BILTGN_
DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" V BEOGRADU
DRUŠTVO SLOVENACA "SAVA" U BEOGRADU
Letnik I, številka 2	Beograd, november 2003.
OBISK PARLAMENTABNE DELEGACIJE DRŽAVNEGA ZBORA V SLOVENSKIH DRUŠTMH V BEOGRADU IN NOVEM SADU
Vokalni kvartet „Sava"
jih je podrobneje seznanila z delom društva, akcijami, projekti itn. Gostje so potem pozorno in z užitkom poslušali program izjemnega kvarteta "Sava", ki je predstavil avtentično slovensko glasbeno izročilo. Zazdelo se nam je, da so člani parlamentarne delegacije bili obenem ganjeni in navdušeni.
Med ogledom skromnih prostorov društva, so gostje na stenah opazili plakate Ministarstva za ljudska i man-jinska prava SCG na temo tolerance. Pojasnili smo jim, daje Društvo "Sava"
tanku vsako društvo predstavilo, ter na kratko predstavilo aktivnosti, načrte, probleme in cifoe svojega dela.
Po sestanku se je parlamentarna delegacija odpravila na obisk v Društvo "Sava", kjer jih je v prostorih društva v ul. Višegradski 23, pričakala gospa Anica Sabo, predsednica društva ter jim zaželela dobrodošlico, istočasno pa
Naslednjega dne je parlamentarna delegacija v spremstvu gospoda Jožefa Dajčmana, prvega sekretarja slovenskega veleposlaništva, odšla na obisk v Društvo "Kredarica" v Novem Sadu. Na žalost je zaradi nepričakovane vesti o atentatu na premiera dr Zorana Dindiča v Beogradu, parlamentarna delegacija prekinila obisk društvom Slovencev v Srbiji.
Vladimir Uršič
Delegacija Državnega zbora Republike Slovenije - Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu v sestavi: gospod Franc Pukšič, predsednik komisije, gospa Marija Pozsonec, poslanka, dr Jože Bernik, poslanec, gospa Breda Mulec, sekretarka komisije, ter državni sekretar iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v sestavi Ministrstva za zunanje zadeve gospod Črtomir Špaca-pan in gospa Dolores Selan iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu so dne 11.03.2003 prispeli na obist k Slovencem, organiziranim v Društvih Slovencev "Sava" v Beogradu, "Kredarica" v Novem Sadu, "Triglav" v Subotici in Planika" v Zrenjaninu.
Srečanje članov delegacije in predstavnikov slovenskih društev je bil 11.03.2003 v veleposlaništvu RS v Beogradu, kjer se je na delovnem ses-
Anica Sabo. Joief Ketek, Vladimir Uršič Jožef Dajčman, Franc Pukšič
z omenjenim ministrstvom vzpostavilo sodelovanje, o čemer so se gostje pohvalno izrazili. Gostje so dobili Bilten društva, ki so si ga ogledali z velikim zanimanjem. V učilnici so gostje vstopili med mlade, ki so bili ravno pri dopolnilnem pouku slovenščine. Ura je sveda bila prekinjena, toda učenci so dobili možnost spregovoriti 'živo' slovenščino in gostom razložiti vse, kar jih je zanimalo. Seznanili so med sabo, si zastavili številna vprašanja, izmenjali vtise in mnenja ter se živahno pogovarjali.
PREŠERNOV DAN
Besedila o Prešernovem	smo si tudi v živo predstavi-
deiu in takratnem času so v	ti Prešerna in Čopa, ter pris-
lepi slovenščini brali Ana	luhniti dialogu Primicove
Marija Vojinovič, Monika	Julije in njene mame. V
Čeprav bo lete kmalu naokrog, se radi spom-nemo februaija in proslave Prešernovega dne v našem Društvu. Mrzlega večera 15. februarja 2003 smo se, kot sicer ob praznikih, zbrali v dvorani BMD na Neimaiju, ki nam jo prijazno odstopi gospod Jože Hauptman. Tokrat smo bili še posebno razburjeni, saj smo se za Prešernov dan dolgo in skrbno pripravljali.
V tiskanem programu smo ob predstavitvi točk napisali nekaj besed o Prešernovem življenju in pomenu njegovih poezij za slovensko kulturo, ter napisali besedilo Mravljice ter najznamenitejših Prešernovih verzov.
Program sta pripravili Anica Sabo in Maja Dukanovič. Naša predsednica, gospa Sabo je skrbela predvsem za glasbeni del programa. Maja Dukanovič pa za kryizno-jezikovni. Narodno gledališče iz Beograda nam je omogočilo ugodnejši najem kostumov za ta slavnostni večer. Tako so se naša dekleta spravila v dolge obleke iz 19. stoletja, blestela so v čipkah in skrbno počesanih kodrih na glavi. Fantje pa so bili prav resni s telovniki, suknjiči, klobuki ter palicami za sprehod. Sprehodili smo se med Dunajem in Ljubljano, slišali marsikaj o tem času in se popolnoma vživeli v Prešernova doživetja in čustva.
Stojanovič, Irena Kužnik, Aleksandar Vojinovič in Marko Kužnik. Prešernove verze, ponazoritev povedanega v uvodnih besedilih so recitirali Slavica Boš-tjančič, Miljana Kljun. Marija Družijanič, Karlo Kak, Janko Brezova,r in Aleksandar Vojinovič. Želeli
dramskih nastopih so nam jih zelo pristno predstavili Ivan Debeljak in Janko Brezovar ter Jelena Rašič v pogovoru s Pavlo Milova-novič.
Govorjene besede je s pesmijo popestril pevski zbor, ki ga je za nastop pripravila
Anica Sabo. Zapeli so Luna sije, Soldaška in O Vrba -vse napisane na podlagi Prešernovih pesmi. Ivan Debeljak je na diatonični harmoniki zaigral nekaj ljudskih, poseben navdih Dunaja pa sta nam pričarala Imre in Atila Sabo na godalih, potem pa še Imre Sabo n aviolini v spremljavi Željke Antolič. Vse je bilo na vrhunski ravni.
Na koncu so spet blesteli najmlajši, z akatere posebno skrbimo in jih vzpodbujamo k nastopanju v slovenščini. Tokrat so se naučili povsem nove pesmi: na verze iz Mokrocvetečih rožic poezije je Anica Sabo napisala tako
lepo melodijo, da jo malčki kar naprej prepevajo tudi zase, kot priljubljeno pesem. Otroški zborček je tudi tokrat pripravila sama predsednica, na klaviaturah je spremljala Željka Antolič, na odru so pa vsi skupaj bili prav veseli in nas spravili v dobro voljo.
Prešernov dan je pritegnil veliko število članov k aktivnem sodelovanju. Za nastop je bilo treba pripraviti oder, postaviti majolike, zašiti manjkajoče gumbe, nakodrati lase. vrniti kostume in kot vedno - pripraviti kupe dišečih dobrot. Za vse to so poskrbele mnoge pridne roke naših beograjskih Slovencev, ki vse opravijo z veliko ljubeznijo.
Maja Dukanovič
BILT6N
DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA"
INTERVJU - Zlatan Vauda
V okviru Biltena je ustanovljena tudi rublika „Intervju". V vsaki številki bomo intervjuvati nekega člana. To bodo osebnosti, ki so na različne načine vplivale na oblikovanje Društva, potem tisti, ki aktivno sodelujejo v njegovem delu, ali na katerikoli drug način pozitivno delujejo v interesu Društva.
V tej številki Biltena bomo bralcem predstavili gospoda Zlatarni Vaudo, kompozitorja, aranžerja, dirigenta. V Društvo Sava je vstopil med prvimi in v njem dela z veliko entuzijazma in energije. Ponosno poudarjamo, da je prispeval k ustanovitvi vokalnega kvarteta Sava, v katerem je dirigent in pevovodja.
Druga svetovna vojna gaje leta 1941 preselila iz nekdanje Šmarjete (danes Pernice v Slovenskih Goricah) v Srbijo. Je avtor mnogih vokalnih in instrumentalnih del. Letos proslavlja osemdeseti rojstni dan. Vsi člani Društva mu želimo vse najboljše, predvsem pa veliko zdravlja in ustvarjalnega navdiha.
1. Že več desetletij ste pomembnem dejavnik v kulturni dediščini Beograda. Kot dirigent zbora RTB, avtor mnogih znanih kompozicij - poslušali smo vaš Koncert za klarinet in orkester pod palico dirigenta Zubina Mehte, Otroško opero Ježkova hišica, številne zborne in solo pesmi - imeli ste možnost aktive udeležbe v kulturnem življenju glavnega mesta. V čem Vi, kot oseba na čigar delo je ponosno celo Društvo Sava, vidite smisel ustanovitve Društva Slovencev Beogradu?
Smisel ustanovitve Društva Slovencev v Beogradu vidim predvsem v zgodovinskem pomenu, ki sem ga že kot otrok občutil že v času bivše Jug-slavije, ko smo mnogi Slovenci občutili in doživeli veliko ljubezen do Srbov, do slavne srbske zgodovine, katera nas je navdušila za to, da vedno stopamo proti cilju, ki je danes cilj Društva Slovencev. Vedno moramo poudarjati vrednost in pomen našega druženja,
da bi sedanji in bodoči člani Društva bili vzor, večni dober primer kulturnega obnašanja, zdravih ambicij in programskih uresničitev tsitega. kar mora biti naš ponos! Mojega očeta, MirkaVaudo, je že leta 1914 Avstro-Ogrski režima imenoval "Srbofil", zaradi česar je naša družina 1941 bila odpeljana v taborišče v Meljski kasarni in potem izseljena v Gružo pri Kra-gujevcu.
2.	Dali ste spodbudo za ustanovitev vokalnega kvartera "Sava" in ste z neverjetno vnemo začeli ustvarjati in razvijati program. Kaj po Vašem mnenju, pomeni za ohranjevanje kulturne in nacionalne indentitete ta ansambl in kdaj lahko pričakujemo njegov prvi javni nastop?
Kot majhen sem že imel možnost poslušati mnoge ansamble, bodisi kvartete bodisi oktete, kar je v Sloveniji tradicija. Jaz sem skozi praktično delo obladal vse priprave, organiziral veliko seminarjev za dirigente v tujini in pri nas, s takšnim delom imam veliko izkušenj. Toda kvartet Ludvig - Nino - Branko - Ivan me je navdušil. Mislim, da bi morali razširiti program (od stare literature do sodobnih kompozitorjev). Seveda se veliko angažirajo tisti člani, ki pojejo v drugih zborih kjer ne pazijo na tehniko, dih, impostacijo... Na radiju, kjer sem delal kot dirigent Otroškega zbora, sem velikokrat bil deležen vprašanja kdaj bom kaj posnel za RTB. Kakor takrat nisem vedel odgovora, tako tudi danes ne morem povedati točen datum prvega javnega nastopa. Vsekakor upam, da bo to kmalu.
3.	Z gotovostjo lahko rečemo, da ste v Društvu Sava Vi najboljši poznavalec tradicionalne, "prave", izvirne Slovenske ljudske pesmi, in zato Vas prosimo da našim članom poveste nekaj besed o teh prelepih pesmih.
Ravno včeraj sem dobil sveže tiskano zbirko ljudske pesmi. Zbirko je naredila organizacija "Prijatelji beograjskih otrok" in danes to zbirko z veseljem dam naprej, Vam prof. Anica. Avtoija sva prof. Konstantin Babic in jaz,
imenuje pa se "Zvoki moje domovine" o kateri je zelo lepo in toplo govoril Slobodan Atanackovič. Mislim, da je slovenska ljudska pesem zelo bogata, še posebno v Beli Krajni in zato predlagam da naredimo programsko usmeritev na to bogato področje.
4.	Kako kot oseba z velikimi življen-skimi in delovnimi izkušnjami ocenjujete dosedanje delo Društva?
Dosedanje delo Društva je v stalnem vzponu! Moramo ohraniti pester programski del, ker prihajajo novi ljudje, ki bi radi sodelovali v različnih dejavnostih Društva.
5.	V Biltenu bomo objavili tudi eno ljudsko pesem. Prosimo Vas da jo za to številko sami izberete in nam poveste nekaj besed pesmi katero ste izbrali ?
Predlagam našo lepo pesem Pozimi pa rožice ne cveto. Pesem govori o tem zimskem času. razlaga, da pozimi resda ni rožic, so pa druga veselja.
Anica Sabo
Društvo Slovencev „Sava" se posebno zahvaljuje podjetjem „Krha" Predstavništvo Reograd, podjetju „MERCATOft". „GORE-TRADE", „MURA" in predstavništvu SLOVENSKH ŽELEZNIC za pomoč in podporo k udeležbi najmtaših članov u Poletni šoli Slovenskega jezika v Sloveniji.
II Redna letna seja Skupščine Društva Slovencev "Sava" v Beogradu
Drugo redno zasedanje Skupščine Društva Slovencev "Sava" je bilo letos, zaradi povečanja števila članov, v veliki dvorani SO Stari grad v Beogradu dne 29.03.2003.
Pozdravno besedo dobrodošlice je prisotnim članom in gostom, napotil predsednik skupščine Vladimir Žnidaršič in povabil podpredsednici skupščine dr Tanjo Jozič in Margareto Brezovar ter sekretarja skupščine Vladimira Uršiča mlajšega naj zavzamejo svoja mesta. Potem, ko je na podlagi poročila verifikaci-jske komisije, da je na seji prisotna večina članov in da obstaja potrebno število za odločanje po statutu, je za zapisnikarja skupščine izbran Pucelj Ludvik in je sprejet zapisnik s prejšnje. I. redne seje skupščine. Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
1)	Poročilo Predsedstva Društva o delu v 2002 letu
2)	Finančno poročilo za leto 2002
3)	Poročilo Nadzornega odbora za leto 2002
4)	Sprejem programa dela za leto 2003
5)	Sprejem finančnega načrta za leto 2003
6)	Sprejem odločbe o spremembah in dopolnitvah Statuta
7)	Sprejem odločbe o spremembah in dopolnitvah Poslovnika skupščine
8)	Izbira delegatov skupščine
9)	Razrešitev članov Predsedstva Društva
101 Verifikacija sprejema v članstvo Društva
11)	Sprejem odločbe o višini članarine za leto 2003
12)	Razno
Predlogov za dopolnitev dnevnega reda ni bilo. Pred pre-
Ivan ürezocar
hodom na dnevni red, je skupšina enoglasno odločila, da se bo glasovanje o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, vkjjučno s tem tudi izbor kandidatov za delegate skupščine, opravljalo z javnim glasovanjem-dvi-ganjem rok.
