V Trstu, v sredo 11 aprila 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLV1I
Izhaja, izvzemšl pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiSkega St. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se poSUjajo ureJuiStvo. Nefrankirao* pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠtefanGodin a. - Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarna Edinost Naročnini znaša za mesec L 7. —,3 mesece L 19.50, poi leta L 32. in celo leto L «X-Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. - Telefon uredništva in uprava St 11-57.
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo t Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent^ osm talce, in zahvale, poslanice In vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodoi po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglas1
mm
naročnina In reklamacije se pošiljajo lzklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U-S7.
Konferenca v Genovi
Parlz-Moskva-Genova-Berlln
Prve poteze Italije, Francije, Anglije, Nemflje In ftaaslje
Njemu je razburjeno odgovarjal Barthou, ki je v tonu ultimatuma izjavil, da Fran-
pim n/vo ni/ elilalt o ra7nro*iivi. O SDlOŠnl
V pondeljek je začela razprava na mednarodni konferenci v Genovi. Predno ocrtamo pomen prve seje same, bo koristno, ako v par potezah narišemo splošni politični položaj, ki bo imel seveda odločilni vpliv na delo in uspeh konference. ' Po končani svetovni vojni je moral tudi površni opazovalec priti do spoznanja, da ima svetovna politika dva žarišča: fanz in Moskvo. V Parizu so se zbrali na posvetovanje zmagovalci, ki so tjakaj povabljenim premagancem brez posebnih ceremonij diktirali svoje pogoje Zastopniki imperialističnih držav v Parizu so meh dve rflavni nalogi: prvič izvleči vse mogoče koristi iz zmage nad pcdleglo grupo imperia-listov in drugič zatreti že v samem začetku revolucionarno gibanje na Kuskem, Ki se je njihovemu obstanku zdelo mncgo bolj nevarno, nego premagani sovrazniKi v svetovni vojni. Žarišče te politike je bil takrat Pariz, medtem ko se se okoli moskovskega žarišča zbirali vsi Parizu sovražni elementi. Nasprotje med Parizom in Moskvo se je takrat zdelo povsem nepremostljivo, med njima ni bilo nikakih pogajanj, pač pa seje brez vsakih običajnih ulti-matumov in diplomatičnih not zapri.ela oborožena borba, ki je trajala par let m dokazala obema nasprotnikoma da se ta ogromni spor nikakor ne bo dal resiti z orodjem. Nastopil je konec prvega oddelka dvoboja med Parizom in Moskvo konec boja na življenje in smrt in začela se je polagoma uglajati pot drugim, man, ostrim oblikam borbe, ki jih tukaj ne bomo nadevali, ker so to takorekoč včerajšnji dogodki, ki so še vsakemu, ki zasleduje zgodovino naših dni, v živem spominu.
Ta druga doba je končala ravno le dni s socialistično konferenco v Berlinu- V Berlinu so se komunisti odrekli skraj-tvik revolucionarnih sredstev v borbi proti obstoječemu režimu, s čimer je vodstvo proletarskega gibanja prešlo avtomatično v roke mešanega odbora, v katerem so zastopani tudi zmerni elementi. Iz tega sledi popolnoma logično, da bo vsa borba dobila milejše in zmernejše oblike. Žarišče proletarske politike je torej postavljeno iz Moskve v Berlin.
Popolnoma enak pojav opažamo na nasprotni strani, kjer je vodstvo obrambe sedanjega sistema prešlo iz rok šovinističnih voditeljev francoske politike v roke zmernih in hladno računajočih Angležev pod vodstvom Lloyda Georgea, kar nam dokazujejo vse priprave za genovsko konferenco in predvsem njena prva seja, v kateri je dosegel Lloyd George s svojim polemičnim govorom proti Čičerinu in predsedniku francoske delegacije Barthou bli-ščeč uspeh. Pariški mir je stopil v ozadje in dogodki so potisnili v ospredje političnega življenja konferenco v —	.bc~ danja borba se ne vodi več med Moskvo Parizom, marveč med stališčem konte-Berlinu in onim konference v Oe-Dočim so bili prej nasprotujoči si elementi rezko ločeni, vidimo sedaj, da so se začeli med seboj stopati v neposredno dotiko; v Berlinu je bil med drugimi tudi bivši član pariške konference Vandervel-de v Genovi pa sedita v isti zborovalni dvorani zastopnik Pariza Barthou m zastopnik Moskve Čičerin.
Potek prve seje v Genovi nam še bolje osvetljuje spremembo položaja. Predsednik italijanske delegacije Facta je v svo-
in
renče v novi.
cija noče nič slišati o razorožitvi, o splosn, konferenci in o celih vrstah konferenc. O teh vprašanjih da ne sme biti niti govora, ker ona ne stoje na dnevnem redu konference. Globok vtis na konferenco je napravila mirna replika Čičerinova, ki je takoj zavrnil Barthoua, da so Rusi smatrali za potrebno poudarjati nujnost razoroženja ravno zato, ker je Briand na konferenci v Washingtonu trdil, da Francija ne more razorožiti, dokler Rusija vzdržuje tako mnogoštevilno vojsko. Rusija je pripravljena razorožiti takoj, ako store to tudi drugi.
Spov Čičerin - Barthou je bil seveda voda na Llcyd Georgeov mlin in spretni roditelj angleške politike ni zamudil izrabiti ugodnega slučaja, da z naskokom zavzame prevladujoč položaj na konferenci. Lloyd George se je spretno naslonil na Či-čerina, da pobije svojega francoskega nasprotnika. Smisel njegovega drugega govora je bil ta, da on v glavnem odobrava Čičerinova izvajanja, ki se popolnoma strinjajo z njegovimi nazori o splošni konferenci, o stalnem sklicevanju takih konferenc in o razoroženju, da bo pa na vse to mogoče misliti Še le tedaj, ako se pričujoči konferenci posreči položiti temelje stalnemu miru. Ako pridobi Čičerin naše zaupanje, je dejal Lloyd George na pol resno in na pol v šali, ga lahko postavimo celo na krmilo. S tem je Lloyd George postavil na mesto oba nasprotnika: Čičerinu je namignil, naj bo zmeren in naj mu pomaga dovesti konferenco do srečnega izhoda, Barthoua pa je opozoril, da si Anglija lahko poišče druge zaveznike — celo ruske boljševike, ako bo Francija s svojo ne-spravljivo politiko nadaljevala in ogrožala z njo angleške gospodarske in politične interese. Svoj govor je Lloyd George zaključil s pozivom na vse zbcrovalce na složno delovanje. Napravimo kar je mogoče — je vzkliknil govornik — mislimo na starce, žene in otroke, ki od lakote umirajo. Burno ploskanje je sledilo njegovemu govoru in tako je bil. srečno zakljućsn prvi akt dvoboja med preidstaviteljema dveh nasprotujočih si svetovnih nazorov. Da se ne pokvari dobri vtis Lloyd Geor-geovega govora, je predsednik Facta ponovno odrekel besedo Čičerinu in Bar-thouu in s primernimi besedami zaključil prvo sejo. .............
Ta zgodovinska seja nam je dokazala, da francoska šovinistična politika vedno bolj izgublja simpatije in da bo Francija ostala osamljena, ako ne izpremeni kmalu svojo politiko in krene na pot, katero ji pokazuje Lloyd George in na katero jo z neodoljivo silo tira zgodovinski razvoj razmer.
Prva sela stavit Komisije
GENOVA, 11. Uradno poročilo. Danes se je sestala v kraljevski palači komisija, imenovana na včerajšnji otvoritveni seji, kateri sta boli poverjeni v proučevanje druga in tretja točka programa, določenega v Cannesu. KoraMja je sestavljena od dveh delegatov vsake drfave, ki so sklicale konferenco (Italija, VeHka Britanija, Francija, Belgija, Japanska), dveh Rusije in Nemčije in rasen tega enega delegata vsake druge države. Italija je bila zastopana od ministrskega predsednika in ministra vnanjih stvari. Ministrski predsednik Facta je bil imenovan za predsednika komisije.
