CENA70 din - Leto XXXIX - Št. 80 KRANJ, torek, 21. oktobra 1986 GLAS ^mtmmmm^mm Hinim ijiimiir GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Poštar ne bom več ^hn "u *" nov> saJ delavci zaradi niz-Pfomet Rih d°h°dkov Podjetje za ptt Več ir J Kranj številčneje zapuščajo že «ot dve leti. stran 3 Referendum največji uspeh Tako ocenjuje ob letošnjem krajevnem prazniku predsednik skupščine krajevne skupnosti Žiri Stanislav Mohorič. V Ljubljano z 250 kilometri na uro V naslednjih petih letih bodo zgradili dva tira od Jesenic do Ljubljane. To bo precejšen poseg v gorenjski urbani prostor. stran 6 ^ Kranju Osrednja Prireditev ob dnevu OZN Kranj, 20. oktobra — Organizator letošnjih osrednjih prireditev °b dnevu Organizacije združenih prodov v Sloveniji bo Center Klubov OZN pri občinski konfeti Zveze socialistične mladine l Kranju. 24. oktober je dan Or-Sanizacijg združenih narodov, ^iverzalne organizacije za ohra- nitev Je h j?111"11 *n sožitja v svetu in to nia i ^es^° letošnjega praznova-J*. V petek, 24. oktobra, čla enodnevni seminar za govorklubov OZN- na katerem bo bo v za o aktualni problematiki. ^em h bodo govorili o neuvršče-ibanju po Harareju, gledali Rov °i anu- ^S01" Kadunc pa bo E;si? . o svojem bivanju med batAktivnosti se bodo v so-Mlari- nadalJ'evale- Pod geslom Pis r Za m*r D°d° mladi risali in horl ' Kranju bo mirovni po-ge ,' v kinu Center bo proslava z bod ^ roko v roki' nastoPali ^.ao mladi kulturniki in čarovni- bod Parol° Pričarajmo mir. Mladi sto • SV0Je delo predstavili na a ^nicah, pridružili pa se jim bo-0 krai ' Oljski ekologi in drugi. -jk V Kranju je bil v soboto jeseniški kros Dela, ki je bil najuspešnejši med dosedanjimi krosi. Kranjčani so odlično organizirali tek, povrhu vsega pa so tudi zmagali. Več na športni strani. — Foto: F. Perdan ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske J^edstavniki Beloruske SSR v Gorenjskem tisku — Nedvomno Gorenjski Slov K.faniu ni bil naključno v programu obiskov belorusl 1*£*tS V okviru dnevov kulture Beloruske SSR. Uspešni poslovni stiki •*»a i lJ,ske8a tiska z Goskomizdatom BSSR so se začeli pred dobrima dve-pir iC °.ma->,Pa tudi sicer je Gorenjski tisk v okviru Poslovne skupnosti Pasi^ i1 tisk že nekaj časa med pomembnimi izvozniki v posamezne sovjetom e^ub,ike. V soboto dopoldne se je beloruska delegacija, ki jo je vodila jeva / i Predsednika Sovjeta ministrov BSSR Nina Nikolajevna Maza-veniina s,ovensko delegacijo pa je vodil podpredsednik IS SR Slo- N ri^ro dr: Bons Fr,ec (tretji z leve^seznanila s proizvodnjo, poslovni-znostmi in načrti Gorenjskega tiska. — A. Z. — Foto: F. Perdan Počasen odkup krompirja prj. Krompirju ne pravijo zaman hudirjeva rastlina. Vsako leto, naj bo p0 eJek obilen ali skromen, povzroča težave kmetom in zadružnim odku-ne em- Ce je krompirja malo in ima na »sivem trgu« višjo ceno od urad-dob^a .^metJe najraje prodajajo sami. V nasprotnem primeru, ko je letina pa *n ^e krompirja nasploh dovolj, zadruga težko najde kupce, kmetje 31 poleg pogodbeno dogovorjenih količin ponujajo še presežke. Val • . trg s krompirjem deluje še bolj kot druga leta. Čeprav so pridelo-in "to 1?.ra^unan- da bi morala biti letošnja odkupna cena krompirja med 50 ne ni n.ar^> se Je slovenska poslovna skupnost za krompir, sadje in vrtnine ločila za ceno 45 dinarjev za kilogram, ki je glede na težje obdeloval- razmere še vedno za osem dinarjev višja kot drugod v državi. pr;m Sloveniji in na Gorenjskem tudi cena 45 dinarjev ni dolgo zdržala v Hei^erU ponudbe in povpraševanja. V Istri in Dalmaciji je sicer kakovost-Hrv *ln a^J* gorenjski krompir izgubil »boj« s cenejšim krompirjem iz renaf e m iz Vojvodine. Tudi nekatere večje delovne organizacije z Go-bjiJSxe so Pripeljale krompir za ozimnico svojih delavcev iz drugih repu-5^ "Čeprav ima Gorenjska kmetijska zadruga sklenjene pogodbe s prek Več ^' Pr°daja kasni in spravlja v nejevoljo številne kmete, še zlasti 4qq1g Pridelovalce. Domžalski Helios, ki naj bi v zadrugi odkupil vsako leto ker • Industrijskega krompirja, le počasi izpolnjuje svoje obveznosti, 'f"% ko n' - Q ^e dobro založil z uvoženim (in cenejšim) škrobom. Težave nekoli-kT Svr^pujuje le izvoz jedilnega krompirja v Italijo. V prodajo gredo le pozdravi in nepoškodovani gomolji, cena pa je nizka, za zadrugo in a nespodbudna. C. Zaplotnik Priznanje za Viktorja Žana Jesenice, 20. oktobra — Viktor Žan, delavec in inovator iz jeseniške Železarne, ki ima najmanj 50 inovacij in izumov, se je kot slovenski predstavnik ob dnevu jugoslovanskih inovatorjev udeležil slovesnega sprejema in pogovora pri članu predsedstva SFRJ Hamdiji Pozdercu. Viktorja Žana je za predstavnika slovenske delegacije predlagala republiška zveza društev iznajditeljev in avtorjev tehničnih izboljšav. Jeseniški inovator je bil izbran za posebno priznanje zveze DIATI Jugoslavije, na sprejemu pa so govorili o preoblemih inovatorjev in jihovem delu ter položaju v delovnih organizacijah ter družbi nasploh. Bili so enotnega mnenja, da je treba inovacijsko dejavnost bolje ceniti in vrednotiti. Sprejem v Domu skupščine predsedstva je za Viktorja Žana veliko moralno priznanje, še posebej zato, ker si zaman prizadeva, da bi rešil svoj dolgoletni inovatorski spor z Železarno Jesenice. D. S. Erjavčevo kočo bodo podrli Planinsko društvo Jesenice se je odločilo, da na njenem mestu postavi novo. Prispevki planincev, občanov, delovnih organizacij in prostovoljno delo ... stran 8 Vse, kar je razstavljeno, je naprodaj Devetnajsti sejem stanovanjske opreme v Kranju bo odprt še jutri in v četrtek. Sprehodili smo se med razsta-vljalci___ stran 11 ■■ ■■■■■ OD drugače Osebni dohodki so zdaj v središču pozornosti, vendar bolj ali manj le njihova višina. Ljudje veliko govore o tem, koliko kdo zasluži, se jeze, kadar so primerjave nevzdržne, odgovorni pa pravijo, da delavci trumo-ma odhajajo, ko osebni dohodki zaostanejo za nekaj deset tisočakov, nove pa težko dobe. Primer so poštarji, o katerih pišemo v današnji številki. Zaradi nizkih osebnih dohodkov je poglavitni problem lov življenjskega standarda, v senci pa ostaja delitev osebnih dohodkov kot motiv za boljše delo, izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. Prav tem vprašanjem je bilo namenjeno blejsko posvetovanje, ki ga je minuli teden pripravil Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo dela iz Ljubljane — institucija, ki se tudi praktično ukvarja z delitvijo osebnih dohodkov. Zbralo se je 250 strokovnih delavcev, ki se v delovnih organizacijah ukvarjajo z delitvijo osebnih dohodkov, skupaj s strokovnjaki so skušali teoretično in praktično osvetliti te probleme in nakazati njihovo reševanje. Govorili so o težavah, bolje rečeno o slepi ulici, kamor je zašla delitev osebnih dohodkov. Najaktualnejši je bil nedvomno referat Staneta Uhana, ki je dejal, da nas bb iz težav pripeljalo le stvarno vrednotenje rasti osebne porabe, saj danes že vsi vemo, da se s (pre)nizkim vrednotenjem delovne sile ne bomo izkopali iz zaostalosti. Nadalje tudi ne bo težko izračunati potrebnega dohodka, ki pa ga bo seveda treba doseči! Zanimanje delavcev za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje dramatično upada, so kod poziv k hitremu ukrepanju izzvenele besede Mire Antelič, ki je dodala, da tudi pri napredovanju pri delu ni natančnih pravil igre, in ponekod se izrojeva celo v enostavno napredovanje zaradi povečanja osebnih dohodkov. Pri roki je bil svež primer, kako je v delovni organizaciji napredovalo kar 48 odstotkov zaposlenih, saj so si na takšen način popravili nizke osebne dohodke. mv MERKUR kranj Sejem stanovanjske opreme — »Tradicionalni sejem stanovanjske opreme v Kranju je zaradi svoje specifičnosti pravi izziv domačim in tujim proizvajalcem tovrstne opreme, saj se tu v sejemskih dneh zbirajo največji strokovnjaki takih izdelkov,« je v petek, ko je odprl 19. sejem stanovanjske opreme, poudaril predsednik sveta gorenjskih občin in občinske skupščine Škofja Loka Jože Albreht. Sejem bodo zaprli v četrtek, na njem pa sodeluje prek 200 razstavljalcev oziroma proizvajalcev pohištva, ogrevalnih naprav, sanitarne opreme, dekorativnih predmetov,... Pri nakupih pomagajo obiskovalcem tudi strokovnjaki Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, danes in jutri pa bodo svetovali tudi pri opremi stanovanj, ogrevanju in izoliranju hiše ter zamrzovanju živil in jedi. Tudi tokrat so kranjski gobarji na sejmu pripravili zanimivo razstavo gob. — A. Ž. Foto: F. Perdan Mravlje prvi, Kavčič tretji Kranj, 20. oktobra — Iz Cagliarija na Sardiniji je prišla razveseljiva vest. Na 254 kilometrov dolgem teku prek Sardinije je zmagal Kranjčan Dušan Mravlje z novim fantastičnim rekordom 23 ur in 49 minut. Drugouvrščenega je prehitel za dobri dve uri. Uspeh je dopolnil Kranjčan Franc Kaučič s tretjim mestom, tekel je 28 ur in dve minuti. vs 19. sejem stanovanjske opreme kranj, 17. ~ZZ. 10. '86 OPREMA ČLOVEKOVEGA BIVALNEGA PROSTORA IZDELKI DROBNEGA GOSPODARSTVA OGREVALNA, SOLARNA TEHNIKA . RAZSTAVA GOB (GLAS 2 NOVICE IN DOGODKI TOREK, 21. OKTOBRA 1988 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Po 4. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Prednost karavanškemu predoru Ljubljana — Evropski parlament je obravnaval poročilo Evropske gospodarske skupnosti o odnosih z Jugoslavijo na področju transporta. Poznavalci ocenjujejo, da naša država lahko pričakuje še okrog 350 milijonov dolarjev posojila za razvoj infrastrukture, predvsem cest in železnic. V Sloveniji naj bi imela prednost predvsem gradnja predora pod Karavankami. Jugoslavija mora obvestiti skupnost, za katere namene bo posojilo potrošila. Dobra preskrba Ljubljana — V republiškem komiteju za tržišče in splošne gospodarske zadeve so ugotovili, da je letos preskrba ljudi zadovoljiva. Osnovnih živil ni primanjkovalo. Če se je zataknilo, smo si pomagali z republiškimi in tudi občinskimi rezervami. Težave pri preskrbi, predvsem z mesom, oljem, sladkorjem in moko, so se pojavljale predvsem pred najavljenimi podražitvami. Proti nediscipliniranim bankam Beograd — Po sklepu zveznega izvršnega sveta bo Narodna banka Jugoslavije ostro ukrepala zoper vse banke, ki pri dajanju posojil ne ravnajo skladno s predpisi. Okrog 40 bank je dajalo posojila za namene, za katere jih ne bi smele. Proti njim bodo ukrepali po zakonu, eni pa so že prepovedali dajanje posojil. Zvezna vlada ocenjuje, da znašajo nepravilno odobreni krediti okrog 20 milijard dinarjev. ZIS je ocenil, da bomo letos dosegli presežek v plačilni bilanci. Dolg na konvertibilnem področju smo letos zmanjšali za več kot 900 milijonov dolarjev, povečale pa so se tudi devizne rezerve. -jk Občinski samoprispevek in želje krajevnih skupnosti Jesenice, 20. okjtobra — V jeseniški občini so z dvema občinskima samoprispevkoma zgradili osnovni šoli na Plavžu in Koroški Beli, obnovili in zgradili pa tudi precej vzgojnovarstvenega prostora pri drugih šolah. Zdaj pri občinski konferenci SZDL pripravljajo javno razpravo o tem, če bi razpisali nov, tretji občinski samoprispevek. Če bi uspel referendum za nov samoprispevek, potem bi dve tretjini denarja namenili za gradnjo prizidka k Centru usmerjenega izobraževanja, v centru Jesenic pa v gimnaziji dobili dovolj prostora za oddelke tretje osnovne šole v mejstu. Prostorska stiska je velika, tako srednjih šol kot osnovne šole, z rednimi sredstvi pa denarja za gradnjo ne bodo mogli zbrati. Tretjino denarja iz samoprispevka pa naj bi za svoje potrebe uporabile vse jeseniške krajevne skupnosti. Ko so razpravljali o referendumu in možnostih za tretji samoprispevek, ni bilo dvoma o tem, da je prizidek nujen, zataknilo pa se je pri potrebahi"kra-jevnih skupnostji. Zato zdaj po krajevnih konferencah SZDL in po delovnih organizacijah začenjajo široko in demokratično javno razpravo o tem, kaj bi veljalo v krajevnih skupnostih zgraditi. Želje so namreč izredne, velike in nekatere tudi nerealne. V krajevnih skupnostih se bodo morali dogovoriti, kakšen je resnični interes in kakšne so možnosti, ter sprejeti program, ki naj bi ga uresničevali z denarjem iz morebitnega tretjega občinskega samoprispevka. D. S. Leto čakanja na zobozdravnika Kranj — Drugo leto bi morali v Zobni polikliniki ZD Kranj odpreti še eno zobno ambulanto za mladino, če naj bi vsaj delno skrajšali dolgo čakalno dobo za srednješolce in študente. Če je pred leti veljalo, da ima mladinsko zobozdravstvo v kranjski občini dobre razmere, kar naj bi pomenilo dovolj zobnih ambulant in dovolj kadra, pa je zadnje čase slika dokaj slabša. Srednješolska mladina, ki si hoče popravljati zobe, ima namreč skoraj tako dolgo čakalno dobo — eno leto — kot jo imajo odrasli. To pa je v primerjavi s razmerami v zobnem varstvu osnovnošolske mladine skoraj neprimerljivo. Čeprav v šolskih ambulantah zunaj mestnih krajevnih skupnosti, kot so na primer Cerklje, Predoslje, Preddvor in Šenčur, že nekaj časa popravljajo zobe tako osnovnošolcem kot srednješolcem, pa je dosedanje število ambulant vendarle premajhno. Kot je povedal direktor tozda Zobna Poliklinika Zdravstvenega doma Kranj dr. Franc Porenta, bi za 5000 do 6000 mladih v Kranju potrebovali še najmanj dve mladinski zobni ambulanti. Sedanji ambulanti v Dijaškem domu naj bi se sčasoma pridružila še ena v novi stavbi Iskrine srednje šole na Zlatem polju. Vendar pa bo verjetno že naslednje leto treba zagotoviti sredstva za še eno ambulanto v Zobni polikliniki. Tako naj bi vsaj dve ambulanti omilili dolgo čakalno dobo in s tem omogočili boljše zobno varstvo srednješolske mladine in tudi študentov! L. M. Obnova zdravstvenega doma Škofja Loka, 17. oktobra — V loškem zdravstvu se že vse leto otepajo z izgubami, ki jih prinaša razkorak med višjimi dejanskimi in nižjimi trenutno priznanimi stroški njihovega dela oziroma materiala. Želji po boljših plačah, ki naj bi bile decembra vendarle usklajene z rastjo gospodarstva, vseskozi stoji ob strani tudi nuja po obnovi prostorov in nakupu opreme. V Škofji Loki že dolgo ugotavljajo, da imajo drago zdravstvo, ker imajo kar štiri zdravstvene domove: v Škofji Loki, Železnikih, Gorenji vasi in Žireh. Posebno v Žireh in še bolj v Škofji Loki je potrebnih nekaj temeljitih posegov. Dom zdravstva v Loki je bil sicer zgrajen šele po letu 1950, vendar pa ima hiša še lesene stropove, slabo je bila tudi vzdrževana, zaradi česar je zamakalo. Obnoviti bo treba celotno podstrešje ter v njem urediti prostore. Predračun je bil narejen za 44 milijonov dinarjev, vendar pa zadnja cena, ki naj bi veljala do prihodnjega maja, govori že o 120 milijonih dinarjev. Zagotovljenih je le 28 milijonov. V finančni stiski so več ali manj vse družbene dejavnosti, vendar pa bo najbrž treba na osnovi izdelanega razvojnega programa osnovnega zdravstva v loški občini enkrat pustiti prednost tudi temu področju. H. J. GLAS_ Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej 2alar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, Šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna . urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. Škodljivo vasovanje pod državnim oknom Ljubljana, 17. oktobra — Le v primeru, če se zveza komunistov ne bo več enačila z državo, bo lahko odlučujoč kritik države in birokracije. Le na tak način bo sposobna delovati v sistemu, družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Če bo še naprej ostajala gluha za razne pobude in interese, bodo glasovi po eno-ali večpartijskem sistemu še glasnejši. To je bila ena bistvenih usmeritev četrte seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, na kateri so obravnavali metode dela našega centralnega komiteja in načrtovali prihodnjo aktivnost partije. Predsedstvo centralnega komiteja bo oblikovalo sklepe in stališča ter jih posredovalo v obravnavo občinskim in osnovnim organizacijam. Seja je izzvenela v zahtevi, da se mora zveza komunistov odpreti in zavreči forumsko delo ter enačenje z državo in njeno birokracijo. Njeno delovanje mora seči v socialistično zvezo delovnega ljudstva, v sindikat, mladino, borčevske in druge organizacije. To ne pomeni ravnodušnega odnosa do vsega, kar se v družbi dogaja, ampak predvsem stopnico nižje k ljudem. Delovanje partije mora b:ti soglasje z življenjem. Ni dovolj le kritizirati eno-ali večpartijski sistem, svojega sistema pa ne razvijati. Življenje je ogledalo, v katerega se mora zveza komunistov stalno gledati, in zato tega ogledala ne smemo razbiti, je slikovito dejal na seji Milan Meden. To je razvijanje demokratične družbe, v kateri lahko postane zveza komunistov odločujoča idej-nopolitična sila, vendar odprta za pobude in interese, čeprav na prvi pogled nesimpatične. Zveza komunistov mora vse probleme, od gospodarskih do splošnih družbenih, strokovneje ocenjevati in se do njih