| St. 15 (14«) Leto XXVIII 1 NOVO MESTO, četrtek.
14. aprila 1977
I 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom [ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
I
YU ISSN 0416-2242
Sporazumevanje olajšuje delo
posavskih občin o ^J*ktualnih vprašanjih
*fenedeljkovi 56j' sveta* posav-^atfr^i80 ^ na dnevnem redu
*	fc. Ha a«ualna vprašanja, ki so že ravnehT1-1 razpravah na različnih sodi	Ptecej	prahu.	Mednje
“P°k.ojenskih domov v Primpn, *m ®evnici, vendar v tem najurpi _ ve<tao drži dogovor, daje delodom v ®režicah in da 1980 na J1 jmoteno steče. Do leta ^lževn«-	°*3 solidarnostnem
t»iJivSevi}lic-aedstev postav'*' dom
I! "at,° sprejel enotno stali-Went d	dolgoročni razvojni
"^nimi mSi* d?Polnitl s srednie'
z ustavo^ °bcm m ga uskladiti nem rjeh, c z zakonom o združe-trebne «■ bpremen'be so nujno pohotni na d*311', da koncepta v Žiti. Nnv, ne *30 mogoče uresni-dohaja. 603 ^ina ga do zdaj ne
dogovn« syet obravnaval osnutek yoja Hn .l^Pnih vprašanjih raz-potiebg,, . 1980. Tak dogovor je ^evanfaaj jkjšuje pot do spora-ta so DoŠt1?-6 °^einami. Člani sve-Mdellc, X Pobudo za ustanovitev feeiigTu ^°n°mske srednje šole v Krškem	za jedrske tehnike v
SostincL„ y . ustanovitve oddelkov
fe ^ARKl V VEČNO
^Pisano^v^ statistikah je } trenutelf ^L\ndiii republiki tako aHt, A848 S.udi> ki so
^iagnoza- „ ostali brez vida. ^kpota.^^.karpome-
z Jožetom t*1 ja * je sre-^st°m v "l .Up,ancem- te le fo-finske Shmw- novomeške
F^Pevku °f,l nitl» S1°venye. V ip »A Je v večno
f1 napravah°VUdK0 najnovej-
‘epim.	kl. bl pomagale
apaatfS!J 5 J.e’ da so neka* "steuktorjev novoi»eških
N)cj« ”DOBER dan, dole-
Nndft J.*®v,ilki je po kratkem l^ber i**1 P£ed vami rubrika Sda £?’ Dolenjci". Je že
5 se, ,?'^skih mož <n žena,
del°m rok in bistrostjo Sslaviii ljavai v Sloveniji, ^nika “J** svetu, zlepa ne H jt u^ dana5nji sobeso ^,etar ?•, r ?u,tara> republiški !?du :	a ljudsko obrambo. Po,
^kelj. 8eneralmajor Butara iz
^LED v VESOLJE
vi
.odlikuje radoved-^ov p?JPrcJ Je pokukal čez so-?i°* $ez np *casncjc v drugo doli-,|ednji dfl^an» zadnji in ne po-t!°Ptnic n^z,ck P* so človekove
6 v V[1,] ,!ln!' V zapisu „Po-tof na Vnn? ?kužamo odgovo-
S|If ^nJe, kje v vesolju
h' al> Pa nl2? ^°d xic)° našc v ’ ki iih • t*j|va čutila napleti n , Je eumil človek. Smo S*ni, °J!čnih daljavah tudi rie.C razumno bitje?
STOP-SOm
LJUBLJANA CENTER ZAGREB
torka čez novi most
Od 12. aprila velja v Novem mestu nov prometni režim
, -v 7 ‘'vuiiurnvc UUUCLK.OV
gajo~pQ ^ole v Brežicah pa predla-
Na sei?V"0.proučitev. , *
^dnika Iv« 12V0*‘^ z.a novega pred-^etetnikn Posavskih občin Janka občinske
V TOREK ZAPELJALI PRVI AVTOMOBILI - Novi most v Ločni so spustili v promet 12. aprila brez govorov in slovesnosti (to bo ob uradni otvoritvi skupaj z novo cesto jeseni), tokrat pa sta le delavca Pionirja in Cestnega podjetja prerezala trak, preden so z Ločne na Ragovo zapeljali prvi avtomobili. (F oto: Janez Pavlin)
Tenis krepil bratstvo
Novomeščani imeli v gosteh 250 pionirjev, udeležencev srečanja v namiznem tenisu — Pozdravno pismo Titu
..Dobrodošli v Novem mestu na veselem snidenju!" Tako so pozdravili pionirji novomeške občine svoje vrstnike, igralce namiznega tenisa, ki so se 9. in. 10. aprila udeležili 1. republiškega srečanja pionirjev in pionirk v namiznem tenisu in pionirskega turnirja bratstva in enotnosti, na katerem so nastopile reprezentance vseh republik in avtonomne pokrajine Vojvodine.
nju^0 ^bernik, novi predsed-ta posavskih občin.
Praznik Čebin
Osrednja proslava ob 40-letnici ustanovitve KPS na Čebinah
Trbovlje in z njimi tudi Čebine so te dni v znamenju velikega dogodka. V, soboto, dan pred zgodovinsko nočjo, ko so pred 40. leti na Čebinah ustanovili KPS, bo na tem mestu slavnostna proslava, ki se je bodo udeležili vsi pomembnejši predstavniki slovenskega političnega življenja. Tako pričakujejo obisk Edvarda Kardelja, Staneta Dolanca^ Mitje Ribičiča, Franca Šetinca in drugih, zraven pa še več kot 250 predvojnih komunistov. Slavnostni govornik bo predsednik RK ZSMS Ljubo Jasnič, kajti tega dne bodo Zasavčani	sprejeli	tudi
zvezno štafeto. .
Po tej proslavi se bodo gostje preselili v Trbovlje, kjer bo v večernih urah v Delavskem domu slavnostna akademija, na kateri bo častni govornik eden izmed soustanoviteljev KPS tov. Miha Marinko. Ta dogodek bo neposredno prenašala tudi ljubljanska TV.
ZDRAV 1115C £
ŠMARJEŠKE TOPLICE
"Pot do fiopoinoiti sado&HC
jeti/ec ji o(U4&
• KOZMCTIČMtCA,
• f Rt ZC RSKCC A IN
• PIDIKCRSKCCA SALONA
\ tet, — ^00
Minula prireditev (pionirji so z njo počastili vrsto važnih obletnic) je bila v sklopu ..Jugoslovanskih pionirskih iger“ in je potekala nemoteno, za kar gre veliko zaslug občinski Zvezi prijateljev mladine iz Novega mesta, Zvezi prijateljev mladine Slovenije, slovenski Namiznoteniški zvezi in novomeški Telesno-kultumi skupnosti. Na njej je nastopilo (pokrovitelj je bila Krka, tovarna zdravil) več kot 250 pionirjev in pionirk iz vse Jugoslavije. Namiznoteniška tekmovanja so po vsej republiki potekala od novega leta, na šolskih in občinskih tekmovanjih pa je nastopilo (v .53 občinah) kar 1911 ekip s 5788 udeleženci.
Ob koncu množične prireditve so udeleženci poslali tovarišu Titu pozdravno pismo, v katerem so med drugim napisali, da je srečanje pionirjev Slovenije in Jugoslavije v Novem mestu doseglo svoj smoter, za kar imajo veliko zaslug tudi novomeške družine, ki so gostoljubno sprejele v goste mlade športnike.
V	torek, 12. aprila, malo pred 14. uro, je stekel promet čez novi most v Ločni. Izvajalci del: Pionirjevci in Cestno podjetje so se tokrat s hitrostjo zares izkazali, saj so držali besedo, da bo promet po začasni obvoznici stekel v 45 dneh.
Od trenutka, ko je stekel promet čez novi most, se je spremenil tudi
SLAVNOSTNO ZA DAN ŽELEZNIČARJEV
Jutrišnji dan praznujejo jugoslovanski železničarji v jubilejnem letu še posebno slovesno. Tako bo osrednja proslava na Zaloški cesti v Ljubljani, glavni govornik pa bo predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak.
Ob dnevu železničarjev bodo najzaslužnejšim možem v temnomodrih uniformah podelili tudi 418 nagrad za njihovo 3(Hetno neprekinjeno delo v organizaciji. Slavnostna podelitev bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
SEVNICA: BILTEN ZA AKCIJO
Komisija za propagando pri posebnem odboru občinskega komiteja ZK za pripravo in počastitev pomembnih letošnjih proslav je v ponedeljek razposlala na 150 naslovov 15 strani obsegajoč bilten o proslavah in akcijah ob teh visokih jubilejih v sevniški občini. Bilten, razmnožili so ga v Jutranjki, naj bi pomagal usklajevati delo številnim aktivistom in nosilcem proslav v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Za obsežnimi programi so se v delovno proslavljanje velikih obletnic vključile posebno osnovne šole v občini. Osrednja občinska proslava bo 22. maja na športnem parku pri sevniški osnovni šoli, kamor so za slavnostnega govornika povabili podpredsednika slovenskega izvršnega sveta dr. Avguština Laha.
ves prometni režim v Novem mestu. Podrobneje bomo o tem pisali prihodnjič, tokrat pa naj voznikom in pešcem povemo le, da celoten promet skozi mesto po novem nima več prednosti. Posebej je to važno v križišču pri Industriji obutve in v kan-dijskem križišču, Iger se prednost vozil spreminja.
Z odprtjem prometa čez novi most si bo gospodarstvo močno oddahnilo, saj so bili zdaj zaradi obvozov veliki stroški. Mesto bo laže zadihalo, manj gneče pa bo tudi s tranzitnim turističnim prometom v sezoni.
Ljudski časnik-vest socializma!
DIREKTOR RENAULTA POHVALIL SALON AVTOMOBILOV - Prejšnji četrtek je mednarodni salon avtomobilov v Beogradu obiskal tudi generalni direktor francoske tovarne »Renault avtomo-bili“ Bernard Hanon s sodelavci (na sliki). Na tiskovni konferenci je pohvalno govoril o organizaciji salona, še posebej o razstavnem prostoru IMV, češ da je to najlepša razstava Renaultovih vozil na svetu. Ob tej priložnosti je obrazložil program sodelovanja med Renaultom in IMV. Beograjskim razgovorom direktorjev obeh sodelujočih tovarn je prisostvoval tudi predsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič. Generalni direktor Renaulta je bil nato gost člana zveznega izvršnega sveta Janka Smoleta, kosila, ki ga je Janko Smole priredil, pa se ga je udeležil tudi član slovenskega IS dr. Miran Mejak, ki je nedavno vodil slovensko gospodarsko delegacijo na obisku v Franciji.
R—14 KMALU Z NOVOMEŠKEGA TRAKU - Med novostmi, ki so še posebej pritegovale avtomobilske sladokusce” na pravkar končanem avtomobilskem salonu v Beogradu, je vzbudil veliko pozornost novi osebni avtomobil R—14 (na sliki v ospredju v paviljonu IMV), ki ga bodo še letos začeli izdelovati v Novem mestu.
Leta 1981 v IMV že 150.000 vozil
Tako letno proizvodnjo bo omogočilo sodelovanje s francosko tovarno Renault
Leta 1980 ali 1981 bodo v Novem mestu že 150.000 osebnih avtomobilov. Tako letno proizvodnjo bo IMV dosegla z naložbo 2,5 milijarde dinarjev, ki jo bo sofinancirala francoska državna tovarna Renault.
100.000	vozil bodo izdelali za domači trg, 50.000 pa za izvoz,
V	okviru tega sodelovanja je predvidena &rb Renaulta za prodajo v tujino, servise in nadomestne dele. Francosko tovarno bo z avtomobilskimi deli zalagala tudi IMV. Izvoz in uvoz delov za sestavljanje avtomobilov bosta uravnotežena. V. Novem mestu bodo poslej izdelovali tudi dražje in bolj zapletene avtomobilske dele (npr. krmilne mehanizme).
Novomeška tovarna IMV bo letos dogradila novo proizvodno dvorano, ki bo omogočala proizvodnjo nad 5.000 vozil na mesec. Od tega bo največ katrc in avtomobilov R-14, ki se bodo tako prvič pojavili tudi na našem trgu.
OBELEŽJE MEDVOJNI PARTIJSKI ŠOLI - V imenu pokrovitelja sobotne prireditve na Drečjem vrhu je ploščo odkril sekretar osnovne organizacije ZK mokronoške Iskre Franc Šunta. (Foto: Železnik)
Partija šolala tudi med vojno
Obeležje partijski šoli na Drečjem vrhu — odkrito
V soboto so s proslavo krajevnega praznika KS Trebelno v trebanjski občini pričeli slovesnosti ob odkrivanju spominskih obeležij pomembnejših krajev, povezanih s proslavo partij skih jubilejev.
Sekretar osnovne organizacije Z K v mokronoški Iskri - tozd Elektroliti Franc Šunta je odkril spominsko ploščo v spomin na partijsko šolo, kije delovala na tej nekdanji farov-ški pristavi na Drečjem vrhu od novembra 1943 do aprila 1944. Komisar Gubčeve brigade Franci Kolar je obudil spomine na nekatere pomembnejše dogodke med NOB na Trebeljanskem. Krajevna skupnost Trebelno namreč slavi svoj praznik v spomin na borbo z Italijani v Košučju 11. aprila 1942.
Tovariš Kolar je poudaril tudi pomen prve redne partizanske šole na Trebelnem, kjer sta poučevala partizanska učitelja Ivan Čeh in Polde Zlatič. V .dveh ali treh generacijah partijskih tečajev v partijski politični šoli na Marofu sta predavala Žan Mam in prof. Gerbec. Novosprejeti člani partije so si na teh tečajih pridobivali prvo politično znanje za medvojno aktivnost in izgradnjo socializma v povojnih dneh.
A. ŽELEZNIK
KIDRIČEVI NAGRAJENCI
V Ljubljani so spet podelili tradicionalne Kidričeve nagrade. Tokrat so jih prejeli: akademik prof. dr. Miha Tišler in prof. dr. Branko Stanovnik za dosežke s področja kemije organskih heterocikličnih spojin (nagrade Kidričevaga sklada s tega področja je dobilo sedem znanstvenikov), proff. drr. Ivan Sovine s področja tehničnih ved (sklad je nagradil še tri posameznike), prof. dr. France Adamič - nagrado za življenjsko delo na področju pomologije (na znanstveno raziskovalno delo je sklad nagradil še štiri znanstvenike), za življenjsko delo na področju družbenih in humanističnih ved pa sta bila nagrajena tudi akademika prof. dr. Svetozar Ilešič in prof. dr. Rudi Kyovski (nagrade sklada je prejelo šest posameznikov). Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča je vrh tega podelil 18 nagrad za izume in izpopolnitve.
Predstavniki novomeške Krke in ljubljanske Termike so se 5. aprila na sestanku v Škofji Loki dogovorili o skupnih vlaganjih za sanacijo tovarne ravnega stekla INIS, ki je prenehala obratovati leta 1965.
Krka, ki 'je prevzela opuščeni obrat, si že dalj časa prizadeva, da bi ga usposobila za proizvodnjo iskanih izdelkov, vendar naj bi to ne bilo ravno steklo. Na škofjeloškem sestanku so se dogovorili, da bodo v nekdanjem IN1SU izdelovali stekleno volno. Tako bodo lahko uporabili objekte nekdanje steklarne in izkoristil i>domače‘ sutoMii;. Znano jc,
da je na novomeškem območju dovolj kremenčevega peska.
Termika bo poleg sredstev, ki jih bo v novo proizvodnjo vložila skupaj s Krko, prispevala tudi znanje, saj imajo njeni strokovnjaki bogate izkušnje pri izdelavi in prodaji izolacijskih materialov na osnovi nekovin.
Za proizvodnjo tega izolacijskega materiala bodo ob pomoči ljubljanske Termike usposobili novomeško steklarno INIS - Tovarna bo proizvedla okoli 7.000 ton steklene
volne na leto
Generalni direktor „Krke“ Boris Andrijanič, direktor Termike Milan Osojnik in sodelavci so se tudi dogovorili, da bo ponovni sestanek 10. maja v Novem mestu. Na njem bodo določili podrobnosti glede vlaganj v tovarno steklene volne, ki bo s proizvodnjo okoli 7.000 ton steklene volne na leto delno zmanjšala pomanjkanje tega izolacijskega materiala pri nas. Novi projekt ima tudi že vso potrebno širšo družbeno podporo.
I.Z.
Odpovedano delovno razmerje
V drugi polovici tedna bo prevladovalo suho in nekoliko toplejše vreme. Proti koncu tedna so v popoldanskem času možne kratkotrajne plohe.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik   —
Ministrski sestanek koordinacijskega biroja, ki se je v začetku tega tedna končal v New Delhiju, je bil eden tistih zborov neuvrščenih, ki ne prinašajo nič dramatičnega ali celo senzacionalnega, so pa nepogrešljiv sestavni del naporov neuvrščenih dežel, da bi v akciji in s konkretnimi dejanji uresničevali že prej sprejete načelne sklepe.
Sestanek v New Delhiju
Gledano iz tega zornega kota ni prinesel New Delhi nič izjemno novega, nič takega, kar bi v dosedanjem delovanju neuvrščenih še ne bilo rečeno - pa je bil kljub temu pomemben in koristen zbor predstavnikov dežel, ki ne sodijo v noben blok.
Predvsem se je izkazalo, da je volja delovati enotno in uresničevati v Colombu in drugje sprejete sklepe še vedno neomajno trdna in odločna. Ta na videz brezpomembna ugotovitev ima svojo težo ob spoznanju, da so nekatere med njimi v precej težavnem obdobju svojega razvoja, ali pa so, kot na primer gostitelj konference, doživele precej nepričakovane notranje spremembe.
VLADA PRIZNALA KP ŠPANIJE
Priznanje španske Komunistične partije in njena legalizacija sta izjemen političen dogodek, ki daleč presega zgolj španske okvire.
S tem, da Španci ne bodo več tvegali zapora in prega-
njanja, če bodo člani Komunistične partije, se je v tej deželi na Pirenejskem polotoku v bistvu končal proces demokratizacije, ki je začuda stekel neverjetno hitro in tudi brez pričakovanih notranjih krčev.
Prav presenetljivo je pravzaprav, kako hitro je uspelo mlademu španskemu monarhu po . štiridesetletni dikataturi generala Franca osvoboditi deželo mračnjaštva in jo za poln obrat preusmeriti iz stanja poli-' tične zakrnelosti in enosmernega pritiska v sproščeno, demokratično sredino.
Španij a je tako dobila trdne osnove in bistvene pogoje za nemoten družbeni in socialni razvoj, v katerem bodo lahko sodelovali (z izjemo skrajnih partij ali ideologij) vsi, ki so pripravljeni tvorno delovati
Izjemen dogodek pa je priznanje španske Komunistične partije tudi navzven, saj ima svoje opazne posledice tudi na evropski politični sceni
Predvsem je mogoče ugotoviti, da je s tem dobila na teži in vplivu tista skupina zahodnoevropskih komunističnih partij, ki se je uveljavila pod imenom (koliko je to ime pravšnje, je kajpak lahko stvar razprav) „evro-komunizem".
Ni sicer verjetno, da bi se španska Komunistična partija po moči znotraj Španije in zunaj nje kosala ali merila z ugledom, na primer, italijanske ali francoske in tudi ni verjetno, da bi lahko bila v doglednem času enakovreden partner pri dejanski oblasti v Španiji, je pa kljub temu njeno priznanje prelomnica.
JANEZ ČUČEK
0.»TOWWW.M««jl
ATENTAT NA TOŽILCA — Zahodnonemška policija je naposled našla avtomobil, ki so ga uporab^ ljali atentatorji na vrhovnega zveznega tožilca ZR Nemčije Siegfrieda Bubacka. Tožilca so atentatorji ustrelili 7. aprila, ko se je vračal domov. Atentatorja sta streljala s strojnico z motornega kolesa znamke Suzaki, pobegnila pa sta z avtomobilom Alfa-romeo. Zakrinkana napadalca sta z motornim kolesom pobegnila do avtomobilske ceste, tu pa sta prestopila v avtomobil in z njim ušla skupaj s tretjim sodelavcem. Na sliki: motorno kolo in avtomobil, ki so ju uporabljali atentatorji (telefoto:
Plačilo za pridelek, ne za delo
Ob trditvi prenekaterih kmetovalcev, daje vse, kar prodajo, prepoceni
Kmet bi moral imeti od dela na kmetiji vsaj toliko dohodkov kot poprečen delavec, sicer se bo raje zaposlil drugod, kot delal na posestvu. Take predloge je bilo slišati tudi na zadnjih razpravah o kmetijstvu in socialističnem razvoju vasi, zlasti v tistih krajih, Iger ni težko dobiti zaposlitve v drugih dejavnostih. Tega najbrž ne bo moč preprečiti. Zato bo treba kmete izenačevati z delavci tudi pri dohodkih, ne le samoupravnih pravicah.
Pot iz sedanjih razmer do nakup hrane. ,
takega cilja ne bo lahka in ne enaka na vseh območjih. Imela pa bo tudi precej skupnega, namreč usklajevanje cen in zato tudi tehnologijo pridelovanja, da ne bo velikih razlik v stroških.
Cene kmetijskih pridelkov in živine se mnogim zdijo še najbolj zapleteno vprašanje. Upoštevati je namreč treba dve plati: na eni so pridelovalci, ki želijo ustrezne dohodke, na drugi pa porabniki, ki imajo omejene količine denarja za
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
i
i
I
Menda se je zgo dilo pred kratkim, v neki slovenski občini, ni pomembno kje, v času, ko je potekala široka in demokratična razprava o preosnovah slovenskega kmetijstva, a bi se bržčas lahko pripetilo tudi ob kakšni drugačni priložnosti.
Vstal je na sestanku občan, poprej je skrbno poslušal govornike, vstal in dejal: „tako se mi zdi, da je vse preveč govorjenja, preveč umnih besed, a še vprašanje je, če so umne, kajti vsaka resnica je v bistvu preprosta, premalo pa delamo. Delati bo treba, delati, manj govoriti, še manj po nepotrebnem sestankovati..,
Tako je dejal občan in človeka ima, da bi mu pritegnil. Kajti občutek je takšen: naš človek, mi vsi, je obremenjen z vsem, le z delom premalo, čeravno nekateri tako radi pripovedujejo „zgodbice o pridnih Sloven-cih“.
Le dejanja veljajo
Medtem pa pripovedujejo poznavalci razmer, kako pogumno in širokopotezno krčijo pota gospodarstveniki v drugih jugoslovanskih republikah, kako so dojeli nujo, da sodelujejo v tem razgibanem svetu, na tržišču nerazvitih, neuvrščenih dežel, z znanjem in sredstvi, Slovenci pa. še zmerom preradi mečkamo, po nepotrebnem modrujemo, a tudi med seboj nismo dovolj organizirani.
Nekaj svetlih izjem je, nekaj večjih pogumnih kolektivov, ki ne živijo le iz rok v usta, takih, ki ne zaženejo vika in krika zaradi na primer nakopičenih zalog, potem pa, ko dosežejo boljše prodane pogoje, ko jim priskoči na pomoč občestvo kot celota, ko razprodajo zalogo, na vrat na nos spet terjajo višje maloprodajne cene, pri tem pa ne na-rede ničesar - ali bore malo — da bi zvišali storilnost, se povezali z drugimi, izboljšali proizvodnjo.......
Sedeti, jamrati, zmajevati z glavo, obupati pred vsako prepreko — to ni pot iz gospodarskih težav. Vsekakor imajo prednost tisti, ki iščejo nove rešitve, ki pogumno združujejo sredstva in znanje ter delo z drugimi. Dolgoročno, premišljeno, na dohodkovnih osnovah.
Tem vprašanjem posveča v zadnjem času vse več pozornosti tudi Zveza komunistov in prav nobenega razloga ni, da se akciji ne priključimo: vsi, vsak posameznik - ne z besedami, z dejanji, ker le slednja nekaj veljajo.
ŠIROK TEMELJ
V priložnostnem razgovoru za „Dnevnik“ ob 40. obletnici ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije — je član predsedstva SFRJ in član predsedstva CK ZKS Edvard Kardelj skupaj s Pepco Kardelj poudaril, da je bila glavna naloga KPS po kongresu delo z množicami, z vsemi tedanjimi naprednimi silami na Slovenskem, ki so se ovedle nevarnosti, ki je pretila slovenskemu narodu s strani naraščajočega vala nacifašizma in domače buržoazije, ki se je, kot je le nekaj let kasneje potrdil čas, spe-čala z okupatorjem. Širina delovanja KPJ je bila tudi zametek temelja za kasnejšo ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
TEORIJA IN PRAKSA
V Beogradu je bila seja predsedstva CK ZKJ, na kateri so obravnavali tekoča idejnopolitična vprašanja razvoja družbenoekonomskih odnosov v agroindustrijskem kompleksu. Podatki kažejo, da okoli 25 odstotkov anketiranih zasebnih kmetovalcev še vedno ni dovolj seznanjenih z vsebino združevanja obdelovalnih površin, kar 20 odstotkov pa ne vidi v tem nobenih koristi.
Praksa bo prepričala tudi dvomljivce ...
Žarišča inflacije
Na slovesnosti ob jubileju „Emone“ je spregovoril tudi podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Roman Albreht, ki je dejal, da vsi naši dosedanji ukrepi še zmerom niso obrzdali vseh žarišč inflacije. Vendar pa ni nobenega dvoma, da samo državno administriranje ne more odpraviti njenih najbolj žilavih središč. ,
Albreht je tudi dejal, daje ključ celotne družbene preobrazbe v spremembi tistih zadev, ki oblikujejo delavčev družbenoekonomski interes v družbeni reprodukciji.
MILAN MEDEN
i
i
*
\
I
Mnogi kmetje trdijo, da je vse, kar prodajo, prepoceni Njihovi dohodki so premajhni, čeprav delajo bolj naporno kot delavci v tovarnah. ,
Kakšne naj bi bile cene kmetijskih pridelkov? Če bi bile dvakrat tako visoke, kot so zdaj, veliko kmetov ne bi imelo toliko dohodkov kot poprečen delavec. Gre za preprosto dejstvo, ki ga pa ne upoštevajo. Poglejmo! Če se kmetu pokvari star tip traktorja in ne more dobiti nadomestnega delčka, ga da narediti pri mehaniku. Toda, zlomka - zanj mora plačati 100 ali 200 din, čeprav stane v trgovini podoben delček za novejši tip traktorja le takih 20 din. Ga je mehanik opeharil? Ne! Ker je naredil en sam delček, je zanj porabil toliko več dela kot v tovarni, Iger ga z
TELEGRAMI
CANBERRA - V glavnem avstralskem mestu se je začelo spomladansko zasedanje medparlamentarne unije. Razpravljajo o razorože-vanju, novem mednarodnem gospodarskem redu, pravicah na moiju, položaju na jugu Afrike in drugem. V Canberri so se zbrali predstavniki 61 držav. Jugoslovansko delegacijo vodi podpredsednik skupščine SFRJ Peko Dapčevič.
ISLAMABAD - V Pakistanu se nadaljujejo demonstracije in neredi, v katerih je po uradnih sporočilih izgubilo življenje sedem ljudi, več pa jih je ranjenih. Največje pakistansko mesto Karači je bilo ohromljeno s stavko, ki jo je organizirala opozicijska pakistanska nacionalna zveza v znak protesta zaradi uboja peterice demonstrantov v spopadih s policijo.
TEL AVIV - Voditelj glavne izraelske stranke Mapam Jicak Rabin, ki je odstopil, bo sedaj še zadnjič nastopil kot predsednik vlade. Kot pričakujejo, bo zahteval dopust za nedoločen čas in podprl svojega naslednika Simona Peresa.
ŽENEVA - TASS je sporočila, da so bile v Ženevi od 1. do 7. aprila ameriško-sovjetske konzultacije o možnostih skupne pobude obeh dežel v komiteju za razorožitev, da bi sklenili novo mednarodno konvencijo o prepovedi najnevarnejših kemičnih orožij.
BEOGRAD - Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi dr. Slobodan Gligorijevič, član ZIS in stalni predstavnik SFRJ pri svetu za medsebojno ekonomsko pomoč (SEV), je odpotovala v Moskvo na 80. zar sedanje izvršnega komiteja SEV.
BOSTON - Sovjetsko ribiško ladjo, ki so jo zaplenile ameriške obalne oblasti, ker je zaplula v tako imenovano ekonomsko cono ZDA, ki sega 200 milj od obale, so v spremstvu ladij obalne straže privedli v bostonsko pristanišče. 93 mornarjev, članov posadke, bo ostalo v priporu na ladji, dokler zadeva ne bo rešena, to pa se utegne zavleči tudi več mesecev.
ustreznimi stroji naredijo v nekaj minutah.
Podobno je pri kmetih, ki obdelujejo male kmetije, sestavljene iz veliko parcel. Delajo od zore do mraka, opravijo pa malo koristnega dela. Kmet gre s košem po travo, ki jo pobira s srpom za svojo kravo, v bližini pa ostane nepokošen sosedov travnik. Znana je tudi razlika med delom z motiko in kmetijskim strojem. Kmetje opravijo veliko napornega dela, ki ga ni moč vnovčiti v majhni količini predelkov. ,	t
Kmetovalec ne bo pogosto naročal dragih nadomestnih delov pri mehaniku, raje bo tak stroj zavrgel. Podobno pot ubira kmetijstvo. Ali se bo kmet navadil pridelovati z manjšimi stroški ali bo pustil nedonosno delo. To je povsem naravo za tiste, ki lahko dobe drugo delo in dohodke. Z manjšimi stroški pa bo prideloval takrat, ko bo v enakem času opravil več koristnega dela. Poti sta dve; ali si bo poleg kmetije poiskal dodatne dohodke ali pa bo obdeloval tudi neobdelano zemljo svojih sosedov.
Na nekaterih kmetijskih območjih zelo resno razpravljajo o tem. Poleg dosedanje poti, ko mnogi kmetje postajajo hkrati delavci, menijo, naj bi se nekateri kmetje gospodarsko krepili tudi tako, da bi obdelovali neobdelano zemljo svojih sosedov.
JOŽE PETEK
C E ZAKON PRAVI, f
državljani ne smejo imeti M
viz v bankah v tujim, poM
to velja za vse, kajne?
ja, moralo bi že, toda m»
ski premier Rabin je oci
menil, da to morebiti zanj « ■- zmoto
ne velja, pa je svojo
plačal z odstopom. Zgod^> se je namreč, da je neto J vinar izvohal, da ima a®'1 v neki banki v WashingtoV okroglo 2000 dolarjev svojem bančnem računu ^ je to takoj objavil je skušal braniti z i2javo, je to denar, kimujeosW iz časov, ko je M veleposlanik v Zdru državah Amerike, na ta denar pozabil m narji so, kot kaže, boljši spomin, pa so to nost razkričali na Pl?,nj neh, zaradi česar je ^ Rabin odstopiti kot laburistične stranke m didat na majskih vah.. . Napaka, ki jo J treba plačati......
NAPAKE PA,-J\ KAJPAK lahko razhen za nekatere ni mogoče' jasno reči, čigave s0, tll denimo, je težko s jg pokazati na enega krivca za primer, to' nedavno tega odkril™<■ hodnonemški	0
vil je namreč razistof&j ^ približno 2000 učenkami, ki jihjef* šal, če vedo, kdo je f" Hitler. Izkazalo seje, je le malo vedelo,	„
njihov rojak Adi nekateri zapisali, MI J, „dober gPspo^^Zi drugi spet „vojsto*rik;t je dosegel mnogo t _. tretji „človek, toP^ Nemčijo iz revščine T, stvo“. In zakaj taKa troCi
mnenja? Preprosto:0 zahodnonemških
šolah se o	^
malo, za kar so * načrtu ..,.. KČ° Pa lne fi odgovoren za u črte.
™tSSŠ&£
mo mamice zato,* > ^ marihuano,	^
prav nič Žal...,M°2 in škodljivih navad-’ •
Iz zadnjega PAVLIHE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiouuu
bil
Od
te,
mi
ru-
do
?0
do
$01
tUc
čiv
Pr,
I
fl
natet**
- Tovariši, to je danes moj peti sestanek, 1,0 ponavljani, da je tteba delati, delati, delatil i|llt
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"1111"111111.mimiiiiiin
{e
- Mamo v tri izmrael
C
m
k
t<
:
V|
ti
v
j
J n
~ Pri nakupih priključkov za trak-
ioneti??ma8a kmetom iz metliške občine njihova tudi sV ^a^m®a'	531110	z nasveti, pač pa
kot Holc ta^? da se za posodobitev odloča, Vse	Priključki	na	zdruginem	dvorišču,
“netov. (Foto: Pezelj)
LESKOVŠKI GRAD PROPADA. V toplem pomladanskem soncu je leskovški grad (pri Krškem) prijaznejši in vedrejši, vendar tudi svetloba ne more zakriti znakov naglega propadanja. Tako .usodo doživljajo vsi gradovi, ki še rešujejo stanovanjsko stisko revnih družin. (Foto: J. Teppey)
V	ZNAK ZAHVALE - Sevniški rokometaši so se pred sobotno tekmo simbolično oddolžili dolgoletnemu predsedniku TVD Partizan, urarskemu mojstru Dragu Bizjaku (na sliki prvi z desne) za gomoč, spodbudo in razumevanje. (Foto: Alfred Železnik)
STILLES GRADI — Gradbeno industrijsko podjetje Beton-Zasavje, tozd Operativa Sevnica, že skiada betonsko ogrodje nove proizvodne dvorane. Namenjena naj bi bila individualnim naročilom, da le-ta ne bodo več povzročala zmešnjav med ostalo serijsko proizvodnjo.
■.	»VIŠJA
MATEMATIKA"
rnilZi976 se /e v novo'
nih n	število pošlo v-
V X 0rov povečalo za 2
istem,? površini 51 m2’ v MovtT pa se /« število
Salo za o prostorov zmanJ-560 m	sicer v izmeri
slovnpr,' ( °datka sta iz po-Pravn	P°r°čila samou-
stan°vanjske skup-nostl za preteklo leto.)
Sejmišča
*)ilo<Sc?afME?TO: Na	je
OdtetJ u‘.pnpeIjanih 423 prašičev, bUo 389 starih 6 d« 12
mivo ie H 3 d0 5 mesecev- Zani niso k!; ase cene Pujskom tokrat do it pnda spremenile: za tiste ?°0 do	bil° treba odšteti
<*> i.300 din.	23 Stafejše pa 910
0biskovalcem sobot-■ ^ Prašiči-^ tokrat na voljo >meZV>^ih,d0. 3 mesece. Na deževn	°b’S*c vP'ival°
aveteže ? . , Vreme- Za kilogram
^^anih je bQ°0^ba odšteti 40 din-' JC Wo skupaj 246 pujskov.
Kako ukrepati v pozeblih vinogradih
Naravne katastrofe, ki bi v tako velikem obsegu prizadejale vinsko trto konec marca in v začetku aprila, vinogradniki ne pomnijo. (Podobna katastrofa je uničila pridelek v vinogradih leta 1866). Poškodovani so vinogradi celotnega podravskega in posavskega ter delno primorskega vinorodnega rajona. Obseg škode je odvisen od sorte, lege in zlasti od razvoja vinske trte. Škoda, kije prizadela preko 10.000 ha vinogradov, gre že sedaj v desetine starih milijard, dokončno pa bo znana čez nekaj tednov, kar je odvisno od vremenskih razmer v prihodnjih dneh.
Vseh posledic tako zgodnje spomladanske pozebe še ne poznamo. Čeprav pridelka ne bo ali ga bo zelo malo, mora vinogradnik v teh najtežjih trenutkih razmišljati in preudarno ukrepati za prihodnje leto. Po, prvih in nepopolnih analizah ugotavljamo, daje v večini primerov uničena mladica ali brst z grozdjem, ki je pognal iz glavnega očesa. Pri nekaterih sortah so poleg glavnega očesa poškodovana ali uničena tudi stranska očesa. Vendar pa pričakujemo, da bodo stranska očesa le dala •nekaj pridelka. Ugotavljamo, da bodo stranska očesa le dala nekaj
er ne priteče iz soda čista voda.
av v dolenjskih kle-
g*o ok^'*’1 /araai delovanja posebnih snovi, encimov, ki ,i*jo lahj.^aja Napaka se skoraj ne da odpraviti, preprečimo vinobrŽV ^em’ Z uPora^° kalijevega metabisulfida * : «a
Kmetijski nasveti
Usodne hibe -
kletarjenja /Ul /
Kai ie Pokazalo letošnje ocenjevanje cvička
Ma ob letne011 naPa^cami, ki jih je ocenjevalna komisija ugotav-Ilna’ ki so p nj'em te^nu cvička pa tudi tednu belokranjskega j m: duh d i°S ?rv'č organizirali v Beli krajini, so bile pred-1 Priokus P h^' posodi, poijavenje vina, priokus po dreto Po n\° °^ikovem žveplecu (bekser) in miševina. tega ^esiuv* P°sodi je spričevalo zanemarjenih kleti, ki so k '•iv, vaniv-VeČ v*ažne- °b najmanjšem sumu, da je sod vroč Vin° ne sme' ^°PreJ Je treba sod temeljito očistiti s ? *ajed]a v 1° m^mr.z*° v°d°- Postopek uspe le, če se plesen še t1 ®°d ra7<ifeS • • J6 P*^11 že v dogah. ne pomaga nič drugega (V^Ijito	°®e	vnovič skoblati, sod sestaviti nazaj in
lesa tanin.
pridelka. Ugotavljamo tudi, da so manj poškodovana slabše razvita očesa na šparonih. Zlasti pa so manj poškodovana slabše razvita očesa na osnovi šparona. Tu in tam lahko pričakujemo kakšen grozdiček in tkim. črnih in s pečih očes na osnovi enoletne rozge.
Prav zaradi teh posebnosti, glede nastavka in hkrati borbe za sleherni grozdiček, priporočamo vinogradnikom, naj trenutno ne odrežejo poškodovanih šparonov. Ob upoštevanju, da je praviloma rodna tista enoletna rozga, ki je zrasla iz dvoletnega lesa (letošnjih rožnikov in šparonov), je gornje opozorilo še posebno potrebno. Morda bomo kasneje poškodovani šparon skrajšali na daljši reznik ipd.
V vinogradih, ki še niso bili za letos pognojeni z dušičnimi gnojili, priporočamo, da dodate polovično količino odmerka. Drugo polovico dušičnih gnojil bi po potrebi dodali kasneje. Vsekakor pa bo poškodovani vinski trti dobrodošlo rahljanje zemlje z motiko ali strojem.
Razne pršice (akarinoza, rdeči pajek) bi se utegnile zaradi zastoja rasti močneje razširiti. Spremljajte navodila o spomladanski zaščiti in pravočasno škropite s priporočenimi sredstvi.
O nadaljnjih ukrepih, zlasti o pravilni pletvi, ki jo bo potrebno temeljito opraviti v poškodovanih vinogradih najbrž večkrat, bomo sproti obveščali vinogradnike.
TONE ZAFOŠNIK, dipl. inž. agr.