Komisija je predvsem določita, da skliče danes ob 16 v kraljevsko palačo finančno komisijo. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je predložil resolucijo za zaščito manjšin. Odgovoril mu je delegat Če-hoslovaške, poudarjajoč, da se z vprašanjem že bavi Zveza narodov. Predsednik komisije Facta je z vsemi pridržki glede sprejemljivosti predloga izjavil, da bi to vprašanje lahko proučevala, podkomisija, katere ustanovitev namerava predlagati. Podkomisija bi morala biti po njegovem mnenju sestavljena od nemškega in ruskega zastopnika, Štirih zastopnikov vseh drugih držav in po enega zastopnika vsake države, ki je skHcala konferenca
Zastopnik Švice g. Motta je pripomnil, da bi v tako sestavljeni komisiji snele večino države, ki so sklicale konferenco.
Ruski delegat Čičerin je izjavil, da sprejema predlog glede ustanovitve podkomisije, da pa prosi za Rusijo dva delegata namesto enega. S tem si Rusija noče nikakor ustvariti prednostnega položaja, ker tudi druge drŽave bi lahko imele po dva delegata namesto po enega.
Angleški ministrski predsednik je poudarjal; da skrbi švicarskega zastopnika niso upravičene, ker podkomisija ne bo ni-kaka odločevalna oblast Po tem pojasnilu je tudi Čičerin umaknil svoj predlog.
Prvotni predlog o ustanovitvi komisije je bil sprejet soglasno. Seja je bila nato prekinjena, da se da čas zastopnikom posameznih držav, da imenujejo svoje zastopnike.
čičerin spravlja na daa vpraiaafs Besarabtje in vzbodne Rus j« GENOVA, 11. Uradno poročilo. Pri dru-
jem nagovoru poudarjal, da na konferenci ♦ ni več zmagovalcev in premagancev temveč da so samo ljudje in države, ki hočejo združiti svoje moči v dosego skupnega cv-tja». Torej ne več borfca na žrvljenje m smrt, temveč stremljenje za skupnim ciljem. Isto je poudarjal Lk>yd George, ki je rekel: «Tukaj smo vsi enaki, najprej moramo vzpostaviti trden mir in potem bomo razpravljali o trgovini in financah.»
Prvo noto nesoglasja je vpletel v koncert seveda zastopnik Francije, Barthou, ki je s svojim govorom dal razumeti, da so nemogoči kulturni odnošaji, ako se ne upoštevajo splošne pravice, kar pomeni — ako se iz francoščine prevede na druge jezike — da Francija noče ničesar popustiti od svojih, s pariškim mirom pridobljenih pravic, ki pa — kar je dokazala kratka doba od pariškega miru do danes — dušijo svetovno gospodarstvo.
Govor predsednika nemške delegacije, Wirtha, ki je — kar priznava sama dunajska «Neue Freie Presse* — prišel v Genovo brez vsakega programa, in prinesel nič novega. Iz celega njegovega govora zveni ena sama že znana misel, da je Nemčija na robu propada in da jo bodo zmagovalci pritirali do revolucije po ruskem [vzorcu, ko ne popuste od svojih zahtev in i r ^atev.
' Vihar je vzbudil (posebno na klopeh francoske delegacije) Čičerinov govor, ki je poudarjal potrebo splošne razorožitve in sklicanja nove splošne konference, na katero naj se povabijo vse države. Dalje je zastopnik sovjetske vlade izvajal, da je to le prva konferenca, kateri naj bi sledila cela vrsta mednarodnih konferenc, ki naj bi vzpostavile splošni mir. Čičerin je povdar-jal, da Rusi niso prišli v Genovo, da bi delali propagando, temveč da pomagajo vzpostaviti mednarodne gospodarske zveze, gi seji prve komisije je predsednik Facta
sporočil, da se bosia tretja komisija (za vprašanja, vsebovana v 5. točki programa) in četrta komisija (za vprašanja v 6. točki programa) sestali jutri ob 10 v kraljevski palači. Naznanil je nato komisiji izid glasovanja za imenovanje štirih zastopnikov v podkomisiji, ustanovljeni davi. Omenjeni zastopniki bodo švicarski, poljski, romunski in švedski zastopnik. Podkomisija se bo sestala danes popoldne od 15.30.
Tukaj je vstal ruski zastopnik Čičerin, ki je protestiral proti udeležbi Romunske pri podkomisiji, ker da se je Romunska neupravičeno polastila Besarabije. Enak protest je dvignil tudi proti prisotnosti Japonske, ki zaseda na skrajnem vzhodu rusko zemljo. Pripomnil je, da ne namerava vsiliti konferenci svoje volje, da pa smatra za potrebno dvigniti svoj protest.
Romunski delegat je pripomnil, da je Romunska sprejela vabilo na konfersneo zaradi volje pO spravi in slogi in v tem zmislu je tudi pripravljena razpravljati z zastopnik* moskovske vlade. Vendar pa ne more sprejeti ruskega protesta, ker Besa-rabija je romunska in njeno prebivalstvo se je izjavilo za aneksijo k Romunski. Ta aneksija je priznana v mednarodnih pogodbah, sprejetih od treh držav, ki so sklicale konferenco.
Japonski delegat je izjavil, da ga je ruski protest presenetil; pripomnil je, da se seveda namerava udeleževati dela konference.
Italijanski ministrski predsednik je izjavil, da komisija ne more vzeti na znanje ruskega protesta, ne izključiti iz komisije nobene države, ki je sklicala konferenco, ali pa bila na njo povabljena.
Predsednik angleške zvsas iadastriakev v C—o vi.
LONDON, 11. Polkovnik Armstrong, predsednik zveze angleških industrialcev ie odpotoval v Genovo kot svetovalec za ruska vprašanja. Polkovnik je mnogo potoval po Rusiji in se bo udeleževal razprav kot izvedenec za ruska trgovska vprašanja.
Izjave ruskega delegata Vorovskega
RIM, V. «Giornale d' Italia* je objavil pogovor svojega poročevalca s članom ruske delegacije Vorovskim. Glede notranjega položaja v Rusiji je Vorovski izjavil, da je žalosten: samo v Petrograd in Moskvo se vrača kolikor toliko normalna življenje, tudi v pokrajinah ob Donu se zapa-žajo reorganizacije, toda sicer so razmere povsod strašno žalostne. Lakota je uničila cele pokrajine in vesti o slučajih ljudožr-stva žal niso izmišljene.
Na vprašanje, ali ni te nesreče kriva zgrešenost komunistične ideje, ki je odpravila privatno last m individualni interes in s tem odpravila vsako izpodbudo za produkcijo, je odgovoril Vorovski: »Nikakor, mi verujemo vedno v dobroto komunistične ideje m smatramo ne samo, da S- udej-stvitev te ideje vredna največjih žrtev, temveč tudi, da se bo udejstvila če ne danes, jutri, do petdeset ali pa do stoinpet-deset let.
Medtem pa bomo poizkušali udejstviti pravi državni socializem. Priznavamo, da smo naredili napake, beteli smo naglo iz-premembo, kil pa ni bila še dozorela; nismo dovolj uvaže val i globokih sledov, ki jih je vtisnila meščanska individualistična vzgoja v ljudi sedanje generacije. Toda mi smatramo za mogočo evolucijo in drugačno vzgojo. Predvsem moramo priznati, da se čisti komunizem ne more udejstviti v eni sami državi, ki je obkoljena z drugimi državam s kapitalističnim meščanskim gospodarskim in družabnih ustrojem.