opredeljevati, pa naj gre za ideje o civilni družbi, o enakopravnem sožitju ljudi z različnimi svetovnimi nazori, o mirovnih gibanjih in tudi pobudi o civilnem služenju vojaškega roka. Gibanja, imenovana alternativna, je treba ocenjevati skozi prizmo samoupravnega in interesnega združevanja, seveda pa ta gibanja ne smejo postati alternativa samoupravnemu socializmu, ampak alternativa birokraciji in nedomokratičnim postopkom. Centralni komite bo sam ali v svojih organih razpravljal o tem, spodbujal pa bo tudi tovrstne razprave v svetih SZDL, družbenih svetih in Spremembe organizacijskih sestav v kranjskih delovnih organizacijah_ Boljša povezanost in večja učinkovitost Kranj, 17. oktobra — Osnovni namen večine reorganizacij, ki potekajo v kranjskih delovnih organizacijah, je izboljšanje učinkovitosti poslovanja in boljša povezanost znotraj delovnih organizacij, skratka — boljše delo Nekaj organizacijskih sprememb je bilo že uresničenih, nekaj jih sedaj uresničujejo, ponekod pa se nanje šele pripravljajo, kakor, denimo, v Savi, kjer snujejo dograditev poslovne in samoupravne organiziranosti delovne organizacije, počakali pa bodo na spremembe Zakona o združenem delu. Alpetourova delovna organizacija Creina je 1. aprila postala enovita delovna organizacija, ko so se združili tozd Servis osebnih vozil in mehanizacije, tozd Proizvodnja kmetijske mehanizacije in delovna skupnost skupnih služb. V okviru Alpetourove delovne organizacije Promet Škofja Loka pa^e pripravljajo na združitev štirih tozdov — dva imata sedež v Kranju, dva v Škofji Loki. S 1. julijem je bila uresničena združitev delovne organizacije Obrtno podjetje Cerklje in delovne organizacije Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj. V slednji je bila izpeljana tudi združitev z delovno organizacijo Vodovod, do konca leta pa nameravajo pripraviti ustanovitev novega tozda Vodovod-kanalizacija, ki naj bi vseboval dosedanjo dejavnost Vodovoda in dejavnost v zvezi s kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo. V Iskri Kibernetiki so v eno združili delovni skupnosti Komerciala in Admi-nistrativno-tehnične službe. Ukinili so tozd Tovarna merilnih naprav in ustanovili nov tozd Inženiring, ki združuje dejavnost ukinjenega tozda in del dejavnosti skupnih služb. V Iskri Telematiki bo konec leta referendum, na katerem bodo delavci odločali o reorganizaciji. V eno nameravajo združiti delovne skupnosti Komerciala, Računski center in Skupne službe, spremeniti organiziranost na področju raziskav, razvoja, planiranja, nabave ter organov upravljanja, izvršilnih in poslovodnih organov. V Gorenjskem tisku nameravajo prihodnje leto preiti na enovito delovno organizacijo, ki bo prehodna oblika njihove organiziranosti, potrebna pa je zaradi uspešnega izvajanja novega investicijskega programa, ki terja gibčnost organizacije, prostorov, opreme in kadra. V Kmetij sko-živilskem kombinatu Gorenjske v Kranju so združili posamezne sektorje v skupnih službah in tozda Mesoizdelki in Trgovina na drobno, razrešili pa so organizacijsko povezavo tozdov Mlekarna, Kmetijstvo, Agromehanika in Klavnica Jesenice. V Gorenjski kmetijski zadrugi bodo do konca leta uredili enotno hranilno kreditno in finančno-računovodsko službo, čakajo le še na odločitev v temeljni zadružni enoti Cerlje, kjer referenduma še ni bilo. Zaradi smotrnejše organiziranosti pa so se letos za spremembe odločili tudi v občinski upravi, kjer so v enoten Komite za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti združili prejšnje tri komiteje. mv 30 let prvega društva diabetikov v Sloveniji in 10 let društva v Kranju_ Iz leta v leto več sladkornih bolnikov Kranj, oktobra — 21. oktobra 1956. leta je bilo v Kliničnem centru v Ljubljani ustanovljeno prvo društvo diabetikov v Sloveniji, ki je skušalo povezati sladkorne bolnike, jim dajati napotke pri bolezni, jim pomagati, da bi jo čim lažje premagovali. Spomladi leta 1976 je bil v Kranju z enakim namenom ustanovljen tudi klub diabetikov Gorenjske, ki je povezoval bolnike vseh petih občin. Takrat je bilo na Gorenjskem registriranih 1800 sladkornih bolnikov. Leta 1984 sta občini Radovljica in Jesenice ustanovili svoje društvo, in od takrat dalje deluje v Kranju medobčinsko društvo diabetikov, ki zajema bolnike iz Škofje Loke, Tržiča in Kranja. Prvi predsednik kluba je bil pokojni Franc Likozar-Aleksander, za njim sta prevzela nalogi Ivan Vreček in Anton Roblek, dve leti pa je predsednik društva Miha Logar iz Iskre. Do sedaj so si v društvu prizadevali za večjo preventivno dejavnost, reševali probleme diabetikov, kot je, na primer, brezplačno prejemanje igel za enkratno uporabo in enostavnejše razdeljevanje tablet v lekarni, skušali so urediti zdravstveno službo. Zdaj so za 2800 registriranih diabetikov v vseh treh občinah na voljo trije zdravniki po tri dneve v tednu. Društvo mora rešiti še precej nalog. Radi bi odpravili gnečo v čakalnici zdravstvenega doma, da bi laboratorij delal zanje ob določenih urah, da bi vsaj enkrat na teden delala zanje ambulanta tudi v Škofji Loki, in podobno. Pripravljajo tudi manjšo reorganizacijo društva, in sicer nameravajo v vsaki občini in tudi v vsaki večji krajevni skupnosti ustanoviti sekcije društva diabetikov oziroma društva za boj proti sladkorni bolezni, kot se zdaj po novem imenujejo. Tako bi se bolj približali bolnikom, organizirali več predavanj, srečanj, izletov. Predvsem pa bi diabetike radi čim bolj podrobno seznanili z njihovo boleznijo in jih poučili, kako jo lahko omilijo. Čim več bolnikov bi radi privabili v članstvo društva, saj je včlanjenih le okrog 500 bolnikov. Članarina je minimalna, le 100 dinarjev, vsi člani pa dobivajo časopis, ki izhaja posebej zanje in prinaša novosti o njihovi bolezni, ceneje dobivajo tudi hrano diemon. Včlanijo se lahko vsakič, ko dela ambulanta. D. Dolenc drugih organih, političnih ali strokov nih. Ne namerava ostajati gluh za W bude, ki bodo prihajale iz osnovnih or ganizacij, člani komiteja bodo rn°ra" še večkrat med ljudi, komuniste in*^ komuniste. To je nedvomno nova svežina v delu centralnega komiteja. deve je treba razčiščevati, rešev^ družbeno krizo, ki vpliva tudi na kriz« v ZK oziroma predvsem na njeno ucjj kovitost. Ljudje niso pozabili na - -be in zagotovila partijskih kongres^ da se bodo stvari hitreje obrnite na^. lje. Ker tega ni, je slišati zahteve. J« partija vzame vse v roke ali pa naj * skupaj prepusti državi. Prvo in drug. je nesprejemljivo. Navidezni soCl~Z mir brez korenitih posegov in spi* memb v gospodarjenju bo protislovij samo še poglabljal. Izkaže naj se, »J je dober in kdo je slab, komu sed»w problemi godijo in omogočajo nu*11 spanje. j Košnjek Pavla Toplak V sredo, 15. oktobra, so se f0' rodniki in množica prijatelj**'' medvojnih tovarišic, tovarišev l* znancev na kranjskem pokop*' lišču poslovili od Pavle Toplak Kranja. . Pred 76 leti se je rodila v revjj dražgoški družini; oče je * gozdni delavec, mati dninari^*' pri hiši se je rodilo osem otro*\ Pavla je morala služit. Zelo m'*^ da je skusila vse trpljenje ne**" konske matere, kot dekla je p0^' la svojo Vero. Zavedala se le»j£ se mora izobraževati. Na BW je z odliko naredila kuharski čaj. 1938. leta se je poročila s predvojnim komunistom Stafl^ tom Toplakom. Tudi ona je V0' stala aktivistka. Vključila f«? J* rdeči sindikat, Splošno delavsK^ strokovno zvezo Jugoslavije. Nj£ no stanovanje je postalo Par**{} ska javka, k njima so se zateka* ilegalci. 1940. leta sta se prešel"* v Otoče, v tekstilno zadrugo, k* H bila središče partijskega gibanj* na Gorenjskem. Pavla je tu •>*■ hala delavcem; ilegalcem, ki 90 prihajali, je bila kot mati. Vojna je surovo posegla v nJe' no življenje. Že maja leta 1941 m Nemci aretirali prve tovariše •* zadruge, mož Stanko je šel v &e'. galo, bil med prvimi kranjskin^ partizani, avgusta 1941. ujet, tn& čen v Begunjah in potem odp8' ljan v Mauthausen. Septembr* 1941 so zaprli tudi njo, a se je ^ begunjskih zaporov le nekako vlekla. Takoj je nadaljevala akt*' vistično delo, organizirala je OF v Otočah, s sodelavkami je posta'* tesna vez in pomoč partizano«11' 1943. leta je bila sprejeta v KP f postala sekretarka partijske ce«1' ce v Otočah. V SKOJ je bila pove' zana tudi hčerka Vera. Pavli S* Nemci ubili očeta. Pred končen1 vojne je prišla Pavla v roke d ki naj se preko ustreznih orga-ov zavzamejo za sistemske rešitve osebnih dohodkih v ptt prometu. Pravi, da so nizki osebni dohodki sjavni razlog za veliko fluktuacijo, zie delovne razmere so na dru-fw mestu- Ptt delavci (dostava, po-^ center, telefonsko-telegrafski ^onterji) imajo približno polovico Jpie osebne dohodke kot delavci * Podobnih delih in nalogah v gospodarstvu. Takoj bi jih morali iz-222?** s povprečjem osebnih dogodkov v panogi prometa in zvez, zaA -e ptt od osmin dejavnosti na »anjem mestu. Sedanjih sistem entve osebnih dohodkov jim tega amreč ne omogoča zaradi nizke ^rtne osnove na začetku uvelja-v]anJa obstoječega sistema, ki do-°l]uje le usklajevanje rasti oseb-Jh dohodkov v ptt z rastjo osebnih ohodkov v gospodarstvu Slovenije. °govor o uresničevanju družbene sj&eritve razporejanja dohodka °loČa oblikovanje osebnih dohodov na osnovi upravičenosti po ustvarjenem dohodku. Ptt dejav-ost pa je v tem pogledu izjema, £er gibanje osebnih dohodkov lah-*° Usklajuje z rastjo osebnih dogodkov v gospodarstvu. Ta izjem-°st je posledica nizkih družbeno Priznanih cen ptt storitev, ki komaj Pokrivajo enostavno reprodukcijo, Prelivanjem dohodka iz telegraf-p °~telefonske v poštno dejavnost, osledica takšnih razmer je tudi ejstvo, da ptt v celoti opušča vlagale lastnih sredstev v lokalno tele-8rafsko-telefonsko omrežje. štar ne bom več! so nizki osebni dohodki. Na težje delovne razmere so tako ali tako navajeni. Poštarji morajo pač na pot tudi v dežju in snegu, obloženi ne le s pismi, temveč tudi s težkimi knjigami in časopisi (drugod po Jugoslaviji so ljudje navajeni kupovati časopise v kioskih in dostava na dom ni tako razširjena), ob izplačilih, predvsem pokojnin, so njihove torbe nabasane z denarjem, odgovornost zanj pa je vse večja. Tja, kamor odhajajo naši poštarji, so osebni dohodki praviloma polovico večji, pravijo v Podjetju za ptt Kranj. Zato ni čudno, da razpisi za nove nimajo odmeva, novih poštarjev preprosto ne morejo dobiti. Za nadomeščanje uporabljajo tudi člane Mladinskega servisa, ki pa vrzeli seveda ne morejo povsem zapolniti. Vrednost ure prek Mladinskega servisa pa je približno 30 odstotkov višja kot vrednost ure redno zaposlenega poštnega delavca. Razumljivo je torej, da jih to jezi. Ta problem izpostavljajo na zborih delavcev, na sejah samoupravnih organov, prišlo je tudi že do izsiljenih sestankov. V telekomunikacijah razmere niso dosti boljše Tudi tam so zaradi terenskega dela delovne razmere težke. Ob vsakem vremenu in ob vsakem času (nedelje, ponoči, popoldne) morajo na delo, opravljajo ga na drogovih, v kabelskih jaških, ki so običajno na cestnih pločnikih, kjer jim avtomobili puhajo pod nos izpušne pline. Težke delovne razmere in nizki osebni dohodki odvračajo mlade od tega dela in trenutno jim v telekomunikacijski službi manjka 20 odstotkov delavcev: 19 monterjev, 9 tehnikov in trije inženirji — skupaj torej 31 delavcev. Cenovni razkorak V Podjetju za ptt Kranj pravijo, da je poglavitni razlog njihovega slabega ekonomskega položaja zaostajanje cen ptt storitev. Lani so za 17 odstotkov povečali fizični obseg storitev, vendar so poslovno leto sklenili z motnjami v poslovanju. Sklicujejo se tudi na analizo ekonomskega pložaja ptt prometa Jugoslavije, ki je pokazala, da je ta panoga že v minulo srednjeročno obdobje vstopila s 25-odstotnim zaostajanjem za cenami industrijskih izdelkov in 40-odstotnim za cenami na drobno. V zadnjih letih pa so se razlike še povečale. Letos so poštne storitve podražili 1. aprila, 19. maja pa telegrafske in telefonske impulze in v Podjetju za ptt Kranj računajo, da poslovnega leta ne bodo končali z izgubo. Podražitev nekaterih ptt storitev je napovedana tudi 1. novembra, vendar ne bodo imeli tolikšnega učinka, da bi lahko oblikovali poslovni sklad v višini, ki bo omogočala večja vlaganja v razvoj. Želje (in potrebe) po raz širitvi telefonskega omrežja so velike Ptt Kranj jih z lastnim denarjem ne more dohajati. Zato znaten del sredstev za naložbe namenjata gospodarstvo in bodoči telefonski naročniki. Kot investitorji telefonskih omrežij se vse pogosteje pojavljajo krajevne skupnosti, ljudje delajo udarniško in dajo veliko denarja, da bi imeli telefonski priključek. Za pospešeno gradnjo naročniških priključkov pa caplja ustrezna nagradnja naprav: organov v telefonski centrali, prenosnih poti, zmogljivosti v central-nah višje stopnje... Seveda pa se odpira tudi vprašanje, kako bo ptt organizacije vzdrževala »podarjeno« krajevno telefonsko omrežje, ki ga sama ni načrtovala. Dve plati naložb v ptt promet Često slišimo, da pri Podjetju za ptt nimajo pravega posluha za bodočnost, da, denimo, raje polože telefonski kabel, ki bo zadoščal za nekaj let, namesto da bi se izognili ponovnemu kopanju in položili kabel, ki bi zadoščal za dvajset in več let. Toda če naložbe pogledamo z njiho-»vimi očmi, je stvar drugačna. Odločitev za naložbo, ki bo imela sprva polovico prostih zmogljivosti, uporabnih šele kasneje, v tem trenutku pomeni, da se zavestno odločajo za nerentabilen objekt, ki vloženemu denarju ustrezne rasti dohodka ne bo prinesel, ter s tem poslabšal materialni in socialni položaj delavcev. Meril o povečanju dohodka, donosnosti in ekonomičnosti pri investicijskih vlaganjih v ptt prometu ni moč vedno upoštevati. Smiselne so naložbe na dolgi rok, gradnja zmogljivosti, ki bodo zadoščale dalj časa in torej pravega dohodka ne bodo prinesle takoj, temveč le sčasoma. Takšne naložbe so, tudi širše vzeto, družbeno opravičljive. Toda, žal, pri nas vse jemljemo počez, vsi smo pod udarom indeksov in odstotkov in trenutnih rezultatov gospodarjenja. mv to a Gorenjskem je investicijska dejavnost živahna iHidi na Napravo Jesenicah grade čistilno obj 17. oktobra — Na Gorenjskem so letos začeli graditi 126 trei tov v skupni vrednosti 14,6 milijarde dinarjev, v zadnjih bra mesecih 58 v vrednosti 8,5 milijarde dinarjev. Med septem-^ začetimi gradnjami ima največjo vrednost centralna čistilna ^ ava na Jesenicah. Sl^j^, Podatkov kranjske podružnice skem začeli 19 gradenj v skupni vred-e družbenega knjigovodstva je nosti 1,66 milijarde dinarjev. Dobršen delež ima gradnja centralne čistilne no. da so septembra na Gorenj- tek d tmca Alpetourovega Rent. a Car — Na Brdu pri Kranju so v pe-gg . opoldne proslavili desetletnico Alpetourovega Rent a car v delovni or-^vJ'2aciji Promet. Alpetour je to dejavnost prevzel pred desetimi leti od rjur?ZVeZ-e Hrvaške in začel s 47 vozili. Danes imajo njihove poslovalnice v zjj -^0vniki, Zadru, Splitu in Zagrebu ter na letališčih v Jugoslaviji 170 vo-ka v vsa^° v°zilo pa ustvarijo povprečno 1400 dolarjev deviznega dohod-we PrmotmJe načrtujejo razširitev voznega parka in širjenje poslovne l£r ze- Dobro sodelujejo tudi s Kompasovo Rent a car službo. Na Brdu pri zriarvu s° poslovnim sodelavcem in najzaslužnejšim delavcev podelili pri-Fr»nja' mec* drugim tudi začetniku rent a car dejavnosti v Alpetouru, ancu Rebcu. — A. Ž. — Foto: F. Perdan naprave na Jesenicah, katere investitor so Komunalne službe jeseniškega Kovinarja, predračunska vrednost pa znaša 1,13 milijarde dinarjev. Med večje sodijo še štiri komunalne gradnje: na Jesenicah so začeli graditi vročevodni priključek in izmenjalno postajo do osnovne šole Prežihovega Voranca v vrednosti 60,4 milijona dinarjev, vročevodno omrežje do konca Benedičičeve ulice v vrednosti 26,35 milijona dinarjev, v Lescah nadaljujejo z drugo etapo gradnje kanalizacije v vrednosti 38,94 milijona dinarjev, komunala škofjeloškega Tehnika pa je začela graditi zadrževalni bazen deževnih voda v vrednosti 65,96 milijona dinarjev. Preostale gradnje sodijo med manjše, saj jih je pokrajinska komisija za ocenjevanje naložb presodila po skrajšanem postopku, skupna vrednost teh gradeffj pa je 338,5 milijona dinarjev. Komunalci jeseniškega Kovinarja grade mrliške vežice na Breznici, jeseniški Vodovod drugo etapo vodovoda Smokuški most-Moste, krajevna skupnost Brezje poslovilno vežico, blejsko Gozdno gospodarstvo gozdno cesto na .Grajsko planino, Elektro Kranj transformatorsko postajo Zg. Brnik na Lokah z 20-kilovoltnim daljnovodom, transformatorsko postajo Trata-vas in transformatorsko postajo Sp. Duplje-Jamborska z 20-kilovoltnim daljnovodom, kranjska tovarna Exoterm gradi prizidek, kranjska trgovska organizacija Merkur šotorsko skladišče v Naklem in poslovalnico za Bežigradom v Ljubljani, KŽK-jev tozd Agromehani-ka Kranj pripravlja nadomestno gradnjo skladišč v Hrastjah, Alpetourova