^ Time l A Il All brLches Co., over a period of 12 years, to .'•». And Mr. Parker will be con-" Lg^fLtd^^Xar fonaer employe of the state tax the Supreme Court ional division are requested to send department for expert assistance in U* 8' J"t the wme. delegates. ' securing a reduction of about $20,- » , * 000-,000 in the assessed valuation Suva will hold its next concert on of the Consolidated Gas Co. The Sunday April 27, 1930 at the C. S. P. HOLDING Tim CENTfcß, OF THE STAGE. Cfcs? Doings Here and There Publicly Trained Experts On April 27th the conference of JSF. will be held in Milwaukee, Wis., Zora Ropas, a noted singer of Jugoslavija,will render a concert Sun I two companies are associated in S. hall. The best arrangements ever «lugo8iavija,wui renuer » QWMnM acc0rding to The New attempted should make this the best day Apu 3 h, 4 P. M., at the SNPJ YorkWorId. conCert. Trios and quartets have Hall. Tickets 50c in advance, 75c 1 at the door. • * • A pedestrian should always have himself under control. An important conference under the auspices of JSF. will be held in Lawrence, Pa., Sunday, April 20th, at the SNPJ. Hall. Time 10 A. M. Branches and lodges, affiliated with the educational division of JSF., should be represented at this important gathering. • • • 'The eighth regular convention of JSF. will begin May 30th in Detroit, Mich. Branches and lodges should send delegates. • • * Annajanska, The Bolshevik Empress, by Bernard Shaw,' a one act play, will be given in English at the May Day celebration of branch No. 1 JSF. at the SNPJ. Hall May 1st. Speakers in Slovene, Srbo^Croation and English will give short talks of the progress and prolpects of our movement. • • • Svetoxar Banovec, principal lyric tenor of the State opera in Ljubljana, Jugoslavia, will render a concert in Herminie Pa., April 12th. No one should miss this opportunity of hearing his many beautiful operatic and folk songs. * • • Branches of JSF. and progressive fraternal lodges in eastern Ohio and West Virginia are asked to »end delegates to the conference held in Piney Fork, O., Sunday April 27th. "mportant business is to be transacted. The order of the day will also be the election of a delegate to the 8th regular convention of the JSF. ♦ ♦ * A dance will be given by brancj^ No. 21 JSF. of Arma, Kans., Saturday, April 12th at Yale. Everybody 'is invited. • • ♦ H. G. Prusheck, a noted Slovene artist, will give an exhibition of his oil paintings at the Slovene National Home in Waukegan, 111., April 11, 12, and 13th. Still Life, one of Mr. Prusheck's paintings, which recently wen a prise in the Chicago Art Institute, will also be among his display. Admissien is 25c. • • • * Bundle orders for oiir Silver Jubilee issue are steadily roming in. This edition will be all we predicted it would be ,and should receive your cooperation in giving it a large circulation. John Rak. York World. Similar occurrences are reported frequently. Public utilities hire experts away from the public. Men accept appointment to state utility commissions—to "regulate" public utilities. The public pays their sal. aries and trains them to become experts in utility matters. Then the utilities hire them. It is a bad situation. Perhaps the individuals cannot be blamed, but they certainly cannot be praised. The conditions which make such things possible are rotten. There is just one way to remedy this condition—by public ownership of the public utilities. Men trained at public expense will then stay with ceived. Because John Lewis is still at it; flinging mud and! attacking the new officials is instinctive with him. Besides Lewis must make his last stronghold and fight his dying battle. He has the means with which to make a lot of trouble. So our Illinois boys will have to be on the watch and alert at all times. The Indianapolis Minning Journal is full of cunfusing accusations against the insurgent leaders while Oscar Ame-ringer weeds the garden of mis. management of the powerful Lewis. • • • This months' l>abor Age is neatly composed and edited. If you care to see a magazine full of,pep and vigor, splendidly set, good for your eyes to feast upon and great /food for the brain get yourself a copy of this illustrious labor magazine. Some big minds contribute regularly. Subjects, controversies and labor movements of importance always have a special correspondent. « * * Muscle Shoals will be operated by the government, finally, For years the senate has been the scene of many existing battles of words between the capitalist and the government supporters. Muscle Shoals will be able to supply electricity (power and light) and fertilizer to the people of the south and should bring in a proven to be