= 1 KREKOVA BANKA ^ KREKOVA BANKA d. d. • Maribor V naši poslovalnici v Šoštanju lahko naročniki telefonskih priključkov PTT podjetja Slovenije (sedaj Telecom, PE Celje), odprodate svoje terjatve do le-teh, tj. posojilne pogodbe z anuitetnimi kuponi. Poleg tega vam nudimo ugodna gotovinska potrošniška posojila (za varčevalce in nevarčevalce), z rokom vračila do treh let. Na razpolago smo vam od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.30 Telefon: 063/881-268, 881-369 DA BO DEM AR V SLUŽBI ČLOVEKA /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Veleni^^ PODJETJA, PODJETNIKI, OBRTNIKI! Postanite tudi Vi člani plačilno-kreditnega sistema EUROCARD ! Sprejemanje kartice LB Eurocard na vaših prodajnih mestih je gotovo dobra poslovna odločitev. Zakaj Vam to svetujemo? Prepričani smo, da je dvajsetletno obdobje poslovanja z mednarodno plačilno kartico EUROCARD zadosti dolgo obdobje, da je ni potrebno podrobneje predstavljati. Na svoji dolgi poti je doživljala spremembe, ki so ji omogočile širok krog uporabnikov. Kartica pomeni za prodajna mesta: - povečanje in pospeševanje prodaje - enostaven obračun za trgovca - zanesljivo plačilo - možnost izbire dneva plačila - brezplačno dobavo propagandnega materiala in obrazcev - nudenje strokovne pomoči (navodila) - varnost poslovanja (24 urna avtorizacija, stop lista) V imenu Nove Ljubljanske banke Ljubljana d.d., ki ima soglasje (licenco) lastnika - podjetja Europay International, sklepa pogodbe tudi naša banka. Vabimo vse obrtnike in podjetnike, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine Velenje in s področja Zgornje Savinjske doline, da se oglasite v LB SB Velenje d.d. na Rudarski 3, v Sektorju varčevalne dejavnosti (III. nadstropje) oz. nas pokličete, da Vas bomo dodatno informirali, po sklenitvi pogodbe pa tudi opremili z vsemi potrebnimi materiali._________________________ Z nami bo dan lepši OPTIKA Prodaja ortopedskih pripomočkov in sončnih očal MATEJA LIKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 NUDIMO VAM: - okulistično svetovanje - vse optične storitve po evropskih merilih - tekočine za kontaktne leče - ortopedski pripomočki (kot so: akustimulator, kosmodisk) PRIPOROČAMO VAM: Veliko uporabnikov očal si želi, da bi bila stekla lahka, težko lomljiva, pa tudi odporna na površinske poškodbe. Z organskimi ali plastičnimi stekli nam vse to omogočajo, saj so do 50% lažja od mineralnih, kar pomeni več udobja zaradi lahkih očal. Pri nas lahko dobite vse vrste organskih stekel domačih in tujih proizvajalcev. N®tloVn*@»! Športna dvorana na Rogli Foto: Aleš Fevžer Prodaja dela Glina odmeva po dolini in širše GG Nazarje po štirih težkih letih lani uspešno Dr. Janez Drnovšek: "Pomagal bom Logarski dolini" ■♦-e* KJF* Kaj se dogaja na Menini planini? A Uničujoči požari se še kar nadaljujejo n Gost meseca: poslanec SLS v DZ dr. Franc Zagožen Zdaj, ko je druga letošnja številka gotova in ko je ostala samo še tretja stran oziroma uvodnik, ki ga pišem, imam občutek, da bo to vsekakor ena izmed zanimivejših izdaj. Začenjamo z Glinom, kjer kljub novemu lastniku seveda še vedno delajo pohištvo, a je prodaja dela premoženja preveč odjeknila po dolini in izven nje, da bi lahko to kar preždi. O omenjeni prodaji smo povprašali tudi direktorja nazorskega Gozdnega gospodarstva, Milana Cajnerja, ki stanje v Glinu nedvomno dobro pozna, saj je GG strateški partner lesne industrije, poleg tega pa je sam sodeloval v ekipi, ki je pripravljala sanacijski program. Zanimivi odgovori. V obdni zbornici si še vedno prizadevajo za skupni sklad za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, na drugi strani pa imajo kmetje obilo dela s sanacijo škode v gozdovih. Posekati bo potrebno na tisoče kubikov polomljenih dreves in vse lepo pospraviti, saj v nasprotnem primeru grozi nov katastrofalen napad lubadarja. Zgornja Savinjska dolina, še posebej Zadrečka dolina pa se bo poslej ubadala še z enim problemom. Na Menini kani država namreč postaviti dva radarja: enega za vojaško in enega za civilno letalstvo. Zadeva je toliko bolj čudna, ker (do sedaj) pravih in popolnih informacij za občane^ ni bilo. Pač pa so svoje stališče o tem objavili Zeleni Slovenije. Če je res samo polovico tistega, kar navajajo, potem nam Bog pomagaj! Gost meseca januarja je bil poslanec Slovenske ljudske stranke v Državnem zboru, dr. Franc Zagožen. Z njim smo opravili res izčrpen intervju, pri čemer smo se dotaknili tako državnih kot lokalnih problemov. No, z doktorjem Zagožnom se o športu nismo pogovarjali, pa bi bilo morda prav, saj so težave vrhunskih športnikov v dolini res hude. Odbojkarice Zgornje Savinjske na primer se komaj prebijajo iz kola v kolo, a bodo klub temu, kot vse kaže, le uspele zadržati prvoligaški status. Za vse se še nekako najdejo rešitve, toda ko ostaneš brez doma, mora biti res grozno. Prav to se je nedavno tega zgodilo Matkovim v Matkovem kotu, ko jim je pogorela nova stanovanjska hiša. Akcija pomoči je medtem že stekla in tudi vi lahko pri tem prispevate svoj delček. Minuli konec tedna je Logarska dolina gostila vodnike vlečnih psov z njihovimi vpregami, zanimivo tekmovanje pa si je ogledal tudi predsednik slovenske vlade, dr. Janez Drnovšek. Kajpak, tudi on je navdušen nad naravnimi lepotami krajine in tudi on je obljubil svojo pomoč. Toda podobne besede smo slišali že tolikokrat, da lahko verjamemo samo še dejanjem. Dr. Drnovšek, poteza je torej vaša! Ker bo naslednja številka Savinjskih novic izšla 9. februarja, mi dovolite, da vam ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, že sedaj iskreno čestitam. Hkrati vas pozivam, da se udeležite proslav, ki bodo v ta namen organizirane v različnih krajih po dolini, saj boste prav s tem dali prazniku veljavo, ki mu gre. Za slovensko kulturo in slovenski jezik gre. Pa se tega najbrž včasih premalo zavedamo, se vam ne zdi? IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Glin Nazarje Prodija dela podjetja odmeva po dolini V zadnji številki smo poročali o tem, da je Sklad za razvoj Republike Slovenije kot lastnik nazarskega podjetja Glin prodal del premoženja, s katerim sta v minulih letih upravljali podjetji Glin Pohištvo in Glin Gostinstvo. Zaradi posredne ali neposredne navezanosti na Glin s strani velikega števila občanov je omenjena prodaja krepko odjeknila po dolini. Za izjavo v zvezi s prodajo Upoštevajoč dejstvo, da je bil smo zaprosili direktorja Glina Holding, Antona Vrhovnika. Dejal je, da je bila prodaja, za katero se je odločil sklad v Ljubljani, nadaljevanje začrtanega scenarija prisilne poravnave Glinovih dolgov. Po besedah Vrhovnika je bila ob tem sprejeta tudi odločitev, da se preostali del Glina lastnini na podlagi zakona o lastninjenju podjetij, ki so v lasti Sklada za razvoj. za prodajo podjetij Glin IPP, Glin Grif in Glin RIP že objavljen razpis za prodajo, se bo očitno na omenjen način lastninilo le Glinovo podjetje Žagarstvo. Delovni proces v podjetju Glin K&M se odvija normalno naprej, čeprav pravno formalno podjetje še ni uredilo vseh zadev. To naj bi bilo realizirano v kratkem. Franci Kotnik POSLOVNE INFORMACIJE 1. Zainteresirana podjetja opozarjamo na AMERIŠKO- SLOVENSKO poslovno konferenco, ki bo sredi februarja 1996 v Washingtonu in New Yorku. ;j 2. Od Ministrstva za finance - Carinska uprava R Slovenije 1 smo prejeli naslednja gradiva, ki so na voljo na Območni I gospodarski zbornici Velenje: d * POJASNILA 0 UPORABI ECL V CARINSKEM POSTOPKU; !j * NAVODILO O POSEBNOSTIH CARINSKEGA NADZORA V j ŽELEZNIŠKEM PROMETU; * CARINSKI POSTOPEK UVOZA BLAGA ZARADI PROIZVODNJE ZA IZVOZ; * CARINSKI NADZOR NAD BLAGOM, KI GA POTNIKI NOSIJO S SEBOJ IN PREDLOŽITEV USTNE CARINSKE DEKLARACIJE; * POSEBNOSTI CARINSKEGA NADZORA V POŠTNEM PROMETU; * POJASNILO O POSEBNOSTIH CARINSKEGA NADZORA V ZRAČNEM PROMETU; * SPROSTITEV BLAGA V PROST PROMET. 4. Obveščamo vas, da je v Uradnem listu R Slovenije št. 73/95 izšel razpis DOKAPITALIZACIJA IN POSOJI1A ZA SANACIJO PODJETIJ IN GOSPODARSTVA. Razpis je na pod-lagi določb kupninskega zakona (UL 45/95) in Uredbe Vlade o kriterijih (UL 64 in 73/95). 5. Obveščamo vas, da bo v času od 11.5. do 19.5.1996 v Kopru potekal 3. mednarodni obrtno podjetniški sejem PRIMORSKI SEJEM. 6. Vabimo vsa podjetja in podjetnike, ki želijo sodelovati z Republiko Albanijo, da se oglasijo na Območni zbornici I Velenje, kjer dobijo podrobnejše informacije o možnostih, ki jih ponuja Albanija ter o njihovih potrebah za uvoz. VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2. (ZGRADBA ZAVODA ZA URBANIZEM). TELEFON: 063/856-920, FAX: 063/855-645. Tri fmt'r' Prodaja dela Glinovega premoženja je negativno odjeknila po dolini. Pa tudi širše. Tudi po tednu dni ne mm eni pozabiti rosnih oči starejšega moža, Glinovega upokojenca, ki ic- prišel v uredništvo samo zato, da je lahko nekomu zaupal svojo bolečino ob tem. ko so za majhne denarje prodali del tistega, kat je skupaj s sodelavci gradil nekaj let in bil zato tudi za maisikai pnktajšan Poti nazaj zdaj ni. Ali pač? Pravno formalno je seveda zadeva taka kot je. A bolj ko curljajo informacije iz ozadja, bolj se zdi, da je pri vsem skupaj vendarle šlo za nekakšno zavajanje. Predvsem je bil očitno zaveden (ali pa vsaj netočno informiran) upravni odbor sklada, ki je odločal o prodaji. Menda mu je bilo, upravnemu odboru namreč, rečeno, da Glin Pohištvo vseskozi tekoče posluje negativno (to preprosto ne drži), Ja je tuji kupec, ki kupuje večinski delež, dotedanji strateški partner Pohištva (tudi to ne drži) in da za nakup ponuja bistveno več kot delavci Pohištva (tudi to ne drži, če na nakup gledamo z vsebinskega in ne s formalnega vidika). Odločitev o prodaji je bila baje sprejeta na podlagi naštetih podatkov. Finta številka ena. lig Vse kaže, da so bili na nek način zavedeni tudi zgomjesavin-jski župani, ki so se v določeni fazi vključevali v ta postopek in bili septembra na razgovoru pri takratnem direktorju sklada Urošu Koržetu. Seveda se ob tej priložnosti niso "mogli" izogniti vprašanju dolga Pohištva do njihovih občin, kar so menda na skladu razumeli v tein smislu, da se jim gre zgolj za ta denar in ne za usodo podjetja. Morda se je kilo od županov ob tem celo tolažil z mislijo, da bo od tujca lažje in bolj brezkompromisno izterjal denar, ki bi še kako prišel prav v njegovi občini. Toda - glejte finto številka dve. Podjetje Glin Pohištvo, ki je pravno formalno dolžnik (sicer se na tako ve. da je tisti denar požrl celoten Glin) sploh ni bilo prodano, ampak je še vedno to, kar je bilo, le da sedaj proizvaja in prodaja samo surove iverice. Na njegovi grbi so ostale vse dosedanje obveznosti vključno z dolgom do občin. Finta številka tri je pa, kot sem omenil že zadnjič, tovarna nemih plošč sama. Kupec je še kako dobro vedel, da hi imel, če bi jo kupil, že naslednji dan na vratu javni pritisk zaradi ekoloških problemov, ne gre pa spregledati tudi dejstva, da je tehnologija zastarela. Bolj ko človek razmišlja, manj mu je jasno. Glejte, četudi se postavite v vlogo države, ki je prodala premoženje, je to še vedno napačna odločitev. Od vsakega tolarja dobička, ki bi ga ustvarilo podjetje v domači lasti, bi država pokasirala davek. !n ne samo to. Podjetje v lasti zaposlenih bi gotovo skrbelo za investicije v svojo lastno proizvodnjo. Saj gre za domačine! Tako se pa lahko zgodi, lega ne trdim, da bo slika ravno obratna. Nelogično in nerazumno! Niti nekoliko nespretno obnašanje županov niti domnevna premajhna odločnost predstavnikov zaposlenih pri pogovorih glede nakupa ne bi smeli odtehtati tega, kar se je zgodilo. Kajti posledice bodo dol- In veste, kaj bo pri vsem tem največja ironij j? Da bodo lahko taki in drugačni to grenko epizodo v življenju Zgornje Savinjske doline uporabljali (beri: zlorabljali) sebi v prid v času (pred)volilne kampanje! Franci Kotnik GOSPODARSTVO GZS Območna zbornica Velenje Gospodarstvo v primežu številnih problemov Pred zadnjo parlamentarno obravnavo državnega proračuna so se člani upravnega odbora velenjske gospodarske zbornice 8. januarja sestali s poslancema v Državnem zboru mag. Francem Avberškom in Ivom Verzolakom ter svetnikom v Državnem svetu dr. Jožetom Zupančičem. Pogovor se je kajpak vrtel okrog problemov v gospodarstvu, ki jih tudi v letošnjem letu ni nič manj. Predsednik upravnega odbora in direktor zbornice Borut Meh in Božo Lednik sta osvežila stališča, ki jih je upravni odbor v zvezi z državnim proračunom sprejel ob koncu lanskega leta, pri čemer je bilo poudarjeno stališče, da je proračun zastavljen previsoko in da je država z vidika gospodarstva eno stavno predraga. Žal država tudi ne izkorišča vseh možnosti, da bi si zagotovila potrebna sredstva, saj dopušča izredno velik obseg sive ekonomije, nima pravega razumevanja za izvoznike, davke pobira samo tam, kjer je najbolj enostavno, nič pa ne stori tudi za izboljšanje discipline plačevanja. Borut Meh je poudaril, da bi se morala sedanja uspešnost slovenskega gospodarstva primerjati z letom 1986, ko so bili rezultati najboljši. Kot kaže, bomo letos prišli na približno 70 odstotkov takratnih dosežkov. Država bo morala ukrepati tudi na področju bančništva, ker je kreditiranje gospodarstva še vedno predrago. Gvido Omladič (ERA Velenje) je opozoril, da Slovenija nima izdelane strategije na področju trgovine. S prihodom tujih trgovcev se bo število domačih izdelkov v trgovinah gotovo zmanjšalo. Omladič je opozoril tudi na špekulacije, ki se dogajajo v raznih Finančnih ustanovah. Anton Vrhovnik (M-ZKZ Mozirje) se je strinjal, da se je treba na vstop v Evropsko unijo temeljito pripraviti, vendar je slovenska kmetijska strategija samo na papirju, namesto da bi država z intervencijami zaščitila svoje strateške surovine. Na področju trgovine in gostinstva bo potrebno urediti tudi vprašanje odpiralnih časov. Franc Avberšek in Ivo Verzolak sta se v osnovi strinjala z ugoto vitvami gospodarstvenikov, pri tem pa sta skušala pojasniti preobremenjenost Državnega zbora z velikim številom zakonov, ki jih mora sprejemati. Verzolak je menil, da bi bilo lahko takšno sodelovanje z gospodarstveniki še bolj konkretno, vendar je treba upoštevati, da se razmerje moči v vladi in parlamentu ne bo spremenilo do volitev. Avberšek pogreša kratko in precizno gospodarsko strategijo Slovenije, nujna pa je tudi reforma pokojninskega sistema. Svetnik dr. Jože Zupančič je izrazil mnenje, da ima gospodarstvo v Državnem svetu najboljšega zastopnika, ki se z vsemi močmi zavzema za njegove interese. Problemov, s katerimi se ubada gospodarstvo, torej ne manjka. Udeleženci razgovora so se dogovorili, da v podobni sestavi znova sedejo skupaj in oblikujejo konkretne predloge, ki jih bodo potem poslanci in svetnik prenesli v obe državni instituciji. Franci Kotnik Podjetniški kotiček Če ste med bolj pridnimi in se že lotevate izkazovanja rezultatov poslovanja za leto 1995, ste že pomislili tudi na to, kakšne obrazce bo potrebno predložiti Agenciji za plačilni promet oziroma RUJP. Če ste samostojni podjetnik in ste si morda že priskrbeli ustrezne formu-laije, ki so na voljo pri davčni upravi, ste opazili, da je letos običajnim obrazcem "Napoved davka' iz dejavnosti" priložen tudi obrazec "Bilanca stanja", ki ga je potrebno v skladu s Pravilnikom o vodenju poslovnih knjig skupaj z "davčno napovedjo" oddati RUJP do konca meseca februarja. Bilance uspeha, ki je prav tako predpisana z omenjenim pravilnikom, tudi za leto 1995 ni potrebno oddajati, kar smo sicer omenili že v prejšnji številki Savinjskih novic. Davčno napoved bomo izpolnjevali podobno kot v lanskem letu, podatke za bilanco stanja pa boste dobili iz inventurnih popisov. Obveznosti za družbe bodo, kot kaže, v letošnjem letu le bolj znosne od lanskoletnih. Zahteve v zvezi z letnim poročilom so odvisne od velikosti posamezne družbe. Ker imajo srednje in velike družbe svoje računovodje, ki morajo spremljati zakonodajo, bomo v nadaljevanju zapisali samo, kaj morajo predložiti Agenciji za plačilni promet majhne družbe. Majhne družbe so bile v letu 1995 po zakonu o gospodarskih družbah tiste, ki v letu 1994 niso presegle dveh od naslednjih kriterijev: - 50 zaposlenih, - vrednost prihodkov 200 mio SIT, - povprečna vrednost sredstev (aktive) 100 mio SIT. Povprečna vrednost aktive se izračuna tako, da se seštevek vrednosti aktive na začetku in na koncu leta deli z 2. V letu 1996 veljajo za razvrstitev med majhne, srednje in velike družbe podatki iz leta 1995. Majhne družbe, ki prikazujejo bilanco uspeha po 2. (nemška) ali 3. (francoska) različici, bodo predložile APP do 28.2. letos: 1. Statistične podatke za Bilanco stanja in Bilanco uspeha 2. Izkaz uporabe dobička ali pokrivanja izgube 3. Posebno izjavo, s katero družba izjavlja, da podatki iz Bilance stanja in Bilance uspeha temeljijo na Slovenskih računovodskih standardih. Izjava nadomešča predložitev poslovnih bilanc (bilanca uspeha, bilanca stanja). Majhne družbe, ki so izbrale prvo, to je angleško različico bilance uspeha, bodo poleg izkazov, ki jih predlagajo tisti, ki so izbrali nemški ali francoski način prikaza uspešnosti poslovanja, oddale APP tudi Izkaz uspeha, sestavljen za poslovne namene (stroški razvrščeni po naravnih vrstah, ki jih angleška različica ne pozna). Tisti, ki ste sestavljali bilance že lani, ste se že lani odločili za ustrezno različico bilance uspeha, ki jo boste zagotovili tudi letos, če seveda želite imeti podatke za več let med sabo primerljive. Tisti, ki boste delali bilanco letos prvič, se še lahko odločite med angleško, nemško in francosko različico. Odločili naj bi se za način, ki bo najbolj primerljiv s podjetji v državah, s katerimi največ poslovno sodelujemo. Prva dva načina uspešnosti sta prikazana stopenjsko, ko imamo na poti do končnega rezultata več vmesnih rezultatov poslovanja, ki nam že lahko nakažejo, kje je šibka točka našega poslovanja. Francoski način prikaza uspešnosti ima le en končni rezultat in je zato manj pregleden. Pri tem načinu prikažemo na eni strani prihodke, na drugi pa stroške poslovanja. Končni rezultat mora biti pri vseh različicah enak. Bilanca uspeha pokaže uspešnost za prodane poslovne učinke. In prav prikaz zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje je poleg načina prikaza stroškov področje, ki je v posameznih različicah različno prikazano. Angleški način prikaza bilance uspeha, ki je najbolj primeren za trgovce, prikazuje stroške po funkcionalnih skupinah (proizvajalni stroški, stroški uprave, prodaje...) Ta različica nam zagotavlja vpogled v doseženi kosmati dobiček od prodaje (marža). Podatke o stroških za nemško različico jemljemo iz razreda 4, kjer imamo stroške po naravnih vrstah (stroški materiala, storitev, amortizacije, dela...). Stroške, ki so v zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje po tej različici prištevamo prihodkom posameznega obdobja. Francoska različica bilance uspeha prikazuje na eni strani donose, na drugi stroške, ki so popravljeni za stroške zadržane v zalogah gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje. Izbira, ki v vseh treh primerih zagotavlja enak finančni rezultat, je torej prepuščena vsaki družbi. Metoda, ki jo izber ete, pa naj, ko smo že omenili, velja za daljše obdobje. MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI ob podpori Obrtne zbornice in vseh občin Zgornje Savinjske doline, omogoča poleg ostalih oblik pospeševanja MG tudi brezplačno svetovanje enotam malega gospodarstva. Časovno doslej neomejeno svetovanje s področja ustanavljanja enot malega gospodarstva, samozaposlovanja, priprave letnih poročil in davčne zak-onadaje se bo v mesecu februarju odvijalo vsak torek in petek od 13. do 14. ure na tel. 832-543 (Vising d.o.o. Moziije, Praprotnikova 12). Vida Skok Gozdno gospodarstvo Nazarje Po štirih težkih letih je bilo lansko zelo uspešno Gozdno gospodarstvo se je leta 1994 na podlagi Zakona o gozdovih razdelilo na Zavod za gozdove, ki ima funkcijo javne gozdarske službe, zasebni del, organiziran skladno z Zakonom o zadrugah, in proizvodni del, ki ga predstavlja izvajalsko podjetje, današnje Gozdno gospodarstvo Nazarje. O aktualnem trenutku v podjetju smo se pogovarjali z direktorjem Milanom Cajnerjem. Kako ocenjujete lansko poslovno leto? Za poslovno leto 1995 bi dejal, da je bilo precej negotovo, kot že nekaj prejšnjih let. Negotovo zato, ker je bila usoda našega podjetja odvisna od drugih dejavnikov, predvsem od rešitve problema vračanja gozdov ljubljanski nadškofiji. Po drugi plati niso bili dokončno rešeni nekateri problemi procesa razdruževanja premoženja Gozdnega gospodarstva in dejstvo je, da sta oba vprašanja odprta še naprej. Vendar se letos le kažejo jasnejše smeri reševanja, kar pomeni manj negotovosti. Kaj pa samo poslovanje, je bilo uspešno? Če ocenimo področje, kjer smo primerljivi z drugimi podjetji, lahko ugotovimo, da je bilo po štirih izredno kritičnih in težkih letih, tako v materialnem kot političnem smislu, leto 95 zelo pozitivno. V celoti smo realizirali program dela, vezan na državne gozdove, ob tem pa smo se uspešno uveljavili na novih področjih. Pri vzdrževanju gozdnih cest, kjer smo pokrivali področje občin Mozirje, Nazarje in Luče, smo z opravljenim delom zadovoljni. Poleg tega je bila naša dejavnost intenzivno usmerjena tudi na področje trženja oziroma odkupa lesa od lastnikov gozdov. Tudi pri tem smo bili uspešni navkljub napovedim, da lastniki gozdov z nami ne bodo želeli več sodelovati. Zgodilo