Besedo je potem dobila gospa Anica Sabo predsednica Društva "Sava", ki je pozdravila vse prisotne in
predstavila poročilo o delu Društva "Sava" v prejšnjem letu. Povedala je, da so bile glavne aktivnosti usmerjene na ohranjanje slovenskega jezika, kulturne aktivnosti in ohranjanje kulturne dediščine, obveščanje in delovanje društva v notranjosti. Omenila je vedno prisoten problem pomanjkanja sredstev in primerne opreme za izvajanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika. V Društvu so po predvidenem načrtu, aktivirane posamezne sekeye. Obstaja jedro dramske sekcije, katere člani sodelujejo na vseh večjih srečanjih Društva, občasno deluje mešani pevski zbor, v povojih je tudi otroški zbor, kot izjemen pa seje izkazal Vokalni kvartet "Sava" ki ga vodi Zlatan Vauda. Med športnimi aktivnostmi je sprožena akcija zbiranja kandidatov za smučanje in planinarjenje, v
prihodnjem obdobju pa je treba pričakovati ustanovitev drugih sekcij za katere obstaja interes članov društ-
va. Lani je rešen problem prostorov Društva v Više-gradski ul. 23, prav tako pa tudi problem s sredstvi za njegovo redno plačevanje. Prostor je še vedno prazen, je pa zato naš. Tiskane so in razdeljene članske izkaznice, kakor tudi pisma in
Jotica Jozii
kuverte z memorandumom društva. Ustvarjeni so zelo uspešni stiki z Zveznim ministrstvom za človekove in manjšinske pravice, ki tudi pomaga pri našem delu. Na koncu, ampak ne kot najmanj pomembne, so omenjene vse aktivnosti članov, ki so prispevali k prijetnem vzdušju ob vseh priložnostih ko smo bili skupaj. Imena članov Društva ki so: delali pit« in krofe, rogljičke in zavitke, potice in ostale okusne sladice, adresirali in delili Bilten Društva, čistili prostore, prali posodo po končanih proslavah, kuhali kavo ni možno našteti. Očitno je. da brez njihovega dela in angažiranja Društvo ne bi moglo obstati in se razvijati. Poročilo Pred-sedništva društva o delu za leto 2002 je bilo potem enoglasno sprejeto. Finančno poročilo je podal podpredsednik društva Slo-
BILTGNI
DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA"
bodan Jakoš. Razložil je podatke o dohodkih društva v letu 2002, ki se sestojijo od članarine, donacij in drugih oblik pomoči, ter podatke o izdatkih za zakup, nabavo pisarniškega materiala, fotokopiranje, tiskanje biltena, članskih izkaznic, memorandumov in kuvert, pošt-
nino, stroških za organizacijo srečanj in drugo. Finančno poročilo Društva, za leto 2002, je bilo enoglasno sprejeto.
Poročilo o delu Nadzornega odbora v obdobju med dvema skupščinama je v brezhibni slovenščini podal Predsednik Nadzornega odbora g. Janko Brezovar, in poudaril, da je delo Društva Slovencev "Sava" v 1. 2002 potekalo v skladu z zakonom in statutom. Odbor meni, da delo Predsedstva, v skladu 's poročilom gospe Anice Sabo in finančnim poročilom, ki ga je podal g. Slobodan Jakoš, poteka v skladu s statutom društva, posebno pa, da so sredstva racionalno oz. ekonomično
uporabljena, brez odvečnih stroškov. Poročilo Nadzornega odbora za leto 2002 je bilo enoglasno sprejeto. Predlog načrta dela Društva v letu 2003 je razložila gospa Anica Sabo. Poudarila je. da bodo glavne smernice tudi nadalje, vzdrževanje prijateljskih vezi z vsemi, ohranjanje slovenskega jezika in tradicije - narodnih običajev, uresničevanje sprejetih projektov, organizacija kulturnih dejavnosti, koncertnih gostovanj, predavanj, nadaljni razvoj in delo umetniških sekcij in ustanavljanje novih. Načrt dela Društva Slovencev "Sava" v Beogradu za leto 2003 je bil enoglasno sprejet.
POROČILO O DELU PREDSEDSTVA V LETU 2002
Društvo Sava je oblikovalo program za preteklo leto, ki je sprejet na skupščini Društva 13.4.2002. Glede na predvideni program je ustvaijeno naslednje:
1.	Ohranitev slovenskega jezika
a)	V zvezi z omenjenim ciljem se v okviru Društva udejanja dopolnilni pouk slovenskega jezika. med nami enostavno imenovan „Šola". V okviru nje so organizirane tri skupine
Društvo Sava je utemeljeno pred približno letom in pol, z namenom ohranitve nacionalne identitete, jezika in kulture, kulturne dediščine ter krepitve prijateljstva med slovenskim, srbskim in drugimi narodi na ozemlju Republike Slovenije.začetnega tefaua, ena za mlajše otroke ter dve za starejše. Vsi si želimo, da bi se v oviru šole organiziral tudi izpopolnjevalni tečaj za odrasle, ki bi si želeli dopolniti znanje jezika, ter da se učenja udejanjajo cele družine, ne pa samo otroci. Lepo bi, namreč, bilo, če bi se slovenščina spregovorila v družinah, ne pa samo v šoli.
b)	Prostor - učilnica za jezikovni pouk se nahaja ob samih prostorih Društva, kar izredno ugodno vpliva na celotno pozitivno usmeritev v delu Društva.
c)	Zaenkrat naj poudarimo, daje neustvaijen del načrta pomanjkanje ustrezne opreme za delo.
Posebna dragocenost naše „Šole" je profesorica, ki jo organizira, usmerja ib vodi. Gospa Maja
Dukanovič, asistentka na Filološki fakulteti v Beogradu, z veliko entuziazma, volje in potrpežljivosti, predvsem pa strokovno in profesionalno načrtuje učenje slovenščine za vse zainteresirane člane. Tako je učenje jezika postalo jedro aktivnosti društva okoli katerega se zbirajo člani in izhodišče mnogih aktivnosti.
2.	Kulturne aktivnosti in ohranitev kulturne dediščine	*
al V Društvu so. po predvidenem načrtu, aktivirane sekcije. Obstaja jedro dramske skupine, čigar člani nastopajo na vseh večjih srečanjih Društva, občasno deluje mešani zbor, ustvarja se otroški zborček, kot posebno pomemben pa izstopa voklani kvartet 3ava", ki ga vodi Zlatan Vauda. S področja športnih aktivnosti se je začela akcija zbiranja zainteresiranih za smučanje, verjamemo pa da bodo v naslednjem obdobju organizirane tudi druge sekcije, za katere obstaja zanimanje članov Društva.
bi Organiziranje praznovanj nacionalnih in kulturnih praznikov Slovenije. V preteklem letu smo praznovali naslednje praznike: Slovenski kulturni praznik s pestrim in zajetnim programom. Pust in Miklavž sta praznovana v okviru šole in sta pobudila veliko zanimanje ne samo najmlajših, temveč tudi njihovih staršev in starih staršev. Martinovo smo praznovali s posebnim užitkom, kjer so se mnogi imeli priložnost spomniti šeg in navad v zvezi s praznikom vina in
Besedo je ponovno dobil gospod Slobodan Jakoš, ki je podal Predlog finančnega načrta dela Društva v letu 2003. Poudaril je, da je potrebno vzdrževati nivo sredstev za tekoče poslovanje, nabaviti inventar za prostore, zagotoviti sredstva za izdajo "Biltena1, kulturne dejavnosti in druge načrtovane namene, kakor tudi to, da sredstva za uresničitev načrta lahko pričakujemo od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter od Zveznega ministrstva narodnih in etničnih skupnosti, na podlagi sprejetih in odobrenih projektov in natečajev, prav tako pa tudi od članarine in donacij. Finančni plan Društva Slovencev "Sava" v Beogradu za leto 2003 je bil enoglasno sprejet.
Za obravnavo 6. in 7. točke dnevnega reda, je predsednik skupščine dal besedo gospodu Vladimirju Uršiču, članu Predsedstva društva, ki je vljudno pozdravil predsednika skupščine, podpredsednice in tajnika skupščine, cenjene goste in vse prisotne člane, ter razložil predlog odločbe o spremembah in dopolnitvah Statuta društva. Poudaril je, da stalna rast članstva predstavlja za Društvo velike organizacijske, in še posebno finančne probleme, za organizacijo seje skupščine. Dodal je, da Društvu "Sava" nihče ne podeljuje sredstev za te namene, tako da jih je potrebno vsakokrat izločiti iz sredstev namenjenih ostalim aktivnostim. Tako bi na primer izdatki, ki so potrebni za pripravo te seje (najem dvorane, tiskanje in
veselja. Praznovanje Božiča je bilo pristno, domače, v mnogih srcih so se obudili spomini na rojstni kraj, pri mlajših pa porodita zanimanje za smisel in pomen tega praznika. Poleg tega, sta v septembru in oktobra organizirana dva večja srečanja, kjer so sodelovali učenci „Sole" ter voklani kvartet „Sava". Srečanja so obiskovali tudi predstavniki Veleposlaništva Republike Slovenije ter predstavniki cerkvenih oblasti v Beogradu.
c)	Med različnimi ostalimi srečanji naj poudarimo srečanja, ki se dogajajo vsak petek med 18 in 20 uro v prostorih v Višegradski 23, kjer se medsebojno obvestimo o novicah, pogovorimo, dvakrat pa smo imeli tudi posebna predavanja o Alpah, ki jih je organiziral gospod Jovan Kelič. Na teh srečanjih je občasno navzoč tudi gospod Jožef Dajčman, pni sekretar Veleposlaništva RS.
d)	Obiski sorodnih Društev so realizirani nekajkrat. Želimo si, da bi ti stiki bili pogostejši in plodnejši.
e)	Od gostovanj umetnikov iz Slovenije je ustvaijen stik s folklornim društvom Cof iz Ljubljane, ki so za člane Društva organizirali program v Kulturno umetniškem društvu Lola. Po programu smo ob skromnem prigrizku ostali v večurnem pogovoru.
4.	Informiranje
V okviru delovnega načrta Društva je poudarjen pomen informiranja ter v zvezi s tem izdajanje Biltena. Ob koncu lanskega leta so ustvarjeni pogoji za izhajanje Biltena, in je na splošno veselje vseh Članov izšla prva številka.
5.	Delovanje Društva v notranjosti
Žal je treba povedati, daje zelo malo storjeno glede delovanja Društva v notranjosti. V delo so do neke mere vključeni posamezniki iz Šabca, poslali smo nekaj knjig za jezikovni pouk v Bor in Negotin, toda to je vsekakor premalo. Verjamemo, da bo naslednje leto glede tega bojj uspešno.
To poročilo je narejeno točno po točkah, ki so zaznamovane, oziroma predvidene s programom dela društva za leto 2002. Poleg tega, bodo v poroči lu naštete tudi tiste aktivnosti predsedstva, ki so pomembno vplivale na delovanje Društva.
1.	Rešen je problem prostorov Društva in redno plačevanje najemnine zanje, prostori so resda prazni, ampak so naši.
2.	Prostor za delo „Šole", ter verjetno reševai\je rednega financiranja. Pri reševalcu problemov v zvezi z najemom in financiranjem prostorov imamo ogromno pomoč lastnikov stavbe in smo jim brezmerno hvaležni.
3.	V preteklem letu so tiskane in podeljene članske izkaznice. Društvo ima tudi ustrezni znak, oziroma kuverte, kar je zelo pomembno za stike s posamezniki in vsemi strukturami izven Društva.
4.	Po mnenju predsedstva je stik z Veleposlaništvom Republike Slovenije zelo dober in ploden. Posebno je dragocena pomoč pri navezovanju stikov s pristojnimi ministrstvi v Republiki Sloveniji ter z vsemi resorji pristojnimi za naše delo. Člani predsedstva so navzoči v Veleposlaništvu ob proslavah pomembnejših praznikov. S posredstvom Veleposlaništva obiskujejo tudi gledališke predstave, ki prihajajo iz Slovenije, ter na drugih kultrunih dogodkih.
v 5. Ustvarjenje zelo dober stik z Ministrstvom za etnične in nacionalne manjšine Srbije in Črne Gore, ki tudi zelo podpira naše delo.
6.	Ustvarjen je stik s slovenskimi podjetji in verjamemo, da bo to sodelovanje v veliko zadovoljstvo vsem.
7.	In nenazadnje, pa sploh ne najmanj pomembno - naj omenimo vse dejavnosti članov, ki so pomagale k ustvarjanju prijetnega vzdušja v vseh skupnih trenutkih. Imen članov ki so pekli zavitke in krofe, gnetli rogljičke, peciva, pite in ostale okusne dobrote, ki so adresirali in distribuirali Bilten Društva, čistili prostore, pomivali posodo po srečanjih, kuhali kavo in naredili še marsikaj koristnega - sploh ni mogoče našteti. Vsekakor pa je jasno, da brez njihovega dela in truda Društvo sploh ne bi moglo obstajati in se razvijati.
razmnoževanje gradiva, dostavljanje gradiva, poštnina, koktejl in dr.), zadostovali za organizacijo celo štirih kulturnih prireditev ali srečanj, ob tem pa nismo vzeli v poštev ogromnega prostovoljnega dela, ki so ga vložili posamezni člani. Če se bo rast števila članov nadaljeval s takim tempom, česar se vsi iskreno veselimo, bo že za naslednjo redno skupščino potrebno najeti dvakrat večjo dvorano.