delovna organizacija za obnovo avto-plaščev gradi delavnico za zaščito vozil, Alpetourova delovna organizacija RTC Krvavec pripravlja gradnjo gostišča na Kriški planini, škofjeloški Li-mos pa dozidava obdelovalnico pločevine in kovin. mv Pod kakšnimi pogoji bomo gospodarili prihodnje leto Vprašanja še brez odgovorov Ljubljana, 15. oktobra — Če je sedanji gospodarski sistem zanič, zakaj potem govorimo -> njegovem dograjevanju, ne pa o spremembi? Razen tega pa sploh natančno še ne vemo, kakšne učinke je dal sedanji sistem. Obračunski sistem je zameglil realne ekonomske kategorije, socialna plat pa še vedno potiska vstran ekonomsko. Takšne ugotovitve je bilo slišati na Dosvetu slovenskih županov pri predsedniku slovenske skupščine Miran" ytrču in na posvetovanju slovenskih ekonomistov o planiranju. Ker ne ven.o niti enega otipljivega napotka, ostane edino to, da se gospodarstvo samo znajde kot ve in zna ter pri tem upošteva račun, ki mu bo največ prinesel. Da bo pot do dogovorjene gospodarske politike v letu 1987 težka in zanesljivo vsi njeni okviri ne bodo znani do konca leta, kot vztrajno terjajo gospodarstvo in enako misleči posamezniki ter organizacije, kaže tudi pretekli teden začeta razprava o odborih zvezne skupščine o predlogih dokumentov za gospodarjenje v prihodnjem letu. Delegati imajo kopico pripomb in očitkov, da predlogi niso gospodarsko zdravi, da spodbujajo povprečje, kar je voda na mlin slabim in udarec dobrim, ter da v predlogih ni tiste ostrine in korajže, ki je bila napovedana ob nastopu sedanjega zveznega izvršnega sveta. Predlogi so pripravljeni brez ustreznih strokovnih podlag in v razmerah, ko nad denarnimi tokovi nimamo dobrega pregleda, razen tega pa je nerealen obračunski sistem. Jasno je tudi, da načrtovalci naše gospodarske politike še niso dobro prebrali predlogov, ki jih je z namenom sodelovati pri oblikovanju gospodarske politike pripravila slovenska gospodarska zbornica in s katerimi soglašata tako republika Slovenija kot tudi zvezna gospodarska zbornica. Zato je načrtovanje gospodarske politike in pogojev gospodarjenja v prihodnjem letu več ali manj le nekoristna in utrujajoča telovadba, ki se bo nadaljevala tudi prihodnje leto. Slovenija se zaveda, da je treba pri snovanju ekonomske politike v letu 1987 upoštevati različnost položaja in izhodišč v posameznih republikah in pokrajinah, vendar na realnih kazalcih, za kar sta potrebna ustreznejši informacijski sistem in sprememba obračunskega sistema, ki bo dohodek realnejše izkazoval in ne omogočal umetnega napihovanja ter nesmotrne delitve. Vprašanje je, če imamo ustrezne in usposobljene strokovne službe. Največji problemi so pri spodbujanju gospodarskih odnosov s tujino, zato ob bremenu vračanja dolgov nimamo dovolj denarja, pritiski na inflacijo, predvsem s strani cen in negospodarnega trošenja, nesposobnost strokovnih služb, da bi pomagale gospodarstvu in ga ne le bremenile, velike težave v nekaterih jugoslovanskih republikah in pokrajinah, kjer bo nujna solidarnost, vendar na realno izračunanih osnovah, ter pri zagotavljanju večje poslovne in organizacijske samostojnosti združenega dela. Smo v primežu ekonomike in tržnih zakonitosti ter sociale, vendar bo treba primež na področju zdrave ekonomije popustiti, pri sociali pa priviti. Oboje dolgo ne bo več šlo skupaj. Da bi v Sloveniji v letu 1987 zagotovili normalni razvoj ter obdržali sedanjo življenjsko raven, bi se moral družbeni proizvod povečati za 3,5 odstotka, konvertibilni izvoz za 8 in celotni izvoz za 6 odstotkov. To pa ne bo lahko, saj letošnja izhodišča niso posebno bleščeča, tudi zaradi neposrečenih ukrepov ekonomske politike. J. Košnjek IZ GOSPODARSKEGA SVETA Bodo tovarno za predelavo kakavovca le zgradili? Gradnja tovarne za predelavo kakavovca v Jugoslaviji je spet aktualna, zamisel pa je stara že dvanajst let. Rodila se je v Tovarni keksov, čokolade in bonbonov Soko Stark, tovarno pa so nameravali zgraditi v pristanišču Bar v Črni gori. Imela naj bi zmogljivosti 26 tisoč ton in oskrbovale bi lahko tudi druge konditorje pri nas. Elaborat pa je računal na gradnjo podobne tovarne v Nigeriji in odprtje plantaže kakavovca. Pri gradnji so namreč računali na vključitev znane nigeriiske firme Kakao bord, ki se ukvarja s pridelovanjem kakavovca, in italijanskega izdelovalca opreme Carle montenari. Vendar je zamisel padla v vodo, kakor je kasneje tudi druga, po kateri naj bi bil nosilec posla Generaleksport, vendar v Gabonu. Zdaj so jo ponovno osvežili v okviru odpiranja proste carinske cone v Beogradu. Načelno zanimanje je pokazal italijanski izdelovalec opreme Buitoni, ki je v sestavi znane družbe Olivetti, s katerim sodeluje Kmetijski kombinat iz Beograda. Predelani kakovec naj bi uporabljale tudi znane italijanske tovarne čokolade Moto in Perudjina. Vendar pa še ni jasno, ali bodo tovarno postavili v prosti carinski coni v Baru ali v Beogradu. Najti pa morajo še pridelovalce surovega kakavoca. To pa ne bo lahko, saj jih je v svetu vse manj, povpraševanje pa je vse večje. Pšenice za testenine ni V Jugoslaviji je 25 tovarn testenin, ki imajo težave s surovinami. Na leto potrebujejo 100 tisoč ton trde pšenice za kakovostno moko, brez kakršne dobrih testenin ni. Vendar pa so te vrste pšenice z naših polj skoraj izginile, njihov hektarski pridelek je namreč manjši, v središču pozornosti pa je večja pridelava krušnega žita. Zaščitna cena je za te vrste pšenice zato prenizka. Zaradi neprimerne moke gredo testenine slabše v prodajo, trg vse bolj povprašuje po kakovostnih, kakršnih pa izdelovalci brez dobre moke ne morejo napraviti. Naše tovarne testenin so pred leti izvozile 20 tisoč ton izdelkov na leto, kar je predstavljajo četrtino njihove proizvodnje. Letos pa je njihov izvoz krepko upadel, celo na nekatera tradicionalna tržišča vzhodne Evrope, da seveda o konvertibilnih ne govorimo. Pri tem velja povedati, da testenine v zadnjem času v svetu dobivajo novo ime. Medicinske raziskave so namreč ovrgle miselnost, da testenine le redijo, vse pogosteje o njih govore kot o hrani, ki jo treba češče uživati. Jugoslavni pojemo v povprečju po 3,6 kilograma testenin, sosednji Italijani, denimo, 24,6 kilograma, Norvežani 8,9 kilograma, Francozi 6,2 kilograma, Belgijci 4,4 kilograma, Zahodni Nemci 4,2 kilograma, manj kot mi pa, denimo, Angleži, ki jih pojedo le 0,9 kilograma in Nizozemci 2,9 kilograma. N 0 V 0 S i * Izvirna Pogačarjeva in Dolenčeva planšeta Med kranjskimi inovatorji lanskega leta, ki so jim pred časom podelili priznanje, velja najprej omeniti inovacijo dveh samostojnih razvojnikov, Jožeta Pogačarja in Franca Dolenca. Njuna elektronska planšeta za spremljanje zračne situacije EPLA-48 predstavlja v Jugoslaviji popolno novost v spremljanju podatkov o naletih letal. Klasično (ročno) risanje sledi naletov nadomešča z računalniško obdelanimi podatki prikazanimi na barvnem ekranu, kar je neprimerno hitrejše in preglednejše. Primerjave s podobnimi napravami v tujini ni moč potegniti, saj gre za napravo, ki se uprablja v vojaške namene in je zato ovita v skrivnost. Vsekakor pa ima elektronska planšeta vrsto izvirnih rešitev. Izdeloval jo bo lahko domači proizvajalec, naprava je plod domačega znanja, sestavljena je pretežno iz domačih sestavnih delov, kar vse bo prineslo devizni prihranek. Izdelovalec bo planšeto lahko tudi izvažal hkrati s programskih paketom, prilagojenim za tujega naročnika. @®S^S»SnGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 21.0KTOBRA19|i Odprli so klubski prostor — Osrednja slovesnost za praznik krajevne skupnosti Primskovo je bila v nedeljo dopoldne na športnem igrišču v Kokrškem lugu. Številnim udeležencem, med katerimi so bili tudi predsednik in predstavnik občinske skupščine ter družbenopolitičnih ter nekaterih delovnih organizacij z območja krajevne skupnosti, je najprej spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Tone Zupan. V kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor Primskovo, medvoški pevski zbor, otroci iz vrtca in učenci iz šole ter folklorna skupina. Podelili so plakete krajevne skupnosti Društvu prijateljev mladine Primskovo, Dominiku Bogataju in Jožetu Šobi. Priznanja pa so dobili Jože Eljon, Stane Božič, Pavel Sajovic, Andrej Kodele, Ivanka Dolinar, Metka Sosič in Marjan Murko. Klubski prostor, ki so ga uredili do praznika, je odprl Andrej Jerman. — A. Ž. Gorenjski geografi obiskali Ajdno Žirovnica — Gorenjski geografi, ki poučujejo v osnovnih in srednjih šolah, so se konec septembra zbrali v Žirovnici. Od tam so se pod vodstvom kustosa Gorenjskega muzeja Andreja Valiča podali 1048 metrov visoko pod Stol. Ogledali so si arheološko najdišče, Ajdno, ki je nastala nekako v petem stoletju. Prav pričevanja o Ajdih so bila podlaga za začetek izkopavanj na tem kraju. V prihodnje bo to izjemno najdišče treba še bolj približati ljudem in prav geografi naj bi imeli pri tem pomembno vlogo. Ekskurzija je bila prav strokovno in pedagoško pomembna za izobraževanje Članov Geografskega društva Gorenjske. Zato ne bi smela ostati le enkraten poskus, marveč naj bi postala stalna praksa, ki bi bogatila teoretično pedagoško delo društva. M. M. Razor ne bo več »železniška čakalnica« Kranjska gora — Hotelsko podjetje Gorenjka, tozd Hoteli Kranjska gora, obnavlja restavracijo za restavracijo in je v zadnjem času vložilo veliko denarja v adaptacijo starih kranjskogorskih hotelov. Zdaj obnavljajo tudi Razor, restavracijo in gostišče. Vmesne stene bodo podrli in pridobili več prostora, gostinske prostore pa ustrezno .opremili. Razorjevi dosedanji gostinski prostori za Kranjsko goro res niso bili več primerni, saj so obiskovalce spominjali na veliko in pusto čakalnico. Fasada hotela bo ostala enaka, saj je stavba pod spomeniškim varstvom. D. S. Srečanje mladih slovenskih gasilcev 10. in 11. oktobra je bilo na Ptuju šesto srečanje pionirjev, članov pionirskih društev Mladi gasilec. Pionirji so se pomerili v reševanju testov, kvizu, likovnem ustvarjanju in v dveh praktičnih vajah. Kranjske pionirje sta zastopali ekipi iz Žabnice in s Kokrice. Pionirji s Kokrice so se uvrstili na sedmo do osmo mesto, pionirji iz Žabnice pa na dvanajsto. Likovnika sta za svoje delo dobila plaketi. _ ^ g V Planici hotel B kategorije Planica — Počitniški dom v Planici je skupaj z depandanso več let propadal, čeprav bi si Planica zaslužila primernejše gostišče ali hotel. V najem ga je vzel zasebnik, ki ima precejšnje načrte za obnovo gostišča: s pomočjo delovnih organizacij ga namerava obnoviti v hotel B kategorij^. V depandansi so že na voljo sobe, v spodnjih prostorih sta savna in trimski kabinet, ob gostišču pa gradijo igrišče in baseball kamp, na katerem naj bi že prihodnje leto trenirale in tekmovale tuje reprezentance. D. S. Tudi na Lancovem so proslavili — Ob prazniku krajevne skupnosti Lancovo v radovljiški občini je bila v nedeljo dopoldne najprej slavnostna seja skupščine in predstavnikov krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Takoj za tem pa so svečano odprli na novo urejene in asfaltirane ceste v krajevne skupnosti, ki so jih razen z družbeno pomočjo zgradili s prispevkom krajanov in prostovoljnim delom. Praznovanje so sklenili s prisrčno slovestnostjo na Zgornjem Lancovem. — A. Ž. PISALI S T N A Jesenski izlet za upokojence Društvo upokojencev Naklo je konec septembra pripravilo tretji in letos tudi poslednji izlet za upokojence. Tokrat smo se najprej ustavili v Rogaški Slatini, kjer smo si v tovarni ogledali proizvodnjo stekla. Od tam smo se peljali v Atomske toplice, Bistrico ob Sotli, Kumrovec in nazadnje še v Čateške toplice, kjer smo si privoščili tudi nekaj ur kopanja. Čeprav je bil ta izlet kar malo naporen, smo bili zelo zadovoljni. Prihodnje leto še več tovrstnih lepih izletov. Saša Pretnar, Podbrezje Obiskala sem Mojstrano To je zelo lep in prijazen kraj. Vendar pa krajani pravijo, da je trgovina zelo slabo založena, saj manjka zelenjave, kruha pa zmanjka že v zgodnjih jutranjih urah in zato še posebno starejši ostanejo večkrat brez njega. Ko pa sem se sprehodila iz Mojstrane proti Dovjem skozi park, me je zelo motil most, ki je že precej dotrajan. Če ga ne bodo obnovili, bo enkrat voda naredila svoje. V Mojstrano vozi tudi zelo malo avtobusov, glavno postajališče pa je precej daleč. Da ne govorim o telefonski govorilnici. Samo ena je in največkrat pokvarjena, pošta pa dela le od 8. do 15. ure. Marija Gril, Radovljica, Cankarjeva 15 Izlet na morje Sredi septembra smo se radovljiški invalidi odpravili na dvodnevni izlet na morje. Imeli smo zelo lepo vreme, ko smo obiskali Brione, Me-dolin pri Pulju in Pulj. Prijeten izlet sta še posebno popestrila vodička Alenka in prijazni voznik Ivan. M. G. Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču Telefonski kabel je položen Brezje pri Tržiču, 21. oktobra — Po načrtu je v zemlji že 3200 metrov kabla. Za zračne vode pa so drogovi že postavljeni od Visoč do Palovič, skozi vas Brezje in v Hudi graben iz Visoč. Prav zdaj pa drogove postavljajo proti Popovem. Upajo, da bodo celotno osnovno telefonsko omrežje zgradili še letos. »Po načrtu je bilo treba strasirati 2600 metrov jarka za zemeljski kabel,« je povedal inž. Zdravko Spen-dal, ki že f>d vsega začetka skrbi za tovrstna dela. »Na vsakih pet metrov smo dali količek in ga oštevilčili. Ko smo se zbrali na akciji, smo izžrebali številke in v četrt ure je bilo 60 krajanov razporejenih na trasi. Prav vse moram pohvaliti. Do zdaj, naj je bil praznik ali delovni dan, se nikdar ni bilo težav. Vse, kar je bilo treba, smo tudi naredili.« 3200 metrov kabla je že v zemlji-Stojijo tudi že vsi drogovi. V ten dneh jih bodo postavili še 25 proti Popovem, nato pa namestili še zračne kable. Pravijo, da morajo osnovno oziroma primarno telefonsko omrežje zgraditi še letos, da bodo potem prihodnje leto za praznik v juniju lahko zazvonili telefoni. V obeh krajevnih skupnostih pa oba gradbena odbora skupaj s koordinacijskim odborom prav zdaj razpravljata, kako bodo za dokončanje letošnje akcije zbra'li še 12 milijonov dinarjev. »Ob telefonski akciji pa se v krajevni skupnosti tudi resno pogovarjamo o ureditvi ceste skozi vas Brezje-Upamo, da bo ta cesta dobila prednost v programu prihodnje leto. Ker že imamo lokacijo za trgovino in vrtec, pa predvsem za trgovino že iščemo investitorja. Nič ne bomo ime« proti, če se bo oglasil zasebnik,« je povedal Ivan Kokalj. A. Žalar V obeh krajevnih skupnostih jim manjka zdaj še okrog 12 milijonov dinarjev, da bi zgradili primerno telefonsko omrežje Skupna akcija za gradnjo telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Brezje pri Tržiču in Leše v trži-ški občini se je začela letos februarja, ko so v obeh krajevnih skupnostih imenovali gradbena odbora in skupni koordinacijski odbor za gradnjo telefonskega omrežja. Za uradni začetek del štejejo krajevni praznik Brezij, 10. junij; kopati pa so začeli deset dni kasneje, 20. junija, v Ro-čevnici. Z rovokopačem so takrat izkopali dobrih 500 metrov jarka. »Skupna investicija je bila še pred začetkom akcije ocenjena na 45 milijonov dinarjev, skupaj s prostovoljnim delom pa na okrog 49 milijonov dinarjev,« razlaga predsednik sveta krajevne skupnosti Brezje in predsednik gradbenega odbora Ivan Kokalj. »166 bodočih telefonskih naročnikov v krajevnih skupnostih je prispevalo 25 milijonov dinarjev, dosedanje prostovoljno delo pa je ovrednoteno na 3,5 milijona dinarjev. Iz združenih sredstev delovnih organizacij v občini smo dobili 5 milijonov dinarjev, od Zavarovalne skupnosti Triglav pa 4,7 milijona dinarjev posojila oziroma pomoči. Tako smo zbrali okrog 34 milijonov dinarjev in nam na celotnem območju obeh krajevnih skupnosti manjka še okrog 12 milijonov dinarjev. Ko bo akcija končana — menimo, da bodo telefoni zazvonili za krajevni praznik prihodnje leto — bomo bogatejši za 166 telefonskih priključkov.«. Prostovoljne delovne akcije so se na celotnem območju začele 3. julijar V njih so sodelovali vsi krajani oziroma bodoči telefonski naročniki. Vsakdo je moral izkopati 15 metrov jarka in jam za telefonske drogove. Ivan Kokalj, predsednik sveta kr«" jevne skupnosti Brezje in predse« nik gradbenega odbora Francka Miklavčič iz Poljan je 35 let vodila kuharske tečaje Iz slabega dobro naredi Poljane, oktobra — »Z veseljem in srcem moraš biti v kuhinji,« je Francka Miklavčič — Mami vedno dopovedovala dekletom na svojih kuharskih tečajih. »Če imaš le malo domišljije, lahko iz slabega dobro narediš.