CELoSTNA 
REHABILľTACUA 
BoLNIKA s sToMo
M. Strojín
Uvod
po 
anketah 
javnega mnenja postavljamo slovenci zdtavie na sam
vrh lestvice łrednóst' Na prvi pogled se zdi, da pomeni zdtavje
odsotnost bolezni, vendar že sama definicija Svetovne zdravstvene
organizacije poudarja mnogo bolj kompleksno, kvalitetnejše pojmo-
vanje-celostnô usmerjenost h kvaliteti, blaginji življenja'
Zlasti dveh dejavnikov ni mogoče razdvojiti: telesnega in duševnega
zdtavja in dobrega počutja. Nehvaležno 
je odpirati razpravo. o tem,
kje se zdravje ,ićně, na telesnem ali duševnem podľočju. Pripadniki
enega in diugega nazora so oboľoženi z množico dokazov, ki naj
uĺ pótraila pńóńeto enega ali drugega' osebno izhajam iz prepričanja,
dale obojamočno 
prepleteno, soodvisno in v nenehnem medsebojnem
delovanju.
Na seminarju za vzgojiteljice s tematiko duševnega zdravja otrok
sem vprašala pľibližno 90 vzgojiteljic, kaj je po njihovem mnenju
kazalec duševńega zdravja. Pestľost odgovorov 
je pokazala, da se
zaVedamo razseżnosti pojma "zdtaÝ1e". V nekoliko skrčeni obliki
navajam odgovore: zdrava telesna osnova' sposobnost mišljenja in
čustvovanja, komuniciľanja, biti aktiven, se znati sprostiti in spočiti,
biti samozavesten, uravnovešen' se biti sposoben obvladati' imeti
pogum do oblikovanja lastnih sodb, imeti veselje do življenja,
inté.".", biti pošten, imeti pozitivno mišljenje, biti sposoben
kompromisa, znaÍi lzrabljati pľosti čas, znati zadovoljevati osnovne
življónjske potrebe' sprejemati sebe in dľuge, veseliti se drobnih
radbsti, bití sposoben dajati in sprejemati prijateljstvo, miľno spati,
biti vzdržljiv, skrbeti za svoj videz, biti strpen...
Zdi se mi pomembno, da se ustavimo še za trenutek ob pojmu
celostnosti, kar pomeni, da posameznik ni seštevek posameznih
elementov' umpuk v enkľatno osebnost integrirana celota, ki 
je
sposobna ne samo nadomestiti manjkajoči element' ampak ustvarjati
62

z reintegracijo novo kvaliteto, ki 
jo igľadijo nove izkušnje, nove
pobude. Manjkajoči del 
je lahko vzľok neobvladljivega stľesa, lahko
pa izziv za poglobljeno zavedanje sebe in življenja, videnje novih
peľspektiv, iskanje drugačnih vrednot in sploh spodbuda aktivnosti.
Clovek izbiľa na koncu koncev sam' svet okrog njega pa mu
pomaga pri izbiri. V tem svetu so najpomembnejši pri zdravstveni
rehabilitaciji: zdravstveni tim, družina in najbližji, delovno okolje'
SPREMEN.IENA TELESNA SHEMA IN SAMOPODOBA
Ko govoľimo o posameznikovi samopodobi, s tem vedno mislimo
na človekov odnos do sebe, ki vključuje vrednotenje; tako govorimo
o dobri samopodobi, če je človek zadovoljen sam s seboj in slabi'
če'se počuti nevľednega' Zase in dľuge nespľejemljivega. Samopo-
doba se oblikuje na subjektivno pomembnih področjih in je 
odvisna
od individualnih ľazlik na eni strani in sociokultuľnih dejavnikov na
drugi.
V liteľaturi Se pogosto razlikuje več nivojev doživljanja samopo_
dobe. Splošna, celostna samopodoba označuje odgovor' ki bi ga
dobili na vprašanje: "Kako ste zadovoljni sami s set'loj?''. Samopodoba
pa se oblikuje tudi na drugih področjih kot n.pr. telesnem, na
področju sposobnosti, zlasti inteligentnosti, na podľočju uveljavitve,
poklicne, dľužbene itd.