popular. There will be PreUy P*nny of profit if properly managed. The big interests tried in every conceivable manner to wrest the plant from the government. Most of us figured that they would. So the final vote is a complete surprise. the public and exert their expert j Senior gave statistical reports to show ability to the public advantage. This ,the gain within the past year. Comrade plenty of them. In addition you can expect to hear some beautiful new Slovene songs. And some real old time popular pieces, too. Tickets are on sale at 75 cents each. Tickets at the door will be $1.00. A caravan of cars are going to The National Executive Committee make , the trip from Chicago to of the Socialist Party has held to *?}ks latest session in California where they were enthusiastically greeted and received by the Californians. A banquet in honor of our visitors was especially well attended and opinions voiced that our party is steadilly climbing and forging ahead. On this subject Comrade Busick and is just one of many reasons for public ownership. Private ownership is fast becoming intolerable. It Won't Be Fish Charlie had been playing truant from school, and had spent a long, beautiful day in fishing. On his way back he met one of his mates, who accosted him with the usual question, "Catch anything?" Charlie, in all the consciousness of guilt, quickly, responded, "Ain't been home yet." Senior reported that more literature and pamphlets were distributed and sold from the national office in the past month than were sold for the entire year of 1928. Interest in the party and the visit of Comrades Hillquit, Oneal, Matfrer, Hoan and Senior will have left a wonderful effect on the sympathizers. • » * Our Illinois miners and their reorganized union will have a harder up there will be busy through May 31 because of the J. S. F. Congress. Players of club No. 1 J. S. F. will also reproduce the drama "Mrak" There may be a lot of quiet because of lack of work but our folks will be active in getting the arrangements into shape. • • • Elections are being held in various sections of the country. Speakers of both the democratic and republican campaigns slander and accuse one another, of irregularities. If the voters were wise they would cast aside these quarreling Job seekers, constitute their own labor paity and put honest and efficient men into office who would look after the interests of the people. While we write of these elections we learn that Beaver Dam. Wisconsin, has Just struggle to recuperate from the jeWcUd Rae Weaver, Socialist, their wounds inflicted by John Lewis and mayor. Slowly gradually, step by Ms crew than were originaly con- we'll get to our destination. I YES UNCLE, LET'S GO! 1 jPRl NG Pick Best Road Seismographs, primarily designed to register earthquakes, now are being used in road buildjng. In California seismographs have been placed along several highways to record the vibrations set up by passing trucks and automobiles, measuring simultaneously the extent of horizontal and vertical movements, says Popular Mechanics Magazine. The records are expected to prove helpful in showing the difference in service life of various kinds of roads. SEVEN AGES OF WOMAN. The infant. The little girl. The girl. %. The young lady. The young lady. tV young lady. The young lady^-Capper Magazine. - Sir l'1' THE MINERS* UNION BY NORMAN THOMAS It is a serious matter when a once great and powerful organization like the United Mine Workers is divided by schism. None of us desires diual unionism. But even temporary dual unionism is better than one union rapidly dying of inefficiency and corruption. And these words are not too harsh to characterize the administration of John L. Lewis, an administration which has led the workers, partly by its own incompetence and lack of morale, ,to disastrous defeat in practically every bituminous field of importance except Illinois. The Illinois administration is far from perfect Illinois need» some housecleaning. But at least the Illinois organization has held together and has shown signs of real life. Not the Illinois administration but the rank and file dominated the Springfield convention. That convention did not represent paper unions or the ghost of old unions. Its delegates were not subsidized by a slush fund. They meant business. Some of us may wish that they had denied Frank Farrington of Illinois a seat in the convention, but he was an accredited delegate of a bona fide local and he was relegated to the extreme rear. Alexander Howatt, Adolph Germer and John Walker as principal officers with progressives like Hapgood and Deach on the organizing committee make a good combination for the hard job that lies ahead. It is