Pojasnil je, da bi rešitev navedenih problemov predstavljalo uvajanje delegatske skupščine, sestavljene iz 50 izbranih delegatov. Predlagano število delegatov je •dovolj reprezentativno za celotno članstvo Društva, glede na to, da v mnogih številnejših družbenih skupnostih enemu delegatu ali poslaniku pripada veliko večje število volivcev. Pri delu skupščine bi tudi nadalje sodelovali vsi zain-
Vladimir Uriti
teresirani člani, organizacija in delo takega telesa pa bi bila materialno in tehnično neprimerno lažje izvedljiva. Gospod Uršič je potem podal strokovno razlago posameznih pravnih izrazov. Po glasovanju je Odločba o spremembah in dopolnitvah Statuta Društva Slovencev
"Sava" v Beogradu enoglasno sprejeta.
G. Vladimir Uršič je potem prešel na utemeljitev predloga odločbe o spremembah in dopolnitvah Poslovnika skupščine. Pojasnil je, da so spremembe poslovnika izra-zoslovne narave tj., da se dosedanji izraz "član skupščine" v različnih sklonih v
besedilu poslovnika zamenja z izrazom "delegat", v ustreznem sklonu. Odločba o spremembah in dopolnitvah Poslovnika Skupščine je enoglasno sprejeta. Potem je imenovana komisija za izvolitev skupščinskih delegatov v sestavi: Pišot Bogdan - predsednik, Kuž-nik Marko in Vojinovič
Aleksandar - člana. Predsednik Skupščine je nato povabil prisotne člane, naj predložijo kandidate. Gospa Anica Sabo je v imenu predsedništva društva predložila seznam 50 kandidatov. Glede na to, da novih predlogov ni bilo, je predsednik povabil prisotne naj se priključijo glasovanju. Po
NAČRT DELA DRUŠTVA SLOVENCEV „SAVA" V BEOGRADU ZA LETO 2003
Društvo Sava je utemeljeno z namenom „utrjevanja prijateljstva med slovenskim, srbskim in vsemi ostalimi narodi na ozemlju Republike Srbije" ob ohranitvi kulturne in nacionalne identitete. V skladu s tem je Društvo v svoj program dela uvrstilo naslednje dejavnosti:
1.	Ohranitev slovenskega jezika
V	okviru Društva obstaja velik ineteres za učenje jezika. To zahteva posebno širjenje obsega dela.
Za realizacijo je treba priskrbeti:
organiziranje izpopolnjevalnega tečaja ustrezno opremrcmo za pouk - učne pripomočke (televizor, video, CD, kasetofon) usposabljanje novih kadrov
2.	Kulturne dejavnosti in ohranjanje kulturne dediščino
V	skladu z osnovnimi opredelitvami svojega obstoja je Društvo sava v okviru projekta, ki so posredovani Ministrstvu za zunanje zadeve. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Zveznemu ministrstvu za etnične in nacionalne manjšine, predvidelo naslednje projekte:
Kulturni praznik - Prešernov dan Martinovo
Vokalni kvartet .Sava"
Poleg teh pdejavnosti. ki so predvidene v projektu, načrtujemo praznovanje Pusta, Miklavža, Jurjevanja in Božiča, Izvajanje programa realizirajo predvsem učenci jezikovne „Šole" v sodelovanju z ostalimi člani Druitva. Zato so predvidene dejavnosti v zvezi z delom dramskega krožka, mešanega in otroškega pevskega zbora.
Omenjenima ministrstvima so posredovani tudi projekti, ki bi omogočili bolje spoznavanje Slovenije ter začetek športnih dejavnosti. Gre za naslednje projekte: Vsi Slovenci Društva Sava so smučarji Slovenci Društva Sava gredo na Triglav
Poleg tega je predvideno tudi ustvarjanje krožkov za katere obstaja zanimanje članov
1.	različne oblike druženja (izleti in druženja v naravi, obisk Slovenije, organiziranje srečanj glede na posebna zanimanja članov in tako naprej).
2.	Obiski sorodnih društev na območju SČG (Srbije in Črne Gore) ter zunaj nje. ki bi lahko pospešili delo Društva.
3.	Organiziranje delovanja Društva zunaj Beograda, kar pomeni, da bi se v mestih, kjer obstaja, članstvo (Bor, Za-ječar, Niš, Kragujevac, Aleksinac, Šabac) organiziral jezikovni pouk, praznovanja in srečanja.
4.	Vabilo umetnikom iz Slovenije (organiziranje predavanj, pesniških večerov in podobno). Za tekoče leto smo poslali povabilo Slovenskemu oktetu, čigar gostovanje pričakujemo septembra.
5.	Oprema prostorov, kar pomeni nabavo celitneg ainven-tarja in ustreznih aparatov za delo društva.
Srečanja članov in obvestila so vsak petek od 19-20 h v prostorih Društva „Sava", Višegradska 23. Vabljeni!
stopnic, da ima zadnja zaporedno število 519. Razložila je analizo članstva po spolu, starostni strukturi in izobrazbi in ugotovila da se je društvo v povprečju pomladilo.
Potem je sledila razprava o višini članarine v letu 2003. Dogovorjeno je, da ostane nespremenjena v letnem znesku 300,00 din. tisti ki želijo, pa lahko priložijo tudi več, kot prostovoljni prispevek.
Predsednik skupščine se je na koncu zahvalil članom skupščine in gostom, za prisotnost in sodelovanje v delu II. redne skupščine Društva Slovencev "Sava" v Beogradu, naznanil da je zasedanje skupščine končano. ter prisotne povabil, k sproščenem pogovoru ob pripravljenem koktejlu in osvežilnih pijačah.
Vladimir Uršič jr.
Prevedla Mija Vojinovič
Pmlsednišivo Skupüine
sprejetju poročila volilne komisije o rezultatih glasovanja, je Predsednik ugotovil da je enoglasno, brez glasov "proti" ali vzdržanih, skleiyena odločba o izbiri 50 delegatov za skupščino društva navedenih v seznamu ki je sestavni del skupščinskega gradiva.
Jakot Slobodan
Poročilo o prejemu novih članov je predstavila tajnica društva, gospa Jozič Jožica, ki je prisotne obvestila o tem. da je od prejšnje skupščine, do danasryega dne, skupaj z urejeno dokumentacijo, vloženo toliko pri-
nooember 2003.
•PRO|EKTI -PRO|EKTI -PROJEKTI -PROJEKTI -
Projekt:
Utemeljenje knjižnice in čitalnice Društva "Sava" v Beogradu
1.	Zadeva projekta - Na podlagi odločbe predsedstva društva Sava z dne 15.10.2003 je sprejet projekt za ustanovitev čitalnice in knjižnice, s čimer se začne realizacija projekta za ustanovitev čitalnice in knjižnice.
2.	Cilji projekta
Čitalnica: Z ustanovitvijo čitalnice se članom društva omogočajo stiki z sodobnimi dogajanji v Republiki Slovenifi in s sodobnim slovenskim jezikom.
Knjižnica: Z utemeljenjem knjižnice, se podpira dejanje društva v izobraževanju, spremljanju dogajanj v slovenski kulturi, znanosti, ter drugih področjih.
3.	Sedež - Sedež čitalnice in knjižnice se nahaja v prostorih društva Sava
4.	Podlaga za realizacijo projekta - Prostori: Društvo Sava ima na razpolago prostore vzete v najem, v katerih se bodo poleg drugih udejanjale tudi aktivnosti čitalnice in knjižnice. V tem, v najem vzetem prostoru, je društvu na razpolago zelo skromno pohištvo, katero ni v lasti društva, toda lahko se uporabi za delo čitalnice in knjižnice. To pohištvo so mize in stoli za katerimi lahko hkrati bere (sedi) 20-30 ljudi. Društvo nima nikakršnega drugega, najetega ali svojega, pohištva za shranjevanje časopisov in knjig, za obdelavo materiala čitalnice in knjižnice, in strežbo uporabnikov.
Za ustanovitev čitalnice in knjižnice, je potrebno zagotoviti 30.000,00 dinarjev, katera sredstva se bodo uporabljala na podlagi načrta. Društvo "Sava" bo posredstvom vodje knjižnice in čitalnice kontakti-ralo s pristojnimi institucijami Republike Slovenije in založbami s ciljem pridobitve
pomoči v obliki sredstev, iia-ročnin na časopise, pomoči v pridobijanju knjig, pohištva in drugih reči potrebnih za delo čitalnice in knjižnice.
5.	Uresničitev terminskega načrta - Terminski načrt uresničevanja projekta je Priloga t. 7.
6.	Obveznosti v zvezi z izpolnjevanjem projekta
Priprava materiala za aktivnosti čitalnice; Priprava materiala za uresničevanje fonda knjižnice; Ugotavljanje prioritete in faza realizacije
7.	Priloge:
aj Seznam časopisov, kateri bodo na razpolago članom društva: dnevni tisk, tedniki, mesečniki posebne izdaje, ki bi bile zanimive članom društva.
b)	Knjižni fond: jezikovni priročniki: izobraževanje (priročniki za različne vede); zgodovina; zemljepis, zemljevidi; kulturna dediščina; sodobna književnost; literatura za otroke; video zapisi; avdioffono zapisi in drugo.
c)	Načrti: Načrt aktivnosti za leto 2003; Finančni načrt za leto 2003; Faze realizacije in prioritete za leto 2003; Načrtovani termini za leto 2003.
Projekt pripravil: Bogdan Pišot
Spoštovani!
Nagovarjam tiste, ki iz kakršnegakoli razloga še niso plačali članarine- Mislim, da ni potrebno posebej govoriti kaj materialna sredstva pomenijo za obstoj Društva. Predstavništvosi maksimalno prizadeva, da ta sredstva priskrbi z različnih strani. Seveda se ni realno vedno zanašati samo na nekoga drugega. Moramo tudi sami narediti vse, kar je v naši moči, da društvo, ki mu pripadamo, obstane. Zato vas najprijazneje prosim, da neizogibno in v najkrajšem roku plačate svoje dolgove.
A ni m fitki
V začetku junija jo v Beogradu začel z delom Slovenski poslovni klub. združenje ki so ustanovili predstavniki slovenskih in domictlnih podjetij: "Mercator, "Gorenje , "Vegrad", Ilirka Investments". "Pristop Communications'. "Kapital Investments", "Kema-Puconci", "DCB Helios", "Feršped Beograd". "Mura Beograd", ugledni gospodarstveniki in javni delavci. Sedež kluba je v ulici Knez Mihailova 10 v Beogradu.
Člani združenja so predstavniki vseh slovenskih podjetij, ki delajo v Srbiji in Črni Gori, slovenska podjetja, kot tudi poslovni partneiji slovenskih podjetij.
Vladimir Km Cveto Staitiia
Delovanje kluba je usmerjeno k napredovanju strokovnega izpopolnjevanja članstva z organiziranjem vseh oblik strokovnega izpopolnjevanja, z organiziranjem strokovnih predavanj, seminarjev, svetovanj, tribun s področja tržne ekonomije in komplementarnih disciplin, prirejanja prezentacij in promocij uspešnih projektov, kulturnih in športnih srečanj, objavljanja primernih člankov in drugih
besedil s področja tržne ekonomije kot tudi sodelovanje z domačimi in tujimi gospodarskimi subjekti in podobnimi združenji.
Sestanki članov Slovenskega kluba se redno organizirajo enkrat mesečno v nekateri od reprezantativnih dvoran Hotela Inter Continental Beograd, kar je idealna priložnost in prostor za promocije domačih in tujih gospodarskih podjetij in asociacij s področja gospodarstva.
Vladimir Vršič
ALERGIJE
Alergija je prevelika občutljivost organizma na določene snovi, ki prihajajo vanj skozi dihalne poti, kožo, ali s hrano. Pri nekaterih osebah imunološki sistem pri ponovnem kontaktu s temi snovmi (alergeni) zažene obrambni mehanizem in proizvaja specifična antitelesa (IgE razreda), ki se vežejo Ta posebne vrste celic (mastoci-ti in bazofili) le-ti pa vsebujejo inflamatorne mediatorje (histamin, levkotrieni. pro-staglandini...), oziroma substance, ki so s svojim specifičnim dejstvom (širenje ožilja, večja propustljivost kapilarov, spazem mišic) odgovorne za simptome alergije. Alergijske bolezni so v zadnjih letih vedno pogostejše, k temu pa prispeva nečisto ozračje, pogoste virusne infekcije dihalnih poti, prisotnost škodljivih materij v stanovanju (prah, domači ljubljenčki, tobačni dim), domneva se pa, da na to vpliva tudi veliko število cepljenj in raba antibiotikov. S tem vplivamo na imunološki sitem in odpiramo pot alergijskim reakcijam.