se je pravzaprav nasprotno, da se namreč veliko število, zlasti večjih posestnikov znova vrača k nam. Takšno zaupanje nam v času, ko nam politika in konkurenca nista naklonjeni, vliva dodatno spodbudo za delo v prihodnje, ko bomo po končanem procesu lastninjenja morali najti neko primernejšo, ekonomsko naravnano obliko tržnega povezovanja z zasebnimi lastniki gozdov, ki na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline predstavljajo 85 odstotkov vseh lastnikov gozdov. Lastniki gozdov spoznavajo, da sistem, ki je deloval prej in v katerem je bila obvezna prodaja lesa resnično nesprejemljiva, le ni bil čisto zanič, še posebej ne v času, v katerem je pač deloval. Poglejte, danes povprečna neto cena, ko jo lastnik dobi za kubik lesa, ni nič višja kot v monopolnih razmerah, vendar je v tistem času imel vsak tudi zagotovljena vlaganja v svoj gozd, danes pa temu ni več tako. Slišati je, da je sedaj vlaganj v gozdove zelo malo. Kako bi komentirali ta podatek? Vlaganja v gozdove so se prepolovila in to je na daljši rok vsekakor zaskrbljujoč podatek. Kajti v času po drugi svetovni Milan Cajner: "Za letošnje leto pričakujemo, da bo spet poslovno uspešno." vojni se je v gozdove veliko vlagalo. Zgrajenih je bilo preko 800 kilometrov gozdnih cest, ki med drugim omogočajo višinskim kmetijam njihov obstoj in razvoj. Iz gozdov se je tako ali drugače v veliki meri financiral tudi razvoj ostale infrastrukture. Nenazadnje pa se je iz gozdarsko-lesnega kompleksa zlasti v obdobju od leta 1960 do 1980 zelo veliko vlagalo v razvoj širšega družbenega standarda, pri čemer imam v mislih šole, vrtce in ostalo. V tem času je bilo podeljenih največ štipendij prav na tem področju. Gozdarsko lesni kompleks je zašel v krizo po letu 1980, ko sistem ni našel več pravih rešitev, kriza v lesni industriji pa se je še posebej zaostrila po letu 1990. Tudi gozdarstvu takrat ni bilo lahko, saj je prišel znani morato rij na sečnjo gozdov... Res je. Začele so se tudi boleče obtožbe na račun gozdarstva, ki so nastajale v političnih krogih, danes pa podatki kažejo, da ni bilo vse tako slabo. Po letu 1990 so sečnje skokovito porasle in kar je najbolj zaskrbljujoče -strahovito 4 je porasel posek najkvalitetnejšega lesa, ki se je z nego vzgajal dolga leta. Taki poseki so lahkomiselni in na dolgi rok škodujejo tako lastnikom gozdov samim kakor tudi širši družbeni skupnosti. S kakšnimi cilji ste pričeli letošnje leto? Za letošnje leto pričakujemo, da bo spet poslovno uspešno, čeprav vemo, da bo konkurenca neizprosna in da se bomo morali potruditi z vsem znanjem, ki ga premoremo. Prihaja čas volitev, ko bo vsa polemika, ki je vezana na gozdarstvo, znova zelo aktualna in to bo čas, ki nam ne bo naklonjen. Da je temu tako, kažejo nekatere izjave iz preteklega leta, kot je na primer izjava gornjegrajskega župana, g. Riflja, ki je nikakor ne moremo šteti kot dobronamerno. Kajti s tem, ko je v časopisu "Dnevnik" oznanil, da je šlo naše podjetje "cugrund", nam je nakopal nemalo problemov. Ogromno je bilo povzročeno materialne škode, v podjetju smo jo registrirali, zbiramo podatke in v končni fazi bomo morali sprejeti odločitev, kako poiskati nadomestilo za povzročeno poslovno škodo. Ob tem bi rad dodal, da Gozdno gospodarstvo Nazarje ne želi in ne bo šlo po stopinjah podjetništva gornjegrajskega župana. V mislih imam seveda podjetje Tori. Vaše podjetje je strateški partner sosednjega Glina. Kako ocenjujete zadnje lastninske spremembe v njem? Lastninske spremembe v eni od Glinovih hčera na naše poslovne odnose nimajo posebnega vpliva. Spremembo sicer lahko ocenimo po eni strani kot podjetniško, po drugi strani pa kot resno razvojno dilemo Glina. Gozd je vendarle primerjalna prednost naše doline. Samo ob ekološko naravnani ekonomski rabi gozda in ob primernem razvoju lesne predelave lahko ta dolina tudi uspeva. Ne gre samo za zaposlitve, ki jih nudi ta gozd, gre preprosto za to, da lahko samo s smotrno rabo tega naravnega bogastva računamo na ohranjeno okolje, ki nas bo v tem občutljivem predalpskem prostoru varovalo pred ujmami in ki bo nudilo dovolj mikaven prostor tudi za razvoj turizma. S preveč izsekanimi gozdovi in brez obvladovanja lesne industrije, zlasti na področju kvalitetnih izdelkov iz masivnega lesa ni prave perspektive niti za gozdarstvo niti za lastnike gozdov. Prodaja Glinovega Pohištva, ki se ukvarja z izdelki iz iveric, je bila morda ekonomsko v danem trenutku edina možna rešitev, vendar ne bi smeli za nobeno ceno dovoliti, da se podo ben scenarij čez leto ali dve ponovi na kompleksu Glinove masive. Prepričan sem, da za kaj takšnega želje obstajajo. V najbolj kriznem obdobju ste bili član sanacijske ekipe v Glinu. Je bila prodaja po vašem mnenju res zgolj realizacija postopka prisilne poravnave ali je šlo v ozadju morda za drugačen scenarij? Eden izmed scenarijev, ki so nastajali v ozadju vseh Glinovih težav, je bil tudi stečaj podjetja in pridobitev tega premoženja pod vsako razumno ceno. Da je bilo temu res tako, dokazuje dogajanje okrog prisilne poravnave. Takratni scenarij je bil naravnan do zadnjega trenutka v to, da prisilna poravnava ne uspe in da Glin z vsem svojim premoženjem in hčerami vred zdrvi v nekontroliran stečaj. Ko se je GG Nazarje kot pomemben upnik in partner lesne industrije zavedel tega položaja, je v zadnjem momentu spremenil svojo odločitev, zaradi katere se je scenarij na sodišču nenadoma spremenil. GG je namreč proti • pričakovanju pristal na prisilno poravnavo in tako s stečajem Glina ni bilo nič. Pri tem pa je vendarle treba opozoriti, da je bil Glin takrat ekonomsko resno prizadet in da brez pomoči ni bilo moč iskati realnih rešitev. Prav zato se je pristopilo k preoblikovanju Glina v hčer-ska podjetja, ki so dobila možnost, da se uveljavijo vsako zase. Scenarij sanacije torej ni bil naravnan v smeri razprodaje Glina. Zaposleni v Pohištvu so si sicer prizadevali za odkup, vendar je bil dogovor v ozadju drugačen in prišlo je prodaje v času, ko je bil zaradi zamenjave na krmilu tudi v Skladu za razvoj primeren trenutek za to dejanje. Franci Kotnik Zgomjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Prizadevanja za obrtno cono in skupni sklad V četrtek, 18. januarja, sta se prvič po Novem letu na skupni seji sestala izvršilni in nadzorni odbor Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice. Poleg ostalih aktualnih zadev sta obravnavala tudi problematiko obrtne cone na Prihovi in skupnega sklada za malo župan Občine Mozirje Jakob Presečnik. Po sprejemu poslovnika o delu izvršilnega odbora je stekla razprava o možnostih sodelovanja zgornjesavinjskih obrtnikov na obrtnem sejmu v Celju. Očitno je, da interes obrtnih zbornic za nastop na sejmu upada, zato takšna oblika ne bi bila najboljša. Vsekakor pa je treba obvestiti vse člane zbornice, da možnost nastopa na sejmu obstaja in da naj izrazijo svoj interes za sodelovanje, če ga imajo. Evidenčne prijave se bodo zbirale na sedežu zbornice. Predsednik zbornice Franc Benda je seznanil člane obeh odborov o poteku aktivnosti glede ustanovitve sklada za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v dolini. Po obiskih pri županih na sedežih občin in po skupnem sestanku z direktorico republiškega sklada za pospeševanje razvoja malega gospodarstva Cvetko Tinaver imata občini Mozirje in Nazarje do skupnega sklada pozitivno mnenje, v Gornjem Gradu in na Ljubnem imajo nekaj pomislekov, ki bi jih verjetno lahko rešili, medtem ko v Lučah zaenkrat niso naklonjeni taki obliki. Člani izvršilnega odbora zbornice so bili mnenja, da bi bilo koristno, če bi imeli poleg skupne zbornice tudi skupni sklad, saj bi združeni v pogajanjih z republiškim skladom in z državo dosegli več kot pa vsak zase. Seveda ni nikjer določeno, da bi moralo biti v skladu zastopanih prav vseh pet občin. Če se bo katera od njih odločila po svoje, je to njena suverena pravica, kljub temu pa bo vodstvo zbornice v nadaljnjih razgovorih z vodstvi občin skušalo še bolj nazorno pojasniti prednosti skupnega sklada. Mozirski župan Jakob Presečnik je podal informacijo o poteku aktivnosti v zvezi z gradnjo obrtne cone na Prihovi. Ceno odkupa zemljišč je potrebno dogovoriti le še z nekaterimi lastniki, sicer pa je tudi ta faza zaključena. Presečnik je v nadaljevanju poročal še o aktivnostih republiškega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in o ustanovitvi regijskega pospeševalnega centra v Celju. Gre za obliko organiziranosti, ki se bo financirala predvsem iz državnega proračuna, njena funkcija pa gospodarstvo. Seje se je udeležil tudi naj bi bila pomoč pri organizaciji lokalnih podjetniških centrov, nadzor nad mrežo pospeševalcev, koordinacija pri pridobivanju mednarodnih sredstev in decentralizacija naštetih opravil iz Ljubljane. K projektu regijskega pospeševalnega centra sta iz naše doline takoj pristopili občini Mozirje in Gornji Grad, ostale ne, ravno tako pa stojijo ob strani občine iz šaleške doline. Čas bo pokazal, kakšno vlogo bo država dejansko namenila takšnim centrom. V zaključnem delu seje je podpredsednik zbornice Jakob Filač seznanil oba odbora o zadnjih dogajanjih v obrtniškem pokojninskem skladu, kjer zaradi zakonskih določil prihaja do pomembnih vsebinskih sprememb. Franci Kotnik Banka Celje Posojilo Mednarodne razvojne banke Banka Celje je ena izmed treh slovenskih bank, ki so pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj kandidirale za dolgoročno posojilo, namenjeno oživljanju investicijske dejavnosti v Sloveniji. Zaradi te kandidature sta celotno poslovanje banke pregledali dve mednarodni ustanovi: KPMG Peat Marwick iz Londona in AlB Consultants iz Dublina. Na podlagi njunega pozitivnega mnenja so v Mednarodni banki za obnovo in razvoj pripravili pogodbo za odobritev posojila 10 milijonov nemških mark za obdobje 15 let s 5-letnim moratorijem na odplačilo glavnice. V Banki Celje pričakujejo, da bo mogoče začeti koristiti omenjeno posojilo v letošnjem letu. KF Sneg in žled močno poškodovala gozdove nazarskega gozdnega območja Gozdovi nazarskega območja, ki obsega Savinjsko in Šaleško dolino, so čedalje manj odporni na vplive iz okolja. Narušene sestojne zgradbe zaradi imisij, napadov lubadarjev, raznih bolezni, poškodb zaradi rastlinojede divjadi in pomanjkljive nege, težko kljubujejo ujmam, ki so redne spremljevalke gozdov našega območja. Pomemben vpliv na povečevanje sečenj zaradi naštetih vzrokov, ki jih imenujemo sanitarne sečnje, imajo nedvomno tudi prekomerne sečnje najiepših dreves, ki predstavljajo najvitalnejši del gozdnih sestojev. Po njih je posegal lubadar in, ker so dohodkovno najzanimivejša, tudi gozdni posestnik. Delež sanitarnih ali, kakor jih tudi imenujemo, naključnih sečenj se veča iz leta v leto. V letu 1987 smo imeli v območju za 35.700 m3 tovrstnih sečenj, v letu 1994 pa že 52.600 m3. Ko primerjamo te sečnje z evidentirano izbiro dreves za posek, ugotovimo, da na 26.200 m3. Te poškodbe so bile skoncentrirane na Zgornjo Savinjsko dolino. Najmanj pa v letu 1987, ko je napadlo zaradi ujm le 6.800 m3 lesa. Daleč najbolj so prizadeti smrekovi enomemi gozdovi. Taki gozdovi poraščajo v območju 11.000 ha. Izpostavljeni so vsem vplivom: imisijam, podlub- nikom, boleznim in tudi človeku. Tudi sneg in žled sta tokrat pustošila v teh gozdovih. Najbolj prizadeti so gozdni sestoji v okolici Gornjega Grada, Nazarij in Šoštanja. V območju bo po prvih ocenah treba: Sneg in žled sta pustošila 60% poseka nimamo več vpliva. Ker pa so takemu stanju pridružujejo še samovoljni poseki, smo lahko nad usodo naših gozdov zaskrbljeni. Neurja z močnimi vetrovi in deževjem, sneg in žled pogosto povzročata škodo v gozdovih. V zadnjih devetih letih je bilo zaradi ujm posekano v povprečju 11.300 m3 lesa na leto. Največ posekov je bilo v letu 1991, v času neurij, dolgotrajnega deževja in poplav, ko smo posekali v gozdovih (foto: F. Kotnik) obnoviti 35 ha gozdov, Posekati 30.000 m3 polomljenih dreves in pospraviti vrhače, ki so se polomili na okoli 100.000 drevesih. Te številke še niso dokončne, saj je v tako kratkem času nemogoče dobro pregledati 46.000 ha gozdov v območju. Gre za oceno, ki daje dokaj klavrno podobo stanja v gozdovih. In kaj lahko oziroma moramo storiti v zimskem času. - posekati vsa polomljena drevesa, pospraviti odlomljene vrhače. Ker gre predvsem za smrekova drevesa, z delom v gozdu ob ugodnih vremenskih razmerah ne smemo odlašati. Kmalu bo tu pomlad in konec marca se že škoda na posesti več kot 20% katastrskega letnega donosa. Za grobo orientacijo povemo, da v V. katastrskem razredu predstavlja povzročena škoda 20% katastrskega dohodka takrat, ko je na lahko pojavljajo smrekovi in> gozdni posesti polomljenih tudi jelovi lubadarji. Zadnja leta smo vložili veliko dela in sredstev za zatiranje pre-namnoženih lubadarjev in vse to bo lahko zastonj, če polomije, ki predstavlja idealno gojišče podlubnikom, ne bomo pravočasno pospravili. Lastniki gozdov naj obvestijo revirne gozdarje o nastali škodi v gozdovih in po dogovoru z njimi prično s posekom iesa in pospra-vilom vrhov. Kako pospraviti vrhače in veje, ni potrebno posebej tolmačiti, saj to počnemo že tri leta. Pomembno je, da o tem obvestite revirnega gozdarja, zaradi morebitnih stimulacij, za katere se gozdarji zavzemamo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po zakonu so možne tudi davčne olajšave, kadar znaša več kot 150 vrhačev na 1 ha gozda, ali pa je podrtega 20 m3 lesa na ha - vse v povprečju na celotno gozdno posest. Vsa natančnejša navodila boste dobili pri revirnih gozdarjih na krajevnih gozdarskih enotah. Še enkrat vas opozarjam, čimprej pristopite k poseku polomije in pospravilu vrhačev, da preprečimo možnost ponovne prenamnožitve lubadarja v pomladanskem času. Gozdovi so bolni in brez skrbnega lastnika in dobre stroke ne bodo več dajali tistega, kar od njih pričakujemo. Pričakovanja pa so čedalje večja. Vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov mag. Ivan Kolar dipl. ing. gozd. Ljubno ob Savinji Državnega denarja za most ne bo? Prebivalci zaselka Savina, gre predvsem za tiste, ki so življenjsko vezani na prehod preko mostu na Savinji pri Jožetu Ateljšku (pri apnenci, op. EM) že nekaj časa opozarjajo na nevzdržno stanje mostu, ki sam zase kriči po popravilu. Priložnost bi očitno bila v sklopu projekta rekonstrukcije ceste Ljubno - Luče, planiranega za letošnje leto v dolžini 2,7 km. Žal moramo govoriti samo o priložnosti, zakaj županji Anki Rakun in lučkemu županu Mirku Zamerniku so na Direkciji za ceste v Ljubljani povedali, da projekt obnove tega mostu ne zajema. Res pa je, da se tega problema zavedata tako Ministrstvo za promet in zveze kot Ministrstvo za okolje in urejanje prostora. Nič kaj vzpodbudne resnice se zavedajo tudi na občini Ljubno, zato bo - ga je -županja sklicala sestanek vseh prizadetih, na katerem naj bi se dogovorili o nadaljnjem poteku zbiranja sredstev za obnovo mostu. Resnica je namreč tudi ta, da je občina Ljubno z lastnimi sredstvi “prekratka" za realizacijo popravila. Dr. Janez Drnovšek: "Pomagal bom Logarski dolini" Nedavni obisk predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška v Logarski dolini, kjer je predsedoval častnemu organizacijskemu odboru državnega in hkrati mednarodnega tekmovanja vodnikov vlečnih psov smo izkoristili za kratek razgovor z njim. Dr. Janez Drnovšek med razgovorom za naš časopis (foto: Ciril Sem) Gornji Grad Turistična prireditev vendarle bo? V zadnji številki Savinjskih novic smo objavili seznam turističnih in še kako drugače obarvanih prireditev, ki jih za letošnje leto planirajo po krajih Zgornje Savinjske doline. Pozornemu bralcu in tudi nam je takoj padlo v oči, da med bogato ponudbo ni včasih tako odmevne turistične prireditve v Gornjem Gradu. Dr. Drnovšek, sicer ste znani kot ljubitelj psov, a vendarle - na kakšen način ste postali predsednik častnega odbora za organizacijo te prireditve? Po eni strani gre za ljubitelje psov, kar sem. tudi sam, videl sem pa tudi, da je tukaj veliko entuziastov, ki skušajo organizirati ta šport, ki je pravzaprav nov v Sloveniji. Zaradi tega se mi je zdelo prav, da sprejmem takšno pokroviteljstvo. Po drugi strani gre za zelo primemo promocijo Logarske doline, za katero bi bilo prav, da se o njej več sliši in da bi jo ljudje spet začeli tako ceniti, kot so jo včasih. Zdi se mi, da je Logarska dolina sedaj na neki novi poti, v nekakšnem razcvetu in da je ta prireditev v tem smislu zelo primerna. V Logarski dolini vas je v zadnjem času večkrat videti, očitno vam je tukaj zelo všeč. Kako ocenjujete možnosti nadaljnjega razvoja tega dela Slovenije? Res je lepa, Logarska dolina, zato rad pridem po tem, ko sem jo lansko leto na nek način na novo odkril tudi sam. Zelo primerna je za sprehode in tudi za tek, ki ga sam rad opravim. Skratka, narava je izjemno lepa. Menim, da možnosti razvoja so, v dolini je nekaj podjetnih ljudi, začenjajo se nove iniciative. Tako sem prepričan, da bo tur- izem tukaj napredoval. Seveda ne masovni turizem, saj bi navsezadnje preveč ljudi naenkrat lahko Logarsko dolino ogrozilo, morda celo uničilo. To naravo, to okolje bo treba močno varovati in najti pravo ravnotežje med turizmom, dohodkom od turizma in med tem, da narava ostane lepa. Neokrnjena. Domačini so to naravo kljub različnim pritiskom v preteklosti uspeli ohraniti v res neokrnjeni podobi. Kljub temu pa ocenjujejo, da je za nadaljnji razvoj nujno potrebna ureditev cestne povezave s spodnjim delom doline in mejni prehod Pavličevo sedlo. Lahko pri tem računajo tudi na vašo pomoč? Vsekakor. Tudi sam sem ugotovil, da so ceste res slabe, da bo potrebno nekaj storiti. Tudi primer mejnega prehoda Pavličevo sedlo poznam in sem že sprožil nekatere aktivnosti, da bi se problemi razrešili. Res je več akterjev tudi na drugi strani meje, več je stvari, ki bi se morale razrešiti, vendar sem prepričan, da bo šlo. Sedaj, ko Logarska dolina in ves ta predel postajata bolj znana, se bodo rešili tudi ti problemi. Sam sem vsekakor pripravljen in bom pri tem tudi pomagal. Franci Kotnik Mar to pomeni, da se je Gornji Grad tozadevno iztrošil, gre v koledarju za pomoto ali so vzroki drugje? Na upravni enoti v Mozirju, na oddelku za gospodarstvo in urejanje prostora so nam prijazno pojasnili, da so pač uporabili podatke, katere so jim krajevno odgovorni ljudje posredovali za objavo v turističnem koledarju Slovenije. Slednje nam je potrdil tudi predsednik Turističnega društva Gornji Grad. "Resnica je, da so stvari še nedorečene, zato je po mojem potrebno iskati vzrok za neobjavo prav v tem. Nikoli nismo razmišljali, da prireditve ne bi bilo, čeprav se srečujemo s precejšnjimi težavami. Te so bile lani, ko je prireditev v celoti izpadla, tudi javno obelodanjene." V Gornjem Gradu se zavedajo, da je potrebno njihovo turistično prireditev postaviti v zgodovinske okvire, tako osrednji dan, kot tudi ostale, spremljevalne točke. Zgodovina je gornjegrajsko dejstvo, edino, na kar se resnično lahko opirajo. Tozadevno že menda Obisk državnega sekretarja Radovana Tavzesa V sredo, 17. januarja, se je na krajšem delovnem obisku v dolini mudil mag. Radovan Tavzes, državni sekretar v Ministrstvu za okolje in prostor. S predstavniki občin in Javnega podjetja Komunala Mozirje se je največ pogovarjal na temo takse za obremenjevanje okolja, ki so jo s 1. januarjem letos dolžni plačevati vsi porabniki vode, in potrebnih priprav na posamezne ekološke investicije. Jakob Presečnik pripravljajo tudi koncept, na občinskem nivoju so združili moči in znanje. Enako stališče zagovarja tudi župan Toni Rifelj, še posebej zato, ker naj bi se vse skupaj odvijalo v okviru občinskega praznika. Pravzaprav so občinski praznik datumsko postavili v čas Čebelarskega, Gornjegrajskega ali kako drugače imenovanega praznika. “Največji problem zadnjih let se je kazal v pokritju gostinskega dela prireditve, upam, da nam bo letos tudi to uspelo premostiti. Dejstvo je, da bomo morali določene stvari na novo opredeliti in se zanje odločiti." V Gornjem Gradu torej še ne bije plat zvona, znanje očitno imajo, nekaj dobre volje in zaupanja bo še potrebno dodati. Tudi za objave, takšne in drugačne, bo še čas, tako na državnem kot lokalnem nivoju. Ostali lahko samo upamo, da bodo Gornjegrajci svoje načrte uspeli uresničiti. Njihove nekdanje turistične prireditve so bile res prijetno doživetje. Edi Mavrič Ljubno ob Savinji Priprave na natečajne razpise Na ljubenski občini želijo skladno z razvojnimi načrti v letošnjem letu asfaltirati tri kilometre ceste v Primož in elektrificirati štiri kmetije v Teru in Primožu. Načrti so že v izdelavi, problem je seveda denar, zato pospešeno pripravljajo dokumentacijo za prijavo na natečaj za demografsko ogrožena območja. Na Ljubnem so prepričani, da bodo, v kolikor jim uspe pridobiti denar iz tega naslova, načrtovane programe tudi realizirali. JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVEDBENIH PROJEKTOV PROGRAMA CRPOV NA OBMOČJU KS LUČE 1. PREDMET RAZPISA: A Prestrukturiranje kmetij in uvedba dopolnilnih dejavnosti: - spodbujanje in uvajanje sonaravnih / trajnostnih tehnologij na področju živinoreje (npr. živinoreja brez gnojevke, reja drobnice, prireja kakovostnega mesa -govedo na paši, krave dojilje, paša juncev, konjereja in ribogojništvo); - izkoriščanje gozdov (urejanje gozdnih poti, čiščenje in varovanje, gozdna zelišča in sadeži); - predelava mesa, mleka, volne, lesa; - dopolnilne dejavnosti: domača obrt (pletarske storitve, šiviljstvo, pletenje, izdelava polizdelkov in izdelkov iz lesa), storitve (tesarstvo, mizarstvo, izdelovanje ograj, ostrešij ipd.), podeželski turizem (kmetije odprtih vrat, turistične kmetije, vodništvo...); - lovstvo (gojenje divjadi, lovski turizem). B Organiziranje in trženje turističnih storitev: - projekti za oblikovanje skupne turistične ponudbe kraja (strategija turističnega razvoja, prospekti, informacije, zaščitni znak ipd.); - projekti sodelovanja z zunanjimi turističnimi podjetji in agencijami; - razvoj ekološko manj obremenjujoče turistične ponudbe in območij miru (npr. pohodništvo, vodništvo, romarske poti ipd.); - razvoj značilne turistične ponudbe (domača hrana, tradicionalne prireditve ipd.) C Obrtni in podjetniški projekti: - predelava kmetijskih pridelkov (meso, mleko, volna, divjačina) in lesa; podjetniške dejavnosti profesionalne turistične ponudbe (gostinstvo, prenočitvene kapacitete, prevozništvo, trgovina, spominkarstvo ipd.); - informacijske in marketinške storitve v podporo kmetijstvu, turizmu in obrti. ^3 Projekti s področja naravne in kulturne dediščine, izobraževanja ter oživljanja tradicij in prireditev: - projekti za evidentiranje in označevanje naravnih in kulturnih znamenitosti; - celovita revitalizacija naravnih območij in kulturnih objektov (naravni ambienti, pomembni sakralni in kulturni objekti); - izobraževalni projekti s področij, pomembnih za razvoj kraja (npr. ekološko oz. trajnostno kmetijstvo, mehki turizem, alternativni transport, varstvo okolja, odkrivanje tradicije, kako spodbuditi sodelovanje ljudi); - skupni projekti za oživljanje kraja (prireditve, predstavitev posebnih lučkih značilnosti); - projekti za spodbujanje druženja in sodelovanja med krajani (npr. skupni prostori, delo društev, šola kot povezovalka kraja, knjižnica ipd.). E Projekti s področja urejanja prostora in prenove objektov: - urejanje vaških jeder (fasade objektov, zasaditve, poti, obeležja, drevje...); - obnova posameznih objektov (sakralni objekti, obeležja, gospodarska poslopja in hiše). 