« Mami je doma iz gostilne na Logu, pri Ahlinu se je reklo. Kuhinja jo je zelo veselila, a se doma ni navadila kuhati, ker mame kmalu ni bilo več. Učila se je sama. V gostilni na Vidu v Poljanah je kuhala že pred vojno in še dolga leta potem. V začetku petdesetih let so jo žene prosile, naj bi učila kuhati poljanska dekleta. Takoj je bila za. AFZ Poljane je že pozimi 1950 leta organizirala prvi tečaj v Poljanah v zadružnem domu. Potem so jih imeli vsako zimo. Okrog šestdesetega leta jo je k delu pritegnila loška delavska univerza. Tečaji so bili organizirani po vseh vaseh Poljanske in Selške doline, v Škofji Loki in okolici. 26 let je delala samo z Delavsko univerzo Škofja Loka. Danes je za njo 35 let tečajev in ničkoliko kuharskih raz- stav. Nikoli ne bo pozabila ene P1^1^ Puštalu. Strah jo je bilo ocenjeval^ komisije, bala se je, da ne bo Uuul'gij, so jo pohvalili, da bi jo bolje ne fl^SJJJ In kako veliko obiskovalcev je bilo-so prodale in če ne bi sproti pekle, b1 dopoldne vsega zmanjkalo. Zadnji kuharski tečaj, ki ga je or£* niziral aktiv kmečkih žena v Sovoon^a je imela letošnjo zimo v Sovodnju-je bil zadnji, pravi. Tudi ohceti b zdaj redkejše, saj je kuhala na b 200 ohcetih. To je bila za hišo PoS g^a čast in tudi poroštvo, da bo svatov večerja odlična, pecivo izbrano. Kuharska je težka, razmišlja- v slabem zraku si, ves čas na noga%s vodi, na prepihu, po cele dneve ne vi ^ sonca. Svoj poklic moraš imeti za!\. rad, da zdržiš. Vedno je z veseljem * hala. Koliko dekletom je dala to ves lje in voljo, kuhanje jim je prika^ kot nekaj lepega, koristnega, ne kar ti je lahko vse življenje v vepoJ ' Nikoli je ne bodo pozabile, kako ji*1 učila delati prve torte, potice, kako n skuhajo dobro juho. Kultura kuhe sel prav zaradi Mami v obeh dolinah spr menila na bolje, hrana je postala Pf strejša in kvalitetnejša. Se več. ke gospodinje po škofjeloških hribih sy se tudi prav zaradi Mami tako kofil žno lotile kmečkega turizma. D. ^ lene Delavci gradbenega podjetja Bohinj so oktobra začeli obnavljati most pri cerkvi Sv. Janeza v Bohinju. Most je pred leti poškodoval potres, srednji podpornik je načela zmrzal in popustili so stiki med kamni. Obnova bo končana še ta mesec in bo stala 5,6 milijona dinarjev, (cz) Za rože je treba imeti roko Konjske fige so pravi gnoj Strevčeva hiša sredi Begunj mora biti stara že blizu 500 let. Pred tremi leti so jo obnovili in naredili nov balkon. Od takrat je pri hiši veliko rož in hišica je kot bi jo iz pravljice vzel. Ljudje se ustavljajo, turisti jo slikajo, tudi za televizijo so jo že posneli. Kar vidiš, kako so ponosne mogočne bršlinke. Marija Jakše, gospodinja pri Strevc, je doma iz Novakov. Tudi tam so imeli veliko rož. Nasaja jih sama. Vršičke bršlink nasadi jeseni v jogurtove lončke, čez zimo jih ima v hiši, nekajkrat jih zalije, teden pred veliko nočjo pa jih presadi, ko je mlada luna. V zemljo do konjske fige, nič kurjekov. Na okna pa jih postavi šele v sredini maja, sicer jih veter »posmuka«. Na vseh oknih jih ima: na hiši, hlevu, skednju. Bršlinke, pelargonije, angleške belagonije, gorenjski nagelj, vodenke, fuksije' Tudi ona ima Mayevo zvončico, rože, ki jim v Gradu pr; Cerkljah pr&' vi jo »anice«. Marija pravi beli »nej vesta«, modri pa »ženin«. Da bi vsaj do 1. novembra še takole cvetelo, 51 želi. Kar srce jo bo bolelo, ko jih b° morala vzeti z oken. D. Dolenc 5*K. 21. OKTOBRA 1986 KULTURA .5. STRAN (g@g^Sgci)©ISS' Eksperimentalno gledališče GLEDALIŠČE NE NASTANE I ČEZ NOČ Kr anJ — Pogovor z igralcem in režiserjem Gledališča čez cesto Iztokom Alidičem pred začetkom ■«--- nove gledališke sezone mogoče prepričanje v j^red časom so v enem od biltenov J^Jfiskega BRAMSA zapisali, da sta °veniji zraslo novo gledališče, (J?r amatersko, toda s povsem pro-Q2Jnalnim pristopom do dela. To je edahsče čez cesto iz Kranja, ki H letos ne manjka uspehov, od-s^^k tudi v jugoslovanskem pro- ,5?-Kaj je vzrok? 'Pra ^ gre za navdušenje, tisto k di* gledališko. Kaj nas tako žene Dr« "ie težko povedati; wj Prijateljstvo in nenf skupina si je v skoraj štirilet še? obstoJu pridobila ogromno izkusi nabirali smo jih tudi na festiva-JJ> med drugim tudi na Sterijevem ^.Jprju. Gledališče si ne moreš izmika r\Z noč> temveč nastaja postopo- «• Odvisno je tudi od repertoarne uJrtJke- Zdaj imamo tudi novega jQetniškega vodjo, to je Marijan ževnVe klarinet, trobento, kita- li dolino violončelo, klavir, harmo- ko se bodo začela zahtev-av^astdela. Predvidoma bo veljala do ^Drt111^*1' ^° ^e odceP za promet obv Sta na volJ° dva precej daljša W°Za' Prvi ^e prek L°Satca in LJub" Sj/"?' drugi prek Cerkna, Želina in ^inje Idrije. Je pa še tretji, lokal-Sa'vru^110 zamolčan, prek Zirovske-doJ^-'§a uporabljajo predvsem v n0afln'' m za večja vozila ne pride Pa b V' ^uJci §a ne poznajo, lahko Čno 1 §a tudi zanje žirovsko turisti-°Pre •štvo- mladina ali kdo drug ^ s primernimi kažipoti. r0vsW°ua n-* oriromila življenja v Živili a lini- Ljudj i so se ji prilago-ttieri obusi vozijo samo zjutraj, čer rP°ldrievnim predahom in zve-w 0v°mi promet se odvija v glav-tovo P^ek LoSatca- Že prej ser veliki Sn *ri^aki in prikoličarji v debelih zmh zimskih zametih ubirali kilo-2a(jre Proti Logatcu in Ljubljani, od prenje zime naprej pa je bila sploh bijeP°Vedana vožnja od Žirov do Tre-nair>VSem vozilom z več kot štirimi to-°Sne obremenitve, razen avto-ne j"1- Seveda zaradi tega tovarne iti žno izgubljajo dragocene ure .^ gorivo ter dražijo prevozne stro- Franjo Gre-gurovič je šofer lažjega tovornjaka v Al-pini: »Zapora me ne moti preveč. Delo je treba dobro razporediti. Zjutraj moram najkasneje do pol osmih na cesto, nerodno je včasih ob vračanju, ko čakam na konec zapore. Zaradi tega grem večkrat tudi prek Logatca. Pot je daljša za okrog 30 kilometrov, če sem namenjen na Gorenjsko; če grem proti Štajerski, razlike ni. Proti Logatcu je še kakšnih sedem kilometrov slabše makadamske eeste. Marjeta Vi-dic je_ zaposlena v Žireh, doma pa v Škofji Loki: »Vozim se z avtobusom. Zaradi KLICAJ ZA VARNOST zapore mud. enkrat zjutraj peš od ni za-Samo smo prišli Trebi- je, enkrat prejšnji teden, ko so minirali in so bili večji plazovi na cesti, pa noben avtobus ni peljal proti Loki do šestih zvečer. Nekateri so šli peš do Trebije, nekateri so .stopali' prek Zi-rovskega vrha.« Stanko Gantar je ravno tako zaposlen v Žireh, prihaja pa iz Žirov-skega vrha: »Domačini v času zapore večinoma vozijo prek Ži-rovskega vrha. Ne gre jim zameriti, da izberejo krajšo pot od Logatca ali Idrije, vendar pa zaradi gostejšega prometa cesta še bolj trpi. Dobro bi bilo, da bi dobili kaj več denarja za vzdrževanje.« (Op. p.: krajevna skupnost Žiri bo za večje stroške vzdrževanja letos in prihodnje leto dobila skupaj 800.000 dinarjev.) Dušan Se-dej, zdravnik v žirovskem zdravstvenem domu: »Doslej še ni bilo nujnega primera, ki bi zaradi zapore trpel. Za rešilca bi se že našla čim krajša pot, če ne med gradbenimi stroji, pa prek Ži-rovskega vrha. Tudi dežurni zdravniki gredo k bolnikom domov prek Ži-rovskega vrha, če je nujno, sicer počakajo na konec zapore. Bolj trpijo bolniki, ki se zjutraj z avtobusom peljejo na preiskave v Škof j o Loko in izgubijo celo dopoldne, saj pred drugo uro ne morejo nazaj. Zapora se odraža tudi v trgovinah. Preskrba je slabša; loškega belega kruha sploh ne dobimo, smetana, na primer, pride samo enkrat na teden. Prodajalke niso krive, le preskrbovalci se največkrat neupravičeno izgovarjajo na zaporo.« H. Jelovčan ^^blemi z odpadki v kranjski Savi Kam z odpadki? 35?*' okt<>ber - V kranjski tovarni Sava so lani »pridelali« okrog var *0n različnih odpadkov. Največje težave imajo s posebnimi, ne-0stn,m%i>odpadki, kamor sodijo razne polimerne gošče, destilacijski hoiv*--* *n PodoDno- Lani jih je bilo okrog 200 ton, že nekaj let pa se PIC*jo na tovarniškem dvorišču, saj zanje ni odlagališča. aine^e številke povedo, da sodi kranjska tovarna Sava med večje potenciji °nesnaževalce okolja v Kranju in na Gorenjskem. Njihove odpadke ča; j0 razvrstimo v dve skupini. V prvi so odpadki, ki imajo komunalni zna-n0 j5 takšnih je 90 odstotkov: obreznine, & imeni ostružki, škart in podobni n ^se^no vseb pa predstavljajo tako imenovani posebni, nevarni odpad- • Pri katerih je potrebnejše še previdnejše ravnanje. r&zv v„odPadke iz prve skupine velja v Savi poseben režim, po katerem jih cetXlrscaJ0 Po »nepomembnosti«. Polovico so jih lani odpeljali v anhovsko stro|^tarno. kjer so jih porabili za ogrevanje peči, s čimer so v Savi pokrili li ke sortiranja in prevoza teh odpadkov. Okoli 30 odstotkov so jih odda-Os^p^mim predelovalcem, s čimer so bili stroški prav tako pokriti. Prene h ^ odstotkov pa so vskladiščili na posebno urejenem delu komunal- aeponije v Tenetišah. dar prv* P°Sled Je torej problematika tovrstnih odpadkov rešena, ven-rJjjj1°st;aJa vprašanje predeve teh odpadkov v sekundarne surovine in s tem °ya ponovna uporaba, kar je njihova bodoča naloga. ra2n ecJe probleme in težave pa imajo s posebnimi odpadki, kamor sodijo Ha a odpadna topila, olja, gošče in podobno, ki so za okolje posebej nevar-Sav?ato jim pravimo kar nevarni odpadki. Takšnih je bilo lani v kranjski roaj!.°krog 200 ton. 30 odstotkov, predvsem hidravličnih*olj, so porabili za nju - Zahtevne izdelke, 20 odstotkov je bilo v sekundarne surovine predela-tovarne, 5 odstotkov pa so jih predelali v manj nevarno obliko rišči y* Okrog 40 ton teh odpadkov pa jim je ostalo na tovarniškem dvo-ga ori'iSaJ "imajo kam z njimi. V Kranju oziroma na Gorenjskem posebne-ca te ališča zanJe ni- 0 nJem že dolgo govore, in uredili naj bi ga do kon-nev98a.srednJeročnega obdobja, denar naj bi prispevale tudi tovarne, kjer arni odpadki nastajajo. S SODIŠČA Grelna blazina v postelji Kranjski poklicni gasilci so 15. oktobra gasili požar v sobi montažne hiše pri Naklem. Požar je povzročila dotrajana električna grelna blazina v postelji, ki so jo domači zjutraj pozabili izklopiti. Vžgala se je postelja, nato pa je ogenj zajel vso sobo. Še dobro, da ga je opazila soseda in poklicala gasilce ... Mraz trka na duri. Ljudje si pomagamo na najrazličnejše načine, da bi ga pregnali. Ne le z grelno blazino v postelji; začeli smo kuriti v pečeh za centralno ogrevanje, v kiperbuših in gašperčkih, vklopili električno peč, se spomnili na pečico v štedilniku. Veliko je načinov, da bi dosegli en sam cilj: da nas ne bi zeblo. Ni naključje, da smo prav prve mrzle dni posvetili požarni varnosti. Ne le varnosti v tovarnah, trgovinah, pisarnah, ampak tudi doma. Naj zato ne bo skrb za samozaščitno ravnanje le zasmehovana prazna beseda. Preverimo, kako je z dimniki: ali so očiščeni in trdni, kako je s pečmi, preverimo, ali je grelna blazina res izključena, ali smo štedilnik ugasnili, umaknili od njegovega ognja razne cunje in papir, ali smo dovolj dobro skrili vžigalice pred otroki... Večine požarov ne bi bilo, če bi ravnali bolj previdno. H. J. Živila »pozabila« na dostop v novo trgovino Na kocki varnost kupcev Kranj, 17. oktobra — Približno dve leti že stoji na Kokrici nova sodobna samopostrežna trgovina, ki jo je zgradila Veletrgovina Živila, vendar dostopa do glavnega vhoda še vedno ni. Je treba čakati na nesrečo? Nočna vožnja brez luči in izpita Kranj, 10. oktobra — Temeljno sodišče je obsodilo Steva B. na pet mesecev za-''pora ter mu izreklo varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za dobo treh let, ker je bil zaradi njegove malomarnosti v prometni nezgodi huje ranjen Dušan H. Stevo B. je 8. septembra lani ves dan »zalival« vpoklic v JLA. Ko se je z dekletovim avtom z dvema pivskima tovarišema vračal iz preddvorske smeri proti Kranju, je v naselju Milje zapeljal na desno neutrjeno bankino, po kateri je vozil okrog 32 metrov, zaradi česar vozila ni mogel več obvladati. Pri hiši s številko sedem je oplazil z desno stranjo vozila leseno vrtno ograjo in trčil v drog električne napeljave. Pri trčenju je bil njegov sopotnik Dušan H. hudo ranjen. Stevo B. je vozil brez vozniškega izpita. Že štirikrat se je zaradi tega zagovarjal pri sodniku za prekrške, a kazen mu očitno ni prišla do živega. Tistega dne je tudi veliko popil, saj je preiskava pokazala na 2,61 promila alkohola v krvi. Zaradi tega so bili okrnjeni tudi njegovi refleksi. Da pa ni šlo vse gladko, je pripomogel še avto, na katerem so med vožnjo nenadoma ugasnile luči. Stevo B. e, žal, za to ni zmenil in je enako korajžno peljal naprej. Do električnoga droga . . . Medtem ko je parkirišče za vozila kupcev ob Golniški cesti, pa je glavni vhod v trgovino s Ceste JLA. Ljudje, ki prihajajo v trgovino iz dela Kokrice čez Cesto JLA in jo prečkajo, se izpostavljajo veliki nevarnosti. Prehoda namreč ni, cesto razpolavlja celo neprekinjena črta. V projektu za gradnjo nove samopo-strežnice je bil tudi zavarovan prehod za pešce z narisano zebro, trikotnim znakom, opozorilno lučjo in ustrezno osvetlivijo. Očitno pa je šlo Veletrgovini Živila samo za tisti del gradnje, ki prinaša dobiček, in v večmilijonski na- ložbi ni našla drobiža še za ureditev varnega dostopa do glavnega vhoda v trgovino. Kaže, da pomanjkljivosti tudi pri tehničnem pregledu ni nihče opazil in je njej navkljub skupščina občine Kranj izdala uporabno dovoljenje. Cestno podjetje je kot upravljalec in vzdrževalec Ceste JLA opozoril Živila na dolg do kupcev in zahteval naročilnico, vendar je ostalo brez odgovora. Maja so isto zahtevali od Živil tudi v Upravi za notranje zadeve v Kranju; do danes se nihče od odgovornih ni zganil. Kdo bo odgovoren, če se bo :ia prehodu, ki ga ni, zgodila nesreča? H. J. »MERKUR kranj NESREČE Stara Fužina oktobra — Narasla Mostnica je ob koncu avgusta odnesla 2*°st in ga naplavila na obrežju. Krajani Stare Fužine in delavci počitni-s«ih domov Jugovinila in Zagrebške banke so že dve leti opozarjali, da je most potreben popravila, a 'o ni nikogar zgar.ilo. Most resda ni velikega P°mena za Bohinj, pa vendarle: koristili so ga bližnji prebivalci m dopust-*»ki v počitniških domovih. Samo v Jugovinilu je bilo letos 1347 gostov. Konec črne točke v Podgori Škofja Loka, 17. oktobra — V Podgori, na cesti med Gorenjo vasjo in Trebijo, predstavlja dolg ovinek skupaj z ozko cesto nevarno črno prometno točko. Zdaj se ji vendarle piše konec. V pobočju, okrog katerega je speljan ovinek, je obilje skal, ki jih zelo rabijo graditelji ceste Trebija—Žiri za kaste. S tem, ko jih bodo vzeli v Podgoii, bodo lahko nevarni ovinek speljali bolj naravnost. Po tehnični in lastninski plati so že jasne rešitve za vzdrževalna dela, ki bodo stala dva do tri milijone dinarjev. H. J. Požar v Železarni Jesenice, 17. oktobra — Požar, ki je izbruhnil v diskarni tozda Profilarna, je povzročil za milijon dinarjev škode. V kadi, kjer v olju kalijo diske, se je pregrelo in vnelo olje. Sesalna naprava, ki služi za izsesavanje dima, je potegnila ogenj v dimnik, ki se je nato vžgal; pogorel pa je tudi elektromotor. Požar so pogasili gasilci iz Železarne. Z nezmanjšano hitrostjo v pešca Britof, 16. oktobra — Voznik kombiniranega vozila Janez Petrič iz Ljubljane je vozil od Preddvora proti Kranju. Ko je pripeljal do hiše Britof 37, je z njegove leve strani prečkal vozišče Miroslav Tekavec iz Predoselj. Petrič pešca ni opazil in je z nezmanjšano hitrostjo trčil vanj. Tekavec je na kraju nesreče umrl. Verižno trčenje v Žabnici__ Žabnica, 19. oktobra — Na regionalni cesti Kranj—Škofja Loka v naselju Žabnica se je pripetila prometna nezgoda, v kateri je bilo udeleženih več vozil. Škode je bilo za 1,76 milijona dinarjev, ena oseba pa je bila hudo ranjena. Nesrečo je zakrivil voznik osebnega avtomobila Alfonz Kapitan. Med vožnjo od Kranja proti Škofji Loki je njegovo vozilo zaneslo na mokrem cestišču na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal Drago Gašperin iz Šutne. Po trčenju sta v vozili naletela z osebnima avtomobiloma še Markcr Bečan iz Ljubljane in Janko Bernik iz Škofje Loke. V nesreči se je Bučan hudo ranil. Nepravilno odprl vrata Kranj, 16. oktobra — Drago Omahen iz Škofje Loke je parkiral avto na Poštni ulici v Kranju, pred poslopjem PTT Kranj. Ko je odpiral vrata, je z njimi zadel v desno nogo pešakinjo Antonijo Bajželj iz Kranja. Pešakinja je padla in si zlomila stegnenico. Zbil pešca Podreča, 17. oktobra — Voznik osebnega avtomobila Franc Oven s Podreče je vozil od Mavčič proti Medvodam. Na Podreči pri hiši št. 14 je zaradi vožnje pod vplivom alkohola zadel pešca Janeza Jerala s Podreče. Jerala so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center. GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 21. OKTOBRA 1986 Novi poklicni trener košarke Sava Commerce Anton Erlah Začetek pri pionirjih Kranj, 12. oktobra — Košarka v Kranju se je okrepila z novim poklicnim trenerjem pri ekipi Sava Commerce, osemindvajsetletnim Antonom Er-lahom, ki že dober mesec trenira mlade igralke. V slovenski moški in ženski ligi so prvenstvo začeli preteklo soboto, to soboto pa bodo startali tudi v drugi zvezni ženski ligi. Košarkarice Sava Commerce, ki jih trenira Brane Loj k, bodo letos startale v obeh drugih ligah z dvema moštvama. Košarkarski klub Sava Commerce se je okrepil z novim poklicnim trenerjem Antonom Erlahom. To je osemindvajsetletni Kranjčan, profesor telesne kulture, smer košarka. Tri leta je bil v OŠ Simona Jenka kot selektor vseh šol za košarko, v konkurenci mlajših in starejših pionirjev pa so bili že republiški prvaki. »S košarko sem pri Triglavu začel kot pionir in bil nato enajst let igralec. Tri leta sem delal v OŠ Simona Jenka. Zelo sem zadovoljen, da sem se letos septembra odločil po nasvetu Iztoka Klavore za poklicno delo v košarki pri Sava Commerce. Zaposlili so me kot trenerja pri ZTKO Kranj. Delam z mladimi kategorijami. To je delo, ki me navdušuje, pa tudi vem, kaj lahko pri košarki še naredim. Mislim, da bom nekoč trener prve ženske ekipe Sava Commerce in upam, da bo to moštvo nastopalo v prvi zvezni košarkarski ligi. Prepričan sem, da mi bo to pri mladih selekcijah uspelo, da bom naredil tako moštvo, ki bo nastopalo v naši najvišji konkurenci. Ne bo lahko, čeprav imamo dober košarkarski kader.