Najpogostejše, in po simptomih najneprijetnejše, so alergijske bolezni dihalnih poti (respiratorne alergije) in to: alergijska astma, alergijski rinitis in pelodski nahod. Za alergijsko astmo so značilni nepričakovani napadi otežanega dihanja, ki ga spremljata piskanje in šum v prsih ter suhi kašelj. Alergijski rinitis in pelodski nahod zaznamujejo simptomi, ki prihajajo z zgornjih dihalnih poti in iz oči, kot so močnejša sekreci-ja in zaprtsot nosu, napadi kihanja tudi 10-20 krat zaoredoma, srbenje, solzen-je in rdeče oči. Glavni vzroč-niki respiratornih alergij so:
-pelod: povzroča okoli 50% respiratornih alergij, predvsem zaradi majhnih delcev, ki lahko pridejo v dihalne poti. Količina peloda v zraku je odvisna od letnega časa in klime; v naših krajih je najnevarnejši del leta od marca do septembra, z največjo koncentracijo peloda v zraku v aprilu in maju, in to vjutarnjih časih, -pršice iz sobnega prahu: gre za majhne živali, ki se gnezdijo na toplih mestih (blazine, prevleke) in se hranijo z odpadlimi celicami kože. To jih uvršča v del naravnega eko sistema. Problem je v tem, da so nekateri ljudje alergični na odpadke grinj, tako daje vzdrževanje snage v stanovanju zelo pomembno;
-dlake, prhljaj in luskine s kože domačih živali; -hrana, predvsem jajca, mleko, nekatere vrste ribe (bakalar), raki in školjke, aditivi v hrani (sulfati v vinu, bcnzoati v napitkih...); -kemične snovi; -zdravila (antibiotiki, aspirin, anestetiki); -glivice plesni. Poleg respiratornih alergij, omenimo še kontaktne alergije v obliki urtikarije (koprivnjače) in alergijskega dermatitisa, ki so posledica prevelike reakcije kože na kontakt z alergenom (prah, guma, detergenti, nikl, parfumi...), in nutritivne alergije za katere so značilni simptomi s strani diges-tivnega trakta, kot posledica vnašanja alergena s hrano. V dijagnostičnem postopku ima osnovno vlogo klinični pregled, predvsem anamneza o navadah, načinu ishrane, poklicu, uporabi zdravil. Za postavljanje dijagnoze oz. določpanja alergena, je zlati dijagnos-tični standard kožni test ("prick" ali "patch" kožni test). Nalsednji dijagnos-tični postopek predstavljajo
laboratorijske imunološke analize (določanje IgE antitelesa) in funkcionalna djjagnostika (spirometrija z bronhoprovokativnim testi). V terapiji vseh alergijskih bolezni je najpomembnejša eliminacija določenega vzročnega alergena, kar je dovoü v primeru kontaktnih in nutritivnih alergij. V terapiji respiratornih alergij se uporabljajo različna zdravila, ki zmanjšujejo simptome in manjšajo alergijsko reakcijo. Za lažje oblike rinitisa in konjunktivitisa se uporabljajo antihistaminiki (Bronal, Claritin...) in lokalni dekongestivi. V terapiji alergijske astme uporabljamo dve skupini zdravil: simptomatična s hitrim efektom (bronhodilatatori) in antiiflamatorna zdravila (kortikosteroidi, najpogosteje inhalacijski. v težjih primerih v obliki tablet ali injekcij). V primeru neučinkovitosti standardne terapije, se uporablja specifična imunoterapija ali hipo-senzibilizacija, ki daje dolgotrajne rezultate.
Dr Tanja Jozič
AIDS-KAKO SE ZAŠČITITI?
Ali sploh vemo kaj je AIDS? Ali vemo kako se zaščititi pred to smrtonosno boleznijo?
Ali veste, da se vsako minuto z virusom HIV na svetu na novo okuži 12 ljudi, 6 od tega je mladih med 15 in 25 letom? Ne? Potem je čas, da se seznanite s to hudo boleznijo, spoznate njene lastnosti in se naučite kako se lahko zaščitite pred njo.
Virus imunske pomanjkljivosti (HlV)je bil odkrit leta 1983 v Franciji in ZDA. Včasih se (10% bolnikov) po enem tednu pojavi aktualna bolezen (povišana temperatura, slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih).
Po 6 do 8 tednih od teh aktualnih znakov se pojavijo protitelesa. Nato lahko minejo meseci in leta do pojava kronične bolezni. Bolnik ima kronične driske, pojavi se utrujenost, nočno potenje, izguba teže in kronične temperature. O pozni dobi AlOS-a govorimo, kadar dobi bolnik eno izmed teh bolezni: posebna vrsta pljučnice, kaposijev sarkom (kožni rak) ali meningitis (vnetje možganskih ovojnic)
AIDS je sindrom, skupek bolezenskih znakov in simptomov, ki predstavljajo zadnjo fazo okužbe s HIV, ko se bolnikov imunski sistem ni več sposoben ubraniti opor-tunističnih okužb in ko se množično pojavljajo malig-nomi, sicer redki pri imunsko zdravih osebah.
Imunski sistem je obrambni sistem telesa. Varuje nas pred okužbami z raznovrstnimi mikroorganizmi (bakterije. virusi, glivice...). Tvori ga več vrst celic. Virus HIV napade naše obrambne celice (predvsem limfocite, makrofage in celice mi-kroglije) in tako oslabi naš obrambni sistem. Tako postane naše telo dovzetnejše za različne okužbe. Oportunistične okužbe so okužbe z mikroorganizmi, ki pri zdravem človeku ne povzročajo bolezni. Človek z oslabljenim imunskim sistemom pa zboli.
Do okužbe lahko pride, če:
-	Imaš nezaščitene spolne odnose
-	Uporabljaš za vbrizgavanje drog že uporabljene igle
-	HIV pa se prenaša tudi s HIV pozitivnih mamic na otroke pred rojstvom, med njim in z dojenjem (kmalu po rojstvu).
Zanimivo je dejstvo, da se HIV lahko prenaša preko očesne mrenice.
a Do okužbe pa ne more priti:
-	Pri pitju iz iste skodelice
-	Na straniščih
-	V bazenih
-	S piki komarjev in klopov
-	S poljubljanjem
-	Z objemanjem
-	Z dotikanjem
-	Pri darovanju krvi
Transfuzije
Od leta 1986. ko se je začelo rutinsko in obvezno testiranje krvi ter izločanje in uničevanje vse krvi s protitelesi proti HIV, ni bilo več dokazane okužbe s HIV zaradi prejete transfuzije. Zaradi diagnostičnega okna (to je čas od trenutka okužbe do trenutka, ko lahko okužbo dokažemo) je glede ne število okuženih med prebivalstvom možnost prenosa s transfuzijo krvi 1/1-2 milijona prebivalcev, torej glede na število transfuzij 1/10-20 let.
Testiranje
Ko se odločimo na testiranje obiščemo ustanovo, ki je opremljena za odvzem krvi na HIV. Ponavadi se še pred testiranjem srečamo z zdravnikom. s katerim imamo pogovor o poteku testiranja, pomenu testa in preostalih podrobnostih vezanih na raziskave. Nato odidemo v laboratorij, kjer nam odvzamejo kri kot pri običajnem odvzemu; na kar pošljejo vzorce krvi v primerne laboratorije. Rezultati so znani že v nekaj dneh. Praviloma, se je potrebno pri zdravniku oglasiti še enkrat, da bi v naslednjem pogovoru izvedeli rezultate. Le izjemoma se za rezultate lahko pozanimamo po telefonu, kar ni priporočljivo. Zdravnik je zavezan poklicni molčečnosti in bi moral postati zaupni partner bolnika v bolezni. Pri negativnih rezultatih pa nas bo znal najbolje usmerjati naprej. Običajno je testi-
ranje treba ponoviti 6 mesecev po rizičnemu kontaktu, da se prepričamo v pravilnost rezultata. Nekateri posamezniki izgradijo protitelesa proti virusu v nekaj mesecih po okužbi.
V zadnjih letih seje razmahnilo testiranje HIV s slino, zlasti v populaciji intraven-skih uživalcev drog in malih otrok. Odvzem je hiter, enostaven. neboleč in ne zahteva prisotnost medicinskega osebja. Metode so visoko specifične in občutljive in zato popolnoma enakovredno nadomeščajo krvno dokazovanje. So
3.	varnejši spolni stiki (brez spolnega odnosa)
4.	zmanjšanje števila partnerjev
5.	pravilna uporaba kondoma ob vsakem spolnem odnosu
Najbolj sigurna zaščita je kondom. Zaščita ni 100%. je pa zelo blizu. AIDS-u se lahko izognemo tudi z stalnim partneijem s pogojem da partner ni okužen. Splo-vila lahko zaščitite tako, da si nadenete kondom. Pri kunilinkciji naj se žensko splovilo zaščiti s pomočjo posebnega tankega, gumijastega ščitnika. Pri ročni stimulaciji
posvetovati. Testiranja so ponavadi anonimna.
Kako preprečiti okužbo ?
Onemogočite izmenjavo okuženih telesnih tekočin in se izogibajte nezaščitenemu kontaktu z okuženimi deli telesa, torej ne dovolite, da bi kri. sperma, nožnični izločki ali materino mleko prišli v stik s vašo krvjo ali sluznico (penis, nožnica, anus,ustna votlina, očesa,...). Solze, znoj in slinani so tekočine, s katerimi bi se HIV lahko prenašal in širil.
Nekaj pravil ki bi jih morali upoštevati vsi, ki želijo zmanjšati možnost okužbe:
1.	obojestranska zvestoba partnerjev
2.	spolna vzdržnost (npr. odlašanje s prvim spolnim odnosom)
no uporabo, Po vsakem spolnem aktu jih je treba zamenjati.
Kondomi so zelo učinkovito sredstvo za preprečevanje okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi. Če želite zmanjšati možnost, da se pretrga, potem dosledno upoštevajte naslednje točke:
-Odvrzite vsak kondom, ki mu je pretekel rok uporabe ali ki so ga proizvedli pred več kot štirimi leti.
-Ne hranite kondomov na kraju, kjer jih lahko pre-bodemo ali kjer je temperatura previsoka. Zato naj moški pazijo, da ne hranijo kondomov v denarnicah, kjer se segrevajo. Ženske pa naj se izogibajo navadi, da spravyo kondom v isti žep torbice, kjer imajo ličila, sponke ali ključe. Vse to lahko kondom poškoduje in povzroči, da se kondom pri
uporabi pretrga. Upoštevajte, da se kondom lahko pokvari tudi ob stiku s prstani, nakitom in zobmi. Bodite torej previdni pri uporabi kondomov.
-Odprite zavojček s kondomom previdno, tako da pri robu navpično s prsti pretrgate ovojnico. Ne odpirajte zavojčka z zobmi, saj lahko tako kondom poškodujete. Prav tako ne uporabljajte kondoma, če je zavojček poškodovan ali pretrgan.
-Ne preizkušajte kondoma tako. da ga raztegnete, da ga napolnite z vodo ali celo napihnete. S tem boste le povečali možnosti, da bo kondom med uporabo počil.
-Ne nataknite kondoma, dokler ni erekcija na višku.
-Uporabljajte kondome, ki so primerno veliki za vaše splovilo. Premajhni kondomi se lahko namreč pretrgajo. Poleg tega morate upoštevati, da so nekateri kondomi odpornejši kot drugi. Če ste torej imeli težave z določeno vrsto kondomov, zakaj ne poskusite kakšno drugo, močnejšo vrsto? Če pa so bili uporabljeni kondomi premajhni za vaše splovilo, poskusite zelo široke (extra wide) kondome, ki so primerni za moške z debelim penisom.
-Uporabljajte lubrikant na zunanji strani kondoma. Dodajajte ga tudi večkrat med spolnim občevanjem. Nemudoma ga uporabite predvsem takrat, ko začutite, da je postal kondom toplejši.
-Naučite se večkrat preverjati stanje kondoma med spolnim občevanjem.
-Preberite navodila ki so priložena kondomom.
Marko Kužnik
BILTEN
SLOVENSKE NARODNE JEDI
OBARE
Splošno razširjene in znane, juham podobne jedi, so obare (ajmohti). Pripravljale so se ik iz vseh vrst mesa. Na Dolenjskem so ih kuhali tudi iz polšjega mesa in žabjih krakov, na Primorskem je pa znana, posebna obara ki jo imenujejo švarcet (žvacet), ki jo pripravljajo iz perutnine, teletine in tudi drobnice. Obara je bila doma največkrat glavna jed za kosilo, v gostilnah pa ni bilo nedelje ne semnja brez obare. Značilna začimbe za obaro so majaron in vinski kis ali vino (cviček), kar je ohranjeno v pripravi do danes.
KURJA OBARA
Sestavine: 1 kokoš, 8 dkg olja ali masla, 2 žlici moke, 1 čebula, jušna zelenjava,sol, poper, limonina lupini-ca, majaron, kis, po želji malo paradižnikove mezge ali sveži paradižnik.
Kokoš zrežemo na kose, drobovino očistimo. V kožico denemo maščobo, na njej raspustimo sesekljano čebulo, dodgmo meso, drobovino, narezano zelenjavo in pražimo. Ko meso porumeni. ga pomokamo in zalijemo z mrzlo vodo. Solimo, popramo in odišav-imo z limonino lupinico in majaronom. Po želji dodamo že med dušenjem paradižnik. Obaro nazadnje okisamo. K obari ponudimo ajdove žgance ali redko zakuhane široke domače rezance.
TELEČJA OBARA
Sestavine: 1 kg teletine (vrat, prsi, pleča), 8 dkg olja, 5 dkg moke, pol čebule, majaron, 3 stroki česna, 1 koren, 1 peteršiljeva korenina z zelenjem, košček zelene, pol pora (beli del), zeljni list ali malo cvetače, košček kolerabe, limonina lupinica, 4 do 5 krompirjev, 1 žlica paradižnikove mezge, sol, vinski kis.
Teletino zrežemo na koščke. Čebulo in česen sesekljamo, ostalo zelenjavo zrežemo na koščke ali rezance. Na vroče olje denemo najprej čebulo in česen, ko zakipi, dodamo meso in ga lepo rumeno opečemo, zatem pa dodamo vso zelenjavo in jo prepražimo. Nato pomokamo ter zalijemo z mrzlo vodo. Ko vre nekaj minut, dodamo na kose narezan krompir, limonino lupinico in majaron. Ko je krompir že mehak, primešamo še paradižnikovo mezgo in nazadnje solimo ter okisamo.
Po starem načinu pa denemo kuhat meso in zelenjavo s krompirjem vred v mrzlo vodo. Odišavimo kot v prvem receptu in proti koncu kuhanja primešamo še svetlo prežgane iz olja in moke. K telečji obari ponudimo ajdove žgance, široke rezance, drobne žličnike in podobno.