■ S Vino J|av.enj.e vina je dokaj pogost poj« t °ksiri' ^avi ^adi delovanja posebnih
!
i uporabljamo 2 J mrzlo vodo, ^
Kako ravnati z vinogradom po
pozebi?
NM ob prvenstvo?
Življenjski stroški so v prvih treh mesecih poskočili in načeli družin-
i be^r P°. °gJjikovem žveplecu, ki mu pravijo vinogradniki • Mi ■’I1 težko odpraviti, toda le, če ga vinogradnik opazi k*4*0 huH* j eže pretakanje in žveplanje. Če pa je napka Dh^Ptan	*	ŽVepl° že veže z alkoholom v škodljive
W»h *Po ’ JV* Z0Per bekser nič več storiti. In še to: > na j .'C0Vem žveplecu nastane, če nam je ob žveplanju
u .•‘^vfn^110 žveplo.
slab Priokus, ki gaje zelo težko frK ^ ie’ se ta priokus pojavi v vi
natančno določi-vinu ob določenem
1^‘JU (rh f v J ’ se ta P
■ sivino fj .1); ^ žveplanjem je to mogoče spremeniti in cvi,P,r.UViti- ^riiiounjič še nekaj najvažnejših navodil o
[ cviA i	*	»m*v ov mrva
Cek nasploh in o pretakanju.
Inž. M. L.
(Branko Babič)
Z
f l
- Če stane ena žemljica 80 par, koliko jih dobiš za 4 dinarje?
- Nobene, tovariš učitelj, ker je novomeška pekarna v popravilu ...
5 Opozorilo kmetovalcem j
ske proračune bolj, kot smo se lahko nadejali iz uradnih napovedi o gibanju cen v letošnjem letu. Za nameček pa se je za nas najbolj zanimivo Novo mesto, ki je eno od štirih slovenskih mest, ki jih statistika posebno skrbno opazuje, glede maloprodajnih cen poslabšalo in komajda še drži sloves najcenejšega mesta — v primerjavi s Koprom, Ljubljano in Mariborom. Ob tem ne smemo pozabiti, da statistika primerja le cene, ne pa kvalitete postrežbe.
Za našteto četverico mest spremlja republiški statistični zavod cene petdesetih trgovskih artiklov. Novo mesto je bilo v j anuarju le še 13-krat najcenejše, v petih primerih pa deli prvo mesto. Dolenjci lahko kupimo najceneje riž, fižol, solato, špinačo, mleko, črno moko, tkanin-o za moško obleko, posteljno platno, opeko, žarnice, deske ter najmanj plačujemo za delo moške in ženske obleke. Dražje od enega primerjanega mesta je naša metropola 19-iaat, od dveh mest 6-krat, najdražja pa 7-krat! Novomeščani najdražje plačujejo jabolka, limone, jajca, sir trapist, prekajena svinjska rebra in vodno ondulacijo z umivanjem las.
Razlike v cenah so seveda ponekod malenkostne, v nekaterih primerih pa precejšnje. Kilogram limon je, denimo, v Ljubljani skoraj za dinar cenejši kot v Novem mestu. Če bi to že razumeli, ker so do Novega mesta večji prevozni stroški za južno sadje, je težje razumeti, zakaj je krompir, eden najvažnejših pridelkov dolenjskega kmeta, v središču Dolenjske dražji kot v Mariboru in Ljubljani...
M. L
• ••
ZASTOJ PRI IZVOZU
Lanska vrednost izvoza v brežiški občini je bila 7,360.000 dolarjev (USA) in se je v primerjavi z letom 1975 zmanjšala za 16 odst. Tovarna pohištva v Brežicah je bila edina, ki je izvoz povečala, in sicer za štiri odst. Izvoz Gozdnega gospodarstva je ostal na isti rani kot 1975. V Tovarni prikolic 1MV se je lani zmanjšal izvoz za 20 odst., v Beti - tozd Konfekcija Dobova, pa za 4 odst. Tudi Rudnik Globoko in Agraria sta prodala na tuje manj kot leto poprej.
„Gozdno gospodarstvo Novo mesto opozarja vse, ki gojijo ribez, na odloke o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor, ki so jih sprejele občinske skupščine Črnomelj, Trebnje in Novo mesto na podlagi odredbe, ki jo je izdal Izvršni svet SRS leta 1967.
Po odloku občinske skupščine Črnomelj (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 8/1968) je na njenem območju dovoljeno saditi le zeleni bor, uničiti pa se mora okuženi ribez. V občini Novo mesto se sme gojiti le zeleni bor, razen v k.o. Stara vas, Zbure, Gorenja vas, Družinska vas, Bela cerkev, Tomažja vas, Dobrava, Mršeča vas in del k.o. Gradišče. Niti zeleni bor niti ribez ni dovoljeno gojiti v 1 km pasu ob občinski meji v predelu k.o. Hmeljčič, Zbure, Zagrad, Stara vas in Mršeča vas ter v 1 km pasu na obeh straneh rajona ribeza (Skupšč. Dolenjski list št. 11/1968). Odlok občinske skupščine Trebije (Skupšč. Dolenjski list št. 3/1968) določa, da se sme gojiti ribez le na območju naselij Stara gora, Gradišče, Arenberg, Lipnik v k.o. Lukovek in delu k.o. Mirna.
Izvajanje tega odloka nadzorujeta gozdarska in kmetijska inšpekcija.
Odloki imajo namen preprečiti in zatreti glivično bolezen Cronar-tium ribicola, ki za svoj razvoj potrebuje ribez in zeleni bor. Bolezen se ne širi, če je med območjem ene in druge vrste vsaj 2 km razdalje. Povzroča pa zgodnjo izgubo listja in slabo rodnost pri ribezu in sušenje zelenega bora.
Bolezen na našem oomočju še ni zatrta, ker se ne ravnamo po omenjenem odloku. Nanj opozarjamo zlasti tiste, ki na svojih vrtovih gojijo ribez, čeprav bi ga po odloku ne smeli. Koristi, ki jih dajejo posamezni grmički ribeza so malenkostne v primerjavi s škodo, ki jo bolezen povzroča na zelenem boru.“
Gozdno gospodarstvo Novo mesto
PROSTA DELOVNA MESTA!
SGP SLOVENIJA CESTE LJUBLJANA, Titova 38
sprejme na delo
1) KVALIFICIRANE UPRAVLJACE GRADBENE MEHANIZACIJE
Pogoji:
delavec s poklicem iz strojne stroke in izpitom za upravljača težke gradbene mehanizacije
2) 2ERJAVISTE
Pogoji:
strojni ključavničar z izpitom za žerjavista ali strojni ključavničar z veseljem do tega dela in pripravljenostjo za vključitev v tečaj
Delo združujemo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela.
Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi v časopisu.
Prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko splošni sektor SGP ,.Slovenija ceste", 61000 Ljubljana, Titova 38.
LICITACIJA!
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD BRE2ICE
Prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva:
1. TRAKTORSKO PRIKOLICO;
izklicna cena 21.000.—
2. ZASTAVO 750 K; izklicna cena 5.000.—
Prometni davek je zaračunan v izklicni ceni.
Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo pravne in fizične osebe.
Udeleženci morajo pred licitacijo položiti znesek 10% od izklicne cene pri blagajni TOZD Brežice.
Licitacija bo 15. 4. 1977 v prostorih TOZD Brežice ob 8 uri.
KD.3
»Romi so slovenski problem.”
Pri reševanju romskega vprašanja bo priskočila na pomoč solidarnost vseh slovenskih občin — Gre za okrog 4.000 Romov, ki žive v 10 občinah
Tanzanijci v Dol. Toplicah
Dodeljevanje socialnih podpor, skrb za šolanje otrok, za zaposlovanje in naseljevanje Romov pa nevšečnosti ob številnih kaznivih dejanjih in prekrških teh občanov, vse to je doslej bremenilo in skrbelo le občine, Iger Romi živijo. Stališče, da to ni pravično, je obveljalo že na nedavnem posvetu predstavnikov prizadetih občin, pred kratkim pa je prodrlo tudi v skupščino skupnosti za socialno skrbstvo Slovenije.
Ko so v slovenskem merilu obravnavali temelje plana za srednjeročno obdobje, so sprejeli tudi za občine Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Trebnje, Krško, Brežice in Kočevje važna stališča. V program solidarnosti bodo vnesli sredstva za reševanje vprašanj, zadevajočih Rome, in sklep slovenske skupščine socialnega skrbstva je bil, naj analizo o Romih dobe vse slovenske občine in se odločajo.
Končano je v širši slovenski prostor prodrlo spoznanje, da deset slovenskih občin „ni krivih", če na njihovem območju žive Romi. Civiliza-
SEKRETARJI ZK V CATEŠKIH TOPLICAH
V	Čateških Toplicah so se v petek in soboto zbrali na dvodnevnem seminarju sekretarji 49 osnovnih organizacij ZK iz brežiške občine. Seznanili so se s kongresnimi pripravami, z aktualnimi nalogami kadrovske politike ter političnimi in ekonomskimi izhodišči do dohodkovnih odnosov v združenem delu. Po zaključku so skupaj obiskali politično šolo v Kumrovcu in tovarno Gorenje v Velenju.
cija Romov je slovenski problem. Do zdaj smo večkrat slišali očitke, da še noben Rom ni prosjačil po ljubljanskih cestah in stanovanjih in da zato tudi ni bilo pravega posluha za problematiko v zvezi Romi.
Po stanju, navedenem v analizi, ki jo je izdelala delovna skupina strokovnjakov prizadetih desetih občin, bi potrebovali za ureditev najnujnejših življenjskih razmer za okrog
4.000	Romov dobrih 4,769.000 dinarjev na leto. Del teh sredstev bi dobile tudi navedene občinske skupnosti socialnega skrbstva s področja Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Ugotovljeno je, da razen na našem območju žive Romi le še v občinah Lendava, Murska Sobota in Grosuplje.
Po drugi varianti, ki pa bi prinesla hitrejši napredek in spremembe v življenje Romov, bi v Sloveniji morali zbrati blizu 7 milijonov dinarjev na leto. S tem bi zagotovili predšol-
sko varstvo, šolanje otrok, preselili bi Rome izpod šotorov v dostojna bivališča in poskrbeli za postopno zaposlitev. Po sedanjih ugotovitvah je komaj 10 odst. Romov zaposlenih, medtem ko obiskuje šolo komaj polovica romskih otrok.
Razprava po občinah bo pokazala, za katero izmed obeh možnosti se bodo delovni ljudje odločili. Naši delegati v republiški skupščini socialnega skrbstva menijo, da je prišlo do precejšnjega napredka že s sprejetim stališčem, da je solidarnostna pomoč potrebna.
R. B.
V	ponedeljek je slušatelje 12. politične šole v Dolenjskih Toplicah obiskala tričlanska delegacija iz Tanzanije. Trije mladi kvalificirani delavci se bodo tri mesece strokovno izpopolnjevali v šolskem gradbenem centru v Ljubljani, ob vrnitvi pa
bodo 'na domačih gradbiščih vodili delo.
V	dopoldanskem delu obiska so si z zanimanjem ogledali Bazo 20 in se seznanili z našo NOB, popoldan pa so se v prijateljskem ozračju pogovarjali s slušatelji. Seznanili so jih z razmerami v Tanzaniji, z njenimi prebivalci, kulturo, gospodarstvom in odgovarjali na vsa vprašanja, ki so slušatelje zanimala.
m
Andrej Skrlovaj, sekretar centra za mednarodno dejavnost pri RSZS Slovenije, je slušateljem politične šole predstavil Tanzanijo in vodil pogovor z delegacijo. (Foto: J. Pavlin)
Čez pol stoletja brez premoga?
KRVODAJALSKA AKCIJA V BREŽICAH
Krvodajalci, ne pozabite, da se bo ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane danes in jutri mudila v Brežicah. Kri bo odvzemala v novem zdravstvenem domu. Občinski odbor RK se priporoča občanom za dober odziv v akciji za pomoč ljudem v nesreči.
Zanimiv in poučen primer. Nekako dve leti je tega, ko je sosednjo Avstrijo zajela velika energetska kriza. Vrsti rešilnih ukrepov se je pridružil tudi „ukaz“ kancletja Krei-skega, da se morajo vsi državljani prenehati briti z električnimi aparati. Kakšna zmota! Že naslednje jutro so morali avstrijski ..energetiki" priznati, da je uporaba energije, uporabljena za britje z električnim
brivskim aparatom, bistveno cenejša od energije, porabljene pri gretju vode za ročno britje.
Danes je svet ponovno na pragu velike energetske krize. Tudi Slovenci pri tem nismo izjema. Kot je na nedavni tiskovni konferenci povedal novinarjem Drago Petrovič, predsednik republiškega komiteja za energetiko, je k temu pripomogla prav premajhna zavest in neznanje prebi-
Alojz Avbar
valstva. Za kakšne vrste neznanja gre, pa dovolj zgovorno povedo uvodni stavku
Kakšna je prihodnost slovenskih energetskih virov? Slovenija krije z lastnimi viri le polovico svojih potreb. Pq podatkih, kijih ima na voljo republiški komite za energetiko, bodo zaloge lastnega premoga trajale ob sedanji izkoriščenosti še do leta 2025, medtem ko bi po sedanjih izračunih zaloge plina v SRS
V 79. letu starosti je prejšnji teden umrl Alojz Avbar, znan družbenopolitični delavec, aktivist OF, nosilec partizanske spomenice 1941 in borec za severno mejo. Pokopali so ga v petek, 8. aprila, na pokopališču v Prečni pri Novem mestu.
Že v mladosti je sodeloval v naprednih gibanjih in prijel za puško, ko je general Majster pozival slovenske rodoljube, naj gredo v boj za našo severno mejo. Ko se je vrnil, se je zaposlil na železnici, kjer je lahko ob trdem delu vsak dan videl in občutil težavno življenje delavskega razreda. Že v začetku oboroženega boja proti okupatorju se je pridružil simpatizerjem in sodelavcem. Njegova hiša je postala zbirališče aktivistov Osvobodilne fronte, ki so z raz-
Nimajo sreče s trto
Pozeba na Malkovcu „spila" 90 odst. pridelka
partijo Jugoslavije. Po razsulu Italije je vstopil v partizane in kot borec XII. brigade opravljal več pomembnih nalog.
Z enako vnemo je sodeloval tudi v povojni obnovi domovine in za svoje delo prejel mnoga priznanja.
Lani je v malkovških vinogradih siva plesen znatno zmanjšala pridelek, kot vse kaže, je letošnjega zapečatila zadnja zmrzal. Proti plesni so se oborožili z znanjem o pravih zaščitnih sredstvih, saj je bilo zimsko predavanje inž. Šiškoviča rekordno obiskano, pred zmrza-ljo pa so bili nemočni.
Vodja krajevnega urada v Tržišču in vinogradnik Lojze Udovč je 31. marca zjutraj nameril 4 stopinje pod ničlo. Okrog voglov je zavijala prava burja, ki je sneg grmadila tudi v polmetrske zamete. Vse sorte niso enako prizadete. Udovč meni, da je še nekaj „spečih moči" v portugal-ki, ki še ni bila povsem odgnala. Najhuje je prizadeta žametovka, ker je odgnala med prvimi.
Minuli četrtek se je v Tržišču sestal odbor vinogradniškega društva in razpravljal med drugim tudi o nekaterih ukrepih, s katerimi bodo skušali škodo omiliti. „Sedaj se je treba lotiti dodatne rezi, da bo mogoče trto pravilno obrezovati prihodnje leto. Treba bo spodbirati, ne zaradi letošnjega pridelka, temveč zato, da si bo trta čim bolj opomogla." .
Več o ukrepih v pozeblih vinogradih pišemo še na 3. strani
A.Ž..
Kmalu naročilo prvih dragih inštrumentov
js.
Aktivisti Rdečega križa v petih občinah se vključujejo v akcijo — Do tega tedna nekaj nad 800.000 dinarjev prispevkov — Značke že prodajajo
Lojze Udovč: „Z rezjo in spo-dbiranjem pomagati trti, da se bo lahko ponovno okrepila.'1
zadostovale le še za borih 10 let Tudi viri jedrske energije počasi kopnijo, saj njihove zaloge zadostujejo še za približno 35 let, ob uvedbi nekaterih pripomočkov in izboljšav pa bi se njihova življenjska doba podaljšala na 80 let Nekoliko drugače je z vodno energijo, katere zmogljivosti so sedaj le polovično izkoriščene, vendar računajo, da bo do leta 1995 v pogonu že ves vodni potencial.
Za nameček še nekaj ..signalnih" številk. Poraba energije na prebivalca je v Sloveniji kar 2,5-krat večja od jugoslovanskega poprečja, s številnimi ukrepi, ki bi naj izboljšali sedanje stanje, pa bi na leto prihranili okoli 500 milijonov dinarjev. Naj navedemo samo nekatere ukrepe, o katerih je pred kratkim razpravljal tudi Republiški izvršni svet.
Začenja se seveda pri transportu, kajti izgube energije, ki sc pojavljajo v takšni ali drugačni obliki, so ogromne. Prenos transporta na železnico pa bi takšne stroške bistveno popravil. Nadalje gre seveda za izkoriščanje toplotne energije, ki jo danes vse premalo cenimo. V, primerjavi z letom 1960 imamo sedaj kar 4-krat več odpadne toplote. Smotrnejša gradnja stanovanjskih prostorov (mislimo na toplotno izolacijo) bi prihranila marsikak dinar. Pri tem bi se cena kvadratnemu metru stanovanjske površine povečala le za bore 1 odstotek, medtem ko znaša ob sedanjem načinu gradnje izguba toplotne energije nad 40 odstotkov.
BOJAN BUDJA
Pred kratkim je bila v Novem mestu seja medobčinskega odbora RK za dolenjsko regijo, na kateri so predstavniki občinskih odborov Rdečega križa prevzeli za svoje aktiviste tiskano gradivo za pridobi-
vanje novih prispevkov za sklad, o katerem poročamo zadnje mesece.
i Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje se bodo
V občinah (
aktivisti RK oglasili pri občanih in v delovnih organizacijah s prošnjami za prispevke v medobčinski sklad za nakup dragih medicinskih instrumentov za pokrajinsko bolnišnico v Novem mestu. S seboj imajo tudi izjave za odstop obveznic posojila za ceste, namenjene vsem tistim, ki želijo humano akcijo RK podpreti na tak način.
Upravni odbor sklada je pred nedavnim izdal tudi komplet treh značk - bronaste, srebrne in zlate - katerih čisti izkupiček bo šel prav tako v sklad. Naprodaj jih imajo občinski odbori RK v naštetih občinah; komplet stane 50 din. Ljubitelji značk lahko prikupno zbirko naročijo tudi po povzetju pri občinskem odboru RK v Novem mestu. Pri komplctiranju značk sodeluje tudi mr. Anica Pavišič s sodelavkami iz KRKE.
Vse, ki kakorkoli sodelujejo v tej humani akciji, pa bo verjetno zanimal tudi nedavni sklep upravnega odbora sklada: iz doslej zbranega denarja bodo naročili prve drage instrumente, o katerih smo pred tedni že pisali. Prvi bo na vrsti aparat za hitro zmrzovanje tkiva (zaradi nujnih potreb pri preiskavah), avtomatični števec krvničk, avtomatski dispenzor za varnejše in hitrejše jemanje vzorcev, aparat za peritonialno dializo ter ehograf (potreben za hitre diagnoze pri možganskih krvavitvah). Občinski odbor RK se je glede naročil oz. dobav obmil na strokovnjake v tovarni zdravil KRKA.
Do torka, ko o tem poročamo, sc je v medobčinskem skladu nabralo že nekaj nad 800.000 dinarjev. Prihodnji teden bomo spet poro-
čali o novih darovalcih denarja in obveznic posojila za cesto.
PRIPOVED PREKALJENIH BORCEV - Zaradi slabega vremena je bil sprejem Kurirčkove pošte v Šentjerneju v veži osnovne šole. Ob tej priložnosti sta pionirjem spregovorila o dogodkih iz časov NOB borca Lojze Skrbec-Milan in Stanko Kušljan. (Foto: P. Miklič)
ZAGREBŠKI VELESEJEM ODPRT
18. aprila 1977 bo zagrebški velesejem ponovno odprl vrata številnim mednarodnim sejmom in razstavam v sklopu spomladanskega zagrebškega velesejma. .
Letošnje prireditve so zelo pestre. Obiskovalci si bodo lahko ogledali mednarodno razstavo turizma in opremo za gostinstvo in trgovino, mednarodni sejem predmetov široke potrošnje, prehrambne industrije, obrti, tekstilne industrije, opreme za šport in rekreacijo, plastike, in gume, mednarodni salon navtike, mednarodni sejem plastikein gume ter prometa, zvez in integralnega transporta.
Študij in praksa
Študenti obiskali nekatere delovne organizacije
Člani Kluba dolenjskih študentov v Mariboru so bili konec malega tedna na dvodnevnem oBuKU _ lovnih organizacijah v No mestu, Metliki in Črnomlju. vem mestu so si skupaj s člani Ki novomeških študentov iz Ljubljane ogledali Novoteks in Krko, «9 imeli, kot ocenjujejo sami, KO pogovore o problemih P°j*° L Popoldne sosesrečali spredstavn* novomeške občinske skupščin seznanili z razvojnim načrtom pogovarjali o štipendiranju. .
V	petek so odpotovalii	B*
krajina Obiskali so Beti m BeU m*
seznanili s poslovanjem m težavami
obeh organizacij.	.	.
Nedvomno je tak način de dentskih klubov, k. čedalje ^J
skrbe za povezavo študiainpm’ vreden posnemanja. Najbrž w.
vreden posnemanja,	...	&
študenti v prihodnosti PnPr ..
nVcii. zakaj ooi»
več podobnih akcij., zakaj °'®’ vanje delovnih organizacij m _Py^^
TITOVA ŠTAFETA
V	MOKRONOGU IN NA MIRNI
vanje delovnih organizacij » ji vori z gospodarstveniki ter po ^ je zelo lep primer povezovanja ja s prakso.
Lastne zaloge energetskih virov so iz dneva v dan manjše — Slovenci uporabimo kar 2,5-krat več energije, kakor znaša jugoslovansko poprečje
V	soboto bodo nosilci Titove štafete tudi mladi iz trebanjske občine. Ob 9.55 jo bodo prevzeli od novomeških vrstnikov na meji občine v Spodnjih Laknicah. Ob 10.05 bodo štefetno palico ponesli skoz Mokronog pred TVD Partizan na Mimi, Iger bo ob 10.10 ,veliko zborovanje mladine in občanov. Kulturni spored se bo pričel ob 9.45. Med postankom štafete bo imel slavnostni govor sekretar občinske konference ZK Trebnje Tone Žibert; po odhodu štafete bodo ob ugodnem vremenu prikazali svoje jadralne modele člani modelarske sekcije LT Mirna.
DOM UPOKOJENCEV
ODPRT
Novi dom upokojencev v Krškem je nared za sprejem^ novalcev. To je petnadstroP , zgradba, od katerih so štn' _ že namenjene za sobe in s vanja, ena pa oddelku za i bolnih upokojencev. V. stav J tudi kuhinja za jedilnico ambulanta. V kuhinji bodo P pravljali obroke tudi za zn abonente, člane Društva up jencev.
(Sl
L
OBVEZNO, CEPLJENJE. PSOV-
Skupščini občin Črnomelj in Metlika, oddelek za mecioj^j(a ske inšpekcijske službe pri SOb Novo mesto. Veterin
SKe irispeKCijSKe siuzue pri ov-jij imuvu	’	arstVU
inšpekcija: Na podlagi 11. točke 11. člena zakona o v živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso držav list 43/76) in na podlagi odloka o posesti psov na ob	^
občine Črnomelj (Ur. vestnik Dolenjske št. I8/60I	g)	,
območju občine Metlika (Ur. vestnik Dolenjske st.
ODREJA
1 tu 197^ *a
obvezno zaščitno cepljenje psov proti steklini v e	^Šavse pse, starejše od treh mesecev. Cepljenje mora	gela
do 30. aprila 1977, opravi pa ga Veterinarska P° ijina - Črnomelj. Cepljenje se vrši na strosK
no kraj
psov po 60.— din za psa.
Proti lastnikom psov, ki se ne bodo ravnali po o uveden postopek o prekršku
idredbi,
bo
Veterinarski injP®kt°t. Štefanič Peter dip'-
Cepljenje bo potekalo po naslednjem razporedu. Občina ČRNOMELJ	Občina	METLIKA
Ponedeljek 11. aprila 1977 Ponedeljek 18. aprila 1977
Lokve Gaber Rožni dol Črmošnjice Semič Štrekljev ec Osojnik Črešnjevec Stranska vas
Torek 12. aprila 1977
Vinica Stara lipa Mali Nerajec Dragatuš Kvasica Črnomelj
Dol. Lokvica
Suhor
Hrast
Jugorje
Bušinja vas
Brezovica
Bojanja vas
Radoviča
Siam na vas
Svržaki
J
Sreda, 20. aprila 19?7
Sreda 13. aprila 1977
Tribuče
Adlešiči
Preloka
Zilje
Griblje
Vranoviči
Metlika
Drašiči
Božakovo
Radoviči
Rosalnice
Metlika
Petek 15. aprila 1977
Zagozdec
Stari trg
Radenci
Špeharji
Sinji vrh
Bojanci
Dobliče
Četrtek, 21. aprila 19?7
Krivoglavice
Primostek
Podzemelj
Krasinec
Gradac
r— _	r*..
aprila 1977
DOLENJSKI LIST
ISKRA-AVTOMATIKA,
TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV, NOVO MESTO, BRŠLJIN 63, telefon: (068) 21-050
!VaqKIR,Cni PASTIR „KEKEC" BO NAMESTO I hiw^SEL ŽIVINO IN ČUVAL POLJA PRED
D|vjadjo.
1.
uff 9a lahko v vseh specializiranih trgovinah s kmetij-str°ji, z lepotno napako ohišja pa tudi v tovarni!
 \
OBNOVA
SPOMENIKOV
Komisija za varovanje vojaških spomenikov v Trebnjem je izdelala program obnove spomenikov za leto 1977, kakor tudi do leta 1980. Tako naj bi v planskem obdobju 1977-1980 preoblikovali in dopolnili spomenike na Čatežu, v Velikem Gabru, Mirnem vrhu nad Mokronogom, Trebnjem, Kremenjaku in Jagodniku.
Glavna ugotovitev komisije je bila, da vrsta spomenikov zaradi dotrajanosti, skromnosti ali likovne rešitve ne ustreza pomenu dogodka ali pieteti; med take
?>ada tudi grobišče pri Dobmi-u, ki je z odlokom republiške skupščine razglašen za Kulturni spomenik.
\_________________________J
Jtt
MLADI DOPISNIK
DOLENJSKI SLIKARJI V ŠOLI
Na šolskem hodniku osnovne šole v Žužemberku razstavljajo svoja dela dolenjski slikarji. Učenci in ostali občani našega kraja smo si zanimivo razstavo radi ogledali. Razstavljene slike so nam bile všeč. Želimo si še več takih razstav.
MILENA GLIHA OŠ Žužemberk
USPEH KRŠKIH PIONIRJEV
11 ek ip s 44 tekmovalci se je 4. aprila pomerilo na občinskem tekmovanju na temo „Kaj veš o prometu" v Krškem. Najprej so tekmovalci vozili po mestnih ulicah in na poligonu, potem pa je sledilo izpolnjevanje testov.
Pri pionirjih so zmagali krški pionirji Andrej Unetič, Janez Planinc, Tomislav Pajič, Tomaž Zupančič pri mlajših ter Bojan Cizej, Igor Redenšek, Stojan Jazbec in Bojan Osojnik pri starejših. Ekipno so prav tako v obeh razredih zmagali pionirji Krškega, ki se bodo udeležili področnega tekmovanja v Metliki. Ostale ekipe so se razvrstile takole: pri mlajših pionirjih je na drugem mestu Kostanjevica, sledita Brestanica in Leskovec, pri starejših pa je druga Brestanica, sledita ji Leskovec in Kostanjevica.
IRENA URŠIČ OŠ Jurij Dalmatin, Krško
LUTKE IZ PRAGE
V petek, 18. marca, so nas obiskali lutkarji iz Prage, česar smo se zelo razveselili. Vodja lutkarjev nam je najprej predstavil lutko, ki je igrala na harmoniko, nato pa klovna Ferdinanda, dva črnca iz Afrike, kavboja Jimmya in njegovo kobilo Mary ter moža z imenom Pišta, kije igral na violino. Najbolj smo se nasmejali staremu profesorju in pevki. Ko se je lutkarski program končal, so pripravili še nekakšen kviz: dva naša učenca sta poskusila ravnati z lutkami. Bilo je veliko smeha na račun njune nespretnosti.
Šolarji dolgo ne bomo pozabili te lutkovne predstave!
ANICA KOSTANJŠEK OŠ Artiče
MANJKA STRELIŠČE
Artičani so se kot strelci zelo uveljavili. Na tekmovanju z MK puško so kot družina zasedli prvo mesto. Najboljši posameznik Marjan Turk je prejel pokal.
Na občinskem tekmovanju za zlato puščico je zmagal Anton Molan. Strelstvo v Artičah bi doseglo večjo masovnost, če bi imeli urejeno strelišče, za kar pa zaenkrat še ni možnosti.
V SROMLJAH VSI DELAJO
Sromljani so zelo aktivni od mladine naprej. Ta sodeluje na vseh proslavah in se zavzeto vključuje v dejavnost krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij. Mladi so tudi v društvih, zato na vsakem koraku živijo s krajem.
Pred leti je mnogo Sromljanov odšlo po svetu za boljšim kosom kruha, vendar se zdaj radi vračajo in nekateri že ostajajo doma. Zadnje čase jih vedno manj odhaja zdoma, zato kraj znova oživlja.
M. Z.
PRIVATNA POŠTA NA DELU
Kljub opozorilom še vedno prihaja v Beti pošta, naslovljena na delavce. Take delavce so že večkrat opozorili, naj pošiljateljem dajejo domače naslove, saj bi morali za raznašanje privatne pošte imeti v Beti posebnega uslužbenca. Poleg tega delovna organizacija ne prevzema odgovornosti z izgubljeno pošto.
ZMAGOVALNI KOLESARJI — Občinskega tekmovanja „Kaj veš o prometu" v Črnomlju so se udeležile ekipe osnovnih šol Črnomelj, Dragatuš, Semič in Vinica. Nastopilo je 31 tekmovalcev. Prvo mesto sta osvojili ekipi osnovne šole Črnomelj, prav tako so bili med posamezniki zmagovalci pioniiji iz Črnomlja. Na sliki: zmagovalci (Foto krožek OS Mirana Jarca Črnomelj)
RAZREDNI PRVAKI — Tekmovanje v znanju „Vesele šole“, ki ga že vrsto let pripravlja Pionirski list, je postalo med slovenskimi osnovnošolci močno priljubljeno. Udeležili so se ga tudi učenci na osnovni šoli Katje Rupene v Novem mestu. Od 446 učencev od 3. do 8. razreda jih je nastopilo kar 266, na sliki pa so razredni prvaki. (Foto: Vlado Jurekovič, OŠ Katja Rupena)
Se bo Krasinec znebil prahu?
Ali bo obveljal sklep, da asfalt ne bo prišel čisto do vasi?
V Delu smo 5. aprila brali pod naslovom „ Julij a po novem asfaltu" o tem, katera dela se bodo letos nadaljevala na cesti Podzemelj -Krasinec. Zapis omenja, da bodo asfaltirali cesto od Podzemlja do križišča na Krasincu, vsega 1.300 m.
Vaščani ob omenjeni cesti smo razočarani nad sklepom, da bo modernizirano le 1.300 m ceste, saj je bilo na več pristojnih mestih poudarjeno, da bo modernizacija tekla ne samo do Gribelj, ampak tudi skozi
   \
PREHITRO
ZADOVOLJNI
V brežiški občini podeljevanje kadrovskih štipendij nazaduje, čeprav je bilo po podpisu samoupravnega sporazuma o štipendiranju pričakovati izboljšanje. Tudi podeljevanje teh ne gre po pravi poti in delovne organizacije kršijo določila sporazuma. Samo štirinajst organizacij je podeljevalo štipendije na podlagi razpisa, osem se jih je dogovarjalo z zainteresiranimi študenti, tri pa so podeljevale štipendije z razpisom in z dogovori.
Kar 25.organizacij združenega dela v brežiški občini meni, da načrtujejo zadostno število kadrovskih štipendij za uresničevanje programskih ciljev v srednjeročnem obdobju. Komisija za spremljanje družbenega dogovora o štipendiranju pri občinski skupščini pa je do teh izjav bolj kritična, saj šo med njimi tudi organizacije brez ustreznih kadrov, ki že več let niso razpisale nobene ^štipendije.______________
vas, kjer so zemeljska dela že urejena. Lastniki zemljišč ob tej cesti (v metliški občini) so dali izjave, da zemljo odstopijo brezplačno za potrebe ceste. Kako to, da se občini Metlika in Črnomelj ne moreta sporazumeti, da bi bilo to delo enotno načrtovano?
Letos naj bi proslavili tudi 34-let-nico letalske baze na Krasincu. Ali ne bi bil res že zadnji čas, da bi za ta praznik izboljšali tudi ta del cestišča? Če bo ostalo pri sklepu, da se posodobi le 1,3 km ceste, naj odgovorni vnaprej obvestijo udeležence proslave, da se bodo lahko pripeljali po prav tako jamasti cesti, kot je bila med vojno.
V Delu je bilo zapisano, da domačini ne' bodo več požirali prahu, kakor so ga morali do zdaj. Ker pa se omenjenih 1.300 m konča 800 m pred Krasincem, bo prah tudi vnaprej nadlegoval vaščane.
JOŽE KAPUŠIN, predsednik KS Podzemelj
Mnogi, od Novega mesta pa tja do Krškega, zlasti Podgorci, ga poznajo. Kako ga tudi ne bi! Pred vojno je tod kot delavec opravljal najrazličnejša dela, med vojno je kot najbližji sodelavec narodnega heroja Vinka Paderšiča - Batreje organiziral boj proti okupatoiju in sedaj kot upokojenec vodi odbor za komunalne zadeve krajevne skupnosti Gabije.
Tovariš Jože je bil na novomeškem območju med prvimi, ki so stopili v vrste OF. Zaupane so mu' bile težke in odgovorne naloge. Dalj časa je bil sekretar rajonskega oziroma okrajnega odbora OF Stopiče - Novo mesto, bil je član KUNI pri predsedstvu SNOS. Naš jubilant je nosilec partizanske spomenice in za svoje požrtvovalno delo je bil odlikovan tudi z redom in medaljo zaslug za narod ter z odredom bratstva in edinstva.
Po vojni je opravljal razne posle v gozdarstvu. Gorjanci so mu prirasli k srcu, zato ni vzdržal na Gorenjskem in ne na Štajerskem, kjer je-
Sodelovanje spet pomanjkljivo
Pri občinski konferenci SZDL Kočevje imajo usklajevalni odbor za društveno in organizacijsko dejavnost, _ ki naj bi usklajeval tudi prireditve. Prav zato bi moral biti letos ta odbor bolj delaven, saj je prav letos, posebno v naslednjih nekaj tednih, predvidenih več proslav in prireditev, v počastitev 85-letnice rojstva tovariša Tita, njegovega 40-letnega vodstva KPJ in drugih obletnic in še dan mladosti je že skoraj tu.
Društva in organizacije pa še niso seznanjene, kaj vse bo za jubilej organizirano v Kočevju. Verjetno so že kaj ukrenili v tej smeri, a ve za to samo ožji krog, ki sestavlja programe. Prav je, da se programi sestavijo in uskladijo. Potrebno pa bi bilo o tem seznaniti pravočasno vsa društva in organizacije, ki naj bi v programih sodelovale. Društva se morajo za program pripraviti, za kar je potrebnega več časa. Zato smo zdaj že precej kasni Čas teče, preiti moramo od dogovorov k delu. Prišlo bo zopet do stiske in spet bomo kulturne in druge programe „uvozili“, domača društva pa bodo ostala ob strani.
ANDREJ ARKO
BODOČI PEDAGOGI NA SUHORJU
Celodnevno osnovno šolo na Su-hoiju so obiskali dijaki 4. letnika pedagoške gimnazije iz Novega mesta pod vodstvom tov. Alenke Stepano-ve. Dijaki, razdeljeni v dve skupini, so hospitirali pri urah samostojnega učenja in interesnih dejavnosti, nato pa je v šolski kuhinji stekel pogovor z učitelji in ravnateljem OŠ Metlika o sodobni šoli v socialistični družbi. Dijaki so bili’ zelo zadovoljni z obiskom na Suhorju, zato se je njihova mentorica priporočila tudi za naslednje leto.
služboval krajši čas. Tam, Iger se je boril, je hotel delati tudi po vojni. V Kostanjevici je postal pomočnik upravitelja Gozdne uprave in to nalogo je izvrševal šest let Medtem je bil kot član okrajnega ljudskega odbora Krško leta 1951 izvoljen za okrajnega poverjenika za gozdarstvo. Kmalu po tem se je sedem let' vozil izpod ljubljenega Trdinovega vrha, iz Gabrja, opravljat odgovorno službo v Novo mesto, kjer je bil upravitelj revirne gozdne uprave. Vsak večer pa so ga doma v Gabrju čakale nove in nove naloge v raznih odborih, enako tudi v Kostanjevici na Krki, kamor seje kasneje preselil.
Ob njegovem življenjskem jubileju smo ga vprašali, kaj je njegova sedanja največja želja.
Jože Rakoše - sedemdesetletnik
(fi°reni n?č^Sek°.in*h razmerjih v naši organizaciji vam ne Babič)31^ Pove<^at*> ker se ne pogovarjamo med sabo.
tehnični pregledi
, TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES
p^isjiisg Komisija za tehnične preglede pri ■ I ?GP PIONIR. TOZD MEHANSKO-KOVINSKI OBRAT NOVO MESTO
TOrS?^ LASTNIKOM kmetijskih trak-NE PRFm^ MOPEDOV, da bo opravljala TEHNIC-tGLEDE po naslednjem razporedu:
ŽUŽEMBERK
?TRA2a
mirna pec Škocjan
JVIARJETA
Šentjernej
XKl,ka
Metlika
18. aprila
19. aprila
20. aprila
21. aprila
22. aprila
23. aprila
29. aprila
30. aprila
od 15. od 15. od 15. od 15. od 15. od 7. od 15. od 7.
do 19. ure do 19. ure do 19 do 19 do 19 do 16 do 19.ure do 16.ure
ure
ure
ure
ure
Preglede bomo opravljali na kmetijskih ,n mopedih.
■j.	^
^SALNirAL?*ede v Metliki bomo opravljali v Promet	pri	Podjetju	TGP	-	TOZD	za
■ . ;Vsakdan^ MESTU opravljamo tehnične preglede y novih « ra2en °b prostih sobotah, od 6. do 14. ure . 0Vlh Prostorih v Ločni.