2. OBLIKE POMOČI: V okviru uvajalne faze projekta CRPOV, ki poteka na področju KS Luče, bodo izbrani projekti prejeli naslednje možne oblike pomoči (odvisno od vsebine projekta in njegove problematike): - izdelava tehnično-tehnološke rešitve; - izdelava poslovnega načrta in investicijskega programa; - prostorska, urbanistična in gradbena rešitev; - vključitev projekta v občinske oz. državne razvojne programe; - predlog možnosti sofinanciranja. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA NATEČAJU: a) Program, ki bo prijavljen na ta razpis, mora vsebovati: - v podroben opis projekta s predlogom rešitve na posebnem obrazcu CRPOV, ki je na voljo v tajništvu občine Luče; - kratko predstavitev prijavitelja (fizične ali pravne osebe); - oceno skupnih stroškov projekta s predlogom lastne udeležbe (v delu ali denarju) in zneska potrebnega sofinanciranja. b) Kdo lahko sodeluje: - podjetja, zadruge, obrtniki ir. samostojni podjetniki; - kmetje; - društva, zveze, združenja in zavodi; - skupine in posamezniki, ki se v sklopu predlaganega projekta nameravajo formalno registrirati c) Merila za izbor projektov: PREDNOST PRI IZBIRI BODO IMELI NASLEDNJI PROJEKTI: A Prestrukturiranje kmetij in uvedba dopolnilnih dejavnosti: - kmetije z vpeljano proizvodnjo; - projekti, ki predlagajo sodelovanje dveh ali več kmetij; - kmetije, ki so že začele s prenovo. B Organiziranje in trženje turističnih storitev: - projekti, ki spodbujajo okolju prijazen turizem; - rešitve v duhu Alpske konvencije; - projekti, ki združujejo turistično ponudbo širšega območja Zg. Savinjske doline; - projekti, ki predlagajo sodelovanje med krajani. C Obrtni in podjetniški projekti: - projekti, ki temeljijo na rabi domačih virov (npr. les, naravne lepote...); - okolju prijazni projekti; - projekti, ki dopolnjujejo kmetijsko in turistično dejavnost. D Projekti s področja naravne in kulturne dediščine, izobraževan ja, oživljanja tradicije in prireditev: - projekti, ki podpirajo razvoj kmetijstva in turizma; - projekti, ki odkrivajo identiteto in vrednote kraja; - projekti, ki angažirajo večje število prebivalcev kraja; - projekti, v katere so vključeni mladi ljudje. E Projekti s področja urejanja prostora in prenove objektov: - zanimive lokacije (celki, vedute, kulturno-zgodovinske znamenitosti, urejene cestne povezave); - tipična lokalna arhitektura in raba prostora; - projekti, ki imajo ustrezno gospodarsko osnovo s področja kmetijstva, turizma, obrti ali podjetništva; - lokacije oz. objekti, ki že imajo izdelano projektno dokumentacijo (idejni načrt, lokacijska dokumentacija, gradbeni projekt). 4. ROKI Ponudbe lahko oddate do vključno 1.3.1996 v tajništvu občine Luče. Ponudniki bodo o odločitvi komisije pisno obveščeni. 5. NAVODILA ZA PRIPRAVO PONUDB, KONZULTACIJE IN DODATNE INFORMACIJE Navodila in obrazce za pripravo ponudb lahko dvignete na občini Luče v rednem delovnem času. Konzultacije o pripravi ponudb bodo 13.2.1996 od 16. ure dalje v Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah. Obvezno si rezervirajte termin po telefonu (061) 168-11-69 (ga. Andreja Bras), kjer dobite tudi vse dodatne informacije o javnem razpisu. Zeleni Slovenye Kaj se dogaja na Menini planini? Predsednik Zelenih Slovenije Vane Cošnik je na nedavni tiskovni konferenci povedal, da so bili v lanskem decembru obveščeni s strani zaskrbljenih prebivalcev območja pod Menino planino, da namerava Ministrstvo za obrambo na tem območju postaviti vojaški radar. Stranka je od ministra Jelka Kacina zahtevala potrditev oziroma demanti teh govoric, vendar odgovora še vedno ni. Tudi sicer naj bi se dela opravljala na skrivaj, govori pa se o dveh možnih lokacijah. In sicer naj bi vojaški radar stal na območju Šavnic v občini Nazarje, civilni pa naj bi dobil svojo lokacijo na najvišjem vrhu Menine, Vivodniku. Slednji vrh je v občini Gornji Grad in na neposredni meji kamniške občine. Predsednik Gošnik je opozoril na negativne vidike postavitve omenjenih radarjev, med katerimi je po njegovem na prvem mestu zdravstveni. S sklicevanjem na znanstvene študije je uspelo prebivalcem preprečiti postavitev me-tereološkega radarja na Slavniku. Radarski valovi menda dokazano povzročajo obolenje oči, spolnih organov, zvišan krvni pritisk, očesno mreno in druga obolenja. S tiskovne konference so Zeleni ministra Kacina ponovno pozvali, naj z dogajanjem seznani ministrstvi za okolje in prostor ter javnost. Edi Mavrič ZADNJA VEST Po zagotovilu župana občine Nazarje Ivana Purnata bo v naslednji številki Savinjskih novic, objavljena popolna in natančna informacija o gradnji radarjev na Menini planini.____________ Gre na Menini planini za kravjo kupčijo? Neuradno, pa vendar dovolj glasno in zaskrbljujoče je pricurljalo na dan tisto, kar že tako in tako vsi vemo. Za vojaški in civilni radar na Menini gre. Tiskovna konferenca ekološko usmerjene stranke je navrgla nekatere podatke, nepreverjene sicer, pa dovolj zaskrbljujoče, nad katerimi bi se kazalo resno zamisliti. Po tem, kar je bilo tam slišati, in zaenkrat nasprotnih argumentov preprosto ni, sta omenjena objekta dovolj velika zdravstvena in ekološka nevarnost, pred katero ne kaže farizejsko tiščati glave v pesek in neprizadeto molčati. Podpisani sem od jeseni (od obiska državnega sekretarja Mirana Bogataja v Gornjem Gradu in Nazarjah) lanskega leta zaman poizvedoval, kako in kaj je s to zadevo. Da gre za vojaško skrivnost, je bil odgovor, da nevarnosti za okolje in ljudi ni, za nameček še podatek, da so pri vsem tem občinske garniture nemočne. Gornjegrajska, tu že kaže biti povsem konkreten. Bog moj dragi, kakšna vojaška skrivnost, pa že vsi, bolj ali manj obveščeni in osveščeni, govorijo o tem. Za resno verjetnost ekološke nenevarnosti bi kazalo pridobiti in obelodaniti strokovne študije o tem. Pa nič. Smo nemočni, država oziroma ministrstvo se je odločilo, je odgovor, katerega si resni in odgovorni izvoljeni predstavniki ljudi ne bi smeli privoščiti. Se posebej ne, ker gre za življenjsko vprašanje prihodnosti, ker gre za grob poseg v kraško planino, katera ne bo nikoli več to, kar je in kar naj bi ostala. Sveta gora Gornjegrajcev, Bočanov, Smar čanov in še koga. Vsak ve, da se v nemoči in nestrinjanju z vsiljeno rešitvijo, v našem primeru sta radarja prav to, vpraša za mnenje ljudi, katere bi kazalo bolj odgovorno zastopati. Po trebno se bi bilo družno z njimi boriti ali kloniti, kakorkoli, tako pa je nedorečenost prevelika. Takšna bo tudi posledična odgovornost. Dobro bi bilo vedeti, kaj stoji na nasprotni, državni strani te kravje kupčije. Elektrika in telefon v planin ski dom na Menini, nekaj kilometrov asfalta, mogoče kakšen milijon tolarjev v občinske blagajne. Malo, prekleto malo! Vsak resen in odgovoren državljan se zaveda, da tudi vojska in obramba države zahtevata in rabita prostor za svoje odgovorno delo in poslanstvo. Samo da to, kar se dogaja na in z Menino, ni ne resno in še manj demokratično. Nikakor ne gre za emocionalno razmišljanje, gre samo za opozorilo, čeprav se zdi, da je tudi to samo še zvonenje po toči. Mogoče samo razmišljanje, kam bo potrebno (bojazen pač obstoja) čez leto in dan ter pozneje pokazati s prstom. Primorci so svoj Slavnik oteli pravočasno, nam to ni in ne bo uspelo. Bojim se samo, da nam bo ob morebitnem zaprtju jedrske elektrarne država velikodušno ponudila tudi ''varovanje1' jedrskih odpadkov. Kakor stvari stojijo, jih bomo molče sprejeli. EDI MAVRIČ Slovenski zvonovi naj milo pojo Tako so povedali ob izjemni svečanosti na tromeji občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje, visoki cerkveni dostojanstveniki, šoštanjski župan dr. Bogdan Menih in prvak SKD, Lojze Peterle, ko so v stolp cerkve Svetega Antona v Skornem, potegnili tri nove zvonove. Svečanosti ob posvetitvi zvonov Slomšku, Sv. Jožefu in Sv. Antonu, se je udeležilo več sto vernikov in gostov, med njimi tudi škof Mariborske škofije, dr. Franc Kramberger, ki je zvonove blagoslovil in nato tudi maševal. Cerkvica Sv. Antona, ki je bila med drugo Novi zvonovi za cerkvico Sv. Antona (foto: Jože Miklavc) svetovno vojno tudi priča bojev Štirinajste divizije in okupatorjev, je med to vojno utrpela tudi odvzetje velikega, kar 1200 kg težkega zvona. Manjši zvon, ki je bil povrh vsega še počen, je le slabo oznanjal klice v sili oz. k svečanostim in cerkvenim praznikom ter k mašam. Krajani so se zato odločili, da bi v času prihoda papeža na obisk v Slovenijo, dogodek dostojno obeležili. Ob pomoči nekaterih somišljenikov - podjetnikov in SKD Šoštanj, so pri Feralitu v Žalcu naročili tri zvonove, v skupni teži okrog ene tone. Te so v nedeljo, 14. januarja povlekli v zvonik in tako najlepše voščili vsem Antonom, ki so praznovali v sredo, 17. januarja. Na ta dan pa so po sveti maši priredili tudi tradicionalno licitaci jo suhih svinjskih krač. Praznik Sv. Antona in velika akcija zbiranja sredstev v Skornem, je pomembno odmevala tudi med krajani pod Mozirskimi planinami, Lepe njive in Šmarčani. Zvonovi bodo poslej oznanjali daleč naokrog in kot so želeli slavnostni gostje, le vesele dogodke. Naj torej slovenski zvonovi v cerkvi Sv. Antona... "prav milo pojo..."! Jože Miklavc ORGANIZACIJE OTROŠKI DODATEK V LETU 1996 V skladu z Zakonom o družinskih prejemkih (Ur. 1. RS, št. 65/93) ter Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o družinskih prejemkih (Ur. 1. RS, št. 71/94 in Ur. 1. RS, št. 73/95) je do otroškega dodatka upravičen eden od staršev za otroka s prebivališčem v Republiki Sloveniji (32. člen): 1. če je otrok državljan Republike Slovenije 2. če otrok ni državljarf Republike Slovenije ob pogoju vzajemnosti. Ob pogoju, da je vsaj eden od staršev zaposlen kot delojemalec v Republiki Sloveniji ima pravico do otroškega dodatka tudi za otroka, ki nima prebivališča v Republiki Sloveniji, če: - je otrok državljan in nima pravice urejati otroškega dodatka v državi, kjer živi - otrok ni državljan Republike Slovenije in je tako dogovorjeno z mednarodno pogodbo. Do otroškega dodatka v letu 1996 so od 1.5.1996 dalje upravičeni tisti starši, pri katerih bo po izračunu ugotovljeno, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ne presega 110% povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Vstopni cenzus za pridobitev pravice do otroškega dodatka bo znan, ko bo objavljen podatek o povprečni plači za leto 1996. S 1. majem se bo pri Centru za socialno delo Mozirje opravilo preverjanje upravičenosti do otroškega dodatka za občane: - ki otroški dodatek že prejemajo - ki bodo na novo vložili zahtevke za otroški dodatek. VSI OBČANI, KI ŽE PREJEMAJO OTROŠKI DODATEK IN VSI TISTI, KI BODO PRVIČ VLOŽILI ZAHTEVEK ZA OTROŠKI DODATEK MORAJO ZAHTEVKE VLOŽITI PRI CENTRU ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE V ČASU OD 1.3.1996 DO 31.3.1996. V kolikor zahtevki ne bodo v celoti izpolnjeni, jih bo strokovna služba zavrnila kot nepopolne. Vsem, ki otroški dodatek že prejemajo in imajo v odločbi omejen čas prejemanja do 31.12.1996, se jim pravica avtomatsko podaljša do 30.4.1996. Nove odločbe, za zahtevke vložene v marcu, bodo veljale od 1.5.1996. Zaradi pričakovanega velikega števila vlog v mesecu marcu, vas obveščamo, da bomo zahtevke sprejemali: VSAK DAN V TEDNU, t.j. PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK IN PETEK OD 8. ure DO 13. ure ter SREDO OD 8. ure DO 17. ure. na Centru za socialno delo Mozirje (TVD Partizan, II. nadstropje). Pri Centru za socialno delo Mozirje vlagajo zahtevke vsi, ki imajo stalno prebivališče na območju občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče. Dopolnilo informacij'e K prispevku z naslovom Srečno hiši s številko tri, ki je bil objavljen v 1. številki Savinjskih novic na strani 19, je potrebno dodati, da sta pri gradnji hiše v Savini 3 pomagali tudi podjetji Elk-roj Mozirje in Savinja Mozirje. Slavica Slapnik Društvo upokojencev Nazarje Delavski dom sedaj tudi za upokojence Morda se bo ob zgornji naslov kdo obregnil, češ, saj tudi doslej ni bil zaprt zanje. To je seveda res, bolj kot to pa je pomembno, da imajo sedaj nazarski upokojenci, teh je preko 320, svojo pisarno v omenjenem objektu. Po začetku poslovanja Občine Nazarje v gradu Vrbovec se je tja preselil tudi sedež krajevne skupnosti. Na ta način sta ostali prazni pisarni, kjer je bil do takrat krajevni urad. Krajevna skupnost se je odločila, da ju odda v najem domačemu turističnemu društvu in društvu upokojencev. Upokojenci, ki so že prej iskali primeren prostor za svojo dejavnost, so se ponujene možnosti razveselili in jo tudi izkoristili. Tako v teh dneh že pridno urejajo svoj "kotiček", ki jim bo prišel še kako prav. Stane Žvipelj predseduje društvu upokojencev od lanskega februarja dalje. V tem času so upokojenci postorili marsikaj. Avgusta so se skupaj s svojimi družinskimi člani zbrali na pikniku v Peklu nad Žlabrom, kjer so se poveselili kot že dolgo ne. Nato so se konec septembra odpravili na izlet na Ptuj. Tudi to doživetje je bilo zanje zelo prijetno, ne samo zaradi naravnih in kulturnih lepot, ki so si jih ogledali, temveč tudi zaradi pri- jetnega vzdušja. Konec leta je društvo upokojencev z denarjem, ki ga je prispevala občina, kupilo darilne pakete za svoje starejše in obolele člane ter tiste, ki bivajo v različnih domovih po Sloveniji. Ob tem predsednik Stane Žvipelj predlaga društvu invalidov in Rdečemu križu, da bi to praznično obdarovanje v bodoče organizirali v medsebojnem sodelovanju. Upokojenci so ob Novem letu izdali tudi lične koledarčke. V letošnjem letu imajo v načrtu najmanj dva izleta, morda tudi piknik. V pisarni, ki jo bodo uredili v najkrajšem času, se bo sestajalo ožje vodstvo društva, prostor pa bodo upokojenci lahko izkoristili tudi za igranje šaha, pletenje, šivanje in podobne oblike druženja. Potekajo tudi razgovori z mozirskim centrom za socialno delo o možnostih oblikovanja skupine upokojencev, ki bi se redno sestajala z namenom pogovora in razvedrila. Franci Kotnik Predsednica KS Nazarje Marija Krivec izroča ključe pisarne predsedniku DU Nazarje Stanetu Žviplju (foto: Franci Kotnik) LJUDJE IN DOGODKI, OGLASI 95 let od rojstva Blaža Arniča 31. januarja bo minilo 95 let od rojstva enega najbolj izrazitih slovenskih simfoničnih skladateljev tega stoletja, Blaža Arniča. Zgornje-savinjčani in še posebej Lučani so ponosni na svojega glasbenega genija, ki pa je sredi ustvarjalnega dela umrl tragične smrti. Bil je mož velikega duha in srca! Blaž Arnič KF Novo vodstvo Pusta za nadaljevanje tradicije Minuli petek so se na občnem zboru zbrali mozirski Pustnaki. Poleg vsakoletnih priprav na turistično prireditev z več kot stolet opravka tudi s kadrovskimi Izvolili so novo vodstvo društva, ki mu sedaj predseduje Stane Weiss mlajši. Podpredsedniško mesto so zaupali Janezu Maroltu, tajniške posle pa bo opravljal Bojan Rojs. Odgovorno funkcijo pisuna so naložili Danilu Mrevljetu. Pust Mozirski torej začenja io tradicijo so si tokrat dali zadevami. priprave ne letošnja pustna dogajanja s pomlajenim vodstvom. Na občnem zboru je že padlo nekaj dobrih idej, dosedanjim Pustnakom pa se pridružuje tudi kar lepo število podmladka. Za usodo te širom po Sloveniji znane prireditve se torej ni bati. Franci Kotnik Pismo zdravnici Da je rubrika Zdravniški nasveti, kakor tudi njena avtorica, med bralci in bralkami zelo priljubljena, dokazuje tudi naslednje pismo: Spoštovana gospa dr. Maja Natek! Pohiteti moram s pisanjem, da bo vsebina še primerna, saj se januar že skoraj izteka. Malo pozno, vendar od srca, se vam zahvaljujem za božično-novoletna voščila. Prepričana sem, da pišem v imenu vseh bralk in bralcev "zdravniških nasvetov", pa ne samo njih! Hvaležni so vam vsi zdravi in bolni, osamljeni in trpeči, pridružujejo se ostareli in odraščujoči pa še starši bolnih otrok ter obupane ženske, ki trpe nasilje. Prav vseh teh ste se spomnili v svojem humanem pismu. Istočasno ste nas osvetlili in spomnili, da s primernim življenjem sami lahko največ storimo za svoje zdravje. Lepe želje vam v polni meri vračamol Tudi vam želimo zdravje, saj ga zdravstveni delavci še kako potrebujete, da lahko dobro opravljate svoje odgovorno delo: ko obiskujete svoje bolnike, ko dnevno pregledujete množico pacientov in jim določate zdravljenje in ko opravljate nočno dežurno službo za vso dolino. Ostanite še naprej vedno razumevajoči do svojih bolnikov! Želimo pa vam tudi izpolnitev velikih in malih želja, ki so skrite v vašem srcu. Lepo vas pozdravlja zvesta bralka vaših zdravniških nasvetov. Popravek V zadnji številki Savinjskih novic je bilo napačno objavljeno ime organizatorja Miklavževanja v Mozirju za leto 1996. Lansko in letošnje Miklavževanje pripravlja kulturno prosvetno društvo “JURIJ" Mozirje. V darilnih paketih, ki so jih prejeli otroci, je bilo napisanih nekaj sponzorjev, ki so prispevali v Miklavžev koš, in tudi ime organizatorja prireditve. Podarjenih je bilo preko petsto darilnih paketov. Prireditev temelji povsem na dobrodelni osnovi in ne vsebuje trgovskih elementov "daj-dam". Sicer pa je poslanstvo društva 'JURIJ" predvsem v obujanju starih običajev in širjenju obče kulture v občini. Vsako leto poleg Miklavževanja pripravljamo tudi slovesnost za materinski dan, slikarski Extempore "Savinjski gaj", gotovo pa bomo v letošnjem letu dodali še kakšno turistično ali kulturno prireditev. Jure Repenšek J| Občina Mozirje in Prosvetno društvo Mozirje prirejata proslavo s koncertom v čast slovenskemu » kulturnem prazniku, ibruarja 1996 ob 18. uri kulturnega doma v Mozirju p dekliška Vokalna skupina Škrjanček in okteta Rožmarin in Savinjski Ave. ifstopnine ne bo. f : •'. Vabljeni! mmsssmtstmm išSSsSSSŠ nizke in visoke gradnje urejanje zelenic in parkov zabaviščna dejavnost organiziranje prireditev trgovina Gornja vas 32 63312 PR2BOLD tel.: 063/723-060 fax: 063/723-231 Takoj zaposlimo v redno delovno razmerje za nedoločen čas naslednje profile gradbene stroke: - 3 GRADBENE delovodje ali gradbene tehnike /končana šola za gradbene delovodje ali V. stopnja gradbene smeri/. Najmanj 5 let delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije. - 15 VKV ali KV tesarjev - najmanj 3 leta delovnih izkušenj - 15 VKV ali KV zidarjev - najmanj 3 leta delovnih izkušenj - 5 VKV ali KV železokrivcev - najmanj 3 leta delovnih izkušenj Poleg stimulativnega osebnega dohodka nudimo tudi brezplačno bivanje v samskem domu. Nastop dela je možen takoj! Vloge pošljite na naslov: PLUTON d.o.o.. Gornja vas 32, Prebold oziroma informacije: Tehnični direktor Darko Orožim - mobitel: 0609-620-598 OPOMBA: Za tujce se zahtevajo vsi dokumenti, veljavni po zakonu o zaposlovanju tujcev! UUDJE IN DOGODKI Ogenj na Matkovi kmetiji Na visokogorski Matkovi kmetiji je v lepi, lani popolnoma dograjeni hiši živela sedemčlanska družina. Ko so se v ponedeljek v mraku člani družine vrnili domov, je bila hiša v plamenih. Trud, da bi karkoli rešili, je bil zaman. Pomanjkanje vode za gašenje in oddaljenost kmetije sta terjali uničenje poslopja v ognju, kljub hitri intervenciji gasilcev Zgornje Savinjske doline. V požaru so zgoreli vsi nadkletni prostori z vso opremo in imetjem. Družina je ostala brez vsega potrebnega za življenje. Petnajstletno delo in trud za dograditev toplega doma sta se sesula v pepel. Zagorelo naj bi v kuhinji, vendar še vzroki niso popolnoma znani. Sosedje in sovaščani so nemudoma priskočili na pomoč in sanacija objekta je že stekla. 