a hard job. It is by no means a hopeless job. The Springfield organization would seem to have a good legal claim to be the true U. M. W. A. It certainly showed a willingness for investigation and mediation by its "invitation to President Green of the A. F. of L. to look into affairs and to examine the accounts of tfre Illinois organization and the Lewis administration. It is a pity that Pres. Green passed up the opportunity. It is not, however legal or political maneuvering in the courts or in the A. F. of L. that will count most. It is hard, intelligent work to build again a veeling of solidarity and a fighting spirity among the miners. Unless the Springfield organization can do this it will not be done for a long time and a great opportunity will have been lost. It is not the business of the Socialist Party as a party to take action in this matter. Certainly we are not seeking as a party to dictate to unions or to run them, but I think individual Socialists necessarily interested in the Labor movement will have a hard time to explain why their sympathy does not go to the Springfield organization rather than to the administration of John Lewis, adviser on labor affairs to the Republican Party and highhanded autocrat in a union which he has wrecked. SLAVES OF STEEL The research and education department of the Federal Council of Churches has performed a notable service in revealing that in a large number of steel plants the 10-hour, 11-hour and 12-hour shifts still prevaill. Eight years ago the sainted Gary declared that this inhuman regime was being wiped out and yet this report shows that of 248,247 workers 132,628 are working in excess of eight hours, a big majority. There are 110,698 working 10 hours, 5,3£0 working 11 hours, and 16,610 working 12 hours. Moreover, there are 130,301 working the six-day week and 66,712 working the seven-day week while the 24-hour day continues for many at laternate periods of from two to three weeks. That ia, once or twice a month many workers slave for 24 hours. Thus a majority of theae workers labor on a schedule that goes back to the 30's of the last century and over 16,000 follow a schedule that was general in the year 1800! This survives in one of the most highly developed industries in the world while in nearly all other countries the workers have the eight-hour day in this industry. This is all the more shocking considering the terrific drain on the vitality of the steel worker and the terrible heat in which he must work. In the summer men are stripped to the waist The heat from furnace, rolling and hammer processes saps the vitality through the pores. At the age of 50 most men are wrecks. To endure the terrific heat men must start as boys and gradually become accustomed to the living hell. Stomach cramps are common and the human wrecks generally end life afflicted with rheumatism or some other chronic ailment The official slave drivers in charge of the plants gave no information to the two college youths who gathered the material for this report The fact that the officials would not talk is proof that they know that these conditions are shameful. United States Steel also declines to provide data regarding hours to the federal government The industry that cannot bear the light of publicity is an abomination. Slave pens are no more desirable than stagnant pools that breed malaria. A government with a conscience would soon find a way to wipe out this revolting industrial sore.—The New Leader. HEROES IN PEACE Add one more to the long roll of workers who are herpes in peace. Charles A. Bell, an engineer on the Pennsylvania ftailroad, died to save his passengers. When his engine jumped the track he himself could have jumped with the possibility of saving his life or he could stay in his cab, set the brakes and hope that the Pullman cars would not follow the baggage coaches off the rail He set the brake« though it meant certain J0' h,m- s«ch capacity for loyalty even at the cost of life i. man's supreme glory and an unfailing promise of hope. HOW LARGE IS AN ATOM? At last atoms are weighed and measured like groceries and dry goods. Dr. Adams of the Mount Wilson observatory tell« us that a man is half way in size between an atom and a star. It takes ten billion, billion, billions atoms to make a man and one hundred billion, billion, billion men to equal an average star in mass. An atom ia lea» than one hundred millionth of an inch in diameter. The relative site of an atom 11 compared with a golf ball is the same as that of a golf ball as compared with the earth. That is, if the atom» of a golf ball were magnified to the size of golf ball», the golf ball would become a» large as the earth.—Good Health.