Kaj
Pravi ta teden „Dolenjc”
PODELITEV BRALNIH ZNAČK — 4. aprila je prišel na našo šolo pisatelj Karel Grabeljšek, da bi nam podelil letošnje bralne značke. Poslušali smo pester program, programu pa je sledila podelitev značk. Učenci smo spraševali pisatelja, kar nas je zanimalo. Za konec nam je povedal zgodbo o partizanskih kuharjih. Zadovoljni smo odšli domov in sklenili, da bomo tudi naslednje leto tekmovali za bralno značko. (Katica Kramarič, literarno-novinarski krožek OŠ Mirana Jarca, Črnomelj)
„Da bi vrlim Gabrcem in Brusni-čanom uspelo prizadevanje za asfaltiranje ceste od Rateža do Gabrja. Toliko let po vojni, v kateri si je vas Gabrje s tolikimi žrtvami priborila celo naziv „Dolenjska Moskva", bi bilo končno čas, da se uresniči ta dolgoletna želja, zlasti še, ker so vsi Gabrci pripravljeni veliko prispevati za izvedbo te pomembne godpodar-ske naloge."
Jože Rakoše dopolni 18. aprila svoje 70. leto. Mirnemu, poštenemu in izredno skromnemu tovarišu iskreno čestitamo in želimo, da bi pod svojimi ljubljenimi Gorjanci dočakal še veliko zadovoljnih let in da bi se mu kot predsedniku odbora za komunalne zadeve KS izpolnila tudi želja o asfaltiranju ceste do Gabrja.	r
»Ljubezen in vse so nam dali, kaj smemo še prositi pri njih?”
Spomini borca na enoletno bojno pot Zapadnodolenjskega odreda
V rokah je dižal razgrnjen časopis, za katerega je največkrat rekel „moj časopis14 in bral:
„Srečanje borcev Zapadnodolenjskega odreda Kot je bilo v Dolenjskem listu že objavljeno, bo 24. aprila 1977 v Gabrovki srečanje borcev Zapadnodolenjskega odreda..
Obšlo ga je nekaj nedoločenega, nekaj rahlo vznemirljivega in prijetnega obenem. Sam sebi je s pritajenim olajšanjem dejal: „Vendar!“
Kakor da hoče pretočiti čas iz sedanjosti v preteklost, je začel hitro stopati po poti spominov, da bi čimprej prišel kar celih štiriinšti-rideset let nazaj. Ponovno se je hotel srečati s tem Zapadnodolenjskim odredom, njegovimi borci in svojimi soborci, dogajanji, časom in kraji, kjer so se gibali, z ljudmi, ki so ob tem odredu in s tem odredom živeli, z lepimi in bolečimi spomini svojih mladih let. A, bolj ko se mu je približeval, bo5 blede so postajale slike, da skoraj ni več razločil in spoznal obrazov, krajev, časa dogajanj, dogodkov samih. Preteklost je raztrgala zvezo in zaporedje v življenju odreda, izbrisala veliko obrazov in ukradla spominu nešteto dogodkov tistega časa.
On pa je trmasto brskal naprej.
SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA
Pravijo, da je bilo sredi meseca septembra 1942, ko so, zbrani iz vseh enot in vetrov, v popoldanskem soncu, razpotegnjenem prek travnikov in sodovnjakov opuščene kočevske Tople rebri, posluHli nared-bo Glavnega poveljstva slovnenskih čet o ustanovitvi brigad Matije Gubca in Ivana Cankarja ter Zapadnodolenjskega in Vzhodno-dolenjskega odreda. Seveda, takrat je bil poleg. V štab odreda so bili imenovani tovariši, katerih do tedaj ni poznal, a to ga ni motilo. Bil je zadovoljen, da je z njim vred bilo vključenih v odred še vseh tistih šest tovarišev, s katerimi se je prebijal skozi italijansko ofenzivo na Kočev-
anai
nazaj, logoroval v požganih Štolah in nato ponovno krenil v območje Roga. Sedaj so zopet organizirana enota, za izkušnje nekaj dni trajajočega ofenzivnega naleta sovražnika bogatejši. Že naslednji dan so jih vključili v veliko očiščevalno akcijo v Suhi krajini, Iger je bilo treba razoroževati vaške straže, ki so jih organizirali Italijani in naraščajoča bela garda.
V tej akciji je padel komandir neke čete, tovariš Štefan; pokopali so ga v Hinjah. Kakor bi bilo včeraj: sonce je še žarelo v lepem zgodnje-jesenskem popoldnevu, ko je v
barvito okolje in mehko ozračje zatrepetal napev žalostinke „Kot žrtve ste padli v borbi za nas ...“ Čeprav je danes v njem samo še meglena predstava tega dogodka, je spomin ohranil vso čustveno prizadetost, ki je ležala na obrazih tovarišev, zbranih ob pokopu.
Prvič po vojni ZDO spet skupaj
Srečanje borcev Za-hodnodolenjskega odreda pripravljajo s proslavo v Gabrovki
V počastitev 35-letnice ustanovitve Zapadnodolenjskega odreda, 40-letnice ustanovitve kongresa KPS, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ ter 85-let-nice njegovega rojstva bo v Gabrovki pri Litiji v nedeljo, 24. aprila, ob 11. uri tovariško srečanje borcev Zapadnodolenjskega odreda. Ob tej priložnosti bodo odredu podelili domicilno listino, v imenu republiškega odbora ZZB NOV pa mu bo izročil prapor predsednik Janko Rudolf. Dvema padlima dolenjskima partizanoma Maksu Henigmanu in Bartlju, predvojnima komunistoma ter spremljevalcema Mihe Marinka, pa bodo odkrili spominsko o beležje. Govoril bo organizator vstaje in revolucionar Miha Marinko.
Kmalu zatem doživi odred na Frati prvo letalsko bombardiranje. Sledilo jih je še veliko v času njegovega obstoja, a razmesarjena telesa tovarišev pod velikim drevesom v bližini hiše so vtisnila sliko, ki je ni mogoče izbrisati. Partizan Vasja, določen, da pomaga položiti k zad-
njemu počitku ob tej priliki ubite, je kasneje zapisal: , .Pozno zvečer smo končali z delom in odšli za svojo četo, utrujeni, žalostni in lačni."
Tipal je po spominu dalje kakor takrat v megli, ko so prehajali železniško progo pri Mimi peči, da bi se odred premaknil na novo področje. Prihod v Mirensko dolino, ki je dotlej še ni poznal, je napravil nanj izjemen vtis. Razgibani teren z nizkimi griči, na katerih so razpete posamezne domačije ali prislonjene enooke zidanice, je budil občutek varnosti. Srečanja z ljudmi so bila odkritosrčna in gostobesedna. V nasprotju s področji in kraji v območju Kočevskega roga si tu slišal prešeren smeh in vpitje otrok ter hudomušne pripombe in poglede očakov in ženic. Povsod so bila vrata vsaj priprta, če že ne širom odprta, za dostikrat lačnega partizana. Lačnega tople hrane in tople besede.
Skozi dolino je tekla proga, ob njej cesta, trgi, vasi in zaselki. Da bi se okupator in bela garda ne razpasla po tako plemenitem in pomembnem kraju, je bilo treba to področje kar se da varovati.
ODRED POZIMI V ZEMLJANKAH
Začelo se je 2. novembra 1942 in od tedaj dalje je Zapadnodolenjski odred ljubosumno lazil za in pred sovražnikovimi namenu Tega dne izvrši napad na vlak od Trebnjega proti Mimi. Z uničenjem gradu Grič nad Zabrdjem pri Mimi teden dni kasneje prehiti belo gardo, da si tam postavi trdno postojanko. Zatem in v naslednjih mesecih ruši železniške proge, onesposablja postaje in naprave, uničuje telefonske zveze, ceste in mostove. Napada patrole in zasede ter sodeluje pri napadih brigad na utrjene postojanke. Spomni se, da je začetek zime 42/43 našel odred v zemljankah v trikotu med Tihabojem, Mirno in nemško mejo. Kadar ni bila predvidena akcija ali pripravljenost, so hitele odredove skupine „v dolino'* na mitinge in sestanke. Ob takih priložnostih so govorili o okupatorjevi nakani in izdajalski vlogi bele garde, o svobodi, ki zagotovo pride, o tem, kako mora zaveden Slovenec v teh časih pomagati narodni vojski in vstopati v njene vrste. In ne brez uspeha. Največkrat so se mitingi končali s harmoniko in petjem, a dostikrat tudi tako, da so borci z mitinga odhiteli v zasede ali akcije. Se danes občuti neko nestrpnost in
veselo razpoloženje, ki jih je znal tak miting kaniti v srce, čeprav se več ne spominja ne oseb ne krajev.
V te misli in spomine se vplete oživljena zavest in spoznanje, da takratno življenje ni bilo brez naporov, tveganja in strahu, brez solza in žrtev. D,ostikrat sta besedi mir in dom imeli samo čaroben prizvok, medtem ko se je njuna resničnost zdela nedosežna kakor lepe sanje. Ta nedosežnost pa je vzbujala domišljijo ibarvita hrepenenja. Takrat so nastopili trenutki ugibanj in rahle otožnosti, trenutki stiske in celo dvomov. Kdo to lahko prežene in ti vlije poguma, kdo te popelje iz oblasti pomislekov naprej po trdni poti? Takrat si moral odpreti oči in prisluhiniti, da bi vstopil v vso resničnost življenja okoli sebe in našel samega sebe v 19 ej. Le ta resničnost je še vedno bdela nad teboj, pripravljena, da odrine moro in stisko.
Kako močno je ostalo v njem spoznanje v vseh teh minulih letih, da so v stiku in razgovorih z ljudmi, prenekaterikrat črpali moč in vero iz njihovih dejanj in besed. Kdo prešteje vse tiste, ki so za ceno svoje svobode in celo življenja bili ob polni zavesti tega pripravljeni pomagati in so pomagali, nam podajali roko in nas varno peljali, zastavili sebe za stvar, ki so joo boj slutili, kakor razumeli. Tudi to so bili junaki in zaslužni. Takih je je bilo po slovenskih domovih tako veliko.
Kako in kdaj je že to bilo, ko se je ob neki taki priliki pokazala kar cela vrsta takih junakov? Začutil je potrebo, da jih prikliče v spomin vsaj nekaj, da se jim ob tej priložnosti zahvali in s tem skromno oddolži spominu njihovega požrtvovalnega dejanja.
Da, bilo je 4. in .5. januarja 1943, ko je odred sodeloval ob akcijah brigad v dolini Temenice in na Primskovem. Takrat je bilo tudi nekaj zelo težkih ranjencev, katere bi bilo tvegano peljati takoj naprej in daleč v bolnice. Zima je prav tiste dni okrutno stiskala s svojimi ledenimi rokami, visok sneg je bil zaščit-' nik in sovražnik obenem. Odločeno je bilo, da se v ozkem grabnu pod Moravško goro organizira zasilna bolnica v neki takrat prazni hiši. Skrb in odgovornost zanjo je prevzel odred.
Neposredna bližina kraja Sv. Križ ni preveč motila, čeprav so težili za čim večjo konspiracijo. V tem kraju in njegovi neposredni bližni takrat ni bilo sovražnikove postojanke, vselej pa je bila prisotna zavest, da sovražnik lahko iznenada napade.
AKCIJA ZAPADNODOLENJSKEGA ODREDA - 1. - w
1943 so minerci odreda pri Koblarjih na progi Grosuplje -minirali železniški most in vlak. Iztirili so se lokomotiva	«1
Mi
stregli. Vendar se to ni	^
se zgodilo prav zaradi	,
nesebične ljubezni, ki je J > da so čez kakšnih štu^j^ odpravili v bolnice vse ranj	,	\
zane, razen enega. Ta j	jdot
1
vagona.
V eno samo sobo je bilo na slamo položenega toliko goija, kolikor ga premore dvanajst ranjenih in razmrcvarjenih teles, polnih nedozorelih upov in želja. Zdravnik ni bil na voljo, dve požrtvovalni bolničarki sta imeli komaj za eno samo prgišče zdravil, ranjene tovariše pa je bilo treba oteti smrti, zasilno zaceliti rane in jim vrniti vsaj nekaj moči.
Tu je ležal eden, ki je ves čas klical svojo mamo; ni še dopolnil osemnajst let. Poleg njega je ležal nekdo, ki je polglasno preklinjal in molil obenem. Zadnji v kotu sobe, puškomitraljezec Jože, je molče in s stisnjenimi zobmi požiral solze bolečine, ki so mu drsele po licih; s solzami vred so drsele tudi zadnje ure njegovega mladega življenja. ,
Za ta življenja, da bi ostala in dočakala svobodo, je tiste dni skrbelo eno samo veliko srce omenjenega kraja. Vedeli so, kdo je zasedel tisto hišo z zelenim lesenim balkonom, koliko je tam partizanov v zavarovanju, lg e se nahaja odred, prav vse so vedeli. Pogumne skojevke so organizirale, da se je za te ranjence kuhalo, pralo, iskalo zdravila, skrbelo za večjo varnost in stražilo. Mnogo teh junaških in požrtvovalnih deklet je kasneje padlo v bojih in kdo ve, ali jim je ta ljubezen bila sploh kdaj vsaj trohico povrnjena?
In kakor da prihajajo od nekod prav daleč je v tem trenutku jasno slišal besede mladega borca - ranjenca, kateremu ne ve imena, a spominja se, da je bil doma nekje iz okolice Ljubljane. Ko ga je bolničarka vprašala, kaj naj še zanj poprosi pri ljudeh v vasi, da bi mu s tem olajšala bolečine, ji je odgovoril: „Ljubezen in vse so nam dali, kaj smemo še prositi pri njih.“
Res je bilo tako. Njihova ljubezen je bila prisotna v vseh domovih, Iger so takrat za ranjence skrbno pripravljali in dajali od svojega več kakor deromnega imetja, bila je prisotna v dekletih zunaj na straži, v tistih prav mrzlih zimskih nočeh. Kako malo bi bilo pravzaprav treba takrat, pa bi sovražnik dobil vse v roke ter se z naslado in brez usmiljenja znesel nad nemočnimi in tistimi, ki so jim
l/j
Dae k
tojst
mrtvi straži nedaleč hiše
Spomin na ta dogodek - .. ostal jasen in v vsej svoji _g(||j|
V kronikah, spominih in ( j, lih je razmetano zapisan^
ZDO, kot so bili tisti čas »VI klicati ta odred, vse na mesece številčno rasel m utrjeval. Padle in ranjene J meščal z novimi, n0Ve “ntoj|i»,-i besedo in zgledi. Njegovo e demo marca zapleteno v ^Jltevj s fašisti v Velikem Lipo ’ aj ipitu sodeluje ob brigadah v P8 Št. Rupert in Žužemberk*
A kdo danes sestavi m aa, celotno časovno verigo *** .	-j«
njegovega življenja P°.s{). ,j9 fj Jii bolj čuti, kakor pa ve m_ vi«-^ naniza uspehe in neuspehe* govih čet zapovrstjo, za
in dneve do 9. septembra . ^
ta mala, a Prek^enL^eVje?2 enota prva vkoraka v Ko pored bo treba PO^a*1 ^ godke, da bi prišU do e	^ i W
podviga tovariša Vinka , = vasi.*v' fantov ob njem v Družin . drobnih a nenehnih akcij I gardi v dolini Krke,
Predramil se je in vsakdanji, dan današnji* _ .fl vedel, da je Zapadnodoieni ^ obstajal eno leto manj	^
14. septembra 1943, koj P Deveto brigado. Vec tiste dri bral, a tudi spomini na	^ 1
niso preveč zbledeli.	Jj* 1
našel zapisano, a tol*°	S
čutil resnico, da so z uf . šla na pot vsa spoznanja, ^ ^ bogastvo minulih mesece » ^
borci Zapadnodolenjskega^
ponesli naprej, skozi no1	.	pj
težave. Vssepovsod m	i
bila prisotna v slehernem ^ bodrila in jim dajala nw	^
zen poštenih ljudi, lj'u ’	’	B(l
v tistih usodnih dneh taK« v
”"Veum.R-.goR^
OBIŠČITE
XVI. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM V KRANJD od 8. do 17. aprila 1977
W
ZA KNJIGO sp0lVllNj|k
Vsi našteti so bilii tudi	ffi
na sestankih P J ieta 1938,S kJ Toplicah in tako je 1	^ ^ Jj*
gher povabil ZuPaILik pIi k sestanek CK na Ro §tebij^ fi; ni. Tu so sc sestali v us0e L
Stebija so Rudi je nato še
na podobnih sesta	’0po	\
skozi poudarjal potx^bpipoflji^
čnem profesionalcu . p0(enj ^ V
pri delu organizacije pol«™ ji.Kjj „Leta 1940 je Toplicah partijska k noVOirt^> kateri so za sekreta J	^eja	^
partijskega okrožneg	^
lili Vinka Kf^utek H bil pomemben tre" se, s»J ^ i jem delu naše orga	^	^
tokrat p.vič priče h	i!;
samezni organi, ka ga je bila izredno po dJ„es n j (6i.
Zupančev sporni J«	*j*,
72 letom še vedno ^ po Veliko zanimivega, [a p nosti je povedal, k J ^ d^J yeiik° omenja. Sicer pa J vSega- d,K«)
debelo knjigo bi.DU „,113,t0 1 je napisala dolenjs ^ “	,
bi brez nje v tistih ^jaN
Zmagala je dolenjska trma
    ■■■■■■■!
Življenje Rudija Zupanca je tesno povezano s predvojnim delom novomeškega okrožnega
partijskega komiteja
Dandanes je Rudi Zupanc upokojenec. Aktiven. Njegovi spomini še vedno kaj radi poletijo čez dolgih pet desetletij novomeške zgodovine tja v čase, ko je mladostno razigranost in veselje zamenjala zagrizenost, odpor do vsemogočne buržoazije, ljubezen do delavstva. Namesto večernega pohajkovanja je sedel v temnih sobah na sestankih, namesto brezbrižnega življenja in družabnosti je skrivoma zbiral ljudi, jim govoril
o	marksizmu, komunistični partiji.
„Ne popuščajte, ne kompromitirajte se, danes potrebujemo komunistično inteligenco za boljši jutri!1*
»POVRNIL JIM BOM!"
Pisalo se je leto 1928, ko seje Rudi vrnil od vojakov. Pot ga je privedla v Beograd in Kikindo, kjer se je zaposlil v Industriji mesnih
izdelkov, spoznal z delavci in njihovim položajem. Iskal je boljše poti in našel jih je v tamkajšnjih napred-
Rudi Zupanc
njakih, revolucionarnem gibanju. Ze, takrat je mislil na svoje Dolenjske Toplice, na ljudi, ki so j im bile take ideje še tuje.
„Dobro se spominjam teh časov v Kikindi, še bo^ pa nekega Srba, pra-
vili smo mu Čiča. Taje bil dalj časa v ujetništvu v Rusiji, njegove razlage in ideje pa so nam še kako ostale v glavi. Zapomnil sem si tudi dogodke ob razglasu šestojanuarske diktature, postavljanja buržoazije, medtem ko so nas preganjali. Že takrat sem se zaklel: Povrnil jim bom. Vse!“
Zatem je Zupanc odšel v Dolenjske Toplice in se zaposlil. Povedal je, da takrat, bilo je to leta 1929, ni bilo v tem kraju ne duha ne sluha o kakršnemkoli naprednem gibanju. Ledina je bila popolnoma nepreo-rana. Toda našel si je prijatelje iz šolskih klopi, sodelavce, kmete, ki so ga poslušali. In tudi on je prisluhnil njim.
ZMAGA NA VOLITVAH
„Kmalu so Dolenjske Toplice postale močno žarišče naprednja-
kov, rdeči smo na volitvah 1933 v gospodarsko zbornico dobili absolutno večino glasov. Tudi beli (krščanski demokrati) in plavi (nacionalisti) so ostali za nami. 0,b takšnem delu sem se seznanil tudi z Jožetom Segedinom, študentom, ki je bil v vrstah partije. Kasneje sva veliko sodelovala in sestankovala, pridružil se nama je tudi Jože Grm, s katerim me je seznanil prav Sege-din.“
Rudi Zupanc je bil te čase naročen na skorajda vso takratno napredno literaturo. Bral je in se učiL Pa ne zaman. Ko se je leta 1933 vrnil Srečko Preželj, ga je Segedin takoj spoznal z njim. Srečo je bil takrat sekretar novomeške partije in Zupanc se je tako povezal z Novome-ščani.
PREVZEL JE VODSTVO PARTIJE
„Stavka v Povhovi tovarni leta 1934 je potegnila za seboj cel kup posledic. Tako so zaprli Prežlja in Boga Jurišiča, ki so ju zalotili pri razpečavanju letakov. Pa tudi ostali so morah poslej delati mnogo bolj previdno, ker so jih imeli orožniki
na seznamu osumljencev. Med njimi sta bila tudi Lakner in Bele. Mene tokrat v Novem mestu niso poznali, zato sem prevzel vodstvo organizacije, postal sem njen sekretar. Povezal sem sc z organizacijo v Šentjerneju, Straži, Podhosti, Uršnih selih itd. Za delovanje Okrožnega komiteja novomeške partije v tem obdobju je značilno, da je izhajalo predvsem iz vrst komunistov v Dolenjskih Toplicah, kajti njihova organizacija je bila ta čas med najmočnejšimi.
Poglavitne naloge našega dela so bile seznanjanje ljudstva s položajem v Rusiji, kajti ljudje so ta čas s prižnic poslušali povsem drugačne razlage. Razlagali smo jim, daje Rusija delavsko-kmečka država, nadalje smo med ljudstvom prebujali razredno zavest, spodbujali smo jih k borbi proti takratnemu režimu, politiki vlade."
Ta čas pa Zupanc ni bil aktiven samo na Dolenjskem. Leta 1935, po izidu Ljudske pravice, v katero je tudi dopisoval, se je v Ljubljani seznanil z Ivanom Kreftom, Vido in Tonetom Tomšičem, Edvardom Kardeljem, in drugimi borci za pravice ljudstva.
k
It0 Mi pomeni simbol svo-odločnosti in boja za mir.
(si ne morem zamiš-®obodne Jugoslavije," je j Katarina Celič iz 6. d. svetu so vse besede pre-> da bi ga opisale. S svo-“Obrimi deli je ustvaril _ ivo," se ji je pridruži-Bradač iz 7. c. svetla luč, ki popotnika temi prek nevarnosti in L > «jima je pridružila He-Tjf^ovič iz 6. c. ji«) Boh iz 6. b je izpove-'i ,e,od malega sem si želel, ■	«#5V Tita oc* blizu. Tudi
^joni Pripovedovali, da ^ rita spoštovati, ker je
SREČANJA S TITOM
Zadnja številka glasila ,.Mladi ob Krki", ki izhaja na osnovni šoli Grm v Novem mestu, je v celoti posvečena dvojnemu jubileju tovariša Tita: 40-letnici njegovega prihoda na čelo KPJ in njegovemu bližnjemu 85. rojstnemu dnevu
narode v svobodo. 1111 beseda Tito pomeni lo.tf<v0«°Vanie> vztrajnost, heroj-
°ž>i	so	nadrobili:
Uek >>Naj še dolgo vodi
stal . vaiga
nu f lič®1 (
da j1
'■sovino!^ ^ d°lg° brani
Wt: ”N?j še dolgo živi!" ikiriti ,,I>laJ Pride k nam na
vajtv.^za
K^erlink
vse:
iz 7.
c je pove-
iz zadnje, nedavno glasila „Mladi ob
;Ssr,siradi-“
bVUke , — ___________ -
to^Diladir^^413 Pionirski odred plovne šole r novomeške os-»tfllteviU-e . m* Drobci iz zajetne jitptu: 40j ' Je.vseskoz> posvečena P čelo vn71C1 "Jegovega prihoda
jJ^jvl:.. .	J	lil	SS-Ifttnipl	nianouann
ijJ
bvljerga. 10 ^^^etn*c* njegovega
u '^Ini ^i° ifr,edsedniku 23 njegov
Dn’kor 83 Je na kratko v Marjana Božič,
„Tebi za življenje In za mladost.
Tebi za srečo.
Ostani dolgo med nami!“
V zajetni številki, ki obsega več kot 80 strani, so objavili nad sto sestavkov, ki so se jim utrnili ob razmišljanju o Titu, miru, svobodi, domovini. Med dragocene pripovedi sodijo spomini na srečanja Dolenjcev z našim predsednikom. Učenci so znali poiskati več Novomešča-nov, ki jim je tovariš Tito že stisnil desnico.
Eden teh je Niko Belopavlovič, zdaj direktor ČZP Delo. Njegove spomine na srečanja s Titom so učenci pred tedni poslušali v svoji šoli in objavili več zapisov.
4
„ZAPIŠI: NAJ OSTANE DOMA!"
Tole je med drugim povedal Niko Belopavlovič v beležko Irene Gra-decki iz 8. a:,
,,S Titom sva nekoč prišla v Belo krajino, Iger sem spoznal Nežo Kraševec. Začela mi je pripovedovati, kaj jo je prizadelo:
Jmela sem moža, ki je živel v Ameriki, in pet sinov. Pisal mi je, da je zdrav in da je deloval za Titovo vojsko. Odgovorila sem mu, da nama je vrtinec vojne vzel štiri si-
ITaša pesem
nove. Ob tej novici gaje zadela kap. A še vedno vidim luč življenja: to je sin Tone. Domovini sem dala moža in štiri sinove, zavedne partizane, mi lahko pustite vsaj enega? Rada bi, da bi bil Tone oproščen vojaščine... Tovariš Niko, peljite me k Josipu Brozu - Titu!
Neža Kraševec je tudi Titu povedala to zgodbo.
Tito je takoj dejal Milanu Žežlju: „Zapiši, naj ostane doma!“
Tudi Janko Gregorič ima lepe spomine na predsednika. Prvič gaje videl na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu, kamor je spremljal slovenske delegate. Učenka 8. a Marjana Božič je med drugim opisala tale drobec iz njegovih spominov:
„Nekoč je prišel po ulici, bil je v temni obleki. Pohiteli smo za njim in ga obkrožili. Vsakdo mu je hotel stisniti roko in se ni pustil odriniti iz njegove bližine. Neki fant mi j e splezal na rame, da bi dosegel Titovo desnico. Njegov trud je bil poplačan.
Ko smo se vrnili iz Jajca, so nas spraševali: ,Si videl Tita, si mu stisnil roko, si spregovoril z njim besedo? * Nihče ni vprašal, kakšni so sklepi."
Slovesnosti ob dograditvi avtomobilske ceste novembra 1958 v Novem mestu se je udeležil tudi tovariš
Učenci 4. a
nji \t
it
dra-gi Ti-to, ki si naš'u-či-telj, vodi nas še
mi-ru
zni !
Učenci 4* razreda grmske šole
so zložili in sami uglasbili Titu posvečeno pesem.
Tito. To, srečanje s Titom je takratni predsednik OLO Novo mesto Franc Pirkovič popisal takole:
TITO HRANI SREBRNO SLOVENKO
„Tito se je s spremstvom pripeljal na Glavni trg, Iger so ga pričakali pionirji s šopki. Kp je stopil iz avtomobila, sem mu predstavil vodilne ljudi Dolenjske in predstavnike graditeljev avtomobilske ceste. Maršal se je sprehodil po Glavnem trgu ter šel tudi v kavarno. ,
Zanimal se je za Novo mesto, za njegovo usodo med vojno in njegov razvoj po vojni. Povedali smo mu, da je dalo Novo mesto z okolico veliko borcev, da je bilo bombardirano in porušeno, da smo ga uspešno obnovili in da postaja zdaj vsestransko središče Dolenjske.
Tito je dodal: .Velikokrat se spomnim Novega mesta, saj imam v svojem delovnem prostoru srebrn kipec Slovenke v narodni noši, ki mi ga je po vojni podarila organizacija AFŽ iz Novega mesta. Kadar koli ga pogledam, se spomnim Novega mesta.'"
ŠTAFETA - BREZ TREME
Titu je štafetno palico za njegov 63. rojstni dan predal Novomeščan Milan Smerdu. Ta dogodek izpred 22 let je zdaj že upokojeni profesor takole popisal Karmen Kraševec iz 7. c in Karmen Robek iz 8. a:,
„Takrat, leta 1955, sem bi 1 načelnik TVD Partizan in star 33 let. Besedilo sem se naučil na pamet, ker pa je bilo preveč zamotano, sem sestavil svoje in ga brez napake povedal v slovenščini. Treme, ki sem jo prej čutil, ni bilo več. Štafetno palico sem izročil v Belem dvoru." (Tedaj je maršal sprejel sedem štafetnih palic: od vseh šestih republik in JLA).
„Po predaji je bila telovadna akademija, po slavnostih pa smo se
m
Novomeščan Milan Smerdu je predal štafetno palico tovarišu Titu leta 1955.
vrnili v Beli dvor, Iger nas je gostila Jovanka Broz. Miza je bila bogato obložena, iz Belega dvora pa sem odšel lačen. Z, avtogrami Tita, Jo-vanke in drugih visokih voditeljev sem se vrnil domov z vlakom."
Tudi ravnatelj grmske šole Miroslav Vute je bil nekajkrat s Titom. 25. maja 1968 je bil član delegacije slovenskih delovnih kolektivov, ki je šla Titu čestitat za rojstni dan. Iz, njegovega zapisa povzemamo:
V NOVO MESTO,
KO BO CAS
„Med delegacijami, ki jih je Tito sprejel 25. maja dopoldne, smo prišli na vrsto približno ob enajstih. Pogovor je trajal kakih deset minut. Sedeli smo za mizo in kramljali. Tito je za vsakega člana delegacije našel nekaj časa in v pogovoru pokazal, da pozna vse posebnosti Slovenije. V,imenu občinskih družbenopolitičnih organizacij in občanov (takrat sem bil sekretar občinskega komiteja ZKS) sem tovariša Tita
povabil v Novo mesto ob KMetnid zgraditve avtomobilske ceste. Pa je odgovoril:
,V Novem mestu sem bil leta 1958 ob otvoritvi. Prišel bom spet, ko bo čas za to, toda prej moram obiskati kraje, kjer le nisem bil.1
Fotografirali smo se še s tovarišem Titom in tovarišico Jovanko, si stisnili roke in si zaželeli na svidenje kot dobri znanci."
Seveda objavlja glasilo „Mladi ob Krki" še več drugih podobnih zapisov, kakršne v odlomkih ali skrajšani obliki ponatiskujemo v pričujočem sestavku. Neposredni spomini na srečanja s Titom in razmišljanja učencev o našem predsedniku dajejo tej številki glasila grmske šole trajno vrednost. To pa je najboljše plačilo tudi za ves, lahko zapišemo, kolektivni trud, ki so ga pri sestavljanju te tematske številke pokazali tako učenci kot učitelji. Številka je ilustrirana z risbami, ki so jih narisali učencu
IVAN ZORAN
od tragedije v Košučju
niku krajevne skupnosti Trebelno: podrobnosti o ustanovitvi II. štajerskega bataljona in o boju v Košučju pri
Blatnem klancu 11. aprila 1942
I i nashliaiskuphe 1,3 Do-
1941 pod .J ustanovitvi i j “Mtrn Ho' •lokronogu in v tijj ^mbra 194fc pn Zabukovju. to^ fa priaa v tabo-čete Franc Roz-
obvcc.fi.fi St3I>te-Skala s
mm.
štajerskfriu***. 0 ustano-I btČ? bi bile vti 3}3^01'3’ v ka-/iffiS’ Sl*ška MnVJU*f.ene M°kro-^0 Četa. McI. *n Grosu-.fck^-Stane fT ,ko ie Franc čete »al borce
r!^VexJ0rnaž ko , četo, Dušan ,iWSu«olni5ke Je Pri;Pr‘čeval n°vliencm p Priključitvi k rffl Jl^u. Jcnemu D. štajerskemu
:l‘l’’|^niku'nbr?1941 so sc zbrali na i	Mobiiof x M°kronoškc,
5kc,čctp. kjer ie bil ^	t	Jcrskl bataljon
^Sfnet°m Rozm
{>v mažem Du5an°m *em ■ štirimi
- Rozma-političnim Kved-četami:
1 Prva	“	četami:
ka ,a .eta> druga je bila DeiiJfftJ.a Molniška, četrta =ta ki se je pri-šele pred napa-januarja 1942.
o*1Juuuarja 1942. j f »v. £novi>vi štel okoli
vV	četa	jc
,\Tb<>r^v IanJcv’tak°dajc ^1. desetih s° kili porazde-
S^iTemPri ^enll°vrcncu in te*.? proli »taUjan-S inl??tvcni črt,, jo ojH ter avil v ,nalem za‘
C* Savo (3® pnPravlial za
C’ da b?'„ a poJf°d je odšel n,i' it?rtprUČl1 “Banjanje
Ko so 24. decembra prišli borci II. štajerskega bataljona na Tišje, so jih napadli Nemci. V. borbi sta iz mokronoške čete padla Miha Selan in Ludvik Janežič-Stanko, ranjena pa sta bila Jože Pungerčar-Tine in Malin pri Trebnelnem in Jože Pečar-Urh.
Nemško žandarmerijsko okrožje v Kamniku je poročalo, da so imeli Nemci v spopadu 3 mrtve in 2 težko ranjena, partizani pa baje nekaj mrtvih in 3 ranjene.
Zaradi silnega sovražnikovega pritiska na partizanske enote se je II. štajerski bataljon umaknil prek nemško-italijanske okupacijeske meje, kjer so ga 26. decembra na Primskovem napadli Italijani. V boju sta padla dva borca iz Stiške čete, ujet pa je bil Jože Cerkvenik-Gregor iz Mokronoške čete. Italijani so imeli sedem ranjenih.
S Primskovega se je bataljon premaknil na Kremenjek in odtod na Vodice, kjer se mu je pridružila Grosupeljska četa.
LOV NA IZDAJALCA IVANA BANA
Ob novem letu 1942 seje II. štajerski bataljon premaknil s Kre-menjka v taborišče pri Pugledu. V, začetku marca 1942 pa se je zopet vrnil na Kremenjek, kjer je taborilo več partizanskih čet. Cim so se dobro utaborili, so že snovali razne vojaške operacije na širšem področju Temeniške doline: rušenje komunikacij, diverzantske napade na sovražnika in likvidacijo vidnih izdajalcev slovenskega naroda. Med njimi je bil tudi italijanski komisar in organizator bele garde Ivan Ban iz Trebnjega. Nalogo, da ga za vselej spravijo s poti, je dobila 3. Oskarjeva četa II. štajerskega bataljona, ki je 9. aprila 1942 odšla s Kremenjka iz bližine Sel pri Sumberku na Grmado pri Trebnjem. Tamkaj so borci čakali do mraka, ponoči pa so se spustili proti Trebnjemu. 'lam so obkolili Banovo hišo in čakali v
zasedi vso noč. Ban pa je tedaj spal pri Ital jan ih v Trebnjem in ni prišel domov. Načrt se je ponesrečil, zato so se partizani 10. aprila 1942 v prvem svitu umaknili mimo Ponikev čez želežniško progo in čez Rodine na Gradišče. Udeleženec Ivan Ferlež-Švejk je pripovedoval o tem naslednje:
V vinogradih je bilo mnogo ljudi, ki so borce pogostili z jedjo in pjačo, nekatere celo preveč. Ob dveh popoldne seje četa premaknila proti Blatnemu klancu, kjer je v bližini taborila ena od čet (Svoboda nova) Dolenjskega odreda. Po obisku pri tej četi je 3. četa II. štajerskega bataljona odšla v Blatni klanec in se je, ker je močno deževalo, nastanila pozno ponoči 10. aprila 1942 v Košučju na skednju Antona Vidmarja-Mihatovega. Del borcev je zasedel gornje prostore, del pa spodnje. Komandirje postavil za kazen za vso noč na stražo ne čisto treznega človeka, proti čemur so borci protestirali, a je komandir obljubil, da ga bo hodil nadzirat. Borci so pospali, niso pa vedeli, da so že izdani, kajti neka ženska (Planinšek), ki jih je videla na Gradišču, je to brž hitela povedat Italijanom v Trebnje.
Toda takoj moramo pripomniti, da je po podatkih s Trebelnega prav tedaj izdal četo Dolenjskega odreda, ki je bila v Blatnem klancu, domačin iz Zabukovja. Zato so ga partizani obsodili na smrt in takoj justificirali. Italijani, ki so šli po izdajalčevih informacijah nad četo Dolenjskega odreda, so morda povsem po naključju naleteli v Košučju na 3. četo II. štajerskega bataljona. Prav tako je mogoče, da je te partizane izdala tudi ženska, ki jih je videla v Gradišču.
IZNENADENI SPECI PARTIZANI
V Blatnem klancu-Košučju se je 11. aprila že danilo. Stražar 3. čete II. štajerskega bataljona je bil vso
noč buden. Ko paje začel kuhar ob štirih zjutraj kuhati zajtrk, je stražar zaspal, in to je bilo usodno: četa je bila že zgodaj zjutraj obkoljena. Italijani so se priplazili do spečega stražarja, ga zabodli in napadli del čete, ki je prenočevala v zgornjem prostoru skednja, vrata v spodnje prostore pa so imeli pod močnim ognjem. Tako je prišlo do borbe na življenje in smrt, v kateri so imeli Italijani spričo presenečenih partizanov vso prednost, hkrati pa velikansko premoč, saj je četo naših borcev obkolilo okrog 600 mož fašistične milice in vojske iz Novega mesta, Trebnjega, Šentvida m Mokronoga. Na speče partizane seje usula toča krogel iz kakih desetih italijanskih strojnic in več sto pušk in mminometalcev. Takoj ob spopadu je četa izgubila komandirja Oskarja. Ne meneč se za usodo svojih borcev, je skočil s skednja, prebil italijanski obroč in zbežal.
Partizani se tudi zaradi komandirjevega pobega niso zmedli. Poveljstvo je prevzel komandir voda Ivan Varšek-Vare in velik odpor borcev je prisilil Italijane, da so se umaknili od skednja in zavzeli položaje okrog njega. Borci so se prebijali iz skednja in zavzeli položaje okrog njega. Prebijali so se iz skednja in potem po hudih bojih v dolino. Udeleženec Jože Mekinda-Franci je napisal: „Ccta Dolenjskega odreda pa se je, ko je zaslišala borbo štajerske čete, umaknila in ni prišla na pomoč, čeprav bi morala to storiti." ,
Na bojišču je obležalo osem mrtvih partizanov. Italijani so že.11. aprila poročali, da je trajal spopad dve uri in da so imeli „uporniki1 12 mrtvih in nekaj ranjenih, ki pa sojih Italijani odpeljali s seboj v Mokronog. Fašisti so priznali, da so imeli tri mrtve in 6 težko ranjenih.
Preostali partizani tretje čete so se prebijali prek Blatnega klanca in Dcbenca na Staro goro. Prek ceste so šli pri Mirni in se nato umaknili proti Trbincu. Spotoma so nekateri umikajoči se partizani pri Barbovem
mlinu naleteli spet na fašiste in se z njimi spopadli. Padla sta še dva pm-tizana. Tedaj so Italijani požgali hišo Janeza Zoreta in vinski hram Janeza Zarebca iz Zabukovja.
Ko so prišli partizani do Bojan-skega boršta pri Stični, so tam dobili pobeglega komandirja Oskarja, ki je prišel poročat o nesreči, ni pa povedal vsega. Zato je bil obsojen na smrt.