17. januarja je bil sklican sestanek, kjer je bil imenovan organizacijski odbor za odpravo škode po požaru. Vodja odbora je Marko Suhodolnik. Že so stekla dela usposabljanja domače stare hiše, ki bo trenutno rešila stanovanjski problem družini. Sicer pa so pristopili k organiziranemu zbiranju pomoči za obnovo stanovanjske hiše. Akcija je stekla s pomočjo Rdečega križa Mozirje in SLS, delovnih organizacij in Kmečke zveze. Zaključena naj bi bila do konca leta 1996. Hiša naj bi bila čimprej vseljiva. Kot prvo bo potrebno nabaviti oblačila in obutev za člane družine. Krut poseg ognja v običajno življenje družine iz Logarske doline 21 je v njihovo življenje prinesel težko preizkušnjo. Pomoč vsakogar od nas jim je dobrodošla in potrebna, da premostijo to težavo. Naj pomaga vsakdo po svojih močeh. Slavica Slapnik Žalosten prizor v Matkovem kotu (foto: S. Slapnik) OBMOČNA ORGANIZACIJA RK MOZIRJE IN KMEČKA ZVEZA PRI SLS sta pristopili k zbiranju pomoči za obnovo stanovanjske hiše pri Matkovih. Če želite sodelovati tudi Vi, nakažite prispevek na žiro račun RK 52510-678-54016 s pripisom "za Matkove". HVALA! "Čemu smo na svetu, če ne zato, da drugim pomagamo?" VABIMO VAS NA DOBRODELNI KONCERT, KI BO V FARNI CERKVI LUČE, V SOBOTO 27.1.1996 OB 19. URI Pevski zbor iz Luč in Ljubljane želi pomagati pevcu Klemenu Matku in njegovim domačim. Bolečine ne moremo nadomestiti in tudi spominom ne zadostiti, zato jim dajmo pogum in pomoč po svoji vesti. Skupaj pomagajmo, da bi na pogorišču Matkove domačije čimprej zrasel nov dom. Zažgan hlev v Okonini V četrtek, 18. januarja, je zgorel majhen hlev v Okonini. Povzročitelj požara je bil Jože Špende, sin Marije, lastnice požganega hleva. Objekt je bil zavarovan, vendar pa je višina odškodnine zaenkrat še neznana. Storilec je duševni bolnik, ki se je že loteval požiganja, vendar uspelo. Pred dvema letoma je gasilcem uspelo zatreti požar takoj na začetku, sicer bi zgorelo celo pobočje gozda. Tokrat je Jožetu v četrtkovem četrtem poskusu uspelo. Mama mu dejanja ni mogla več preprečiti. Zagorelo je v času od 17.30 do 18. ure. Okoninski gasilci so ogenj sicer pogasili, a iz prsti in kamna zidan hlev je uničen. Dvajsetletni fant je pred parimi dnevi nehal jemati potrebna zdravila in je zapadel v duševno stisko. Pred dejanjem je izrazil prepričanje, da ga nihče ne mara. mu do sedaj to še ni S strani gasilcev je pred dvema letoma že bila narejena vloga za Jožetovo namestitev v ustrezen zavod. Materi in okolici je zaradi svojega duševnega stanja nevaren. Materin strah pred njim je utemeljen, toda gotovo ji je tudi hudo zanj. Kratkoročna rešitev težave je v tem, da pomagamo postaviti hlev do pomladi. Vendar pa je čas, da družba poskrbi za človeka, kot je Jože. Ob primerni zaposlitvi bi se verjetno ne počutil tako samega in ne bi razmišljal o škodljivih dejanjih. Slavica Slapnik Od hleva ni ostalo nič (foto: S. Slapnik) LJUDJE IN DOGODKI Petdeset let od požiga Solčave in drugi spomini na kraj Priča izpod savinjskih gora Jože Lodrant, Valent Vider (nadaljevanje iz 1. številke) Dalje nisem zdržal. Po lepi cesti ob Savinji sem jo ucvrl proti Rogovilcu. Senik na levi, kjer smo svojčas prenočili, je bil požgan, pa so ga že prekrili. Zdaj izdelujejo pod njim strešno opeko iz cementa. Šola je bila najbolj prizadeta. Ne le požgana, tudi vsa opraskana in okrušena je bila od strelov, ki so ji skrušili dobršen del ometa. Zunaj pred vasjo so gradili naselje iz barak. Naj bi bilo prvo zavetišče brezdomcev, ki zopet iščejo zavetje pod Raduho in Olševo. ZALJUBLJEN V OJSTRIČNO STENO Globlje sem zadihal, ko sem zapustil kraj zlih spominov in se spominjal poti, ki smo jo na noč prehodili proti presihajočemu studencu, ki je še precej dalje od Rogovilca. Na karti sem videl, da se je treba pri Rogovilčevi žagi obrniti preko Savinje na desni breg. Odprl se je pot v Robanov kot. Z Raduhe sem ta kot že poznal. Veliki bel prod je bil zanj posebno značilen. Ob ustju kota sta dve kmetiji. Pri Govcu so bili ravno pri kosilu zunaj pod lipo. Radovedni so se ozirali za mano. Nisem jim znal reči nič drugega, kot da sem jim voščil pozdrav. Pospešil sem korak, da jim čimprej uidem. Nekaj korakov naprej sem bil na Robanim. In zadaj za Robanovo domačijo sem se opotekel po kamnitem kolovozu, zakaj oči nisem mogel umakniti od Ojstričine severovzhodne stene. Kako je mogočno kipela iz Robanove planine, ki zaključuje dolinico! Vedel sem, da je nekje prehod preko stene, neuke oči pa ga zaradi daljave niso mogle najti. Saj se ti še iz neposredne bližine zdi neverjetno, da bi to steno po nadelani poti tako poceni mogel premagati. Zato me je obšla groza in hrepenenje hkrati, da bi jo premagal. Strelovec na desni je vabil s svojimi planinami. Mimogrede sem se znašel pri Robanovi domačiji. Začudil sem se, ker nisem naletel na nikogar od domačih. Tako čudno tiho se mi je zdelo vse okoli hiše. Pač, na klopci pred hišo sedi možak. Togo in topo zre predse. Na vratu ima ogromno golšo. V obraz je ves zaripel, od sonca ožgan. Posinela roka je mrtva ležala na palici. “Bog daj dober dan," sem ga nagovoril. Nerodno se je ozrl, počasi okrenil glavo proti meni in nekam grgrajoč odvrnil pozdrav. “Toplo je, toplo," pravim, da bi pogovor stekel dalje. "Je, je," se mi je skušal nasmehniti. "Dobro de mojim starim kostem," je pripomnil. “Ne bo še hudega," pripomnim in ga skušam hrabriti. "Dobrih sedem križev že nosim. Res še ni tako hudo, ko bi le bolezni ne bilo." VODNIK TAKIH IN DRUGAČNIH OVC Pogovor sem poskušal zasukati drugam. "Lepo je tu pri vas. Pri Robanu se pravi tukaj, kajne?" Nekaj trpkega je bilo v nasmehu, morda je bil celo rahel posmeh, češ, kaj neki je to lepota, o kateri govoriš, ko ne pomisliš, kako je na trdi zemlji trd kruh. "Lepo pa, lepo! Še niste hodili tod?" me pobara. "Nak," mu odvrnem, “a odslej me bo rado zanašalo semkaj, ko mi danes tolikanj ugaja. Na Ojstrico bi rad. Pa ne vem, kako se da kaj gori priti. V knjigah sem bral, da je sila nevarna pot po tisti nadelani stezi, ki vodi gori na Moličko peč h Kocbekovi koči in na Korošico." "Ho, ho, tak fante, pa bi ne prišel čez! Ko si vsaka količkaj poštena baba upa priti na vrh! Saj kar mrgoli klinov in vrvi in kamnitih stopov. Kar brez skrbi!" Z večjim zaupanjem sem pasel svoje oči na belem pečevju. "Koliko neki bi potreboval časa, da od tod pridem na vrh?" Resno sem se začel ukvarjati z mislijo, da kmalu krenem na Ojstrico. Ker sem bil hoje v gorah še nevešč in slabo izkušen, me je tak podvig nemalo skrbel. "Kakšne štiri ure ste pa zgoraj," mi odvrne. Bolj kot za katerokoli hvalo sem mu bil za te besede hvaležen. "Sem včasih lazil po hribih, v mladih letih. Zdaj sem pa tak. Nikamor ne morem, komaj da se okoli hiše porničem." Nejeverno sem ga ošinil z očmi in si mislil, ti da si hodil po gorah? Težko ti verjamem. Robanov kot z Raduhe - zadaj Robanov Travnik, čisto zadaj Ojstrica in Krofička (foto: Valent Vider) "Res?" ga zato začudeno spodbudim k pripovedovanju. Oči so se mu zaiskrile. Morda se je v njih porodila solza ob spominu na mladostno moč. Z vidnim in rastočim zanimanjem sem ga poslušal. V starčevski osamljenosti mu je to nadvse dobro delo. "Sem bil pastir," pravi. "Tod in drugod sem ovce pasel. Pa so prišli kdaj ljudje in sem jim njihovo ropotijo vlačil v hribe in na gore. Dobro so plačali nekateri, drugim bi bil pa raje pometal vse po bregu nazaj, tako nergavo so odmečkali tiste krajcarje. Taki so bili. Ženske načičkane, namazane in pobarvane, da je kar cvetelo in smrdelo, od mene je pa po ovcah zaudarjalo. Smo pa prišli do prave .skale, so pričele čivkati: Jaka, pomagajte, Jaka, primite. Hodimo, hodimo počasi, da se mi je že vse skupaj preneumno zdelo. Nič ne pravim, ko bi bilo to zunaj nadelane poti. Tam kdaj pa kdaj že more biti nerodno in pogledati v globino tudi; pa tukaj? Neka frajla vsa bleda obsedi, rekoč, da za ves svet ne gre naprej. Morda bi si upala nazaj? Raje se kar pri priči ubije, kot da bi hodila naprej. Meni je bilo že vsega dovolj. Vzamem vrv, jo povežem in vlečem naprej. Saj smo bili že pri vrhu. Tam se je na mah vse zopet spremenilo. Jaka je bil spet Jaka, oni so pa zmago proslavljali." NEMCI NA KOPINŠKOVI POTI V meni je raslo spoštovanje do preprostega moža. "Pravite, da ste tudi vi kaj po svoje plezali in lazili?" "Menda vendar!" Hudomušno se je nasmehnil. 'Je ni steze, ki bi je Jaka ne poznal. Gamsovo kozo bi bil lahko z nožem pahnil, če bi si jo hotel privoščiti, ko puške nisem imel. Še danes si upam vola spraviti čez mejo, naj bo še tako zastražena. So prišli tisti, ki so v stene hodili, mene vprašat, kako je treba premagati steno, preden so vanjo stopili.“ "Poznate Kopinškovo pot na Ojstrico?" se pozanimam, ker sem o njej že slišal govoriti. "Kaj je ne bi, ko sem jo pomagal delati! Je Kopinšek možak in pol. Enkrat je pa le nasedel." Radoveden sem postal, kaj ima Jaka za bregom. "Za kaj je pa šlo?" sem ga spodbudil k pripovedovanju. "Nemci so bili. V naše pečevje so se prišli skušat. Zaradi lepšega so prišli k meni pobarat, kako in kaj bi bilo s tisto plezarijo v Ojstrični steni. Da ni lahka, povem, sicer bi jo že naših kdo preplezal. So se le nasmejali, češ, kaj je taka reč za nas. In so vstopili v steno. Mene je radovednost mučila, kako jim bo to šlo od rok. Z daljnogledom sem jim sledil. Dolgo, dolgo so se motovilili v skali. Okoli poldne jih zopet iščem, kje so. Kaj neki se jim je pripetilo, da jih ne zagledam? (konec prihodnjič) __________________GOST MESECA V GRADU VRBOVEC______________ Pogovor z dr. Francem Zagožnom o delu slovenskega parlamenta, o stanju v slovenskem kmetijstvu, o približevanju Slovenije Evropski uniji in o problemih Zgornje Savinjske doline "SLS bo po volitvah presojala, ali bo vstopila v to ali ono koalicijo" Prvi gost meseca v letošnjem letu je bil poslanec Slovenske ljudske stranke v Državnem zboru, vodja poslanske skupine omenjene stranke in predsednik Kmečke zveze pri tej stranki, dr. Franc Zagožen. Najprej smo ga poprosili za oceno dela Državnega zbora in za primerjavo s prejšnjo skupščino. ZAGOŽEN: Če sem prvi gost v letošnjem letu, mi je najbrž dovoljeno, da voščim vsem bralkam in bralcem srečno, zdravo in uspešno novo leto. Pravijo, da januarja to še velja. Poslanec sem sedaj že v drugem sklicu. Bivša skupščina je bila tridomna, imela je drugačen poslovnik, trije zbori so zasedali vsak zase, samo kadar smo sprejemali ustavne zakone ali ustavo, je bilo zasedanje skupno in je odločala dvotretjinska večina vseh. Takrat je bilo 240 poslancev, od tega 80 poklicnih. Po novi ustavi imamo enodomni parlament - Državni zbor, ki deluje po novem poslovniku. V tem pogledu bi lahko bilo delo Državnega zbora bolj učinkovito in enostavnejše. Vendar je po moji oceni prva skupščina naredila veliko več kot Državni zbor. Seveda je takrat imela skupščina tudi drugačne naloge. Slovenija se je morala osamosvojiti in za tak projekt se je bilo treba zelo potruditi. Najpomembnejše odločitve smo takrat morali sprejemati z najmanj 160 glasovi. Kljub različnim pogledom in ideološkim usmeritvam strank je uspevalo dogovarjanje med strankami. Državni zbor, ki je bil izvoljen leta 1992 in mu torej letos poteče mandat, je imel tudi veliko dela in še ga bo ostalo, vendar tako usodnih odločitev ni bilo treba sprejemati. Zato je prišlo bolj do izraza različno gledanje na prihodnost Slovenije. Državni zbor bi lahko nekatere stvari opravil bistveno bolje. Upam, da bodo nove volitve prinesle novo kvaliteto. SN: Se strinjate z oceno, da Državni zbor ni zadovoljil pričakovanj ljudi oziroma da poslanci niso upravičili zaupanja? ZAGOŽEN: V vsaki demokraciji obstaja ta problem. Pred nekaj dnevi sem videl rezultate ameriškega javnega mnenja, ki je tudi slabo kar se tiče državnih organov. Slovensko javno mnenje je dokaj negativno, kar se tiče Državnega zbora in drugih državnih institucij. To je deloma upravičeno, deloma pa je to odraz tega, da se na parlamentarno demokracijo vsi skupaj še nismo navadili. V parlamentarni demokraciji se pač srečujejo ljudje z različnimi pogledi, stranke z različnimi programi in zaradi tega so med njimi seveda tudi prepiri. Sami prepiri ljudi ne bi smeli motiti. Mene osebno moti to, da smo v stari skupščini kljub različnim pogledom bili v stanju sesti skupaj in poiskati skupni program, sedaj pa to ne uspeva. V tem pogledu lahko kar precej ljudi reče, da Državni zbor ni upravičil njihovih pričakovanj. Dejansko je tudi veliko poslancev prestopalo iz ene stranke v drugo, tega volivci najbrž niso pričakovali. Kar se Slovenske ljudske stranke tiče, moram poudariti, da smo mi opozicijska stranka. Pričakoval bi, da se bo mnenje opozicije bolj Dr. Franc Zagožen (foto: KF) upoštevalo. V drugih parlamentih namreč se in v prvi skupščini se je tudi pri nas. Zdaj žal ni tako, vzrok pa je gotovo tudi v tem, da koalicija nima skupnega programa. Zato tudi ne pride do resnih pogovorov o najpomembnejših nacionalnih problemih, kot je na primer zunanja politika. SN: Vaša stranka vseskozi opozarja na gospodarski kriminal, na divjo privatizacijo, na negativne pojave v naši državi, ki so evidentni, vendar opozorila ne zaležejo veliko. Zakaj ste se sploh udeležili razgovorov s predsednikom vlade? Je bil to del predvolilne taktike? ZAGOŽEN: Ne, ni šlo za taktiziranje, vendar to srečanje ni moglo biti posebno uspešno. Sam se ga sicer nisem udeležil, ker nisem mogel, sem se pa strinjal s tem, da gremo na pogovore, saj smo sami že nekajkrat predlagali pogovor vseh strank o ključnih zadevah, kot so privatizacija, gospodarski kriminal in zunanja politika. Drnovšek je reagiral na svoj način. Kot je dejal, se je želel pogovoriti z najmočnejšima opozicijskima strankama. Naša stranka se je odzvala, SDSS pa je želela drugačen način dela. Po mojem mnenju bi morali za ključna vprašanja poiskati nacionalni konsenz. Če pa to ne bi bilo mogoče, bi bilo vsekakor boljše, da Slovenijo do konca leta vodi nestrankarska, tehnična vlada. LDS tega seveda ni sprejela in bo izkoristila možnost vodenja vlade do konca. Toda mi opozarjamo na pomembne stvari. Če se zamislimo samo nad podatkom Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, da je bilo do leta 1992 družbeno premoženje oškodovano za več kot milijardo nemških mark, je to grozljivo in kaže na dimenzije tega problema. Del tega je res bilo sanirano, vse pa ne. Nihče pa nima pregleda nad tem, kaj se je dogajalo od leta 92 naprej. Za to obdobje še ni bilo nobenih revizij. Glede zunanje politike se bojimo, da bi vladajoča garnitura tako ali drugače poskušala pred volitvami doseči nekaj, kar bi lahko prikazala kot uspeh, kar pa bi lahko bil tudi kak kompromis, ki bi Sloveniji dolgoročno škodil. Slovenija namreč želi doseči asociacijski sporazum z Evropsko unijo, da bi se lahko začela pogajati o polnopravnem članstvu, Italija pa pri tem postavlja nesprejemljive pogoje. Nesporazumi so tudi s sosednjo Hrvaško in tudi tu bi lahko prišlo do kakega kompromisa na škodo Slovenije. Take stvari se ne smejo dogajati brez vednosti parlamenta, navsezadnje tudi javnosti. SN: Kako ocenjujete možnosti sodelovanja SLS, SKD in SDSS? ZAGOŽEN: Treba je vedeti, da so razmere danes drugačne, kot so bile pred volitvami leta 90. Takrat so nove stranke nastajale zunaj sistema in so imele skupen program v obliki Majniške deklaracije: osamosvojitev Slovenije, parlamentarna demokracija, tržno gospodarstvo, socialna država, uspešna in pravno urejena. Te stranke so se takrat lahko združile v predvolilno koalicijo DEMOS. Volilni sistem je bil tak, da jih je v to silil. V DPZ so kandidirale vsaka s svojo listo, v Zbor občin in deloma v Zbor združenega dela pa s skupnimi kandidati. Ta koalicija je zelo dobro delovala, dokler ni dosegla najpomembnejših ciljev oziroma osamosvojitve Slovenije. V skupščini je takrat imela majhno večino, samo 53 odstotkov. Kot sem omenil prej, je bilo treba vsako večjo odločitev sprejeti z dvotretjinsko večino in DEMOS se je vse do vojne zelo uspešno dogovarjal z opozicijo. Imel je program, ki ga združeval. Kakšna bo jutri usoda teh strank, bodo odločale volitve. Če bodo dosegle večino, morda še s katero od podobnih strank, recimo Demokrati ali Zelenimi, sem prepričan, da bodo kljub današnjim razprtijam in razhajanjem sposobne doseči koalicijo, ki bo bolj enotna, kot je sedanja, in bolj uspešna v dogovorih z opozicijo. Če ne bodo dosegle večine, je zelo težko odgovoriti na vprašanje, kakšna bo nova koalicija. Morda bo takšna GOST MESECA V GRADU VRBOVEC kot zdaj, to je najbolj verjetno, vendar mislim, da za Slovenijo to ne bi bilo dobro, lahko pa pride tudi do kakšne zamenjave. SN: Sodeč po javnomnenjskih raziskavah je najbolj verjetno, da bo predsednik sedanje vlade tudi mandatar bodoče vlade. Pa tudi Slovenski ljudski stranki ne kaže prav slabo. Ste pripravljeni sodelovati v novi Drnovškovi vladi kot stranka in vi osebno? ZAGOŽEN: Jaz ne mislim postati član vlade. Ne take ne drugačne. Sicer pa - verjetno se bo res zgodilo, da bo LDS dobila največ glasov. Vendar ni nujno, da zaradi tega LDS postavlja mandatarja. Na volitvah leta 90 je bila najmočnejša Združena lista, druga je bila ZSMS in obe sta se znašli v opoziciji, ker je DEMOS imel večino. SLS bo po volitvah presojala, ali bo vstopila v to ali ono koalicijo. Vsekakor daje prioriteto koaliciji strank slovenske pomladi. Ne izključuje pa tudi kakšne drugačne, če bo ocenila, da bi v njej lahko sodelovala konstruktivno in uspešno. SN: Ste eden najvidnejših kmetijskih strokovnjakov v Sloveniji. Kako ocenjujete trenutno kmetijsko politiko v državi? ZAGOŽEN: Sedaj imamo zelo slabo kmetijsko politiko. In že kar nekaj dragocenih let smo izgubili. Gre za to, da bomo prej ali slej postali del Evropske unije. In ta čas do vstopa bi morali temeljito izkoristiti za spremembe, ki so pogoj, da bi bilo naše kmetijstvo tudi po vstopu v unijo uspešno. Ne samo v proizvodnji hrane, ampak da bi uspešno opravljalo tudi vse druge funkcije, ki jih mora opravljati. To ni samo gospodarska panoga, ampak je del nacionalne infrastrukture tako kot šolstvo, kultura, znanost itd.. Tudi v naši strategiji razvoja kmetijstva, ki jo je sprejel Državni zbor in ki jo zelo pozitivno ocenjujem, je to zapisano. Ohranjanje poseljenosti krajine, varovanje okolja, varovanje kmetijskih potencialov, varovanje prehranske oskrbe oziroma prehranske varnosti v primeru kriz, teh funkcij je veliko. Pri nas pa se pospešeno nadaljuje deagrarizacija, demografska ogroženost se stopnjuje, čedalje več površin se zarašča, še nobeno leto ni ostalo toliko nepokošenih in ne-popasenih travnikov kot prav lani. V Sloveniji je ogroženo za kakšnih 300 hektarjev in več kmetijske zemlje, če se bodo ti trendi nadaljevali. To pa pomeni, da Slovenija kot starka leze vase. Najprej smo izgubljali nacionalno ozemlje na Koroškem in na Primorskem, v Porabju, zdaj pa ga izgubljamo znotraj meja lastne države. Na tem področju ni bilo narejenega še ničesar. No, v kmetijstvu potekajo tudi nekateri pozitivni procesi, ampak vitalni nacionalni interesi pa niso zavarovani. SN: Tudi v Zgornji Savinjski dolini se srečujemo s številnimi problemi. Kako ocenjujete razvoj doline v obdobju po uvedbi lokalne samouprave? ZAGOŽEN: Lokalna samouprava je vzpostavila možnost, da se v državi zaustavi proces centralizacije. Iz pogovorov z ljudmi lahko zaključim, da so zadovoljni z novimi občinami. Občine gospodarijo s svojim denarjem in v manjših občinah so aktivirani novi potenciali. Tam, kjer jih niso dobili, kot na primer v spodnji Savinjski dolini, sedaj ocenjujejo, da so naredili napako. To se bo dalo v prihodnje še popraviti. S stanjem gospodarstva v naši dolini pa ne moremo biti zadovoljni. Upam, da se bodo pospešeno pojavljala nova manjša podjetja in da se bo začel razvoj turizma. Zdaj še ni veliko narejenega, ker sedanja vlada ne računa prav veliko na razvoj turizma v Sloveniji. Mislim, da možnosti so in to ne samo v zdraviliščih ter na obali, ampak tudi drugod, kjer so naravne danosti. Slovenija je zelo lepa. Če bi turistom ponudili takšne turistične storitve, kot jih iščejo in želijo, bi bili gotovo uspešni. Pogoj pa je infrastruktura. Kaj lahko v Lučah, Solčavi in Logarski dolini pričakujejo ob takšni cesti, kot je? Tu je Državni zbor povsem odpovedal. Leta 91 je bilo polno obljub, da bo škoda zaradi poplav sanirana hitro in v celoti, danes pa se borimo za kilometer ali dva ceste na leto. SN: Letos je menda v republiškem proračunu predvideno 2,7 km ceste Ljubno - Luče. Vendar ljudje niti temu ne verjamejo več. ZAGOŽEN: V proračunu je v ta namen odobrenih 95 milijonov tolarjev. Menim, da s tem denarjem ni mogoče zgraditi takšnega odseka. Je pa mogoče, da bo Direkcija za ceste dovolila, da se zgradi več, kot je v letošnjem proračunu, in se plača iz proračuna 97. Vendar tudi s tem nismo veliko pridobili. Ta tempo je enostavno prepočasen, saj čakajo še povezave z Železno Kaplo, Kamnikom, Črno na Koroškem... SN: Koliko ste doslej storili za občino Solčava? ZAGOŽEN: V stranki smo se vedno zavzemali, da bi lokalno samoupravo uredili tako, da bi ljudem čimbolj ustrezala. Problem ni samo Solčava, ampak tudi nekatere druge občine. Ko je članica naše poslanske skupine Omanova vložila predlog zakona za ustanovitev občine Jezersko, sem vložil dopolnilo za Solčavo, Ribnico na Pohorju in Hajdino pri Ptuju, vendar so bili vsi predlogi zavrnjeni. Po mojem mnenju je več izgledov, da