« D. Humer Smučarski skakalni klub Alpina Žiri Ob snežnih še plastična skakalnica Ziri, 17. oktobra — V klubu je 40 aktivnih tekmovalcev v vseh starostnih skupinah, katerih rezultati so iz leta v leto boljši. Dva, Borut Mur in Robi Kopač, sta v članski državni reprezentanci. Mladinski reprezentantje so Primož in Andraž Kopač ter Matej Oblak, pionirski pa Tomi Zupančič, Primož Trček, Jože Vehar in Zoran Zupančič. Ob poklicnem trenerju Niku Dolinarju delajo še pomočniki Miro Pivk, Iztok Andreuzzi in Bogdan Podobnik. Skakalni šport je eden redkih, ki se goji samo zaradi vrhunskih rezultatov. Ti so v žirovskem klubu iz leta v leto boljši. Vsaka generacija tekmovalcev je posegla višje. Lani je bil njihov član uvrščen v A reprezentanco, v kateri bo letos morda osvojil tudi že kakšno točko v svetovnem pokalu. Žirovci so se udeleževali svetovnih mladinskih prvenstev, njihova sta državna mladinska prvaka Borut Mur in Primož Kopač, njihovih je več naslovov republiških prvakov. V Novi vasi imajo pet snežnih skakalnic, od najmanjše 15-metrske do največje 70-metrske. Na tej bodo letos pripravili republiško prvenstvo za člane in državno prvenstvo za starejše mladince. »Trenutno pripravljamo dokumentacijo in se dogovarjamo za odkup zemljišča, na katerem bi zgradili manjši športni center skakalnic s 30-metr-sko plastično skakalnico za razvoj najmlajših tekmovalcev, dočim bi se na večjo plastično skakalnico še vedno vozili v Ljubljano ali Kranj,« je dejal trener žirovskih skakalcev Niko Dolinar. »Akcijo vodi predsednik kluba Tone Oblak. Naš cilj je tudi 90-metrska zimska skakalnica, na kateri bi lahko bolje vadili in prirejali večja domača ter mednarodna tekmovanja.« Niko Dolinar je povedal, da bodo za 30-metrsko plastično skakalnico začeli kopati še letos, če bo le vreme ugodno. Z lastnikom zemljišča so se že sporazumeli, zdaj se dogovarjajo le še za denar. H. Jelovčan Poklicni trener žirovskih skakalcev Niko Dolinar Radovljičani na krosu Radovljica, 15. oktobra — V radovljiški občini so najprej tekmovali v krosu učenci osnovnih šol. Tekmovanje je bilo v Lescah, pripravila pa ga je zveza telesnokulturnih organizacij. Sodeloval je kar 318 tekačev iz večine osnovnih šol radovljiške občine. Med pionirkami, rojenimi leta 1975, so bile najboljše Lidija Cerkovnik (Bohinj), Klavdija Mohorič (Bled) in Milena Repe (Gorje). Med pionirkami 1974 so progo najhitreje pretekle Saša Robič (Radovljica), Urška Robnik (Lesce) in Tadeja Kotnik (Bohinj). Med pionirkami letnik 1973 so bile najboljše Zorica Stojakovič (Lipnica), Špela Pretnar (Bled) in Maja Koza-mernik (Lesce), med pionirkami, rojenimi 1972, pa so bile najuspešnejše Mateja Kržišnik (Radovljica), Mateja Tramte (Lesce) in Karmen Činkole (Bled). Tudi pionirji so imeli enake kategorije. V najmlajši so bili najboljši Klemen Mohorič (Bled), Aleš Štendler (Bohinj) in Janez Petkoš (Bled), v drugi skupini Aleš Piber (Bled), Dejan Dolenc (Radovljica) in Klemen Geršič (Lesce), v tretji skupini Andrej Zorč (Bohinj) in Jože ter Matjaž Pokljukar (Gorje), v nastarej-ši skupini pa Ivan Tutič (Lesce), Grega Kraigher (Bled) in Aljoša Kovač (Lesce). Radovljiško občinsko prvenstvo v krosu pa je bilo v Mošnjah. Startalo je 128 tekačev. Med pionirkami so bile najhitrejše članice SK Bohinj Urška Čop, Lidija Cerkovnik in Tadeja Kotnik, med pionirji Andrej Zupan (Mošnje), Stane Hodnik (SK Bled) in Ludvik Majcen (TVD Gorje), med mlajšimi mladinkami Helena Peternel (SŠGT Bled), med članicami Lidija Golob (SK Bled), med mlajšimi mladinci Florjan Ožun (Mošnje), Damjan Zupan (SK Bled) in Tomaž Novak (Mošnje), med starejšimi mladinci pa Bojan Habe (VK Bled). Med člani so bili najhitrejši Klemen Dolenc, Janez Reberšak in Tine Zupan iz Mošenj, med veterani A pa prav tako tekmovalci Mošenj Janez Sitar, Slavko Sitar in Franc Hrovat. Ekipno so zmagale Mošnje pred SK Bled, SK Bohinj, SK Radovljica, VK Bled itd. jk Košarkarji Cibone v Elanu Begunje, 14. oktobra — Iz begunjskega Elana so sporočili, da bodo v sredo, 22. oktobra, ob 11. uri dopoldne obiskali begunjsko tovarno košarkarji Cibone iz Zagreba, našega najboljšega košarkarskega moštva in enega najboljših moštev na svetu, v katerem igrajo zveneča imena naše košarke z Draženom Petrovičem na ceiu. uu tej priložnosti bodo podpisali pogodbo med Elanom in firmo Beneco iz Italije, po kateri bo Elan ekskluzivni zastopnik športne obutve Kronos v Jugoslaviji. Elan in Beneco pa sta s košarkarskim klubom Cibona iz Zagreba že podpisala pogodbo, da bodo zagrebški košarkarji nosili športno obutev Kronos. -jk Kranjski kros Dela imenitno uspel Kranj zmagal že drugič zapored Kranj, 18. oktobra — O sobotnem krosu Dela v Kranju vse najlepše. Kranjčani so se izkazali kot izredni organizatorji, zato ni čudno, da poznavalci dosedanjih slovenskih krosov pravijo, da je bil sobotni med najboljšimi. Organizacijski napor pa je bil kronan tudi z drugo zaporedno ekipno zmago Kranjčanov in velikim uspehom gorenjskih občinskih reprezentanc nasploh. Tržič je bil tretji, Radovljica sedma, Škofja Loka šestnajsta, Jesenice pa dvaintridese-te med 45 občinskimi reprezentancami. so imeli najbolj izenačeno m°š^P^l so zasluženo zmagali. Uspeh o težji, če bi bili Mariborčani nastop s popolno ekipo. Tudi tretje mest°raZ. žiča je izreden uspeh, ki kaže na voj atletike v tej gorenjski v^™--. Kdo je zmagal na sobotnem kt° Dela v Kranju? Med mlajšimi pipo kami letnik 1974 je zmagala n» Mlakar iz Kranjske gore, med nuaj mi pionirji B (letnik 1973) je zmag* Branko Kmetic iz Maribora, naj??J ši Gorenjec pa je bil Fadil Hamzic » Tržiča. Med mlajšimi pionirkami letnika 1973 je zmagala ™aL Mandl (Maribor), najboljša Gore«* pa je bila Mateja Kržišnik iz s*°j^ Loke. Med starejšimi pionirji A,x^ tnik 1972, je bil najboljši Mitja stak iz Ljubljane, Ivan Tutič iz Rf?. vljice pa je bil četrti. Med stax^LJ* pionirkami B je zmagala Saša Pr* ^ jev iz Ljubljane, Andreja Grasic Tržiča pa je bila tretja. Med stareJ mi pionirkami A, letnik 1972, Je.rV. V teku članic zmaga ni ostala na Gorenjskem, vendar so bile naše zastopnice odlične. Irena Dolenc, Vida Bertoncelj, Anica Jerman in Polona Pesjak so zasedle tretje, četrto, peto in šesto mesto. Kros, katerega start in cilj sta bila na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju, sta obogatila izredno ugodno vreme ter številna udeležba skoraj 1000 tekačev. Privlačnejši je bil tudi spored, saj so se organizatorji odločili, da na slovenskih republiških krosih ne bo več na sporedu 18 starostnih kategorij, ampak le 14. V Kranju je bilo prvič tako in poteza se je izkazala kot dobra. Kranjski kros ni združil le sedanjih najboljših slovenskih tekačev vseh kategorij, ampak je pokazal, da je mesto sposobno pripraviti velike prireditve. Zvezi telesnokulturnih organizacij so priskočili na pomoč atletski sodniki in športni delavci iz kranjskih in okoliških društev, za tekoče in točno izračunavanje rezultatov pa je skrbela uigrana ekipa Iskre Delte, prav tako pa nas lahko veseli, da je letošnja akcija predhodnih krosov, na katerih so bile izbrane občinske reprezentance, zajela skoraj 200.000 Slovencev. Škoda za kranjski kros je le, da udeležba v članskih kategorijah ni bila najkakovostnejša, saj niso nastopili nekateri znani tekači. Zmagovalci, Kranjčani, gala Kvasova iz Celja, Klemenčiceva iz Kranja pa je bila tretja. Med mlaj širni pionirji A, letnik 1974, je bil naj hitrejši Igor Bašelj z Jesenic. starejšimi pionirji B, letnik 1971» J zmagal Damjan Gaber iz Škofje I£ ke, med mlajšimi mladinci let"1 1969-1970 je zmagal Grega Suhadoi-nik (Velenje), najboljši Gorenjec P8 je bil Miran Čadež iz Škofje L°kee Med mlajšimi mladinkami 1970 j zmagala Kranj čanka Irena GrosgJ med starejšimi mladinci 1967—lyo. je zmagal Toni Noner (Celje), Kranjčan Lojze Katrašnik pa je bil četrO; Med starejšimi mladinka^1 (1968-1969) je zmagala Katarin« Stare iz Ljubljane, najboljša Gorenj ka pa je bila Irena Hafner iz Kranja-Članski zmagovalec je Marko Vin** s Ptuja, Ivo Carman iz Kranja pa .j bil šesti, med članicami pa j a slavn8 Tatjana Smolnikar iz Ljubljane, I*f na Dolenc iz Škofje Loke pa je b"8 najboljša Gorenj ka. J. Košnjek Slike: F. Perdan Tina Mlakar je zmagala med mlajšimi pionirkami A Igor Bašelj, zmagovalec med mlajšimi pionirji A Damjan Gaber je zmagal med starejšimi pionirji B Irena Grošelj ** Kranja je tf*1*^ gala med mlaj' širni mladinka* rtu' Kranj, 17. oktobra — Velika plaketa občine za nogometaše Triglava — V petek so v skupščini občine Kranj slovesno proslavili petinšestdesetletnico nogometa v Kranju in štirideseto obletnico nogometnega kluba Triglav. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja in plakete vsem, ki so delali v nogometu od začetka do danes. Predsednik skupščine Ivan Torkar je podelil Triglavu tudi veliko plaketo občine Kranj, (-dh) — Foto: F. Perdan Namizni tenis Gorenjska liga letos drugače Kranj, 17. oktobra — Predstavniki gorenjskih namiznoteniških klubov so na sestanku v Kranju sklenili, da tekmovanje v gorenjski ligi ne bo imelo več turnirskega značaja, ampak bo uveljavljen ligaški sistem. Sodelovalo bo osem moštev, ne več deset. Ekipi Kondorja in LTH bosta igrali skupaj, Leščani pa ne bodo več nastopali. Liga se bo začela 13. novembra, v njej pa bodo nastopali NTK Jesenice, NTK Mu-rova, NTK Ljubno, NTK Triglav, NTK Križe, NTK Sava, NTK Gumar in NTK Kondor-LTH. Novost je odločitev, da bodo v vsakem dvoboju odigrali 9 iger posameznikov in eno v dvojicah. Izid bo tako lahko neodločen, kar bo popestrilo tekmovanja. J. Starman Gorenjsko prvenstvo v orientaciji Kranj, 17. oktobra — Partizan iz Škofje Loke in Trim klub Sava iz Kranja sta organizatorja četrtega odprtega prvenstva Gorenjske v orientaciji, ki bo obenem tudi področno tekmovanje Planinske zveze v orientaciji. Tekmovanje bo v soboto, 25. oktobra, v Stra-žišču, prvi tekmovalec pa bo starta! ob pol enajstih. Tekmovanje bo končano t 14. uri. 'birališče tekmovalcev bo pri Domu Pai izana v Stražišču, cilj pa bo tudi v bli/..ni zbirališča. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Traserja proge sta Anton Lebar in Matjaž Miklavčič, prijave pa sprejema do jutri, 22. oktobra, Anton Lebar, Podlubnik 155, Škofja Loka, mogoče pa se bo prijaviti še 45 minut pred startom. Star-tnina je 150 dinarjev, za kasneje prijavljene pa 250 dinarjev. Startnina se vplača ob prevzemu kontrolnega kartona na zbirališču. -jk Danes v Kranju Kranj-Duplje : Itas Kočevje Kranj - Danes ob 18.45 bo v šp°rj£ dvorani na Planini četrtfinalno s'evg-nje pokala mladosti na področju S:1 nije med ženskima ekipama Kranj' ^ pije in Itas Kočevja. Ekipa Kranja^g nastopila v najmočnejši postavi, f: pa bo zaigrala tudi rokometašica 6** Čar-Žontarjeva, ki bo okrepila ek™ Kranja. 0b Rokometaši Peka se bodo danes 18. uri pomerili z ekipo Prul. J. Kuha' Smučarski skoki Sto skakalcev na Gorenji Savi Kranj — Na sklepni tekmi sezone plastičnih skakalnicah je v štirih s^ rostnih kategorijah nastopilo okoli \ skakalcev. Mlajši pionirji so tekmov na 35-metrski skakalnici, drugi Pa. 55-metrski. Med vsemi se je najbolj ^ kazal pionir Andraž Kopač iz ZiroVi je dosegel tudi največjo dolžino na ^ j mi: 55 metrov; z doseženim števi'^ j točk pa bi zmagal tudi med starejši^ in mlajšimi mladinci. V splošnem Pa imeli največ uspeha skakalci organi torja, SSK Iskra Delta Triglav. ^ Rezultati: mlajši pionirji: 1. M*Ca (Sebenje) 192,9 (33, 32), 2. Mesec \K Triglav 178,4 (32,5, 32,5), 3. MartinJjJ (ID Triglav) 176,8 (32, 31,5)... 5. JeK) vec (Sebenje), 6. Špenko (ID Trig1^ 7. Zupančič (Alpina); starejši pi°n,,,S 1. A. Kopač (Alpina) 217,5 (51,5, gj 2. Knafelj (ID Triglav) 208,3 (50,5, 3. Ahačič (EL. Ilirija) 175,2 (44,5, *Jf 4. Vehar (Alpina), 5. Zupan (ID ^ glav), 6. Albreht (Alpina), 7.Jeko*\. (Sebenje), 10. Martinjak (ID TriglgJ mlajši mladinci: 1. Komovec (ID glav) 202,4 (49, 50,5), 2. Petek (ZiroV^j ca), 197,7 (49, 49), 3. Oblak (Alp1^' 197,6 (48, 50,5), 4. Gašperin (ŽirovniCjP 5. Triplat (Bled), 8. Šemrl (ID Triglfl;/> 9. Zupančič (Alpina), 10. Ropret l1-Triglav); starejši mladinci: ljail/ (EL. Ilirija) 212,8 (52,5, 52,5), 2. Ke«n (ID Triglav) 206,9 (52, 52,5), 3. Mubi (* Triglav) 200,2 (50, 50.5), 4. Globočn' (ID Triglav), 5. Romšfk (ID Triglavj 6. Kaltenekar (Žirovnica), 7. P. KoPJ. (Alpina), 8. Jesenko (Alpina), 9G° čan (ID Triglav). J. Javornifc 19. sejem stanovanjske opreme v Kranju 11. STRAN @©3M5©IEnCiLAS Vse, kar je razstavljeno, je naprodaj a letošnjem, 19. sejmu stanovanjske irfkenie v branju, ki so ga odprli v petek bo odprt še jutri in v četrtek, sodeluje Pr©k 200 razstavljaIcev oziroma proizvajalcev opreme za bivalna prostore. Tudi f°krat smo se sprehodili po tej specializi- ni sejemski prireditvi in vas bomo opo-0r'li na nekatere razstavljalce. Letošnja Prireditev poteka pod geslom: Vse, kar Je izstavljeno, je tudi naprodaj. friedar"Jy,m' Je na sejmu stanovanjske opreme prejela zlato ka> ni ^orr|bažna predilnica in tkalnica Tržič za celovit pri-'I QekOrativnih tkanin. Med programe, ki na sejmu zbujajo največjo pozornost, sodi program vgradnih zidnih omar POLO, proizvajalec je Lesonit Ilirska Bistrica, za katerega je razstavljalka Lesnina prejela zlato medaljo za kvaliteto. Program, ki ga je zasnoval diplomirani arhitekt Vlado Ercegovič, je bil lani nagrajen z zlatim ključem, najvišjim priznanjem beograjskega sejma pohištva. Posebnost programa je izdelava pohištva in smučnih vrat na industrijski način po meri - po želji naročnika. S programom POLO lahko idealno rešite najrazličnejše probleme, ki jih imate pri izbiri in načinu opreme vaših bivalnih prostorov. Prodaja POLA poteka na tak način: kupec izpolni zaključnico z vsemi podatki in želenimi natančnimi merami, jo pošlje v Lesonit ali odda v njihovem salonu v Ljubljani, Novi trg 1, v 14 dneh pa dobi ponudbo. Za podrobnejše informacije pokličite Lesonit, telefonska številka je 067/81-163. Med zanimivejše razstvne prostore se uvršča paviljon ASTRE z veliko izbiro najrazličnejših izdelkov za dom in njegovo opremo ter za gradnjo. Poleg zelo velikega izbora tapet, plute ter oblog iz plute, programa plastičnih in kovinskih odvodnih cevi in žlebov ter peči po skandinavskem vzorcu predstavljajo tudi TO — MO — Dl dimnik, proizvajalec je KIP Ljubljana, ki bo odslej tudi v prodaji v blagovnici Astra v Kranju. Astra predstavlja tudi vse bolj uveljavljeno strešno kritino villas, ki jo prav tako prodaja v kranjski blagovnici. S programom peči za centralno ogrevanje in brzoparilnikom sodeluje KIV Vransko tudi na letošnjem sejmu. Posebno pozornost zbuja njihov nov proizvod (na sliki) KIV ENERGETIK — peč na trda goriva za zračno ogrevanje, primerna za prostore, ki se občasno kurijo. Iz nje se lahko napravi tudi razvod toplega zraka v več prostorov. KIV ENERGETIK že greje nekaj zadružnih gasilskih domov in kulturnih dvoran. Zaradi učinkovitosti se zanjo zelo zanimajo. Če ne boste utegnili obiskati njihovega razstavnega prostora na sejmu, se oglasite v Vranskem ali pokličite po telefonu 063/724 - 010. Lesnina Kranj se na tokratnem sejmu stanovanjske opreme predstvlja drugače. V sodelovanju z likovnimi umetniki Dotika in z izbranimi pohištvenimi programi prikazujejo bivalne prostore, opremljene z umetniškimi slikami. Lesnina vam razen sodobnega pohištva omogoča tudi nakup umetniške slike, ki bo okras v vašem stanovanju in dokaz, da živite s kulturo. Obiščite paviljon Lesnine in izkoristite sejemski popust. Vabijo vas tudi v salon pohištva na Primskovem in v salon kuhinjskega pohištva na Titovem trgu v Kranju. stri t6- 'menuJe n°v program masivnega pohištva iz bora, ki ga izdelujejo v Združeni lesni indu-bjJ1 ' ržič. Primeren je za opremo stilnih in modernejših ambientov, ima veliko možnostj za kom $tj !