Najbfižji sosednje so pripovedovali, da Jožefa in Anton Vidmar ter petnajstletni sin sploh niso vedeli, da so prišli partizani ponoči v njihov skedenj. Pobesneli fašisti so zažgali tudi njihovo hišo. Ko so se ubogi
ljudje reševali iz plamenov, so fašisti ustrelili očeta in mater, sinu pa je uspelo pobegniti. Zadeta od krogel, sta Vidmarjeva omahnila v ogenj; Antona Vidmarja so še pomaknili bliže hiši. Jožefa je popolnoma zgorela. Franci Kolar, ki je prišel z zaščitniki žal prepozno, s Trebelnega na prizorišče boja, je našel od matere Jožefe Vidmar le zoglenelo srce. Tedaj je bila ranjena tudi članica OF Rezika Skušek iz sosedne hiše.
PAVLE MIKLIČ
Trebnje
(Konec prihode . )
KOŠUCJE: pogorišče po bitki in spomenik padlim borcem
PROSTI DELOVNI MESTI
Razpisna komisija
„KOVINOPLAST", JESENICE na Dolenjskem
objavlja prosta delovna mesta
1- DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
(ni reelekcija)
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da je afirmiran na razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
— da ima sposobnosti za organizacijo dela ter da je moralnopolitično neoporečen
— da ima višjo ali visoko izobrazbo ekonomske, pravne ali tehnične smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
2. STROJNEGA TEHNIKA
Pogoji:
a) srednješolska izobrazba strojne smeri in 2—5 let delovnih izkušenj i b) samostojni konstrukter Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite v roku 30 dni na naslov: „KOVINOPLAST", obrtno kovinsko podjetje, Jesenice na Dolenjskem, z oznako „Za razpisno komisijo"
PRODAJAMO STAVRNA ZEMLJIŠČA V METLIKI
za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš.
Cena komunalno urejene stavbne parcele je 86.287,95 din. Odškodnina za zemljišče znaša 24,30 din/m2.
Velikost stavbnih parcel je med 500 in 600 m2.
Podrobnejše informacije dobite v upravi podjetja.
Transportno gradbeno podjetje TGP METLIKA
PROSTI DELOVNI MESTI
Svet delovne skupnosti uprave SKUPŠČINE OBČINE ČRNOMELJ
razpisuje prosti delovni mesti:
1. REFERENTA
za odmero davka od osebnega dohodka od'kmetijske dejavnosti (srednja izobrazba, ekonomske, upravno-administrativ-ne ali kmetijske smeri);
2. GEOMETRA
(srednja šolska izobrazba).
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v roku 15 dni po objavi razpisa.
PROSTI DELOVNI MESTI
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, Novo mesto, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb podjetja
objavlja
prosto delovno mesto
— REFERENTA za devizno poslovanje v finančnem sektorju
Pogoji:
— višja ekonomska šola in eno leto delovnih izkušenj Nastop dela možen takoj.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski oddelek podjetja najkasneje 15 dni po objavi.
Komisija za delovno razmerje tozda predilnica Metlika, Metlika, o.sub.o.
objavlja
prosto delovno mesto
— TAJNICE
Pogoji:
— ekonomska ali upravno-administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj
Prošnje sprejema komisija za delovna razmerja tozda predilnica Metlika, Metlika, o.sub.o., 15 dni po objavi.	>,
graditelji,
i.—j?
m
i
1
i
S
111
vas
i- _j
BETONSKI ZIDAKI - so izdelani po JUS kot termobetofr ski bloki iz enozmatega betona v visoki trdoti. IzdeluP jih v štirih modularnih dimenzijah: 30 x 20 x 40 cm, 25 x ■ x 40 cm, 20 x 20 x 40 cm in 7 x 20,x 40 cm. Za kvadra«1 meter zidu potrebujete 12,5 betonskih zidakov.
a
2.
BETONSKE ZIDAKE IZDELUJEMO V OB RA TU CEMENTNINE DRNOVO
STROPI PO SISTEMU „OMNI A" - tehnično ekon0^° izredno izpopolnjena izvedba stropov s pomočjo beto nosilčkov s polnili. V betonske nosilčke je vgrajena pot ^ betonska armatura za želeno razpetino, polnila pa sojz na iz kvalitetnega enozmatega betona. Tako nosile tudi polnila so lahki in omogočajo ročno montažo Po montaži je potrebno nosilčke in polnila le še za . dodatnim betonom, s čimer se strop zapolni. *>rB<*n0S|^nj j izvedbi stropov je v tem, da klasični opaži niso potreO tem pa prihranimo čas in denar.	-
Nosilčke izdelujemo v tipskih dolžinah od 2 do 6 ^ ^ tako, da je z ustreznim nalaganjem na zid ustreženo graditeljem. Stropi po sistemu omnia so namenjeni pr za individualno gradnjo.
<2
3.
HITRA IN CENENA GRADNJA S STROP! ..OMNIA'
KVALITETNE BETONSKE CEVI VSEH DIMENZIJ
BETONSKE CEVI - Proizvajamo tudi okrogle beton*** po JUS v dimenzijah: premer 15, 20, 30, 40, 50, 60, ^ 100 cm; vse cevi pa so dolge po 1 meter. Izdelane odličnega savskega pranega peska in so visoke kvalitet' ^ žijo za jaške, kanalizacijo vseh individualnih hiš, kot tu kanalizacijo celotnih stanovanjskih sosesk in krajev.
<2
• J
VSE ELEMENTE NUDIMO FCO NALOŽENE N KAMION!
Nudimo vam tudi ostale usluge našega podjet/3, ^ načrta za hišo, materiala in izdelkov do prevoz montaže.
INFORMACIJE:	^
Po telefonu na upravi podjetja: (068) 71-035 in 71" v obratu cementnin Drnovo 71-193.	^
 .................................
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KORO ZIJO . ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z »VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO!
TECTVL CENTER i
vabimo vas, da obiščete NOVO PRODAJALNO
stanovanjske opreme
i DEKOR
//
Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI UST
KRANJ
V METLIKI, ki je bila odprta
5. aprila 1977
kultura
in
izobra-
ževanje
Dejavnost medobčinske (oziroma medrepubliške) Kulturno-prosvetne zveze ,,Bratstvo in enotnost“ poslej ne bo odvisna zgolj od pripravljenosti in premožnosti članic - občin iz Slovenije, Hrvaške in BiH -marveč jo bo kot del svojega načrta gmotno podpirala tudi Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Predsedstvo ZKO je pred štirinajstimi dnevi, ko je dokončno sprejemalo program dejavnosti in akcij za leto 1977, vključilo medobčinsko Zvezo „Bratstvo in enotnost“ v ta program na zahtevo Novega mesta, kjer je od minule jeseni tudi sedež s predsednikom in tajnikom te svojske kulturne organizacije. Kot so povedali dolenjski delegati v republiškem predsedstvu, je bila no-
Sprejeto
vomeška zahteva sprejeta brez bistvenih pripomb.
To je vsekakor pomembna novica in ohrabrujoče dejstvo, da se začenjajo za Zvezo „Bratstvo in enotnost'" boljši in še dejavnejši dnevi Za Dolenjce, Belokranjce in Posavce pa to pomeni, da je njihovo sodelovanje in prizadevanje v tej zvezi tudi republiško priznano. (J)/ič manj kot vsi drugi ali pa še bolj bi bil tega vesel tudi Adi Gruden, ko bi bil danes še med živimi. Živeč in delujoč v Karlovcu si je vse do svoje smrti prizadeval, da bi ta zveza postala resničen most med sosednjimi narodi in republikami)
Sicer pa obeti niso samo za še bolj okrepljeno medobčinsko sodelovanje prek Zveze „Bratstvo in enotnost'", ampak ZKO Slovenije pod novim vodstvom obeta pomlad za širjenje knjige, razcvet gledališke dejavnosti, glasbenega, likovnega in folklornega življenja, literarne ustvarjalnosti, založništva in drugih zvrsti Tudi za vzgojo kadrov in vsestransko pomoč bo poskrbljeno. Na tem področju bo delovalo tudi štirinajst strokovnih odborov kot pomagalnih teles za izvedbo republiškega programa v posameznih zvrsteh.
I.Z.
I Brez glasbene suše
1 N 	O
^sbena mladina Bele krajine in koncertna poslovalnica ne poznata oddiha — April za domače dosežke
Solarji in drugi prebivalci ®®aljske in metliške občine “ojgo ne poznajo glasbene c., Tako Glasbena mladina 2*Majine, kot tudi koncertna j^NValnica pri črnomaljski šoli si prizadevata pri-‘ ‘*ar največ nastopov do-, t? dajalcev, gostovanj pri-umetnikov od drugod ali ohi .ZaPtov*ta Belokranjcem kl uglasbenih> gledaliških, ba-Ltniki- ® troskih predstav v fe*5 ^a8rebn in še kje. zatnri 0vanJe °beh organi-od Ct l in zavodi je že u *daj dobro in bi bilo mo...-. Za zgled marsikje in s	ki fle ve kaj početi
4„)° Glasbeno mladino. Ni Drptoi°St’ ^a i”13 zasluge za to
*vl£h0 xSiivester Mihelčič, šolo . i črnomaljske glasbene solist „ a8°6> skladatelj in znan ob vJ13 kronski harmoniki,
0r8anir!m pa neutruden
^ 8a pripravita za .odjemalce11 Glas-in koncertna po-
svnjp “ ’ ^ 6d pnpravita za bena »°alemalce“ Glas-slovaln^3 ^ ™ koncertna pose mai1Ca’ sestavljen tako, da «oS nV,Sakteden dogaja kaj čamn	se lahko prepri-
bo dn ^ t0 Pomlad (in tako konca šolskega leta), saj
so prejšnji četrtek iz Bele krajine spet odpeljali trije avtobusi poslušalce koncertov v Celje in Zagreb. ,
Jutri, 15. aprila, se bo spored nadaljeval, tokrat pa vabijo na prireditev domačinov. Za spremembo ta ne bo glasbena, marveč literarna: črnomaljski gimnazijci so namreč pripravili večer Prešernovih poezij in ga bodo trikrat izvedli za učence osnovnih šol. Ker je april posvečen dosežkom domačih skupin, bodo podobne nastope ob koncu meseca pripravili tudi učenci glasbene šole. V, sredo pa vabi Glasbena mladina Bele krajine svoje zveste potujoče poslušalce v Zagreb, kjer bo v dvorani Vatroslava Lisinskega večerni koncert zagrebških filharmonikov s češkim dirigentom Josefom Danielom in solisti iz Ljubljane, Kopenhagna, Ženeve in Moskve, na sporedu pa bodo dela znanih romantičnih skladateljev.
Poseben spored so pripravili za učence osnovne šole Stari trg ob Kolpi, ki si bodo ta mesec v ljubljanski Drami ogledali Linhartovo komedijo „Ta veseli dan ali Matiček se ženi“.
I.Z.
Trem minus
V Sloveniji je ta čas le 164 Titovih štipendistov. Čeprav so merila za pridobitev stroga in nemara še bolj zaostrena kot v drugih republikah, tako majhno število ne zadovoljuje. Ob 93.000 dijakih in 28.000 učencih bi jih moralo biti več. Prav gotovo je med to študirajočo armado vsaj še sto takih, ki bi si lahko pridobili pravico do tako ugledne družbene pomoči. Tq nikakor ni nedosegljivo, akoravno velja načelo:
Titovo štipendijo more dobiti le mlad delavec ali učenec iz delavske družine, ki se odlikuje pri delu in je poleg tega družbenopolitično dejaven. Ali imamo takih res le 164 ah je morda razlog za tako malo Titovih štipendistov zunaj interesov mladih -v občinah, tozdih in šolah, ki se ne zmenijo za to, da bi poiskale in predlagale za to štipendijo ustrezne kandidate?
Podatki kažejo nadalje, da je največ Titovih štipendistov (35) doma iz Maribora. Dobro se je odrezal Črnomelj, ki je z 9 štipendisti na tretjem mestu v republiki. Druge naše občine jih imajo manj. Najbolj zaskrbljiva je ugotovitev, da v občinah Ribnica, Sevnica in Trebnje niso „našii“ za Titovo štipendijo primernega mladinca ali mladinko. Zakaj tako? Občinski partijski komiteji ali partijske komisije za prosvetna in kulturna vprašanja bi s politično osvetlitvijo tega vprašanja spodbudili zanimivo razpravo v občinah.
I.Z.
Vezi
ne smejo popustiti
Cev'Belokr?n' Sodelovanje Dolenjskimi si™ m Posavcev z za-* bil° do	v	in Avstriji
S°s,ovania Z°Zeno na Posami^na Sonav^, Pm’ U 80 samospod-
50 samospod--Cem •	J ke z vrstnicami na
«am v 1	Koroškem. Tako so
H	u nastopi kostanjevi-
^iških i'lkov na Koroškem, - - ui na Tržaškem, dveh novo-
.------*■*>	«*vji	iiuvo-
P^kih zborov (moškega
"/ na' vU xfb mešanega iz su. m> kočevskih kul->kih iitr‘,pm ^ Tržaškem, dolenj-<&ov V Celdvcu> dolenjskih onstran Karavank in
vključene tudi šole
drugi. Na našem območju pa so gostovali predvsem zamejski pevski zbori, saj pomenijo Slovencem tako v Italiji kot v Avstriji pomembno obliko, prek katere ohranjajo jezik, običaje in, kajpak, kulturo. K temu bi morali dodati tudi dejavnost Dolenjskega kulturnega festivala, katerega velika zasluga je, da so se odprli mnogi kulturni tokovi predvsem med Dolenjsko in Koroško.
Kar smo navedli, se nanaša predvsem na sodelovanje odraslih, znano pa je, da so pot sodelovanja in zbližanja ubrale tudi nekatere šole. Prav prejšnji teden smo pisali o
Že
ma besed 3^rat Smo na tem mestu obravnavali besede oziro-trebe vr ^ zveze’ ^ se P°d vplivom srbohrvaščine brez po-(pravjijjo^0 V naSe Pisanie> na primer: uspeli smo zbrati izkoristit' usPel° nam je zbrati): koristiti dopust (pravilno: Uk Prid ^ti dopust); višek pridelkov (pravilno: presekov). Danes bomo obravnavali še dva primera:
neutrudno (napačno: neumorno)
Vsem en ]/ moren je vzeta iz srbohrvaščine, kjer ima pose, umor P°nien (umoriti = utruditi, umoriti se = utruditi namesto aJ' = utrujen). Torej ni prav nobenega vzroka, da bi ^nei*trud	®a pridevnika ali iz tega izvedenega prislova
m0 nacioj0’ neut™dno) uporabljali tuji izraz. Zaradi tega bo-Tofe e Stavke napisali takole: klavec >leilSu^en (nenavadno delaven, priden, prizadeven) Celih dva7' i tem Zgovornem položaju je neutrudno delal Res Jset let* - Njegova skrb za otroke je bila neutrudna. moer	^ese^e odmor, ki je istega izvora, ne bomo
Dir* . . o Pregnati	ca ia nrAmn^nn TolrorAnirnla lf#*r 7Q.
»jo nj k 1 Pregnati, saj se je premočno zakoreninila, ker ^°velia °i Pravočasno ustvarili ustreznega domačega izraza. Ivanje Z 23 š°lski odmor in odmor med športnim tek-
N	CILJ	IN NAMEN
Itj. redkokrat beremo, še večkrat pa poslušamo, take stav-$
^sebef)^’ x Pre‘de od besed k dejanjem, so sklicali ^^bo ^osvet* — Predlog za uvedbo programa j e dal takrat-• ie t'1- t0 V C‘^U’ se zagotovi boljša informiranost. .
N beseda in zanjo nimamo ustreznega slovenskega tega se P°ITlen razlaga slovar takole: predmet, do kate-J>jem (r ?. priti, pa tudi to, kar se hoče doseči s prizai
kate-
_’*•* e,- — t'11«, ya iuui 10, Kar se noče uoseci s prizadevanje sevd^^i cili> vzgojni cilj, cilj pri športu). V tem smjs-* Pa iea rab a besede cilj nujna in po pravopisu dovoljena. Pov*eta ov°ljena zveza „s ciljem, da“, „v cilju, da“, ker je ^Potreif0 ^^ohrvaščini, zveni našemu jeziku tuje in je tudi t|>en) "a- Navadno jo lahko nadomestimo z besedo na-st‘krat pa jo je mogoče kar izpustiti. Potemtakem bi b ® naaVC^ena stavka povedali takole: rf edloP	^a bi prišli k dejanjem, so sklicali posvet.
d), da bi
UČENCI LIKOVNIKI - V počastitev ribniškega občinskega praznika so v Petkovi galerij i odprli razstavo 143 del učencev osnovnih šol iz vse občine. Na sliki: mladi avtorji iz Dolete vasi poleg svojih del v galeriji. (Foto: M. Glavonjič)
Oktet Gallus v Ribnici
*acijWan^e d?leniskih' belokranjskih in posavskih kulturnih skupin s kulturnimi organi-1 2arnejskih Slovencev v Italiji in Avstriji se ne sme pretrgati — V zamenjavo
obisku lutkarjev iz slovenske gimnazije v Celovcu na Dolenjskem in njihovem gostovanju po nekaterih krajih novomeške občine. Z lutkarji grmske šole so se dogovorih, da jih bodo že maja pričakali onstran Karavank. Novomeška in črnomaljska glasbena šola pa sta letos na vrsti, da povabita glasbene skupine iz Trsta. Tako so se dogovorili 22. maja lani po nastopu učencev obeh glasbenih šol v Nabrežini, poudarjajoč, da bi morala kulturna izmenjava upoštevati tudi pevske zbore, gledališke in druge skupine.
Skupine iz zamejstva so bile pri nas vselej lepo sprejete, saj so v kulturno življenje našega občinstva vnesle nekaj novega - poleg kulturnega užitka tudi zavest, da slovenstvo obstaja tudi zunaj meja matičnega naroda. Zato bodo zbori iz Roža, Podjune, izpod Obirja, iz Nabrežine in druge skupine iz teh krajev in od drugod tudi v prihodnje dobrodošli gostje, v denarnih predračunih kulturnih skupnosti pa naj bi zagotovili posebna sredstva tako za posamezna gostovanja kot za celoten program medsebojne izmenjave z zamejci.
I.Z.
Dve okoliščini posebej zaznamujeta jutrišnji koncert okteta Gallus iz Ljub| ane v Ribnici: ribniškemu občinstvu se bo predstavil prvič, prihaja pa k njemu s koncertnim sporedom, ki ga je pripravil za proslavitev svoje desete koncertne sezone.
Oktet Gallus so v teh desetih letih spoznali poslušalci in ljubitelji v majhnih in velikih slovenskih krajih, in sicer kot izrazito koncertantno komorno pevsko skupino in kot širitelja slovenske jjudske in umetne pesmi. Ansambel je gostoval v tem c asu tudi v drugih jugoslovanskih republikah in v tujini.
V desetih letih sije oktet Gallus, na kratko rečeno, izoblikoval docela razvidno repertoarno podobo in priključil ohranjanju in razširjanju renesančne vokalne glasbe - predvsem Gallusove, kajpak - vztrajno izvajane sodobne, tako rekoč trenutne domače vokalne ustvarjalnosti. Tak bo tudi ribniški praznični
BOREC 3
Marčna številka Borca priobčuje spet nekaj zapisov, pomembnih za 'osvetlitev dogodkov iz NOB in ljudske revolucije pred tremi desetletji. Naslovi nekaterih najpomembnejših sestavkov: Ivo Čeh: Tako sem postal partizan, dr. Tone Ferenc: Komandant z železno roko, Tončka Majcen: Iz mojih spominov na politično delo v okrožju Revirji, Jernej Primožič: Pot je vodila v Mauthausen, Gema Hafner: Zadnje srečanje s Slavo Klavoro. Revija objavlja tudi po eno pesem Anice Cernejeve in Jožeta Kosa. Na naslovni strani je grafika Lojzeta Spacala „Jutro na Krasu“.
spored okteta Gallus: v prvem delu na novo naštudirani Gallusovi moteti in madrigali, v drugem pesmi slovenske romantike in v tretjem pesmi sodobnih slovenskih avtorjev, večinoma napisanih nalašč za oktet Gallus.	z.	R.
JAKOPIČEVA NAGRADA JE SPET PODELJENA
Letošnjo Jakopičevo nagrado -podelili so jo v ponedeljek v ljubljanski Modemi galeriji - je prejela znana slikarka Adriana Maraž. Umetnica je največ dosegla v grafiki, tako da sodijo njena dela tudi po mnenju strokovnjakov v vrh slovenske in jugoslovanske, pa tudi svetovne grafike. Jakopičeva nagradaje priznanje, ki ga skupaj podeljujejo Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Akademija za likovno umetnost v Ljubljani in že omenjena Modema galerija.
USPOSABLJANJE TUDI ZA AMATERJE
Sobotna konferenca Zveze kulturnih organizacij v Brežicah je ocenila amatersko dejavnost v minulih treh letih, v smernicah za prihodnje obdobje pa je poudarila pomen kakovosti njihovega dela. Zagotavljajo boljše sodelovanje s poklicnimi gledališči in načrtnejše usposabljanje članov amaterskih skupin ter njihovih animatorjev. V, Posavju so prav tako napovedali več medsebojnega sodelovanja. Konferenca je izvolila za novega predsednika Janeza Volčanška.
Kaj „vidi” odločitev?
Trebanjska galerija kot osrednje likovno žarišče samorastniške smeri na Dolenjskem si je pridobila ime predvsem z občasnimi nekajtedenskimi razstavami kiparjev in slikarjev iz domovine in tujine. Fonda, ki se ji je nabral po vsakoletnih taborih, ni imela kje razstaviti Z razširitvijo prostorov, kar je v načrtu letos, pa bo možno postaviti stalno razstavo, ki bi jo po potrebi dopolnjevali in tako obiskovalcem ponudili reprezentančen prikaz samorastniških dosežkov.
Skrb za kulturni prostor je v trebanjskih prizadevanjih močno poudarjena in upoštevana tudi v snovanjih kulturne skupnosti do leta 1980. Čeprav je uresničitev načrtovanih naložb precej odvisna od zunanjih denarnih virov, predvsem od naklonjenosti republiške solidarnosti in torej ta hip še ni povsem zanesljivo, da bo vse tudi izvedeno, naj omenimo, da kulturna skupnost predvideva v srednjeročnem obdobju zidavo kulturne dvorane v Trebnjem, zgraditev večnamenskega prostora pri šoli v Velikem Gabru, pridobitev dodatnih prostorov za muzej kmečkega orodja na Veseli gori pri Šentrupertu, ureditev prireditvenega prostora na dvorišču mokrono-škega gradu in dokončno ureditev Partizanovega doma na Mirni.
Natančnejši načrt naložb bo znan in vsa prizadevanja tudi ovrednotena
■■i
še ta mesec, ko bodo imeli črno na belem, kaj bo dobila trebanjska občina iz vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev in bo skupščina kulturne skupnosti ponovno zasedala.
Iz še ne sprejetega programa dejavnosti je razvidno, da nameravajo v trebanjski občini amaterizmu posvečati še večjo pozornost kot do zdaj, snovanja pa popestriti z novimi, še privlačnejšimi oblikami Množičnost delovanja bo deležna še večje pozornosti. Glavna dogajanja naj bi bila v krajevnih skupnostih, Iger bodo utrdili kulturna dmštva in vanje vključili tudi snovanja šolskih kulturnih skupin. Na ustanavljanje šolskih kulturnih društev ne mislijo, ker bi to, kakor pravi Stane Peček, tajnik trebanjske kulturne skupnosti, pomenilo nezdravo cepitev moči.
I.Z.
zato)
KMALU OBLETNICA - Od nastopa mladih novomeških in črnomaljskih glasbenikov v Nabrežini pri Trstu bo kmalu leto dni. Tedaj sta Silvester Mihelčič (na levi) in prof. Sergij Radovič iz Slovenske glasbene matice v Trstu želela, naj bi medsebojna izmenjava takih gostovanj prešla v tradicijo. Letos naj bi Dolenjci povabili Tržačane.
JUTRI BO V KRŠKEM MENCINGERJEV VEČER
Valvasoijeva knjižnica v Krškem prireja jutri ob 18. uri v svojih prostorih Mencingerjev večer, posvečen 65-letnici pisateljeve smrti. O življenju in delu Janeza Mencingerja bo govoril prof. Janez Plestenjak, odlomke iz Mencingerievih del pa bosta brala Marija Učakar in Bojan Umek. V Krškem je Mencinger preživel zadnjih trideset let svojega življenja in je pokopan v Spominskem gaju zaslužnih mož v tem kraju.
OKTET	BOŠTANJSKI
FANTJE prirga v soboto, 16. aprila ob 19.30, v Lutrovi kleti na sevniškem gradu celovečerni koncert umetnih in narodnih pesmi. Prireditev bo posvečena 40-letnici ustanovnega kongresa KPS, 40-letnici prihoda Tita na čelo KPJ in njegovemu osebnemu jubileju - 85. rojstnemu dnevu.
KOSTANJEVIŠKI „ČAROVNIK IZ OZA“ - Dramska skupina kosta-njeviške osnovne šole bo v zadnjih dneh aprila uprizorila igro „Čarov-nik iz Oza“, ki so jo naštudirali pod vodstvom Marije Šketa.
ŠTEVILKE O DEJAVNOSTI -Amaterska dejavnost v brežiški občini je bila v minulih treh letih zelo razgibana. Pevski zbori so imeli 230 nastopov, godbi iz Kapel in Loč 122, gledališčniki in lutkarji so imeli 55 predstav, v tem času pa sc je zvrstilo tudi 7 recitalov in 10 likovnih razstav.
PETERNEUEVA RETROSPEKTIVA - V galeriji na škofjeloškem gradu bo do 20. aprila odprta retrospektivna razstava del Jožeta Peternelja - Mausarja, samorastniškega slikarja iz Zirov. Občinstvu se predstavlja s 35 slikami (pretežno so to olja na platnu in steklu), na katerih upodablja kmečke motive in sanjski svet. Dela so nastala v obdobju 1959 - 1977. Ob razstavi so mu izdali ličen katalog, kamor je o sebi zapisal
. opnla 1977
Stran uredil: IVAN ZORAN
med drugim: „Moja veličina je v tem, da se popolnoma zavedam svoje majhnosti.'1
PREDSTAVA ZA GIMNAZIJCE - Dijaki brežiške gimnazije so si minuli petek v Ljubljani ogledali Verdijevo opero „Ples v maskah**. V Brežicah pa je dan poprej gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubrane s Harrisovo igro »Pavliha in Mica“.
PRIZNANJE BULATOVIČEVI KNJIGI — Miodrag Bulatovič je dobil za svoj roman »Ljudje s štirimi prsti** posebno nagrado Narodne biblioteke Srbije, ki je z anketo ugotovila, da je bila ta knjiga najbolj brana v minulem letu.
TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV - Okoli 250 solistov in 800 članov zborov in komornih ansamblov se bo udeležilo šestega tekmovanja najboljših učencev nižjih in srednjih glasbenih šol iz vse države, ki bo jutri in pojutrišnjem v Skopju. Kot gostje bodo nastopili tudi mladi glasbeniki iz Francije, Avstrije, Zahodu? Nem. n Švice.
—rrrsrn	)
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA IN KADROVSKA VPRAŠANJA SKUPŠČINE OBČINE METLIKA
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. RAVNATELJA Osnovne šole XV. SNOUB Belokranjska, Metlika 2. RAVNATELJA Osnovne šole Podzemelj
Od kandidatov se zahteva:
da izpolnjujejo pogoje za učitelja osnovne šole, določene z zakonom o osnovni šoli in sicer:
— izpolnjevati morajo izobrazbene pogoje za učitelja osnovne šole (5-letno učiteljišče pedagoške akademije ali ustrezna smer filozofske ali druge fakultete),
— opravljen strokovni izpit,
— imeti morajo najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse s primernimi uspehi v delu,
— ustrezne moralno-politične kvalitete.
Kandidati naj prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom prakse pošljejo na naslov: Komisija za volitve in imenovanja in kadrovska vprašanja skupščine občine Metlika, Mestni trg 17.
Razpisni rok poteče po preteku 15 dni po dnevu objave.
Instalacijsko podjetje NOVOMONTA2A Novo mesto, Adamičeva 2,
razpisuje več prostih delovnih mest
za VKV in KV elektroinstalaterje.
Pismene ponudbe z dokazili pošljite na gornji naslov v roku 15 dni.
OD po pravilniku, stanovanj ni na razpolago.
Organizacija združenega dela SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO
razpisuje naslednje prosto delovno mesto:
—	ADMINISTRATOR — evidenca OD v obratu II, Kostanjevica na Krki
POGOJI:
Dveletna administrativna šola ali nepopolna srednja šola, 3-mesečna praksa, poskusno delo en mesec.
OD po pravilniku in samoupravnem sporazumu. Pismene prijave pošljite v 8 dneh po objavi.
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO. ZUNANJJ IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA	ZA
OPRAVLJENO DELO!
TECTVL CENTER
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE ŠENTRUPERT
razpisuje
prosto delovno mesto
KUHARICE
Pogoj: KV kuharica Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
V_______________________
Občinski odbor Rdečega križS Novo mesto
objavlja
prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE za poln delovni čas
Kandidati morajo imeti končano ekonomsko srednjo šo-
lo	in 2 leti delovnih izkušenj.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na gornji naslov.
JELOVICO
O
NUDIMO VAM:
— okna in balkonska vrata
— JELOBOR 76
— notranja vrata
— vhodna in garažna vrata
— senčila (polkna, rolete, žalu zije)
— montažne objekte
>
O
KREDIT DO
J
30.000 DIN
H
PRODAJNA MESTA:
Posavje—Brežice, Mercatorjeve poslovalnice v Šentjerneju, Trebnjem in Metliki
•“3
JELOVICA, Škofja Loka, tel. (064)61-361
TRIJE MEDNARODNI SEJMI - ENOTNA PONUD BA - VSE ZA DOPUST
18-24.4.
1977.
TUEX SP0RTEX INTERNAUTIKA
TUEX — mednarodne razstave turizma in opreme za gostinstvo in trgovino
SP0RTEX — mednarodni sejem opreme za šport in rekreacijo
INTERNAUTIKA — mednarodni seiem navtike NA ENEM PROSTORU
— organizirana ponudba penzionskih zmogljivosti — ,,borza dopustov" na morju in planinah — informacije in rezervacije
— najmodernejša oprema za vsakodnevno rekreacijo in vrhunski šport
— jadrnice, motorni čolni, ladje za šport in turizem na vodi in posebno za gospodarski ribolov in oprema za pristanišče jaht
— proizvodi jugoslovanske prehrambne industrije za turizem v ..zelenem pavilionu" Mednarodnega sejma prehrane
OBIŠČITE TUEX, SPORTEX, INTERNAUTIKO IN ŠE 7 SPECIALIZIRANIH MEDNARODNIH SEJMOV - PROMETA, IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE, PREHRANE,
TEKSTILA, LESNE INDUSTRIJE, PLASTIKE IN GUME,
OBRTI IN MERILNE TEHNIKE NA SPOMLADANSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU.
1520 raz stav Ijalcev - 25 držav - 160.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora POSEBNO ZA OBISKOVALCE
— vsakodnevno modne revije — novi prehrambni izdelki v Degustacijskem centru — »pozabljeni recepti" — specialitete v glavni restavraciji »Zagrebški velesejem"
ZAGREBŠKI VELESEJEM POSLOVNI DOGODEK POMLADI -SPOMLADANSKI MEDNARODNI SEJMI
I
/
KMETOVALCI, POZOR!
icj > Pier %0 'tok; «b|
3J).(
<tDc
■«S
I-
S S
S'
ll’
*
S
Ji \
KMETOVALCI, BLI2A SE SEZONA IN S TEM CAS ZA SPRAVILO KRME. PRI TEM NAJTEŽJEM OPRAVILU VAM BO V NAJVECJO POMOČ TURBINSKI PUHALNIK „TAJFUN", KI IMA NEŠTETO PREDNOSTI:
— z njim lahko uskladišči vso krmo en sam delavec
— je primeren tudi za uskladiščenje zelene krme
— s pomočjo cevi in kolen lahko uskladiščite krmo v zelo visoke in oddaljene prostore,
— ker je to tokovni puhalnik, krme ne drobi,
— zavzema malo prostora in ga je možno z lahkoto prestavljati in uporabljati na različnih mestih,
— puhalnik lahko poganja elektromotor, traktor ah kosilnica.
KER IMA PODJETJE TRENUTNO NA ZALOGI DOLOČENO ŠTEVILO TEH PUHALNIKOV,
VAM PRIPOROČAMO, DA SE ClMPREJ ODLOČITE GLEDE NAKUPA. Če nas želite osebno obiskati, imate ugodne avtobusne zveze iz Celja ob 10.30 ali 12.30 ali iz Sevnice ob 10.30.
■ n
lif
it
L
Naš naslov:
POZD „TAJFUN", 63225 Planina pri Sevnici, 063/783-141) žiro račun 50700-601-11534
tel.
POZD »TAJFUN” PLANINA pri SEVNIC'
Najvažnejša je - zadnja tekma
V soboto pride v Novo mesto vrsta letošnjega republiškega košarkarskega prvaka -Reprezentanca Dolenjske mora v boju z Domžalami zmagati
&VN0STNA OTVORITEV - Ljubitelji namiznega tenisa so si v Ta dvorani v dveh dneh lahko ogledali najboljše slovenske
^7.-- —*‘oke pionirje. Na turnirju »Bratstva in enotnosti*1 so pri iJ~!rjv ekipni konkurenci zmagali Slovenci, ki so v finalu pre-Hrvaško, pri dekletih pa je bil vrstni red na prvih dveh obraten. Na I. republiškem srečanju pionirjev in pionirk .J®ije so v obeh konkurencah slavili Ravenčani. Na sliki: prizor kostne otvoritve.
Derbi v slovenski košarkarski ligi med Vrhniko in Dolenjsko je obetal izenačeno tekmo, a nekoliko več možnosti zzmago so imeli domači košarkarji. Gostje pa so na Vrhniki zaigrali, kot že dolgo ne: sproščeno, hitro, natančno, in brez težav osvojili novi važni točki.
VRHNIKA -DOLENJSKA 66:99 (33:48)
V predzadnji tekmi slovenske košarkarske lige je reprezentanca Do-
lenjske gostovala na Vrhniki, kjer jo je čakala ena od težjih tekem v lip.
SS Novomeščani v stari krizi?
ObeT—    ——
novomeški odbojkarski vrsti izgubili — Dobri žužemberški mladinci — V dolenjski
 -- odbojkarski ligi derbi med Žužemberkom in Trimom dobili Trebanjci
l^gUJ° kolo slovenske odboj-dcjpj 7>e je bilo za novomeški prv ”Crno > saj sta obe ekipi Dejano srečanje izgubili v Marii,80 oskbijena nastopila po iohT.’ Novomeščani pa so !?onovn„ . v zadnjih kolih IslojL. ,l8tali neborbeno in zaje stelcioIZ®U*>	kratkim
BOJ ZA DRUGO MESTO ŠE NI KONČAN
Slovensko 22. košarkarsko kolo bo prineslo nekaj zanimivih srečanj. Vsekakor bosta najvažnejši tekmi v Novem mestu in na Jesenicah. Dolenjci se bodo pomerili z letošnjimi republiškimi prvaki, in če hočejo ob koncu tekmovanja ostati sami na drugem mestu, morajo najboljše moštvo v ligi premagati. Ce bodo zelo važno tekmo izgubili, lahko os tango sami tik pod vrhom le v primeru, če Jeseničani premagajo vrsto Rudarja. Vsekakor pa reprezentanca ne računa na pomoč Gorenjcev, saj je ta čas v boljši formi kot Domžale, in ljubiteljem košarke se v soboto zvečer obeta mikavna prireditev.
Vendar so domači igralci v 21. koju zatajili, gostje pa so z izredno natančno igro presenetili. Domači so sicer povedli 8:4, to pa je bilo tudi prvo in zadnje vodstvo. V nadaljevanju so Dolenjci z odlično obrambo Vrhničane povsem onemogočili, v napadu pa so z izredno natančnimi meti razbili domačine in brez težav dosegli zadetke, tako da so k odmoru odšli s petnajstimi koši prednosti.
Tudi v drugem polčasu so bili go-stje boljši, tako da je trener poslal na igrišče vse rezervne igralce, ki so povečini dosegli tudi zadetke. Pri Dolenjski so vsi dobro igrali, posebno pa se je izkazal Plantan, ki je bil v letošnjem prvenstvu v dobri vrsti najbolj zanesljiv igralec.
Dolenjska: P. Semčar 17, Bajt 13, Radak 2, Munih 4, Zupevec 4, Ivančič 15, Švinger 13, S. Seničar 16 in Plantan 15.
Trenutni vrstni red: Domžale 36, Dolanjska 30, Rudar 28, Elektra, Branik in Kras po 22 itd.
VečifiT ' V kateri pa ni prišlo
J® Presenečenj.
BRANIK - KRKA (0. -14, 7, 2)
^ Povsem° Novon,eščanke v 12. P° nePotrebnem izgu-
prvenstvene točke, saj je vodstvo kluba vedelo, da bodo dekleta nastopila oslabljena, in bi tekmo lahko preložilo. Novomeščanke so namreč v Mariboru nastopile brez najbolj izkušene Filove, kije ravno v zadnjih treh kolih dokazala, da je v odlični formi, odsotna pa je bila tudi Zelnikova. Navzlic temu so gostje dobro igrale, čeravno kaže rezultat v prvem in zadnjem nizu drugače. Pri mladih Novomeščankah se je tokrat na mreži izkazala Finčeva.
Krka: Rotar, Boh, Svent, Fine, Pilič, Gorjanc, Furlan in Urbančič.
S
Pnriga
_ na Peto mesto
J*??* so bila v Domžalah «un “?P°tezna prvenstva ženskih re-
■ Novomeščln" ■ mest kra"
fc Uspeha niso ponovili lan-■lci osvoim’ so v močni k°nku-^osti ST pi7° mesto. Kljub od-(JLA) in mojstra irfV*meščanWP°Pia a Kočevje) so 1 Mporar^L t-”«0’ Milič, Petko-[ i$*noviA ^•,Pored°š> Picek in jNana 48 ^x1 ,pet0 mest0 (1-
M do 7 n * Novo mesto \	°	7- D°nižale in Kočevje
^obm
Pra7l!a?^*ev s*a dosegli Viu 5^ omn-f	Poleni
E, toladimka !?bro četrt0 me-
» H. &^h.,el9Pa (Golobič, Čni	m	Babnik) je v
mlaS"a^ovostsloven-
ji^Peh. DosežeL nikakor ni T.S.
pLEPUSPEH v Paznikove
iSSffli?x v Mariboru
PJVenst^,? ^hovskern repub-l&S.ilaniS	najboljši
(in*11 tudi {."Umovanja pa so se
S£iv ^upinfL0"01?^3"1 ^nko,
kii .^ih VanSn?, .e8orn*kov in Pieek (v
NOVO MESTO -JESENICE
2:3 (-14, 8,10, -8,-7)
Novomeški odbojkarji, ki so v minuli tekmi v gosteh igrali zelo dobro, so v dvanajstem kolu razočarali. Ponovile so se njihove stare hibe, s katerimi so gledalci preveč dobro seznanjeni, da bi o njih pisali.