se bo parlament po volitvah stvari lotil nekoliko bolj modro, v letošnjem letu pa ne pričakujem, da bi se dalo karkoli storiti. Predstavnikom Solčave sem tudi povedal, da je zelo malo možnosti, da bi sedaj uspeli. Pri tem je pomembno vedeti, da je ustavno sodišče razveljavilo zakon o območjih sedanjih občin in naložilo parlamentu, da sprejme nov zakon najmanj pol leta pred novimi lokalnimi volitvami, torej do pomladi leta 1998. Prizadevanja Solčavanov za lastno občino podpiram, saj verjamem, da bi bili v njej uspešnejši kot v sedanji občini. V preteklosti je bila Solčava vendarle bolj vezana na Koroško kot na Luče in torej ima svojo identiteto. SN: Na Menini se menda gradi radarski sistem. Govorice so zavite v tančico skrivnosti, za kaj pravzaprav gre? ZAGOŽEN: Kot kaže, se na Menini načrtujeta dva radarja. Eden naj bi bil za civilno letalstvo in naj bi stal na najvišjem vrhu Menine, na Vivodniku. Za to zadevo bi morala vedeti nazarski in gornjegrajski župan in najbrž tudi občinska sveta. Prav bi bilo, da zvedo o tem tudi občani. Vsaj ustrezno rento bi zaradi tega morali zahtevati. Samega radarja se niti toliko ne bojim, nekje radarji pač morajo biti. Videl sem študijo, na podlagi katere sta se vlada in državni zbor odločila za postavitev radarja za civilno letalstvo. Po tisti študiji sam radar ni tako nevaren za okolje, kot se na splošno morda misli. Radar ima navsezadnje vsako letališče, kjer je ogromno prometa. Nekaj drugega je. Vivodnik za turiste ne bo več dostopen, izgubil bo svojo atraktivnost za izletnike. Če bo vojaški objekt postavljen na drugem vrhu, na Savnici, bo učinek isti. Kar je za okolje bolj nevarno, je možnost razlitja goriva, kar ima lahko hude posledice, ker je Menina kraška planota. Zato bi bilo prav, da bi občinski sveti zahtevali popolno informacijo o tem in da ljudje zvedo, kaj se dogaja. Potrebno bi bilo zahtevati tudi ustrezno nadomestilo, saj bo Menina za turizem manj zanimiva. Če se bo kaj gradilo in očitno se bo, je treba vsekakor zagotoviti, da to ekološko ne bo nevarno. Osebno sem informiran samo o Vivodniku in če lahko kdo pri tem kaj stori, so to predvsem občine, občinski sveti in župani, ki lahko zastopajo interese prebivalstva veliko bolj uspešno kot en poslanec v Državnem zboru. Prebivalci morajo biti o tem dobro informirani. Ne sme se delati na skrivaj. Predlagam, da tudi Savinjske novice storijo, kolikor je največ mogoče na tem področju, saj kdo pa je močnejši kot sedma sila, ko gre za obveščanje javnosti? SN: Ali vidite Franca Zagožna tudi v tretjem sklicu parlamenta? ZAGOŽEN: Najbrž ne. Dokončnega odgovora sicer ne bom dal, bomo videli, kaj bo prineslo letošnje leto. Jaz si pravzaprav nikoli nisem želel biti politik. Bili so pa taki časi, ko je bilo očitno, da Jugoslavija razpada, da se sistem ruši, ko sem enostavno moral storiti to, kar sem, da sem namreč s študenti, ki so bili pripravljeni sodelovati, ustanovil Kmečko zvezo in takrat sem imel samo ta namen. Ampak dogodki so se odvijali drugače in potem sem moral kandidirati za prvo skupščino, nakar so zahtevali, da kandidiram še za Državni zbor. Celo življenje sem delal kot znanstvenik, raziskovalec, zanimala me je predvsem resnica, ki sem jo iskal, dejstva, argumenti. V politiki je pa dostikrat čisto drugače in ni lahko prenašati, kako se ljudje odločajo na pamet, ko so odločeni vnaprej, ko niti niso pripravljeni poslušati argumentov, upoštevati dejstev. To me pogosto spravi v zelo slabo voljo. SN: Dr. Zagožen, hvala za razgovor. Želite morda dodati še kakšno misel? ZAGOŽEN: Vsem bralcem in ostalim bi svetoval, da ne glede na to, ali so s to demokracijo zadovoljni ali ne, resno jemljejo volilno pravico. Samo vsaka štiri leta imajo priložnost, da lahko kaj storijo. Drugače pač ne gre. Mislim, da je najslabša možnost izogniti se volitvam. Želel bi jim, da bi imeli s politiko čim manj opravka, kar bi pomenilo, da politika boljše deluje, ampak volilna pravica je pa ena od temeljnih, zato jo kaže izkoristiti. Naj torej gredo na volitve ne glede na nezadovoljstvo s politiko. Pogovarjal se je Edi Mavrič n OGLASI Kemična čistilnica v Mozirju Novost ob pravem času Zadnje dni januarja bo Mita Arlič odprla vrata kemične čistilnice na Tratah v Mozirju. Novost bo dobrodošla ne samo za krajane Mozirja ampak tudi za vse ostale, ki jih pot po opravkih zanese v ta kraj. Treba je priznati: na kemično čistilnico smo res težko čakali! Kemično čistilnico Mite Arlič boste našli brez težav. Če ste pri občinski stavbi, enostavno nadaljujete pot mimo kapelice proti avtobusni postaji in v strnjenem naselju na levi strani opazite čistilnico. Če vas pot vodi iz smeri avtobusne postaje ali mozirskega hotela, se napotite mimo lipe, prečkate Trnavo in ste skoraj že tam. V Arličevi kemični čistilnici, ki je opremljena z novo, najsodobnejšo, računalniško krmiljeno tehnologijo italijanske proizvodnje, ki je poleg svojih odličnih tehničnih karakteristik tudi ekološko neoporečna, vam bodo na vašo željo očistili hlače, krila, suknjiče in ostale dele garderobe, poleg tega pa tudi odeje, spalne vreče, bunde in ostalo. Ob tem velja dodati, da se tekstil s postopkom kemičnega čiščenja tudi vzdržuje. Kmalu vam torej ne bo treba več v kemično čistilnico v Velenje, Žalec ali še kam dlje. Kemična čistilnica v Mozirju bo za vas odprta dopoldne in popoldne. Pa tudi za parkirni prostor so z razumevanjem sosedov ustrezno poskrbeli, zato se brez skrbi do čistilnice zapeljete tudi z avtomobilom. O delovnem času vas bomo še obvestili, če pa vas karkoli zanima, telefonska številka kemične čistilnice Mite Arlič je 832-610. EP OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo KOMBIBUS TAM 75, letnik 1983, j 18 sedežni, cena 180.000,00 SIT. Javna dražba bo 30.1.1996 ob 10. uri v Osnovni šoli Mozirje. Dražitelji morajo do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10% izklicne cene. Uspelim dražiteljem bomo varščino všteli v kupnino, neuspelim pa vrnili po končani dražbi. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek. DRAGA MATURANTKA! Si že razmišljala o svoji maturantski obleki? Seveda si! Želiš si nekaj posebnega - samo zase. Nekaj romantičnega. Zapeljivega. Nepozabnega. Imaš idejo, ali pa se mogoče ne moreš odločiti? Obišči nas, čaka te zastonj svetovanje modne kreatorke. Skupaj bomo gotovo našli pravo idejo. IN ŠE TO, CENO SI BOŠ LAHKO IZBRALA SAMA! 63330 Mozirje^ Tel.: 063/^31 981 TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC Tečaj za voznike motornih vozil vseh kategorij se prične v PETEK in PONEDELJEK, 9.2. in 12.2.1996 ob 16. uri v gasilskem domu Mozirje. m Vsako leto usposobimo kandidate za voznike preko 200 voznikov! usposabljajo: Poučujejo izkušeni inštruktorji • na sodobnih in raznolikih vozilih m Vsak mesec nov tečaj cestno prometnih predpisov. • informacije pri inštruktorjih NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA TONE ROSENSTEIN Brezje 9, Mozirje -tel: 831-108 TOMAŽ ES Praprotnikova 16, Mozirje - tel: 832-337 ANTON BENDA Radmirje 59 - tel: 841-083 FRANC in KATARINA DEBELJAK I Zg. Pobrežje 30 i Nazarje - tel: 831-475 OGLASI 5 - ijlibno ob Sfl" tel: 241-512 mi* NA ZALOGI IMAMO NASL6DNJ6 VRST6 S€M€NSK€GA KROMPIRJA: SflNTe 99.00 SIT DOMAČ, B€l OLUP, BL6DORUM6NO M€SO ROMANO 99.00 SIT DOMAČ, RD€Č OLUP, B€LO M€SO J6RLR fl KlflSfl 129.00 SIT UVOZ, B6L OLUP, RUM6NO M6SO, ZGOD€N UIST6R fl KLflSR 139.00 SIT UVOZ, B€L OLUP, B€LO M6SO, Z6LO ZGOD6N D6SIRC fl KlflSfl 129.00 SIT UVOZ, RD€Č OLUP, RUM6NO M€SO K€N€B€K fl KlflSfl UVOZ, B€L OLUP. B6LO M€SO PRIČAKUJ€MO Š€ SORT6: FRIZIJfl. MflJ€S-TIK, PRIMURfl. KONDOR. SIRT6MA... Č€ PA M€D NAŠT6TIMI N€ BOST€ NAŠLI PRIM6RN6GA S6M6NSK6GA KROMPIRJA, S€ BOMO POTRUDILI IN NAŠU TAKŠN6GA, KI VAM BO ODGOVARJAL. turist biro SOTINA Grad Vrbovec Razarje tel.: 831-316 9.00 -14.00 od ponedeljka do petka ______sobota zaprto_ izven delovnega časa pokličite 832-237! Ponudba vseh slovenskih zdravilišč Počitnice v Sloveniji in na Hrvaškem Posebna ponudba, zimske šolske počitnice od 17.2. do 2.3. Kanarski otoki, vsako soboto na Gran Canario in Tenerife. IZLETI: eno, dvo in trodnevni po Evropi Romanje v Sveto deželo 23.2. 4 dni posebno letalo Lillehammer - 27.1. 7 dni, posebno letalo Posebna ponudba Pariz - 5 dni, avtobus, samo 290 DEM Potovanja in velika potovanja Posebna ponudba: Dominikanska republika, Evropska potovalna uspešnica 14 dni na bazi polnega penziona - 2280 DEM 10 dni Bankok, Pattaya, 1599 DEM, ter še veliko drugega. SEJNI: PRET-A-PORTER-PARIZ(moda) 26. in 27.1. 3/5 dni PREMIERE-FRANKFURT (darila, pisarniški material...) 28.1. 4 dni ISM-KÖLN (slaščice, bonboni, kolači...) 29.1. 4 dni CONFORTEC-PAR1Z (gosp. aparati, gospod, oprema) 29.1. 3 dni SEJEM IGRAČ- NÜRNBERG 2.2. 2 dni avtobus EUROSHOP - DÜSSELDORF (opr. trgovin) 26.2. 3 dni posebno letalo EUROPAIN-PARIZ (pekarstvo, slaščičarstvo) 26.2. 3 dni SIA-SIMAVIP (kmetijstvo) 26.2. 3 dni ITB-BERL1N (turistična borza) 9.3. 3. dni posebno letalo CEBIT-HANNOVER (računalništvo) 14.-20.3. 2,3,4 in 1 dan posebno letalo. Pri nas lahko naročite letalske karte za širom po svetu, ali pa vam izdelamo poseben program po vaši želji. Nadaljuje pa se prodaja: 1. maj VAL THORENS- FRANCIJA, pohitite prej boste plačali, ____________________________dlje boste lahko odplačevali. "ART DECO" jenovega? profesionalni MAKE-UP (šminke, laki, pudri ...) ter vse za nego nohtov Kje ? I v drogeriji v Grabnerjevi hiši, Na trgu 7, v Mozirju v petek, 2. feb. 1996 od 1 4°°-l 9°°ure K£3JU Brezplačna predstavitev ter ličenje, možnost B,p Wm I M hai inja v Za koga ? PRIMERN S l vse Jenske, še gos S Savinjskimi novicami na letovanje! Med prispelimi pravilnimi odgovori 1. kola PA) smo izžrebali kupon, ki ga je poslala Andreja Škruba, Šolska 32, Mozirje. Čestitamo! Odgovor na tokratno vprašanje napišite na kupon in ga v kuverti pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4,63331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA IGRA". Rok za oddajo tokratnega kupona je ponedeljek, 5.2.1996. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali lepo nagrado, to pa je BON V VREDNOSTI 15.000,00 SIT iz programa Turistične agend je SONJA Nazarje. Obilo sreče! Vprašanje: V kateri državi se nahaja smuSžfe VAL THORENS? ' / Odgovor ___________________________________________________ Ime 'm priimek: ___________________________________________ Naslov: ZGODOVINA IN NARODOPISJE r> .Kvišku bratje, sestre drage, domovine kliče čast, »deco našo, naše prage grabi tujec v svojo last!« Kvišku bratje, sestre drage, složno za teptani rod! Krvca vaša, zlate srage, bode njega preporod. Domovina, bedna mati, . duh očetov še bedi, — Bratje so se prebudili iz stoletnega gorjž, zoper sto uskokov hkrati dvigni tisoč se pesti! jug v mogočno vez spojili, -sčver tebe naj konča? Slava ti ime je dala, Kar ti v mukah si rodila, — zdrobi spone tujih zlob, deco svojo, svojo kri, zibelj tvoja da postala to ti krade tuja sila, — ne bo deci tvoji grob! kje si, mati, kje si ti?! Bog pravični te varuje, V solzah prošnja hčerke, sina, našo bo molitev čul! - - gtes moža kot jekla vdar. Tujec naj okove kuje, tebe kliče, domovina, v prali bo črt in srd razsul.« v boj za rod in sveto stvar! Kvišku bratje sestre drage, pobratimski Slave rod! Deco našo, naše prage, čuvata Ciril - Metod! KRESNIČKA ! j Občudujem uspešne, spoštujem delavne, zaničujem v lastni jaz zaverovane, j : predvsem se bojim ljudi, ki vse znajo pa ničesar ne storijo. V njihovih rokah j ! je začetek konca miselnega sveta. ■ Edi Mavrič - Savinjčan j r Kolesarji. V Mozirju je delovalo prvo slovensko kolesarsko društvo. Posnetek je narejen pred 70 leti, na sliki pa so z leve: Ludvik Remse, Franc Pristan, Stanko Podsedenšek, Franc Breznik, Mlinarček iz Lok, Jože Pečnik -Repnek, Rafael, čevljar, Leopold Jurič in Mlinarčkov brat iz Lok. Sliko nam ‘ je poslala Pavla Trogar. NASVETI Zdravniški nasveti veterinarski kotiček Ketoza Vprašanje: Stara sem 23 let, tehtam 60 kilogramov in sem visoka 166 centimetrov. Vedno sem bila zelo bleda. Teta me je pogosto vodila k zdravniku, češ da sem slabokrvna, pa nikdar nisem bila. Zelo sem zaljubljena, s fantom bi se rada poročila, vendar njegova mati pravi, da naj me ne vzame, ker da nisem zdrava, ker sem tako zelena in da je vprašanje, če bom sploh lahko imela otroke. Že zdaj me gleda kot jalovo telico, čeprav še niti nisem poskušala zanositi. Jaz se počutim povsem zdrava. Je pa mati tako zmedla mojega fanta, da je zdaj tudi on v skrbeh. Prosim, da nama poveste, kaj bi bil lahko razlog za mojo Bledico. Tudi moja mama je bila vedno bleda, vendar ni bila bolna, čeprav je mlada umrla. Bratov in sester nimam. Hvala za odgovor. nepodpisana Drago dekle! Žal starši zelo radi urejajo življenje svojim otrokom, tudi ko odrastejo. Nisem prepričana, da je to prav. Kadar se starši tega zavedajo, pravijo, da počnejo to v imenu ljubezni in zaskrbljenosti. Velikokrat pa se tega niti ne zavedo. Vendar na ta način odrasle otroke spravljajo le v nepotrebno razdvojenost. Pogosto vodi to tudi v bolečo odpoved (v vašem primeru ali materi ali dekletu). Najmanj, kar pa se zgodi, je madež v medsebojnih odnosih, ki se ga velikokrat ne da zbrisati. Bledica ima lahko res nekatere bolezenske vzroke. Enega ste že sami navedli, slabokrvnost namreč. Gre za pomanjkanje krvnega barvila (hemoglobina). Nenadno človek pobledi, kadar se skrčijo drobne žilice v koži. Tako je pri šoku, krvavitvi, močni bolečini, na mrazu, ob omedlevici itd. Tudi pri nekaterih boleznih ledvic ali obščitničnih žlez so bolniki bolj bledi. Bledica je lahko tudi znak zastrupitve. Rumenkasto barvo ima koža pri jetrnih boleznih. Bolj bledi so tudi ljudje, ki jim primanjkuje kožnega pigmenta. Kadar melanina v koži sploh ni, govorimo o albinizmu. V tem primeru tudi v šarenici ni barvila, zato imajo albini "rdeče oči". Slabokrvnost je bila pri tebi že izključena, ostale možne bolezni pa bi se kazale še s kakšnimi drugimi znaki, ne le z bledico. Ti imaš očitno nekoliko svetlejšo polt. Debelina kože in gostota kožnega barvila se dedujeta, tako kot skoraj vse naše telesne, pa tudi duševne značilnosti. Podobna si pač svoji mami. Prav je tako. Nikjer še nisem slišala ali prebrala, da bi bila barva polti povezana z rodnostjo. Če se ti zdi, da moraš dvome pri fantu ali njegovi materi odpraviti, pač pojdi k zdravniku, da ti bo povedal, da si zdrava. Vendar ne pozabi - črv nezaupanja bo žrl še naprej. Prav imaš. Nisi telica. Mislim, da je zdaj na vrsti tvoj fant. Naj jih pokaže, če jih ima! dr. Maja Natek, spec. spl. med. Sodobna reja krav molznic je v največji meri namenjena za tržno pridelavo mleka. Čedalje večje zahteve po večji proizvodnji gotovo vodijo v povečano obremenitev organizma. Pri čredah z mlečno proizvodnjo skušamo izkoristiti dedne, fiziološke, nutritivne (prehrambene) in druge možnosti, ki jih današnje znanje omogoča. Osnovni cilj je doseči tako intenzivnost presovnih procesov, ki bo omogočala veliko proizvodnjo. V mlečnih čredah se zato pogosto srečujemo z različnimi presnovnimi motnjami, ki so velik problem v zdravju, kot ekonomskih posledicah. Posebno mesto med presnovnimi motnjami zavzemajo: ketoza, popo- rodna mrzlica in sindrom ležeče krave. KETOZA Najpogostejša presnovna motnja je vsekakor ketoza. Gre za motnjo v presnovi ogljikovih hidratov. Večinoma poteka z vidnimi znaki ali kronično. Za ketozo obolevajo krave nekaj tednov po porodu, izključno dobre mlekarice v vsaki starosti, vendar najpogosteje v srednjih letih, ko živali proizvajajo največ mleka. Kot sem omenil, se pojavi bolezen nekaj tednov po porodu, traja več dni ali tednov. Razlikujemo dve obliki obolenja. Prva oblika se pojavlja z bolj ali manj izrazitimi znamenji prebavnih motenj, pri drugi obliki pa se pojavijo poleg prebavnih motenj še živčna znamenja. Skupno obema oblikama je, da obolijo najboljše molznice, živali hujšajo, pade količina mleka, pojavi se neješčnost in izločanje ke- tonskih teles v urinu, mleku ter izdihanemu zraku iz gobca (vonj po gnilem sadju). Pri živčni obliki pa opazimo poleg teh znakov še slinjenje, motnje pri požiranju, lizavost, motorične motnje. Če smo pozorni na te znake, lahko postavimo sum na bolezen, sigurno diagnozo pa ugotovimo z pregledom urina (ali mleka). Rejec naj prestreže urin obolele krave in svežega prinese na veterinarsko postajo. Da bi se lahko obvarovali te pogoste bolezni, ki prizadene žival, njeno proizvodnjo, moramo upoštevati naslednje preventivne ukrepe: pravočasna priprava molznic ob presušitvi na prevelike presnovne obremenitve v laktaciji - ohranjati primerno telesno kondicijo živali (izogibamo se debelim kravam, posebno, če je debelost nastala v času presušitve) - izogibamo se krmljenja s silažami z visokim odstotkom kislin - krave morajo biti normalno oskrbljene z vitamini, minerali in mikroelementi - preventivno lahko dajemo v krmo antiketogena sredstva (Na propionat, Glikosol itd.) - kontrola urina na prisotnost acetona - v letnih mesecih, ko je možna paša, takšno žival čimprej spustiti na pašo - ob pozitivni reakciji je potrebno obolelo žival čim-hitreje zdraviti in spremeniti sestavo obroka. - so pa še druga sredstva in ukrepi, katere naj da rejcu strokovna služba. Ciril Kralj, dr. vet. med. NASVETI VARSTVO POLJŠČIN - povzetek predavanja TALNI ŠKODLJIVCI: a) Sovke: obravnavali smo skupino talnih ali zemeljskih sovk, ki napadajo različne poljščine. Gosenice obžirajo podzemne dele rastlin tik pod površino in lahko naredijo veliko škodo. Spoznamo jih po tem, da se zvijejo v klobčič, če jih presenetimo. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE b) Bramor: je ena največjih škodljivih žuželk. V dolžino meri 3 do 5 cm. Največje škode dela na vrtovih, pa tudi v poljščinah (korenovke, krompir). Koplje značilne, za prst široke rove pod površino tal, pogosto gre kar vzdolž posameznih vrst. Na poti pregrizne koreninski vrat mladim rastlinam, ki se posušijo. c) Majski hrošč: razvojni krog od hrošča do hrošča traja štiri leta. Med tem zlasti v drugem in tretjem letu delajo v tleh veliko škodo ogrci, ki objedajo krompir, peso, koruzo, korenovke, žita, travinje, lucerno,.... tudi na krompirju, pesi, vrtninah. \ VARSTVO POSEVKOV PRED TALNIMI ŠKODLJIVCI Če smo ugotovili prekomeren napad talnih škodljivcev, uporabimo insekticide, ki so topni v vodi, so hlapni, dobro pa je, da delujejo sistemično, ker tako varujejo rastlino tudi pred listnimi škodljivci (švedska mušica). Pripravki ne smejo biti fitotoksični. Imamo tri možnosti zaščite: - granulate, ki jih zadelamo v zemljo, v vrste ali po vsej površini (npr. VOLATON G 10%, Melolontha melolontha L. (poljski majski hrošč) Melolontha hippocastani (gozdni majski hrošč) I ČETO Vsako leto hrošči ležejo jajca. Larve različnih stadijev H vijo skupaj, mešano. 2 LETO 3 LETO MM 4' LETO Iliri «lil 5 'LETO IHM!® 1 LETO Cvetje tudi živijo v tleh in delajo škodo z objedanjem in drugi), korenin. Največje škode naredijo v okopavi- - zaščita semena (npr. MESUROL FS 500 in nah, ki sledijo žitom ali travniku. Zelo rade drugi), napadejo koruzo, ki ji obžro kalčke, se zavr- (se nadaljuje) tajo v steblo in uničijo rastlino. Škodo delajo Marija Mikek Strune (Agriotes spp.) RAZVOJNI KROG pozimi “Pozimi pa rožice ne cveto” poje slovenska narodna. Včasih je že bilo tako, danes pa ne več. Sivih zimskih dni nam ni treba preživljati brez cvetja. Če imate na okenski polici le malo prostora, si privoščite afriške ali usambarske vijolice. Potrebujejo le dovolj toplote in primemo vlago. Ker so nevtralne glede dolžine dneva, cveto tudi pozimi. V tem času so v najlepšem cvetu nekateri križanci členastih kaktusov, ki jim prav zaradi časa cvetenja pravimo božični kaktusi. To so nezahtevne rastline, ki izvirajo iz Južne Amerike. Izberemo lahko med različnimi barvami. Da bodo pozimi bogato cveteli, morajo imeti jesenski počitek na suhem in hladnem ter stalno mesto brez premikanja. Mogoče ste že jeseni kupili božično zvezdo. Ob skrbni negi (zalivanje, gnojenje in rosenje zelenih listov) ter na primernem mestu (svetlo in toplo) bo ohranila svoje barvite liste čez vso zimo. Raznobarvne ciklame, pepelke in trobentice vam bodo delale veselje krajši čas, vendar se splača poskusiti. Mogoče imate kak hladen in vlažen prostor npr. med okenskimi krili, na zasteklenem balkonu ali v manj ogrevanem prostom. Tam bodo zdržale dalj časa. Cvetoča lončnica je vedno lepo darilo. Lahko se odločite za kakšno zahtevnejšo vrsto. V cvetličarnah boste že našli sobne azaleje v odtenkih od bele preko roza do karmin rdeče barve. V stanovanju jim poiščemo rahlo zasenčeno ne pretoplo mesto. Redno zalivamo z mehko vodo in rosimo. Druga zahtevna vrsta je rumenoglavk^ (afelandra) z rumenimi cvetovi in lepo pisanimi listi. Primerna je za tople prostore. Rada ima veliko svetlobe, vendar ne direktnega sonca. To je rastlina iz tropskega pragozda, zato zahteva veliko vlage (zalivanje dvakrat tedensko in rosenje vsak dan). Ko odcveti, naj mesec ali dva počiva. Kupujemo vedno rastline s trdimi, vitalnimi temnozelenimi listi brez rjavkastih madežev. Ogibajmo se rastlin z uvelimi in poškodovanimi listi. Rastlina naj bo tik pred cvetenjem ali na začetku cvetenja. Opozorim naj vas še na to, da lončnice, ki jih kupimo v cvetličarnah, prihajajo iz rastlinjakov, kjer imajo idealne pogoje za rast. V vašem stanovanju bodo razmere vedno manj ugodne. Zato previdno izberite pravo rastlino za pravo mesto. In ne bodite preveč žalostni, če se kakšna posuši. Naj bo zima kar mrzla in snežena, na vašem oknu bo vedno kakšen cvet, ki vam bo poživil in skrajšal zimske dni. Zeleni Franček MLADI BOBENĆEK moško (v. v dobrih .