Viničarski red za Štajarsko vojvodstvo. (Dalje ) § 19. Kadar se seli viničar o določenem času, more vzeti od pridelane klaje le tedaj seboj, če je prinesel tudi klaje seboj, ko je atopil v službo in če ima, ko zapušča alužbo, svojo goved, in je more vzeti le toliko, da pride na vsako prignano in zopet odgnano govedo za šeat metrovih centov krme in sicer pol aena ali otave, pol pa alame; za vaako mlado živinče, ki še ni dve leti staro, pa polovico te teže. § 20. Kadar ae alužba med viničarskim letom zapusti (§ 17 in 18), dobi viničar izgovorjeno plačo v denarjih in drnge dobodke po razmeri čaaa, kar ga je bil v alužbi. Čaa ae računi po tednih in vsak začeti teden ima veljati kot izpolnjen. Kjer ae pa opravljajo vinograška dela za določeno izgovorjeno plačo v denarjih, ima ae izplačati, kolikor se je dela storilo. če obatoji zaalužek v pridelkih in ao njive že obsejane, dobi viničar letnemu casu primerno odškodovanje. Kar je viničar že klaje pridelal, mora se mu je le toliko prepuatiti, kolikor je je potreba, da avojo, po pogodbi priskrbljeno goved za en meaec preredi, pri četner ae šteje dvoje roladUi goved pod dvema letoma za eno odraščeno. Ce ao pa goveda gospodarjeva, mora ostati pridelana klaja vsake vrste. § 21. Kadar koli ae viničar aeli, mora puatiti vea guoj, kakoršen in kolikor ga je na vinogradakem poseatvu, brez vsega odškodo vanja, bodi si že živina gospodarjeva ali vinicarjeva. Ravno tako ne sme vzeti viničar o selitvi atelje in drv seboj, ako mu je prepustil morda poaeatnik yinograda te dve reči v njegovo rabo. § 22. Stroške o selitvi mora nositi navadno viničar. Če pa ima viničar med prvim letom svoje slnžbe nzrok, službo po § 18 zapustiti, morajo ae mu povrniti aelitveni atroški, če jih je on uosil. § 23. Dolžnost viniearjeva je, če iz službe stopi, izročiti poaestniku vinograda vae, kar mu je bil v začasno porabo, akrb ali varstvo izročil ali zaupal, postavim: pobišje, mašine, orodje, posodo itd. prav, kakor gre. § 24. Ako umrje viničar oženjen, velja sploh, da prevzame vdova za tekoče leto dolžnosti in pravice svojega moža in da ji poaastnik vinograda to dopusti. Ravno tako sploh velja, da pri apremerabi oaebe vinogradnega laatnika, če naslednik v poseatvu in viničar hočeta, da naj službena razmera ae na dalje obstoji. Ce hoče pa v tem ali unem primerljeju ena stranka alužbeno razmero razdreti, mora se zgoditi to po trimesečni odpovedi. Kar pa zadeva odakodovanja, veljajo določbe §§ 19 in 20 in 6e je dal poaeatnik vinograda viničarju v prvem letu službe odpoved, veljajo tudi določbe § 22. (Konec prih.)