M. Gaspari Ob zibelki, 1917
POTICE (n adaljevanje)
AJDOVA OREHOVA POTICA
Testo: 3/4 kg ajdove moke, 1/2 1 slanega kropa. 4 dkg kvasa, 4 (lice mleka, 1 kg pdenične moke, mleka po potrebi.
Nadev: 30 dkg zmletih orehov, 10 dkg sladkorja, 1/4 I goste kisle smetane, 2 jajci, 2 pesti drobtin, malo cimeta.
Predstavljemo slavenskenarodne jedi, ki so po etnoloških virih in podatkih sastarni del materialne kulture slovenskega naroda oz. del naše kulturne dediščine. Po nastanku. pomenu in značilnostih, te jedi razlikujemo od danes, pogojno povedano, splošno bolj znanih sodobnih receptov meščanske in internacionalne kuhinje. Neredko so posamezne narodne jedi nastale v zvezi z različnima ljudskimi običaj in praznovanji. Jedi bodo predstavljene po slovenskih pokrajinah kjer so nastale, kadar je o tem dovolj gotovih krajevnih virov. Prizadevali si bomo r vsakem primeru slediti avtentičnosti receptov, čeprav posamezni tudi ne bi bili popolnima r skladu s sodobnim zahtevom zdrave prehrane.
Ajdovo moko poparimo s kropom in dobro zmešamo. Ko se malo ohladi, ji dodamo v mleku dobro razdrobljen kvas, ki se je že začel dvigati. Primešamo še belo moko in pognetemo v testo. Po vrhu ga pomokamo, pokrijemo in pustimo, da vzhaja. Vzhajano razvaljamo čimbolj na tanko, na-mažemo z smetano v katero so zamešana jajca in cimet, potresemo z orehi, drobtinami in sladkorjem. Ko potica v modlu še enkrat vzide, jo spečemo.
ROŽIČEVA POTICA
Testo pripravimo kot za druge potice.
Nadev: 1/2 kg ro|.ičevc moke ki jo poparimo z 4 dl vrelega mleka, dodamo 3 žlice sladkorja, 10 dkg masla, malo limonine lupinice, in po želji pest rozin.
Nadev zelo izboljša smetana. Če je nadev pregost, prilijemo še malo mleka. S tem nadevom namažemo testo, potresemo ga šc z očiščenimi rozinami.
SKUTNA POTICA
Testo pripravimo kot za druge potice. Nadev: U2 do 3/4 kg skute, 1 1/2 dl goste smetane, 10 dkg masla, 2 rumenjaka, 10 dkg sladkorja, malo limonine lupinice. sneg iz 2 beljakov, po želji pest rozin.
Skuto pretlačimo in ji primešamo smetano. Posebej penasto umešamo
maslo, rumenjaka in sladkor ter jih dodamo skuti, s sesekljano lu-pinico vred. Nazadnje primešamo še sneg. Po želji potrosimo po nadevu še očiščene rozine. Če se nam zdi nadev preredek, ga zgostimo z žlico belega zdroba.
ŠPEHOVKA ALI OCVIRKOVICA, SLANA
Testo naredimo kot za druge potice.
Nadev: 1/2 ocvirkov, 2 žlici sesekljanega peteršilja ali drobnjaka.
Mlačnim ocvirkom primešamo sesekljan peteršilj ali drobnjak. S tem namažemo testo. Kot nadev lahko uporabimo tudi samo ocvirke. Vzhajano potico namažemo z mastjo, preden jo denemo v pečico. Ponudimo jo vročo, dobra pa je tudi mrzla.
ŠPEHOVKA, SLADKA
Testo naredimo kot za druge potice. Nadev : 1/2 kg ocvirkov. 2 jajci. 3 žlice kisle smetane, 10 dkg sladkorja, ščepec cimeta, sneg iz Beljakov.
Ocvirke sesekljamo ali zmeljemo dodamo rumenjaka, smetano, sladkor in cimet ter zmešamo, na koncu narahlo primešamo še sneg. Potico pred pečenjem namažemo s smetano. Ponudimo toplo ali mrzlo.
ROZINOVA POTICA
Testo pripravimo kot za druge potice, po enem izmed treh receptov iz prejšne številke Biltena.
Nadev: 10 dkg masla ali margarine, 10 do 15 dkg sladkoija, 2 do 3 rumenjaki, sesekljana limonina lupinica, 1 dl goste smetane, pest drobtin, 40 dkg z rumom poškropljenih rozin.
Maslo penasto umešamo s sladkoijem, rumenjaki in limonino lupinico. Dodamo smetano, drobtinc in nazadnje sneg. Rozine preberemo, operemo, odcedimo in dobro osušene poka-pamo z rumom: tako naj stoje nekaj ur. Razvaljano testo namažemo najprej z nadevom, nato ga enakomerno potre-semo z rozinami in zvijemo.
PREKMURSKA GIBANICA
Testo za podplat: 30 dkg moke, 15 dkg masla, 1 rumenjak, 2 do 3 žlice smetane, ščepec soli. Vlečno testo: 1/2 moke, 1 jajce, mlačna voda, 2 flici olja, malo limoninega soka ali kisa, ščepec soli. Namesto tega lahko uporabimo 1/2 kg tenkega suhega t«sta ("kore").
Iz prvih sestavin naredimo krhko testo. Počiva naj 1/2 ure, nato ga raz-valjamo v velikosti pekača in položimo vanj. Pekač prej pomastimo. To je tako imenovani podplat.
Iz drugih sestavin naredimo vlečno testo, ki naj tudi počiva 1/2 ure. Naredimo več hlebčkov, da ga pozneje laže razvlečemo. Po prvem testu nama(emo za slab centimeter makovega nadeva. Pokrijemo ga s plastjo vlečnega testa, ki ga pokapamo z maslom. Nato namažemo s skutnim nadevom, spet pokrijemo z vlečnim testom in pokapamo z maslom. Sledi orehov nadev, plast vlečnega testa, pokapana z maslom. Zadnji nadev je jabolčni. Pokrijemo ga z vlečnim testom in pokapamo z maslom. Nato pa nadeve ponovimo. Nazadnje zloženo gibanico polijemo še s smetano in spečemo.
Makov nadev: 15 dkg zmletega maka, 5dkg sladkoija, 1 vanilin, približno 1 dl mleka. Zmlet mak polijemo z vrelim mlekom, sladkamo in odišavi-mo z vanilinom.
Skutni nadev: 40 dkg skute, 1 jajce, 1 1/2 goste kisle smetane, 5 dkg rozin, 5 dkg sladkorja. Skuto zmečkamo z vilicami, ji primešamo jajce, smetano, oprane rozine in sladkor. Zmešamo.
Orehov nadev: 1/4 kg zmletih orehov, 5 dkg sladkorja. 1 vanilin. malo cimeta, mleka po potrebi (približno 1 do 2 dl). Zmlete orehe poparimo z mlekom, dodamo sladkor, vanilin in cimet. Zmešamo. Nadev mora biti lepo mazav.
Jabolčni nadev: 1/2 kg jabolk. 3 dkg sladkorja, limonina lupinica, malo cimeta. Olupljena jabolka zrežemo na tanke krhlje in jih napol zdušimo s sladkoijem. Odišavimo še s cimetom in limonino lupinico.
Jadranka Karan Uršič
S posredovanjem Veleposlaništva Republike Slovenije, na predlog predsedstva Društva Slovencev "Sava" sem se udeležila SEMINARJA ZA IZSELJENSKE NOVINARJE IN NOVINARKE, 23-29.9.2003 v Ljubljani. Seminar je organizral Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, vodil ga je dr Zvone Žigon, udeležilo se ga je 13 novinarjev-amateijcv, ki delujejo v različnih izseljenskih medijih po svetu.
Udeležba na Seminarju je bila zelo koristna, vzpostavili smo stike z organizacijami in posamezniki v Sloveniji, ter s slovenskimi društvi po svetu. Seminarje bil odlično organiziran. zelo informativen, s pestrim programom. Aktivnosti na Seminarju, pridobljeni naslovi, ideje za nadaljnje delo ipd. so predstavljeni v podrobnem poročilu, ki se nahaja v predsedstvu Društva.
Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in Veleposlaništvu RS se toplo zahvaljujem na povabilu. Društvu Slovencev "Sava" pa na predlogu za udeležbo. Upam, da bodo vzpostavljeni stiki in pridobljene ideje pomagale k razvoju Društva "Sava" in njegovem uspešnejšem delovanju.
Maja Dukanovič
VradOlepulitifc Slinrnijf ca Slovence v zamejm u m po svetu
Maji Dukanovič
B ILTEN
DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA"
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture
Slovenska država je vedno skrbela za svoj jezik in kulturo. Eden od načinov ohranjevanja jezika ter seznavanje njegovih lepot in skrivnost s tujci je vsekakor tudi Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga že vrsto let organizira Filozofska fakulteta na Ljubljanski Univerzi.
Letos je gostil tujce že 39-ič. Seminar, ki jc zdaj postal že tradicija, ponuja udeležencem vsako leto več. Skozi leta seje struktura obiskovalcev spreminjala, kakor po strukturi izobrazbe, tako tudi po starosti. Značilno za prejšnje seminarje je bilo to, da so ga vglavnem obiskovali profesoiji in starejši ljudje ki se profesionalno ukvarjajo s slovenščino. Zadnjih let je pa zgodba čisto drugačna. Lahko rečem da seje seminar pomladil. Od 130 udeležencev, je bilo kar 110 mlajših od 25 let. večinoma študentje slovanskih jezikov. Prihajajo iz najrazličnejših držav. Vglavnem iz Evrope, prišli so pa tudi gostje iz Mehike. Zanimivo je tudi to, da sem spoznala ogromno študentov, predvsem iz Poljske, ki vzporedno študirajo slovenščino in srbščino.
Bili smo razdeljeni v skupine, ne večje od 10 seminaristov na začetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce. Vsaka skupina je imela svojega lektoija s katerim je preživljala dopoldncve. Z njim ali njo smo se probali naučiti dvojino, razumeti razliko med pogovornim in knjižnim jezikom in se smejali našim napakam.
Na seminarju je bilo tudi veliko slovenskih študentov, ki so se prijavili, da nam kot asistenti olajšajo življenje in pomagajo spoznati Ljubljano.
Vsi udeleženci smo spali v dijaškem domu Ivan Cankar, ki je 20 minut hoje do Filozofske fakultete, ki jo ljubkovalno kličejo Filo faks. Vsako jutro smo v majhnih skupinicah prečkali Tromostovje, pomahali Primicovi Juliji, ko pa bi pokukali iz scncc drevja v parku Zvezda bi nas ogrelo zbujeno sonce na Slovenski cesti.
Popoldnevi so tudi bili zelo pestri. Redko kdaj smo bili prepuščeni sami sebi-čeprav nam ne bi bilo dolgčas. Prvi večer po prihodu so nam priredili sprejem na Ljubljanskem gradu, kjer smo imeli priložnost klepetati z ministroma Gabrom in Ruplom, zraven smo pa še pili coctaile in poskusili izvrstne prigrizke. Drugič smo obiskali kino, tretjič smo imeli literarni večer, vodič nas je peljal po Ljubljani in zvedeli smo vse. kar je pomembno v zvezi z njeno preteklostjo. Ena med zanimivostmi je tudi to. da so nam priredili avtentično poučno uro z začetka dvajsetega stoletja. Pisali smo s kredo po tablicah. Gospodična učiteljica je preverila če imamo čiste roke. poredne je poslala klečati na koru2i, eden od učencev pa je celo moral nositi lesenega osla na hrbtu, ker se ni naučil snovi.
V soboto, ko ni bilo pouka so nas peljali na celodnevni izlet. Naprej smo se zapeljali do drugega ntgvečjega mesta v Sloveniji - Maribora, pravzaprav do tamkajšnje Univerze. Lepo smo bili sprejeti in seznanili smo se z pogoji študirala v Mariboru. Pot nas je dalje nanesla na Slomškovo domačijo, kjer so lokalne gospodinje pripravile pehtranove, orehove in makove potice, gospod škof pa je naši, za zdaj skromni knjižnici, podaril 4 knjige. Zadnja postaja je bila Rogaška Slatina. Poskusili smo zdravilno vodo iz globokih vrelcev, si ogledali svetovno znani kristal, na koncu pa smo imeli na izbiro degustacijo vina ali pa kopanje v termah. Večini nam je prav prišla vodna masaža in v toplih bazenih smo ostali do zadnje minute, preden smo se odpravili na bogato večerjo v lokalni restavraciji.
Dva tedna seminaija sta bila prekratka in vse je prehitro minilo. Nastala so trda prijateljstva z ljudmi, ki nas skupaj veže ljubezen do slovenščine. Dnevi so bili prekratki za vse, kar smo hoteli narediti. Igrali smo namizni tenis, sedeli ob Ljubljanici s kitarami in peli, uživali na koncertu Zorana Predina in še veliko tega.
Z novimi prijatelji smo ostali v stiku in se že veselimo ponovnega srečanja, če ne v Ljubljani pa nekje drugje v tem velikem svetu.
Ana Marija Vojinoiiti
Zimske počitnice z Društvom „Sava" v Bolgariji
Zdaj, ko je spet toplo, se radi spom-riemo mrzlega februarskega jutra, ko smo se odpravili ob sedmih zjutraj napotili v Bolgarijo. Pred odhodom seje večja skupina smučaijev zbrala na Novem Beogradu pred občino. Orga-niztoija počitnic na snegu ta bila Planinsko društvo Železničar in Društvo „Sava", počitnice pa jc organiziral in skupino vodil Mirko Detiček, član Društva, smučarski inštruktor ter član gorske reševalne službe. Potovanja se je udeležilo 10 članov Društva „Sava".