Priznavamo torej potrebo, da se vrnemo nazaj in da začnemo bolj počasno ki postopno preuredbo. Ker pa vemo, da moramo tudi danes živeti m da sami, brez pomoči meščanskih narodov in držav ne moremo vzpostaviti gospodarskega življenja Rusije, m zavedamo potrebe ustvaritve razmer, ki bodo primerne njihovi mentaliteti in njihovim gospodarskim in pravnim navadam.
Na pripombo poročevalca, da to pomeni povrnitev k meščanski organizaciji družbe, je dejal Vorovski: Do gotove meje pomeni to veliko, toda potrebno popustite v; mi pa upamo, da ne bomo pri tem izdali naših načeL Dovolili bomo gospodarsko izkoriščanje naših industrij, rudnikov i. t. d. in jim zajamčili dobiček, ki jkn gre, vendir pa bodo vsa ta podjetja eotala last države. Ta sistem je že sedaj v veljavi v Rusiji n. pr. pri velskomestmb poslopjih danih v najem, katerih upravo imajo v rokah privatniki, po večini bivši lastniki
Glavni predpogoj za uspeh konference — je poudaril Vorovski — je medsebojno zaupanje, brez katerega je vsako delo zastonj. Mi priznavamo, da nam je potrebna vaša pomoć: če torej mfea* od vas zahte-vamorvam moramo J*k* nfk^ nudih m
todi driati svoje oMM>* ideale vam iradimo os samo velike koncesije,' temveč tudi obvea*, da se bomo, kot vlada, vzdrževal* vsake propagande proti vašim km&nnpm.
Na pripombo dopisnika, da t tem še m dano jamstvo, da bo prenehala tudi vsaka
Evrope, je jasno, da maramo nuditi popoln, organičen sistem pravnih, civilnih in trgovskih jamstev, sploh pravno uredbo z rednimi sodišči in z vsemi potrebnimi jamstvi za trgovske kredite in operacije. Priznanje tega pravnega reda pomeni priznanje pravne osebe, ki ga uvaja in zanj jamči.
Mi ne bomo nikdar dovolili — je zaključil Vorovski —, da bi se nam vsilila vladavina, ki bi ogrožala vaš ugled. Ne sme pozabiti, da imamo efektivno moč v
se
Rusiji v rokah mi in da ni mogoča nikaka druga vlada. Ali nam se bo torej zaupalo, in potem pride samo ob sebi do priznanja sedanje vlade, ali pa nam se ne bo zaupalo, in potem so pogajanja zastonj.
-—— j>
Kralj v Milanu
MILAN, 11. Danes je prispel semkaj kralj. Vkljub deževnemu vremenu se je zbrala na postaji ogromna množica.
ra-
pr sld
aada tf<
agentov, je Vorov-poli-
žgodovinski ln politično
<U I*
tičnih agentov zasfc , , družabni pogof niso le zreli revolucijo.
Mi prihajamo v Genovo — fe nadaljeval Vorovski — z namenom, da sklenemo kaj konkretnega * obojestransko korist. Če hočemo aoseči gospodarsko sodelovanje
Jugoslavija
Hrvatski blok konferenci v Genovi
ZAGREB, 11. Hrvatski blok je izdelal drugi svoj memorandum, naslovljen na konferenco v Genovi. Ta spomenica je bila sprejeta na seji hrvatskega bloka dne 25. marca. Glavno vsebino tega memoranda tvori zahteva, da Italija odpokliče svoje vojne ladje iz dalmatinskih luk, da izprazni italijanska vojska tretjo cono, da zasigura Italija neodvisnost Reke in izroči Jugoslaviji luko Baroš. Iz memoranda, ki bi bil naperjen proti jugoslovenski državi, je nastala torej spomenica, v kateri so se hrvatski poslanci postavili na temelj državne ideje, in priznavajo veljavnost pogodbe, ki jo je sklenila vlada z Italijo v Rapallu, ter zahtevajo točno in precizno izvedb" pallske pogodbe.
Anglila
Nota jugoslovenske vlade zaradi reških dogodkov pred angleško zbornico
LONDON, 11. V poslanski zbornici je podtajnik za vnanje stvari Harmsworth izjavil, da je jugoslovenska vlada opozorila angleško vlado na nevarni položaj na Reki, toda v taki obliki, da ni potrebno nikako posredovanje angleške vlade. Harmsworth upa, da boste italijanska in jugoslovenska vlada rešili spor potom direktnih prijateljskih pogajanj. Končno je podtajnik izjavil, da bi bilo vsako posredovanje držav, ki niso pni stvari direktno prizadete, samo škodljivo, ♦ __
Nemila
Nemški odgovor na noto reparacijske komisije
PARIZ, 11. Reparacijska komisija je dobila odgovor nemške vlade na dve pismi, poslani nemški vladi dne 21. in 22. marca glede plačil v gotovem in v naravi s strani Nemčije.
Odgovor 3e glasi: Nemška vlada ima čast potrditi prejem sklepa reparacijske komisije z dne 22. min. marca, kakor tudi pisma od istega dne. Po dnevu 14. decembra, ko je nemška vlada poslala reparacij-ski komisiji svojo prošnjo za odgoditev, so se finančne težkoče Nemčije shujšale nad vse pričakovanje. Dolar, ki je v februarju veljal na berlinski borzi povprečno 180, je skočil februarja na 200. Marca je stal dolar stalno nad 300. K temu padanju kupne moči marke v inozemstvu se je pridružilo padanje njene kupne moči v notranjo&ti. To je imelo za posledico težke gospodarske in socialne neprilike. Ta teden so se nekatera najbolj potrebna živila podražila za 60 do 70 po sto. Tudi kruh je zelo po-dražal. Proti koncu marca je bil kruh 25-krat dražji nego pred vojno. Od januarja do konca marca se je cena premogu zvišala za 35 - 70-krat v primeri s predvojno ceno, a v primeri s cenami v inozemstvu za 65 - 95-krat. Cene hišnim potrebščinam, pohištvu, perilu i. t. d. so povprečno poskočile za 100 od sto. To rastenje cen je povzročilo med nemškim ljudstvom silen strah in hude posledice tudi drugače. Nemčija, ki je znižala od 1. 1913. porabo mesa na 55-60 od sto in kruha na 24 od sto, je sedaj prisiljena uvažati za 2 midjardi in pol živil na leto. Do nove žetve se bo moralo uvoziti v Nemčijo za 500 miljonov zlatih mark žita. Če se ne najde potreben denar za ta nakup, grozi Nemčiji lakota. Strah pred poletjem je ogromen. Nemška vlada ni v stanu preprečiti padanje marke, ki bo kmalu izgubila vsako vrednost. To bo imelo za posledico prenehanje vitalnosti in solidno-sti Nemčije. Gre za nesrečo, katero je treba preprečiti ne samo v interesu srednje Evrope, temveč v interesu vsega sveta.
Ker tiči prvi vzrok nevarnosti^ v plačevali v zlatem denarju, se prosi v noti odškodninska komisija, naj da na podlagi čl. 234. versaHleske pogodbe ponovno proučiti sklep od 21. marca komisiji izvedencev, v katero naj se imenujejo prizadeti in zastopniki drugih drŽav. Komisija, ki naj bi delala pod vodstvom odškodninske komisije, bi morala primerjati nemški davčni sistem z davčnimi sistemi držav, zastopanih v odškodninski komisiji
V odgovor na noto od 2d. januarja pravi nemška vlada, da je edino sredstvo, s katerim more nemška vlada plačati odškodnino, stabilizacija nemške marke potom zunanjega posojila. Za člana komisije izvedencev bi morala biti imenovana en nevtralni in en nemški član. Nemška jamstva bi se morala urediti ob priliki končne ureditve nemških dolgov na račun odškodnin.