Na oblikovanje samopodobe vplivajo nekoliko priľojene razlike,
zlasti v občutljivosti, ľanljivosti posamznika' močno pa se oblikuje v
procesu socialnega učenja' osnova se oblikuje v dľužinski dinamiki,
kjer so zlasti pomembna vrednotenja staľšev (istospolnega in dľugo
spolnega), ustvarjanje pogojev za identifikacijo, ki olajša ali otežuje
spĘemanje kriterijev in vľednot. Tako imajo družinski kriteriji
vpliv na oblikovanje osebnih. Ce družina visoko ceni zunanjost ali
uspešnost' bo otľok praviloma prevzel iste kriterije za samovrednotenje.
Lahko pa bo zaradi specifičnosti v dľužinski dinamiki odklanjal
ľavno te kriteľije'
oblikovanje samopodobe se sicer začnę v družini' nadaljuje pa se
skozi ľazlične življenjske izkušnje: uspešnost v šoli, prijateljstva, vtisi
zunanjosti, očaľljivosti, poklicne uspešnosti itd' Vendar je pomembno,
da vemo, da gredo vsi ti doživljaji skozi prizmo lastnega sprejemanja
63

I
in njeno selektivno naľavnanost. Samopodoba 
je lahko "bolna",
popuč"ou v tem smislu, da selekciclnira le slabe vtise, ali daje
ipóročilom pľeveliko težo in pomen. Pomembno 
je, da vemo, da se
jô mogoče iudi kasneje v življenju učiti holj stvaľnega' pa tudi bolj
iozitivnega 
samovrednotenja, 
kaľ 
je zelo pomembno za človekovo
zadovoljstvo in konstruktivno delovanje.
Preden se osredotočim nir probleme samopodobe bolnika S Stomo,
naj omenim zelo pomemtren clejavnik pľi lastnem oblikovanju
saäopodobe. To 
je olrčutek lastne moči ali lokus kontrole, kot ga
imenuje stľokovnir liteľatuľa. Lokus kontrole irli moč lastnega
upľavljanja 
je pľi posamezniku pretežno v njem samem' kar 
'pomeni"'
"äa imam 
" 
1ŕ 
fljur oo svoje hiše' da pomembno vplivam ali
sovplivam ná dogajanje, ki 
je zame pomembno, da lahko z lastnim
truäo* stvarĺ ŕbóljšim..' "ali pa izven sebe, kar pomeni"" "da
drugi manipuliľajo , *ono, dľugi odločjo o meni, sam nimam moči,
da.:oi stvaii spľeminjal'.. sem pirpirnati čolniček ntt oceanu...''. V
drugem primJru 
je lokus kontrole izven subjekta. PomembÍ|o Za
o.päšno telostno ľehabilitacijo 
je doživet'ie sebe kot upravljalca a1i
soupravljalca pomembnega dogajanja'
oľugi däjavniĹ, ki 
je pomemben za uspĺ:šno ľehabilitacijo, 
je načelo
aktňosti, povezano ś pľejšnjo ugotovitvijo' Avtorji (Pope' A' w')
poudarjajo,' cla 
je znerk dobľe samopodobe tudi spoznanje svojih
iĺtto*ti ĺo nopoĹ (ľealitetni odnos) in pripravljenost nźr tľdo delo,
s katerim napredujemo in se koľigiľamo.
CELOSTNA REHABILITACIJA 
BOLNIKA S STOMO
Cilj dobľe ľehabilitacije naj bi bil zadovoljno in aktivno življenje
ozäravelega. Kadaľ 
je vzľok ľakasta bolezen, 
je prvo obdobje
povezano s prilagajanjem na negotovost, življenje med upanjem in
itľahom p'"ä .-itjo' Pomoč naj bi veljala načinom, kako ustvarjati
kvaliteto življenja v okviľu možnega, zastavljanja kratkoľočnejših in
dolgoročnejšiľ' óĺ1"u ter doživljanjem, ki 
jih bolnik morda prej ni
poż"nal. Naj bi se ob pľejemanju pomoči počutil vľednega, se učil
veseliti *ujhn"go napredka' Strpno poslušanje, omogočanje' da
izrazi svoj štrah, kľetnja, ki nakazuje 
- čutim s teboj - občutek za
povľatnĹr 
"sporočila 
tihega pogumä ali stvarne informacije o problemu'
ti ga potihem pesti naj bi dobil od zdľavstvęne osebe. Pogosto so
svojci enako potrebni informiľanja in čustvene podpoľe'
64

-l-
Živeti s stomo pomeni sprejeti trajno lte|esno spľemembo za svojo'
fizično, razumsko, zlasti pa čustveno s1lrejeti dľugačnost' o kateri