Novo mesto: Goleš, Vemig, L. Babnik, I. Babnik, Primc, Graberski, Cotič in Železnik.
2U2EMBERK:
TRI MLADINSKE ZMAGE
V zaključku regionalne slovenske mladinske lige so žužemberški mladinci dosegli še tri zmage. V Kopru so se domači Suhokrajincem le kratek čas upirali, Kamnikovi igralci niso prišli na srečanje, tekma z Jamo pa je bila le še formalna potrditev 1. mesta v skupini. Vsa tri srečanja so Žužemberčani dobili s 3:0.
P. S.
KAM GREDO KREDITI?
Letos bo iz združenega sklada TKS SRS dobilo kredite za sofinanciranje telesnokultumih objektov 16 prosilcev, vseh pa je bilo 27. Zahtevki so presegli vsoto 40 milijonov, razdelili pa so jih lahko le 16.200,00, na kolikor je v letošnjem letu narasel kreditni sklad, v katerega TKS občin letno združujejo po 8 milijonov dinarjev. Med 16 občinami, ki naj bi dobile podporo, so tudi črnomaljska: 1,2 milijona (dvorana), ribniška: 0,6 (športna dvorana) in metliška: 0,8 (telovadnica).
TRIMO ZE PRVI
V spomladanskem delu tekmovanja v dolenjski odbojkarski ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Partizan (Žužemberk) - Črnomelj 3:0, Trimo — Mokronog 3:0, Partizan -Trimo 0:3, Črnomelj - Mokronog 2:3.
Črnomaljci navzlic borbeni igri v Žužemberku niso osvojili niti seta, podobno Mokronožani v Trebnjem. Največ je obetal derbi v Žužemberku. Medtem ko so domači zaigrali slabo, so gostje zmagali nepričakovano gladko, tako da so dejansko že
Prvi-	„	*
P. Š.
KRKI SE OBETA NOVA ZMAGA
V trinajstem kolu slovenske odbojkarske lige obe novomeški vrsti gostujeta. Novomeščani igrajo s Šempetrom, in ker so ponovno v „krizi“, imajo proti solidnim tekmecem le malo možnosti za zmago. Dekleta se bodo pomerila z najslabšo ekipo v ligi, in sicer z igralkami Mislinje. Glede na to, da bo nastopila najmočnejša vrsta, se bodo Novomeščanke prav gotovo vrnile domov z novo zmago.
DRUGE IGRE USPELE - Druge športne igre dolenskih študentov so dokazale, da je med študenti veliko zanimanja za šport. Organizatorji (Klub belokranjskih študentov) so imeli zaradi neugodnih razmer veliko dela, navzlic temu pa so bili kos zahtevni nalogi Prihodnje igre bodo v Kočevju. Na siki: Marjan Črne podeljuje pokal predsedniku Kluba belokranjskih študentov Dušanu Plutu (levo) za osvojeno prvo mesto v skupnem seštevku. Drugi so bili študentje iz Ribnice in Kočevja, tretji klub novomeških študentov (Ljubljana), četrti športniki Kluba dolenjskih študentov (Maribor) in peti Trebanjci
Konec minulega tedna so na rokometnih igriščih z izjemo članske vrste „Krke“ zmagovala dolenjska moštva. Inles je premagal Senj, Sevničani brez težav Jelovico, Brežice Šoštanj,
SD ROG:
OBČNI ZBOR
Novomeško smučarsko društvo Rog vabi vse člane in ljubitelje smučanja na redni občni zbor, ki bo 20. apnla ob 18. uri v novomeškem sindikalnem domu (Društveni trg 2). Na zboru se bodo pogovorili o delovnem programu, izvolili pa bodo tudi novo društveno vodstvo.
(v skuP>-
UsPeSn’“*'Urenci- ™ *>razni*cova 5 ^ v	Slokanov>č.	ki je
! S ^tjekatepn' n3jb°JjSih sloven-! 1,1 Prazni-Avenije	0Potezna prva-
T. š.
ŠPORTNI KOMENTAR
Dosežki ali množičnost?
SEVNIŠKEGA 2S tiA- sobotno roko-JS J*®? 2 Jelovico je ka-> T^kih zveznih ligašev
k*)V
X Pavl ^J^ika sev niškega kNui ^ Perca diplomo in
C^i a* v turniriu med
T uiruirju meti JSskiL Pam* Pred spo-^Sani.	UgP&a
*“	strelec	tur-
U Logar iz Krmelja, Pa Možic iz Sev-Oto: Železnik)
Cez dva dni se bodo začele v trebanjski občini šeste delavske športne igre, ki jih organizira komisija za kulturo in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Trebrge, in bodo trajale do 26. novembra.
Medtem ko so moški lani nastopali v osmih panogah, so organizatorji, kar je pohvale vredno, letos razpisali še dve športni disciplini več, ženske pa se bodo namesto v treh pomerile v petih panogah. Navzlic temu napredku pa je organizator poskrbel za spodrs^aj, ki pa je precej večji, kot se zdi prvi hip.
V vsaki panogi bo namreč lahko tekmovala le ena najboljša ekipa organizacije. Povsem jasno je namreč, da letošnje Športne igre potemtakem ne bodo tako množične, kot so bile minule. Samo od sebe sc postavlja vprašanje, kaj je namen delavskih športnih
iger. Ali dosežki rekracija.
ali množična
Prav zavoj o tega se lahko udeleženci šestih športnih iger odločitvi komisije čudijo. Zakaj je posegla po tovrstnih Škarjah?
Ali ni predvidevala, da bo na športnih igrah, namenjenih delavcem, ki le redkokdaj zaidejo na igrišča, zato znatno manj udeležencev. Razen tega ne bi bilo napak, ko bi v delavske športne igre vključili tudi teke na mirenski trim stezi. Na njej bi lahko merili vzdržljivost, splošno kondicijo. Razen tega bi na trim lahko pritegnili predvsem tiste delavce in delavke, ki jih organizatorji ne bi mogli vključiti v bolj zahtevna športna tekmovanja. ,Tako se trebanjske športne igre letos lahko postavijo z dvema novostima. Bržkone je ena povsem odveč.
JANEZ PLATI SE
Novomeščanke Izolo in Breži-čanke Dobravlje. Najbolj razveseljiva je lepa zmaga Sevniča-nov, saj so novi točki dobili po desetih zaporednih porazih.
INLES - SENJ 18:16 (11:9)
Gostje so se domačim gledalcem predstavili kot izredno trda ekipa, saj je le malokdo pričakoval, da se bodo tako močno upirali. Bili so ves čas enakovreden nasprotnik, nekajkrat pa bi lahko tudi povedli.
Inles: I. Kersnič, Ponikvar 3, Abrahamsberg 5, Ilc 1, S. Kersnič 2, Šilc 6, Gabrnelčič 1, Laibacher.
M. G.
SEVNICA-JELOVICA 24:14 (9:6)
Po dežju pride - sonce. In res, po desetih zaporednih porazih so Sevničani zaigrali, kot že dolgo ne. Razpoloženo je bilo prav vse moštvo, v izredno dobri ekipi pa se je z odlično obrambo odlikoval Možic. Zdelo se je, da domačih igralcev deževno in za igro neugodno vreme ne ovira. Domači navijači si želijo še več podobnih tekem, zakaj le v tem primeru bodo Sevničani ostali v II. zvezni ligi.
Sevnica: Možic, Gane 8, Jazbec 1, Čuček 3, Svažič 2, Koprivnik 2, Novšak 1, Trbovc 7.
BREŽICE - ŠOŠTANJ 30:19 (13:9)
V 14. kolu so Brežičani dosegli novo zmago, ki jih je utrdila v sredini lestvice. Medtem ko je bilo srečanje v prvem delu dokaj izenačeno, je v drugem že kazalo, da bodo izkušeni gostje dosegli presenetljivo zmago. Tokrat se je izkazal vratar Jurkas in Brežičani so zasluženo zmagali.
Brežice: Jurkas, Buzančič 13, Vervega 6, Zagode 3, Zavadlav 6, Longo 2.
SLOV. GRADEC -KRKA 27:15(16:7)
Ves čas tekme je deževalo, tako da gostje, ki so vajeni igre v dvorani, domačinom niso bili kos. Novomeščani so še vedno na devetem mestu
1 I I I I
DOKLOVA V SOVJETSKI ZVEZI
Novomeška telovadka Jasna Dokl je v spremstvu trenerke Kovačičeve prve dni aprila nastopila na dveh velikih mednarodnih gimnastičnih turnirjih v Sovjetski zvezi. V, mednarodni konkurenci (nastopile so telovadke iz 24 držav) se je Doklova v Moskvi in Rigi uvrstila med 25. in. 30. mestom. Prvi mesti je osvojila sovjetska tekmovalka Filatova, ki bo resna konkurentka Comanecijevi 13. in 14. maja v Pragi, kjer bo nastopila tudi jugoslovanska reprezentanca, v kateri je tudi Jasna Dokl.
ZMAGAL PROSENI K
Šahovski klub je zadnjo nedeljo pripravil redni hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo enajst igralcev. Boji za prvo mesto so bili na moč izenačeni, povsem zasluženo pa je prvak za mesec marec postal Prosenik. Vrstni red: 1. Prosenik 9,5, 2. Šribar 9, 3. Zupan 7,
B. DEBELAK
in imajo še precej možnosti, da ostanejo v družbi najboljših.
Krka: Mam, Grabrijan 1, Turk 1, Ristič 1, Kopač 4, Petančič 2, Pun-gerčič 6, Košak.
BREŽICE - DOBRAVLJE 11:7 (4:5)
Gostje so se v prvem polčasu prvenstvene tekme bolje znašle in so odšle k odmoru z golom prednosti. V nadaljevanju so bile domače boljše in so po dobri igri vseh rokometašic zasluženo zmagale.
Brežice: Levačič, Bah 6, Zakšek 1, Vogrinc, Rožman 4, Arsov.
IZOLA - KRKA 10:15 (5^4)
Izolčanke so se na minulo srečanje resno pripravile in že v začetku onemogočile najboljši strelki gostij, Kastelčevo in Mršnikovo, saj sta iz igre obe skupaj dosegli dva zadetka. Niso pa pričakovale še ene nevarne strelke in veteranka Molanova jim je zmešala štrene. Z .odlično obrambo se je izkazala Golobova. ,
Krka: Golob, Kastelic 1, Molan 5, Hodnik 2, Brajer 2, Mršnik 5 in Štrukelj.
Badovinac - Bratož prvaka Dolenjske
Minulo soboto se je na kegljiščih na Loki in JLA v Novem mestu končalo dolenjsko prvenstvo v parih. Nastopite je 22 parov, ki so se potegovali za najboljše mesto in za nastop na republiškem prvenstvu.
Po prvem kolu je prepričljivo vodil Merkatorjev par Goleš-Bartolj, v odločilnem dvoboju (para sta igrala skupaj) pa sta Novomeščana zaigrala izredno dobro in si predvsem v igri na čiščenje priborila odlično prednost, ki je ob koncu znašala sedem kegljev, lzjcazala sta se tudi Rustja in Blažič, ki sta z 12. mesta ob koncu prišla na odlino četrto, Rustja je z 892 podrtimi kegfi dosegel drugi najboljši rezultat na kegljišču na Loki.
Vrstni red najbopih: 1. Badovi-nac-Bratož (Krka) 3460, 2. Bar-tolj-Goleš (Mercator) 3453, 3. Jarc-Hren (Krka) 3406, 4. Rustja-Blažič (Novo mesto) 3375, 5. Žida-nik-Turk (Krka) 3359 itd.
D. BRATOŽ
Po desetih porazih - zmaga
V minulem kolu II. zvezne rokometne lige prepričljiva zmaga Sevničanov, po kateri imajo še možnosti, da ostanejo v ligi — Krka še naprej neporažena
Delo z močni -mi koreninami
Nemara ni področja, na katerem ne bi v okviru svoje krajevne skupnosti sodeloval tudi Lojze Grabrovec s Stražnjega vrha; razen tega pa najde vedno dovolj časa tudi za svojega konjička -motokros. Ljubitelji te v Beli krajini vse boj priljubljene športne discipline namreč trdijo, da imajo tekmovalci in vodstvo kluba veliko sreče. Ko ne bi bilo Lojzeta, njegove preudarne besede, ki v njihovi občini precej zaleže, najbrž tudi ne bi bilo belokranjskega motokrosa. In če to upokojenemu generalu kdo omeni, samo zamahne z roko.
,.Sedaj smo vse moči usmerili,“ pove Lojze Grabrovec, „v pripravo tradicionalnega mednarodnega tekmovanja v motokrosu. Razen najboljših domačih voznikov se bodo 1. maja po že pripravljenih terenih v Dragova-
nji vasi zapodili tudi švicarski (2), avstrijski (4), italijanski (5) in en nemški as. Že letos smo želeli pripraviti ekipni četvero-boj med Madžarsko, Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo, pa nam zaenkrat ne bo uspelo. Zagotovo pa ga bomo pripravili prihodnje leto.“ .
Medtem ko se bodo gostje pomerili v kategoriji do 125 ccm, pa bodo organizatorji pripravili še prvo republiško prvenstvo v kategoriji do 50 ccm. Srečanje najboljših voznikov v republiki bodo obenem tudi kvalifikacijske vožnje za državno prvenstvo, na katerih bodo vozili najboljši domači tekmovalcu Vsekakor ima tudi letos veliko možnosti za uspeh lanskoletni državni prvak Božo Štukelj.
..Organizatorji minulih tekem smo se močno razveselili," je nadaljeval Grabrovec, ..priznanja Avto-moto zveze Jugoslavije, ki smo ga dobili za najboljšo organizacijo dirk v konkurenci dirk do 125 ccm. Tudi za letošnjo »Nagrado Bele krajine’ smo se dobro pripravili in menimo, da bo potekala brez zastojev. Ker se v našem koncu za motokros zanima vse več Budi, pričakujemo veliko obiska. Menimo, da jih bo letos prišlo okoli 8000 in obiskovalcem oiganizatorji že sedaj zagotavljamo lepe zanimive boje. Bržkone bodo prišli na svoj račun zaradi domačih fantov, ki se na novo tekmovalno sezono pripravljajo že več- kot mesec dni.“
Lojze Grabrovec: „Govoriti o težavah pomeni peti staro pesem. Veliko jih je, odpravljamo jih pa z vestnim delom"
Nato je Grabrovec govoril o drugem delu v klubu. Opozoril je na njihovo skrb za vzgojo športnih funkcionarjev, fred kratkim so razdelili 22 novih knjižic. Sedaj imajo izprašane sodnike, izurjeno tehnično ko-misijo, starterja in pomočnika, nove števce krogov itd. Vsekakor je tudi to dokaz, da je motokros v Beli krajini pognal močne korenine.
		_ *		
				
11
PROSTO DELOVNO MESTO
Svet Krajevne skupnosti Sodražica
razpisuje prosto delovno mesto
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Sodražica.
Kandidat za tajnika mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima višjo izobrazbo upravne ali ekonomske smeri, da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske, gradbene ali upravne smeri in najmanj eno leto delovnih izkušenj;
2. da ni bil in ni v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj proti ljudstvu in državi ter kaznivih dejanj proti ljudskemu in zasebnemu imetju;
3. da je tudi sicer moralno-politično neoporečen, trezen in dober organizator.
Poskusna doba za oba kandidata je tri mesece.
Pismene prijave z dokazili o šolski izobrazbi in izpolr^evanju pogojev, s kratkim življenjepisom ter ostalimi potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo Svetu Krajevne skupnosti Sodražica.
Osebni dohodki po veljavnih samoupravnih sporazumih. Razpis velja 30 dni po objavi v Dolenjskem listu.
		
I	DOLENJSKI LIST	1
LUDVIK MEŽNAR VODOVODNE INSTALACIJE Pod Trško goro 34 NOVO MESTO
Cenjene stranke obveščam, da sem preselil poslovne prostore s Partizanske 13 v naselje Pod Triko goro 34
Obenem vabim v uk — vajenca do dela v stroki.
mladega fanta z veseljem
			
[MoMdlM preti	20	m	i
Drugače kot pred leti
PREJŠNJI TEDEN je o teh vprašanjih razpravljal tudi delavski svet Industrije perila v Novem mestu. Razveseljivo je bilo poslušati vzpodbudne predloge tovarišic, ki gledajo na podjetje docela drugače kot pred leti. Zdaj dobro vedo, da je nadaljni razvoj kolektiva, večja proizvodnja, uveljavljanje na trgu in dvig življenjske ravni popolnoma odvisen od njih samih. Nič ni bilo na seji praznega tarnanja in vzdihovanja o večjih plačah, pač pa veliko pametnega govorjenja: stavbo, ki je že zdavnaj premajhna bodo nadzirali in tako še letos rešili glavni problem podjetja.
KAZEN, KI JO za kaznivo dejanje izreče sodišče, naj bo v vsakem primeru tudi moralna obsodba, ki jo izreče družba nad storilcem. Nepravilen odnos do kazni, ki se kaže dostikrat v tem, da storilec takoj po prestani kazni spet dobi prejšnje delovno mesto in položaj v družbi, je pravzaprav hkrati nepravilen odnos do storjenega kaznivega dejanja.
GLAVNI ODBOR Rdečega križa je pričel graditi otroško zdravilišče na Debelem rtiču pri Kopru. To gradi kot nadomestilo za podobno otroško zdravilišče v Savudriji, kjer je imel RK prostore samo v najemu.
V OKOLICI Maverlina in Bistrice pri Črnomlju je ob ital ganski kapitulaciji ostalo veliko različnega razstreliva. Čeprav je bilo mnogo pobranega in uničenega, je nevarnih predmetov še vedno dovolj. Ljudje pobirajo ta material in ga prodajajo za staro železo. Toda ne pobirajo ga samo na površini, ampak tudi odkopavajo in nosijo iz raznih jam, kamor je bil med odstranjevanjem zmetan ali zakopan. Bilo je že več nesreč zaradi neprevidnosti s starim razstrelivom.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 11. aprila 1957)
SVETU OKOLI
SONČNICA ZA VELIKANE
— Britanski upokojenec Frank Kelland je moral uporabljati lestev, če sije hotel od blizu ogledati vrh svoje sončnice, visoke kar 6,44 metra. S tem orjakom je Kelland osvojil prvo nagrado britanske vrtnarske revije, hkrati pa bo njegova sončnica vpisa na v knjigo svojevrstnih rekordov.
PISAL ZA 10 DIN - Še en iz
vrste zanimivih rekordov. Londončan William Gola, prav gotovo najnesrečnejši književnik, kar jih trenutno premore človeštvo, je v celih 27 letih, odkar se ukvarja s pisanjem, zaslužil le borih 28 penijev (10 din). Pa še te je dobil leta 1958 za objavljeno časopisno novico. Sicer pa zajema dosedanja Golanova „zbirka“ petnajst knjig, med katerimi je kar sedem romanov.
DOBIL JE STAVO - Francoz Michel Lolituje držal besedo. Prav pred kratkim je svet presenetila novica, daje Lolitu v dobrih dveh tednih snedel kolo. Sam je povedal, da mu je največ preglavic povzročila veriga, najlaže paje bilo bojda s kolesom. Ob koncu razgovora z novinarji je Lolitu odkril, da se že pripravlja na nov podvig: rad bi pojedel avto. No, pa dober tek!
PRETIRANA SKRB -
57-letna prijateljica živali, Lon-dončanka Joan May, je svojo pretirano skrb do štirinožnih prijateljev plačala z lepim kupčkom denaija. Joan je na nekem parkirišču razbila vse šipe avtomobila, ker je bila prepričana, da se bosta psa, ki sta sedela v avtu, zaradi pomanjkanja zraka zadušila. Tega mnenja pa nista bila niti lastnik avtomobila niti sodišče, ki je Londončanki prisodilo visoko globo, zraven tega pa je dobila še šest mesecev zapora, pogojno.
ŽENSKI MUELLER - Mari-anne Mittnacht, nogometašica italijanskega kluba iz Padove je v svoji bogati karieri dosegla že nad 500 golov, pa tudi njen zaslužek ni tako majhen. Zanimivo pa je, da se njen mož sploh ne navdušuje za nogomet, kajti vsa gospodinjska dela tako ostajajo njemu.
aj so pred 80 leti pisale Dolenjsko Novii
;e.
Rigolali so tudi ob luninem svitu
(Naše) ljudstvo se je popolnoma uverilo, da za zopetno obnovljenje vinogradov ni drugega pripomočka, kakor požlahtnenje ameriških trt. Zatorej na vsej črti tako živahno gibanje, in če je gosp. poslanec Povše povdaijal, da ljudje pridno delajo od ranega jutra do temnega večera, pristavim jaz, da so ljudje rigolali celo ob luninem svitu. Ljudstva v tej pridnosti ne smemo samega pustiti, ampak mu moramo pomagati na vse mogoče načine. In kar naše ljudstvo vzdržuje v vstrajnosti, je ravno to, ker vidi, da mu dežela in država tako radi na pomoč prihajata.
(Umrl) je g. Anton Cej, umetniški slikar v Novem mestu po daljšem hudem trpljenju, 40 let star. Nadarjen za risanje, je iz lastne pridnosti in neumornega truda dospel do tolike popolnosti v slikanju, da se sme po pravici mej umetnike prišteti. V njegovem življenju in vedenju pa je bil v njegovo škodo le preveč skromen. Šel«
Na pragu politične vojne
Bo Ouebeck dosegel samostojnost?
\
Dvesto let je tega, kar so se ameriške kolonije odcepile od Anglije in zaživele samostojno življenje, postale so ZDA. Mar bomo natanko dvesto let po tem zgodovinskem posegu priča novemu, ne tako nenevarnemu?
Takšna in podobna vprašanja postajajo v političnih krogih ZDA in Kanade danes vse bolj aktualna, kajti nobena skrivnost ni več, da želi kanadska provinca Quebeck postati samostojna država in tako stopiti iz federacije. Mar bo neizpolnjeni sen Charlesa de Gaulla vendarle postal resničnost? Bojazen ob takšnem morebitnem ukrepu ni odveč. Kaj lahko se zgodi, da bi primeru Quebecka sledile ostale pokrajine, druge bi se spet lahko obrnile na novo pot — priključitev k ZDA. To pa bi nedvomno pomenilo, da bi Kanada slej ko prq postala ameriško „območje“. Neki ameriški diplomat pa je izrazil bojazen, da bi tako na njihovi severni meji zrasel nov svet, ki bi bil podložen različnim vplivom in miselnostim: od ameriških preko kitajskih pa do sovjetskih. „To bi bila za naš kontinent ogromna nesreča," je dejal.
Rene Levesque, vodja stranke neodvisnega Quebecka, pa ima v rokah vse karte, da pride do revolucije. Ali je tak korak le še vprašalne časa, kot pravi Rene, je težko odgovoriti. Nemalo je v pokrajini takih, ki dvomijo v uspeh osamosvojitve Quebecka prav zaradi njegove gospodarske in ekonomske odvisnosti od Kanade. Najsibo kakorkoli, Trudeau, kanadski predsednik, je prisiljen, da prosi ZDA za pomoč v skupnem iskanju rešitev. Ali bo pri tem uspel, bo seveda pokazala prihodnost. Eno pa je zagotovo: Trudeaujeva popularnost je prav zaradi primera „Quebeck“ v Kanadi močno padla.
ko so njegove slike videli, smo popraševali in popraševali ter izvedeli zanj. Živel je samo za svojo umetnost, in se za ničesar druzega ni zmenil.
(V novem) zboru je bilo že precej burnih sej. Kričali in zabavljali so na glas že socijal-ni demokrati. Seveda, pokazati so precej hoteli, kdo so in kaj znajo. Kričali so tudi liberalni Nemci proti jezikovni naredbi, češ, da je pre-ugodna za Čehe, žaleča pa Nemce. Dobili so trd odgovor. To se je pa že pokazalo, daje zbornica jako odločna.
(Prva) izdelovalnica peči bratov Appe v Kandiji pri Novem mestu priporoča prečastiti duhoyščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih proti ognju trpežnih peči in štedilnih ognjišč, kakor tudi kopališč z emailira-nimi kahelcami.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC i >#••*• »	.. to >5. aprila 1897)'
\ *» I 'I 'I s > • r '. '*
Od nekdanjega bisera so ostali le še lepi posnetki.
Biser tone v umazaniji
Copacabana, plaža blizu Rio de Janeira, sen vseh premožnejših evropskih turistov, simbol sonca, sambe, čudovitih tropskih noči, vabljivih ženskih oblin, postaja dandanes prava mora brazilskih oblasti.
Odpadne vode so se kot mreža ovile okrog 2,5 kilometra dolgega zaliva, kopanje je ob na novo nasulem prodnatem pesku postalo že malone življenjsko nevarno, skratka, turistična oaza je postala brazilski nacionalni problem. Copacabana je danes zasičena z visokimi betonskimi „silosi“, v katerih puščajo turisti vsako leto na milijone dolarjev. In prav te zgradbe so danes največji problem. Vse kaže, da je bilo arhitektom ob gradnji kaj malo mar, kje bodo fekalije našle pot iz tega betona, zato so cevi kratko malo speljali — v moije. Število škodljivih bakterij, ki so ga odkrili tamkajšnji inšpektorji, je devetkrat večje od dovoljene meje zastruplj enosti moija. Ob takšnih podatkih bi verjetno v vsaki državi na ogroženem ozemlju prepovedali nadaljnje kopanje. Toda v Rio de Janeiru niso bili tega mnenja, marveč so se odločili zgolj za gradnjo novega odvoda za odpadno vodo, ki naj bi vso umazanijo poslal daleč na moije. Toda ob nedavnem slabem vremenu so doživeli kaj grenko razočaranje: tisto jutro se je zaliv Copacabana „kopal“ v gorah fekalij, ki jih je navrglo pobesnelo morje.
„Takšna je Copacabana danes, jutri bo verjetno še slabša,“ pravijo brazilski znanstveniki.
vlogi kinfga
Razvoj današnje sodobne kirurgije daje iz dneva v dan več prednosti številnim racu nikom. Tako so v po« kardiološkega centra v nu doslej izvedli že operacij srca, pri katerih je računalnik v veliko oporo. « kaj?
Merjenje tlaka, krvnega P j ska, utripa srca in podobnega.-vzelo medicinskemu oset,JVj. dragocenega časa,
Rešitev prejšnje križanke 'j
Propad za točilno mizo
Tožbanjci so kaj čudni ljudje in so hujši kot gadje. Vsak je z vsakim skregan in se sprijazni le s tistim, ki bo sosedu napravil škodo.
Tudi sam imam opravke z njimi Kadar pišem o njih, so ponosni na svoja nečedna dejanja, vendar hočejo v isti sapi še nekaj zaslužiti.
„Za pijačo boš dal vsem, o katerih si zadnjič pisal," so mi v krčmi večkrat rekli, vendar je mojih novcev pri Dolenjskem listu premalo in bi moral še precej primakniti, da bi odžejal njihova suha grla.
Vedno koga obdelujejo, da dobijo za pijačo. Zadnje leto je v njihovi paci največkrat Nacek, ki ga često dražijo: „Ali sploh veš, kje hodi tvoja žena, ko si v službi? “ „Kje hodi? “ poprime za besedo Nacek, a brez uspeha. V upanju, da bo zvedel več, naroči za celo omizje pijačo, vendar sicer zgovornih pivcev tudi to ne omaje, kajti svoje so dobili ,flič ne vemo, samo sliši se nekaj, “ so skrivnostni
v ■' A
Nacek plačuje, da teče od miz, dan za dnem, teden za tednom. Ko pride pijan in razburjen domov, pretepa vse od kraja. Najprej ženo, nato pa še otroke, ki si nazadnje sredi noči iščejo zavetja pri usmiljenih sosedih
Ko se je Nacek sprijaznil s tem, da ga žena ne mara, in sploh ni želel izvedeti za krivca, so ga pivci opozorili na hčer: „Pazi nanjo. Šolo dokončuje. Nič ne veš, s kom hodi in kaj počne. Na tvojem mestu bi se bali za-, njo."
In tako se začne spet znova. Nacek zaupa samo še v prijateljske besede vinskih bratcev in plačuje ter objokuje svojo nesrečno usodo. Tudi družina trpi. Zena je brez volje do dela in življenja, otroci ne morejo več redno izdelovati šole. Hiša propada. Nekaj sežnjev zemlje okoli hiše je neobdelane.
Tudi Nacek je danes ruševina. Zanemarja službo in je od vseh zasovražen. Vse to zlo se je skuhalo za točilno mizo.
MARTIN KRPAN
n	asu	vm	u,			S?		m*	mm
	i	H	A	K	..	2.	O	P	*s
	L	1	M	A			N	A	r
Sr	A	K	A	D	r	M	1	0	A
	V	E	r	1	N	A	Mi. N	A	N
>r	0	N	E	$	C	R	0	c	£
aI	L	£	R-	G	1	7	/A	m	
N	0	T		F	H	A		A	
It	K	A	3	N	k.	N	A	R	r
&	i	r	A	r	1		P	0	L
A	r	0	5	M	V	K	£	M	£
N_	D	M	A	I	0	6	L	A	r
malo
tem ko računalnik P-navedene rezultate vsakih kund. Naprava pa ne refsrf samo trenutnega bol^	—■
stanja, marveč nadzira tu J" Opt^j tek celotnega zdravljenja (n» bitna izguba krvi, ,
Muenchenski kardiolog Veiyco b Peter Kloevekorn pa trdi °J zenjstvoDOgastvo da bo računalnik v bližnj P hodnosti lahko bolniku čno predpisoval tudi ko panes zdravil in morebitne potrj We p “	"f °be to, da
posege. Nekateri zdra^bj * * JgJfc*!. krmantr, ve-njene ustanove trdijo, da
H. ALLEN
*®em je slepota.
REGIS MANŠET
je veliko su-SENEKA
ST ATUA
VRSTA
TKANINE
IZOBRAZBA
MM
ROKO
DELSTVO
NOVOZE LA NOSKI DOMMOEC
HOMERJEV
GRADIČ
PRITOK
RONE
VULKAN N« SICILIJI
SIAM
REKA V SZ
ENAKOST
Modo-
KLOVEC
4Ml
imra
PANJ
SPLIT*
DL
START
LETALA
S02ITJE
mi
zMILna
RASTLINA FR.REKA'
38M0ČJE
DEL POHIŠTVA
OS.
ZAIMEK
w
MK-KOLO
POZDRAV
0T02NA
PESEM
M
iSUjM
PRITOK
DRINE
KDORLVEDt
KAJNOVEGA
ZIME
KIT. UTEŽ. MERA
FR.
IVELETOK
OL
Odkritja v bližnji prihodnosti
Do leta 2000 bomo dočakali pravo množico senzacionalnih odkritij
Vloga računalnika v iz dneva v dan večja
pomočo računalnika
skrajšali rok zdravljenj % bolniku in bolnišnicii p memajhen kupček de 11 Takšne in podobne ve pa dandanes niso senzacija, kajti že lep jjj vsem jasno, da bo ra ^ ob vedno večjo upora gih vejah znanosti medicini postati n P e tt pripomoček. Seveda itl šnemu posegu dal) caw
kariero n iRSM^n°-ms^ Stephen Rosen, ki je začel svojo riških ko *n <*anes znanstveni sodelavec naj večjih ame-izšlo nr„Hncernov’ F v svojem delu Dejanja prihodnosti, ki je naPoveH->i	P1* založbi Simon and Schuster v New Yorku,
tem ne »	”ovosti> ki jih bomo dočakali do leta 2000. Pri
n°sti. Ogfejm3 n^Ca*^šne špekulacije, marveč za dejstva prihod-
časa ki so se
prav zdravniki sami,»j li, da bo njihovo delo p računalnika manj ^nJ^
dr*
Veijetno najbolj
primer izpred štirih let na tržišču pojavilo no lo proti glavobolu.
i nekatere.
AfrfekA«?™FU5ča/skih deželah
je manjka	Amerike	in Azi-
podWn» m "V Pu5čavi voda ni «onj Trli -3rava Je ne ^je za-niki 'in 1 J J0 Je proizvesti. Lede-VelikanJ ne gore Predstavljajo ilt*1 ^ Pa! vl množine sladke vode, tolsti »J nismo znali izkori-^ jc v trn Slad*e vode na ze-«a"ju. 97 odstotno 3 a 5?lj.1 Je slana voda in °d teh	ke	vode-ln
V ^em swtkov Je Je dve tretjini
> V?*? V, °bllkl ledu- Pred‘ kr°v Wl^ktlkl- Ledeni el(|biiie n lke: 2500 Hetrov’ u / milij0nov 1 sladke vode na 7° °dst°tkov vse
> človeka n^iJ' • • •In nobe-?5tostlineV£hneživali’nobeni- Strokovnjakih V°d° izkon'
-ftov in i * lotili na-
ie ,-P1
stvo, katerega ses^aV® ];e' gruntaT računalnik, p» U pomoglo, da je več s J Zahodni Nemčiji vilo s to nevšečno . 0 Takšen uspeh je preP p najbolj črnoglede z ^ čudotvorne zmoznosu
nika.
po-
metrov
kubičnih
^u<%, iz!>kat(>!Cratk'm Je že izšla brez v^en5azvidno’ da Jc iuiPitVe ledeno „1	izgub zaradi
Linega tečaja I	prePetjati od
a, Amerike ,“_?uščavskih de-
»s««,"
?PkčaL m dol8°trajen, a bi 88 odkritja v bližnji prihod-
nosti: vpliv na vreme; električna toaleta; uporaba česna proti komarjem; preprečevanje parjenja podgan z ultrazvokom; kontrola rojstev pri domačih živalih.
Nekega dne bo možu, kije izgubil roko, zrasla nova. Mnoge živali nižje vrste zmorejo nadomestiti nekatere izgubljene telesne dele. Če raku odtrgamo nogo, se bo kmalu pokazala nova in se razvila v popolnoma uporaben ud. Sesalci so za tako regeneracijo navadno zmožni le v omejenem obsegu, če se na primer stakneta dva konca zlomljene kosti.
Že leta 1967 je neki znanstvenik ugotovil, da so žabe - ko so še v stanju paglavcev, ne pa odrasle živali - zmožne regeneracije in da pod vplivom delovanja elektrike lahko dobijo nove noge. Dr. Robert O. Becker, ortoped na vscuči-liški kliniki v New Yorku, je prilagodil to tehniko in jo preskusil na odrezanih sprednjih nogah belih podgan. Nobeni izmed poskusnih živali ni zrasla popolnoma nova noga, večina nastalih novih tkiv pa je bila vendarle nekaj milimetrov velika. „Ti uspehi,*1 je napisal Becker, ..dovoljujejo napoved, da
bi podobna uporaba elektrike utegnila biti nekoč izredno pomembna tudi za človeka." Tako bi na primer v doglednem času, ko bi nekomu odpovedalo srce, s to tehniko regenerirali dele srčne mišice, pozneje pa tudi cele ude.
Druge novosti s področja medicine: sintetična kri, umetno srce na atomski pogon, vstavitev umetnih zob, električni aspirin, učinkovita sredstva proti nahodu, podaljšanje starosti.
Druge novosti, ki nam pridejo prav v našem prostem času: potapljači si bodo privili na pete poseben propeler, ki jih bo gnal v globine; z napihnjenimi naramnicami bodo otroci lahko padli v vodo, ne da bi bili v nevarnosti, da utonejo; tridimenzionalna televizija.
Elias Hovve je iznašel leta 1846 šivalni stroj. Danes, 125 let pozneje, imamo šivalni stroj brez šivanke:	Branson	Sonic	Power
Company je poslala na trg stroj, ki „šiva“ z ultrazvokom. Visokofrekvenčni zvok, ki ga človeško uho nič več ne sliši, povzroča z veliko hitrostjo vibracije med kosi blaga, prišitimi drug k drugemu. Zaradi trenja nastala vročina zvari obe plasti blaga. Vendar velja to le za umetna vlakna; naravnih vlaken, kot sta volna in bombaž, ni mogoče zvariti. Zaradi te pomanjkljivosti je novi stroj manj uporaben v našem gospodinjstvu, pač pa bo zelo prav prišel tovarnam oblek, saj v eni minuti lahko zvari (sešije) do 5 0 metrov blaga.
Še druge norosti na področju proizvodnje: nadomestki za kovine, premični mostovi, papir iz plastike, ceste iz starih gum, hiše pod vodo, avtomobili iz umetne snovi, zidanje z laserjem.
Strokovnjaki pri Rand Corporation napovedujejo nov prevozni sistem (imenovan „Tubecraft“, zgrajen na sistemu cevi) in bodo 4500 kilometrov dolgo pot od New Yorka do Los Angelesa prevozili v 21 minutah. Vozilo VHTS (very high speed transit) bo s kakšnimi 100 potniki šinilo kot strela skozi brezzračne tunelske cevi s hitrostjo 20.000 kilometrov na uro. Vozilo bo podobno vagonu električne podzemne železnice brez koles ali kot kakšno podzemno letalo brez kril. Po pripovedovanju vodilnega fizika Roberta M. Salteija bo vozilo lebdeče drvelo na elektromagnetnih valovih. Sal-ter celo domneva, da bi mogU cevni sistem v Ameriki povezati s sistemom v Evropi, Aziji in Afriki skozi tunele pod Severnim morjem prek Groenlandije in Islandije. Se druge novosti, kijih napoveduje delo „Future Facts": vrteče se stopnice po mestih; leteči vlaki; avtomobili brez bencina; cestni promet bodo uravnavali kompju-terji.
Druga odkritja bližnje prihodnosti: pridobivanje sončne energije prek satelitov; kemična svetloba; utekočinjeni vodik kot gorivo prihodnosti; hladilnik na atomski pogon; pridobivanje energije iz odpadkov.
In še odkritja na področju industrije: več novih specializiranih trgovin in podjetij; dokumenti, ki jih ne bo mogoče ponarediti; pomivanje krožnikov z ultrazvokom; atomske zapestne ure; nove metode uskladiščevanja raznega blaga.
9
'.V.VAVVi
^ m?
W
ro
Dečka	iz
svojih skrlV0 b°d°t!A'’ dobi Sa^ n*un ~:u da se I>e . ^ nSijn ,er »e pri-
:ar Jl Boj9l\ bil do
sc/.cn	-	0J,r«^.
vczaikare/u>ioiw^
znova v keC‘. 7oraPJ kM|!V,d dijance. Tu* Z° ^ “V
158
Trajalo je še nekaj trenutkov, preden se je prikazal izza grmovja prvi Indijanec z lokom in puSčico v roki. Bil je ves drugačen od tistih, katerih sta bila dečka dotlej vajena. Okoli ledij je imel ovito neko travnato pletenino, drugače pa je bil popolnoma nag. Pa tudi jezik, ki ga je govoril, je bil drugačen od kečuanščine, ki jo govore kultivirani perujski Indijanci.
159
Bojan in Zoran sta spoznala, da s keču-anščino ne bosta nič opravila. Prišla sta v stik s pripadniki enega izmed plemen Ikitov. Prisiljena sta bila sporazumeti se z njimi z znaki. Indijanec je kmalu doumel, da dečka nimata sovražnih namenov. Prikimal je in nekaj zaklical v goščavo. Brž se je prikazalo še šest mož, prav tako golih kakor je bil prvi: Nezaupljivo so se približali.