Nemška vlada — nadaljuje odgovor — ni v stanu sprejeti zahtevanih garancij, čc prekašajo ponudbe nemške note od 28. januarja. Zahteva po šestdesetih miljardah nadaljnih davkov in po kontrolnih ukrepih so v navzkrižju z zavezniškimi obljubami od 16. junija 1919. Nemogoče je zvišati nemška bremena, ki presegajo dav-čne prispevke.
Vsaki nemški vladi bi bilo nemogoče do* voliti inozemstvu, da se vtika v sestavljanje in izvrševanje nemških zakonov.
Nota naglasa končno, da bi se o vseh drugih vprašanjih lahko razpravljalo posebej.
Gornja Slezija
Poročilo generala Leronda o dogodkih v Gleiwitzu.
PARIZ, 11. Poročilo generala Leronda o eksploziji v Gleivvitzu pravi, da se je po poročilih vojaških oblastev lahko vedelo, da je v kapelici na pokopališču skrita velika množina orožja in da je skrivališče minirano. Vsled tega je bil dan nalog stotniji vojakov, da preišče kapelico. Vojaki so bili že spravili na dan strojnice, kakih šestdeset pušek in veliko mu. ničije, ko je nastala eksplozaja, ki je povsem uničila kapelico. Iz ruševin so potegnili sedem mrtvih vojakov. En policijski nadzornik in trije vojaki so izginili brez sledu. Ranjenih je bilol kakih 10 vojakov. Po sirokosti razpokline in hrupu eksplozije se sklepa, da je bilo postavljeno ognjišče mine pod skrivališče orožja in da je bilo vse pripravljeno za razstrelitev skrivališča. Lahko pa je tudi mogoče, da je prišlo do eksplozije le slučajno.
Avstrija
Schober se zahval jaje Facii za huančno pomoč.
DUNAJ, 11. Korespondenčni urad prinaša poročilo o pogovoru med Facto, Schanzerjcm ter avstrijskim kancelarjcm Schobcrjem, kjer se je ta poslednji zahvalil za finančno pomoč, ki jo je Italija dovolila Avstriji. Pri tej priliki je Schober tudi pripomnil, da sta konferenci v Portorose in Rimu pripomogli do zbližanja obeh držav. Na italijansko prizadevanje so se zboljšali odnošaji med državami naslednicama bivše monarhije, kar je velikega pomena za gospodarsko vzpostavo Srednje Evrope. Končno je izrazil predsednik avstrijske delegacije upanje, da bodo zaveznika kmalu uresničili finančno akcijo v pomeč Avstriji. Na drugi strani je italijanski ministrski predsednik zagotovil Schoberja svojega živega zanimanja za rešitev Avstrija iz njene sedanjo krize ter obljubil, da bo po možnosti podpiral njena stremljenja za gospodarsko obnovo.
V Genovi se posvetujejo, v Mali Aziji se bojujejo
ATENE, 11. Poročilo o vojaškem datumu z včerajšnjim datumom pravi: Na dori-lejskem bojišču nič novega. Na fronti Afium - Karahisar pri Kulatanu je naše topništvo uspešno obstreljevalo sovražno skupine, katere so se morale umakniti. Naša pa trula, poslana na izvid, je našla na licu mesta 8 mrličev.
Vlom v «Banco di Sicilia».
KATANIJA, 10. Neznani tatovi so vdrli i ponarejenimi ključi v «Banco di Sicilia», prebili blagajnico in ukradli za 9 miljonov papir« natega denarja. Aretirana sta bila dva čuvajj in vratar.
Komunistični Kongres v Rimu
Pred par dnevi je imela komunistična stranka Italije svoj prvi kongre® v Rimu. Stranka je stara še le 15 mesecev in je bil to torej prvi obračun njenega političnega delovanja. Seveda je ta njena mlado&t le boli formalnega značaja, ker so elementi, ki jo sestavljajo, izšli iz velike socialistične stranice. Ta njih izhod je naravna posledica političnega razvoja. Razvoj je povzročil, da so voditelji socialistične stranke po poti izgubili svoj prvotni program. Komunisti so to zapazili, pobrali izgubljeni program in se spravili na to, da na njegovi podlagi na novo reorganizirajo delavska množice.
Kako se je to zgodilo? Socialistična stranka je nastala in se v svojem začetku razvila kakor čista Delavska stranka. Njeni čbii so bili — razun pičlega Števila inteligentnih voditeljev — skoraj izključno delavci. Iz tega sledi, da je moral njen program odgovarjati delavskim interesom, kar velja seveda tudi za politiko stranke. Delavsko gibanje pa je iz skromnih začetkov postajalo vedno mogočnejše, množile so se razne delavske organizacije, množili zavoje vani mandati v parlamentu in v občinah. Stranka je vsled tega razpolagala z vedno večjim številom uradniških mest in sploh takih mest, ki zahtevajo duševne delavce: malomeščansko inteligenco. Kakor dela vsaka druga stranka, tako je tudi socialistična postavljala na ta mesta svoja pristaše, torej člane socialistične stranke.
Tako je priSlo, da je znatno število v stranki včlanjenih delavcev prešlo iz tovarn v razne pisarne in urade, spremenil) so se torej po svojem socialnem položaju iz proletarcev v »makeneščane«. Razun tega je naraščal vedro bolj tudi pritok inteligenc« v stranko. Deloma so bili to inteligentni idealisti, ki so se posvetili delavskemu gibanju, deloma pa tudi taka, ki so videli, da rabi socializem duševne delavce in da si morejo potom vstopa v socialistično stranko zagotoviti svojo eksistenco. »Malomeščanski« element je torej postajal vedno vplivnejši v okviru stranke, ne toliko po svojem številu, kolikor po svoji duševni energiji. V stranki sta. se pojavili dve duši z nasprotujočimi sd interesi; proletarska in »malomeščanska«.
Posledice takega stanja so jasne: strankarska politika je morala delati vedno ve-jfcje koncesije malomeščanskemu elementu yn Cisto proletarski delavski interesi so stopali vedno bolj v ozadje. To pa seveda ni jmoglo trajati večno. Delavstvo se je začelo počutit! vedno bolj neud*>bno v socialistični stranki, začelo je spoznavati, da ona ne zastopa, vsaj ne v taki meri, kakor bi bilo potrebno, njegovih lastnih interesov. In kakor v drugih deželah, je prišlo lanskega januarja tudi v Italiji to, kar je prej ali slej moralo priti: proletarska stranka se je razcepila na dvoje: t. j. komunisti so zapustili socialiste in zaceli zopet iskati prvctni delavski program. Geslo, ped katerim se je to izvršilo, se je glasilo: za proletarsko revolucionarno politiko in proti malomeščanskemu reformizmu, revolucionarni proletariat se mora ločiti od re-formističnega malomeščanstva.
Tako so postavili vprašanje voditelji mednarodnega komunizma, ruski boljševi-ki in v tem smislu se je ono tudi rešilo. Namesto ene stranke smo dobili v Italiji dve: socialistično ter komunistično.
Prvi kongres nove komunistične stranke v Rimu nam je pokazal, da se večina italijanskih komunistov ne strinja z osrednjim moskovskim odborom tretje internacio-nale. Ta poslednji je namreč sklenil, da morajo komunisti vseh dežel podpirati politiko enotne proletarske fronte.
Stališče tretje intemacionale, t. j. politiko enotne fronte, sta na rimskem kongresu med drugimi zastopala fudi znana komunistična voditelja Graziadei in Bombac-ci, medtem ko so tej nasprotno taktiko zastopali Bordiga, Gramsci in Terracini, ki so dobili veliko večino kengresa na svojo stran.