*nJa z drugo opremo. Druga Zlitova novost na sejmu je nov tip sedežne garniture. Imenuje Ho j ^N, njegova posebnost pa je uporabnost tudi kot dvojno ležišče, pa še predal za posteljni fcngJJJ8- Nova izdelka si poleg ostalih lahko ogledate na sejmu na razstavnem prostoru GLG v ve ca v?.n8k« dvorani. Priporočamo vam tudi obisk salona pohištva Zlit v trgovskem centru Detelji 8«strici pri Tržiču. Tehnomont Ptuj, uveljavljeni proizvajalec solarne opreme, se s svojim proizvodnim programom prvič predstavlja na kranjskem sejmu. Predstavljena je popolna oprema za pridobivanje tople vode za tri do šestčlansko gospodinjstvo. Njihova novost je solarni bojler — kolektor, s katerim na dan segrejemo do 120 litrov vode na 40 do 60 stopinj Celzija. Princip delovanja je pretočni, njegova doba trajanja pa je 25 let. Družini s štirimi člani zagotavlja dovolj tople vode za dnevne potrebe, in letni prihranek do 2000 kwh električne energije. Novost v programu Tehnomota je tudi nov sončni kolektor SKT - 50. Obiščite razstavni prostor Tehnomonta Pulj v večnamenski dvorani, kjer boste dobili vse potrebne informacije in nasvete o izkoriščanju sončne energije. Proizvode Tehnomonta prodajajo pri Merkurju in Metalki. 5j6,'ko ponudbo ogrevalnih naprav, peči za centralno in etažno ogrevanje, radiatorjev in ventilov l^,na sejmu stanovanjske opreme lahko ogledate na razstavnem prostoru kranjskega Merkurja, •koristite možnost nakupa z 10-odstotnim popustom in že zdaj poskrbite za toplejši dom. Na sejmu smo v paviljonu ITPP Ribnica videli tudi trajnožami štedilnik s pečico. Povedali so nam, da je po njem veliko povpraševanje tako doma kot v tujini. Razstavljajo še trajnožar-ne kotle za centralno ogrevanje, štedilnike za etažno centralno ogrevanje in toplovodne kotle. Proizvajajo tudi cisterne za kurilno olje in razne vrste žičnih in plastičnih mrež. Izdelke ITPP Ribnica je na Gorenjskem mogoče kupiti v vseh trgovinah z gradbenim materialom in ogrevali. 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 21. OKTOBRA 1986 Pričakujemo vas vsak dan med 7.30 in 19. uro_ ter v soboto med 7. in 12. uro. 3_ Zagotavljamo brezplačen prevoz za pri nas — kupljeno blago! Prešernova 10 tel. 064/22 080 22-081 RAZSTAVLJALI BOMO TUDI NA 19. SEJMU STANOVANJSKE OPREME V KRANJU. OGLEJTE SI NAŠO PONUDBO, KORISTITE SEJEMSKE POPUSTE, TUDI 5% NA TOVARNIŠKO CENO ZAMRZOVALNIH SKRINJ LTH. K0GP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Na sejmu stanovanjske opreme vam nudimo najugodnejši nakup gradbenega materiala za gradnjo do III. faze. Prikaz izdelave toplotnih izolacij z lendaporom. V času sejma, od 17. do 23. oktobra, vam nudimo pri nakupu 3 % sejemski popust. Obiščite nas na sejmu ali v trgovini v Kranju, Pševska 18, Stražišče. Tel.: 21-140, 21-195. SE PRIPOROČAMO! GORENJSKI TISK TISKARNA IN KARTONAŽA - n.sol.o. KRANJ, JUGOSLAVIJA objavlja prosta dela in naloge 1. za TOZD Tisk b. o. Kranj, Moše Pijadeja 1 delavca za opravljanje del in nalog NOČNO VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE II. Pogoj: osnovna šola in eno leto izkušenj Delo je samo v nočni izmeni in ga združujemo za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom. 2. za Delovno skupnost skupnih služb — več delavk za opravljanje del in nalog ČIŠČENJE PROSTĆROV Pogoj: osnovna šola. Delo je v popoldanskem času in ga združujemo za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom. — delavca za opravljanje del in nalog TEHNOLOGIJA VZDRŽEVANJA Pogoj: višja šola strojne smeri in 4 leta izkušenj. Delo združujemo za nedoločen čas. Za opravljanje del in nalog je določeno 3-mesečno poskusno delo. — delavca za opravljanje del in nalog MEHANSKA OPRAVILA II. Pogoj: triletna srednja šola za mehanike in 3 leta izkušenj. Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. — delavca za opravljanje del in nalog ČIŠČENJE IN UREJANJE OKOLICE Pogoj: osnovna šola. Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom. — delavca za opravljanje del in nalog VZDRŽEVANJE ZGRADB I. Pogoj: triletna srednja šola in 4 leta izkušenj. Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. 3. za TOZD BLAGOVNI PROMET n. sol. o. Kranj, Moše Pijadeja.1 — dva delavca za opravljanje del in nalog GRAFIČNO OBLIKOVANJE Pogoj: srednja šola za grafično oblikovanje in dve leti izkušenj. Delo združujemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom, in za določen čas enega leta, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, z enakimi pogoji. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije v osmih dneh po objavi. GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge- 1. DAKTILOGRAFA - ADMINISTATORJA Pogoji: — končan program III. stopnje administrativne & ekonomske usmeritve, znanje strojepisja, tri meS ce delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim de* lovnim časom. 2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoji: — končana osemletka, enomesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim 0 lovnim časom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju P°8?j^g pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Gorenjska turisticn zveza Kranj, Koroška 27, Komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh po sklepu 0 izbiri. SOZD MERC ATOR ■ tOT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.sol. o, KRANJ, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ - EKONOMSKEGA TEHNIKA v za likvidacijo faktur in administrativno—tehnična del komerciali Posebni pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ - 2 PRODAJALKI ŽIVILSKE STROKE za prodajo živil po poslovalnicah v Kranju Posebnih pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tu^1 pripravnik Za objavljena dela in naloge zahtevamo eno-do dvomesečn0 poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sPrej.e!fv Splošno kadrovski sektor M-KŽK Gorenjske, Kranj, JLA * 8 dneh po objavi. sejem za otroke in odrasle otrok je ogledalo časa Pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije in Zveze organizacij za varstvo in vzgojo otrok Jugoslavije bo v prostorih Celjskega sejma v Celju 10. jubilejni sejem »VSE ZA OTROKA« od 21. do 26. oktobra 1986 - vsak dan od 9. do 18. ure Na sejmu razstavlja blizu sto razstavljalcev iz Jugoslavije. Bogata izbira izdelkov za otroka. Igrače, učila, prehrana, pohištvo, oblačila in obutev. Bogat program spremljajočih prireditev Delovne organizacije Aero Celje, Ledo in Pliva Zagreb pripravljajo presenečenje. OD 10. DO 25. OKTOBRA V PRODAJALNAH MERKUR DNEVI PRODAJE PEČI ZA CENTRALNO IN ETAŽNO OGREVANJE, RADIATORJEV IN VENTILOV v sodelovanju s proizvajalci: Emo—Celje, TVT Boris Kidrič—Maribor, Ferromoto—Maribor, ITTP—Ribnica, Mariborska livarna in Kovina —Šmartno IZKORISTITE MOŽNOST NAKUPA Z 10% POPUSTOM VELIKO PONUDBO OGREVALNIH NAPRAV SI OGLEJTE TUDI NA RAZSTAVNEM PROSTORU MERKURJA NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME MERKUR kranj blagovnica metalka na sejmu stanovanjske opreme v kranju od 17. do 23. oktobra 1986 5 % SEJEMSKI POPUST ZA VSE NAŠTETE IZDELKE: kuhinje, posoda iz nerjavečega jekla, jedilni pribor, svetila, pluta in pomivalna korita Kolpa-Ker. BREZPLAČEN PREVOZ DO 30 km PRI NAKUPU NAD 300.000 din! OBRTNIKI, POZOR! Vabimo vas na dogovor o prodaji vaših izdelkov v Metalkini blagovnici. 22. oktobra INFORMATIVNI DAN BLAGOVNICE METALKA Na vsa vprašanja o artiklih iz prodajnega programa vam bodo odgovorili naši strokovnjaki. Če vas kaj zanima o rezilnem, brusnem in ročnem orodju, strojih, talnih oblogah, centralni kurjavi in solarni tehniki, izolacijah, vodovodnih in elektro instalacijah, kmetijski opremi, barvah in lakih, kopalniški opremi, gostinski opremi ali beli tehniki, vas vabimo na obisk med 10. in 17. uro. @ metalka JJjEK, 21. OKTOBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN @®5IMJWIEEGLAS ŠPORTNI SAFARI SLOG anilinsko goveje usnje to je kakovst M-KŽK Gorenjske, TOZD Kmetijstvo, VRTNARSTVO, KRANJ ®b dnevu mrtvih bomo tudi letos izdelovali aranžmaje in šopke iz svežega cvetja. Naročite jih lahko že sedaj v vseh naših cvetličarnah, kjer vam bodo prodajalke prijazno svetovale in pomagale pri izbiri. Priporočamo se za obisk v eni izmed naših cvetličarn: Cvetličarna Zlato polje Cvetličarna Stražišče Cvetličarna Planina — pri pokopališču Cvetličarna Rožmarin, Maistrov trg DOM UČENCEV IN ŠTUDENTOV IVO LOLA RIBAR KRANJ Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KURJAČA —en delavec za določen čas Pogoji: —kvalificiran delavec, zaželeno je, da ima izpit za strojnika centralnega ogrevanja. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Informacije dobite v domu osebno ali po telefonu, št. 22-590. SGP GRADBINEC Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno-kovinski obrati Kokrica objavlja razpis za proste naloge in opravila: KV AVTOELEKTRIČARJA Pogoji: — poklicna šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec, Kranj, Nazorjeva 1. t—\ merkur kranj OOslJR ^ DRUŽBENO PLANIRANJE IN ruDARSTVO OBČINE RADOVLJICA ob l ^av^a naslednja prosta dela in naloge: VUDENJE PISARNE Pod Kot d^l^P^šnih, z zakonom predpisanih pogojev mora kandi-Polnjevati še naslednje posebne pogoje: ^ 1 — i Qa ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ~~da ima srednjo izobrazbo administrativne ali ekonomske smeri (V. stopnja zahtevnosti) in 1 leto delovnih izkušenj Secef DoH^en pogoJ Je določeno poskusno delo, pod 1 — tri me-y • Pod 2 — en mesec. ^s°?^°p^u 'zbire bo za dela in naloge pod 2 opravljen preiz-^ znanja iz strojepisja. Pa za j°.razmerJe bo pod 1 sklenjeno za nedoločen čas, pod 2. rarij °wn čas — za dobo enega leta — nadomeščanje za-p. r°dniškega dopusta, s polnim delovnim časom. V 8 dneh^aVe Z doltaziu 0 izpolnjevanju pogojev naj kandidati ^avnost P° °kJav* pošljejo na naslov: Komite za družbene de-^ 11 In občo upravo občine Radovljice. Kan^?'nfn m prepozno vloženih prijav ne bomo obravnavali. 1ega bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku objav- PETR0L SOZD PETROL I PETROL DO GOSTINSTVO TOZD Gostinski obrati Ljubljana, Titova 66 Komisija za delovna razmerja objavlja za novi objekt SNACK BAR VOKLO ob avtocesti Ljubljana — Naklo, oddaljenost od Kranja 7 km, od Ljubljane 15 km, dela in naloge za nedoločen čas VEČ KUHARJEV KV oziroma PKV, trimesečno poskusno delo VEČ SNAŽILK osnovna šola, dvomesečno poskusno delo Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Petrol, TOZD Gostinski obrati Ljubljana, Titova 66, Ljubljana. Informacije po telefonu 061/312-755, int. 226. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. rahel dotik _ _ f »» v, » -i n TOZD TRGOVSKA MREŽA ZA HLADNE DNI! KVALITET 11.650 din BORAC 9.600 din (g®3E31KfcU©IESGLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI Komunalno gospodarstvo občine R a d o v I j j c a , p. o. Ljubljanska cesta 27 razpisuje na podlagi 90. člena statuta in sklepov delavskega sveta delovne organizacije 1. IMENOVANJE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO v Radovljici 2. VODENJE TEHNIČNO-PLANSKEGA IN ANALITSKEGA SEKTORJA v Radovljici 3. VODENJE FINANČNO - RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA v Radovljici 4. VODENJE DELOVNE ENOTE na Bledu za štiriletni mandat. Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — da imajo visoko ali višjo izobrazbo komunalne, gradbene, ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri z najmanj tremi oziroma petimi leti delovnih izkušenj, od tega dve leti pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; da so družbenopolitično razgledani in aktivni; da imajo moral-noetične lastnosti; da imajo ustvarjalen odnos do samoupravljanja; da imajo vodstvene in organizacijske sposobnosti pod 2. — da imajo visoko strokovno izobrazbo komunalne ali gradbene smeri z najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri ustreznih delih; da imajo opravljen izpit iz 51. člena ZGO; da imajo moralnoetične lastnosti; da imajo vodstvene in organizacijske sposobnosti pod 3. — da imajo višjo ali srednjo šolo ekonomske smeri z najmanj dvema oziroma štirimi leti delovnih izkušenj; da imajo moralnoetične lastnosti; da imajo vodstvene in organizacijske sposobnosti pod 4. — da imajo višjo ali srednjo šolo komunalne ali gradbene smeri z najmanj dvema oziroma tremi leti delovnih izkušenj; da imajo moralnoetične lastnosti; da imajo vodstvene in organizacijske sposobnosti. Kandidati za razpisano imenovanje IPO morajo dodatno še pisno izkazati uspešnost dosedanjega dela ter predložiti program dela o mandatnem obdobju, za katerega se prijavljajo. Kanidati pod točkami 2, 3 in 4 naj pisne prijave z dokazili pošljejo do 31. oktobra 1986, za kandidaturo pod točko 1 pa najkasneje do 14. novembra 1986 na naslov: Komunalno gospodarstvo občine Radovljica, Ljubljanska cesta 27, z oznako »za razpisno komisijo«. ALMIRA Alpska modna industrija RADOVLJICA objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja pri TOZD Trgovina prosto delovno nalogo VODENJE PRODAJALNE Pogoji: — V. stopnja SI - smer trgovski poslovodja in 3 leta delovnih izkušenj ali IV. stopnja SI - smer prodajalec in 5 let delovnih izkušenj. Nastop dela takoj. Delo se združuje za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov Almira, Odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina, Radovljica, Jalnova 2. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire pisno obveščeni v 15" dneh po opravljeni izbiri. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju, GORENJA VAS - Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. VODJE LABORATORIJA 2. PLANERJA PROIZVODNJE - OPERATIVNEGA TEHNOLOGA PRIPRAVE DELA 3. KV KLJUČAVNIČARJA — več delavcev 4. KURJAČA PARNIH KOTLOV - dva delavca 5. KV GASILCA 6. PK KUHARJA Pogoji: pod 1. — diplomirani inženir kemije, 4 leta delovnih izkušenj, usposobljenost za dela z IO sevanji, zaželeno aktivno znanje angleščine pod 2.— diplomirani inženir rudarstva, strokovni izpit, do 5 let delovnih izkušenj, delno jamsko delo pod 3.— KV ključavničar, zaželen atest za varjenje, 2 leti delovnih izkušenj pod 4.— KV ključavničar oziroma drugi ustrezen poklic, izpit za upravljanje visokotlačnih kotlov — strojnik kotla, 2 leti delovnih izkušenj, 4-izmensko delo pod 5. — KV gasilec, vozniški izpit C oziroma B kategorije, 1 leto delovnih izkušenj, izmensko delo pod 6. — KV ali PK gostinski delavec, 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije, izmensko delo, prevoz in serviranje malic v jami Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom za vsa dela, od točke 1 do 6. Za objavljena dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. » Trgovska in gostinska DO Živila Kranj, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD Gostinstvo Kranj, n. sol. o., Maistrov trg 11 končuje prenovo gostinskega obrata Restavracija Evropa v Kranju, Poštna ulica 3. Prenovljeni lokal bo preurejen v PIVNICO in bo začel obratovati v začetku prihodnjega leta. Za novo PIVNICO objavljamo prosta dela in naloge: 1. POSLOVODJE PIVNICE 2. 3 KUHARJE 3. 2 TOCAJA 4. 2 NATAKARJA 5. ClSTILKE TOZD Gostinstvo Kranj odpira tudi NOV GOSTINSKI OBRAT NA JESENICAH, za katerega objavljamo prosta dela in naloge: 6. POSLOVODJE 7. 2 NATAKARJEV TOZD GOSTINSTVO KRANJ objavlja za območje Kranja in Tržiča še naslednja prosta dela in naloge: 8. VEC NATAKARJEV (za določen in nedoločen čas) 9. KUHARJA za bife Zeleni bistro v Tržiču 10. VEC POMOŽNIH GOSTINSKIH DELAVCEV (za določen in nedoločen čas) Pogoji: pod 1. — V. stopnja strokovne izobrazbe-gostinski tehnik, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj iz kuharstva ali strežbe, trimesečno poskusno delo pod 2., 3., 4., 7., 8. in 9. W. stopnja strokovne izobrazbe — kuharske oziroma natakarske smeri, 1 leto delovnih izkušenj iz kuharstva oziroma iz strežbe, dvomesečno poskusno delo pod 5. — I. stopnja strokovne izobrazbe — osnovna šola, enomesečno poskusno delo pod 6. — IV. stopnja strokovne izobrazbe kuharske ali natakarske smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj iz kuharstva ali strežbe, trimesečno poskusno delo pod 10. — I. ali III. stopnja strokovne izobrazbe — osnovna šola oziroma pomožni natakar ali kuhar, enomesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, kadrovska služba. Prijavljeni kandidati bodo o izidi izbirnega postopka pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. A —g— DO KOVINSKA OPREMA KO-OP » MOJSTRANA p. o. Delavski svet razpisuje v skladu z določili 6. alineje 45. člena statuta delovne organizacije prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo štirih let za VODENJE GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, mora kandidat izpolnjevati še pogoje: — izobrazba I. stopnje ekonomske fakultete ali visoke ekonomsko komercialne šole — 5 let delovnih izkušenj v finančni stroki — aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji v DO Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58. Prijavi naj priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandidate bomo o izbiri seznanili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. SGP GRADBINEC KRANJ Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD LESNI OBRATI KOKRICA OBJAVLJA RAZPIS ZA PROSTA DELA IN OPRAVILA: TAJNICE Pogoj: — srednja šola ekonomske ali administrativne smeri z enoletnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje sklepamo za neodločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec, Kranj, Nazorjeva 1. GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 75 prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: - 3 stroje COGNETEX intersektinge (inv. št. 5577, 5579 in 5581) letnik 1974, z maksimalno odvajalno hitrostjo 200 m/min. Izklicna cena za en stroj je 3.500.000 din. — lonce: dimenizije 600 x 1220 - s kolesi 34 kosov dimenzije 450 x 1080 - s kolesi 178 kosov dimenzije 400 x 900 - s kolesi 227 kosov Izklicna cena za kos je 2.500 din. Licitacija bo v ponedeljek, 10. novembra 1986, ob 11. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva 74. Ogled je možen uro pred pričetkom licitacije. TEKSTILINDUS 1 Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Gorenjesavska 12, Kranj objavlja prosta dela oziroma naloge v: TOZD TKALNICA DE Tkalnica I . 1. VODENJE IN VZDRŽEVANJE TKALSKEGA ODDEL1V* 2 delavca Pogoji: —tekstilni mehanik II (urejevalec tkalskih strojev). dve leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanj tkalskih strojev, dvomesečno poskusno delo 2. POMOČ PRI VODENJU TKALSKEGA ODDELKA 2 delavca Pogoji: —tekstilni mehanik I (strojni tkalec II), dve leti delovnih izkušenj na področju tkanja, dvomese poskusno delo 3. VODENJE ČISTILNICE BLAGA Pogoji: —tekstilno mehanski tehnik (tkalska smer), dve leti delovnih izkušenj na področju kontrole kvalitete surovin tkanin, trimesečno poskusno delo 4. VODENJE IN VZDRŽEVANJE ŠKROBILNICE Pogoji: —tekstilno mehanski tehnik, dve leti delovnih izkušenj na področju tkanja, priprave preje in škrobljenja, trimesečno poskusno delo DE Tkalnica II . tfA 5. VODENJE IN VZDRŽEVANJE TKALSKEGA ODDELK* BREZCOLNlCNIH STATEV DIEDERICHS Pogoji: —tekstilni mehanik II (urejevalec tkalskih str°.3 ' dve leti delovnih izkušenj na področju vzdrževan tkalskih strojev, dvomesečno poskusno delo 6. KONTROLIRANJE IN VZDRŽEVANJE BREZCOLNIĆN1 STROJEV OK - 190 Pogoji: -^tekstilni mehanik II (urejevalec tkalskih sj^^jg dve leti delovnih izkušenj na področju vzdrževani tkalskih strojev, dvomesečno poskusno delo 7. POMOČ PRI VODENJU IN VZDRŽEVANJU TKALSKE6* ODDELKA ENOCOLNlCNIH IN BREZCOLNlCNIH STROJEV - 3 delavci Pogoji: —tekstilni mehanik I (strojni tkalec II), dve leti dekj^ nih izkušenj na področju tkanja, dvomesečno V skusno delo Opomba: Pod točkami 5, 6, in 7 te objave se lahko Pr^a^ kandidati, ki ne izpolnjujejo navedenih P°&°\q. vendar s pogojem, da so končali poklicno šolo ske usmeritve (III. oziroma IV. stopnje zahtevnos DS skupne službe kadrovski sektor 8. VARNOSTNIKA - ČUVAJA Pogoji: —končana osnovna šola, da kandidat ni bil obsojen & per ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dej nje zoper uradno dolžnost ali za kakršnokoli ^ j8 dejanje storjeno iz koristoljubja, izpolnjevati &° pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in posest ter šenje orožja, odslužen vojaški rok, delo je za d j, čen čas (nadomeščanje delavca za čas bolniške o sotnosti), dvomesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo P'^g prijave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije dneh po objavi. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Kopališka 10 objavlja dela in naloge TAJNIKA - ADMINISTRATORJA Pogoji: — končana šola ekonomske ali administratine s Kandidati naj prošnje pošljejo v 8 dneh od objave skupaj z kazili o izpolnjevanju pogojev. me?1 de OBVESTILO Obveščamo prebivalce KRANJA, da bo zaradi polaganja nove kanalizacije popolna zapora cest mimo TOPLARNE NA PLANINI. Zapora bo veljala v času od 16. do 29. oktobf* 1986. Obvoz bo potekal mimo MARKETA ŽIVIL NA PLANINI proti ČIRČAM in ŠENČURJU. Prosimo, da obiskovalci pokopališča parkirajo vozila na vzhodni strani pokopališča. Prosimo za razumevanj« SGP GRADBINEC KRANJ SGP GRADBINEC CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ, Trg revolucije 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in na\°& SOCIALNEGA DELAVCA - pripravnika za izvajanje socialnega dela v CSD Kranj, za nedoločen Č& polnim delovnim časom. • Pogoji za zaposlitev: ^ končana višja šola za socialne delavce, OD po sporazum^ pripravnike, nastop dela takoj. ^ Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju P°g0^ pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Komisija za ^, lovna razmerja pri CSD Kranj, Trg revolucije 1, ali osebno dajo v tajništvu, soba št. 23. OKTOBRA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 15. stran (mmmm&iGiLAs 1*27-960 ŽJjjj&.SSSkg SPEC' 50wa?ael®kirično KITARO in gitakord 5:221 IJ ,SM ter HARMONIJ. Tel.: ^r^ilgg. Iztok 17253 RECEIVER akai AA-1135. ^anslc»r/k*ai plošč Uroš Ropret< P^2kaJi____17603- Čiče m CIRKULAR. Praše 20, Mav-P^;------17604 <2?J&?!° iskra HI-FI z zvočni-"a90oiviZr W in KASETAR sharp, ce--uw din. Pičman, Tomažičeva 6/e 17605 §kicVARILNI APARAT 200 A. ,anc. Srednja vas 38, Šenčur 17606 ^ŠSju prodam električni MLIN in 9vto Itarf'8 ter Priključek za osebni« C, , ^Oett — simra Vilfan 7n Rit. 5il6l/a tt ~ simca. Vilfan, Zg. Bit- Pr^T——-__17607 Sr^fPfiN'HC OJAČEVALEC in Tel fOtai",*8 JAM° in bas KITARO. &302 ' 24-654, int. 212, po 15. uri: P^T---_17608 To _ar"mal0 rabljeno KOMPONEN-i*^3 Rasetarja tehnic M 205. Tel.: Ffe--- 17609 yEc, ?a7"ov trifazni dvotarifni ŠTE- k din ceneje. Hafner, Dor- P^p^^Dica__17610 ter PRALNI STROJ candv 75 l5°X22ni?ke modr« PLOŠČICE ""•"pT^^PJhar, Predoslje 110 17611 !icn^pLETlLNT STROJ vista-ma-^~e VERIGE za fičota ali ?M^dvod 101 Spodn'a Sdenica 17646 t ioilprodam droben KROMPIR ^ton*."*? " ozimnico ali predela- dorJa'^ za ozimnico ali predela PrT^^-glgfl žt. 6, Križe 17570 ^ičev^ 1 tono KORENJA za krmo ^aoJn.MJcev. Janez Podlipnik, P^n^lLJk- Loka__17647 SSfavjJ"1 rabljeno PEČ za centralno P?jr*9ni rT jI rti, i.a i,cmioinu n *a ža na °'ie' skoraj n°vo in \||c |anie. Anica Tonja, Frankovo .P^^!Li_oka 17648 skoraj nov KLAVIR LINA. -29'asnem oddelku 17649 C0o,dfio U3 N| toOP~ED. Čemažar. Zg. Bitnje 17650 i^°Mlrta prodam 6 MlMi ^acesnova, vhodna VRATA živali Prodam PIŠČANCE brojlerje za za-kol. Krmljeni z domačo hrano. Marjan Petek, Velesovo 43, tel.:42-829 17445 Prodam KRAVO ki bo tretjič tele-tila. Srednja vas 25, Šenčur 17639 Ljubitelju živali podarim 7 let staro, čistokrvno VOLČJAKINJO in 3 črne MAČKE. Mikolič, Linhartov trg 31, Ra-dovljica_17640 Prodam perzijskega MUCKA, star 3 mesece, cena 30.000 din. Uranker, Be-gunje108__17641 Prodam TELIČKO frizijko, staro 7 tednov. Tel: 45-368_17642 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO si-mentalko. Tel.: 66-629_17643 Prodam PUJSKE, stare 6 tednov. Smid, Selo 25, Bled_17644 Prodam PRAŠIČA po izbiri od 100 do 150 kg, cena 700 din. Marija Valja-vec, Lese 36, Tržič_17645 Črno-belo, tri tedne staro TELIČKO iz A kontrole prodam. Viljem Zore, Zg. Pirniče 116 17695 ef^^T^rr-FTimc Tči—iT flia€H»«ll HlđJ. ^23-fift-7 rabljene GUME 165x13. -X- 17651 '^ata arn zdrava neškropljena jabolka >k0 kl^ v°sčenke po 100 din za kg. 40 53an' 29 Besnica 74, (Boštar), )t°L^žapc»kornb'nirai Verbič, Cesta 4. julija 57. IttT^Oda——— _17657 J5°^PlR KRAVE po izbiri, jedilni .V. in >_,l0°r- neškropljena JABOL v glavah. Hraše 52, 1061)627-198 17658 $0r*°*irnnic^eŠana DRVA. JABOLKA <5n» 0^° m smrekove PLOHE v Pr^-^Si^as 19, Begunje 17659 °'k'*t kr?neno JAKNO sibirski 00 Tel ; 51-728. po 15 uri v' r0(j^r--____17660 S« Z £0V PLAŠČ. št. 50. cena 'a*ič pu9'ed vsako popoldne. Mi rrešernova 16, Radovljica 17661 44 r°d^r~r-- star i .Crno-bel TV, jasna, ekran '»a C° to ' Cena 6,5 SM- klubsko 1) 8° don n° barve, skoraj novo, ce \;Tri;i 90Voru. Viki rinrn.L Rictrid iTžič Viki Dornik, Bistrica ,u^^r^02 17662 Prest_Pr°rdam novo žensko KOLO iav.Tel.: 75 123 Radovljica 17663 Ko, ^kropljena JABOLKA ^Od^^^gDjeSO. B'ed 17664 ^5 c^ bukovaDRVA. Šenturška —2rklje___^ 17665 Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev LJUBLJANA Titova cesta 78 organizira seminar za VOZNIKE INŠTRUKTORJE v prostorih AMD Kranj, 27. oktobra 1986, ob 18. uri. Pogoji za vpis: 3-letna srednja šola, 3 leta vozniško dovoljenje, zdravniško spričevalo. vozila Prodam Z 101, letnik 1977, registriran do avgusta 1987, tel.: 80-154. Prodam BX 16 RS, letnik 83, 35.000 km in odlično ohranjen RENAULT 20 TS, letnik 80, za 400 SM. Tel.: 35-416 _17713 Prodam Z 101, letnik 84, ogled od 18. ure dalje. Ivan Kikelj, Gabrče 9, Zg. Gorje_17262 ' Prodam terensko vozilo LANDRO-VER z vgrajenim mercedes 220 diesel motorjem in rezervnimi deli za ohišje ter 4 rezervnimi GUMAMI. Svatovšek, Cesta 1. maja 16, Kranj_17313 Prodam Z 101, letnik 81. Tel.: 27-341 _17581 Prodam Z 101, obnovljeno, registrirano za leto dni. Marjan Ahčin, llovka 14, Kranj_17582 Prodam Z 101, letnik 77. Hudobivnik, Hotemaže 51, tel.: 45-623_17583 Zelo poceni prodam Z 750, registriran do 3.6.1987. Stojkovič, Koroška 23, Kranj_17584 Prodam LADO 1200, letnik 79. Tel.: 81 -823_17585 Prodam Z 101, letnik 77, registriran do oktobra 87. Hrestak, Oldhamska 1, Kranj, od 15. ure dalje_17586 JUGO 45 E, star 2 meseca, prodam. Vlado Primožič, V. Vlahoviča 7, Kranj-, tel.: 34-776_17588 GOLF, letnik december 81, 46.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. Mi-lenko Simič, Hotel Svoboda, Bled _17589 Vozniki pozor! Popolnoma novo kompletno PLINSKO NAPRAVO ugodno prodam. Bojan Lendero, Koriten-ska 7, Bled, za Petrolom_17590 Prodam osebni avto Z 850, letni december 85. Zupane, tel.: 26-188, do-poldne_17591 Prodam Z 101, letnik 74. Kovač, Pi-panova 74, Šenčur__17592 Ugodno prodam R 4, letnik 77, registriran do oktobra 87, in enofazni ELEKTROMOTOR 2 kw. Zima, Hlebce 23/a,tel.: 74-479_17593 Z 101, letnik 77, garažirano, ugodno prodam. Jakopič, Kurirska 8, Jesenice, tel.: 83-957, popoldnde_17594 Prodam Z 750, letnik 80, z avtoradi-om in dodatno opremo, ogled možen vsak dan po 15. uri. Črnivec 7, Brezje _17595 Prodam Z 101, letnik 75, karoserija obnovljena. Tel.: 70-308_17596 Prodam dobro ohranjeno garažirano Z 101, letnik 83, 20.000 km. Leon Te-ran. Pristava 6, Tržič_17597 Prodam FIAT 126 P, letnik 80. Zlatko Heberle, Tovarniška 32, Lesce, delov-niki popoldne _ 17598 Prodam 126 P, letnik 76, cena po dogovoru, registriran januarja 87. Tel.: 45-386 popoldne _17599 Prodam GOLF diesel, letnik 84. Lado Lipar, Rožna ulica 39, Šenčur, tel.: 41 -098_17600 OPEL - MANTA S. letnik 71, prodam. Nartnikova 2, Kranj, Labore _17601 Ugodno prodam Z 750, letnik 75, neregistriran. Jenko Mavčiče 6 17602 Prodam novo peč za centralno kur-javo 35000 kalorij. Tel.: 46-128. Prodam strešno OPEKO folc. Tel.: 70-513___17482 PUNTE prodam. Tel. 65-110 17628 Prodam 1.5 tone zreškega PESKA za fasado v vrečah in 100 lesenih PUNT. Naslov v oglasnem oddelku. 17629 Za hišo 10x12 prodam komplet OPAŽ, 3 m' DESK, 2 m3 BANKIN. 2 m' PUNT in ZAGOZDE, vse enkrat v beto nu, cena 200 000 din, Gasilska 13, Šenčur^_17630 Prodam 3 rabljena OKNA z roleto 140 x 120. Naslov v oglasnem oddelku _17631 Prodam rabljeno salonitno KRITINO 60 x 40. Kuratova 15, Kokrica, Kranj 17632" Prodam ŽELEZO v palicah, pr. 7-9 mm, in »ZAJLO«, 3x3. Mrak, Hrušica 93, Jesenice__17633 Prodam betonske ZIDAKE 40 x 20 x 20, VODOMER 1/2 cole in ku pim KOMBI PLOŠČE 5 cm. Tel: 41-027_ 17634 Ugodno prodam nerabljeno strešno OKNO pural 70 x 110. Ogled popoldne Volčič, Valjavčeva 4, Kranj_17635 Prodam 1000 kosov strešne OPEKE. Tel.: 26-732, popoldne_17636 Ugodno prodam 1200 kosov rabljene strešne OPEKE kaniža. Tel.: 27-790, 61-184_17637 Prodam OKNA glin nazorje z roleta mi: 2 kosa 125 x 120, 1 kos 80 x 120. 2 kosa 100 x 80, zasteklena, in dve VRA TNI KRILI. Ogled popoldne. Maks Je lene, Mlaka 45. Kranj_17638 Prodam 350 kosov strešne OPEKE novotekst, rdeč posip Kajzer, šutna 16, Žabnica _ 17698 Prodam 800 kg betonskega ŽELEZA 010, cena ugodna. Hajdinjak, Sv Duh 7fa (za gradom) _17699 Poceni prodam staro strešno OPEKO. Reteče 55, Šk. Loka 1 7700 Prodam R 4, letnik 78. Golnik 32 17714 Ugodno prodam JUGO 45, rdeče barve, Kalan Kurirska pot 33/a, Kranj _17301 Ugodno prodam R-6 TL, registriran do maja 87. Andrej Vrhunc, Selca 42, Selca_17706 GOLF JGL, letnik 81, ugodno pro- dam.Tel.: 27-555_17707 Prodam neregistrirano Z-750, letnik 73. Pokopališka 28, Kokrica. dopoldne _17708 Prodam R-18 TL, letnik 83 Tel.: 44-636_17709 Prodam Z 101, letnik 75, karoserija I 80. Marko Perhavec, Voglje 58 17710 Konc, 17711 Prodam 126 P, letnik 81. Smledniška 30, Kranj Ugodno prodam Z 101, GTL 65, 5 vrat, letnik 85, dobro ohranjen, garaži-ran. Zofija Srečnik, Pristava 69/c, Tr-žič. Ogled od 16. ure dalje._17712 lokali Najamem poslovni PROSTOR za mirno obrt. Tel.: 21-777_17680 rtanoianla V Šk. Loki kupim stanovanje. Šifra: Julij 87 _17694 Mlad par išče GARSONJERO v Kranju. Plačilo po dogovoru. Šifra Redna plačnika 17495 Zamenjam dvosobno družbeno stanovanje (51 m') na Planini za večje. Tel.: 35-216_17670 Zamenjam dvosobno stanovanje s kabinetom za večje . Naslov v oglas-nem oddelku.__17671 Mlad par išče enosobno stanovanje, nujno. Tel.: 24-315 _17672 Zamenjam triinpolsobno stanovanje, konfortno 84 m' na Fužinah v Ljubljani za enakovredno v Tržiču ali okolici. Bogdan Hribar, Leninov trg 19, Ljubljana_ 17673 SOBO iščem v Kranju ali bližnji okolici. Vinko Jagodic, Gradnikova 87, Ra dovljica, tel.: 75-140 dopoldne. 17674 Študent išče SOBO v Kranju. Ponudbe na šifro: Maribor ali po tel: (062) 304-813, samo 18. in 19. oktobra 86 17675 SREDNJA DRUŽBOSLOVNO JEZIKOVNA ŠOLA BORISA ZIHERLA ŠKOFJA LOKA Svet šole razpisuje za Športno dvorano PODEN dela in naloge SNAŽILKE za določen čas (nadomeščanje porodnice od 27. oktobra dalje) s trimesečnim poskusnim delom. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi. kupim Kupim KOTEL za žganjekuho, okrog 50 I. Naslov v oglasnem oddelku. _17667 Kupim levi in desni BLATNIK za 125 P. Ponudbe po tel.: 26-108 od 15. do 20. ure ._17668 Kupim motorno KOSILNICO za hri-bovit teren. Tel: 42-570_17669 _______________ KV KLJUČAVNIČARJA in PK klju-čavničarja z znanjem varjenja zaposlim. Peklaj, Puštal 46/a, Šk. Loka, tel :62-052_17519 Šiviljstvo Klakočar, Sr. Bela 41, Preddvor, tel.:45-316 zaposli ŠIVILJO ali mlajšo delavko, ki ima veselje do ši-vanja.._17681 Delo dobita dekleti ali fanta z veseljem do šiviljskega poklica. Šivilstvo Majda, Cankarjeva 60, Radovljica _17682 V popoldanskem času sprejmem delo na dom, varjenje in podobno. Orehovlje 19_17683 Redno zaposlim delavko za čiščenje poslovnih prostorov. OD 140.000 din, tel.: 42-530_17684 Takoj zaposlim NK elektroinstalater-ja iz okolice Cerkelj. Elekromehanika JOŽE CIPERLE, Dvorje 96, tel.:42-257 * 17685 poiesfl Predam 2,5 ha GOZDA blizu Jese-nic. Blejska Dobrava 102 17513 GARAŽO v Podlubniku ali Šk. Loki vzamem prek Tel.. 62-937 najem. 17676 Na Planini ali bližnji okolici vzamem v najem GARAŽO, plačam tudi v na-prej. Tel: 33-892 zvečer_17677 Kupim manjšo HIŠO, starejšo. Naslov v oglasnem oddelku._17678 GARAŽO vzamem v najem ali jo ku-pim, Kranj — Planina. Tel.: 26-147 Ho-bič_17679 OBVE1II1A Krizanteme za prvonovembrske aranžmaje ali ikebane dobite pri Mir-jam Zupan, Zasip, Stagne 18, Bled. Tel.: 77-640, v večernih urah 17686 Polagam ter montiram vse vrste lesnih oblog ter plute. Bernard, Prešernova^, Jesenice 17687 OIIAIO_ Iščem 10 ŠM posojila, nujno, vračam vsak mesec po 2 SM. Cesta Jaka Platiše 1, Kranj, stan. 41 ' 17688 Prevzamem vsa zidarska dela: omet, fasade. Tel: (064) 77-097 17690 Snemam poroke in družinska slavja z video kamero. Tel: 80-020 17690 Lepo prosim dve dekleti, ki sta pri Peterčku v trgovini v ponedeljek 13.10 okrog 14.30 na pomožni polici sortirali sendviče, naj sporočita naslove na oglasni oddelek Glas, šifra: Peterček __17691 Osebo, ki je 9. oktobra okoli 20. ure pred kranjsko gimnazijo vzela nov to-mos avtomatik bele barve, prosim, naj ga proti nagradi vrne na naslov: Ho-bič, Ručigajeva 46, Kranj, tel.:26-147 __17692 Na podlagi sklepa 17. seje DS AA od 25. 9. 86 objavljamo JAVNO LICITACIJO izgubljene-najdene prtljage na domačih linijah, ki bo v tehnični bazi AA na Brniku v soboto, 25. 10. 