•jp«V prvi številki Savinjskih novic sem opisovala krasne * i? razmere v zunanjosti toplih hiš. Zdaj pa so se le-te f"II' glavo. Med tem časom je zunaj nastopila pomožna pomlad in dokaj debele snežne odeje je ostala le še tu pa tam sled, ki priča o minulih smučarskih in sankaških časih. Kaj bo v prihodnje? In ti? Kako se razumeš z učenjem? Ti gre O.K. ali super? Malo sem hudobna, Toda vse stvari na tem svetu so naravnane tako, da izglodajo včasih boljše, včasih slabše. Zato ne skrbi, če tudi tebi ne gre kol po maslu. Pri reševanju šolskih za zdravilo priporočam pridno učenje, ki ho gotovo ozdravilo tvojo dobro voljo, da takšna kot ti pristaja. Tokrat je vsebina bobenčka med ostale že ustaljene teme posrkala še modo za Manekene, ki prikazujejo malo odraslejšo modo, hi lahko zamenjali tudi z mlajšo generacijo. Zato brez zamere, če bo isto oblačilo všeč tebi in tvojemu očku. Mogoče pa bodo prav ti manekeni všeč tebi in tvoji mamici. Res moram priznati, da se kot ženska strinjam s tem, da je močnejši spol na modnem področju preveč zanemarjen. To pa ni škoda le' ^ zanje, ampak tu- -di za nas, nežnejši spol. Prav rade bi gledale fotografije z le-pirai moškimi, ” prav tako pa 9 imele okrog sebe moške oblačilih. Mar nimam prav?! 'točapo moslto Pa /topimo, za Ij fire, pri modi za močrjšispol P ostja JearS ra o-rku. Selo altualra Je lomliracja Jearsa, usja ir frlša. Malomarra, super, udokra, Jlarelasta, milica s lore rzorcem ti ko cool 'S 'S 'l ^ 'S kojlajr. Jtodri refilar rolao-i ir oro-ica ra razporlaJo rar elita talo lot Jo želiš. 7uJe še primer elpidžame. (sjjč\p-; rerdar kladroj iz potislarefia materiala. Do-a različra u-zorca ir karo-ra sllaolrost sta filar ra elemerta tlarire. Ir pripomoči/' izrer tople postelje? Smučar sla lapa ir tral za filau-o sta ramejera proti zmrzora Ju zfiorjik olorčir. Spet milica z refilar rolau-i. Tolrat iz pleterire ir s loo-irslo zalrfio. Pa še o-edro altualra frlisasta milica oziroma Jalra. Popolra preprostost z dodadlom zadrfie. /sa fiarderoka r mošli omari Je laklo prjetroležerrairudolra. TorjJree/ Pa žir/Jo do rast MLADI BOBENČEK, OGLASI V prejšnji številki smo obirali in prebirali slovensko glasbeno sceno. Tokrat poglejmo, kaj se dogaja po svetu. - Temnopolto lepotico, pevko Whitney Houston je njen mož, pevec Bobby Brown obtožil, do ga je s poroko le izigralo. Z imidžem srečne družine bi naj hotela Whitney le skriti svoja vse močnejša lezbična nagnjenja. Vprašanje pa je, koliko lahko ßobbyju verjamemo, saj se mm m trenutno nahaja v bolnišnici, kjer se skuša odvaditi odvisnosti od kokaina in alkohola. - Pred kratkim je novo ploščo izdal David Bowie, osrednja figura sodobne popularne glasbe v sedemdesetih letih. To je še ena konceptualna plošča, na kateri glasba skupaj z besedili pričara bližnjo prihodnost leta 1999. Plošči je naslov Outside, na njej pa je 19 posnetkov. Vsem privržencem njegove glasbe pa še podatek, da si lahko Davida ogledate tudi v živo, in sicer v torek, 6. februarja v ljubljanski dvorani Tivoli. - Razpadla je skupina Poison. Za to pretresljivo potezo so se ti siloviti glamerji odločili za tem, ko jih je odslovila založba Capitol. Kakšna škoda. Pa ravno sedaj, ko se je C.C. dokončno izk- IJi ...«■ta». mam - Da zelezna devica (v originalu Iron Maiden) ni le mrtva legenda, so dokazali člani te skupine, ko so na splošno presenečenje vrnili na glasbeno sceno. Skupina ima novega pevca, fantje pa so že posneli tudi nov album imenovan The X Factor. NAGRADNO VPRRŠRNJC: Iron Maiden so: a) pop b) narodno-zabavna c) težkometalna skupina Zadruga mozirje Babica Zima ie presenetila V našo vas je prišla babica Zima. Otroci smo se je zelo razveselili, saj nam je nasula snega, kot še nikoli. Babica Zima pa ni prinesla samo zimskih radosti, ampak tudi veliko težav. Prav nič je tokrat niso bili veseli električarji. Delati so morali noč in dan, tudi po več dni skupaj, da so odpravili napake, ki so povzročile izpad električne energije- Kako je, če zmanjka elektrike, smo okusili tudi učenci. Ko šibo zjutraj vstali, lučka ni posvetila. V šoli so nas pozdravili mrzli radiatorji. Ker nas je zeblo, nas je sošolec Uroš povabil domov k topli, krušni peči. Komaj smo prestopili prag hiše, že smo se vsi zagnali na peč. Nič nismo vprašali, če to Uroševa mamica dovoli. Kar potegnila nas je vabljiva peč. Pričel se je pouk. Ni bil tako resen kot v šoli in veliko bolj prijeten. Gospa Lukovič je spraševala poštevanko. Prestavili smo se v glasnem branju. Nato smo se pogovarjali. Drugi dan smo bili prepričani, da bo lučka posvetila. Toda zbudila sem se v temno jutro. V šoli je bilo zopet hladno. Gospa Lukovič nas je po premisleku peljala na svoj dom. Bila je slabe volje. Po prihodu v stanovanje pa se je že smejala. Hitro smo ji kar brez dovoljenja pretaknili vse kotičke. Kar verjeti ni mogla. Ponovil se je prijeten pouk. Pogostila nas je s keksi in malinovcem. Pred odhodom je rekla, da lahko ostanemo naslednji dan doma, če ne bo zasvetila luč. Bili smo žalostni, saj je bil pouk brez električne energije veliko prijetnejši. Pridni električarji so se potrudili. Zopet se grejemo v naši učilnici in lepo nam je kljub vsemu. Katarina Krivec OS Blaža Arniča Luče Podružnica Solčava PROSVETNO DRUŠTVO "J6LKR NRZRRJE" IN RADIO OGNJIŠČE PRIREJATA KONCERT "IMEJMO SE RADI", KI 30 V NEDELJO, 11. FEBRUARJA 1996 03 15, URI V DELAVSKEM DOMU V NAZARJAH. NASTOPAJO: IR€Nfl VRČKOVNIK IVO HUDNIK ANSAMBEL VESNA VODIJO: IDR BRŠ IN MRRJRN ŠNEBERGER VABLJENI! VSTOPNICA BODO V PREDPRODAJI. INFORMACIJE TEL. 832-410 ŠPORT OK Zgornja Savinjska Prvi uspešen korak v boju za obstanek S tekmami 14. kola se je končal prvi del prvenstva v l.A slovenski odbojkarski ligi. Zgornja Savinjska je v tem kolu na Polzeli gostila ekipo LIK Tilia in jo gladko premagala 3:0 (12, 10, 5). Gostje iz Kočevja so se resneje upirale samo v prvem nizu, ekipe točke glede na uvrstitev: za 5. mesto 6 točk, za 6. nato pa Zgornjesavinjčanke z njimi niso imele več težav. mesto 4 točke, za 7. mesto 2 točki in za 8. mesto 0 točk. Po 14. kolu je bil vrstni red na lestvici naslednji: 1. Infond Branik 26, 2. Gimos 24, 3. Bank Austria Bled 18, 4. TPV Novo mesto 16, 5. Celje 16, 6. Zgornja Savinjska 6,' 7. LIK Tilia 4, 8. Nova Gorica 2. Infond Branik, Cimos, Bank Austria in TPV Novo mesto nadaljujejo tekmovanje v štirikrožni ligi, v katero so prenesli vse, kar so dosegli v prvem delu. Po drugem delu bosta prva in druga ekipa igrali za naslov prvakinj, tretja in četrta pa za 3. mesto, vse na 3 zmage. Ekipe, ki so bile po prvem delu uvrščene od 5. do 8. mesta, nadaljujejo z dvokrožno ligo (tudi tu velja vse, doseženo v prvem delu). Po drugem delu tekmovanja dobijo Po vseh težavah solidna uvrstitev Odbojkarice Zgornje Savinjske so po prvem delu tekmovanja v l.A slovenski odbojkarski ligi zasedle 6. mesto, čeprav so prav gotovo sposobne doseči več. Vendar je rezultat po vseh težavah, ki so jih spremljale skozi celoten potek prvenstva, v skladu s pričakovanji. Nenazadnje je takšna tudi realna slika trenutnega stanja v klubu. Če ekipa v l.SOL nima zagotovljenih vsaj osnovnih finančnih sredstev za nemoteno delo (treninge si lahko privoščijo samo dvakrat na teden), če nima na razpolago zadostnega števila igralk, če morajo odbojkarice trenirati v ledeno mrzli telovadnici, kar je vzrok vse pogostejših poškodb, in če jim v najbolj kritičnih trenutkih hkrati obrnejo hrbet še vodilni v upravi kluba (predsednik in podpredsednik ter član, zadolžen za finance), potem rezultatov res ne more biti. Le posameznim zanesenjakom za ta šport gre zahvala, da ekipa še sploh lahko nastopa v prej omenjeni ligi. V klubu se zavedajo, da bi bil interes za ta šport s strani gledalcev in sponzorjev večji, če bi odbojkarice nastopale v domači dvorani. Vendar teh pogojev za zdaj še ni, kar predstavlja še dodaten finančni strošek. Že samo ime kluba pove, da igralke zastopajo celotno Zgornjo Savinjsko dolino in ne le posamezen kraj. Zato bi bilo pošteno, da jim priskočijo na pomoč vse lokalne skupnosti kot tudi druge organizacije. Trenutno je pri tem prjsotna samo občina Mozirje. Na vodilna mesta v klubu bi bilo treba vključiti ljudi, ki bodo vestno in z vso odgovornostjo opravljali zastavljene naloge. Cilj ekipe v tej sezoni je predvsem obstanek v l.A slovenski odbojkarski ligi, ki je sicer realno dosegljiv, v takšnih okoliščinah, ki sem jih navedel prej, pa lahko postane tudi vprašljiv. Upam, da bodo te vrstice predramile vse tiste, ki lahko tako ali drugače pomagajo klubu iz krize, saj si ne smemo več privoščiti izpadov zgornjesavinjskih ekip iz najelitnejših slovenskih lig, kot se je to zgodilo nogometnemu klubu Eik-roj. Potem se jim bosta pridružili prva ekipa iz skupine l.B, ki bo štartala z dvema točkama, in druga ekipa iz iste skupine, ki bo štartala brez točk. Vse ekipe bodo igrale dvokrožno ligo za obstanek v l.A. Izpadli bosta zadnji dve ekipi. V prvem kolu nadaljevanja je ekipa Zgornje Savinjske gostovala v Novi Gorici pri istoimenski ekipi. Gostje so prva dva niza dobile brez težav in tudi v tretjem so že visoko vodile 7:1. Vendar so se Novogoričanke nepričakovano "pobrale" in dobile niz. V četrtem nizu so Zgornjesavinjčanke znova dominirale in suvereno odločile srečanje v svojo korist 3:0 (5, 6, -11, 9). V drugi tekmi 15. kola so Celjanke premagale ekipo LIK Tilia 3:1. Pred jutrišnjim kolom, ko prihaja v goste ekipa LIK Tilia, je stanje na lestvici sledeče: Celje 15 9 6 31:23 18 Zg. Savinjska 15 4 n 17:34 8 LIK Tilia 15 2 13 10:41 4 Nova Gorica 15 1 14 4:44 2 Franci Kotnik LK Mozirje Trije mozirski lokostrelci na evropsko prvenstvo Člani Lokostrelskega kluba Mozirje so v soboto, 13. januarja, sodelovali na izbirnem turnirju za sestavo državne reprezentance za evropsko prvenstvo. Turnir je potekal v Kranju. Na evropsko prvenstvo, ki bo od 12. do 19. februarja, so se uvrstili trije mozirski lokostrelci: Štefan Ošep (na turnirju je bil peti), Bernarda Zemljak (zmagovalka turnirja) in Jožica Emeršič (na turnirju drugouvrščena). Zaradi napačnega kriterija je izpadel Dušan Perhač, ki je na omenjenem turnirju zasedel 2. mesto. Dan kasneje so se mozirski lokostrelci udeležili mednarodnega turnirja v Poreču. Pri članih compound je z novim državnim rekordom zmagal Štefan Ošep, Dušan Perhač je bil peti. Pri članicah je zmagala Bernarda Zemljak, druga pa je bila znova Jožica Emeršič. Tokrat so slavili tudi mladinci, saj so zasedli prva tri mesta: 1. Grega Emeršič, 2. Sašo Emeršič, 3. Sebastjan Finkšt. Aleksander Ošep se je izkazal v kategoriji dečkov. Teden dni po tem, 21. januarja, so lokostrelci mozirskega kluba blesteli v Varaždinu. Pri članih je zmagal Štefan Ošep, pri veteranih Dušan Perhač, pri članicah Jožica Emeršič (Bernarda Zemljak je bila druga) in pri mladincih Grega Emeršič (2. Sašo Emeršič, 7. Sebastjan Finkšt). Pred evropskim prvenstvom so torej mozirski lokostrelci odlično pripravljeni. n. državno in mednarodno tekmovanje vodnikov vlečnib psov Zmaga Primoža Uranka Minuli konec tedna je po Logarski dolini po enoletnem premoru znova odmeval lajež vlečnih psov. Klub vlečnih psov Slovenije je namreč v sodelovanju s podjetjem Logarska dolina in Hotelom Plesnik organiziral II. državno in mednarodno tekmovanje vodnikov vlečnih psov. Organizacija tekmovanja je bila zaradi močne odjuge nekaj dni pod vprašajem, na srečo pa se je še pravočasno ohladilo, da je snežna odeja v Logarski dolini ostala dovolj debela. Kljub temu povsem gladko ni šlo, saj so bile dva dni pred pričetkom tekmovanja prekinjene telefonske zveze z Logarsko dolino. Predvsem tekmovalcev iz tujine je bilo zato manj, kot bi jih bilo sicer, saj se niso mogli prepričati, če tekma bo. Navkljub vsem težavam se je v osrčju alpske lepotice zbralo 22 vodnikov s svojimi vlečnimi psi. Prišli so iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in seveda Slovenije. Po petkovem žrebanju štartnih številk so se pasje vprege prvič podale na proge v soboto. Po kategorijah so bili v 1. teku najhitrejši: Pulka (dolžina proge 12 km, višinska razlika 113 m): Herbert Sieron (Nemčija) 24.06. V tej kategoriji tekmujejo vodniki na tekaških smučeh, vprego sestavlja eden do trije psi. 8 psov (dolžina proge 14 km, višinska razlika 145 m): Roland Bauer 28.35. 6 psov (dolžina proge 12 km, višinska razlika 113 m): Roland Bauer 22.00. 4 psi (dolžina proge 8 km, višinska razlika 76 m): Primož Urank 15.46. V nedeljo je bil na vrsti drugi tek. Tudi tokrat so tekmovalci s svojimi vpregami dali vse od sebe, končni rezultati (seštevki 1. in 2. teka) pa so bili naslednji: Pulka: 1. Herbert Sieron (Nemčija) 51.06, povprečna hitrost 28,2 km/h. 8 psov: 1. Roland Bauer (Avstrija) 28.35 (kot edini tekmovalec v tej kategoriji je odpeljal samo prvi tek). 6 psov: 1. Roland Bauer (Avstrija) 43.58, povprečna hitrost 32,8 km/h. 4 psi: 1. Primož Urank (Slovenija) 31.55, povprečna hitrost 30,1 km/h. Gledalci, ki jih je bilo letos že bistveno več kot lani, so bili seveda najbolj navdušeni nad zmago Primoža Uranka z Ljubnega, ki nastopa v elitni kategoriji z vprego štirih psov. V tej kategoriji je namreč pomoč, ki jo ima vodnik s strani psov, najšibkejša, saj jih je po številu najmanj. Primož Urank tudi sicer sodi v najožji kakovostni vrh vodnikov vlečnih psov v Sloveniji in dosega zelo dobre rezultate tudi na tekmovanjih v tujini. Klub vlečnih psov Slovenije je v sodelovanju z domačini pripravil in izpeljal kvalitetno mednarodno tekmovanje, ki se je v Logarski dolini nedvomno dobro "prijelo". Predsednik častnega organizacijskega odbora tekmovanja je bil predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek, ki si je tekmovanje z zanimanjem tudi ogledal. Vodniki vlečnih psov, ki si med sabo veliko pomagajo, so se ob odhodu iz Logarske doline zadovoljni poslovili, a ne za dolgo, saj se v kratkem srečajo na Rogli. Čez leto dni pa znova na svidenje v čudovitem okolju neokrnjene narave, ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp. Franci Kotnik Primož Urank pred startom... (foto: C. Sem) DELOVNI CAS: TOR., SRE., ČET., PET. od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure Mucev MLIN Sp. Rečica 65, 63332 Rečica ob'Savinji Stanovanje tel.: 832-204 ?\ SOB. od 8. do 12. ure Mlin tel. & fax.: 832-860 Pšenična bela moka 1 / 5 kg 64,00 320,00 1 / 10 kg 60,00 600,00 1 / 25 kg 58,00 1.450,00 1 / 50 kg 56,00 2.800,00 Pšenična polbela moka 1 / 5 kg 46,00 230,00 1 / 10 kg 44,00 440,00 1 / 25 Eg 42,00 1.050,00 1 / 50 kg 40,00 2.000,00 Pšenična krušna moka 1 / 5 kg - 1 / 25 kg 44,00 1 / 50 kg 40,00 2.000,00 Pšenična polnozrnata moka 1 / 5 kg - 1 / 25 kg 44,00 1 / 50 kg 40,00 2.000,00 Koruzna bela moka 150,00 Koruzna rumena moka 70,00 Koruzni zdrob 70,00 Ajdova moka 250,00 Ržena moka 54,00 Ječmenova moka 80,00 Ješprem 70,00 Otrobi 12,00 Krmilna moka 17,00 V x-krmilna moka 21,00 V minulih štirinajstih dneh so policisti zabeležili 7 kaznivih dejanj, 7 kršitev javnega reda in miru, eno prometno nezgodo s telesnimi poškodbami, 11 prometnih nezgod z materialno škodo, 15 poškodovanj vozil na parkirnih prostorih in 3 druge dogodke. Lopovi znova obiskali ljubensko blagovnico Vlomilci so v noči z 8. na 9. januar znova obiskali blagovnico Zadruge Mozirje na Ljubnem ob Savinji. Tokrat so odnesli mikrovalovno pečico, kotni brusilki, več električnih rezalnikov in akustičnih aparatov, peč na petrolej, prenosna telefona, čevlje, večjo količino cigaret in alkoholnih pijač ter nekaj tisoč tolarjev menjalnega denarja. Skupna škoda znaša okrog 800 tisoč tolarjev, policisti pa neznanih storilcev še niso odkrili. Padel s traktorja 11. januarja je ob pol enih zjutraj Igor Ž. (32) iz Rovta pod Menino vozil traktor iz Šmartnega proti Rovtu. Zadaj na hidravliki traktorja je stal Bogdan P. (24) iz Rovta, ki je med vožnjo padel z improviziranega stojala in se pri tem poškodoval, vendar je odklonil zdravniško pomoč. Zgorela stanovanjska hiša 15. januarja je okrog 16. ure zagorelo v stanovanjski hiši Janeza M. v Matkovem . kotu. Požar je izbruhnil v kuhinji v pritličju, kjer je najprej zagorel leseni opaž nad štedilnikom na trda goriva. Ogenj se je hitro razširil po pritličju, mansardi in ostrešju in je hišo praktično uničil. Tudi okoli 50 gasilcev ni moglo veliko pomagati, saj je bil požar zaradi odsotnosti domačih pozno opažen. Škode je za okoli 25 milijonov tolaijev. Povozil je psa 17. januarja okoli 16. ure je 29-letni Jože M. iz Zgornjih Pobrežij vozil osebni avto iz Gornjega Grada proti Nazarjam. V bližini bencinske črpalke v Gornjem Gradu mu je pred vozilo skočil pes, katerega je Jože M. zbil po cestišču. Pes je zaradi hudih poškodb poginil, zoper njegovega lastnika, 21-letnega Frančiška T. iz Gornjega Grada, pa so policisti napisali predlog sodniku za prekrške, ker psa ni imel varovanega z vrvico ali ograjo. Zažgal je poslopje 17. januarja popoldne je 20-letni Jože iz Okonine v pričo matere poskušal zažgati domače gospodarsko poslopje. Mati mu je to pri prvem in drugem poskusu uspela preprečiti oziroma je ogenj še pravočasno pogasila, tretjič pa ji to ni uspelo, saj jo je Jože sunil po pobočju, nato pa v poslopju zažgal seno. Ogenj je kmalu zajel celotno poslopje in ga spremenil v pepel. Gasilci, ki so prišli na pomoč, niso mogli veliko postoriti, pač pa so imeli več dela policisti, ki so Jožeta prijeli in ga s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku. Smrt gorskega reševalca 17. januarja v popoldanskih urah je Aleš J. (27) iz Domžal med plezanjem v severni steni Brane zdrsnil in si pri tem poškodoval obe nogi. Na pomoč so mu pohiteli soplezalci in reševalci iz Kamnika. Med slednjimi je bil tudi 41-letni Janko P. Izkušeni reševalec je med prečkanjem zasneženega pobočja zdrsnil in po drsenju padel pod steno, kjer je obležal smrtno poškodovan. V nadaljevanju akcije reševanja obeh planincev so sodelovali tudi reševalci GRS Celje. Pyanost preko vseh meja 18. januarja sta ob 23.20 uri policista v Gornjem Gradu pred gostilno Trobej našla močno vinjenega Jožeta K. (34) iz Ti-roseka. Zdravnik, ki ga je pregledal, ga je zaradi velike količine zaužitega- alkohola napotil v bolnišnico, policisti pa bodo raziskali, kdo je Jožetu točil pijačo kljub njegovi vinjenosti. Pretep v Mozirju 18. januarja so se ob 19.20 uri v bistroju Oaza v Mozirju sprli in stepli 21-letni Sašo P., 18-letna Senada S., oba iz Velenja, 22-letni Matjaž F. iz Galicije in 17-letni Matej K. iz Mozirja. Razlog za spor in pretep naj bi bila Senada, sodelujoči pa so bili pri tem tako vneti, da so morali intervenirati policisti, ki so uporabili tudi prisilna sredstva. Obležala v stanovanju 19. januarja so bili ob 12.45 uri policisti obveščeni, da v stanovanju na Praprotnikovi ulici v Mozirju leži na tleh 72-letna Marija T.. Policista sta z nasilnim vstopom omogočila zdravniku, da je nudil pomoč Mariji. Ugotovljeno je bilo, da ni šlo za nasilje, temveč slabo zdravstveno stanje stanovalke. Še ena nesreča v gorah 20. januarja je okrog 15. ure v Turškem žlebu plazalo več planincev. 54-letnemu Rudiju S. iz Velenja je pri tem zdrsnilo, pri čemer se je lažje telesno poškodoval. Na pomoč mu je priskočil soplezalec, 45-letni Franc M. iz Šaleka, kateremu pa je prav tako zdrsnilo in se je pri tem hudo telesno poškodoval. Reševalno akcijo so opravili člani GRS Celje. Kraja avtomobila 21. januarja je ob 19. uri Drago K. (38) z Ljubnega prijavil tatvino osebnega avtomobila Opel Kadett, rdeče barve, letnik 1987, reg. št. CE 59-87V. Policisti so tatu že na sledi. Še enkrat: SPORAZUM O DELITVENI BILANCI PODPISALI ŠTIRJE OD PETIH ŽUPANOV V 1. številki v letu 1996 so Savinjske novice objavile članek pod gornjim naslovom, podpisal ga je dopisnik Edi Mavrič, ki pa ne prispeva k objektivni informaciji glede problematike delitve premoženja in pristojnosti bivše občine med novo nastale občine. Župani vseh petih občin (tudi občine Mozirje) smo v zadnjih dneh decembra podpisali vse tiste sklepe, ki jih je do obravnave na občinskih svetih pripravila delovna skupina in so jih občinski sveti tudi sprejeli. Tu gre konkretno za delitev: 1. Stavbnih, kmetijskih in gozdnih zemljišč, 2. Kulturnih spomenikov, 3. Umetniških del, 4. Sredstev na žiro računih bivše občine: - proračuna, - upravnega organa, - novih delovnih mest, - kupnin stanovanj, - za financiranje LO, - solidarnosti, - samoprispevka ter - družbenih dejavnosti. 