Bordiga, vodja italijanskih komunistov, se nahaja sedaj drugič v čudnem položaju, da mora voditi taktiko, ki je diametralno nasprotna njegovim nazorom. Prvič je namreč prišel v navzkrižje s tretjo interna-cionalo že ob osnutju stranke, ker se je, dasi nasprotnik udeležbe stranke pri volitvah, moral pokoriti sklepu moskovske centrale, da se stranka mora udeležiti volitev v državni zbor in v občinske zastope.
Dnevne vesti
Stavku učiteljev občinskih šol. Včeraj je
napovedala zveza tržaških učiteljev 24-urno stavko, ki naj se vrši danes v sredo. Zveza fašistovskih učiteljskih zvez je sklenila, da se njeni člani stavke ne bodo udeležili. Stavko je proglasila osrednja učiteljska zveza kot protest proti sklepu senata, da se bo odpravila občinskim nameščencem tudi druga draginj-ska doklada. Z oziTom na to gibanje med učitelji občinskih šol je razposlal tržaški župan dr. Pitacco včeraj vsem šolskim vodstvom okrožnico, v kateri poziva voditelje, naj vplivajo na učitelje, da odnehajo od stavke, ter svari učitelje pred posledicami.
Dobave in dela za občino. Občinski odbor javlja, da je sklenil, da se bodo dobave in dela za občino oddajale potom javne dražbe. Dražbe se bodo naznanjale s posebnimi oglasi, ki se bodo pribijali pod obokom mc-cne hiše.
Razpis prodajalne monopolnega blaga. Finančno nadzorništvo v Trstu naznanja, da se prodajalna monopolnega blaga št. 3 v Trstu ulica Valdirivo 27 ima oddati v začasen najem. Tisti, ki bi hoteli dobiti omenjeno prodajalno, naj pošljejo finančnemu nactzcrništvu kolkovano prošnjo najkasneje do 15. maja 1922. Prvenstvo imajo vojni pohabljenci ter vojne vdove in sirote. Za prodrobnejse informacije se je obrniti na finančno nacfeoraištvo, Corso Cavour, št. 16, III.
Tramvaj Sv. Sobote zvezan z omrežjem mestnega tramvaja. Včeraj se je izvršila poiz-kusna vožnja tramvaja Sv. Sobote pc progah mestnega tramvaja. S tem stopa proga Sv. io*-bote v skupno celoto tržaške cestne železnice.
Pristojbine za račune. Finančno ravnateljstvo javlja, da je ministrstvo A/volilo, da bedo mesečni in tedenski računi tistih, ki so naročeni v hotelih in penzijonih I. in II. vrst -amo na hrano, podvrženi pristojbinam, t so določeni za račune po restavracijah H gcstilnah I. in IL vrste. Dalje je finačno ■ listrstvo odredilo, da bo znašala pristojbina na račune za posamezne postrežbe po kavarnah in slaščičarnah ter za takšne poSTežbe po hotelih in penzijonah vsake vrste, katere se ne morejo smatrati za dnevne obroke, 10 stotink, ako šteje občina nad 25.000 prebivalcev, a v manjših občinah pa 5 stotink.
Davki na dišave. Finančno ravnateljstvo naznanja, da se morajo z dne 30. junija 1922. vsi dišeči izdelki opremiti z nado-polnilnim davčnim kolkom rn sicer na podlagi določeb novih tarifov, določenih v kr. odi. z dne 31. oktobra 1921 št. 1526.
Domovindcn pravica. (Pod tem naslovom
boefemo tudi Še nadalje objavljali imena onih občin, v katerih bo izložen seznam pristojnih, kakor tudi rok za predložitev reklamacij). St. Peter pri Gorici Dan razglatitve: 5. aprila
1922, Rok za reklamacije do; 4. maja 1922. Kobjeglava. Dan razglasitve: 6. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 5. mafa 1922. Porir. Dan razglasitve: 6. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 5. maja 1922. Postojna. Dan razglasitve: 7. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 6. maja 1922. Hrenovice: Dan razglasitve: 7. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 6. maja 1922. Volčiča: Dan razglasitve: 8. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 7. maja 1922. Ajdovščina: Dan razglasitve: 8. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 7. maja 1922. Gradiška; Dan razglasitve: 10. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 9. maja 1922. Sela na Krasu: Dan razglasitve: 10. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 9. maja 1922. Ledine: Dan razglasitve: 5. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 4. maja 1922. Ročinj: Dan raglasitve: 5. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 4, maja 1922. Kanla-nar: Dan razglasitve: 8. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 7. maja 1922. BOjana: Dan razglasitve: 8. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 7. maja 1922.
Selitveni vlak. Selitveni ur&d nas naproša, da objavimo sledeče: Prosimo vse one, ki so se že prijavili za prihodnji selitveni vlak in so že tudi položili pri podpisanemu uradu potrdila, da so res bili tu državni uslužbenci, da nam javijo sledeče svoje podatke: 1. Naslov hiše, kjer so njih stvari shranjene. 2. Kdaj so odšli družinski glavarji v Jugoslavijo? 3. Imena, starost in eventualni poklic vseh članov družine. Te podatke zahtevajo od nas ofela-stva.* Prosimo vsled tega, da nam jih posamezniki nemudoma sporočijo. Obenem prosimo tudi drugo časopisje, da ponatisne ta oglas. Selitveni urad v Trstu, uL Torre bianca 39, I.
Izlet «Slov. planinskega društva*. Dasi je bilo minole nedelje zjutraj zastrto z oblaki in ni obetalo nič kaj dobrega, se je zbralo vendar lepo število planincev in planink (25 glav). Izdaten kontingent so dale Barkovije s *stri-cem» na čelu. V Štanjelu se je pridružilo tudi zastopstvo goriške podružnice. V veselem razpoloženju je četa ubrala pot po braniški dolini in se je od Braniče vspen jala do Erzelja. Tu je bil odmor. In sicer nad vse prijeten odmor. V vredni hiši PregelČevi smo bili deležni res pravega slovanskega gostoljubja. Blaga gospodinja je bdla vsa v ognju, da bi nam čim j bolje postregla. Bodi ji izrečena najiskreneja j zahvala! Ni čudo torej, da se je že tu začelo J pravo planinsko radovanje. Šala se je vrstila za šalo, dovtip za dovtipoen, a vmes je donela naša pesem. (Imeli smo namreč — pod vodstvom «strica» — za tako priliko kar najbolji mešani zbor). Po en o urnem odmoru smo se! jeli spuičati z erzeljskega hriba deli proti Ga-j brijam iu potem po ravni do Šmarij. Da-si nas ^ po vsej tej pote od Erzelja do Šmarij — nad, dve uri hoda — z neko jezo spremljal Jupiter' Pluvius s svojim mokrim blagoslovom, vendar ni mogel zmanjšati humorja naših izletnikov, ki so mu dajali neprestano izraza z vskliki, šalami in pesmijo. Kot pravi, samosvestni zmagovalci nad mokrim elementom smo dospeli veseli v znano hišo Stubljevo v Šmari-jah. In prišli smo zopet v hišo domaČo — hišo slovensko. Po zaslugi ljubeznjivosti domačinov in pa — čemu bi prikrivali to? — kleti in kuhinje Stubljevih — smo preživeli tu par srečnih ur. Nikcfo ni mislil več ne na pre-j stani trud, ne na dež. Pot od Šmarij do Šta-nejia pa nam je bila v pravi užitek. Vzduh je bil tako prijeten, da smo ga uživali s pravo naslado. Ta svoj izlet smo vredno «ovenčali?; pri Starčevih, kjer je bilo tudi nekaj domaČih pevcev, ki so se vrstili z našimi in so se končno združili v «jedno kolo», da zapojo iz — »bratskog zagrljaja« in iz globine čuteče duše. Po prisrčnem pozdravu smo se strpali v natlačeni vagon, ki nas je dovede! v Trst — sami nismo vedeli kdaj, tako veselo je bilo. Dan, ki smo ga preživeli, ostane vsem v najprijet-nejšam spominu. Ta izlet pa bo imel še svoj poseben pomen v zgodovini natega planinskega društva. Odbor se je menda hotel u veri ti, da-Ii so njegovi »mladiči« že godni, da-li znajo «izleteti» tudi brez njegovega vodstva! — ^Mladiči* so sifajno položili ta — izpit zrelosti. PriĆa za to je — nemladič. M. C-t-č. )
Vabilo. Pripravljalni odbor barkovljanskt godbe vabi nn pogovor glede osoutja «Godbe ne ga društva«, ki se bo vršil danes, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer, v zgornji dvorani Obr+nijskega društva v Barkovljah. Vaščani, udeležite se tega pogovora, ker je velike važnosti za našo ukaželjno mladino!