ZAHVALA
Kruta usoda je iz naše srede iztrgala našega zlatega ateta in starega ateta
KARLA
POGLAVCA
iz Dol Ponikev št. 21
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali cvetje, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in spremljali pokojnega na njegovi zadnji potu Iskrena hvala govornikom, sekretarju občinske konference ZK Trebnje, predsedniku ZB, gasilcem in vaščanom KS Doleta Nemška vas, SGP Pionir Novo mesto, Labod - Temenica Trebnje ter pevskemu zboru Mirna peč in godbi iz Trebnjega.
Žalujoči: hčerke Joži, Vera in Cveta z možmi, vnučki ter drugo sorodstvo
1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
MARIJE
ADLEŠIČ
Gotnaijeve mame iz Adlešičev 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom iz vasi Jankoviči, ki so nam v težkih trenutkih bolezni in smrti stali ob strani in z nami sočustvovali. Iskrena zahvala ženskemu pevskemu zboru iz Adlešičev, in župniku za opravljeni obred in tolažilni govor. Hvala vsem, ki ste ji poklonili cvetje in vence v zadnje slovo.
Žalujoči: Vsi njeni!
OSMRTNICA
Sporočamo, da je umrla
REZKA PAVLIN
upokojeni, iz Novega mesta
Pokopali smo jo 9. aprila 1977 na pokopališču v Novem mestu-Ločni. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Kolektiv trgovskega podjetja „Dolenjka“, Novo mesto Novo mesto, 11. aprila 1977
V SPOMIN
8. aprila 1977 se končuje pol leta žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi in ljubljeni
NENAD-NENO NEGOVANOVIC
V trenutku, ko je najbolj ljubil življenje, gaje v 23. let« starosti prezgodnja smrt odtrgala od nas. Odšel je od nas tako iznenada in hitro, da se še vedno ne moremo sprijazniti s kruto resnico, bolečina in žalost za njim in spomin na njegovo dobroto, nežnost, ljubezen do nas in vseh, ki so ga poznali, bodo vedno ostali v naših srcih. Ponosni smo, ker smo ga imeli, ker smo te imeli takega, a žalostni, ker smo te prezgodaj izgubili.
Žalostni: mama Božana, oče Radojica, brata Čedo in Milan z družinama, sorodniki in prijatelji
V SPOMIN
19. aprila bosta minili dve leti neizmerne žalosti in bolečine, odkar nas je v 22. letu starosti tako tragično zapustila moj jj ubljeni sin
DUŠKO
DVORNIK
iz Črešnjk pn vcncljah ob Krki
Ne moremo verjeti, da te ni več med nami. Se vedno pričakujemo, da boš od kod prišel nasmejan, kot si bil vedno. Le ko obiskujemo tvoj tihi domek, znova spoznavamo kruto resnico, da se ne boš vrnil nikoli več. Tqda vedno boš živel v naših srcih.
Srčna hvala vsem, ki se ga radi spominjajo, mu nosijo cvetje na grob in prižigajo sveče.
Neutolažljiva mama in vsi njegovi
POTA Ii\ STJt?
■2*
Dežurni
poročajo
EDEN SE JE VOZIL - 3. aprila zvečer je nekdo z dvorišča Murglje-vega gostišča v Bršljinu odpeljal kolo z motorjem, vredno 3.500 din. Čez tri dni so kolo našli v Gor. Straži in to sporočili lastniku Dušanu Vasiču z Dol. Kamene.
NEUSPEL POIZKUS - V noči na 4. april je nekdo skušal vlomiti v osebni avto Jožeta Novaka v Gor. StražL Novakov avto je stal pred stanovanjem, vlomilca pa to ni motilo. Drzno se je lotil vrat, avto opraskal, potem pa je odšel.
DIVJAL IN RAZGRAJAL - 4. aprila popoldne so šentjemgski miličniki pridržali do iztreznitve 44-letnega Ignaca Lešnjaka z Dol. Prekope. V, stanovanju Angele Horvat je tako razgrajal in divjal, da so ga odpeljali v prostor za iztreznitev. Čaka ga še sodnik za prekrške.
PO DELE V TUJ AVTO - V noči na 5. april je nekdo vlomil v osebni avto Hermana Pogačiča v Metliki. Nepridiprav je odprl pokrov motorja in odnesel razdelilno kapo in vžigalno tuljavo.
MOPED JE IZGINIL - 6. aprila zvečer je z dvorišča hotela Kandija izginil moped NM 59-567, last Franca Tičarja iz Regerče vasi.
CEZ MERO GA JE PIL - 9. aprila zvečer so metliški miličniki pridržali do iztreznitve 19-letnega Ivana Kočevarja z Radoviče. Ta je razgrajal, razbijal in se prepiral z natakarjem, ker mu niso hoteli postreči s pijačo.
POŽAR V KUHINJI - 7. aprila dopoldne je gorelo v kuhinji Štefke Simič na Resljevi cesti v Novem mestu. Simičeva je na štedilniku grela mast, medtem je odšla na dvorišče, mast pa se je začela žgati. Ogenj je zajel tudi plenice in perilo, ki se je sušilo nad štedilnikom. Požar je lastnica sama pogasila, ima pa za 3.000 din škode..
POTA
ii\ sm?
•2*
1
•*>*-
MALO KAZENSKIH TOČK — Spretnostna vožnja kolesarjev na poligonu pred grmsko šolo je marsikateremu pioniiju odvzela dragocene točke. Zmagal je tisti, ki svoje kolo res popolnoma obvlada. (Foto: J. Pavlin)
Izkazali so se z znanjem
Ekipna zmaga pionirjev iz šole „Katja Rupena", sledijo pa Šentjernejčani in pionirji iz Toplic
5
5
S
I
I
I
Igra z življenji se nadaljuje
čez 4.000 primerov kršitve prometne varnosti v novomeški občini — Več voženj brez izpita, več vinjenih voznikov in nepravilnega prehitevanja
Zaradi prekrškov s področja prometne varnosti je bilo v minulem letu kaznovanih 3.995 občanov in 237 pravnih oseb. Organ za kaznovanje prekrškov je pobral 1,600.000 din denarnih kazni in še za 600.000 din povprečnine.
Sodniki za prekrške v Novem mestu so imeli lani za blizu 20 odst. več dela kot leto dni prej, največ pa je bilo opravka s kršitelji cestnoprometne varnosti, saj odpade nanje več kot 80 odst. vseh prejetih zadev.
V obravnavi so imeli 639 občanov, ki so vozili motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja, 314 je bilo kaznovanih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, kar 621 pa zavoljo nepravilnega prehitevanja. Ugotavljajo, da je prav nepravilno prehitevanje v
letu 1976 naraslo za 300 odstotkov.
Kljub ostrejši kaznovalni politiki torej kaže, da se igra s svojimi in tujimi življenji na naših cestah nadaljuje. Če pogledamo izrečene kazni, vidimo, da je bilo izrečenih 2.708 kazni do 500 din, 384 kazni do 1.000 dinarjev in 4 nad 1.000 dinarjev. Izrekli so tudi 56 ukorov in 7 zapornih kazni.
S področja prekrškov prometne varnosti je bilo pravnomočno izrečenih 1.109 varnostnih ukre-
pov, kar pomeni še enkrat več kot leta 1975. V 490 primerih so izdali prepoved izdaje vozniškega dovoljenja, vozniško dovoljenje pa je bilo odvzeto 619 voznikom. Od teh jih je bilo kar 17 ob knjižico za dobo nad 6 mesecev.
Ne gre prezreti tudi dejstvo, da število prekrškov pri vožnji s traktorji močno narašča. Pred" vsem gre za vožnjo kmetijskih strojev brez ustreznih dovoljenj in za vožnjo s stroji, ki niso evidentirani. Zaradi slabega poznavanja tehničnih zmogljivost: kmetijskih strojev pa dostikrat pride do nesreč s hudimi posledicami.
V četrtek, 7. aprila, je bilo na osnovni šoli Grm tradicionalno občinsko tekmovanje „Kaj veš o prometu". Tekmovanje sta pripravila svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SoB Novo mesto in Zveza prijateljev mladine pod pokroviteljstvom Tovarne zdravil Krka.
Prav gotovo je odlika tega tekmovalnega srečanja množičnost, saj je nastopilo kar 105 pionirjev iz trinajstih šol novomeške občine, ki so zmagali že na izbirnih šolskih tekmovanjih. .
V orientacijskem pohodu pionirjev prometnikov po novomeških ulicah je največ znanja o zgodovinskih obeležjih, streljanju in obnašanju v prometu pokazala ekipa osnovne šole Katje Rupene (Dušan Mohor, Borut Moretti, Marko Lekše in Daniela Troha), drugo mesto je zasedla ekipa iz osnovne šole Šentjernej, tretji pa so bili pionirji iz Dolenjskih Toplic.
Med kolesarji, ki so se morali izkazati v znanju cestnoprometnih predpisov, spretnostni vožnji na poligonu in vožnji po mestnih ulicah, sta največ točk v skupini mlajših zbrala Šentjemejčana Jože Franko in Uroš Bambič, tretji pa je bil Sto-
jan Pelko iz osnovne šole Katje Rupene.
Ekipno je zmagala skupina iz o. š. Katje Rupene, pred pionirji kiz Šentjerneja in Dolenjskih Toplic. Med starejšimi pa so prva tri mesta osvojili: Dušan Rangus (Šentjernej), Janez Plaveč in Miro Beg (oba „Katja Rupena“). Med ekipami so ibrali največ točk pionirji iz osnovne šole Katje Rupene, za njim pa so >e uvrstili pionirji iz Šentjerneja in Grma.
JANEZ PAVLIN
MEDOBČINSKO SREČANJE V METLIKI
Zmagovalci občinskih tekmovanj „Kaj veš o prometu*' so se 9. aprila zbrali v Metliki na medobčinskem srečanju dolenjskih in posavskih občin. Prireditelj je tekmovanje pripravil kot manifestacijo belokranjskih društev in sekcij, vendar je dež prekrižal račune. Kljub slabemu vremenu pa so tekmovalni del izpeljali do konca. Med štirinajstimi pionirskimi ekipami je zmagala ekipa iz Črnomlja, pri starejših pa so bili najboljši NovomeščanL Izid posavskih tekmovanj je oba pokala dodelil Krčanom. Najboljši iz obeh pokrajin bodo Dolenjsko zastopali 23. in 24. aprila na republiškem tekmovanju v Murski Soboti.
Z goljufijo do denarja^
Miro Dragman je zaradi treh kaznivih dejanj dobil osem mesecev zapora — On taji, dokazi pa so!
Občinsko sodišče v Novem mestu je pred kratkim obravnavalo primer 24-letnega Mira Dragmana iz Hru-ševca pri Straži, zaposlenega pri podjetju Pionir. Fant je večkrat pomagal pri delu v zbiralnici mleka v Do L Toplicah in je razmere poznal, zato si je izmislil način, kako na lahek način priti do večje vsote. Goljufija pa se ni obnesla.
22. oktobra lani je Dragman prišel v pisarno novomeške zadruge in dejal blagajničarki, da je prišel po denar za mleko v imenu zbiralnice v
Ni šlo za pobrane davke
Ni dokazov, da bi Martin Kos hotel oropati davčnega izterjevalca, pač pa je začel pretep in jo je pri tem tudi pošteno izkupil — Kos je oproščen!
Dogodek izpred leta dni, ki se je odigral na dvorišču Župevčeve gostilne v Gotni vasi, je kazal na razburljiv rop, sodišče pa je bilo drugačnega mnenja.
Okrožno sodišče v Novem mestu, ki je pred dnevi ugotovilo tak potek dogodkov, je smatralo, da ni dokazov za rop, in je Kosa oprostilo obtožbe.
NAMERNO JE ZA2GAL
9. aprila zvečer je začelo goreti v kozolcu Antona Jakše na Otočcu. Ogenj, ki je švignil izpod kozolca, se je razširil na seno in ostrešje in ga povsem upepelil. Na pomoč so prihiteli novomeški poklicni gasilci, škodo pa cenijo na 35.000 dinarjev. Kakor so ugotovili, je šlo za nameren požig, dejanja pa je osumljen F. M., za katerega je preiskovalni sodnik odredil pripor.
Davčni izterjevalec Stane Pakar se je mudil v gostilni, pri sebi pa je imel polno aktovko denarja. Ta dan je izterjeval davke po podeželju in imel pri sebi ekrog 4.000 dinarjev. V gostilni ga je v družbi Antona Štiha videl 20-letni Martin Kos iz Črmošnjic, nezaposleni delavec.
Davčni izterjevalec Pakar in kolega Štih sta prišla ven pri zadnjih vratih, tam pa sta ju v zasedi pričakala obtoženi Kos in njegov pajdaš Franc Ogrinc. Kos je najprej z udarcem po glavi položil na tla Štiha, ker pa se je vmešal Pakar, je mahnil še po njem. Aktovka z denarjem je pri tem odletela. Pakar je brž pobral aktovko, izvlekel iz žepa pištolo in grozil, da bo streljal. Dvakrat je za strah ustrelil v zrak, ampak napadalca nista odnehala.
Zakon o združenem delu daje delavcu, če ni zadovoljen z odločitvijo organa v temeljni organizaciji, pravico, da zahteva varstvo pravice pri sodišču združenega dela. Ne more pa delavec zahtevati varstva pravice pri sodišču združenega dela, če se ni najprej obrnil na pristojni organ v svoji temef ni organizaciji. To
sodne odločbe in sprejeti nazaj na delo delavca, ki jih je tožil. S takim ravnanjem pa pridejo v nasprotje s prisilnimi predpisi, ki ščitijo pravni red in pravice delavca. ,
Že v samem zakonu o združenem delu je več prisilnih ukrepov, ki jih je moči uporabiti zoper take družbeno in pravno ne-
organizacijc združenega dela, če ne izvrši v določenem roku pravnomočne sodne odločbe, ki jo je izdalo sodišče v postopku za varstvo pravic.
Poostreno kazenskopravno zaščito daje zakon izvrševanju odločb o vrnitvi'delavca na delo. Tako je kazenski zakon SFRJ
I
ravica do vrnitve na delo
je pogoj za vložitev predloga pri sodišču združenega dela; izjema
je samo uveljavflanje denarnih terjatev. Tako so primeri, ko sodišče združenega dela ugodi predlogu delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje v temeljni organizaciji, in odloči, da ima delavec pravico vrniti se na delo. .
V zakonu je zapisano, da mora poslovodni organ ali pooblaščeni delavec v temeljni organizaciji izvršiti pravnomočno sodno odločbo v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena; izjemoma utegne biti določen drugačen rok. Delovne organizacije in odgovorne osebe praviloma izvršujejo sodne odločbe brez težav, so pa tudi primeri - in teh tudi v bodoče ni moči povsem izključiti - da se odgovorni izmikajo z najraznovrstngšimi izgovori in pomisleki izpolniti obveznost iz
disciplinirane osebe. Tako lahko pomeni tako protipravno ravnanje ne samo kršitev družbenopolitične odgovornosti, ampak tudi hujšo kršitev delovne obveznosti, prekršek in celo kaznivo dejanje.
Hujšo kršitev delovne obveznosti stori poslovodni organ ali pooblaščeni delavec v temeljni organizaciji, če ne izvrši sodne odločbe v postavljenem roku. Za hujše kršitve delovne obveznosti pa je moči sprožiti postopek pred disciplinsko komisijo in izreči ne samo opomin, javni opomin in razporeditev na drugo delovno mesto, ampak tudi denarno kazen in prenehanje delovnega razmerja.
Z denarno kaznijo do 50.000 din se lahko kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, z denarno kaznijo do 10.000 din pa za prekršek odgovorna oseba
določil za zvezne organe, da se uradna oseba, ki se ne ravna po pravnomočni odločbi, s katero je bilo odločeno o vrnitvi delavca na delo, kaznuje z zaporom od 3 mesecev do 3 let. Enako kazenskopravno varstvo pa bo dajal tudi slovenski kazenski zakon, saj uvršča sedanji osnutek tega republiškega zakona med kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost tudi kaznivo dejanje preprečitve vrnitve na delo in določa, da se uradna ali odgovorna oseba ali zasebni delodajalec, ki sc ne ravna po pravnomočni odločbi, s katero je bilo odločeno o vrnitvi delavca na delo, lahko kaznuje z zaporom od 3 mesecev do 3 let V primerjavi z dosedanjo sankcijo je novi kazenski ukrep ostrejši in širši, ker zajema tudi zasebnega delodajalca.
ŠTEFAN SIMONČIČ
V
Ogrinc je Pakarja zgrabil od zadaj, Kos od spredaj, Pakar pa, prepričan, da gre za rop, j e držal v roki pištolo. Ko so se rvali, se je pištola sprožila in zadela Kosa v trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
PORINIL GAJE V NEMCA
Nemški državljan je 8. aprila popoldne vozil osebni avto od Zagreba proti Ljubljani, pri Čatežu pa se mu je na avtu odprl pokrov motorja, zato je ustavil. Za njim vozeči tovor-njakar Viktor Feržan iz Polzele je tudi ustavil, tretji, Marjan Seničar iz Praproč, pa svojega kamiona ni mogel ustaviti. Seničar je zadel tovornjak pred seboj in ga porinil še v Nemčev avto. Bilo je za 130.000 dinarjev škode.
MED PREVOZOM UMRL
Na magistralni cesti pri Skopicah je 8. aprila popoldne prišlo pri prehitevanju do hude nesreče. Ištvan Boroš iz Sente, ki začasno živi v Italiji, je vozil avto beneške registracije v koloni vozil proti Zagrebu in pri Skopicah začel prehitevati osebni avto. Tedaj je naproti pripeljal tovornjak zdomec iz Francije. Boroš je zavrl, vendar gaje zaneslo naravnost v tovornjak, oplazil pa je tudi osebni avto Antona Hribernika iz Brežic. Pri trčenju se je 26-letni Boroš tako hudo poškodoval, da je umrl še med prevozom v zagrebško bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 118.000 dinarjev.
BREZ LUČI V STEBER
Stane Pintar iz Češnjevka pri Trebnjem je 10. aprila zvečer zapeljal osebni avto brez luči s parkirnega prostora pri motelu v Trebnjem proti črpalki in pri tem trčil v betonski steber. Pri trčenju se je sopotnik Ferdinand Pintar poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 3.000 dinarjev.
riruševcu. Blagajničarka mu je p ložila obrazce v podpis, on pa ^ mimodušno podpisal Antona vodjo zbiralnice. .	...	v
Potem je sezname predlott1 plačilo. Šlo je za septembrski o čun za odkup mleka PO Dol. TCP ce in izplačilo pripadajoče pie J Ker se je predstavil za Dulca, so izročili na blagajni 7.398,60 din
Manjši, prav tako goljufiv si je Dragman privoščil že prej. sicer 26. septembra lani. je na bencinsko črpalko v Vavt in naročil, naj mu natočijo P-bencinski tank goriva. Ko j«>	jj
40 litrov bencina in bi moral o® denar, se je začel tipati po z P.... ..Mejduna, denarnico sem P°£L*i je rdcel delavcu na črpalki.
b°Zaupa$'so mu, toda z denarje10 se ni vrnil
Zaradi ponarejanja uradnih goljufije in manjše goljufije muJ0£j-nat prisodil 8 mesecev zapora- ^ tanih kaznivih dejanj Drag?™, ^ priznal, vendar je imelo sodiic ^ volj dokazov za izrek sodbe, K* P ni pravnomočna.
I
NOVO MESTO: PRI UMIKANJU ZADET - Jože Gazvoda iz Šentjošta pri Stopičah je 4. aprila zjutraj vozil osebni avto proti mestu. V, križišču pri IMV je prečkal cesto 50-letni Avgust Kaplan iz Smolenje vasi. Ker je ravno takrat iz novomeške smeri pripeljal drug avto, je Kaplan stopil nekaj korakov nazaj, pri tem pa ga je zadel Gazvodov avto. Ranjenega so odpeljali v bolnišnico.
RATEŽ: RENAULTV KAMION - Stane Bajuk z Radoviče je 4. aprila dopoldne vozil tovornjak proti Šentjerneju. Na Ratežu je s stranske ceste od Brusnic pripeljal avtomobilist Jože Brudar iz Regerče vasi. Ta je zapeljal levo in se ni prepričal, če je pot prosta. Prišlo je do silovitega trčenja s tovornjakom. Ker so se na ,.katrci“ snela vrata, je voznik Brudar pri trčenju padel iz vozila, ranjena pa sta bila še druga sopotnika v osebnem avtu: 70-letni Martin Srebrnjak iz Vel. Brusnic in 68-letna Jožefa Brudar iz VeL Brusnic. Ranjence so prepeljali v bolnišnico, gmotno škodo pa so ocenili na 35.000 dinarjev.
GOR. GRADIŠČE:	PREHI-
TEVAL V OVINEK - Ramo Muja-novič iz Krškega je 5. aprila dopoldne vozil osebni avto iz Novega mesta proti Šentjerneju. V. Gor. Gradišču je v nepreglednem oVinku dohitel tovornjak in ga prehiteval, ko je naproti pripeljal drug kamion Anton Humek z Dobove. Prišlo je do trčenja in škode za 30.000 dinarjev.
METLIKA: NENADOMA NA CESTO - Jože Cvelbar iz Dobravice pri Šentjerneju je 6. aprila dopoldne vozil tovornjak po Cesti bratstva in enotnosti, nenadoma pa je s parkirnega prostora prišla na cesto J '"epec s I Tovornjak jo je zadel v no
Rakovičem sta trčila. Posledic* j
8.000 din škode.
NOVO MESTO: ZEMLJANE # UDRLA - 7. aprila dopoldne Novomeščan Nemanja VasB
no vozil tovornjak-mešalec
like Vaštetove. S kolesje ]C zapeljal s cestišča, zemljaP".^ se pod težo vozila udrla in t°v i gfjo je prevrnil, škodo cenijo na dinarjev.
med
STRAŽA:	TRK ldne
SREČANJEM - 7. aprila P?P^
je Marjan Zupančič iz Me pr0a vozil osebni avto od Sote . ^ Vavti vasi. V Straškem k1 Anton naproti pripeljal avtobus ^ Grgovič iz Dol. Maharovca. jC jj čaniem sta vozili trčili. Sk
10.000 din.
METLIKA: DRAGA NEP^j« 3ST - Martin Težak fc »e ^
kj X   iti ti ir - - - - » — —	”	-
lprila popoldne V0Z^.P? k ipStF avtomobil po CBE in zayi vijju^
VOST 7. a
omobil po CBE in z»yv vkljuC BETI. Predtem je a«r ^ nM> smerni kazalec, vendar I	mob^
vozeči voznik osebneg;a» ^ tfi i—<	tn	spreg» .»in fc
Ismet Kcsekovič to /Pfff pjišloJf začel tovornjak prehiteva do karambola, ki je P°
15.000 din škode.
7SMetna Terezija Klepec s Krasinca. so jo morali prepeljati v bolnišnico.
zato
VINJA VAS: V BREZ IZPITA - Anton	£	0idn«
VeL Cerovca je 8*	pf.
vozil tovornjak od	c.	i(,	s stra®?^
Podgradu. Pri Vinji vasi J ceste pripekal osebni a ^ tri£ Gregorčič z Drske. ****%$& nja, zaradi katerega je ^ din škode. Ugotovili pa^eS* Konda vozil kamion brez dovoljenja.	jA
OBČICE: AVTO V Ivan Fink iz Ko ^oio od ^ic
8.
ivan Lavne iz	ieve >
mobilu ni bilo prednjr Avto je kolesarja zad jteklo,j
Fink razbil vetrobransko	tu
NOVO MESTO: NI VIDELA ZNAKA? - 7. aprila je Novomeščan Marjan Radkovič vozil	Fink razbil venou»»*“~ znajei '-\e
osebni avto po Kettejevem drevo-	padeL Na tleh pa se	1°. ,etni J|‘j.
redu, pri mehanični delavnici Pionir	sopotnik na kolesu,	‘■f. , v boUS
pa je s stranske ceste pripeljala avto-	~	—	—	o
mobilistka Antonija Saje iz Šentjurja. Ta ni upoštevala znaka STOP in z
sopotnik na kolesu, ^ v bo^j Bukovec. Oba so odpelw šnico. Gmotne škode Jc din.
_	j	g7V
EETRTK0V INTERVJU
Vsi trobijo isto: drugače!
Gore papirja so bile zadnja leto popisane v zvezi s slovenskim kmetijstvom, pa tudi po obči-nah> ko so analizirali stanje te Panoge in se lotili načrtovanja za obdobje 1976-1980. Na sestan-®b v zvezi s tem kmetje opozarjajo, daje vse več zemlje v pušči, o* jo nesmotrno zazidavamo, Predstavniki zadrug pa navajajo woje težave, zaradi katerih je Jsako leto manj dohodka. Kak-*n je današnji in kakšen bo ju-kmetijski utrip v novomeški občini, je v skopih obrisih Povedal v pogovoru Jože Starič, 'mdja tehničnega sektorja pri no-v°meški kmetijski zadrugi.
..Družbena kmetijska proiz-Iru'*® PreceJ specializirana.
Ukv,
del
'etja se z živinorejo, rastlinski Poje usmerjen v pridelovanje
I * j	v piiut-lUVd
toroe. delno v hmeljarstvo
J0ze Klarič: „ODracamo ust zgodovini našega kmetoma."	6
to^jarstvo. To proizvodnjo bre-obveznosti iz minulega ne °	. ^ak° imamo stroške,
t^ Primernih poslovnih rezul-_ v* jhtamo zastarel plantažni
obiekf»abltn’ Stare Pr°Padai°če .-LT., > številna nekvalitetna
čvir Ca" *>rec9 zemljeje zamo-Zai 6ne-’ na naivečjib obratih v gu in na Draškovcu pa je bi-zemlja pridobljena s krčenjem
52?m še m V P°tai rod-
Kakšne so možnosti, da bi ^ družbeno kmetijstvo znebUo ^ ta nerentabilnosti in da bi spešno zaživelo v srednjeroč-m razvojnem obdobju?
farm>reC*V Jc modernizacija C™ Za Pitanje govedi in rejo »o* ®°koic, na katerih bo mo-jej e p01.’1' živino le z lastno bo °’ jedebka proizvodnja se razvijala na strnjenih kom-
pleksih, zlasti v Zalogu, Jurki vasi, Orehovici, na Draškovcu in Klevevžu, Iger bo možno smotrno organizirati proizvodni proces. Opravili bomo tudi nadalj-. nje hidromelioracije na okrog 100 hektarih in ukrepe za izboljšanje zemljišč na površini 260 hektarov. Na območju občine pa je potrebno zgraditi tudi predelovalne zmogljivosti za kmetijsko proizvodnjo. V. načrtu je gradnja sodobne klavnice, s katero bi zagotovili zaključeno proizvodnjo od pitanja živine do mesnih izdelkov. Razen tega imamo v načrtu gradnjo obratov za predelavo mleka in gozdja, skladišč za reprodukcijski material in razširitev agroservisa."
— Slišati je, da obmestne kmetije propadajo, daje v oddaljenih krajih precej zemlje v pušči in da imamo v zasebnem kmetijskem sektorju že preveč traktorjev. Kaj lahko poveste o tem?
„Res je, da kmetije ob robu 'i mesta doživljajo krizo in jim je nujno treba pomagati. Previdnejši moramo biti z zazidalno politiko, da ne bomo dovoljevali rodovitnih predelov spreminjati v vikendarska naselja. Pri opremljanju kmetij s' stroji pa smo zaključili prvo fazo mehanizacije - nabavo traktorjev. V naši občini jih je že okrog 1100 in prav gotovo vsi ne bodo povsem in rentabilno izkoriščeni."
- Kaj se obeta zasebniku, ki še vztraja na zemlji in v njej išče zaslužek?
,,Tu bo prišlo do velikih sprememb. Kar zadeva mehanizacijo, bomo pričeli z drugo fazo - nabavo linije strojev, ki omogočajo opraviti vsa dela, od priprave zemlje za setev do pobiranja plodov in prevoza na gospodarsko dvorišče. Na tej stopnji razvoja bo nujno združevanje dela in sredstev, zato bo ustanavljanje strojnih skupnosti ena prvih nalog. Svetujemo tudi gradnjo skupinskih hlevov, ki bodo omogočali tako razporeditev dela, da bo kmetu ostajalo več prostega časa.
Kmeta bomo še naprej usmerjali v govedorejo, medtem ko bo potrebno dosedanje pridelovanje krme razširiti še na pridelovanje krompirja in vrtnin. V vinogradništvu je v načrtu obnova v širšem obsegu, predvsem na območjih, ki so zasajena s samorodnico."
R. B.
ČISTILNA NAPRAVA V LOCNI - Novome&a čistuna naprava ob Krki v Ločni, na katero so priključene tudi odplake iz tovarne zdravU, je v prvi fazi projekta gotova. Naprava je v enoletnem poskusnem obratovanju. (Foto: R. Bačer)
Suhokrajinski
drobiž
KRAJANI IZ VASI GORNJI IN DOLNJI KOT PRI DVORU so se lotili izkopavanja druge polovice vodovodne trase, to je iz Gornjega Kota v Doljni Kot. Del trase teče po povsem kamnitem terenu, del pa skozi gozd, zato bo treba ogromno truda, da bodo izvojevali še drugi, to je končni del bitke za oskrbo obeh vasi z vodo iz vodovoda. Čeprav je tu sezona kmečkih del, pravijo, da bi radi imeli dela končana do 13. julga. Za uresničitev te njihove želje pa seveda pričakujejo solidarnostne akcije mladine in odraslih krajanov ter morda tudi pripadnikov JLA.
V NOVEM NASELJU NA DVORU je zadnje čase ob sobotah in nedeljah pravcato delovno mravljišče. Graditelji stanovanjskih hiš pridno delajo ob pomoči svojcev. Gradnja dobro napreduje, vendar graditelje pesti komunalna ureditev, ki jo bodo morali rešiti postopoma.
Gorje za svojce, izguba za vse
Lani je bilo na novo registriranih 79 alkoholikov, od teh se jih uspešno zdravi samo 25j-Potrebni so bili ukrepi Centra za socialno delo
Alkoholizem v novomeški občini precej narašča. V zadnjih desetih letih je Center za socialno delo evidentiral in obravnaval 731 alkoholikov, od teh je bilo 79 ugotovljenih šele lani.
Znano je, da tudi po končanem zdravljenju alkoholiki niso prepuščeni sami sebi, marveč delujejo v klubu zdravljenih alkoholikov. Ta deluje od leta 1975
Statistika kaže, da je med lani obravnavanimi alkoholiki 150 moških in- 24 žensk, da je največ sužnjev pijače starih 40 do 50 let, oziroma 30 do 40 let. Do 21. leta starosti so v ta žalostni seznam vpisani le štirje, nad 50 let pa jih je 18.
Strokovna služba centra skuša pridobiti alkoholika in njegove svojce na zdravljenje, vendar so včasih taki poskusi neuspešni. V zdravljenje v novomeškem dispaneziju ali v Ljubljani je bilo vključenih le 44 alkoholikov.
JUTRI SOCIALNO VARSTVO
Za 15. april je sklicana skupščina skupnosti socialnega varstva v Novem mestu. Na dnevnem redu je obravnava 12 točk, med katerimi so posebno važne osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah pokojninskega in invalidskega zavarovanja; osnutek zakona o varstvu žrtev fašističnega nasilja; zakon o varstvu družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi ter samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva Slovenije. Delegati bodo dobili tudi informacijo s posveta o romskih vprašanjih in pojasnila v zvezi z gradnjo doma za starejše občane v Novem mestu.
jje, kar želiš, ampak kar dobiš
n°vomeški občini ima med 354 kraji samo 33 naselij trgovino, zaostajanje za željami ________________ in	potrebami	kupcev	pa	je	očitno	tudi	v	mestu
^   — ■■     ------------------------------------------------------------------------
stavbi 1970 je trgovina v novomeški občini močno zaostajala
P°trebn h	petletki	je	začrtan	večji	razcvet,	vendar	bo
k ° ose4anjo prakso prerezati s carskim rezom.
*>°Veča^n‘v^nj poprečji, v zadnjih petih letih pa se je razkorak še 10
*>0<kočiu "i*2*0 smo napredovali na
njih petih i°VSlcC dciavnosti v zad"
Podatki- ieP°ved° naslednji ž.30q m_ bili smo 10 prodajaln,
9,20 m 2 Prodajnih površin ali
^Pade nana>&rebivalca- V sloveniii vUia, v n Prebivalcev ena trgo-ovomeški občini pa je po-
n° 351
hgovski
Prebivalcev odvisnih od
ega lokala.
SAME
neznanke ...
ha nJe )e nekdo kriv, da je lo tJnfr rt četrt leta traja-b‘ehJ ,en so bili izdani po-Pr^0tumenti za gradnjo tha ttebnega dijaškega do-prj	N°vem mestu. N,ekje
nkartii!eri.h delovnih orga-pn , , niso dovolj zavzeti bij i.C‘,u v_ službi, zato ne doto	za gradnjo hiš ne
^asu,	1° vrtcev.	Penar
/ep !	samo	papir-
!°i’owr- en tovariši in tijah,i,Ce v ne^aterih komi-*!> kol ne morci° dogovori-0dpfj-e tole bomo jeseni
T 1 * * *’
i> pf° 50 navedbe s sestankov (asu vf™ mestu v zadnjem občane pa bi zato D °’ S‘	**	miC'
<kkL?lt0ra upa govoriti o krQ{ če t° so, bolj kon-
Zaradi takega stanja so čedalje hujše kritike občanov, imamo nezadostno preskrbo drobnega gospodarstva z reprodukcijskim materialom, nakupujemo drugod in naš zaslužek odteka v druge občine.
V srednjeročnem družbenem planu je predvideno, da bomo do leta 1980 pridobili 8.300 m2 poslovnih prostorov, od tega 5.800 m2 prodajnih površin. V Novem mestu bo zgrajena blagovnica z okrog 5.000 m2, v novograjenih soseskah na Drski in ob Cesti herojev bosta Dolenjka in Mercator postavila manjša preksrbovalna centra, za krajane zunaj mesta pa jc predvidenih
26. APRILA BO PODELITEV
Na predvečer Dneva OF -27. aprila bodo v Novem mestu slovesno podelili letošnja priznanja Osvobodilne fronte. Žirija je letos v zakonitem roku prejela 57 predlogov za podelitev priznanj in ni imela lahkega dela, ko je med temi izbrala 24 nagrajencev. Žirija je bila mnenja, daje med poslanimi predlogi med kandidati še več takih, ki bi bili upravičeni do tega visokega priznanja, vendar morajo zaradi omejenega števila počakati na naslednje leto. Za nekatere predlagane kandidate pa bi bila na mestu tudi druga odlikovanja ali občinska nagrada.
le 300 m2 novih prodajnih površin. To najbrž ne bo dovolj. Poslopje Industrije obutve bo preurejeno v prodajni salon stanovanjske opreme, za potrebe drobnega gospodarstva z reprodukcijskim materialom pa bodo do leta 1980 dobili 1.500 m2 novih skladiščno-prodajnih prostorov.
Zdaj imamo v občini sedem organizacij združenega dela, ki se bavijo s trgovino, razen teh pa imata nekaj prodajaln tudi novomeška in žužem-berška zadruge. Precejšnje povečanje trgovskih prostorov v novem obdobju bo zahtevalo tudi velike naložbe, ki pa jih naše večje trgovske organizacije Dolenjka, TOZD Standard in Novotehna ne bodo zmogle. Prav zato, da bi nadoknadili desetletno zaostajanje novomeške trgovine, bo potrebno na naše območje pritegniti tudi večje trgovske in proizvodne organizacije od drugod.
SE NAPREJ SLOŽNI
Skupno delo za rekonstrukcijo električnega omrežja v Mačkovcu, Sadinii vasi in Trebči vasi je prispevalo k utrjevanju solidarnosti med krajani in ustvarilo zelo ugodno ozračje za nadaljnje akcije pri izvajanju programa dejavnosti krajevne skupnosti. Srečanje, ki so ga preteklo soboto popoldne organizirali krajani in krajevna skupnost po zaključenih delili za vse tri vasi skupaj in ki so se ga udeležili tudi izvajalci del iz DES TOZD Elektro Ljub-ljana-okolica in nekateri predstavniki iz krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, je bilo pristno in prisrčno. Imelo pa jc tudi delovni prizvok, saj so se na njem pogovorili o akciji za asfaltiranje lokalne ceste skozi Mačkovec in Sadinjo vas, pa tudi o drugih novih nalogah v. okviru krajevne skupnosti.
dalje v dveh skupinah, kjer se shaja 48 zdravljenih alkoholikov in 36 njihovih svojcev.
Pri zasvojencih s pijačo, ki so zdravljenje odklonili, so bile doma nevzdržne razmere. Center ^ s
Brez nadzora
Nimamo občinske ne medobčinske inšpekcijske službe za ceste. Na občinskem javnem pravobranilstvu ugotavljajo, da so že lani in letos v letno poročilo zapisali opozorilo, ker nimamo cestne inšpekcije, pa bi jo po zakonu morali imeti. Kaže, da tega opozorila pristojni ne jemljejo dovolj resno. Posledica te pomanjkljivosti se kaže vsak dan na terenu pri delu in življenju krajanov. Prihaja do sporov glede uporabe nekategorizi-ranih javnih cest, vaških in poljskih poti. Ljudje ne vedo, kdo bi jim pomagal, svetoval ali dodelil pravico. Tp stvari bi morala urejati občinska ali medobčinska inšpekcija, ki je ni
Druga težava nastaja ob rekonstrukcijah cest, ki jih opravljajo krajevne skup-’ nosti same ali prek gradbenih odborov. Ker pred začetkom gradnje ne zberejo vseh potrebnih dokumentov in ne razčistijo premoženjskopravnih odnosov, se začno stvari zapletati, kjer ne bi bilo treba. Prav tako rekonstrukcij in popravil cest ali poti ne spremlja cestna inšpekcija, čeprav je to po zakonskih določilih njena dolžnost.
Dobiti ustrezne strokovnjake za cestno inšpekcijo najbrž ni lahko in verjetno so jih iskalu Ni pa se mogoče tudi zadovoljiti z dveletnim iskanjem kadrov, ki pa je bilo neuspešno.
R. BAČER
IZOBESIMO
ZASTAVE!