5. Vračil depozitov od komercialnih bank, namenjenih za kreditiranje podjetnikov v letu 1994. Vse te dogovore smo podpisali v zadnjem tednu starega leta in jih, vsaj kar se žiro računov tiče, zadnji delovni dan z ustreznimi prenakazili in zaprtjem žiro računov tudi realizirali. Realizacija teh dogovorov pa je bil tudi razlog za mojo zamudo na srečanju na Ljubnem, ki ga je ljubenska županja kot koordinatorka v 2. polletju preteklega leta izbrala za srečanje, na katerem smo se župani poslovili od leta 1995 in nazdravili novemu. Res je sicer, da so nekateri občinski sveti v zadnjem tednu starega leta sprejeli dodatno še nekatere sklepe (glede poslovnih prostorov in stanovanj), ' kar so nekateri župani 29.12.1995 že tudi podpisali in iz česar je pisec članka očitno sklepal, da v občini Mozirje nismo sprejeli nič. Ko bo komisija tudi pri tem končala z delom, bo to obravnaval tudi mozirski občinski svet. Vsa druga razmišljanja v članku so seveda stvar subjektivne presoje, z njimi pa nimam namena polemizirati. Jakob Presečn ik Župan Občine Mozirje Savinjske novice • novice sreče Čeprav živim na Koroškem sem vaša naročnica že 7 let. Vsa ta leta jih redno prebiram in mislim, da jih lahko pohvalim. Seveda pa se jih najbolj razveseli moja mama, ki je živela 56 let v Lučah (sedaj živi pri meni). Ko se pojavi pismonoša z vašo revijo, ni mogoče opisati njenega veselja. Takoj jih pre- gleda in tudi veliko čita. Skoraj ni dneva, da jih ne vzame v roke ter šteje dneve, da se pojavi naslednja številka. Hvaležna sem vam, da ji s tem krajšate čas. Čeprav tako daleč bo vaša revija pri nas vedno dobrodošla. Ida Mežnar Center 94, Črna na Koroškem Pomisleki oz. dvomi o obstoju likovnega opusa Spoštovane obiskovalke in obiskovalce Galerije Mozirje, ki so si ogledali mojo likovno razstavo izbora iz opusa "100 majic s 1000 namišljenih cvetličnih mo- tivov, ki je bila v drugi polovici meseca decembra 1995. leta, in bralke ter bralce sestavka o tej vsebini v Savinjskih novicah z dne 12.1.1996 leta z naslovom “Razstava vinjet Vladimirja Parežnika", so posamezni izrazili pomisleke oz. dvome o dejanskem obstoju tega opusa in tudi o uresničitvi te podaritve. Spoštovane, ki o tem dvomijo oz. imajo takšne pomisleke, želim olajšati. Zato sem čutil za dolžnost in potrebo, da to pojasnim, da so dvomi odveč. Namreč v Galeriji Mozirje je bila res razstavljena na ogled le slaba tretjina celotnega likovnega opusa, ki je naveden. To pa iz objektivnih razlogov (galerijske prostorske danosti in njene opreme - premah prostori). Moja želja kot avtorja je bila, da bi bil celotni opus na razstavi na ogled. Vendar kot povedano to ni bilo mogoče zaradi prostorske omejenosti galerije. Kot avtor navedenega opusa, sem rahlo predvideval tudi to možnost, da bodo izraženi pomisleki, dvomi, o resničnem obstoju celote o kateri je bilo govora. V izogib takim pomislekom oz. dvomom in da bi tega olajšal, sem zagotovil z dokumentacijo. Namreč iz televizijskega studia "M" Mozirje, sem z njihovim snemalcem, video posnel oz. je, celotni likovni opus "100 majic s 1000 cvetovi". Tako je na video traku celota: otvoritev lik. razstave, v galeriji razstavljeni del ter preostali del iz tega opusa, ki ni bil razstavljen. Ta video kaseta je v hrambi pri Medobčinskem zavodu za kulturo oz. knjižnici Mozirje kot dokument kulturnega likovnega dogodka v tem kraju. Dvojnik te video kasete ima tudi tajnik Medobčinske gasilske zveze v Mozirju g. Aleš Es. To video kaseto imam tudi sam kot avtor zadevnega opusa. Na posebno željo, je na razpolago. Tudi odločenost o podaritvi celotnega likovnega opusa "100 majic s 1000 namišljenimi cvet. motivi" prostovoljnim gasilskim društvom v Zgornji Savinjski dolini, je bila udejanjena že lani. Saj sem osebno kot avtor izročil celoto 100 majic s 1000 cvet. motivi po končani razstavi, dne 29. 12. 1995. leta. Prevzel pa jih je g. Aleš Es, tajnik Medobčinske gasilske zveze Mozirje. Tudi to udejanjenje je dokumentirano s pismenim potrdilom. V upanju, da sem s temi pojasnili in obstoječimi argumenti, posamezne pomisleke oz. dvome odvrnil kot neosnovane in vas tako olajšal. Zahvaljujem se za pozornost in skrb. Vas vabim na prihodnje likovne razstave in vas prijazno lepo pozdravljam. Avtor Vlado Parežnik Praprotnikova 2, Mozirje Še o mejnem prehodu Ob prispevku "Mejnega prehoda Pavličevo sedlo še nekaj časa ne bo" (Savinjske novice 25/15.12.1995) in ob sedanjih cestah proti Logarski dolini se sprašujem: če tudi stoletna prizadevanja po urejenih cestah iz smeri Celja proti Logarski dolini in iz Logarske doline na Koroško niso dovolj? V prispevku navajate dvajsetletne pobude, lahko bi dejali, da pobude sežejo v prejšnje stoletje. Leta 1896 je bil v Solčavi v okviru Savinjske podružnice Savinjskega planinskega društva ustanovljen poseben odbor, pod vodstvom župnika Šmida, katerega naloga je bila, da se pospeši izgradnja ceste v Logarsko dolino. Istega leta si je na zahtevo tega odbora traso v Logarsko dolino ogledal višji inženir, ki je proučil, kako bi se dela lahko začela. To je začetek predvidenih del na cesti v Logarsko dolino, ki so bila končana 20.5.1922, ko so prvi avtomobili pripeljali v Logarsko dolino.'Zg. Savinjčani ste že od nekdaj potrpežljivi. Nasprotno pa je bila cesta Luče - Solčava končana v enem letu, L 1894. Znani kronist Valent Vider iz Solčave je objavil podatek, da se je leta 1912 pripeljal prvi avtomobil v Solčavo, pripeljal se je tovarnar Westen iz Celja. Ob teh obletnicah opozorilo, da v Zgornji dolini ne smete pozabiti, da se bliža leto 2000! Leta 1907 je bil v Gornjem Gradu "prvi planinski sejem", tedaj je Fran Kocbek izdal glasilo "PLANINSKI ŠKRAT1. V njem je objavljen "VOZNI RED GORNJEGRAJSKE ŽELEZNICE", ki bo veljal od 1. julija do septembra 2000. Boste do tedaj zgradili železnico Šmartno ob Paki - Mozirje - Gornji Grad - Kamnik? Vozni red je že tu, prizadevanja in načrti so že tu! Ob teh spomenikih še to in ono: Meddruštveni odbor planinskih društev "Savinjska", ki ima sedež v Mozirju, je izdelal načrt dela v L 1996, velik poudarek je na 100-letnici Mozirske koče. Prepričani smo, da Mozirjani ne bodo, pozabili na predvojnega predsednika SP SPD in graditelja Mozirske koče dr. Milka Hočeverja in velikega ljubitelja Mozirskih prof. Tineta Orla. Poglejmo nekaj obletnic: Recimo L 1876 je zelo pomembno za razvoj planinstva. V Savinjske Alpe je vedno bolj zahajal prof. Frischauf Po njegovi zaslugi in z marljivim delom domačinov z Jezerskega in Solčave ter Bistrice je bilo nadelano vedno več planinskih poti v teh gorah. Med 13. in 15. avgustom 1876 so slovesno odpirali Grintavce. Leta 1876 je bila nadelana pot z Okrešlja na Kamniško sedlo. Ne moremo mimo stoletnice ustanovitve zadruge RINKA. 17. maja 1896 so se v celjski čitalnici, v Narodnem domu, zbrali predstavniki Slovencev in na pobudo dr. J. Frischaufa sklenili ustanoviti registrirano zadrugo RINKA, ki naj bi položila temeljne kamne turistični eksploataciji Zgornje Savinjske doline. Zadruga je načrtovala izgradnjo hotela v Logarski dolini. Do izgradnje ni prišlo zaradi nemogoče cestne povezave in zadruga je bila po L 1920 likvidirana. Ne smemo pozabiti, da je bila L 1906 otvoritev koče na Kamniškem sedlu. Istega leta je bila napravljena nova pot iz Sedla na Brano. Prvotna pot je bila iz L 1893. 75 let bo naslednje leto, od kar je SP SPD napravila pot na levi strani slapa Rinke do izvira Savinje in naprej na Okrešelj. Valent Vider iz Solčave je zapisal v Planinskem vestniku, da še obstoja vpisna knjiga, ki jo je L 1876, pred stodva-jsetimi leti, podaril gostilni Herle in se vanjo vpisal prof Frischauf G. Vidra prosim, da nas seznani z vsebino vpisov v knjigi. Savinjske novice pa prosim, da zapis objavijo. Zgodovina nas uči, da so prizadevanja po cestah že zelo stara in da so bili prebivalci Zg. Savinjske doline že velikokrat razočarani. Zakaj tako? Franc Ježovnik, Griže OGLASI Iskra ISKRA FER1TI d.o.o., Podjetje za proizvodnjo feritov in navitih komponent, Stegne 29, Ljubljana, širi obseg proizvodnje in VABI K SODELOVANJU delavce za zaposlitev v PE Ljubno ob Savinji in sicer: 1. ing. ali dipl. ing. elektro za dela na področju vzdrževanja elektronike in tehnologije, z znanjem tujega jezika; delovne izkušnje so zaželene, 2. več delavk za proizvodna montažna dela; zaželena starost do 35 let in ročna spretnost. Delovno razmerje s kandidatom pod tč. 1) bomo sklenili za nedoločen čas s 4-mesečnim poskusnim delom; za dela pod tč. 2) sklepamo delovno razmerje za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Nudimo zanimivo delo in izplačilo plače v višini kolektivne pogodbe. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji PE Ljubno na tel. 063/841-230 ali v kadrovski službi podjetja na tel. 061/571-159. KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD UPRIZARJA: JOSIP JURČIČ DESETI BRAT LJUDSKA IGRA PREMERA - SOBOTA 27.1.1996 OB 19. URI PRVA PONOVITEV - NEDELJA 28.1.1996 OB 15. URI V KULTURNEM DOMU GORNJI GRAD REŽIJA: ANICA STAKNE GLASBENA SPREMLJAVA: CITRAR FRANC ROBAN VABLJENI! FOTOMONOGRAFIJA Krajinski park Logarska dolina Solčavsko Ob koncu preteklega leta je izšla fotomonografija o Krajinskem parku Logarska dolina ter Solčavskem, ki jo je založilo podjetje Logarska dolina d.o.o., nastala pa je v produkciji podjetja EPSI d.o.o. Knjiga velikega formata nas s sliko in besedo popelje po Logarski dolini, Robanovem in Matkovem kotu, Solčavi ter Podolševi. Fotografije so delo Matevža Lenarčiča, tekst v obliki sprehoda po Solčavskem pa je napisala Marta Orešnik. Knjiga je velika 24 x 31 cm, ima 208 st. vezana je v trde platnice z ščitnim ovitkom, v njej pa je 205 fotografij. Povzetki besedila so prevedeni v ang. in nem. jezik. NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Krajinski park Logarska dolina Solčavsko po ceni 7.980 SIT (p.d. je vračunan). Knjigo bom poravnal(a) v (ustrezno obkrožite). 1 obroku ..........7.980,00 SIT 3 obrokih .........3 x 2.700,00 SIT Ime in priimek: ........................................ Naslov: ................................................ Datum: .................... Podpis:..................... Naročilnico pošljite na naslov; Logarska dolina d.o.o., Logarska dolina 9, 63335 Solčava. ŽIVLJENJSKE RADOSTI V VSEH SALONIH RENAULT 1. DO 4. FEBRUARJA JE MEGA NOVOST LETA 1996. V FEBRUARJU PRIHAJATA K NAM PRVA DVA MODELA IZ DRUŽINE: MEGANE IN MEGANE COUPE MfGANE, ELEGANTNA LIMUZINA S PETIMI VRATI, JE IZPOPOLNJENA NASLEDNICA PRILJUBLJENE RENAULTOVE DEVETNAISTICE. MfGANE COUPt PA JE RENAULTOV VRHUNSKI ŠPORTNIK. NAMENJEN VSEM, KI JIH NAVDUŠUJE DINAMIČNA VOŽNJA PRIDITE IN DOBILI BOSTE MEGA DARILO, LAHKO PA SE BOSTE VPISALI TUDI NA SEZNAM TESTNIH VOŽENJ. tim d.o.o. Levec Salon Mozirje Savinjska cesta 30 Tel. 831-020, Fax 831-043 MŠGANE, BODITE PAMETNI, PUSTITE SE ZAPELJATI. RENAULT 8ESS®1 AVTO ŽIVLJENJA OGLASI NOVO NOVO NOVO NOVO NAJ SE TEHTNICA NAGNE V VAŠO STRAN ZDENEX d.o.o. PE Celje Pot na lavo 9 (modra stavba pri srednji tehnični šoli) UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastave premičnin in nepremičnin UGODEN IN VAREN PLASMA VAŠIH SREDSTEV vsak mesec 4% obresti tel. in fax.: 482-580, 482-632 mobitel: 0609 636-616 delovni čas: vsak delovnik od 9 do 14.30 f INSTALATERSTVO CENTRALNIH KURJAV Šturbej Ivan Polzela 143/b Tel.: 063/7*0-28* MARKETING d.o.o. IRKf POLZELA 38, Tel. 730-593 WUJ| PE Velenje, Tel. 854-391 SUZUKI * DEVIZNI KREDIT obrestovan D + 10% - 11,5% * TOLARSKI KREDIT obrestovan R + 7,5% - 8,8% * STARO ZA NOVO in STARO ZA STARO SUZUKI SWIFT 1,0 GC 14.990 DEM 1.3 GX 15.990 DEM 1.3 GLS 16.990 DEM 1.3 GX 18.990 DEM (limuzina) SUZUKI BALENO ECO samo 18.990 DEM 1.3 GL air-ser 20.990 DEM 1.3 GL air-ser 22.990 DEM limuzina 1,6 GL 22.490 DEM SUZUKI TERENCI cene s DODusti SAMURAI LX 22.990 DEM VITARA 3D 31.490 DEM VITARA 5D 36.700 DEM standardna oprema za vitaro: servo in nastavljiv volan, centr. zakl., elek. pomik stekel in ogledal SUBARU NOV MODEL - STARA CENA JUSTY J 13 S, 4X4 OD UGODNI KREDITNI POGOJI. Darilo - torba presenečenja. 22.000 DEM .OBliČIf 1 MIŠ PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Spoštovani kupci! Naša osrednja samopostrežna trgovina v Nazarjah je potrebna popravila, zato smo se odločili, da jo v naslednjih dneh temeljito obnovimo, polepšamo, posodobimo, skratka naredimo prijaznejšo. Prodajalna bo zaprta od vključno nedelje, 4. februarja do vključno nedelje. 11. februarja 1996. Upamo, da vam v tem času ne bomo povzročili prevelikih skrbi in sitnosti zaradi oskrbe. Z veseljem vas bomo postregli bodisi v Mozirju, bodisi na Rečici. Samopostrežna trgovina bo zopet odprta v ponedeljek. \dne 12.2.1996._____________________________________________ 'A OGLASI IN ZAHVALE ^■HEZ] radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAS SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,8 Mil Z SERVIS M PRODAJA REZERVNIM DELOV HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGIAVMIIAN, POLZELA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL. EAX: 063-720-138 8-12 IN 14-18 ______TEL. 063-720-406_______SOBOTA 8-12 CluUJLJu^ Naročniki Savinjskih novic imajo pri zahvalah in malih oglasih 15% popusta Ugasnil zdaj je tihi Tvoj pogled, za vedno so sklenile Tvoje pridne se roke, in po plačilo večno odšlo Tvoje dobro je srce. ZAHVALA Matija ŽEROVN1K 30.1.1946 - 17.1.1996 iz Nove Štifte Ob tragični in nenadni smrti našega dragega brata, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč. Še posebej hvala g. župniku za opravljen obred, Tonetu Strnadu za poslovilne besede, zastopniku podjetja K1K Kamnik in pevcem za zapete pesmi. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči bratje in sestre ZAHVALE IN OGLASI ZAHVALA V 79. letu se je iztekla življenjska pot dragemu možu, očetu in staremu očetu Florjanu OŠEPU iz Solčave Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, govornikom in vsem prijateljem in sosedom, ki so nam v teh bolečih trenutkih nudili nesebično pomoč. Žalujoča žena Brigita, sin Branko, hčerke Katica, Frida, Dragica, Helena in ostali sorodniki. ® n % ^ Zahvala V 88. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Elizabeta RETKO iz Vimpasel. Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in pospremili našo drago mamo na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo gospodu župniku za opravljen obred, gasilskemu društvu in g. Grobelniku za poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Širkotu in sestri Majdi za njun trud. * Žalujoči vsi njeni TISKARNA Metka Golc s.p. Vrbje 80a, 63310 Žalec tel.: 063 711-339, fax: 063 711-410 REKLAMNI OFFSET TISK: dopisi, računi, dobavnice, naročilnice, samolepilne etikete, razglednice, letaki, plakati, prospekti ipd. OSTALI TISK: bančni slipi, ipd. SITOTISK: zastave, reklamne table, vse vrste tekstila, priznanja, transparenti, idr. KNJIGO VEŠTVO: mape, diplomske naloge, uradni listi, revije, finančne kartice ipd. VLJUDNO VAS VABIMO, DA NAS OBIŠČETE! RADI VAM BOMO POMAGALI. Dosti si trpel in delal za nas, ljubil si zemljo, dom in družino. A 'zdaj zapustil si nas, brez slovesa s trpko bolečino in praznino. Hvala ti za vse in naj ti bo miren in spokojen počitek v domači zemlji. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega predragega moža, očeta, starega očeta in brata Vinka GOSTEČNIKA iz Mozirja Besede niso dovolj, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu. Posebna zahvala velja dobrim sosedom, bratom in sestram, ostalemu sorodstvu ter prijateljem in znancem, za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala pa tudi dr. Karmen Fürst, pevcem, gospodu župniku, govornikoma in Damjanu za odigrano Tišino. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi H ZAHVALA ob smrti očeta, starega očeta in pradeda Viktorja KOLENCA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, vence in sv. maše. Iskreno se zahvaljujemo dr. Kelemenu za dolgoletno skrb za njegovo zdravje. Še posebej smo hvaležni za lepo opravljen pogrebni obred g. župniku Vratanarju iz Radmirja, domačemu g. župniku Luknerju in ministrantom, lučkim pevcem, gasilcem PGD Rečica in govorniku g. Grudniku. Žalujoči otroci z družinami POGREBNA SLUŽBA MORANA: Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 22.1. DO 28.1. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419 29.1. DO 4.2. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417 5.2. DO 11.2. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017 IN 831-418 KONJAŠKA SLUŽBA: 38-451 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. C-------------------- -------- DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO 22.1. DO 28.1. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910 29.1. DO 4.2. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 5.2. DO 11.2. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, 831-263 V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. ^ C---------—----------———------------------------- SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. _______________________________________ Nove knjige v knjižnici Mozirje 1. STROKOVNA LITERATURA: Atlas evropske zgodovine * Sitar: Z vozili skozi čas * Kreft: Ajda * Perko: Gojenje gozdov * Keyes: Moč brezpogojne ljubezni * Lipar-Kadunc: Učimo se ročnih ustvarjalnosti * Lenarčič: Krajinski park Logarska dolina, Solčavsko * Curk: Sto zgodb arheoloških spomenikov Slovenije * 2. LEPOSLOVJE: Flaubert: Bouvard in Pecchet * Hernandez: Martin Fierro * Peteršič: Pokvarjenka * Šprohar: Prazna ulica * Predin: Brez kravate in vezalk * Coelho: Alkimist * Rendell: Nova prijateljica * Kordaš: Krilo angela 3. MLADINSKA LITERATURA: Baumann: Lunino jezero * Rodero: Prijatelja * McKee: Elrnor * Stopar: Štiri * Mrvar: Škrat spančkolin * Palčič: Ukaželjna buba * Rainer: Ježkova frizura * Muck: Hči lune * Sivec: Beli mušketir * Novak: Zaljubljeni vampir 4. VIDEOKASETE: Stare sablje - Grumpy Old Man * Specialist - The Specialist * Jesenska pripoved - Legend of the Fall * Varuh časa - Time-cop * Napihnjenci - Hot Shots! * Osmi potnik - Alien * Junior - Junior * I.Q. - I.Q * Intervju z vampirjem - Interview with Vampir * Razkritje - Disclosure * Ozek prehod - Narrow Margin * Nell - Divja ženska * Tomažek - Tommy Boy * Zbogom sinko * Losing Isaiah * Očka v krilu - Mrs. Doubtfiro * OBVESTILO Cenjene naročnike obveščamo, da je v znesku na položnicah za naročnino upoštevanih 13 številk Savinjskih novic, ki izidejo v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 1996. jj(INO MOZIRJE §27728.1.1996 PRET-A-PORTER - ameriški film - komedija Režija: Robert Altman Vloge: Kim Basinger, Marcello Ma oianni, Sophia Loren, Julia Roberts Dtali.it l'-tnn se nn uideno . hei e P.iii/i največji modni prireditvi pret-a-porter. Uredniki, novinaiji, fotografi, kupu, bogataši in znani ljudje se zberejo, da bi si ogledali najnovejše kolekcije znanih svetovnih kreator-jev. Kljub vsemu pa se prava predstava odvija za kuli- OBLEGANI 2. - ameriški film - akcija Režija: Geoff Murphy Vloge: Steven Segal, Eric Bogosian Skozi koloradsko divjino drvi luksuzen potniški vlak. Kilometre iiad Zemljo pa ki oži smrtonosni satelit, orožje za množično uničenje Norec ju poveže. Samo junak pa ga lahko zaustavi... PREDSTAVI.: ' DR J TA C 3 20. URI, NEDELJ OB 17. URI. VSTOPN'NA 400 SIT. ■INO NAZARJE 27728.1.1996 PRET-A-PORTER - ameriški film - komedija 374.2.1996 TUJA VRSTA - amriški Film - znanstveno fantastična grozljivka Režija: Roger Donaldson Vloge: Ben Kingsley, Michael Madsen, Alfred Molina Znanstveniki so uspeli navezati stike z izvenzemeljsko civi-iiza cijo. Za odgovornost ve le vlada ZDA. Rezultat tega stika je deklica, ki raste z neverjetno hitrostjo... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI; NEDELJA OB 17. KINO LJUBNO OB SAUiN.ll 27728.1.1996 OBLEGANI 2. - ameriški film - akcija 374.2.1996 POGUMNO SRCE - ameriški film - zgodovinski spektakel Režija: Mel Gibson Bujo Mel Gibson, Sophie M.ineau Mel Gibson je za svoj novi rcžijsko-igralski projekt iz.bial slikovitu pripoved o Willidinu B llailu, ki se k po dramatični izkušnji (izgubi starše in svojo ljubo) odločil, da se bo boril za svobodo Škotske. V filmu je veliko spektakularnih prizorov bilk. Poleg teh zgodovinskih pri-zorov pa je film še poln lepih romantičnih'' prizorov, ki prikazujejo Williamovo ljubezen do svoje drage. PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI; NEDELJA OB 17.30 ■d. VSIOPNINA 400 SIT. KINO GORNJI GRAD 27.1.1996 OBLEGAN! 2. 3.21199?" ' : ' POGUMNO SRCE PREDSTAVE OB SOBOTAH OB 17.45 URI. VSTOPNINA 400 SIT. RUMENILO, HOROSKOP 26.1. - 8.2.96 vvetik U kftim Najprej strogo zaupna informacija: v času L od izida prejšnje številke do danes se jel število naročnikov povečalo skoraj za celi odstotek. Urednik še vedno ni skopčalJ zakaj se je to zgodilo, očitno pa je bila! v tej številki objavljena zadeva, ki jel bralcem všeč. Po našem skromnem pre-f pričanju to ni bil uvodnik. Sicer pa o! uredniku vse najboljše. Zadnje čase sel kar topi od dobrote. Po valu navdušenja! ob povečanju števila naročnikov je oblju-i bil, da bo do leta 2000 ob priliki dal za* pijačo. (KDO JE REKEL, DA NAZARČANlf NISO ŠKRTI?) Ko smo že pri strogo zaupnih informacij jah, lahko komentiramo še vest od ra-f darjih na zadrečki planini. Radarji bojda| res bodo, saj gre za nacionalne interese.! Če hočemo vedeti, ali nam hrvaški MIG-il že letajo nad prestolnico, bo treba nekaj! storiti. In zdaj je pač stvar odločitve, alil bomo svoje nebo res kontrolirali ali pa” bomo verjeli "iskrenim" besedam soseda! Franjota. Le da je pristop gospodov z| obrambnega ministrstva skrajno! neprimeren, saj skušajo zadevo (kakšna! neumnost!) držati v tajnosti. Študijo o’ vplivih na okolje pa naj pripravijo na-j jmanj tri neodvisne inštitucije, pa dal vidimo, kaj je res in kaj ni. (JELKO 1N| MIRAN, PAPIRJE NA MIZO!) Vse nasprotnike našega zadrečkegal dopisnika obveščamo, da se jim ponujal enkratna priložnost, da se mu maščujejo.! Možiček bo namreč v prihodnjem me j seču večkrat stal neoborožen na odru" kakšne dvorane katerega od kulturnih! domov. Ko mu bodo vsi ploskali za' odličen nastop, vi potegnete iz žepa jajce I in mu ga vržete v glavo. Vendar pazite, kajti če ne boste zadeli, se boste osramotili sami, poleg tega pa boste! tvegali, da vas bodo (kot študente v| Ljubljani) obtožili neprimernega odnosa! do hrane. Naš nasvet: jajce raje pojejte | sami ali pa ga preprosto nosite s seboj.! Tako boste ne vprašanje, če jih imate,j vedno lahko odgovorili pozitivno. (ŠE SO| HEROJI MED NAMI) Čisto za konec pa še opozorilo. Če| boste v naslednjih dneh kaj hodili mozirsko prodajalno arcnij, naj v povišani toni v njej ne motijo preveč.j Bojda gre za novo metodo terapije, saj* se nekateri kupci pri tem takol prestrašijo, da tistega, po kar so prišli,! sploh ne potrebujejo več. Kljub temu bil v imenu društva za zaščito plačnikovi prosili za normalno komuniciranje med! delovnim časom. (SAVINJČANI KIJUbL VSEMU NISO TAKO NEUMNI, KOlf IZGLEDAJO) Ćsttet&e in koferiive && ftsiev&tjenO' nenetoične Piše: astrologinja Milena Zakrajšek OVEn Od 21.3. do 20.4. Ker slabo prenašate monotonost življenja, si boste nekaj novega izmislili, da bi popestrili življenje sebi in dmgim. Če se boste ob tem početju slabo počutili, nikar ne krivite druge, temveč spremenite nekaj na sebi, da bo lepše vam iri ljudem s katerimi se družite. V tem obdobju bo delo v službi bolj sproščeno kot običajno, vendar bodite previdni v svojih izjavah! Lahko je past. Stvari glejte s take razdalje, da boste imeli pregled nad vso situacijo. Zdravstveno se boste počutili dobro, če odmislite občasne prebavne motnje, ki lahko hitro minejo, če boste upoštevali nasvet. Boj za pravico prepustite drugim. Bmöd2l.4.