Pripravljalni odbor.
Slov. akad. ler. društvo * Balkan hna danes točno ob 20 in pol svoj redni sestanek. Pol ure preje odborova seja.	Odbor.
MDP Magdalena. Redni sestanek za danes odpade. Vrši' se pa sestanek dramatičnega odseka ob 20 in pol v navadnih prostorih.
Odbor.
Man dolinistična skupina MDP Sv. Jakobu
Danes ob 20. redne vaje. Pridite točno in prinesite šolnino.	Vodja.
DeČ2k se izgubiL Dne 22. marca t. 1. je odifcel 12 letni Marij Picot z doma ter izginil brez sledu. Vsa dosedanja poizvedovanja s strani oblastev in tudi privatne poizvedbe so bile brezuspešne. Deček ima plave lasi, na sebi
je imel modro suknjo En pepefnaaf klobuk. Naš« čitatelft v mesta fn po Meli, Id bi kaj vedeli o omenjenem dečku, se prosijo, da bi obvestili vzalolčene itartte v Rojanu-S. Er-macora it. 48.	*
♦	Klub feMMtičaik diletastov na Proeeka
3prizori na velikonočni ponefeljek burko v 3 ejanjih «Veleturist». K obilni udeležbi vabi vljudno	Odbor.
*	Športni odsek šentjakobskega Sokola vabi vse člane in prijatelje športa, da se polnošte-vilno udeležč skupnega sestanka, kateri se bo vršil v sredo 12. t. m. točno ob 21. uri v navadnih prostorih. Določiti se ima, kje in kdaj se prične z nogometno igro in drugim primernim Športom. Ker nam v telovadbi ni mogoče nadaljevati, pričakujemo bi upamo, da si bomo vsaj s športom zopet krepfli ude in mišice ki nam počivajo že črez mero. Torej pričakujemo točne in obilne udeležbe. Načelnik.
Tučič: «Golgota», drama v 3 dejanjih se uprizori dne 15. t. m. v dvorani Del. kons. društva pri Sv. Jakobu. Uprizori jo dramatični odsek mladinskega društva «Prosvete» v Idriji. Ura in vstopnina se bo pravočasno naznanila.	.	OdboT.
vremena se bo veseKca vršila isti dan v prostorih hranilnice in posojilnice v Dornbergu. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Iz triaikega življenja
Aretiran tat Pred včerajšnjim proti večeru je bil aretiran na Goidotjevem trgu neki Peter Dean, stanujoč v ulici Molm a vento št. 2. Mož je namreč kriv tatvine, katero fe izvršil malo pred aretacijo na istem trgu. Are tiranec je bil odpeljan na policijo. Tam je trdil na vse mogoče načine, da je nedolžen. Ko so ga pa preiskali, so našli pri njem ukradeno uro in verižico. Okradenec, ki se imenuje Josip Miniti, stanujoč v ulici Settefontane it. 24, je dobil pozneje uro in verižico nazaj, Deana so pa odpeljali v zapor Coroneo.
Pereča vprašanja so reševali včeraj okoli poldne trije možakarji, ki so se vrteli pred vedno zakajeno staromesko krčmo «Alla taverna di fmno->. Reševali so: denarno krizo in lakoto. Prvega vprašanja niso mogli rešiti na noben način. Zato so skluiili, da bodo rešili dirugo manj kočljivo vprašanje, toda ne v mislih temveč v dejanjih. Šli so torej v goriome-njeno gostilno in so si naroČil jedače in pijače. Ko so se pošteno okrepčali« so pozdravili krčma rja in so odšli. Krčmarju pa ni preo s tajalo drugega, nego da je šel na policijo in naznanil, da so mu možakarji pojedli okoli 50 lir.
Nesreča aa delu. Včeraj zjutraj so pripeljali z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico 55 letnega delavca Josipa Škerla, sta-nuiočega v zagati Sv. Fortunata M. 8. Škerl je delal pri nakem stroju v trgovini T. Haus-brandt v ulici Cectlia de Rittmayer. Pri tem mu je zašla leva roka med kolesje. Roka ni težko poškodovana.
Oba sta hotela imeti prav. Pred par večeri se je odigral v obljudeni ulici Cavana zanimiv prizor: ava stražnika sta prišla do hudega spore kanja radi službe.
Mestni stražnik Kan Form je parfruliral po goriomenjeni ulici. Tedaj je naletel na nekega kr. stražnika, ki se je vozil na kolesu.
—	Vzemite v naznanje, da je prepovedano voziti s kolesom po tej ulici — je dejal mestni stražnik energično.
—	Sem v službi — je odvrnil nagovorjeni stražnik. Beseda je dala besedo in tako sta prišla do hudega oporekanja. Pri tej priliki sta si stražnika napovedala . . . aretacijo: kr. stražnik je hotel peljati ustnega stražnika na policijo, drugi pa je hotel peljati prvega na postajo mestnih stražnikov. Bog si ga vedi, kako bi se incident končal, ko bi ne napravili red orožniki in mestni stražniki.
Vesti rCorlikcsa
Medaaa. »Izobraževalno društvo* v Medani priredi na Velikonočni pondeljek, dne 17. aprila 1922 naroden tabor s sledečim sporedom: 1. Sprejemanje gostov točno ob 2. uri pop. pri slavoloku. 2. Blagoslovljen je novega društvenega odra. 3. Poedravni *ovor. 4. a) Volarič: Slovan na dan, mata ni zbor Me dana; b) V. Vodoprvec: O večerni uri, mešani zbor štieverjan; c) Juvanec: Na Aoro, mešam zbor, Biljana. 5. Deklamacija. 6. Dr. Schvrab: Dobro jutro, mešam zbor a »premlevanjen orkestra, Medana. Govor gosp. poslanca V. fcčeka. 8. V. Vedo pivec: Narcčiio, mešam zbor, Solkan. 9. *** V naravi, mo&t zbor, Krnna. 10. Rodoljub iz Amerike. Veseloigra s petjem v 3 dejanjih. ZHraii*čc vseh &»Jtpv v vasi pred cerkvijo. Med ^.uori	^grf igra Biljanski orkester ter debije sadiva poŠta. Vstopnina: I. sedež: 7 lir, U. sedfel 5 tir, ato^ča 3 lire. Za vozove, konje in kfifcsa je preskrbljeno. V slučaju slabega vremena se bo vr&l tabor nedeljo pozneje, tL j. 23. I. m. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor.
Ponikve. (Smrtna kosaj. Dna 6. t. m. smo pokopali blagopokojne vložek) Hvala, staro 53 let. Podlegla je kruti bolezni, kateri je kljubovala tri leta in poL Družino Hvala je zadela bridka nenaAnestna izguba. Pokojnica je bila obče spoštovana, kar je pokazala tudi obilna udeležba pri pogrebu. Kaj ji ho lahka domača slovenska gruda!