človek verjetno nikdar ni razmišljal. Izločala so po eni strani
povezana z globoko utiľjenimi higienskimi predstavami, po drugi pa
s spolnostjo, povezano s tabuji, samovľednotenjem, sramom'
pľedstavami o "normalnosti''. Po eni strani naj bi bolnik dobival
čim.več informacij o ljudeh, ki živijo.s stomo delovno in srečno, s
tem, da ima seveda pravico, da si oblikuje svoj stil - lahko ohrani
popolno diskretnost, ali pa se odločí, da o svojih vprašanjih
spregovori in se pogovori. Spoznal naj bi tudi možnost, da se
sľečuje v klubih bolnikov s stomo, imel naj bi tudi možnost, da se
pogovori z dobro rehabilitiľanim posameznikom, če mu skupinski
način ni blizu'
Načela vedenjske terapije govoľijo o desĺ:nzibilnaciji z izkušnjo. Za
bolnika s stomo je pomembno, da se čim prej začne ukvarjati z
lastno nego, da se dotika svojega telesa,;da navezuje z njim prvotni
stik' ki je 
bil z boleznijo porušen. Učinkovite so tudi določene
metode in tehnike, n.pľ. avtogeni trening, zlasti vaja toplote, miru
in specialno trebuha' Sedanji pravilno izbrani pripomočki za nęgo
stom omogočajo mobilnost, športno udejstvovanje, kopanje, zlasti
pa higiensko Värnost. S spoznavanjem svojih izločevalnih navad in
stila najpľimeľnejšega hranjenja lahko živi bolnik povsem varno in
aktivno življenje.
Za ponovno pľilagajanje potrebujejo različni ljudje različno količino
časa. Za različne ljudi so učinkovite r:zlične Vrste pomoči' Nekdo
mora sam s seboj razčistiti, pľedelati tľavmo; dľugemu je 
v opoľo
partnęr, cĺružina, prijatelji. Tretjega rehabilitira, delo, żleti v naravo...
Sedaj pa obstajajo tudi razne vrste "življenjskih šol'', laičnega in
verskega porekla, ki vključujejo 
'u*,rpo-oč, 
učenje premagoíanja
stresnih situacij, ustvarjalne delavnice itd. Moľda bi kazalo vsaj
obvestiti okľevajočega, da so tudi takšne možnosti' Skoraj nujno bi
bilo vsaj osnovne informacije strniti v zgibanko, ki bi jo 
dobil vsak
bolnik s stomo.
Posebna skrb' zlasti moških bolnikov, je spolno življenje po operaciji'
Tudi če bolnik o tej tematiki ne sprašuje (kar ponavadi ne),
moramo predpostavljati, da človeka v obdobju aktivne spolnosti
ravno ta vprašanja globoko prizadenejo. ohranjanje spolne moči,
65

vrečkĹr kot ovira pri spolnem odnosu, za žensko pa tudi možnost
zanositve in rojstva zdľavega otroka, za moškega možnost oploditve
in posledice pľi otroku so vprĺršanja', ki moľda niso aktualna za
vsakega bolnika, Zä posalneznika pa so to življenjska vprašanja.
Socialna psihologija je 
uvedla v učenje metodo modela' imenovano
tudi pogojevi'tnje z zgledom (vicaľious conditioning). Tako so ugotovili,
da 
je bil film na temo, kako se otroci spoprijateljijo, uspešen za
spľemembo vedenja otľok, ki so težje nervezovali stike. Menim, da
bi bilo clobro v manjših skupinah predvajati kasete s posnetki
vsakdanjega življenja ljudi s stomo. Tujih 
je źe nekaj (tudi naših),
verjetno pa bi se dalo posneti tudi še kaj domačega. Vsi pa nič ne
koristijo' če ne organiziľirmo načinov, da 
jih bolnik lahko enkľat ali
tudi. večkľat vidi. Morda bi želel posameznik tudi sam svojo kaseto,
posebno z navodili za nego.
Sijajno bi bilo tudi vključevanje ľazkošja pogovora s Sestľo
stomaterapevtko ob rednih kontrolah. Osebno menim, da bi bil to
pľej prihranek kot razkošje. Dobrodošla 
je pľipravljenost zdravstvenih
delavcev, da to storijo ob pľodajji sanita'rnih pľipomočkov, verjetno
pa je vzdušje zaupanj zl \aźje ustvaľiti v okolju, ki ga je bolnik
navajen.
66