V skladu s 1. in,2. členom odloka o izobešanju zastav (Skupšč. Dol. list 18/70), pozivamo delovne in druge organizacije, hišne svete ter lastnike in upravljalce zgradb na območju mesta Novo mesto in v naseljih KS Hinje, Žužemberk, Straža, da 18. aprila izobesijo državne oziroma republiške zastave v počastitev prihoda zvezne štafete, ki bo prispela v našo občino 19. aprila. Zastave je potrebno odstraniti 20. aprila. ,
Občin, konferenca SZDL Novo mesto.
za socialno delo je skušal družinam pomagati na več načinov. V 14 primerih so uredili, da otroški dodatek dobiva drugi zakonec, 6 alkoholikov je bilo predlaganih v kaznovanje zaradi grobega ravnanja in zanemarjanja roditeljskih dolžnosti, 7 otrok pa so odvzeli staršem in jih dali v rejniške družine. Razen tega so materialno ogroženim družinam dali skupaj z Rdečim križem občasno pomoč. Podatek kaže tudi, da je zaradi neurejenih odnosov v družini, ki so posledica alkoholizma, 13 zakoncev vložilo tožbo za razvezo. ,
ŠTAFETA V 29 KRAJIH
Zvezna štafeta se bo v novomeški občini zadrževala štiri dni (od 16. do 20. aprila), v tem času pa jo bodo sprejeli v 29 krajih in vaseh. V vseh krajevnih skupnostih jo bodo svečano sprejeli. Razen tega bo vse krajevne skupnosti v občini obiskala še lokalna štafeta, poleg te pa bodo organizirali štafeto vojašnice JLA Novo mesto, štafete krajevnih skupnosti, štafete osnovnih in srednjih šol in štafete delovnih organizacij.
Milijoni so zanj kot papir
Kadarkoli vidim Milana Bona pri okencu novomeške ekspoziture Ljubljanske banke, kako šteje denar in nekam odsotno gleda, me zanima, kakšen občutek ima do denarja ta človek, skozi katerega roke gredo vsak dan milijoni dinarjev in veliko deviz.
„Ko štejem denar, moram biti zbran. Nikamor mi ne smejo misli uhajati, kajti pomot ne sme biti. Zame je preštevanje denarja isto, kot bi ravnal s papirjem ali kot bi premetal krompir. Steješ in postaneš kot strojček." .
- Pravite, da se ne smete zmotiti, vendar; motiti se je človeško. Ali pride do napak in v čigavo škodo?
„Malo primerov je, pri katerih sem se zmotil, ampak imam tako evidenco, da še isti dan ugotovimo, pri kateri stranki je bila napaka. Takoj pridemo na sled. V splošnem pa pomot ni.“
- Delo s strankami ima marsikdo za najbolj neprijetno. Se,tudi vam zdi tako?
,.Nasprotno, mene delo z ljudmi veseli. Veliko jih spoznam in veliko jih poznam samo po knjižicah. Ne zanima me pa in tudi ne zapomnim si, koliko ima na primer kdo denarja. To je tudi poslovna skrivnost Vidim napi-
Milan Bon: »Premetavanje denarja ni zame nič posebnega."
sano in pri priči pozabim." , Milan Bon je eden tistih mladih Novomeščanov, ki jih je zamikal svet. Dve leti je bil v Kanadi, vendar ga zdomstvo ni veselilo. Prišel je domov, in kot pravi sm, tu bo ostaL »Videl sem nekaj sveta, si nabral izkušenj, zdaj imam .potepanja* dovolj."
R. B.
SLOŽNO V PETLETKO
Z? 19. april je v Novem mestu sklicana skupščina območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet ki bo obravnavala 8 točk dnevnega reda. Pretresli bodo predlog o združevanju sredstev za uresničitev srednjeročnega programa skupnosti, predlog delovnega načrta skupščine za letošnje leto in še nekaj organizacijskih zadev.
Novomeška kronika
DVE TRGOVSKI - Ni kaj, novomeški trgovci dobro skrbijo za TRIM svojih kupcev. Različne cene enakih izdelkov so vrle občane že nemalokrat stale marsikateri korak. Tako je treba v Novotehni na Glavnem trgu odšteti za meter karnise natanko 47,65 din, v Elektrotehni pa 43,80 din! Da pa ne bo prepirov: enake kuhinjske lučke (enake kvalitete) so v Novotehni za 36 din cenejše kot v Elektrotehni....
ČAKA NOVO ZIMO - Vse kaže, da bo novomeški vodnjak na Glavnem trgu obdržal svojo podobo še do druge zime. Seveda ne bi bilo to nič čudnega, če ga še zmeraj ne bi obdajala visoka lesena ograda, ki ga (bojda še sedaj) ščiti pred mrazom.
PRVI „NOCNI SKOK" - Novomeški železničarji so pred kratkim slavili pomemben uspeh. Prvikrat so s tako imenovanim »nočnim skokom" poslali „katrce“ preko Ljubljane v Zagreb. Časovna razlika je ob takšnem prevozu velika. Opoldne poslani avtomobili bodo že prihodnje jutro na razpolago kupcem v Beogradu. ,
S PLAŠČEM V KINO - Obiskovalcem kino predstav v Domu kulture priporočamo, da si v primeru ohladitev vzamejo s seboj tople volnene plašče in nogavice. Že lep čas so namreč kino predstave v neogrevanem prostoru ........
PREMOČ NEŽNEGA SPOLA -V novomeški porodnišnici so prejšnji teden rodile: Ferzeta Kardželič. iz Kettejevega drevoreda 49 - Ne-džada, Jana Mrčetič iz Jerebove 1 -Natašo, Zvonka Matkovski z Drejče-tove poti 6 — Natašo, Darinka Gutman s Prešernovega trga 13 -
Natalijo, Cvetka Jerančič iz Mestnih njiv 6 - Tomaža in Milojka Gutman z Mestnih njiv 10 - Vesno.
PARADIŽNIK - ZA KOGA? -Kot smo na kratko omenili že prejšnji teden, so na stalnih stojnicah novomeške tržnice pričeli prodajati tudi paradižnik. Lepo in prav, toda malo je takih, ki si ga lahko tudi privoščijo: cena je namreč 43,60 din(!). Sicer pa je kilogram solate v ponede^ek veljal od 18 do 20 din, prav toliko tudi kilogram špinače, za merico motovilca je bilo treba odšteti 5 din, za kilogram pomaranč 12, medtem ko je kilogram korenja veljal 8,50 din. Tokrat so branjevke prodajale tudi veliko sirčka (merica je bila po 1 din) in jajčk, katerih cena se je vrtela med 1,80 in 2,50 din.
/
Ena gospa je izvedela, da imamo kar 50 novih, toda praznih stanovanj, ki jih podjetja „šparajo“ za strokovnjake. Nekatera teh stanovanj so prazna že daleč čez zakoniti rok, pa se zato še nikomur ni skrivil las na glavi...
»Nismo najcenejši, smo pa - najkvalitetnejši”
Tako zatrjuje Centroturist iz Beograda v svojem katalogu „Ves svet na dlani". Zakon o zatiranju nelojalne konkurence (Ur. I. SFRJ št. 24/74) pa v prvi točki 8. člena šteje za nelojalno konkurenco propagiranje, delanje reklame, oglašanje ali ponujanje blaga s tem, da se navedejo podatki ali uporabijo izrazi, s katerimi se ustvarja ali utegne ustvariti zmede v gospodarskem prometu, in s tem spravi ali utegne spraviti določena organizacija združenega dela na trgu v ugodnejši položaj.
Direktor Centroturista B. Vukosavljevič v katalogu „Ves svet na dlani" sicer pošteno priznava napake, ki so jih v preteklosti delali pri realizaciji svojih programov, vendar zatrjuje, da so se odločili, da bodo v prihodnje garantirali kvaliteto svojih storitev tako, da se bodo uporabniki njihovih aranžmajev kar najprijetneje počutili. Če pa kljub vsemu obljubljenih kvalitet, navedenih v splošnih pogojih, ne bi izvršili, bodo klientom povrnili ves znesek aranžmaja.
V uvodniku naših prvih Turističnih informacij 24. februarja smo navedli, da je stvar
vsakega posameznika, da se odloči, s katero agencijo bo potoval. Moramo ponoviti, da je izbor agencije in vrste potovanja prepuščen vsakemu občanu glede na njegov interes in žep. Na njegovo odločitev naj vplivata samo zanimivost potovanja in cena. Nikakor pa si ne sme ena agencija na škodo drugih privoščiti, da mami potnike z izjavami, češ da je najboljša.
V	enotnem jugoslovanskem trgu, katerega pa posamezniki premalo spoštujejo, je prostora za vse pod enakimi pogoji. Kvaliteto poslovanja agencij oziroma njenih aranžmajev lahko presodi le tisti, ki jih je preizkusil na lastni koži.
Z naše strani bomo podprli ' vsako agencijo, ki bo spoštovala lojalno konkurenco, v prizadevanjih za čim večje in čim uspešnejše propagiranje svojih programov. Ekonomska propaganda na teh osnovah je tudi eden izmed načinov obveščanja občanov. Propagandna sporočila morajo biti jasna in nedvoumna. Ne smejo zavajati nikogar, da bi na račun propagande u trpel škodo.
JANKO SAJE
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
ZA VAS MISLI KOMPAS Za vas rezervira, oskrbi in posreduje: potovanja, počitnice, letalske, ladijske in železniške vozovnice, potne liste in vizume.
Na voljo so vam Kompasovi avtobusi, hoteli, menjalnice, in rent-a-car služba.
V	najkrajšem času rezerviramo hotele in zasebne sobe ter zagotovimo prijetne letne in zimske počitnice. 25-letne izkušnje so porok za Kompasove storitve.
Zato — zares!
Za vas misli Kompas.
Sporočite vaš naslov v najbližjo poslovalnico in poslali vam bomo letni program.
KOMPAS JUGOSLAVIJA, poslovalnica NOVO MESTO, Novi trg 8, tel. (068) 21-333.
Tončkov dom na Lisci
C? VUGOTOURS
V	prodaji programi »POTOVANJA 77"
VIKENDI V LONDONU, PARIZU, AMSTERDAMU, VARŠAVI ATENAH, ISTANBULU, KOPENHAGNU in daljša potovanja:
- GRŠKA KLASIČNA TURA,
- MALOAZIJSKA TURA,
- VELIKA BRITANSKA TURA,
- NORMANDIJA IN LOIRE,
- NEW YORK,
- PARIZ, LONDON,
- LONDON - AMSTERDAM - PARIZ
■ SAMARKAND-BUHARA-TAŠKENT:
8 dni	20.	aprila	5.590 din
| LENINGRAD-MOSKVA:
8 dni, 12. in 26. maja,	cena	4.250 din
■
-
5 Počitnice na Črnem morju 10 dni, 29. junija
9., 19., in 29. julija
I Indija - Singapur : 14 dni, 24. maja
j Varšava- vikend ■■
S 29. aprila, 4 dni, cena
2.390 din
LETNI
ODDIH DOMA:	32	krajev	z	lastnim	prevo-
zom ali z letalom iz Ljubljane in Zagreba.
LETNI ODDIH V TUJINI: tedenski odhodi, RODOS od aprila do novembra
i PORTUGALSKA od aprila do oktobra
ŠPANIJA - KANARSKI OTOKI, MALLORCA COSTA DEL SOL, COSTA BRAVA:
od aprila do novembra TUNIS: od aprila do oktobra 1977.
I Izleti za 1. maj
■
j BOVEC, PORTOROŽ, POREČ, ROVINJ, PULJ
■ MEDULIN, NJIVICE.
■
j PRIJAVE IN INFORMACIJE:
S Titova 25 (v kozolcu), tel. (061) 320-852, S 327-792
Naš nedeljski izlet
V	upanju, da nas sneg ne bo spet presenetil, vam za nedeljski popoldan priporočamo obisk Sevnice in Tončkovega doma na Lisci.
Sevnica ima slikovit položaj, kjer se k Savi odpira dolina Mirne. Na gričku nad mestom stoji grad, ki je znan predvsem po svoji „ Lutrovi kleti", kjer je učil Jurij Dalmatin
Na Lisco pridemo po cesti skozi Breg in Jurklošter vse do
Tončkovega doma. Lisca je izrazit vrh Posavskega hribovja, visok 947 metrov, med dolinami Save, SevnišČice, Gračnice in Savinje. Z vrha je prelep razgled v dolino. Obsežne jase nudijo možnosti za sprostitev v naravi.
Če pa radi pešačite, lahko avto pustite v Sevnici, od koder je 3 ure peš do Tončkovega doma.
MTP
PRVOMAJSKI IZLETI za mlade
PORTOROŽ, UMAG, POREČ, ROVINJ, PULJ, MEDULIN, NJIVICE 4 — 5 dni od 340,00 do 595,00 din Informacije in prijave:
MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO, Glavni trg 7 telefon: (068) 22-555
TTG LJUBLJANA
VAS VABI NA SVOJE IZLETE Z REDNIMI IN POSEBNIMI VLAKI IZ LJUBLJANE:
BENETKE: posebni vlak dne 2., 21. maja in 27-avgusta, cena 315 din
ZGODOVINA IN UMETNOST V PADOVI: posebni vlak dne 30. aprila in 4. junija, cena 365 din Z VLAKOM V RIM: od 30. aprila do 3. maja, cena 1.630 din
GRAŠKI VELESEJEM: posebni vlak dne 7. maja, cena 325 din
Za delovne organizacije pa smo pripravili naslednje programe izletov po domovini:
BEOGRAD - BAR - ULCINJ BEOGRAD - DJERDAP SRBSKI SAMOSTANI
Pripravljene imamo tudi programe za letovanja POREČU, PULJU ter BOLU in POSTIRAH na otoku Braču.	w
ZAHTEVAJTE INFORMACIJE IN PROGRAME V NASI TURISTIČNI POSLOVALNICI v Ljubljani, Titova 40, tel. (068) 311-851, 311-852 ter na tel. 317—366 za naročila sindikalnih izletov oziroma strokovnih ekskurzij.
i
ZA SPREMEMBO NA POTOVANJE Z VLAKOM	xi
TTG — podjetje za turizem, transport in gostinstvo iz Ljubljane je tudi za letošnje leto pripravilo program izletov, potovanj in letnih oddihov. V svoje aranžmaje je vključilo prevoz z vlakom.
V	ceni aranžmajev, ki jih TTG objavlja v današnjih Turističnih informacijah, so vračunani prevozi z rednim vlakom iz Novega mesta v Ljubljano. Tisti, ki se boste prijavili za eno izmed potovanj, boste prejeli po pošti tudi železniško povrat-
no vozovnico za potovanj Novega mesta v Ljubljano.
Če se boste odločili za P vanja v Benetke ali boste odpotovali iz No mesta z rednim vlakom o uri in 6 minut zjutraj, za P vanje v Rim ob 10. uri ^ minut, za obisk Graškega sejma pa ob 3. uri in 30 m1 ^
Za vsako potovanje,, katero se boste prijavil i, -prejeli natančna naV. potrebne liste od Turis poslovalnice TTG.
As
X
INTEREXPORT Ljubljana PE „INEX” Potovalna agencij3 61000 Ljubljana, Titova 2* Telefon: (061) 312-995
J
Vabimo vas na različne spomladanske in prv ske letalske in avtobusne izlete:	m
GRČIJA: Atene, odhodi 21., 24., 26., in 28. apr' ISTANBUL: še nekaj mest na letu 21. aprila ŠPANIJA: odhod 3. maja (8-dnevno PotoV Ijja knjižničarje in turistična tura) 11. in 15- ^ (4-dnevni program)
TUNIZIJA: odhodi 20., 22., 25. in 28. aprila # AŽURNA OBALA: odhod 27. aprila, avtobus, nekaj prostih mest	„	ju
SMUČANJE pri Badgasteinu, 5 dni, odhod 2«* 27. aprila
V	naši poslovalnici se lahko prijavite za potova^^ MEHIKO, JUŽNO AMERIKO, ZDA IN KANA^ MADAGASKAR, OTOK BALI, ZANZIBAR- \J NA VOLJO SO PROGRAMI ZA LETOVANJ GRČIJI, TUNIZIJI, ŠPANIJI in na JADRANU- j£ Tudi letos prirejamo splošne in intenzivne TEC ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji (v Londonu i*1 gih krajih).
Razen tega je na voljo program TEČAJEV SCINE v MADRIDU.
Prijave in informacije:
INEX PA LJUBLJANA, Titova 25 telefon: (068) 312-995	d	4,
INEX PA MARIBOR, Volkmerjev pren°w tel. (062) 24-571 in
16
DOLENJSKI UST
Stran uredil: JANKO SAJE
POOBLAŠČENE AGENCIJE »••••••••••••••••• • •vi
IIMHMBIM111III" II111^^
i L
Osveščanje
V	minulih letih niso bili redki kolektivi, kjer so izplačevali regres za prehrano le v višini 100 ali še nakaj dinar-iev; ne dosti bolje je bilo z nadomestilom za letni dopust. Sindikat je tudi te stvari med drugim zapisal v tako nnenovano sindikalno listo. Sindikati v trebanjski občini so se letos lotili izdelave določil, ki morajo postati sestavni del paketa samoupravah sporazumov za skupno m splošno porabo v občini.
Za nadomestilo letnega dopusta naj bi v občini pri oblikovanju tega sklada ve-mo načelo, da se naj bi zanj mio Od 1.200 do 1.400 dinarjev. Samo izplačilo sicer ne bo tolikšno. Le-to naj bi se le oziralo na nekatere, če-Ptov še omejene socialne kri-erije. Predvsem se vsem ne m°re deliti v enakem zne-
<tnn z neto OD •OOO dinarjev lahko dobijo aP>eč 1.200 dinarjev nadomestila, do 7.000 po 1.000 farjev, nad tem pa le po lUU dinarjev. Za^prehrano bi veljalo nadomestilo dinarjev. Vrsti delovnih rganizacij po zaključnem acunu ni ostalo denarja, da ‘,£a lahko namenili v sklad K^Pne porabe, med njimi ajvečji koelektivi v občini enar za to lahko namenjajo sp/‘Jz tekočega dohodka; eda ga morajo pred kon-leta vrniti v sklade. Pra-ce iz sindikalne liste bodo hn^e namen zlasti, če si o delavci res privoščili a°Pust in podobno. Osve-ne bi smelo biti usmerjeno le v to, da ta de-t P°beremo v kuverto, k Več tudi namenimo, za , ,/f Predviden. Predvidena U nai bi nastala med Plačanim nadomestilom za aoPust in tistim, karsenate-
lJn?lika med L200 do
nwu>, naj bi bilo namenjeno za vlaganja v razširitev ui jn^kih zmogljivosti, da oo'delavec imel kam iti tudi Poceni na oddih.
A. Ž.
Prvih trinajst lokacij nared
Pripravljena lokacijska dokumentacija za Veliki Gaber
NEPOGREŠLJIVI - Trebanjski mešani pevski zbor vse več nastopa tudi na prireditvah zunaj svoje krajevne skupnosti V soboto so poleg recitatorjev z mokronoške osnovne šole in enote JLA sodelovali v kulturnem sporedu ob odkritju plošče v spomin na medvojno partijsko šolo na Drečjem vrhu. (Foto: Železnik)
Pogovor le ob sodelovanju tretjega
Organizacija mladih v Veliki Loki med najuspešnejšimi v občini — Skupno o težavah
Na oddelku za gospodarstvo pri občinski skupščini v Trebnjem imajo v ličnih mapah ljubljanskega Projektivnega ateljeja pripravljeno lokacijsko dokumentacijo za 13 stavbišč v Velikem Gabru. Ce bi se pokazalo potrebno, ne bi bilo težav pripraviti še nove. Veliki Gaber je imel v urbanističnem urejanju vsekakor veliko nevšečnosti. Nejasnosti glede trase bodoče avtomobilske ceste so narekovale širok rezervat, kar je dolga leta onemogočalo sleherno gradnjo.
Trenutno je odprto vprašanje komunalnega urejanja.
V	občinskem odloku o organizacijah posebnega družbenega pomena je med drugim zapisano, da se tega lahko lotijo tudi občani v krajevni skupnosti, kolikor j e ta primerno organizirana in to seveda občani tudi želijo. Občinski odlok daje občanom to možnost. Kjer gre za mnogo lokacij, to presega zmožnosti krajevnih skup-
t
nosti, npr. na Mimi (93 lokacij); v Velikem Gabru, kjer je v vasi le 30 lokacij, pa je to nedvomno mogoče. Stavbišča so na družbenih in zasebnih zemljiščih. Občina lahko odkupi ta zemljišča in jih nato proda na natečaju, prav lahko pa je vse skupaj rešiti s pomočjo krajevne skupnosti. Ljudje ponavadi želijo čimprej začeti graditi; to bo zaradi dolgoletnega zastoja v Velikem Gabru še toliko bolj očitno. Sedaj se je treba odločiti, kateri način bi to gradnjo lahko prej omogočil. Kot uspešen način takega reševanja v krajevni skupnosti je lahko za zgled zadruga Moj dom na Mimi, . s icatero so reševali vsa vprašanja v naselju Roje I. V občini imajo seveda tudi grenke izkušnje, na primer v Mokronogu; tam so gradili, ne da bi bilo rešeno komunalno urejanje. Sedaj teče nesnaga od soseda do soseda.
A. Ž.
Za tesnejši stik z organizacijami mladih na terenu se je tudi to pomlad republiško vodstvo Zveze socialistične mladine odločilo za obiske občinskih organizacij. Trebanjski občini je v petek, 1. aprila, veljal obisk sekretarja republiške konference Vita Habjana in člana sekretariata Metoda Zalarja.
TRcoSKUPSClNA
'KEBANJSKIH borcev
bor^v^Nnv T8^“?acija Združeni
114 redne. iJL e,bnJc vabi vse člane nedeljo -m *£®PKino. Seja bo v sobi oU-«- ob ur* v sejni njem.	skupščine	v Treb-
Še v večernih urah je ob tem obisku potekal zanimiv razgovor z mladimi v Veliki Loki. Sestanka so se udeležili domala vsi predstavniki
MIRNA: „KAJ VEŠ O PROMETU"
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Trebnjem je v sredo, 6. aprila, priredil na Mimi občinsko tekmovanje pionirjev pod naslovom „Kaj veš o prometu". V prvi skupini od 5. do 6. razreda je v ekipni uvrstitvi zmagala osnovna šola Mokronog (le 276 kazenskih točk), ravno tako tudi v višji skupini - 7. in 8. razredov (137 kazenskih točk). Tekmovanje vključuje poznavanje cestnoprometnih predpisov, spretnostno vožnjo s kolesi in ocenjevalno vožnjo v prometu. Mirensko tekmovanje je bilo hkrati izbirno občinsko tekmovanje za področno v Metliki. Trebanjsko občino naj bi zastopali najboljši: nižja skupina -1. Vinko Frankovič, 2. Marjan Kolenc, 3. Rok Dvornik - vsi iz Mokronoga in 4. Bojan Polančič iz Velikega Gabra.. Zmagovalci višje skupine pa so: 1. Mirko Škarja (Mokronog), 2. Mitja Žagar (Trebnje), 3. Bojan Kos (Mokronog) in 4. Edi Zavrl (Šentrupert).
krajevnih družbenopolitičnih organizacij, od SZDL in organizacije borcev do gasilcev, in tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Klemenčič. Vsekakor je škoda, da do takih srečanj vseh dejavnikov v krajevni skupnosti z mladimi tako poredko prihaja.
Mladi v Veliki Loki nimajo težav z zaprtim prostorom za dejavnost, kot marsikje drugod. Da uživajo vsesplošno zaupanje, potrjuje nedvomno tudi to, da so jim zaupani ključi zadružnega doma. Krajevna skupnost je dosegla vrsto pomembnih uspehov pri reševanju komunalnih
vprašanj. Mladi pred njene organe niso niti prišli s posebnimi zahtevami. Osrednje nerešeno vprašanje je nedograjeno igrišče. Gradca igrišča je velika naloga, trenutno nerešeno vprašanje lastništva ne opravičuje večjih vlaganj. Mladi v Donitu-tozd Tesnila se niso odločili za gradnjo posebnega igrišča, kar govori v prid sodelovanju tovarniške in vaške organizacije.
Vrsta predstavnikov krajevnih družbenopolitičnih organizacij je pohvalila prizadevnost mladih ob pripravi raznih proslav, ki so vendno boljše. Sem in tja leti nanje povsem neupravičen očitek nepravilnosti mladinske organizacije izpred mnogih let. Predzadnje in sedanje vodstvo s tem seveda nimata nobene zveze.
A. ŽELEZNIK
POD STREHO - Ljubljanske mlekarne gradijo v Trebnjem zbiralnico mleka. To bo velika pridobitev za vse večji odkup mleka " občini. Minuli teden so bili na delu že krovcL
Preveč se je zatikalo pri napredku
Razširjena seja izvršnega odbora krajevne organizacije SZDL Veliki Gaber opozarja na zaostajanje — Delegacija se zavzema le za pripravo načrtov, ne že kar za zidanje
Demonstrativni odhod obeh delegatov krajevne skupnosti Veliki Gaber s seje občinske skupščine vsekakor ne more veljati kot način dela v delegatskem sistemu. V ponedeljek, 4. aprila, seje v Velikem Gabru sestal izvršni odbor krajevne konference SZDL skupaj s predstavniki krajevne skupnosti in vaških odborov.
„Odhoda
naše delegacije s seje občinske skupščine nismo mogli obsoditi. Storili so, kot je bilo dogo-
Pred oceno gospodarjenja
Predi
s*avniki družbenopolitičnh organizacij in člani izvršnega sveta v enajstih kolektivih
kvr$n*	—
P°litienihSVet °bčinske skupščine v Trebnjem in vodstva družbeno-men»bnaš»h°la,n^a5?j 50 se dogovorili za obisk enajstih najpo-oieljito oce re,l0Vnih organizacij v občini. V kolektivih naj bi te-n“* ^nsko gospodarjenje in zastavljene naloge.
pravak^nnKr'St0p j0 dobra Pri'
sP°darjenia	^°iVpraŠanj 8°'
ske skiin?A-	delegati občin-
PriSlo zaklinJ.6’ kamor bo tudi datljih 0 Por°čik>. V se-
ra*merp iaZ80yorib ocenjujejo Glede u£>° za^učnih računih.
ž^inemSHč,eVanja zakona 0
8°Vora r,	mora biti sedaj
^jih. Povsem določnih vpra-
SBA LE V RAČJEM SELU
•ŽS" sllka
po zaklj učnih > (
bali, čeprav tudi ni
nekateri čma’ kot 50 se v*tok
i?k^a,eZledi°nbHr0tV0lj0- Izgubo S*ike v ind,UStnja 8radbene *a 2 ? n V RačJem selu in zna-
jetreh« 1J0?a dinaqev. Pri tem ta nov« fVeda PriP°mniti, daje tovarna zakurila peč še-
‘UBANJSEE NOVICE
le 13. maja lani. Poskusno obratovanje traja šy sedaj. Prikazana izguba izvira predvsem iz nedoseganja dohodka. Nastala izguba je tudi pokrita, tako, da nobena delovna organizacija v občini ni v sanaciji.
VISOKE OBVEZNOSTI ZA ODPLAČILA POSOJIL IN OBRESTI
Kot nam je razgrnil podatke načelnik za gospodarstvo občinske skupščine Nace Dežman, je akumulativnost gospodarstva v občini močno padla. Predvsem večje delovne organizacije tepejo obresti in odplačila posojil za izvedene naložbe in obratna sredstva. Te obveznosti so v glavnem snedle tudi lansko akumulacijo v obeh največjih kolektivih, Dani in Trimu (samo Dana ima 9 milijonov obresti). To so seveda značilnosti gospodarstva v naglem razvoju. Skupna akumulacija na zaposlenega v občini znaša le 78,9 odst., kar pomeni že načenjanje osnove. Amortizacija znaša le 99,5 odst., medtem ko
so pogodbene obveznosti narasle za 155,6 odst.! Tudi prispevki gospodarstva. samoupravnim interesnim skupnostim so narasli na 110,7 odst. Indeks .porasta osebnih dohodkov se je ustavil na 138; pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da je precej naraslo število zaposlenih (126,5 odst.). Kolektivi so za poslovne sklade lahko dali le 119 odst. Gospodarstvo občine se kot po navadi vseskozi obnaša stabilizacijsko, kar zadeva dolžniško-upniška razmerja. Novi predpisi na tem področju so vsekakor naredili večji red na tem področju. Podobno kot predlani so tudi lani najuspešnejše poslovale male delovne organizacije.
Ob zadnjih obiskih so posvetili posebno pozornost vprašanjem produktivnosti in nagrajevanja po delu. Razveseljivo je, da se v večini kolektivov resno pripravljajo na nove ocene delovnih mest in izdelavo ustreznih samoupravnih sporazumov. Lanski gospodarski uspeh, naravnanost na letošnjo resolucijo o gospodarjenju in izpolnjevanje zastavljenih ciljev srednjeročnega načrta bo sestavni del ocene, ki jo bo občinski izvršni svet nato dal v razpravo delegatom.
ALFRED ŽELEZNIK
vorjeno. Morda bi se dalo vse skupaj samo malo drugače izpeljati. Delegacija je imela pripravljeno še posebno pismo, ki jim ga ni uspelo prebrati,“ nam je dejal predzadnjo sredo predsednik krajevne konference SZDL Dane Strempfelj.
Celotno ravnanje bo treba nedvomno še bolj osvetliti. V Velikem Gabru imajo pripombe k sami razpravi o gradivu javnih del v občini. Kot trdi predsednik Strempfelj, leto ni bilo v ustrezni javni razpravi. Eno je zbiranje programov krajevnih skupnosti, drugo je usklajevanje in predvsem uvrščanje najnujnejšega. „V torek smo imeli sej o delegacije, seja občinske skupščine pa je bila nato že v četrtek," se čudi tej naglici Dane Strempfelj. Tudi se ne spominja, da bi delegati imeli v rokah gradivo za sejo skupščine 31. marca pred 28. marcem. Za delegatsko raz-
MOKRONOG:PREDNOST KANALIZACIJI
Mokronoška krajevna skupnost namerava letos vsaj delno urediti kanalizacijo. , Samo letošnja dela bodo veljala okrog 1,2 milijona dinarjev. Zaradi nujnosti te gradnje krajevna skupnost po vsq verjetnosti ne bo imela denaija, da bi kaj primaknila za asfaltiranje cest Mo-kronog-Beli grič in Puščava-Hrastovica. K modernizaciji teh cest bodo lahko pristopili le v primeru, če bodo krajani dela financirali sami.
POHVALJENI ŠENTRUPERŠKI LOVCI
Lovska družina Šentrupert se je zelo izkazala pri solidarnostni akciji za Posočje, saj so člani zbrali 4.000 din. Prejeli so tudi pohvalo področne lovske zveze Novo mesto.
pravo je predpisan daljši čas. „Na ustreznih sestankih ob navzočnosti najodgovornejših predstavnikov občinske skupščine smo zahtevali poslovnik o delu občinske skupščine, a ga še vedno nimamo," nadalje kritično ugotavlja pomanjkljivosti.
Kakorkoli je takšen odhod delegatov s seje občinske skupščine nenavaden, je v kraju težavno tudi pre-skrbovanje prebivalcev z najosnovnejšimi živilu „Vprašanje je živo že nad 20 let. Z ženo sva prisiljena vsa živila voziti iz Trebnjega. Iražena potreba po človeka dostojni trgovini, da v njej lahko kupiš nekaj svežega mesa ali kruha, ni nikakršno prestižno vprašanje. Navsezadnje naša delegacija ni postavljala zahteve po takojšnjem zidanju, kot so menda nekateri razumeli, temveč, da se prične izdelava načrtov. Na sestanku v naši krajevni skupnosti pozimi z najodgovornejšimi predstavniki občinske skupščine, Mercatorja in pošte je bil govor o gradnji enega objekta, ki bi rešil vprašanje trgovine, pošte in krajevnega urada. Prav nenavadno je, da inšpektorji sedanje špecerijske trgovine že niso zaprli."
A. ŽELEZNIK
TRIMO IMA LETOS VELIKE NAČRTE
V	okviru zadnjih obiskov članov občinskega izvršnega sveta in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij po delovnih organizacijah so 2. aprila obiskali tudi trebanjski Trimo. Na razgovoru so iz tovarne sodelovali tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij v kolektivu. Lansko gospodarjenje j e bilo sorazmerno slabo, za letos so si zadali pogumen proizvodni načrt Tovarna išče zunanjo pomoč v organizaciji šole kovinske stroke. Treba bi bilo izobraziti predvsem več kvalificirane delovne sile.
DONIT: ZAVRNILI SISTEMIZACIJO
K pripravljeni sistemizaciji delovnih mest v Donitu - tozd Tesnila v Veliki Loki je bilo prvotno izrečenih precej pripomb. Le-te tudi kasneje pri izdelavi končnega gradiva niso bile upoštevane. Kot takšnega so ga delavci zavrnili.
Rdeči križ živi s krajem
Mirenska osnovna organizacija vsestransko uspešna
Skupščina krajevne organizacije Rdečega križa na Mirni v začetku aprila je lahko le potrdila vsestransko aktivnost organizacije v minulem letu. Za seboj imajo vrsto uspešno izpeljanih akcij. Sveže v spominu je še srečanje starostnikov mirenske krajevne skupnosti v začetku marca. Udeleženci so prirediteljem poslali vrsto pohval. Srečanje so zato uvrstili tudi v novi program.
Mirenski Rdeči križ je bil lani uspešen pri zbiranju novih krvodajalcev. Pri organiziranju sosedske pomoči, zbiranju rabljenih oblačil in obutve so sc izkazali zlasti mladi člani. Ostarele in onemogle so člani organizacije obiskali tudi ob novem letu. Dobro organiziranost so akti-
visti Rdečega križa pokazali pred nedavnim, ko je bilo treba na hitr i razkužiti osnovno šolo in otroško varstveno ustanovo zaradi pojava zlatenice in v enem primeru tud škrlatinke.
Novi delovni program vkljub ^e utečene naloge iz dosedanjih progr.v-mov. Več pozornosti bodo posvetili negi in čistoči okojja. Da bodo pri tem še učinkovitejši, se bodo povezovali z drugimi organizacijami v kraju. V tečaj prve pomoči bodo pritegnili tudi člane gasilskih društev. Sprejeti program dela mladih članov temelji na izobraževanju in navajanju na higieno, skrb za ostarele in onemogle ter vključevanje v druge akcije. Predsednica Novakova se je na skupščini zahvalila vsem družbenopolitičnim organizacijam, delovnim kolektivom in posameznikom, ki so na kakršen koli način pomagali organizaciji.
J. PLATIŠE
17
Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK
DOLENJSKI LIST
it
Pri iskanju zaposlitve se srečujejo ženske s številnimi ovirami, ker mnoge nimajo poklicne izobrazbe, če pa jo imajo, so to poklici že zasičenih dejavnosti (frizerstvo, trgovina). To pomeni, da je še kako potrebno usmerjanje ženske mladine v izobraževanje perspektivnih poklicev. Torej mora usmerjeno izobraževanje izhajati iz pogreb gospodarstev v občini in regiji.
Ženske brez poklica imajo si- ustanovah in drugje morali pri-
cer nekaj možnosti za delo v izmenah, vendar se za to težko odločajo, ker nimajo popoldanskega varstva za otroke. Razen tega delovne oiganizacije raje sprejemajo moške, če se le da. Na konferenci o družbenoekonomskem položaju žensk in njihovem političnem uveljavljanju, ki je bila 2. aprila v Brežicah, so udeleženke opoz%jl£, da bodo tudi v varstvenih zdravstvenih
Tretjič prvi
Svet za preventivo in varnost v prometu (SPV) je v ponedeljek, 4. aprila, v Brežicah organiziral tekmovanje pionirjev prometnikov, ki se ga j e udeležilo vseh 8 popolnih osnovnih sel z dvema ekipama. Vsi tek-novalci, otroci iz vrtca, predstavniki milice in AMD Brežice in tudi mentoiji so sodelovali v -Tovoriti skozi mesto. Tekmovalci so se pomerili v spretnostni vožnji na poligonu, v poznavanju prometnih predpisov na testiranju in v vožnji po mestnih ulicah.
Vsi tekmovalci so bili dobro pripravljeni, predstavniki arti-ške šole pa so imeli največ sreče. Zmagali sta obe skupini, ki sta prejeli pokale. Ker je šola že tretjič zapored osvojila prvo mesto, je prejela v trajno last tudi prehodni pokal.
Občinski prvak pri mlajši :Jaipini je Igor Hode, učenec 5. razreda osnovne šole Artiče, prvak v višji skupini pa Miran Bogovič, učenec 7. razreda osnovne šole Artiče.
M. Z,
lagajati delovni čas odsotnosti zaposlenih mater. Vse to se da uresničiti po samoupravni poti, zato je nadvse pomembno, da so ženske zadovoljivo zastopane v organih tozdov, OZD in krajevnih skupnosti, pa tudi v družbenopolitičnih organizacijah, Iger pripravljajo okolje na vsako pomembnejšo akcijo. , Zlasti kmečke ženske ugotavljajo, da se v krajevnih skupnostih preveč posvečajo samo komunalnim problemom, za drugo pa nimajo posluha, ker so v
LESKOVEC IMA ŠPORTNO HALO
Pri osnovni šoli Milke Kerinove v Leskovcu bodo v soboto, 16. aprila, odprli novo športno 'dvorano in igrišča. Slovesnost bodo pričeli s kulturnim programom in sprejemom zvezne štafete mladosti Po ogledu dvorane in igrišč se bosta zvrstili rokometni tekmi. V prvi se bodo pomerili veterani iz Brežic in Krškega, v drugi pa bodo nastopili Krčani in Celjani. Pokrovitelj sobotne prireditve je SGP Pionir, tozd Gradbeni sektor Krško.
V BREŽICAH • JUTRI SVEČANO
Vodstva občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij v Brežicah vabijo jutri na svečano sejo, posvečeno 40. obletnici ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije in prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije. Seja bo ob 18. uri v dvorani doma JLA. Na njej bodo podelili letošnja priznanja Osvobodilne fronte, srebrne znake Zveze sindikatov in priznanja komunistom za tridesetletno delo v organizaciji ZK. V kulturnem delu programa bo nastopil Slovenski oktet.
POKAL — Predstavnik SAP Ljubljana, ki je bil pokrovitelj občin-skega prometnega tekmovanja v Brežicah, izroča pokal Miranu Bogoviču, prvaku iz Artič. (Foto: M. Z.)
Novo v Brežicah
BREZ CVF.NKA - Občinska Turistična zveza v Brežicah, ki za letos do konca marca še ni dobila niti dinarja za svoje delo (sklada za turizem ni več, turistična taksi, je razporejena v druge namene), je za sejo -umili ponedeljek predlagala, da bi .iienehala poslovati, če ne bo dobila uenaija za nadaljnji obstoj. Pa še v primeru ukinitve bi potrebovala okoli 25 tisočakov za neporavnane obveznosti. Predračun dohodkov in lov je skupščini fel delr :i! dobila niti akontacije niti ustteiiteg» pojasnila glede nadaljnjemu financiranja.
'■ -F SE ŠOLAJO? - Med štipen-CU-." v občini je 60 odst. učencev v
liiodarstvu, 24. odst. je srednješolcev, 7 odst. študentov višjih šol in 9 odst. študentov visokih šol. Takšna truktura ni samo trenutna, ampak je značilna za več let nazaj. Na hitrejši razvoj občine takšni odnosi v izobrazbenem sestavu bodo-
izdatkov je predložila občinski fe bruarja, vendar za redno
čih zaposlenih ne morejo bistveno vplivati, saj primanjkuje predvsem strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo. Težko je razumeti, da se jih delovni kolektivi tako branijo.