Zaloiče pri Dorabcrgo. Bralno društvo v Zaloftčah priredi na velikeoočni pondeljek svojo prvo veselico, ki se bo vrfila na vrtu vile g. Rejca- Na sporedu so: Fbižgarjeva drama «Razvalina življenja», deklamacija m petje. Začetek točno ob 3H. V slučaju slabega
Književnost in nmehost
Družinski list «Mladika». Marčeva (3.) številka tega našega tako prepotrebnega — a žal še jako malo razširjenega — primorskega lista, je izšla. Prinaša prelepo, bogato in mnogovrstno vsebino: Tajnost (Bevk). — Kaj naj začne? (Kosovel.) — Golgata (Samec.) — Glo-riosa (Pregelj.) — Procesija (Bevk.) — Sredi mladine (Pastuškin.) — Andrej Košuta (Rc-mec.) — Kdo je kriv (Jurič.) — Podnočje (Kosovel.) — Brezen (Keber.) — Valentin Stanič (Lovrenčič.) — Čigav je Dante (Budal.) — Po deželi citron in rožičev (Filipčič.) — Teloh (Denert.) — InkapernancL — Življenje m smrt na Južnem tečaju. Vnanjost Staniča. — Za naše malčke. — Ženski svet. — Iz naše književnosti. — Listek. — Poleg tega krasi «Mla-diko» mnogo slik in ima še 3 priloge (Kulturni vestnik, Platnice, Glasbena priloga.) — ' Mladika* stane za vse leto 20 L (pol leta 10 L). Naroča se na upravo «Mladike» v Gorici, ul. Carducci 4. Posamezne številke stanejo 2 L. V Trstu se dobi pri Štoki' in Traniju, v Gorici KTD. — «Mladika» mora v vsako družino v Primorju, v zadnjo kočo, do zadnje vasi. Naročajte in širite jo!
«Nasa Založba* v Trstu. Tiskovna zadruga «Naša Založba« v Trstu je izdala v teh dneh 2 knjigi in sicer: 1. Dr. Ivana Preglja: «Ple-banus Joannes», znameniti zgodovinski roman; 2. Francefta Bevka «Faraon» s 15 novelami. — Prva knjiga stane L 5'50, druga pa L 5'20. Na prodaj pri Štoki in Traniju (Trst) in pri KTD (Gorica).
Najlepši slovenski roman, ki je izšel z zadnjem desetletju je brezdvoma Pregljev «Ple-banus Joannes, ki ga je izdala «Naša založba» v Trstu. Stane 5 50 L.
France Bevk: «Faraon». Trst 1922. Izdala in založila «NaŠa Založba«. Strani 128. Naslovno stran in vinjete narisal Tone Kralj. — Ima t'ele novele: Faraon. — Klic žene. — Praznota. — Kako je bilo? — Otrok. — Begunec. — Avditor. — Vrnitev. — Sovka. — Črni piščanec. — Amuška pred poroto. — Most samomorilcev. — Podobni obrazi. ■— Grešnik. — Na četrti galeriji. — Knjiga stane broširana L 5*20. Dobi se v Trstu pri Štoki in Traniju, v Gorici pa v prodajalni KTD.
VAJENEC, z meščansko šolo, pošten, išče službe v trgovini jstvm, na/raj na dežel'. Naslov pri upravniŠtvu,	7r :
MARIBOR. Mlado podjetje, katero ima dn-.-no čistega dobička 1200 K, bodočnost veli! a, se proda za 100.000 lir radi družinskih razmer. Pojasnila daje Delak, Cankarjeva ulic*» št. 33, Maribor.	70«
POZOR! Srebrne krone, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačr.je edini gro-sist Bclleli Vita, via Madonnina 10, I. lć
NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55,—, žimnice 40.—, umivalniki, ročne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 19{JC dalje. Fonderia 12, I. desno.	25
SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, I.
RUSKI BEGUNEC VIOLINIST, absolvent petrograjskega in pariškega konservatoriju, poučuje v igranju na gosli in tudi ruski in francoski jezik.
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKCJ
dežnikov, belih In pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd.
Trst Cono 11. III R. [VEKI »n. 11
PODLISTEK
KAPITAN MARRVAT
Leteči Holandec
Roman	(n3)
Čez nekaj ur so jih pozvali h kralju, ki jih je sprejel na prostem. Kralj je sedel pod nekim stebrom, obdajali so ga neštevilni duhovniki in vojaki, ki so sicer množici ugajali toda iz. kazovali le malo ukusa za lepoto. Vse kraljevo spremstvo je nosilo bele obleke in turbane iste barve; on sam pa je bil brez okraskov. Posebno pozornost je zbudila v Filipu in Krancu velika snažnost, kajti vsa oblačila so bila snežnobela. Ko ju je pozdravil kralj na mohamedanski način, so ju pozvali naj sedeta. Ker so imeli tolmača, sta lahko povedala kralju ves potek nesreče, nadalje Filip tudi ni zamolčal izgubo svoje žene( ki pa je bila — baje — prepeljana na portugalsko naselbino v Tidore in vprašal vladarja, če bi lahko izpo-sloval njeno osvobojenje in jo vrniti njemu.
•Dobro, f je odvrnil kralj, «tujcema naj se da okrepčila. Obisk je končan.«
Čez nekaj minut so se skoro vsi odstranili in ostalo je le par kraljevih zaupnikov. Tujcema so postregli z rižem, ribami in drugimi jedili. Po obedu je spregovoril kralj: - «Portugalci so psi, so naši sovražniki — ali
nam hočeta pomagati v boju proti njim? Imamo velike topove, pa jih ne znamo tako dobro uporabljati kot vidva. Če se strinjata z mano, odpošljem ladjevje proti Portugalcem na Ti-dorL No, Holandca, hočeta? Ti,» je pristavil napram Filipu, «2eno boš dobil spet naxaj.»
«Jutri vam odgovorim,» je rekel FiKp, «kajti preje se moram posvetovati Še s svojim prijateljem. Kot> sem vam že preje povedal, sem bil jaz na ladji kapitan, on pa podpoveljnik — pomenila se še bova med sabo.»
Schriftena, ki ga je Filip označil kot navadnega mornarja, kralju niso predstavili.
«Dobro,» je odvrnil kralj, «jutri čakam odgovora.'*
Filip in Kranc sta se poslovila; ko sta se vrnila v kočo sta tam naila dve popolni mo. hamedanski obleki s turbani, ki jima ju je podaril kralj sam. Tega sta se zelo razveselila, kajti njuni obleki sta bili ie čisto obrabljeni in raztrgani in nezmožni za nadaljno nošnjo. Denar sta pospravila v malajski pas in se preoblekla. Po dolgem posvetu sta se odločila, da kraljevi Želji ugodita, saj se jima je zdelo edino tem potom dobiti Amino nazaj. Svoj sklep sta kralju drugega dne razo dela in začeli so se pripravljati na bojni pohod.
In zdaj se je začeto živahno vrvenje. V zalivu se je zbralo na sto in sto ptrog, ki so tvorile skoro pol milje širok brod In na katerih se je kretala nepregledna množica moštva, ki je mrzlično dokončavala vse priprave. Nekateri so privezavali jadri,	tcsariK. večina
pa je brusila ostre sablje in usejala iz anane smrtonosen strup. Obrežje je btto pozorišč« najpestrejtega življenja. Vseokrog so ležali vrči z vodo, vreče z rižem, zelenjavo — in zaboji perutnine. Gori in doli pa so se sprehajali voditelji v najUpžih oblekah, oboroženi od nog do glave in zaukazovali. Kralj je imel Sest velikih itirikaKbrskih topov, ki mu jih je podaril aeld indipki kapitan. Tem topovom so dodali odgovarjajočo množino kro-gelj in karteČ in pb razpostavili na največje piroge pod vodstvom na^h junakov. Kralj, ki je bil prepričan« da uniči portugalsko utrdbo, je bil sprva pripravljen še sam udeležiti se pohoda, kasneje pa je na prigovarjanje prijateljev in na Filipovo piutojo od tega namena odnehal, da bi po nepotrebnem ne izpostavljal svojega življenja. V desetih dneh je bilo vse pripravljeno in sedem tisoč mož b roječa posadka je odjadrala aa svojih ladjah proti otoku Tidore.