Avtobus je bil poln do zadnjega prostora. Z majhno zamudo pri odhodu smo se napotili po avtocesti proti Nišu. Po nekaj urah vožnje smo zavili proti Firotu in spremljali tok reke Nišave. Spuščali smo se v globoke soteske in iz njih pogledali šele kakih deset kilometrov pred mejo. Tam smo se ustavili v restavraciji da bi kosili.
Po eno in pol urnem premoru (a mislili smo, da bo pavza trajala le pol ure) smo se odpravili naprej proti Bolgariji. Na meji se nismo dolgo zadržali, samo tričetrt ure. Vstopili smo v Bolgarijo. Pravzaprav ni dosti različna od Srbije. Naslednjih 300 km se nismo več ustavljali. Obšli smo Sofijo, prestolnico Bolgarije in se peljali skozi Blagoevgrad, drugo največje mesto v Bolgariji. Bolgarska jnesta se na razlikujejo dosti od naših. Če ne bi vedel, da sem 500km od Beograda, v drugi državi, bi pomislil, da smo doma. Po napornih trinajstih urah vožnje, z zadnjim postankom pred šestimi urami, smo bili izčrpam.
V	Bansko smo prišli zvečer. Bansko je malo mesto na 930 m nadmorske višine. Z visokega smučišča daje vtis sproščenosti in enoličnega življenja v dolini. Nizke hiše prevladujejo v majhnih ulicah, tako da stolp cerkve Sv.Trojica, kije na majhnem trgu, izstopa od ostalega mesta, zato je ta cerkev hkrati tudi simbol mesta.
V	Banskem so nas na parkirišču razporedili v tri ločene objekte, ki so bili med seboj oddaljeni 50m. To parkirišče je postalo glavno zbirališče, od koder smo odhajali, prihajali in čakali avtobus za na smučišče v naslednjih sedmih dneh.
Na smučišče so nas vsak dan peljali z našim avtobusom. Ovinkasta, strma in snežna pot na smučišče je predstavljala problem, kateremu se nismo mogli izogniti. Pogosto seje dogajalo, daje avtobus zaradi obremenitve obtičal v globokem snegu.
Prvi dan smo se smučali na manjšem smučišču (Čarlin Valog), ostale dni pa na večjih smučiščih z višjo nadmorsko višino. Sneg je bil odličen. Naš inštruktor, Mirko Detiček, je skrbel predvsem za nas mlajše, nas učil pravilni drži in gibom, ter potrpežljivo poslušal naša godrnjanja.
Bilo je vseh vrst steza. Spodaj so lahke za začetnike, zgoraj pa težje za boljše smučarje. Ko smo bili na okoli 2000m (in še višje), smo imeli vedno krasen pogled na dolino v kateri je mesto Bansko. Steze za smučarje so vrezane med drevesa, tako da pravzaprav smučamo skozi gozd. Smučali smo se na planini Todorka 2764m. Blizu našega smučišča je tudi najvišji vrh v gorovju Pirin. To je Vihren 2915m. Zraven njega je tudi veliko dvatisočakov, ki delajo čudovit vtis. Nekaj žičnic je peljalo skoraj do samega vrha Todorke.
V	prvih dneh je bilo vreme lepo, potem je bilo par dni slabo, šestega in sedmega dne pa je bilo jasno in sončno. Vremenske razmere so neposredno vplivale na obratovnje žičnic, kar je pomenilo, da so ob najmanjšem slabem vremenu izklopili daljše žičnice, krajše so pa obratovale. Smučili smo vsak dan - sedem dni od devetih do štirih - po sedem ur na dan.
Poleg nas, ki smo se prišli smučat, so bili posamezniki, ki se niso smučali in so čas preživljali v Banskem. Vendar se je pogosto dogajalo (posebno pa tretjega in četrtega dne), da so jim tudi mnogi smučarji delali družbo.
V	spominu so nam ostali mnogi lepi dogodki, tako da je spošni vtis o teh počitnicah dober in lep. Dolgo se bomo spominjali kakor samih počitnic, tako tudi Bolgarije.
Mark o Pandurov, 8. razred OŠ JCralj Pelar /.". Beograd Učenec dopolnilnega pouka slovenščine v Beogradu
Poletje v Sloveniji
Vsako poletje grem v Slovenijo obiskat dedka in babico. Tudi letos sem se odpravil tja, ampak ne samo na obisk, temveč na 22. Poletno šolo slovenskega jezika, ki jo je, kot vsako leto. organizirala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Štipendijo za poletno šolo sem dobil od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije in štipendijo za namestitev od Merkatorja. zastopništva v Beogradu.
V Slovenijo sem se odpravi! z vlakom skozi Hrvaško. Potovanje traja 9 ur. Ko sem prišel v Ljubljano, sem poiskal srednjo zdravstvemo šolo na Poljanski cesti. Tam sem se prijavil, opravil test za razvrstitev in se razveselil razvrstitve v višjo izpopolnjevano skupino! Bil sem res presenečen!
Harmonikar m dekle, 1917
Pouk smo imeli vsaki delovni dan, začenjal se je ob 9h in končal ob 12:30h. Lektorici za mojo skupino sta bili mag. Ina Fcrbežar, ki je bila tudi vodja lektorjev in Ana Jurkič. Popoldne smo imeli prosto in smo šli na kosilo, se sprehajali po Ljubljani, obiskovali trgovine, ker je bilo poletno znižanje cen itn. Prvega dne razprodaje je v Ljubljani bila strašna meča že ob 6. uri zjutraj! Ljudje iz cele Slovenije so prišli v Ljubljano!
Zvečer smo zmeraj imeli nekaj organizirano: večer avtorske glasbe - Jani Kovačič. ogled Muzeja novejše zgodovine, odbojkarski turnir, ogled Narodne galerije, koncert Komornega orkestra Združene Evrope (Ljubljanski grad), veslanje po Ljubljanici, pripovedovanje ljudskih pravljic, šli smo v Kino Komuna pogledat slovenski film Kruh in mleko, šli smo v SEM (Slovenski etnografski muzej) in slikali paryske končnice... Potem smo šli v mesto na pijačo, oziroma, na veliko pijač in na koncu večera smo šli spat, ker smo se
morali zbuditi ob 8h, zajtrkovati in iti na pouk. In tako vsak dan...
V soboto smo šli na izlet na Dolenjsko, obiskali smo cistercijanski samostan Stična, kjer hranijo Stiski rokopis, potenr smo v Novem mestu bili v frančiškanski knjižnici, šli smo v sprehod okoli edinega slovenskega gradu na (jtoku - Otočec, potem smo se odpočinili v Žužemberku, igrali smo odbojko na mivki, nogomet, se kopali v Krki, ki je bila res mrzla, pa so se mnogi raje peljali s čolnom po reki, in so to imenovali rafting, čeprav je Krka preveč mirna za rafting. Na koncu smo bili v Muljavi kje smo ogledali tipično dolenjsko domačijo -rojstno hišo Josipa Jurčiča, avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat. Nedeljo smo imeli prosto...
Skupina na poletni šoli je bila res super in smo se lepo imeli. Bilo nas je iz celotnega sveta: iz Nemčije, Avstrije, Francije, Makedonije, Črne Gore, Češke, Hrvaške in seveda Srbije. V šolo so prišli tudi iz Japonske, Angljje. Kitajske, Slovaške. Argentine, Španije, Poljske. Italije...
Poletna šola je trajala od 14. do 26. julija in na koncu so organizirali slovesni zaključek v Cekinovem gradu, v Tivoliju kje smo smo imeli slovesno večerjo in prejeli spričevala.
Potem sem šel na vikend k Ani Mariji in Sašu. Tam so bile tudi Monika in Slavica. Domnevam, da veste, da smo vsi prijatelji iz društva "Sava". Prišlo je še nekaj prijateljev iz Italije, Japonske, ZDA in smo žurirali cele dneve.
Na koncu sem šel na obisk k starim staršem, ki žirijo v Straži pri Novem mestu. Tam sem pomagal okoli hiše, posekel sem 10 ml drv in zložil v drvarnico. pokosil travo, mrvo dal v kozolec. Kadar koli sem imel časa, sem šel veslat po Krki. ki teče zraven hiše. 8. avgusta sem že bil v vlaku za Beograd. V Zagrebu je vstopila množica zadetih BAD BLUE BOYS-ev, navijačev NK Dinamo, ki je ta večer premagal NK Maribor in jaz sem imel majico z napisom v cirilici. Skril sem se v kupeju in spal do Beograda. Ko sem prišel nazaj v Beograd sem se začel učiti za izpite v septembru.
To poletje je zame bilo najlepše poletje v Sloveniji doslej in komaj čakam, da spet odpotujem tja!
Marko Kužnik
Društvo Slovencev "Sava"se prisrčno zahvaljuje vsem donatorjem in darovalcem na pomoči in potpori rednemu delovanju društva.
14
mber
SLOVENCI V NIŠU
Čudne so poti usode, tako tudi razlogi. ki so množico Slovencev pripeljali na ta kraj nekdanje skupne dežele, v Srbijo, v Niš. Nekdaj, ko se je težko živelo in delalo so posamezniki prišli "s trebuhom za kruhom", drugi pa s službo (predvsem aktivni v JLA), potem nune, ki so v Nišu pred II svetovno vojno imele tudi otroški vrtec. Slovenci se dolgo nismo poznali vsi med seboj, čeprav smo vedeli da nas je kar dosti. Tisti, ki smo se poznali pa smo se smo držali skupaj in imeli zelo razvite družabne odnose, hodili smo v katoliško cerkev, ki je bila takorekoč center v katerem smo se srečevali in preživljavali toliko tega.
Moja starša sta se spoznala tukaj, v Nišu. prišla sta pa sem iz različnih razlogov. Oče jc pričel s ovojimi storži in bratom (dedkov brat je pred tem bil že. v Nišu, bolan in je prosil za pomoč). Po njegovi smrti, je očetova družina ostala v Nišu. Mama je pa prišla sem s svojo teto, ki je bila nuna in po dolžnosti tukaj pridodana k sestrinski družbi. Leta so minevala, dedek je umrl pred 30 leti, moja stara mama pa je doživela 101 leto! Z Slovenijo niso nikdar prekinili stikov, vsako leto smo otroci odhajali za počitnice v našo deželo, sorodstvo je bilo zelo številno, z obeh strani, po očetu in po materi, razvajali so nas vsi in midva z bratom sva z ogromnim veseljem hodila na te poletne obiske v Slovenijo. Naj povem tudi to, da se je v hiši vedno govorilo po slovensko in sva z bratom dobro govorila slovensko. To pa ni bil primer z vsemi Slovenci, dosti jih se je kar pogreznilo' v okolje in so slovenščino skoraj pozabili.
Sčasoma se je večji del Slovencev vrnil nazqj, v Slovenijo. V Nišu se je dosti mladih vojakov spoznalo z slovenskimi dekleti, nekateri so se tudi poročili, odpeljali svoje neveste v Slovenijo, ustvarili svoje družine. Tako je nas Slovencev bilo vse manj, zdaj nas ni kaj dosti. Slovenije pa večina nas ne pozablja, vsake toliko časa gre nekdo "tam gor" in prinaša novice, ali pa kaj prinese od rojakov. Zadnja leta so pač pomalem razdrla te poti in žal, več let nazaj, nismo tako redno šli v
Slovenijo. Upam, da bo od sedaj naprej to postalo lažje, radi bi spet odpotovali do Slovenije na bolj ugoden način, hitreje, brez potovanja 24h skozi Madžarsko. Društvo Slovencev SAVA je za vse nas upanje, da naša dežela ne bo tako oddaljena kot je bila zadnja leta. Vsi bomo prispevali k temu in obdržali naše običaje in jezik, da ne bodo nikdar pozabljeni.
Meri Javanovič, Niš Torkova skupina
Zahvaljujoč ministrstvu za šolstvo, znanost in šport nam je uspelo organizirati pouk slovenščine, ki je zelo obiskan. Namenjen je predvsem najmlajšim članom, dostikrat pa prideta tudi kakšni mamica in očka. ki rada slišita slovensko besedo. Obstajata dve skupini: cicibani in mi malo starejši, ki se predstavljamo kot najstniki. Sobote so rezervirane za cicibane, osnovnošolce in srednješolce, ob torkih se pa zbiramo starejši - predvsem študenti. Ne smemo pozabiti omeniti tudi ostalih, malce starejsih članov, ki redno obiskujejo pouk in nam vedno pomagajo če se nekomu "zatakne" kakšna beseda. Žal moram tudi priznati da nas je v začetku bilo več. Ure so zelo zanimive tako da vemo, da to ni razlog zakaj eni pozabijo priti. Vem pa tudi da je enim nerodno prihajati ker "ne znajo tok dobr". Zato bi ob tej priliki povabila vse, ki jih je malce sram naj spet pridejo. Saj se zbiramo tavno zato, da bi se učili in družili in smo vsi enaki, ne glede na to, kdo govori bolje ali slabše. To da nas je manj (okoli 20 v torkovi skupini) ima pa tudi drugo plat. Ostala je družba ki se zelo dobro razume in dostikrat se pouk konča nekje na kavici v prijetnem klepetu. To, da smo vsi učenci napredovali bi morala reči naša profesorica, ker bi bilo neskromno da se sami hvalimo. Ampak, pohvale slišimo tudi od naše publike, ki pri vsakem "nastopu" opazi izboljšanje.
Sprašujete se kakšen nastop? Naj pojasnimo: daleč smo od domovine in ne moremo vsi pogosto iti tja. Zato smo
se odločili, da vse kar je pomembno in česar ne smemo pozabiti zaznamujemo. Imeli smo že nekaj takih prireditev. Malo smo nazdravili ko nam je sv. Martin spremenil mošt v vino, najmlajše je obiskal pravi Miklavž, skupaj smo praznovali Božič, počastili smo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, seveda smo pa tudi jedli krofe ko je bil pust. Na eni takih prireditev so nas obiskali tudi gostje iz slovenskega veleposlaništva in so res bili prijetno presenečeni.