| Nekaj dni še potrpite, potem bo tudi vaše nezadovoljstvo minilo. Našli boste primemo družbo „ih tudi satni pripravljeni več povedati o sebi kot drugače. Do konca naslednjega tedna pa le dokončajte^ neko delo, ki Vas ž^ kar v sanjah preganja. Ob koncu tedna si privoščite več romance in ljubezni, ker med tedoom| ne bo časai? Imefi boste namreč opravka z vsakodnevnimi obveznostmi in skrbmi. Zadnje dni meseca se vam lahko zgodi, dS^mstc neodločni, tedaj je najbolje, da uresničite prvo pozitivno zamisel. Fizično ste dobro v fot?8% psihično p» lahko nastanejo težave, ki vas bi lahko spravile v posteljo, če boste trmasto vztrajali pri svojih principih. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. " 11 ? Pred vami je kar nekaj dni zelo prijetnega obdobja. Zelo lahkotno in brez kompliciranja boste lahko reševali tudi make težje probleme. Imeli boste dovolj samozaupanja, le vztrajnosti vam bo primanjkovalo, da bi začeto tudi dokončali. Zato se vsak dan sproti odločite, kaj boste jutri še nadaljevali in kaj boste preložili na drugi termin. Zliate biti; zelo šarmantni, na druge boste delovali zapeljivo, še posebno zadnje dni tega meseca. Obeta se vam nekaj novega. V objemu misli vam bo lepo in lahkotno, zato poskusite vaše obstoječe stanje zadržati čim dlje. To radi delate! Na misel vam bo prišla neka življenjska resničnost in od partnerja boste izvedeli nekaj ravno na ta način. Vživite se vanj in prebrali boste nekaj iz sebe. Čas, ki je pred vami, % obdobje, ko se boste čutili čustveno zapostavljeni in osamljerii^^p^thite jatelja, dobili boste moder nasvet. Ne tuhtajte predolgo o tem in onem, svoje obveznošrigjjoste morali slej prej opraviti. Zato jih ne prelagajte na boljše čase. Naslednji teden vam bo razmislek popagal razumeti neki «|| nos in prav je, da ne izgubite glave. V družbi tehtnic in vodnarjev se boste dobro počurip veliko se boste govarjali. marsikaj jim boste zaupali, pa tudi zabave ne bo manjkalo. Ob vsem tem pa’ j^jntc, da se i^e prehitro navduševali za vsako novo stvar. Ribam boste nekaj zamerili, morda to, da so ,$e ;premaV"zanimali za vas? Čaka vas obdobje stagnacije, ki mu bo sledilo nazadovanje. LEV od 23.7. do 23.8. Videti je. da se situacija hitreje spreminja, kot ste jo vi pripravljeni slediti. Še vas naslednji teden bo tako...Opazujte posamezne dele in mislite na to, da gre čas naprej. Dovolj energije boste imeli, da rešite problem s svojo okolico, le neučakani ne smete biti. Naslednji teden boste neuspeh želeli prekriti z opravičevanjem, izbirajte pravilne besede. Prihaja čas telesnega užitka in dobro premislite, komu sc boste razdajali. Prisluhnite sebi, pa boste dobili pristanek. Zadnje dni tega obdobja poskušajte biti organizator, zavedajte se svojihi dolžnosti in tiste lepe stvari postrežite mimogrede. DEVICA od 244L do 23.9. V pogovorih boste opozarjali ljudi na svoje cilje, ki ste si jih zastavili in to vam bo nepričakovano prineslo pomoč. Slabe stvari boste kljub svoji doslednosti tokrat zanemarili. S pozitivnim mišljenjem globili, da vam ne bo predstavljal nobene ovire več. Ljudje okrog vas bodo dobili občutek^da vam' gre zlahka|||| od rok. Toda vi sami boste vedeli, da se boste morali zelo truditi za vsako stvar, kajti želja, 'da^lpekaj zgraj|l| potem pa držali za vsako ceno, se bo razblinila kot milni mehurček v trenutku, ko boste to poslittsili. Papazite-malce na svojo prebavo in izkoristite prosti čas na svežem zraku. J|i |pi TEHTNICA od 24.9. do 23.10. V...... ÄJP Ne pričakujte, da boste v tem času na višku moči, vsekakor pa se boste bolje počutili kot v preteklem času. V naslednjem tednu lahko marsikatero težavo rešite s pogovorom in uvidevnostjo. Psihično počutje bo v redu. Zato hoste tudi dobre volje «n ne boste dovolili drugim, da bi vam pokvarili razpoloženje. Vse skupaj boste jemali kot mpŽnost da nekaj naredite in se tudi naučite. Dnevi ki so pred vami, vam bodo prinesli pozitivne spremembe. Dobro se boste počutili v družbi rakov in levov, zato se ne izogibajte njihove družbe. Neposredno boste zvedeli za dogodek ki Vas bo razžalostil. Bolje se boste počutili, če boste ponudili pomoč. ŠKORPUOn^|^g|P^ Dobro se boste počutiti, energije boste imeli celo preveč. Zato jo boste uporabljali tudi za|st|an^^!j modre,' Pametno bi bilo, da ste fizično dovolj aktivni, sicer boste zaradi viška energije nertr^e^en; Potrebujete več tekočine kot navadno, nikakor pa ne več hrane. Naslednji teden lahko pri^ nerskem odnosu. Pri tem je pomembno, da partnerja ne delate ljubosumnega. Ničesar s 1 boste kmalu sami spoznali. Z denarjem ravnajte previdno, da ne bo prišlo do težav. Fof strelci in ribami, ker jim boste največ zaupali. Zagotovo vam ne bo dolgčas. STRELEC od 23.11. do 21.12. Vaše.zdravje bo dobro, čeprav boste imeli občutek, da vam zmanjkuje moči. Koža na ob zato ne uporabljajte preveč agresivne kozmetike. V ljubezni bo nekaj časa partner na stranskem tiru, ker vas bo popolnoma okupirala "nova zamisel in projekt bi se lahko uresničil, če boste tudi malce zviti. Pot bo sicer napotna, vendar pa boste na svoj uspeh zelo ponosni. Naslednji teden boste postali bolj sproščeni in več časa boste posvetili prijateljstvu. Ne dovolite si, da vas neprijetni dogodki vržejo s tira. Ne spadate med ljudi, ki jemljejo življenje z lahke plati, zato se lahko zgodi, da boste opeharjeni za ravnotežje. Pazite, da drugi ne bodo nagrajeni za delo, ki ste ga opravili vi. KOZOROG od 22.12. < Vaše čustveno življenje vam bo v tem času zelo pomembno. Da pa se partnerju lahko popolnoma'•^e^ate^™—^ razčistiti nekatere težave iz preteklosti. O tem se ne pogovarjajte z naključnimi znanci, saj sand najbolje^ wste, kaj morate storiti. Ne pozabite pa biti iskreni predvsem do sebe. Vaše zdravje bo dobro uri ohranite mimo kri pr* prepirih s sorodniki. Spoznali boste osebo, s katero se boste lahko odkrito pogovarjali, č^roste le dovolili in 1§j^ boste preveč povlečeni sami vase. Svobodneje boste zadihali, ko boste na delovnem mestu rešili problem, ki varfi je že nakaj časa načenjal živce. Pred vami je obdobje, ko boste naredili korak naprej. Pomagajte tudi drugim, ds vam bodo sledili. j VODNAR od 21.1. do 20.2. ' •:... Pazite, ds se ne boste ujeli v čustveno mrežo, iz katere vam bi pomagala le filozofija. Če se boste znašli v razcepu, zafäcü mnenja drugih ljudi in njihovih govoric, se zopet predajte delu kot ponavadi. Čeprav je čas. ko narava spi, si vendarle dovolite tudi sprehode, tudi z nedomačimi. Prijeten pogovor bo odtehtal vse skrbi. Pri kočljivih dogodkih boste vedno našli pravšnji odgovor, ob tem pa si ne dovolite zase drugačna navodila in merila, kot jih imate za droge. Preveč odkritosti na trenutke lahko prizadene druge, ki niso navajeni vaše posrednosti. Partnerju pa le dajte več svobode, tudi tisto, ki jo sami zase zahtevate. V nasprotnem prirr v težave. Poravnajte ga z diplomacijo. Partnerstvo bo v tem obdobju dobilo drugačen, bolj intimen pečat, in to je tisto, želite, saj vas Venera v vseh priložnostih podpira. Kar dovolite čustvom, da vas podpii žareli kot že dolgo ne. Imeli boste sposobnosti, ki vam bi jih marsikdo zavidal, vendar sredstvo za dokazovanje lastne veljave. S partnerjem lahko nastanejo nesoglasja, ker vas lp ral. Imeli boste možnost za kredit, ki bo za nekaj časa rešil vaše težave, vendar dobro pr“-ušteli. Koristno bi bilo, če bi dosegli, da bi bili manj odvisni od zunanjih vplivov. Zdra) ne boste posvečali večje pozornosti. Vseeno... ne pozabite nase! ZA RAZVEDRILO GALANTNEŽ IZ MOZIRJA Avtobus pelje iz Mozirja proti Logarski. Poln je smučarjev, ki so se namenili na smučarski tek. Mladi Mozirjan opazi mladenko, ki nima prostega sedeža in ji odstopi svojega. Smuči sem, smuči tja, mladenka ga gleda, kako se kobaca s sedeža in mu reče: "Hvala, raje ne bi sedla. V Gaju sem se ves dopoldan učila drsati, pa imam sedenja kar dovolj." SOLČAVANA MED SABO Anzej gre ves poklapan skozi Solčavo, še odjuge, ki je sneg pobrala, ne vidi. "Anzej, kaj pa je s tabo? Ves si sključen od skrbi," ga vpraša Justin, ki tovori kangle mleka od doma. "Žena mi je vzela ves denar in ušla!" zahlipa Anzej. "Ne sekiraj, se Anzej," ga tolaži Just, 'To je dobro." "Kako dobro?" ga skozi solzne oči začudeno pogleda Anzej. 'Veš, moja je vzela denar in ostala!" RADMIRCANKIV NOBEL RESTAVRACIJI Nežika in Žalika sta v Ljubljani in skleneta izkusiti kaj, o čemer bosta pripovedovali prijateljicami in domačim. Gresta v kitajsko restavracijo. Žalika hoče videti jedilni list in uslužni strežnik jima ga seveda prinese. Nekaj časa se hihitata čudnim imenom jedi, nato pa izbereta: "Midve bi dvakrat šen pen jin pong, prosim!" "Oprostita, gospodični, lastnika restavracije bomo pa še potrebovali. Pridita okoli prvega v mesecu, če bodo plače slabe." SMUČARSKI PAR IZ LAČJE VASI Na mariborskem Pohorju sta bila na smučarskem vikendu mož in žena iz Lačje vasi. Žena je močno padla pri plužnem zavoju in si zlomila desno nogo, levo roko in poškodovala kolk. Od moža zahteva, da jo z rešilcem odpeljejo v Ljubljano v klinični center, kjer jo bodo edino pravilno oskrbeli. 'Takole še bova zmenila," ji reče. "Peljali te bomo v Maribor, kjer ti bodo naredili mavce za vse zlome. Če pa ti ne bo všeč, ti obljubim, da te odpeljem v Ljubljano, da ti bodo zamenjali vse gipse, če boš potem to še hotela!" MLADI LJUBENČAN IN MLADA LJUBENČANKA SKUPAJ! SAMA! Denis je prišel v soboto popoldan k Suzani, da bi se skupaj učila. Heh! Denis je pisal račune, Suzana pa mu je narekovala. Kaj kmalu mu je pošla koncentracija do matematike, pa tudi Suzani ni bilo, da bi ves popoldan zapravila za učene znanosti. "Suzana..." "Denis?" "A lahko zagrnem rolete?" "Lahko," mu odvrne in se dela, da jo zanimajo samo računi. "Veš, Suzana, mene neznanke v enačbah sploh ne zanimajo. Sem pa rad pri tebi," ji pravi Denis. "Aja," ga Suzana pogleda izpod trepalnic na način, ki fantom pogreje srce. "Suzi..." "Ahm..." "Bi imela kaj proti, če ugasnem ta veliko luč? Saj nama bo zadosti tč>le na mizi." "Nič nimam proti." Suzana vsa vznemirjena razmišlja, če bo imela naslednji dan od vznemirjenosti kak mozolj več. Denis prisede k njej. Ves zamišljen nad tekočim problemom, ki jima ga daje izpostavljen faktor pri ulomku, ne da bi opazil primakne svojo nogo k Suzanini. Suzana je seveda nevede ne odmakne. In ko sta si tako blizu, Denis nenadoma seže z roko k njej in hipoma ugasne svetilko na njeni strani. Suzano kar strese od vznemirjenja, on pa ji šepne na uho: "Suzana, ti lahko..." "Kaj?” "... pokažem svojo novo digitalno uro, ki se sveti v temi...?'1 SPRETNA ŠMARČANKA Renata šiva. Njen mož Matej pride domov, jo poljubi na lička in vpraša: "Kaj delaš, draga?" "Saj vidiš, šivam." "Aha, šivaš," reče in Sede zraven nje. Renata šiva dalje, on pa jo gleda. "Kaj tako gledaš in se čudiš?" ga vpraša. "Nekaj mi ni jasno. Si nitko daš sama v šivanko?" "Da, ljubi. Kaj je to tako čudnega?" "Nikakor mi ne gre v glavo, kako ti uspe vtakniti sukanec v tako majhno luknjico, avta pa ne v garažo..." ZALJUBLJENCA V NAZARJAH "Dragi, ali čutiš, v zraku je nekakšna vznemirjenost..." "Jasno! Popoldan je na televiziji slalom!" NEKJE NAD BOČNO Lovrenc že dlje časa hodi k svoji izvoljenki Klari. Da bi domači stvar pospešili, preden zvodeni, ga povabijo na nedeljsko kosilo. Klarini trije bratje na to malo črno gledajo, a ob dobrem kosilu Lovrenc to spregleda. Ne more si kaj, da ne bi pohvalil gospodinje: "Ljuba Klara, tako dobrega kosila pa res nisem vajen!" Hitro se oglasi eden od bratov: "Pa mi tudi ne!" DVORJENJE PRIHOVČANKI "Draga Matilda, vaše srce je kot leden kamen," pravi zaljubljeni Ažbe Prihovčanki, ki se ne meni za njegov trud. "No, saj se lahko tudi odtali," rahlo popusti Matilda. "Oh, kaj res?" se spet vname Ažbe. "In kako visoka mora biti temperatura?" "21 karatov!" KORITARJI MLVflc' , V SIN ZEVSA IN LETE. GRŠKI BOG LEPOTE, OČIŠČENJA, PREROŠTVA, SVETLOBE IN SONCA VULKAN NA FILIPINIH PREMOŽEN. BOGAT ČLOVEK PLANOTA V SREDNJI BOSNI POJAV NA VODI KRAJ OB KORINTSKEM ZALIVU SESTAVIL METOD ROSC RICHARD BURTON KDOR DOBAVLJA BLAGO DVANAJSTO ZNAMENJE ŽIVALSKEGA KROGA MISELNA ZVEZA DVOJAMBORNA JADRNICA S KRIŽNIMI KRILI IGRALKA TURNER HIP. TRENUTEK LADIJSKI VIJAK ŠPORTNA VETROVKA PLOŠČICA PRI IGRAH NA SREČO POSEBNI I ODTIS ČLANKA I IZ REVUE I ALI ZBORNIKA GORA NA KOROŠKEM KEMIČNI ELEMENT (Ta) GORA JUŽNO OD SKOPJA DAVNO LJUDSTVO V IT ALU I EGIPČANSKA KOBRA DRŽAVNI PRAVNIK PEVEC SMOLAR RUSKI ŠAHIST (RAFAEL) ŽIVILSKI TRG GRŠKA ČRKA PEŠEC ADAMOVA ŽENA IZKLESANA PODOBA REKA V FRANCOSKI POKRAJINI BRETANJI NAMIZNO PREGRINJALO ROBERT OWEN NAJVEČJI MORSKI SESALEC ETNIČNA SKUPINA V NEPALU POLITIK IZETBEGOVIĆ RT NA SKRAJNEM ZAHODU TRINIDADA TENIŠKI REKVIZIT OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 1. številke: VODORAVNO: Tirana, balada, bariton, Alabama, Emona, tar, tenor, rana, letak, Lara, Ari, Šinigoj, ser, čajnica, Ales, Ta, Alpe, Elan, AK, pomp, briketi, lar, Neralič, tir, amen, Radek, kota, Mežek, Pag, napad, Orinoko, Okonina, amater, Sastri. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 5.000 SIT): Minka Papež, Plac 29, Ljubno; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 4.000 SIT): Tanja Veršnik, Tirosek 48, Gornji Grad; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.000 S1T): Jože Slatinšek, Prod 12, Ljubno; 4. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.000 SIT): Marjana Puncer, Loke 5A, Mozirje; 5. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.000 SIT): Fani Kump, Obrh 1, Dragatuš. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v Trgovini in pekarni "Pri Štefki" v Mozirju. Čestitamo! DOPOLNJEVAN KA Besedo PRO petkrat dopolnite tako, da dobite skozi celoten lik besede, ki jih zahtevajo opisi. 1. ) Višja upravna enota, pokrajina 2. ) Zapisnik o pogajanjih 3. ) Letalski vijak 4. ) Pedagoški delavec z visoko izobrazbo 5. ) Vremenska napoved 1 P R O o 2 P R O o 3 P R O o 4 P R O o 5 P R O o Na označenih poljih dobite kraj v Zadrečki dolini. OGLASI iNorba ate tefcalt prah to... MIZARSKI SERVIS NA VAŠEM DOMU Tesnenje oken in vrat - odlična izolacija in odpornost tesnila. Nudimo tudi popravilo, vzdrževanje in montažo pohištva..., tel. 831-041. ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194. SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni gorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p., Bočna 81, tel. 843-611. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Pumat, tel. 843-424. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 147,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.470,00 SIT. Mali oglasi pod šifro: 1.470 SIT Prodam glasbeni stolp Audio ton, tel. 831-996. Prodam R5 Campus, 1. 90, reg. do 9/96, 64.000 km, tel. 831-345. Raztegljiv kavč z dvema ležiščema prodam za 18.000 sit, tel. 831-829. Prodam SIP rotacijsko kosilnico 135, samonakladalko 16 m3, motorno škropilnico, zvečer na tel. 843-240. Prodam hojico "Cam” za 4.000 SIT. tel. 841-772 pop. Oddam ogevano sobo z opremo ali brez v bližini letališča Brnik, tel. 064-421-248. Prodam kombiniran otroški voziček Tnglesina* kot nov, zraven dam ležalnik za dojenčka, tel. 0602-238-169. V centru Mozirja ugodno prodam 4 sobno stanovanje 90 m2, delno tudi za les, tel. 885-394. Ugodno prodam dekliško birmansko dvodelno obleko vel. 10-12 let, inf. na tel. 841-111 (služba) dopoldan. Prodam Viso II super E, I. 82’, obnovljena, reg. do 5/96, cena po dogovoru, dop. tel. 832-711. Prodam kravo in telico visoko brejo, tel. 844-379. Prodam za zakol ali polovice, tel. 831-190. Proizvodi Golden - jih uporabljate? Ste zadovoljni? Sprejemam naročila na tel. 843-696. Prodam domače izdelane koše, tel. 844-127. Prodam 3 leta staro spalnico, tel. 831-179. Prodam Jugo 55 koral rdeče barve, I. 88/12, Tevž Jani, Bočna 2, popoldan. Prodam kravo za zakol, tel. 843-471. Motokultivator z vsemi priključki, prodam tel. 841-315. Nerjaveči štedilniki za cent. kurjavo, desno kurišče prodam, tel. 885-362. - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - 'Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132, 832-822, 832-474 Prodam PC 386/40 Mhz, 8 Mb RAM, oba disketnika, monitor -SVGA, miško, cena 800 DEM, tel. 831-888. Termoakumulacijsko peč 220 V, 2,5 kW prodam, tel. 832-346. Svinjsko suho meso in hlodovino mehkega lesa (jelša) prodam, tel. 841-196. Omaro trodelno smrekovo, ročna izdelava, razstavljeno ugodno prodam, tel. 831-781. Zelo ugodno prodam obleko (vijolična) za maturantski ples, tel. Industrijski šivalni stroj PFAFF z odrezom niti prodam, tel. 831-981. Dobro električno kitaro SHOT ugodno prodam, Marko 841-118. Prodam več brejih krav, Časi, Homec Brdo 18, Rečica/S. Klubsko mizico z okroglo stekleno ploščo premera 110 cm prodam, tel. 841-055. Prodam telico simentalko brejo 6 mesecev, Piki Mirko, Volog 15, ŠmTD. 832-942. «HAPS AVT0PREV02NIŠTV0 IN SERVISI d.d.VELENJE Obveščamo vse voznike Savinjske doline, da od 8. januarja 1996 obratuje v APS Velenje, Koroška 64 nova sodobno urejena pralnica za tovorna in osebna vozila. Odprta je: od ponedeljka do petka 6.00 do 20.00 ure sobota 6.00 do 18.00 ure nedelja 7.00 do 12.00 ure Možen nakup žetonov z 10% popustom. Parižlje 1, Braslovče 063/720-181, 720-065, fax: 720-065, MOBITEL 0609-617-441 , Vse za VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE in OPREMO KOPALNICE C^=* ugodni plačilni pogoji dostava na dom cr montaža uiilck nedotaknjene narave Snežne razmere: 60 cm naravnega in umetnega snega Obratovanje naprav: UNIORČEK 1,2 KOŠUTA OSTRUŠČICA MAŠIN ŽAGA 1,2 sedežnica PLANJA Čas obratovanja: 9.00 - 16.00 Zaradi nizkih temperatur se Rogla umetno zasnežuje, zato obratujejo skoraj vse naprave in ni čakanja na vlečnicah. Tekaške proge: urejene na 3 in 5 km ZREČE Obratovalni čas: med tednom 9.00 - 21.00 petek, sobota 9.00 - 22.00 - nočno kopanje nedelja 9.00 - 20.00 Pri nakupu celodnevne smučarske vozovnice na Rogli priznavamo med tednom 50% popusta za bazen v Termah Zreče. Cesta na Roglo je kopna in normalno prevozna. INFORMACIJE: 063/762-451 LESKOM, d.d. Nazarje, Savinjska 4, Tel. 831-701 objavlja LICITACIJO ZA PRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV: 1. Traktor ŠTORE 504/103, letnik 1985, skupaj z gozdarsko vitlo 4t. Izklicna cena 450.000 SIT. 2. Traktor IMT 567/268, letnik 1984, skupaj z gozdarsko vitlo 4t. Izklicna cena 630.000 SIT. 3. Osebni avto LADA N1VA 1600, letnik 1987. Izklicna cena 270.000 SIT. 4. Traktorska vitla IGLAND, 5t, letnik 1980. Izklicna cena 135.000 SIT. Licitacija bo v petek, 2. februarja 1996 ob 11. uri v prostorih GG Transport na Prihovi 21. Ogled sredstev in vplačilo 10% varščine bo 1 uro pred licitacijo. Prodaja po načelu ogledano - kupljeno. Plačilo in prevzem sredstev v roku 5 dni po licitaciji._____________________________________________ JANUARSKA PONUDBA RABLJENIH VOZIL R 4 GTL R 5 Campus 3V R SAGA 5V R 5 Campus 5V R 5 Diesel 5V R Clio 1,2 RN 5V R 19 TS 5V R 19 RT 5V JUGO 45 Koral Z 101 JUGO 55 GOLF JX 1,3 PEUGEOT 405 GL 1,6 SUZUKI Swift 1,3 89/02 386,436 89/04 719,565 91/09 838,807 92/11 931,350 92/02 935,550 93/06 1.201,423 89/03 1.066,697 93/01 1.509,111 89/08 279.569 90/03 231.000 90/10 1.155,000 90/02 1,113,000 90/10 877.800 Vljudno vabljeni v naš prodajni salon! d.o.o. obrat MOZIRJE Savinjska cesta 30 Tel. 831-020 RENAULT Celje - skladišče D-Per /{jntnand^l ce Zadruga ni ozir j e z.o.o. 7/1996 lllllllllllllllllllllllllllllll 5000003431,2 COBISS CENJENIM KUPCEM SPOROČAMO, DA SE LAHKO V NAŠI POSLOVALNICI NA TRGU 13 (BIVŠA KEMOZAŠČTTA), OSKRBIJO Z ARTIKLI, KI NAM POPESTRIJO NAŠ VSAKDANJIK V STANOVANJU IN BLIŽNJI OKOLICI NAŠEGA BIVALNEGA PROSTORA. ZA VAS IMAMO DNEVNO NA RAZPOLAGO: ' REZANO CVETJE IN ZELENJE, ' OKRASNE LONČNICE ZA TAKŠNA IN DRUGAČNA STANOVANJA, ZA NOTRANJE PROSTORE, KOT TUDI ZA OKNA IN BAL - SEMENA ZELENJADNIH IN OKRASNIH RASTLIN - BOGATO IZBIRO SEMEN TRAVNIH MEŠANIC ZA VRTOVE IN PARKE, - OKRASNE RASTLINE ZA ZASAJANJE OBHIŠNIH VRTOV, - BOGATO IZBIRO SADNIH SADIK ZA OBHIŠNE IN PRIDELOVALNE VRTOVE, • SEME ŽIT, KROMPIRJA, KORUZE, ■ MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA, - RAZLIČNE VRSTE SUBSTRAKTOV ZA RAZMNOŽEVANJE IN SAJENJE J^ticUže Ca && pmfpuccigte ali fiaMcčite fifr iešg^mzc itevžl&O' %3t-045!