86, ob 11. uri. Dodatne informacije lahko do-bite po tel.: (064) 23 647, int. 13 17693 CEVLJARNA RATITOVEC ŽELEZNIKI, Češnjica 37 objavlja prosta dela in naloge 1. POMOŽNEGA ČEVLJARSKEGA DELAVCA L —3 delavce Pogoji: — PK ali NK delavec — možnost priučitve, trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Vloge naj interesenti oddajo v 15 dneh po ob;avi na gornji naslov, o izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh. Irfch DO THN Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge: TOZD HLADILSTVO - SST TERMINAR PLANER za nedoločen čas Pogoji: — srednja strokovna šola ekonomske ali tehnične smeri, poznavanje materialov za posamezne izdelke, do 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah DS skupnih služb - OE KONTROLA VODJA KONTROLE KVALITETE ZAMRZOVALNIH SKRINJ IN PULTOV za nedoločen čas Pogoji: — tehnična šola strojne ali elektro smeri, poznavanje hladilne tehnike, tečaj iz varstva pri delu, statistične metode v kontroli kvalitete, 3 leta delovnih izkušenj KONČNI KONTROLOR za nedoločen čas Pogoji: — osemletka, tečaj za kontrolorja, poznavanje konstrukcijske, tehnološke in kontrolne dokumentacije, poznavanje norm kvalitete za svoje področje, do šest mesecev delovnih izkušenj DS SKUPNIH SLUŽB - OE SET 4 MANIPULANT I, SKLADIŠČNI za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola trgovske smeri, seznanjenost iz varstva pri delu, eno leto delovnih izkušenj OPERATER ADMINISTRATOR za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola ustrezne smeri, dopolnilno izobraževanje za delo z računalnikom, dve leti delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba LTH 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. ZAHVALA Ob smrti dragega strica in brata MARTINA JERŠETA se za pomoč in cvetje iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem. Hvala tudi dr. Beleharju, pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred. VSI NJEGOVI Šenturška gora, 7. oktobra 1986 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju iz tozda Vzdrževanje MARJANA JANHAR roj. 1904 Od nje se bomo poslovili v torek, 21. oktobra 1986, ob 15. uri na pokopališču v Žabnici. Sindikalna organizacija SAVA Kranj ZAHVALA V bolečini nas je tragično zapustil sin, mož, brat, oče, stari oče, stric in svak JOŽE ROŽIČ jeklar Zahvaljujemo se za pomoč, izrečena sožalja, organizacijo, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti: sosedom, znancem, vodstvu tozd Jeklarna, sodelavcem, prijateljem, sošolcem TSŠ, organizaciji ZRVS, OO sindikata Jeklarna, Špeceri-ji Bled, oddelku ROD Železarne Jesenice, sorodniku Blažu, Komunalnemu podjetju Jesenice, postaji ljudske milice Jesenice, bližnjim in daljnim sorodnikom, še posebno inž. Riku Zupanu za poslovilne besede ob odprtem grobu, govorniku tov. Vengarju iz organizacije ZRVS, ki se je z govorom poslovil tudi v imenu vseh organizacij KS Edi Giorgioni Javornik -Koroška Bela in pevskemu zboru Jesenice za lepo zapete pesmi. Še enkrat vsem za vse prav lepa hvala. Že na m oce ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica JANKA ČEMAŽARJA upokojenca Železarne Jesenice i se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom iz Kamnoloma, sodelavcem v DO Alpetour Škofja Loka, Splošni bolnici Jesenice, Trans-jug Reka tozd Ljubljana, SO Železarna Jesenice tozd Plavž, DPO krajevne skupnosti Podmežaklja in ZB Podmežaklja za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala osebju internega oddelka Splošne bolnice Jesenice za nego in lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Hvala govorniku ZB Podmežaklja tov. Tepina, praporščakom, pevcem in g. župniku za opravljeni obred. VSI NJEGOVI NOVICE IN DOGODKI GLASOVA ANKETA V bohinjskih gozdovih dela veliko Bosancev Med Bosno in Bohinjem, družino in delom Bohinjska Bistrica, oktobra — Čeprav ima gozdarstvo na Gorenjskem dolgo tradicijo in je ta dejavnost dajala kruh številnim domačinom, je z razvojem industrije in prometnih povezav veliko gozdarskih delavcev zbežalo v druge poklice, pod streho tovarniških obratov, na toplo in suho. Dela v gozdu, sečnje in spravila lesa, se mladi tudi danes otepajo z vsemi štirimi. Gozdna gospodarstva so vrzeli med sekači in drugimi gozdnimi delavci vedno krpala z mladimi iz drugih republik. V Bohinju, kjer je sedež ene od temeljnih organizacij blejskega gozdnega gospodarstva, si že dlje časa ni mogoče zamisliti sečnje in spravila lesa brez številnih Bosancev. Ivica Pejič iz Teslica v bližini Dobo j a je odšel od doma s trebuhom za kruhom leta 1963 skupaj s še štirinajstimi mladimi iz kraja. Ustavili so se v Bohinju, v gozdnem gospodarstvu. Le dva od teh še vztrajata med »holcarji«, drugi so nadaljevali pot v Zvezno republiko Nemčijo ali so se vrnili domov, v Bosno. »Doma imam ženo in štiri otroke, stare od pet do osemnajst let. Žena ni zaposlena, obdeluje hektar zemlje in skrbi za otroke. Nikdar nisem pomislil, da bom tu ostal tako dolgo, da bom v Bohinju celo dočakal pokojnino, Domov v Bosno se nima smisla vračati. Dela ne bom dobil; še mladi, ki imajo šole, ga težko. Navadil sem se na tako življenje, razpeto med Bosno in Bohinjem, delom in družino ... Vsak mesec grem domov, osemkrat na leto mi plača vožnjo delovna organizacija.« Đorđe Cvetic $m < je doma iz ^>i^l|^'*\. Maglaja v I Bosni in je prišel v I *#* m* I Bohvii1 za zaslužkom pred petimi leti. »Končal sem le osemletko in sem brez poklica. Prva leta se je dalo dobro zaslužiti, medtem ko zdaj ni več tolikšnih razlik med plačami v gozdnem gospodarstvu in pri nas v Bosni. Ne vem, koliko časa bom še vzdržal. Takšno življenje je beda, delo je naporno. Pozimi je pravi vrag, sekamo v snegu in mrazu. Zaslužim 10 do 12 starih milijonov, dva milijona ali še več dam za hrano. Razmišljal sem že, da bi prišla v Bohinj tudi žena in leto dni star sin, vendar sta tu stanovanje in vrtec predraga.« ivo Bučić iz vasi blizu Teslica je odšel po očetovih stopinjah pred osmimi leti, pri dvaindvajsetih. »V Bosni nisem mogel dobiti posla, ker sem končal le štiri razrede osnovne šole. Zaposlil sem se v Bohinju, kjer je prej že trideset let delal moj oče. Tu sem dobil stanovanje, si ustvaril družino. Žena dela v hotelu Pod Voglom. Doma v Bosni že zidava hišo. Ko bo končana, se bo žena vrnila — jaz pa bom še premislil.« C. Zaplotnik Cestna obvoznica na Bledu bo potekala po južnem delu_ Vseh pripomb ni mogoče upoštevati Radovljica, 17. oktobra — Radovljiški izvršni svet je sklenil, da pripomb, ki se nanašajo na že sprejete odločitve o gradnji južne obvoznice na Bledu, ni možno upoštevati. Urbanistični inštitut Slovenije je v študiji Regionalni objekti v radovlji-ško-blejskem prostoru nakazal pet rešitev blejske cestne obvoznice — tri južne in dve severni. Po javni obravnavi, ki jo je konec leta 1983 vodila občinska konferenca SZDL Radovljica, so se delegati radovljiške občinske skupščine julija naslednje leto odločili za južno obvoznico. SCT Ljubljana — tozd Projekt je na osnovi tega izdelal idejni načrt. Gradnja obvoznice je kot prednostna naloga opredeljena v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu radovljiške občine, v srednjeročnem planu občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste pa kot edina novogradnja v obdobju 1986—90. Navedene odločitve sr bile sprejete po javnih obravnavah, v katerih so že tedaj prišla do izraza negativna mnenja nekaterih občanov, vendar jih zaradi širšega družbenega interesa in strokovnih podlag niso mogli upoštevati. V komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja zatrjujejo, da so spoštovali zakonitost in da so vse odločitve v skladu z določbami zakona o urejanju V znanju so se pomerili mladi gasilci — V okviru meseca požarne varnosti je komisija za delo s pionirji in mladino pri občinski gasilski zvezi Kranj v soboto in nedeljo pripravila tradicionalni gasilski kviz za mlajše in starejše pionirje in mladino. V dvorani gasilsko-reševalne službe se je v obeh dnevih pomerilo 45 ekip iz 17 gasilskih društev v kranjski občini. Pri mlajših pionirjih so bile najboljše ekipe iz Šenčurja, Cerkelj in Britofa, pri starejših pionirjih pa prva in druga ekipa Zgornjega Brnika in druga ekipa Besnice. Pri mladincih je zmagala prva ekipa Cerkelj pred ekipo Podbrezij in drugo ekipo Cerkelj. — A. Z. — Foto: F. Perdan Če vas mika na tuje Ljubljana, "20. oktobra — Slovenski žičničarji so precej povečali cene žični-čarskih vozovnic v letošnji sezoni. A v tolažbo pravijo, da bodo ob pričakovani najmanj 6-odstotni mesečni inflaciji te cene ob začetku glavne sezone, januarja prihodnje leto, predstavljale bistveno manj. Ob koncu smučarske sezone morda le še polovico sedanje vrednosti. Cene smučarskih vozovnic v tujini pa se bodo obratno znatno povečale zaradi pričakovanega povečanja tečaja dinarja v primerjavi z drugimi valutami Kljub vsemu pa tiste, ki ljubijo prostrana tuja smučišča, zanima, kakšne so jene v Italiji, Franciji in Avstriji. V paketih in izven sezone stane sedemdnevna vozovnica v Italiji od 29.000 do 41.000 dinarjev, v Avstriji pa 33.000 dinarjeV. V Nassfeldu je sedemdnevna vozovnica v glavni sezoni 1.160 avstrijskih šilingov in izven sozone 905 šilingov. Približno enake cene so tudi v Franciji: v Val d'Iseru stane v Kon.pa-sovem izvensezonskem aranžmaju tedenska vozovnica 57.000 dinarjev. Sosednje alpske države imajo okoli 20 dni januarja »nizko« sezono, vendar "tudi od 20. decembra do 10. januarja še mnogo višje cene kot v glavni sezoni. D. S. Sedem kilometrov vodovoda iz Završnice Jesenice, oktobra — Jeseniški Vodovod končuje gradnjo 7 km dolg vodovod iz Završnice predvsem za potrebe nove jeseniške jeklarne na Beli in za naselje Koroška Bela. Dela so opravili delavci jeseniškega komunalnega podjetja Kovinar, vodovodne cevi pa so že pred novo jeklarno na Beli. Voda bo pritekala iz Završnice in iz Peričnika. Dela so veljala okoli ion milijonov dinarjev. D. S. prostora in zakona o kmetijskih zemljiščih ter z usmeritvami za usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru. Javna razprava o lokacijskem načrtu obvoznice je ponovno odprla vprašanje, ali Bled sploh potrebuje obvoznico, in če jo, kakšno: severno ali južno. Izvršni svet je potem, ko je obravnaval pripombe, sklenil, da tistih, ki se nanašajo na že sprejete odločitve, ni mogoče upoštevati. Obvoznica, ki poteka po južnem delu Bleda tako, da se kar najtesneje »naslanja« na obstoječa stanovanjska naselja in jih s tem ločuje od kmetijskih zemljišč, je za kraj najprimernejša, saj izloča iz središča promet proti Bohinju, se navezuje na največja blejska stanovanjska naselja in z razbremenitvijo sedanjih cest omogoča boljšo izrabo obstoječih hotelov, predvsem pa gradnjo novih na Mlinem in ob depandansi Jadran. Nekateri krajani so navajali, da je na Bledu večji problem kot tranzit proti Bohinju promet proti Rečici in Gorjam. V radovljiški občini načrtujejo tudi rešitev teh težav. Do leta 1995 oziroma 2000 nameravajo urediti Seliško cesto in na novo speljati cesto mimo naselja Grad. Večino pripomb, ki se nanašajo na ureditev vpadnice, križanje obvoznice s koritensko cesto, ureditev križišča z Mlinsko cesto in avtobusnega postajališča na Mlinem ter na premik trase na pobočje Kozarce in proti garažam Vile Bled, je izvršni svet upošteval. C. Zaplotnik Kostanjevke so užitne Kranj, oktobra — Vik in krik, ki so ga pred kratkim zagnali glede radioaktivnosti kostanjevk. se je te dni, vsaj na Gorenjskem, polegel. Kranjski gobarji, ki so pripravljali gobarsko razstavo za sejem, so povedali, da so najnovejše meritve pri kostanjevkah pokazale radioaktivnost pod dovoljeno mejo. Še vedno pa velja visoka radioaktivnost cigančkov (šampinjonov), ki je dvajsetkrat višja kot pri ostalih gobah. Da bomo pri uživanju gob lahko pomirjeni, se predstavniki Instituta Jožef Štefan dogovarjajo za natančne meritve radioaktivnosti naših gob na nekem dunajskem inštitutu. K tem meritvam bo pripomogel tudi znani nemški mikolog Hans Hass, ki se te dni mudi pri nas in si je dan pred otvoritvijo skupaj' s predsednikom Zveze gobarskih družin Slovenije Dušanom Vršča-jem ogledal razstavo in tudi pomagal determinirati nekaj naših gob. Vsekakor pa pri gobah velja pravilo, da jih jejmo v malih količinah: goba naj ne bo jed, temveč začimba. D. D. Birotehnična oprema na ogled Kranjska gora, 20. oktobra — Skupnost organizacij združenega dela za gradnjo turistične infrastrukture v gornjesavski dolini pripravlja 28. in 29. oktobra v pritličju hotela Kompas v Kranjski gori predstavitev moderne birotehnične opreme. •V program razstavljene birotehnične opreme so vključeni moderni pisalni stroji, računski stroji, fotokopirna in offset tehnika, razmnoževalna, skratka vsa pisarniška tehnika. Vsako leto boljši Za letošnji sejem stanovanjske opreme v Kranju je bilo med proizvajalci oziroma razstavljalci precej zanimanja. Čeprav je to predvsem specializirana prireditev, katere namen je, prikazati tisto, kar naj pripomore k boljšemu počutju v stanovanju, j« tudi med obiskovalci zanjo precej zanimanja. Poleg novosti in nasvetov je na sejmu marsikaj ceneje kot v redni prodaji. Za številne pa je privlačna tudi gobarska razstava. Na začetku letošnje prireditve, ki jo bodo zaprli v četrtek, so letos že šestič podelili sejemske medalje. Med petimi dobitniki sta tudi Lesnina, Pohištvo Kranj za program Polo, proizvajalec je Lesonit Ilirska Bistrica, in BPT Tržič za celovit prikaz dekorativnih tkanin. Milan Liko-zar, direktor Lesnine Pohištvo Kranj: »Pravijo, da imamo na tem sejmu vsako leto rezervirano zlato medaljo. Res je, da smo jo dobili še vsako leto, letos že šestič. To pa nam uspeva predvsem zaradi celovitega pokrivanja Jugoslavije oziroma proizvajalcev pohištva. Novosti je na tem področju vsako leto precej in do zdaj nam jih je na sejmu vedno uspelo predstavljati. Letos smo predstavili zanimiv program Polo, ki ga proizvaja Lesonit iz Ilirske Bistrice in bomo zanj v salonu na Primskovem tudi sprejemali naročila. Menim, da je letošnja sejemska prireditev boljša od lanske in prejšnjih, čeprav je res, da sedanji jugoslovanski trg na področju opreme nudi več, kot pa smo včasih pripravljeni pokazati.« Inž. Josip Eržen, generalni direktor delovne organizacije BPT Tržič: »Naša delovna organizacija redno sodeluje na sejemskih prireditvah Kranju, Ljubljani in Beogradu. Me dalja, ki smo jo tokrat dobili, naj* veliko pomeni. Je svojevrstna po ditev naših prizadevanj za doseg nje vrhunske kakovosti. V nase programu imamo zdaj poleg P steljnega perila tudi opremo za g stinstvo in proizvodnjo tkanin športna oblačila. Slednja so že zultat dosedanjih vlaganj v opre111 in razvoj.« Franc Vr' hovnik> predsednik determin*: cijske komisije v Gobar; ski druži"1 Kranj: »f** radi štir1' najstdnevne- ga sušnega obdobja najj je le z velikimi napori članov uspe* pripraviti letošnjo razstavo gob. P°" magali so nam tudi člani gobarski11 družin iz Ljubljane, Škofje Loke m Tržiča. Menim, da je razstava zanimiva. Poudarek je na strupenih gobah. Ko smo jo v četrtek še pripra; vljali, si jo je ogledal tudi znani mednarodni mikolog, 83-letni Hans Hess iz Nemčije. Bil je zelo presenečen, ker so bile celo zanj tovrstne razstave posebnost in novost.« Anica Bfep iz Radovljice: »Sem op1' skovalka 10 razstavljal', ka hkrati-Na sejmu g stopam Lote rijo Slovenije. To jesen sko prirej tev poznaj že iz prejšnjih let. Mislim, da je 1 tošnji sejem zelo zanimiv in P°l. najrazličnejših novosti. Marsikaj pa je tudi ceneje in zato lepa pri^.z nost za nakup. Še posebno mi J všeč razstavni prostor v večnameI1 ski hali.« ' A. Ž?'ar Čeprav gobarska razstava ne sodi ravno v bivalno okolje, si brez nje sejma stanovanjske opreme skorajda ne bi mogli zamišljati. Gobarska družina Kranj je s svojo tradicionalno udeležbo tudi letos poskrbela za razstavo. Za šolske skupine je obisk brezplačen, prinašalcem gob pa pomagajo pri razpoznavanju. Kljub suši jim je uspelo predstaviti prek 300 vrst gob. Tudi za ta del prireditve velja, da je vse razstavljeno naprodaj. Kupite lahko vložene gobe. Zračna vzmet za avtobuse V Savini Velopnevmatiki so napravili nov izdelek — zračno vzmet vzmetanje avtobusov tipa MAN. Temu izdelku pravijo meh zračnega vzme nja. V primerjavi z jeklenimi vzmetni ima zračna določene prednosti, zat° pri avtobusih njihova uporaba vse bolj zanimiva, saj je od vzmetanja odvi udobnost vožnje. Pri zračnem vzmetenju je med delovanjem kompres0 meh stalno napolnjen s stisnjenim zrakom, ki se prilagaja spremenjen^ obremenitvam. Od vgrajenih vložkov so najpomembnejša kordna vlakna^, zagotavljajo trdnost membranske stene, ki je izpostavljena nateznim in čnim obremenitvam. Najbolj revarne so tlačne obremenitve, zato mora^]0g9 vlakna v izdelek vgrajena tako, da se tem čim bolj izogibajo. Gumena obl pa varuje kordna vlakna pred zunanjimi vplivi. Prve mehove so že maja VB*y dili v avtobus, ki vozi na progi Mavčiče-Kranj (luknje na cesti!). Do danes J uporabi brez napak. Ostalih trideset pa je bilo vgrajenih.v Ljubljani in na ki. Pred redno proizvodnjo bodo morali zanje pridobiti še atest. ^ TERMO AKUMULACIJSKE PEČI -HLADILNE SKRINJE IN OMARE -ČRNO-BELI IN BARVNI TV -DROBNI GOSPODINJSKI AP> -PRALNI STROJI -ŠTEDILNIKI »-SESALCI tiar ii J