Na prireditvah seveda pomemben delež imajo tudi naši najmlajši - cicibani ki so se že iskazali v malem pevskem zboru.
Na prireditvah smo začeli sodelovati z negotovostjo, zdaj pa komaj čakamo kdaj bo spet priložnost za kaj takega in vsakič je vedno več pogumnežev ki si upajo stopiti pred publiko. Ni treba omenjati, da po prireditvi vsi ostanemo v prijetnem klepetu še par uric. Mame in tete prinesejo dobrote - sladke in slane, očeti in strici pa poskrbijo za pijačo. Vedno več nas tudi zna zapet Jaz pa pojdem na Gorenjsko ali nekaj podobnega.
Iz novih prijateljstev in klepetov ob kavici so se porodili tudi mnogi novi načrti za nadaljnje delo. Zdaj že pogumno pišemo za Bilten, pripravljamo se za pohod na Triglav, načrtujemo ipopolnjevanje v Poletnih šolah za mlajše in starejše in še veliko tega.
Ob torkih ste vsi dobrodošli v Višegradski 23, kjer se pridno učimo in matornega jezika, se nasmejemo in poklepetamo.
Ano Marija Vojinovč
POMLAD V DRUŠTVU SAVA
Ob koncu šolskega leta, 18. mäy'a 2003 smo se zbrali v prostorih ob cerkvi BMD, tokrat z namenom praznovati pomlad. In kako lepše počastiti ta prelepi letni čas, kot z nastopom najmlajših članov.
Ob tej priložnosti smo našim cicibanom in najstnikom hoteli na svečan
' be r 2003.
15
način podeliti tudi članske izkaznice našega Društva. Deklicam smo namenili izkaznice na katerih piše Mojca, fantkom pa Kekec. Še en način, da jim približamo junake iz slovenskih otroških pravljic.
V dvorani nas je počakal skrbno pripravljen oder. Na njem je bil mlin, stojnica in vrt, vse kot nalašč za naš nastop. Cicibani so prikorakali pražnje oblečeni in skrbno počesani, najstniki pa odišavljeni in urejeni kot za najpomembnejši žur. Poleg Anice Sabo, ki je tudi tokrat pripravila zborček, smo najbolj nervozne bile mamice (verjetno tudi očetje, pa niso pokazali), saj smo vse po vrsti imele tremo pred nastopom našega naraščaja. Da o sebi kot
učiteljici sploh ne govorim, saj sem skrbela za vsako besedo, vsak naglas, z Anico pa sva skušali zagotoviti pravilno držo in obnašanje ob enournem bivanju vseh nastopajočih na odru.
Marija Družijanič in Karlo Rak sta pozdravila občinstvo in v kratkem povedala česa smo se čez leto učili v šoli. Skoraj vsi so se pouka udeležili kot začetniki in je njihova slovenščina po enem šolskem letu zvenela kot najlepša melodija. Vsaj meni.
Z Naštevanko je nastopil naš najmlajši ciciban, Mirko Družijanič, šele 5 let star, ampak v šoli priden kot velik'. Njegova naštevanka je določila, da bosta naslednja recitirala Matija öu-kanovič in Nikola Skufca, povedala sta kaj je malo in kaj je veliko. Ivo Dukanovič je v naslednji pesmici bil Jure, ki ga njegova sestrica - Mina .Jocič, svetuje kako naj se našemi za pusta.
Da ne bi bilo preveč besed, so malčki zapeli dve pesmici o ptičkah: Pleši, pleši črni kos in Sinička. Ob vodstvu Anice Sabo, jih je na klavaturah spremljala Zeljka Antolič. Potem sta Ivan Kadunc in Goran Piršič skupaj z Mino Jocič povedala nekaj verzov z večpomenskimi besedami.
Med cicibani imamo samo eno dekli-
co, Mino. ki nam je poleg odličnega recitiranja predstavila tudi česa se je že naučila v glasbeni šoli in nam je zaigrala eno Bachovo melodijo. In vse to lani, ko je obiskovala šele prvi razred!
Naneslo je, da so v skupini kar trije fantki, ki so lani obiskovali tretji razred - Nikola, Matija, Ivan - ki smo jih že omenili in Luka Pandurov, ki je za ta nastop pripavil detektivsko pesmico Kje stanuješ, mala miška. Njegov starejši brat, Marko Pandurov, odličen učenec (lani) sedmega razreda pa je celo prireditev fotografiral, saj je mestni prvak v fotografiji.
Zborček je potem zapel pesmico o Kaku krojaču in narodno Jaz pa poj-dem na Gorenjsko, nakar so se predstavili najstniki. Karlo Rak in Igor Piršič sta prebrala Župančičevo pesem Pismo, v kateri oče "skrbi" za sina. Šaljivo ga svetuje, naj se ne uči preveč.
Na vrsto eo končno prišlo tudi naše najstnice. Vesela skupinica klepetavih deklic, ki so tudi izven šole slovenščina sijajna družba. Zapele so pesem Sein deklica mlada, vesela, skupaj z ostalimi pa še Barčica po moiju plava.
Ti naši najstiniki so v zelo sentimentalnih letih, kar nam je skozi Jenkovo Ljubezensko pesem potrdila Miljana Kljun, vedno dobre volje in nasmejana. Ob tej priliki smo ji tudi voščili vse najboljše za njen šestnajsti rojstni dan. Po recitaciji so se deklice hitro p-ostavile za stojnico, si nadele rute in predpasnike, ter nam skozi pesem Borisa A. Novaka, predstavile ljubljanske branjevke. Nastopile so Ad-riana Sabo, Irena Jakoš, Jelena Haj-dinjek in Marija Družijanič.
Za konec smo si želeli ponoviti pesem, ki smo se je naučili za Prešernov dan. Sonetno venec - na Prešernove verze jo je uglasbila naša Anica Sabo. Zapeli sojo vsi nastopajoči ob klavirski spremljavi Željke Antolič. Pesem, ki poje o cvetu, ki bo gnal še bolj veselo je zaključila prireditev. Toma Jakoš in Anica Sabo sta na koncu podelila članske izkaznice otrokom in vsakemu čestitala za izvrsten nastop. Ob prigrizku in kozarčku smo še dolgo klepetali, otroci so se podili po dvorišču, gospod Jože Hauptman jim je kazal zajčke in zlate ribice, na toboganu smo pa opazili tudi najstnike.
Mame smo si pa oddahnile!
Maja Dukanovič
Na obisku pri društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu
pesem - simbol naše enotnosti
Vročina vrelega asfalta je pritiskala Beograd. Maloštevilni mimoidoči so počasi in nejevoljno hodili po ulicah. Od slike, tako tipične za junijske dni, je s svojim optimističnim duhom odstopala skupina ljudi, zbrana pred stavbo v Višegradski 23. To so bili člani društva "Sava". Zbrani pred svojim sedežem, so se pripravljali na pot v Novi Sad, na obisk društvu Kredarica. Tu je bil vokalni kvartet Sava (Ivan Debeljak starejši in Ivan Debeljak mlajši - med člani znan kot Nino in brata Branko in Ludvik Pucelj) in njihov vodja Zlatan Vauda. Ivan Debeljak starejši je s sabo vzel tudi svojo, med Slovenci že slavno, dia-tonično harmoniko, ki v njegovih
rokah ustvarja čudovite zvoke in vedri prisotnih srca. Skupino so dopolnjevali tudi tisti, ki se občasno zbirajo okoli slovenske pesmi in tako lepšajo srečanja članov društva, izražajoč željo, da se v društvu čimprej formira zbor. Na obisk so se napotili predsednica in podpredsednik društva Anica Sabo in Slobodan Jakoš. Še posebej dobordošel potnik za Novi Sad je bil gospod Dmitar Polovina, direktor Predstavništva Gospodarske zbornice Slovenije v Beogradu, ki je kljub številnim obveznostim našel čas, da se pridruži društvu, da na razpolago svoj avto in se odpravi na pot.
V Novem Sadu so nas pričakali zares prijetno, prisrčno in predvsem prijateljsko. Za obisk, ki je minil v vzdušju vzpostavitve novih vezi in mostov, ki nas združujejo, se imamo zahvaliti prijaznim gostiteljem, na čelu s predsednikom, gospodom Albertom Kužneijem. Programu, ki so ga
BILTEN
DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA"
pripravili člani društva Kredarica so se pridružili tudi člani društva "Sava".. Beseda slovenskega pesnika Otona Župančiča, ki je zaznamovala to srečanje, je pretkana s pesmijo. Pesmi, ki jih je pod vodstvom Suzane Gros izvedel zbor iz Novega Sada, so dopolnili Beograjčani. Še posebno pozornost je pritegnil vokalni kvartet "Sava". Gospod Zlatan Vauda je z mojstrsko izbiro programa in briljantno izuijen-im kvartetom, navdušil prisotne. Vseeno, zdi se, da so zvoki harmonike, na-kateri se je pod spretnimi prsti Ivana Debeljaka zaslišala polka, dali pečat srečanju. Ti zvoki so odmevali v srcih vseh prisotnih celo, ko se je program končal. Druženje seje nadaljevalo ob dobrotah, ki so jih pripravili člani Kredarice. Pogovori, ki smo jih imeli so nam pokazali, da imamo veliko skupnega, in da podobna srečanja lahko v veliki meri prispevajo izboljšanju dela obeh društev.
Tema se je že spustila na Nori Sad, ko so se člani društva Sava polni prijetnih vtisov odpravili domov. V vseh, ki so se tega dne zbrali, se je močno vtisnila želja, da se taka srečanja ponovijo, medsebojni stiki pa poglobijo. Zato smo namesto zbogom, rekli - do naslednjega srečanja.
Aruca Sabo Prevod: Slavica Boštjančič in Ana Marija Vojinovič
KRAJEVNA IMENA
Z izdajo novega Slovenskega pravopisa (Ljubljana 2001) so uveljavljene nekatere spremembe glede na dosedanje zapisovale večbesednih krajevnih imeri. Pri zapisovanju je naprej treba narediti razliko med naselbinskimi in nenaselbinskimi krajevnimi imeni.
Naselbinska imena so imena mest, vasi, trgov in zaselkov (Ljubljana, Kranjska Gora, Skofja Loka), nenaselbirska pa so vsa druga krajevna imena ( Podrta gora, Jadransko morje).
Pravopisno pravilo se glasi, da v naselhinskih imenih vse sestavine pišemo z veliko začetnico, izjeme so samostalniki mesto, trg, vas, selofseh, selce), naselje, seveda, če ne stojijo na začetku dvodelnega imena. Tako pravilno, z malo začet' nico v drugem delu, zapišemo: Dolenja vas, Stara vas. Spodnja vesca, Novo mesto, Stari trg. Opate selo, Ursna sela, Dolenje selce, Ribiško nasede...
Ostala sestavljena naselbinska imena pišemo z veliko začetnico v obeh elementih: Skofja Loka, Gornji Grad. Velika Nedelja. Rogaška Slatina, Doler^ke Toplice, Železna Kapla, Pirna Peč, Kočevski Rog...
Ko zapisujemo nenaselbinska imena, prvi del pišemo z veliko, drugi ja z malo začetnico. Velika začetnica za drugi del imena velja, če gre za lastno ime (Srbya in Črna Gora, Nova Mehika, Bosna in Hercegovina, severna Irska...).
Z malo začetnico v drugem delu zapišemo: Zelena jama. Ulica stare pravde. Kongresni trg, Bela krajina, Slovensko primoije, Tihi ocean. Velika gora, Kamniško seilo....
Verjetno se sprašujete, zakaj pišemo Kranjska Gora in Velika gora. Naj povzamem: Kranjska Gora je naselje, torej zanjo velja pravilo za pisanje naselbinskih imen, Velika gora pa je enostavno gora, torej ni naselje in zanjo velja pravilo o zapisovanju nenaselbimkih imen.
Maja DuknmiM
NAŠA ŠOLA
Lanskega septembra je v okviru Društva "Sava" začela z delom šola slovenščine, uradno - dopolnilni pouk slovenskega jezika. Šolo financira Ministrstvo za šolstvo, zanost in šport Republike Slovenije, namenjena pa je otrokom in mladim slovenskega rodu.
V šoli se nas je na začetku zbralo okoli 40. Po prvem sestanku smo naredili najprej dve osnovni skupini. Razdelili smo se na cicibane in najstnike.
Med cicibani so bili tisti, ki črke poznajo, pa tudi tisti, ki so namesto pisanja risali. Začeli smo od začetka! Večinoma so to otroci, ki so tretja generacija v Beogradu in slovenščine sploh ne znajo. Lotili smo se učbenika Slovenščina, dober dan, Vladimirja
Donaja. Naučili smo se tudi precej pesmic in recitacij. K pouku smo prinesli najljubše igrače in jih opisovali, malo smo telovadili, da bi se naučili različnih glagolov v velclniku, prislovov, samostalnikov. Nastopali smo na prireditvah. Skupaj smo praznovali rojstne dneve in se drug od drugega marsičesar dobrega naučili. Izkazalo se je, na primer, da imamo vsi radi križanke in rebuse, kar je odlično za besedni zaklad. Obiskali smo otroško opero, ko je gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Skupaj smo praznovali rojstne dneve in postali odlični prijatelji!
Najstniki so se razdelili na dve skupini - eno res najstniško, v kateri so bili starejši osnovnošolci in srednješolci, v drugo pa so se odpravili študenti. Med
študente smo sprejeli tudi starec, čigar otroci obiskujejo pouk, da bi se tudi mamice in očetje naučili ali pa spomnili jezika svojih staršev in starih staršev. Mlajši najstniki so hitro napredovali, popestrili so vsako prireditev in našem društvu ustvarili podobo 'mladega'. Med malce starejšimi najstniki pa so se zbrali tudi taki, ki zelo dobro govorijo slovensko (ali pa so se med letom ogromno naučili). Proti koncu šolskega leta smo ustanovili kar eno prevajalsko delavnico, v kateri smo s skupnimi močmi 'zares' prevedli marsikatero besedilo v slovenščino in iz nje. Naročniki so bili z opravljenim delom zelo zadovoljni, mi pa tudi. S prevajalsko aktivnostjo nadajjujemo tudi letos!