Bil je lep pogled: modro, rahlo se gubajoče morje, pokrito z okroglo Seststo pisanih ladjami, U so imale vse razvita jadra in liki delfini plule po vodi; nato ogromna posadka, vsa v belem, kar se je lepo podajalo modrini morja. Velike piroge, ki so se v n^h nahajali Filip, Kranc in drogi voditelju so bile okrašene s pestrimi zastavami in zastavicami, ki so ljubko plapolale v rahlem vetru. Vse je bilo bolj podobno zabavnemu potovanju kot pa vojnemu pohodu.	.
" ^	(Dalje.]
Borzna poročila.
Tečaji«
Trst, dne 11. aprila 1922.
Jadranska banka .............. IfO
CosuIIch..................265
Dal mati a.....................
GeroIImich .••••••*••••••»• «430
Libers Triestina •• • • ........ • • 40*
Lloyd •• *•••*»*•••»••*••* 12.'0 Lusslno ,,,•••*•••••••••••
Martinolich	^
Oceania ..................
Tripcovich
Ampelea ..................
Cement Dalmatia . • ............
Cement Spalato . .............. -70
Tuja valuta na tržaškem trge;
Trst, dne 11. aprila 1922.
ogrske krone......................—• 2..30 2.40
avstrijsko-nemSke krone............—-23
češkoslovaške krone...... .	36.90 — <3/.bU
dinarji . . -....................2 J.-.-- 25.-
..................................13.75.— H. 75
marke............................Jj o5.- 7.d5
dolarji..........................18.30— 18.50
francoski franki.........171.25-—171.7o
Švicarski franki..................359.—.—
angleški funti papirnati............SI.80— 82 20
angleški funti, ...................94.25.96.25
napoleoni ....................75.50 7G.
STABILIMENTO TIPOGRAFICO
LIVIO CORSI
Cefltrale:Tri€St2, tfia Riccarđo Pltier! 7 Tel, 20-47 Ms PHIs!2: Msfl?alcwe, m Frioil 24
P. n. gospod I
Od predsedništva kr. Višje deželne sodnije za Juii}6ko Kraifrio v Trstu sem dobil izključno dovoj nje za prodajo kazenskega zakonika v ita ijanskem in slovenskem jeziku in zakonika za ka/ensko posiop2n)e v italijanskem in slovenskem jeziku, ki sta pravkar izSla, prvega po Lir 15.—, drug-ga po L 18.— komad, vštevSi poštne trojke.
Ravno tako sem dobil izključno dovoljenje za prodajo kazenskega zakonika in zakonika za kazensko postopanje v hrvatskem jeziku, oba prevedena po nalogu kr. Višje deželne sodnije v Zadru. Cena komadu L 5.— vštevši poštne stroške.
Kar se tiče kr. odloka z dne 5. marca 1922 št. 288, ki »sebuje določbe za upeljavo in dodatne zakone, bo ta objavljen tekom meseca aprila in bo na prodaj po ceni, ki jo bo določ lo predsedništvo Vižje deželne sodnije.
Naročila bodo točno izvržena po povzetju.
Trst, 6. aprila 1922.	233
MčiitetelBstness itntuto.
Županstvo v Sežezr, Lokvi, Rod»ku, Naklem, Povirju, Štorjah, Štiaku, Avbenu, To maju, Dut ovijah, Skopem. Koprivi, Velikem Repou in Zgoniku.
Štv. 443/22.	Sežana, 10. IV. 1922.
Z ozirom na člen 1. prezidijalnega dskre-ta od 1. februarja 1922, ki določuje predpise za izvršitev kr. odloka od 30. i2. 1920. št. 1890 in 29. 1. 1922. o pridobitvi italijanskega državljanstva, daje se na znanje: da bodo «imeniki» oseb pristojnih v zgoraj navedene občine, ki pridobe v smislu sanžer-manske mirovne pogodbe italijansko državljanstvo po polnem pravu, izloženi v občinski pisarni vsake posamezne občine z dnem 12. aprila t. 1.
Kdor je v stvari zainteresiran, lahko tekom 30 dni reklamira na županstvo prizadete občine radi opustitve vpisa a1! na radi napačnega vpisa. — O reklamacijah odločuje civilni komisar pristojnega političnega okraja. Proti odlokom poslednjega je dovoljen utok na generalni civilni! komisa-rijat za Julijsko Krajino (XIII. urad}, ki se mora vložiti pot:^n pristojnega civilnega komisarijata tekom 14 dni po razglasitvi odloka.
Razsodbe generalnega civilnega Komisarijata se lahko izpodbijajo polom utoka na VI. sekcijo državnega sveta tekom 60 dni po razglasitvi razsodb. Ne glede na razsodbe o reklamih in utekit prične bhko civilni komisarijat tekom 14 dni po objavi «imenikov» z uradnimi popravki (z novimi vpisi, izbrisi, popravki). — Proti tem popravkom, ki se jih naznani brez odloga vdeležencem, so dovoljeni reklami in utoki na način in v rokih določenih kakor zgoraj. ZA ŽUPANSTVA ZGORAJ NAVEDENIH
OBČIN ZUPANI: Mahorčič, Muha, Cerkver.ik, Goaabeč, Čefuta, Kes, Počkar, Ger/uek, Gerbec,
Žvab, Živic, Vrabec, Furlan, Građen.
Urama in zlatarna
FRJtNCESCO BUDA
Trst« Via Scalinata St. 1
sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje.	18
Kupuje srebrne kron«.
Pozor na naslov!	Pozor na naslov!
Prvi čas
niso bile testenine „PEKATETE* takoj brezhibne, ker se Je šele po nekolikem času posrečilo tovarni zaslediti prvovrsten zdrob iz amerikanske pšemice. Zato je njen izdelek sedaj mnogo boljši kakor pred vojno, ker tačas ni bilo inozemskega zdroba na razpolago.	(63/1)
Hali oglasi
m računajo po 29 stotink bmis — Najmanji* pristojbina t 2'—. Debele Črke 40 stotink br-seda. — Najmanjša pristojbina L 4*—. Xour Iščt slažbo. plača polovično ceno.
INVALID veSč slovenskega in nemškega jezika išče mesto vratarja, paznika, nočnega Čuvaja ali kaj »ličnega. Naslov pri uprav-niStvu,	716
POROČNA SOBA iz težkega, spaljenega bukovega lesa samo za Ur 1280; druga psihe stjafna, solidno slavonsko delo za lir 1450; velika izbera, močno znižane cene. Turk, ulica Rossmi 20.	714
MARIACELJSKE KAPLJICE Pain, Expeller( Bioglobin in druge specijalitete se dobivajo v lekarni v II. Bistrici.	28
DIPLOMIRANA babica sprejema porodnice na dom. Orel, via Udine 32. I.	544
NOVE POSTELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—. volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers. _ spalnice
£trJ. i>c zmernih ccaah v uL ^^noeria 3.
1.0 IS
reg. zadruga z o. z.
Trst, Ula deir Olmo Steu. 6.
PODRUŽNICI : Gorica	Monfalcone
Via Garibaldi it. 20 Via Friuli St. 614
ZiM In delsonlca majoličnlti peči In Štedilnikov.
Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode.
Prevzema se delo 0 ckolltl
k