Junija smo šolsko leto končali in podelili prva beograjska spričevala. Vrata nam je spet prijazno odprl gospod Jože Hauptman, za pisanje diplom sta poskrbela Rija in Toma Jakoš, oblikoval jih je Vlado Dukanovič, podelili sta jih pa v že izkušenem tandemu Anica Sabo, predsednica društva in Maja Dukanovič, učiteljica dopolnilnega pouka. Vse je bilo pra-žnje, mizo s spričevali so krasili prekrasni šopi rož.
Po podelitvi spričeval smo se zbrali na dvorišču, ob roštilju in kozarčku. Priznali smo si. da vsi imamo cmok v grlu, tako ganjeni smo bili. In kaj nas je nsgbolj navdušilo? To, da so se med nami ustvarila trdna prijateljstva, da si sploh ne moremo predstavljati, kako smo živeli prej, ko se nismo poznali.
Maja Dukanovič
F. Uihelic
hib
d«* ? &i
A»

#
MKI
, w lil. ki*«
W sm tot.jä	ti fil sel
swat;W« M.	,«■ t	■■«i«,.
ttuSl	«ciljat«. .>•.<«■.	.
I» <®j> MsrVc PfäwWov	«JmvsV«!
TMl/Up t
kiu ^-s. *- JbLurfi l+A.nk'*'-. v»
^f» it
S
■u.
IME Ml -7F CICI PtilM RtXJEN Ji» v MX****'
m" " ^
Si Ml
UČfM & Utl^ *
JLO</£ MIK' JSZ>< '
Načrt športno-kulturnih aktivnosti Društva "Sava" za leto 2004	
Januar	Priprave za zimske počitnice, vaje in hoja po okolici Beograda
Februar	Zimske počitnice in smučanje v Banskem. Bolgarija od 01.02. do 10.02. Organizira in vodi: Detiček Mirko
Marec	Ski vikend
April	Izleti po okolici
Maj	Tradicionalni Fruškogorski maraton na stezah dolgih 17 km, 30 km, 50 km ali vec. Priporočamo ga vsem tistim, ki načrtujejo odhod v hribe - Alpe in dolina Soče (1 dan) Organizator: Detiček Mirko Sredi ali na koncu meseca akcija: Kulturno zgodovinska dediščina Srbije, Homoljski kraj (Manastir Gornjak, Gamzigrad in dr.) (2 dni)
Junij	Priključitev kaki akciji planinskih društev Beograda (2 dni)
Julij	Slovenija, Karavanke, planina Stol ali Begunjščica Organizator in vodja: Detiček Mirko (2 ali 3 dni)
Avgust	Osrednja športna akqja društva: Dolina Soče in okoliških alpskih vrhov, nadaljevanje akcije Triglav 2003. Organizator Kclič Jovan, Pomočnik Detiček Mirko (7 dni ali več)
September	Konec avgusta ali začetek septembra počitnice v eni od mediteranskih držav Grčija ali Turcjja (okrog 10 dni)
December	Smučanje - silvestrovanje na Kopaoniku
Pripravil Detiček Mirko
BILTGN
f
mm L jimw^
POZIMI PA ROŽICE NE CVETO
Po - zi - mi pa ro - ži - c« ne cve-to.
de - kle, oj kaj pa za
pu-šclj-čck bo? Pu - šeljc pa mo-ra bil, zc-lcn al' plav, z - njim bom slo-vo jc - mal.
Pušeljc ti že naredila bom, s plavo ga žido povila bom, da ga boš nosil za spomin, da se boš troštal z njim.
Ti boš v Ljubljani na straži stal, tam si boš druzga dekleta izbral, ti boš pozabil čisto na me, jaz pa nikol' na te.
Merkaj se, merkaj dekle ti, da se beseda ti ne zaleti, predno bom storil marš al' dva, 'inela boš druzega.
Reportaža:
Slovenci društva Sava na Triglavu
A kcijo Pohod na Triglav smo dolgo
.Tlpripravijali in končno smo se 17. avgusta odpravili v Slovenijo.
Program obiska Dežele je imel tudi kulturno zgodovinsko vsebino, kar je pomenilo, da so nekateri obiskali Ljubljano in druga mesta.
Tisti, ki so imeli za cilj Triglav, so nadaljevali pot proti Bledu. Tja smo prišli zelo zgodaj zjutraj, s prvimi sončnimi žarki, ki so se ogledovali v mirnih vodah jezera.
Kljub temu, da smo preživeli noč na poti, v autobusu, nam je prihod na Bled vzbudil sjaj v očeh. Na obrazih se nam je videlo veselje in razburjenje ob prvem stiku s tem prelepim kotičkom Slovenije.
Čas hitro teče in se ne da vsrkati vse lepote tega kraja v nekaj urah. Odpravimo se v kanjon Vintgar, skupna fotografija, novo vznemirjenje ob razigrani paleti barv reke Radovne. okoliških skal, zelenja, igre svetlobe in senc. Očarani so bili vsi, tisti, ki so tu prvič, pa tudi tisti, ki 30 bili tu že večkrat.
Pokljuka, Rudno polje - zapuščamo
avtobus in se pripravimo za planinski del našega potovanja. Veliko dela za vodjo Jovana in zame, njegovega pomočnika Mirka, saj sva morala prepričati tiste, ki sta imela odvečne stvari, torbice, pakete cigaret in podobno, da jih pustijo v autobusu in da na pot vzamejo samo nahrbtnik. Nekateri tega niso naredili in potem... a o tem pozneje.
Priprave za vzpon so se hitro končale. Odpravili smo se navzgor. Opazujem premikanje kolone in premišljujem o tem, kako bi bilo lepo. da so z nami tudi mlajši člani. V tem času so oni na Poletni šoli v Sloveniji in se ne da vsega uskladiti. Upamo, da nam bo naslednjič uspelo biti skupaj.
Po lepem sončnem vremenu smo šli proti prvi koči na naši poti. V Vodnikov dom smo prihajali v majhnih skupinah z velikim časovnim razmikom. Zadnji so prišli pozno ponoči z velikim časovnim zaostankom. Ko smo se konnčno vsi zbrali je bilo zelo živahno, vendar smo šli po napornem dnevu hitro počivat.
Zjutraj smo se razdelili v dve skupini. V prvi nas je bilo 28 pripravljenih za odhod na vrh. v drugi pa 15, ki so ostali v koči in nadaljevali aktivnosti v nižjih predelih.
Visokogorska skupina je nadaljevala pot do koče Planika. Da bi se prilagodili
višini smo se odpravili do Triglavske koče na Kredarici. Se eno nepozabno doživetje, ki ga je težko opisati. Pogled na velikana Julijskih alp, Triglav, obsijan s popoldanskim soncem je bil čudovit, pogledi pa so begali da}je na vse tam do meglenih daljav.
Sreda. 20.avgust, vlažno jutro po nočnem dežju. Na terasi doma Planika sem razdelil planince v skupine po pet, tako da je v vsaki skupini vsaj en izkušen planine, ki pozna vzpon na Triglav. Tu so se našli planinci iz drugih planinskih zvez, ki so nam pomagali, da se akcija vzpona izvede kar najbolj varno. 27 se nas je po skupinah odpravilo na vrh.
Molčali smo, mogoče je bil vzrok tišine vzncmiijenjc, mogoče trema ali pa kanček strahu. Po premaganih prvih klinih in zajlah, kot tudi močnih sončnih žarkih na jasnem nebu, je izginila začetna trema in spet so se slišali glasovi.
Na vrhu so bili nasmejani srečni obrazi vseh, posebno še tistih, ki so prvič videli pogled z Aljaževega stolpa. Planinski krst - čestitanje ob vzponu z brco v zadnjo plat opravi Joca iz Sombora. ker vodja vzpona zaostaja zaradi pomoči počasnejšim.
Skupni posnetek in veliko posameznih, uživanje v panorami. Veliko

DRUŠTVO SLOVEN AC A "SAVA"
BILTEN
Izdajatelj: DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA' V BEOGRADU, Beograd, Višegradska 23, e-mail: sava-si§«mct.vu
Svet biltena: Anica Sabo, Jakoš Slobodan, Jožica Jožic, Vladimir Uršič in Ivan Oebeljak Uredništvo: Vladimir Uršič,glavni in odgovorni urednik Anica Sabo, Jakoš Slobodan, Jožica Jorič in Ivan Debeljak V tej številki so sodelovali: Vladimir Uršič, Anica Sabo, Maja Djukanovic, Mirko Detiček. Jadranka Karan Uršič, dr Tanja Jožic, Vladimir Uršič jr, Ana Marija Vojinovič, Marko Kužnik, Marko Pandurov Meri Jovanovič, Slavics Boštjančič. Mija Vojinovič in Bogdan Pišot. Lektor: Maja Djukanovic
Likovno-grafična priprava: ARTAKTIC m.dJBlumen group, Dušan Todorovič in Aleksandra Andjclkovič Rokopisov, fotografij in risb ne vračamo. Podpisani članki predstavljajo osebno mnenje avtojev, ki se nujno ne morajo strinjati z mnenjem uredništva. Uredništvo ima pravico po potrebi skrajšati ir. prilagodili prispele priloge.
planincev je prihajalo na vrh. Veliko jih je čakalo na razširitvah prehiteval-nih stez.
Po kratki pavzi smo se vrnili v dolino, da bi prepustili prostor drugim.
Na Malem Triglavu smo slišali zvoke maše iz cerkvice na Kredarici, kije zaradi megle nismo videli, le slišali smo jo. Doživeli smo veličan-stven trenutek, ki ga je težko opisati.
Sestali smo se na terasi s katere smo se odpravili. 27 nas je prišlo na vrh. med katerimi je najmlajša planinka 17 letnica, najstarejša planinka 71 letnica, najstarejši osvajalec Triglava pa ima 75 let.
Po počitku smo se spustili do Tržaške koče, tja smo prišli pred večerjo, skupaj z drugo skupino, ki ni prišla na vrh. Skupina je štela sedem članov manj, ker se jih je toliko odpravilo proti Bohinjskem jezeru.
Koča je bila polna planincev iz različnih krajev Evrope, pravo mednarodno vzdušje. Gneča je bila tolikšna, da se je spalo po hodnikih in v jedilnici, vendar seje za vsakega našel kotiček.
Zjutraj smo nadaljevali vzpon na Hribarice in se potem spuščati proti Dolini triglavskih jezer. Pri nekaterih je bilo opaziti utrujenost in pomankan-je kondicije pa še neprimerno opremo in odvečno prtljago. Vodji akcije ni uspelo takih takoj poslati nazaj v do-
lino. Spet smo se vlekli z nekaj urno časovno razliko. Kot pomočnik vo^je in
član gorske reševalne službe sem imel nalogo, da skrbim za rep kolone, oziroma za tiste, ki so se že utrudili.
Čeprav je poletje bilo toplo in suho, je v Triglavskih jezerih bilo dosti vode. Izrabili smo priložnost, da smo se odpočili, popili malo kristalne jezerske vode in uživali v odsevih narave v jezeru.
Do zadnje Koče pod Bogatinom so prvi prišli še ob dnevu, zadnji pa pred polnočjo.
Zjutraj, v petek, zadnji dan, smo s Komne gledali morje megle nad Bohinjskim jezerom in slikali majhno lisico, ki se je ponosno sprehajala po travniku pred kočo. Spustili smo se do Koče pri slapu Savica, kjer nas je čakal avtobus. Medtem smo srečali
številne skupine planincev, ki so zadihano, a pridno korakali navzgor proti Komni. Nažalost slapa nismo mogli videti, zaradi požara v steni Ko-marce, tik nad njim.
Spet smo imeli problem pomankanja kondicije nekaterih planink. Zbrali smo se z veliko zamudo in glede na planinski odhod nismo mogli obiskati Bohinja, Kibčevega laza, Cerkve Sv. Janeza in Starih Fužin.
In spet smo v avtobusu, na poti v Beograd, zadovoljni, predvsem zato, ker smo po dolgem času spet v Sloveniji ter zato, ker je akcija Društva Sava popolnoma uspela. Polni smo vtisov in izkušenj in si srčno želimo, da bi se čimprej spet vrnili v Slovenijo.
Mirko Detiček Prevedla Marko Pandurov i/i Slavica Boštjančič
V tej številki Biltena objavljan» imc-na tistih članov, ki so preminili in nas zapustili äli na sc preselili v neki dragi, upamo, boljši sv«, kakorkoli kdo wl nas to dojema. Objavljamo imena tissih, o čigar odhodu smo obveščeni. Hkrao vas prosimo, da nas obvestite, če vel? Se za kakšne ilaoe društva, ki so umrü. lnforaaci,ra na; vsebuje: ime in priimek, datum in kraj rojstva in smrti
Marija Varovič
13.11.1906 Celine. Krško, -t 13.03.2002 Beograd
Angela Brqjer
23.11.1901 Podpreska, Kočevje, -t 18.07.2001 Beograd Marija Keltt
29.10.1936 Sv. Križ pri Trstu, -t 14.04.2002 Beograd Milan Puctlj
6.11.1932 Beograd, -113.0Ü002 Beograd iingcla Daridoiic
3.4.1922 Stopičo, Nora mesto, •» 09.01.2003 Beograd Marija JevtU
29.8.1924 Sabac. -t 07.05.2003 Šabac
Vljudno prosimo vse člane, ki
niso priložili potrebne dokumentacije ali niso plačali
članarine za leto 2003, da to storijo najpozneje do 25.12.2003.