ZA POCENITEV - Letos bo Gozdno gospodarstvo Brežice nadaljevalo gradnjo gozdne ceste Prili-pe-Dolenjski jarek-Pusti dol-Janežev dol-Bukovina, ki bo z odcepi vred dolga osem kilomettov. Za prvo etapo, dolgo 2,25 kilometra, so predvideli 961 tisoč dinarjev. Za to kamionsko cesto so se odločili, da bi pocenili stroške za spravilo lesa.
SPET NOV RASTLINJAK -Agraria bo spet povečala površine zasteklenih rastlinjakov za 0,75 hektara. Vrednost investicije je 10 milijonov dinarjev. V Bukošku pa bodo začeli graditi vrtnarijo za vzgojo lončnic za 11 milijonov dinarjev. V kooperaciji bodo letos obnovili 4 hektare jablanovih nasadov, 2 hektara hrušk in 1 hektar jagod.
BREŽIŠKE VESTI
organih KS večinoma moški. Do pred kratkim so prirejah tudi razne tečaje, predavanja in demonstracije samo za moške na vasi. Šele aktivi kmečkih žensk so prinesli spremembo in začeli uveljavljati izobraževanje ob delu za kmečke žene in dekleta. Aktivi pa imajo še drugo nalogo, da pomagajo kmeticam pri družbenopolitičnem uveljavljanju, da bi si laže utrle pot v organe svetov kooperantov in krajevnih skupnosti ter po samoupravni poti postopoma izenačevale svoj položaj z zaposlenimi ženskami.
ŠOLANJE ZA NOVE POKLICE
Izobraževalna skupnost Brežice programira pri šolskem centru v Brežicah ustanovitev dislocirane enote novomeškega gostinskega šolskega centra za izobraževanje kuharjev in natakarjev. Skušali bodo odpreti še oddelke šol za ekonomske tehnike, za upravno administrativne tehnike
upn
in administratorje.
PREREDKO SKUPAJ
Kooperanti na Bizeljskem in v Pi-šecah se zelo redko sestajajo, največkrat v jeseni, ko se dogovarjajo za odkupne cene grozdja in vina. Ženske še zlasti pogrešajo trdnejšo obliko povezave, zato se bodo rade volje vključile v aktiv kmečkih žena, kakor hitro bo ta ustanovljen.
OStM so, pomoči ni
Zakaj po polževo?
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja v Brežicah je lani obravnavala 17 zadev, od tega 12 iz leta 1972 m 1973. Stare zadeve so bile večinoma rešene: dva primera je komisija odstopila pristojnim komisijam zunaj občine, dva predloga je zaradi neutemeljenosti zavrnila, dva sta v postopku in bosta rešena predvidoma v prvi polovici leta, dve stari zadevi pa sta začasno odloženi, ker bo treba postopek verjetno razširiti
Komisija se pri delu srečuje s številnimi težavami formalne narave, kar podaljšuje postopek, pa tudi sicer je njeno delo zaradi neurejenih pristojnosti oteženo. Za dolgotrajnost postopkov so krivi tudi drugi dejavniki v občini in zunaj nje, ker ne predložijo zahtevanih listin in ne opravijo nalog, ki jih tak postopek zahteva. Zaradi tega se stvari vlečejo in vlečejo, očitke za počasnost pa dobiva samo komisija.
Pri odkrivanju pojavov neupravičenega bogatenja komisija močno pogreša sodelovanje organizacij združenega dela, delavskih kontrol, krajevnih skupnosti, krajevnih uradov, družbenopolitičnih organizacij in posameznih občanov. Od njih ni dobila niti ene prijave. Na lastno pobudo pa komisija za sedaj ne more ukrepati, ker to ni v njeni pristojnosti.
Brez boljšega sodelovanja in večje zainteresiranosti občanov, družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti ni pričakovati posebnega uspeha pri odkrivanju premoženjskega kriminala in bogatenja, ki ni sad Qsebnega dela. Z očitki in bodicami na račun počasnega in neučinkovitega dela si komisija, žal, ne more pomagati. Predvsem pa pričakuje, da bodo začele bolje delati delavske kontrole, ki do sedaj najbrž niso razmišljale, da bi se vključile v ta prizadevanja.
J. T.
KRŠKO — Petstoletnico bo mesto dočakalo v pražnji obleki, zato bodo pomladili in polepšab tu sleherno uličfco v starem delu mesta na desnem savskem bregu. Uredili bodo pročelja vseh Pome.®. nejših poslopij, zasebne lastnike stanovanjskih hiš pa so pozvali, naj tudi oni po svojih močen finančnih zmožnostih poskrbijo za lepše okolje. (Foto: J. Teppey)
Vzgojni dnevi za 300 otrok
Jeseni novi varstveni oddelki v Krškem, na Raki in v Brestanici. Poleti 600 otrok na
morje	^
Za organizirano varstvo predšolske mladine je poskrbljeno v petih krajevnih skupnostih, lqer imajo starši v varstvu skupaj 476 otrok. Največ varovancev imajo v Krškem. V dvanajstih oddelkih je kar 221 otrok. V Brestanici so trije oddelki s 65 otroki. V Kostanjevici jih imajo 65 v petih oddelkih, v Leskovcu 55 v treh oddelkih in na Senovem 79 v štirih oddelkih.
nje igrišč za potrebe male š° in vzgojnih dnevov. Če toreJ ni mogoče uresničiti var"£
nega programa za vse
Prostora je kljub vsemu še vedno premalo, vendar so številke o novih mestih za varstvo vsako leto bolj razveseljive. Septembra letos bodo v Krškem odprli štiri nove oddelke, na Raki dva in enega v Brestanici.
V Krškem so dobili novembra lani tudi prve jasli za otroke od osmega meseca starosti do
Pot
štafete
V soboto, nekaj po osmi uri zjutraj, bo v Koprivnici stopila na tla krške občine letošnja zvezna štafeta mladosti. Po programu, ki so ga sestavili pri OK ZSMS in ki je v skladu z republiškim programom, jo bodo nato ob 8,25 sprejeli na Senovem (pred spomenikom padlim in žrtvam fašizma in nacizma), ob 8,40 na parkirišču pred brestaniško plinsko parno elektrarno, nato pa bo potovala skozi Krško, do osnovne šole Milke Kerinove v Leskovcu, Iger ji bodo pripravili osrednji sprejem.
Pred tamkajšnim slavnostnim odrom bodo pričeli kulturni program že ob 8,30, pol ure kasneje pa naj bi štafetno palico sprejel predsednik OK ZSMS. Sprejem zvezne štafete mladosti bodo v Leskovcu povezali z otvoritvijo prve športne dvorane v posavski regiji in športnih igrišč. Ta del slovesnosti se bo pričel ob 9,20. Ob 10. uri je v dvorani na programu rokometna tekma med veterani Krškega in Brežic, uro kasneje pa še tekma med zveznim ligašem iz Celja in reprezentanco krške občine.
treh let Zaposlene ženske so namreč prav za varstvo dojenčkov v največji zadregi. Zelo hudo je predvsem za tiste, ki morajo tuje varstvo drago plačevati, pa še nikoli ne vedo, kako dolgo bodo varuhinje pripravljene paziti na nj ihove otroke. Najbolj zanesljive in najbolj poceni so stare mame, vendar je veliko družin, Iger babic nimajo oziroma ne živijo z mladimi. Dosedanji oddelki jasli zatorej še ne morejo sprejeti vseh o trde. Potrebe po varstvu dojenčkov bodo vsak dan večje, ker se doseljujejo v mesto številne mlade družine.
Za približno 300 otrok, ki niso vključeni v organizirano varstvo, bo skupnost otroškega varstva vpeljala vzgojne dneve po krajevnih skupnostih. S pomočjo društev prijateljev mladine, izobraževalne skupnosti in krajanov bo poskrbela za ureja-
NOVI PROSTORI ZA OBČINO
Za občinsko upravo in družbenopolitične organizacije v Krškem bodo dogradili nov trakt, prostore v sedanjem poslopju občinske skupščine pa adaptirali. Vrednost celotne investicije ie nekaj nad 15,390.000 dinarjev. Predlog za gradnjo in finančne vire je občinska skupščina sprejela brez pripomb, saj prostorska stiska ovira dela vseh organov. Razen tega morajo zbori občinske skupščine sklicevati seje v prostorih delovnih organizacij, zdaj v Celulozi, zdaj pri Elektru, ker v kinodvorani ne morejo imeti ločenih sej.
Krške
SE PRIZIDEK — Dejavnost krškega zdravstvenega doma je že nekaj let močno utesnjena inje bila razširitev sedanjih prostorov res nujna. Prizidek bo „dodal“ okoli 620 m2 novih površin: za zobozdravstvo, medicino dela, reševalno službo, kotlovnico itd.
VSE V KRŠKO — Na minulem tekmovanju pionirjev „Kaj veš o prometu", ki je bilo pri krški osnovni šoli, so imeli največ uspeha domačini. Kpt ekipe so zmagali tako pri mlajših kot starejših pionirjih, pa tudi med posamezniki so v obeh skupinah zasedli kar po štiri prva mesta. Občinska prvaka sta postala Bojan Cizelj (starejši) in Andrej Unetič (ml.). Tokrat so bile ekipe dokaj izenačene in so bile med njimi razlike v točkah precej manjše kot v preteklih letih, kar velja tudi za posamično razvrstitev.
VEČJI PRESEŽEK - V trgovanju s tujino so delovne organizacije krške občine v minulem letu iztržile polovico več denarja kot leto poprej. Tak razvoj predvidevajo tudi to
potem bodo vsaj minimalflfB®
izobraževalnega programa, B e® vključujejo „vzgojni dnevi , res vsi deležni, da ob vst0P^n malo šolo razlike le ne boa prevelike.	^.
POVSOD
POTROŠNIŠKE
SVETE
Po krajevnih skupno^ krške občine ustanavljajo potrošnikov oziroma jih 0	.
jo tam, kjer jih že imajo, ni si od teh svetov Prece£ n;fli jo, saj nameravajo preK e opozoriti na številne prdbgg ki do sedaj niso bili obrav a . tako, kot so pričakovalll-	0
ne bodo več delali nep^Jg kajti na ravni občine bo» novljena konferenca po e. kov. Ta bo lahko rnarsl^?t>«iii ’ maknila, zlasti še, ker ^ zelo pogosto opozarjajo urejeno preskrbo.
novice
leto, ko naj bi izvoz, Pre(^VSfapiJ]* zaslugi tovarne celuloze “}Jrnii»-„Djuro Salaj", znova občutn« sel.
N®
POTREBNE SPREMEMBE^ 0 regionalnem posavskem P 7ajasH° problemih delavcev, ki vijglitU'
zaposleni na tujem, so ugi;rnv0Ietn8
di to, da tradicionalna n w nr srečanja niso najboljši na . naj bi vezavo tesnejših stikov. o J j^|i, jih pritegovali v mani^Lnjh o& na pogovore v okviru kraje ^0 v nizacij SZDL. Ker imajo preo utcie-krški in brežiški občini dobro y ^ na oUoška letovanja, bo	veliko
obliko pritegniti kar se	sicor*J
otrok zdomcev, saj se »■ najbolj odtujujejo.
\t radnj*?
POVEZATI VSE - v/obU^ času so na Senovem zn dejavnost krajevne 0 jv za po' ZSMS, prizadevajo pa si	anjz8CJ:
vezavo vseh osnovnih oje. sye To nalogo bo u'^| kr Jstal in ZSMS, ki se je prvič U	sRUp;
bil hkrati zagotovila kraj	^ fl>a
nosti in vseh DPO za mor terialno pomoč.
SEZONA JE TU — Drevesnica Gozdnega gospodarstva Brežice, tozd Hortikultura ima na Rim-šu bogato založeno drevesnko s sadikami okrasnega drevja in grmičja. (Foto: J. Teppey)
„Raje moškega kot žensko”
Težave žensk pri zaposlovanju — Veliko jih je brez poklica — Delo v izmenah nerade sprejmejo, ker nimajo popoldanskega varstva za otroke — Na vasi že drugače
logovorno o prednostnih nalogah
Solidarnostno združevanje denarja krajevnih skupnosti omogoča večje akcije
občini se namreč prenaša v komunalno skupnost in po novem ne sodi več v občinski proračun.
Večina denarja, 2,5 milijona dinarjev, bo namenjena za financiranje programov krajevnih skupnosti. Milijon dinarjev od tega naj bi bilo letos namenjeno za pospeševanje razvoja po zakonu manj razvitih krajevnih skupnosti Blanca in Zabu-kovje. Obe krajevni skupnosti bosta s tem razširili in izboljšali krožno cesto Gornje Brezovo-Lončarjev dol-Vranje-Podvrh-Tmovec-Poklek-Blanca-Sevnica, koder vozi vsak dan že 15 delavskih in šolskih avtobusov. Na krajevno skupnost Blanca naj bi za ta dela odpadlo 400.000 dinarjev in Zabukovje 600.000 dinarjev.
Od vsega denarja ostaja še 1,5 milijona dinarjev. Le-ta naj bi se
Izvajanje samoupravnega sporazuma, s katerim združeno delo •Eniške občine financira med drugim tudi programe krajevnih skupnosti, je prineslo mnoge prednosti. Predvsem je na voljo znat-}° Ve.^ denaija, le-ta pa se z iznajdljivostjo, prispevki občanov v enaqu in delu še mnogokratno oplemeniti.
izvršni svet je na seji 5.
,? sPiejel predlog za letošnjo de-r~y sredstev, o čemer se bosta ®la še zbora združenega dela in jevnih skupnosti občinske skupine. Pri predvidevanjih, koliko naj iaiiT- zbralo tega denarja, izlia-od ?'ans*c^1 številk. Tako naj bi se stvn j St‘ PrisPevka za gospodaric h *5ruto osebnih dohodkov in 3 *	.~.0(* negospodarstva nateklo
’ milijona dinarjev. Prišteti je pP« treba tudi 650.000 dinarjev,
4un0t &e 23 te namene krajevnim davkov5**™ °d P0'’1411*11 kmečkih
> denarja naj bi dali za ne-naložbe milijon dinar-
Dlafil ’95 ^ naJ bi So 23 od"
DttnM°i?OSOjila 23 nakup gredeija,
S12!,744-738-95 Pa naj bi nV
kalniK°	23	vzdrževanje	lo-
cest v občini. Cestna služba v
.Vedno sredi dela za napredek
^rTT3 Ut*e*e*ba Malkovčanov pri asfaltiranju — Sredi _ britve obstoječega vodovoda — Tudi mladi pridni
no^8 sP0Inen*^u padlim so vklesana imena 50 žrtev te vasi. Podob-kot med vojno še vedno složno primejo za delo v vseh akcijah, U J"} lotijo. Za predvideno asfaltiranje ceste so se krajani odloči-Drk lz^e.mno visok prispevek. Tisti, ki imajo hiše ob cesti, naj bi Pevali po 12.000 dinarjev, ostali pa po 8.000 dinaijev.
del vasi je moral vse	brali poseben pododbor; vodi
Pnčrpavati vodo	ga Franc Pavšič, blagajnik pa je
Anton Koren. Sami sp zavedajo, kako velike so potrebe in kako malo je za vse denarja. Kljub visokemu prispevku za predvideno asfaltiranje ceste z zadovoljstvom pričakujejo začetek del. Anton Koren meni, da bi morali potegniti asfalt skozi vse naselje; raje bi pustili v gozdu še kakšen meter makadama. S stare ceste se namreč hudo praši tudi v manj strnjenem naselju. Seveda je želja vseh, da v asfaltnem traku ne bi bilo prekinitev.
A. Ž.
Pomočjo hidrofora. Avtomat bili ,nfPrestano kvaril, ljudje so din • ve^el brez vode. Mla-trov •so,sedaj izkopali 250 meten! Jarka za cevovod. Minuli bel t S° Van^ P°l°žili cevi in ka-ZgrJ,[ 8a zasuli. Sedaj bodo SO nnn' ^ d°datni zbiralnik za dh* ♦= Utrov v°de. Zanimivo
kom m za t0 Pr* mrS nn,lso moledovali za po-oc. Dela opravijo sami. Pre-
so’ da tud' n°vi zbi-^ nared do 15. aprila.
^a akcijo za vodovod so iz-
delil po ključu. Dogovori so potekali v tej smeri, da naj bi krajevne skupnosti Šentjanž, Krmelj, Tržišče in Bučka letos združevale denar za izvajanje programov v ostalih krajevnih skupnostih, predvsem na Studencu, v Sevnici, Boštanju, Loki in Primožu. Krajevne skupnosti Loka, Primož, Sevnica in Studenec naj bi prihodnje leto odstopile denar krajevnima skupnostma Tržišče in Boštanj za odplačilo najetih posojil za modernizacijo cest na njihovem območju.
A. ŽELEZNIK
Več preventive
Poročila medobčinskih inšpekcijskih služb, pravosodnih organov, sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja in postaje milice je minuli četrtek obravnavalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Poročila v glavnem prikazujejo uporabo prisilnih ukrepov. Vprašanje je, če ne bi odnosa občanov do mnogočesa ustrezneje uravnavali tudi s predhodnimi zaščitnimi ukrepi.
Delegacija ZK je ugotavljala širjenje zaposlenih v raznih organih, čeprav naj bi se s podružab-ljanjem število zaposlenih zmanjševalo. Spraševali so se, zakaj je tolikšno število nerešenih zadev pri oddelku za gospodarstvo občinske skupščine. V poročilu ni zapisano nič o razlogih za to, občani pa se ob tem dostikrat jezijo. Verjetno pripada večina tega zaostanka gradbenemu referatu. Videti je treba, ali prihaja do zastojev zaradi nepopolnosti vlog občanov ali česa drugega.
Podobno kot na seji občinske skupščine je bil tudi na seji predsedstva govor o velikem številu prijav kmetijskega inšpektorja. Prijave zaradi zakotnih pripustov so presegle se meje. Vprašanje bi bilo treba reševati sproti, ob boljšem delu veterinarjev. Tiste, ki bi tudi potem trmoglavili, pa bi morali nato res ustrezno kaznovati. Izražena je bila tudi želja, da bi sodnik za prekrške vsaj tako hitro kot prometne prekrške obravnaval prekrške staršev nad mladoletnimi otroki. Znani so primeri, ko so prihajali pozivi in odločbe na šole, ko so otroci šolo že zdavnaj zapustili.
Sedettl zidan' . ~	so	se minuli teden složno lotili zasipavala cevovoda. Štiri gospodinjstva
c stoji nad bazenom. Poslej ne bo več sitnosti s hodroforom. (Foto: Železnik)
Sevniški paberki
f.el nosili na	j’1’	b°dopo-
Telovniki fn“rUh Uo5tanisld Sg*** motiviIZVCZCni S star0"
v belem in
kraj so našli med Radno in Konjskim. Za velike količine industrijskih tekstilnih odpadkov predvideva program posebno stiskalnico. Končna izvedba prestavitve smetišče je odvisna od denarja.
J?. S‘o2^L1r Zak,iučna dela S *d?av tven J^°Vanjski stavbi
>. Po]p„ n®83 doma se bližajo
T P°Štc LT* poslovnih prosto-
£S'beimehU fTgovskem delu te
Od * proda aln px° jalna obutvc t?Ptl	.SpeccrHc pu bo
a £ Je izguhn uuJS, kombinat. Le-
Ntorov TrJ 1 °b Prcurejanjih
Ceniku padlim P°djUtja P"
^goPdRocIRamu SMETIŠČE Podjetif ^omunalno stanovanj-
flt!tUrncnticiin ?rJV VSO Potrebno smetil Prestavitev sevni-a 7 Gmajne. Primeren
SLABA NAPETOST - Na Mal-kovcu ima priključke za elektro-motoije le osem ali devet hiš od skupno 42! Prebivalci se tudi sicer pritožujejo nad slabo napetostjo. Električarji so se lotili obsežnih del obnove omrežja proti Skrovniku in Potoku blizu Šentjanža. Splošni napredek na vasi terja večji odjem.
KONČNO OGRAJA - Na ne-asfaltiranem odseku ceste od Šmarja proti Krakovemu, kjer so ob modernizaciji pred leti sprožili plaz, so pred nedavnim končno le postavili jekleno zaščitno ograjo na opornem zidu nad Sevnično. Utrditev cestišča obeta tudi asfaltno prevleko.
xi:vyiši:i vestmi
ZIDARIČ - NOSILEC ŠTAFETE
V soboto ob 12.30,bo osrednja prireditev ob sprejemu zvezne Titove štafete na Lisci, Iger se ji bodo pridružile še številne lokalne štafete s pozdravi mladine, občanov in delovnih ljudi našemu predsedniku Titu za 85. rojstni dan. Mladi bodo že zjutraj krenili v partizanskem pohodu na vrh, ravno tako tudi planinci. Nosilec štafetne palice v sevniški občini bo Marjan Zidarič, predsednik občinske organizacije Zveze za tehnično kulturo.
SKUPNO O GOZDARSTVU
Za petek, 22. aprila ob 7. uri, je v Sevnici predvidena skupna seja občinskega izvršnega sveta in predsedstva občinske konference SZDL ter predstavnikov brežiškega Gozdnega gospodarstva. O. novi samoupravni organiziranosti gozdarstva je bila že vrsta sestankov, razmere pa še vedno niso zadovoljivo urejene.
LAŽJI BIK V ROGAČ ICAH
Minuli četrtek je kmet Alojz Androjna iz Roeačic dobil primernejšega bika za pleme. Posavski veterinarski zavod mu ga je oskrbel v Novem mestu.
NADALJUJEJO Z DELI — Ljudi v Lakniški dolini je že skrbelo, če se bodo dela na modernizaciji ceste res nadaljevala, ker je cestno podjetje odpeljalo stroje. Minuli teden so bili stroji nazaj. Predvidoma naj bi letos utrdili še za en kilometer novega cestišča, tako da bo z mokronoške strani posodobljeno tri kilometre te ceste.
Labodu priznanje za sanacijo
Ljubljanski Tip-top je pred leti zašel v velikanske težave, kar se je poznalo tudi v trebanjskem tozdu. Med sanatorji je tudi novomeški Labod, v okrilju katerega dela tozd Temenica v Trebnjem od 1. januarja 1976 dalje.
Mučne negotovosti je konec. Mnogo delavcev se je v kritičnem položaju odločilo zapustiti potapljajočo se barko. Namesto dveh izmen so nato organizirali le eno izmeno. Predhodno matično podjetje je izredno slabo skrbelo za opremo obrata. Večina strojev je bila še iz leta 1965. V sestavu Laboda so v Trebnjem pripravili tudi krojenje. To pomembno fazo dela so vse dotlej opravljali v Ljubljani, napori kolektiva, da bi dosegli
S tem ni računa
Pod tem naslovom smo 31. marca na tem mestu objavili članek, ki je zaradi netočnih podatkov napačno obvestil javnost, zato dajemo naslednji popravek:
Jevnikar Franc je dobil lastnega bika plačanega po 34,11 din za en kilogram mesa, oziroma 19,10 dinarjev za en kilogram žive teže (56-odstotna klavnost); pri Emoninih bikih pa po 19,20 din za kilogram žive teže (56-odstotna klavnost). Podatki so vzeti iz izplačilnih dokumentov pri Kmetijski zadrugi Trebnje.
V članku napisane cene so netočne, posebno še to, da gre pri lastnem biku za ceno mesa, pri Emoninih bikih pa za ceno prirasta žive teže. Tudi primerjava iztržka po komadih je napačna, ker je za lastnega bika v teži 475 kg prejel 8.595,70 dinarjev, za prirast 582 kg pri treh Emoninih bikih pa 11.174,40 dinarjev.
Izračuni kažejo, da je bil iztržek pri Emoninih bikih za
340.00 dinaijev po komadu večji, če upoštevamo nabavo 200-kilogramskih telet po ceni
23.00 dinaijev za en kilogram in 8-odstotne obresti od vloženih sredstev.
S tem smo netočno informacijo popravili!
Uredništvo DL
osvojitev tega dela v Trebnjem, so bili pod starim vodstvom zaman.
Minulo poslovno leto je bilo zato v marsičem odločilno. Delavke so se zagrizle v delo. Tozd Temenica je z 78,8 odst. nekdanjih delavcev ustvaril 110,2 odst. dohodka. V prvem letu sanacije tozda sicer niso ustvarili potrebnega dohodka za odplačilo anuitet obrokov sanacijskih posojil in obresti zanje za kritje izgube iz leta 1975. Vseeno je razveseljivo, saj je sicer sanacija uspela v vseh pogledih. Prav zato so kolektivu Laboda in delavcem v trebanjskem tozdu izrekh priznanje izvršni svet občinske skupščine v Trebnjem in delegati zbora združenega dela občinske skupščine na zadnjem zasedanju. Minulo leto namreč na splošno za vso tekstilno industrijo, posebno za izdelovalce težke konfekcije, ni bilo lahko.
ISKRA POKROVITELJ - Podobno kot na hiši na Marofu bodo še v vrsti krajev v trebanjski občini v teh dneh odkrili obeležja v spomin na pomembne dogodke za zgodovino komunistične partije v tej občini. Nad ploščo za partijsko šolo na Drečjem vrhu je prevzela pokroviteljstvo Iskra — tozd Elektroliti Mokronog.
Kako so se razmere v trebanjskem tozdu Temenica izboljšale v primeijavi s prejšnjimi leti, najprepričljiveje pove na videz obrobna stvar, ki jo je povedal direktor tozd Temenica Alojz Kopina: ..Poslovno leto smo zaključili z 1,15 milijona ostanka dohodka. Spet smo lahko določen denar dali v sklad skupne porabe, česar v sestavu Tip-topa delavci vrsto let niso poznali."
A. ŽELEZNIK
Pridelek po zlu - trud ostane
Sneg z burjo zadnje dni marca jev glavnem odpravil sleherno upanje na boljši pridelek v vinogradih. Ce bo kaj obrodilo vsaj za vzorec, bo uspeh. Tudi Jožetu Mikcu, sicer zaposlenemu kot šofeiju v mirenski Dani, je pozebel vinograd na Stari gori. „Kar bo še odgnalo, bo vsaj za letos jalovo. Letos bi morale roditi novo zasajene trte, sedaj po vsej verjetnosti ne bo nič tako v starem kot novem delu vinograda," ugotavlja po prvih ogledih.
Ob tem je seveda jasno, da bo trta potrebovala še več nege. Takoje bilo minuli teden marsikje na vrsti kopanje, tudi pri Mikčevih. Ob vsej nesreči z letošnjim vremenom sam sneg ob koncu marca še ni bil tako nenavaden, pač pa nenadna in dolgotrajna otoplitev pred tem. Takšno muhasto vreme pa se je vleklo že od jeseni dalje in pravzaprav skozi vse leto.
Ne verjamejo, dokler ne vidijo
Še letos nova učiteljska stanovanja v Šentrupertu?
Ce bo šlo vse po sreči, naj bi bila v jeseni vseljiva nova, tako dolgo pričakovana učiteljska stanovanja v Šentrupertu. Vmes je seveda ta še vedno tolikanj zlovešči „če“. Razgovori o predvidenem financiranju v občinskem merilu minuli četrtek namreč še niso prinesli nič določenega. Ljudje so seveda veseli vsake najmanjše podrobnosti. Tako so nekateri preproste odmeme količke zemljišča na drugi strani ceste ob šoli že imeli za količenje za novo gradnjo. Tako daleč, žal, še ni.
Ob vsem še ni nagrad niti gradbeno dovoljenje. Ob vrsti nejasnosti je jasno to, da ne bo šlo za nobeno montažno gradnjo. Navsezadnje je takšna gradnja le neznatno cenejša, take gradnje pa nista vesela niti krajevna skupnost niti spomeniško varstvo. Gradnje v Šentrupertu se očitno ne bo lotila stanovanjska skupnost kot npr. v Mokronogu, na Mirni ali v Trebnjem. Dejanski pričetek gradnje stanovanj za učitelje v Šentrupertu je nadvse težko pričakovan. Sola ima razpisanih pet mest za prosvetne delavce, na voljo pa ni niti eno stanovanjc. Trije prosvetni delavci se trenutno vozijo iz Trebnjega in dva z Mirne. Želja vseh dejavnikov v krajevni skupnosti je, da bi učitelji tudi živeli v kraju, kjer delajo, ker se le tako lahko uspešneje vključijo v družbenopolitično in
kulturno življenje kraja. Predvsem pa - zanespveje tudi ostanejo na šoli!
Jože Mikec: „Zmrzal je že prvi dan.usodno škodila komaj nastavlj enemu letošnjemu pridelku v vinogradu."
Iz kraja v kraj
imela trebanjska občina urbanistične zadeve še poverjene novomeškemu Dominvestu, so bile znane težave graditeljev, ki so mnogokrat zaman iskali urbaniste na sedežu v Novem mestu, ker so bili ti kje na ter©- • nu. Sedaj, ko ta dela opravlja ljubljanski Projektivni atelje, teh težav ni več. Ob določenih uradnih urah ob sredah je urbanist dosegljiv v prostorih občinske uprave. Ljudje dostikrat iščejo nasvete pri njem. Strokovnjaki imajo s seboj vedno tudi več vzorcev za načrte hiš, tako da tudi glede gradnje ne manjka izbire.
SKRBIJO ZA CESTE - Na Tre-beljanskem, posebno proti Cužni vasi, kar ob cesti ne manjka peskokopov. Seveda so poskrbeli, da ta pesek najde pot na ceste, ki so tudi
tod vse bolj obremenjene s prometom.
NOVA SEKCUA - Na nedavni seji mirenskega Partizana so se odločili ustanoviti še namiznoteniško sekcijo. Vadite^a imajo, nekaj dobrih mojstrov loparjev in bele žogice je tudi. Prav gotovo bodo našli še več novih članov, tako da bo športno in rekreacijsko življenje Mirne le še pridobilo na pestrosti.
TAJNIK KS - Novi poklicni tajnik* mirenske krajevne skupnosti, dolgoletni družbenopolitični delavec Darko Krištof, ki se je z vrsto akcij izkazal v kraju, od dela v Partizanu, vodstva zadruge za komunalno urejanje v Rojah I Moj dom in drugje, naj bi predvidoma pričel z delom pri krajevni skupnosti v ponedeljek, 18. aprila.
TREBANJSKE NOVICE
14. apsila 1977
Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK
DOLENJSKI LIST
19
Bevske muke * kočeuske nouice * kočevske novice * kočevske novice * kočevske novice
Opraviti jezove na reki Kolpi
i so propadli mlini in žage, zdaj propadajo jezovi — Ker je manj vode, je tudi manj "■*'««.____^	~ Strožji do krivolovcev — Zavrnili osilniški predlog
Usklajevalni
^jenreHlr	Šiških družin Kočevje, Brod na Kolpi in
.^niki občin K*	na ®r<^u 113 Kolpi razpravljal skupaj s pred-
® pritoki. Uont p'-'6’ ^e^*ce Čabar o gospodarjenju s Kolpo 'tožili v Kolnn ™ An« ’ Je °^bor lani uspešno deloval, saj so Jeveljalookolil60OOOan°V	Postrvi	in	9.500	sulčkov,
da bodo
P3B0V. rJJJ-000 dl« mladih li-P°vali 2»^! pa,ne bodo ku-
^ejali v rihn • bodo sami invv7rl"- °80Jnici na Homru
CdffKP°t0kih-Z'udarni-
^Uredilitnrt° na teb poto‘
ZavSdlP.ragove.
? jezov an'aL^'do za Popra-
* P^Sdafa SP‘ m P°tokih, ^totkSv
Zov ie rib« 'PP^odovanih je-J1 stalež za okoli 20
"^njži, kot bi bil
si-
“TS"80 brez
JHJjigovodij
,"Mat,?H;!6c.,ed' “ PO-
Novi .i
fejf med1* dS°VddStVU Pre‘
VDdiH organizacij z?n,- moraJ°
,r*
cer. Najbolj so potrebni popravila jezovi pri Goršetih, Gorenji Lamani dragi, Slavskem lazu, Lazih in Dolu.
Letos je leto varstva okolja. Ribiči vseh treh ribiških družin bodo organizirali po dve akciji čiščenja bregov in voda. Seveda bi bili dolžni čistiti vodo in obrežje predvsem tisti, ki jo onesnažujejo, se pravi vsi občani tega območja. Nj prav, da bi eni okolje onesnaževali, drugi pa za njimi čistili.
Sprejeli so tudi nove cene za članske ribolovnice. Letna velja 200 din. Vsak ribič je dolžan
ovska čustev, Tn vj
mvaUd0veHSUs-ka <ku5tva šP°«"a> PodnK > ^štva za vL f ’ ^štva
Ca. v tet S1'0 avali i"
V^onnatnterji- ^'-
» mnogTVenč0:ega
N«ovod^aS0^°«i, dela
S52>ft ffis
delo j, ? svoje pro-
£odo°?tala
sedanj; j&diov ri- z knjigo-4&T- blaeafniu* Dejstvo ie £ več ’2‘je,?daj	svojega
kovnQ 8 niti čas t400’ ne bodo
, u.	masovno niti
1. MAJA V DRAGO
Osrednja proslava letošnjih obletnic ZK in predsednika Tita ter 35-letnica oborožene vstaje v Dragarski dolini se bo začela 1. maja ob 10. uri pred gasilskim domom v Podpreski, in sicer ob vsakem vremenu. Pri proslavi bodo sodelovale vse družbenopolitične organizacije Dragarske doline in šolska mladina. Nanjo so vabljeni tudi vsi nekdanji borci in borke, ki so se za časa vojne borili v naši dolini.
Za uvod v glavno proslavo bo 22. aprila proslava v Taborski steni. Dne 25. in 26. aprila pa bodo pospremili Kurirčkovo pošto.
F. K.
opraviti še 10 prostovoljnih delovnih ur na leto ali plačati za vsako neopravljeno uro 50 din.
Prepovedan je ribolov v vseh pritokih Kolpe, razen v Čabran-ki in Kupici. Ostali ribolovni režim je letos isti kot lani. Za to območje bo veljal tudi slovenski pravilnik o ribolovu in slovenski odškodninski cenik za krivolovstvo in druge prestopke. Nekaj novosti oziroma izboljšav so uvedli pri čuvajski službi.
Obravnavali so tudi pobudo iz Osilnice, da bi tu ustanovili samostojno ribiško družino. Ugotovili so, da predvideva zakon le eno ribiško družino oziroma organizacijo na enotnem ribiškem območju. Menili so, naj se Osilničani tudi v bodoče vključujejo v eno izmed RD, kot so se doslej. Z veseljem bo vsaka RD sprejela tudi njihove pobude in pomoč pri delu za varstvo voda in okolja, pri gospodarjenju z vodo, vlaganju rib itd.
J. PRIMC
SLAB ZAČETEK — Začetek letošnje ribolovne sezone je bil zaradi mrzlega vremena bolj slab. Prijemov je bilo malo, vendar so nekateri le uplenili tudi nad kilogram težke postrvi. Na fotografiji: ribič na sotočju Kolpe in Čabranke. (Foto: Primc)
Radi bi ribiško družino
ustanovitvi ribiške družine Osilnica, ker za to ni pogojev. S Cabranko in
Kot odgovor na sestavek „Radi bi ribiško družino", objavljen v 10. številki našega lista, smo prejeli pred kratkim zapisnik in sklepe 4. seje sveta krajevne skupnosti Osilnica, ki je bila 18. marca.
Iz zapisnika smo razbrali, da svet KS zanika pisanje Jožeta Ožure iz Ljubljane, ker ne opisuje pravih dejstev in ker meče slabo luč na delo zbora delegatov KS in posameznih članov KS.
Tako je v zapisniku posebno poudarjeno, da svet KS ali zbor delegatov KS nikoli nista sprejela sklepa o
Kolpo upravljajo in gospodarijo občine Kočevje, Čabar in Delnice oziroma ribiške družine v teh treh občinah, ki so jim dale občinske skupščine vode v upravljanje. Ribiške družine zadovoljivo gospodarijo z vodami, o čemer se je KS tudi prepričala. Ribiči organizirajo vsako leto tudi čiščenje rek. Za vlaganje rib v Kolpo in pritoke pa so lani porabili okoli 160.000 din.
Iz KS Osilnica
PROSLAVA BO MAJA - Proslava v počastitev 40-letnice ZKS in ostalih obletnic Z K in tovariša Tita bo za območje KS Osilnica na krajevni praznik, 21. maja. Na proslavi bodo objavili rezultate tekmovanja med posameznimi vaškimi odbori, ki tekmujejo, kje bodo opravili več prostovoljnih delovnih ur za urejanje raznih komunalnih zadev pb vaseh. Seveda ne bodo pomembne samo ure, ampak predvsem učinek opravljenega dela.
HOČEJO SVOJEGA DELEGATA - Za vse SIS imajo KS Osilnica, Vas-Fara in Banja Loka skupnega delegata in eno delegatsko mesto. Zdaj je KS Osilnica predlagala, naj bi imelo njihovo območje svoje delegatsko mesto, ker menijo, da bo potem delo delegacije boljše, kot je bilo doslej.
OB SOBOTAH PLES - V gostilni Kovač je ob sobotah ples. Igra ansambel iz Reke.
HRANIJO STARINE - V Osilnici ob glavni cesti že dolgo stojijo odsluženi avtobus, tovornjak in osebni avto. To kraju nikakor ni v okras.
ODŠKODNINA ZARADI TGCE - Občinska skupščina Kočevje je obvestila KS, da bodo razpoložljivi denar, ki je na razpolago za povrnitev škode po lanski toči, razdelili samo kmetom, ki nimajo drugih virov dohodka.
Divjad ovira kmetovanje
Obisk pri zlatoporočencih v Klinji vasi
Zlato poroko sta pred kratkim praznovala 77-letni Jože Novak in njegova 72-letna žena Micka iz Klinje vasi pri Kočevju-
„Poročila sva se leta 1927 pred pustom. Točnega datuma pa ne veva, ker so nama otroci zgubili poročni list,“ je povedala mati Marija.
Oba sta se rodila v vasi Ko-rinj pri Krki v Suhi krajini, lqer
materji ano,
nt> niti stro-
^Posln^^knUp01"0 del°. vo-oCslovnih i^Sovodskih listin
'ferife n^htev;
oh^nih kn^ -----------------
Tako aef l®r zaključi x0bčasnc
,^7° dela pS račune itd. Wni nJ|8ovodje^av‘Ce xl°izku-
^	tud,
vSako Zdajznašla>
* Kakor pa bodo ANDREJ ARKO
ZLATOPOROCENCA — Jože in Marija Novak iz Klinje vasi pri Kočevju sta vedno kmetovala in bosta še, če jima bosta dopuščala zdravje in divjad. (Foto: Primc)
sta se tudi spoznala, poročila in živela do nedavnega, saj sta se šele pred tremi leti preselila v Klinjo vas. Tudi tu kmetujeta.
V zakonu se jima je rodilo 10 otrok. Sedem je še živih. Najstarejša, Marija, poročena Lavrič, ima že skoraj 50 let.
Oče je bil od 1943 pa skoraj do konca vojne partizan. Zaradi invalidnosti je bil odpuščen 14 dni pred koncem vojne. Zdaj, kot vojaški vojni invalid, dobiva 850 din invalidnine in še 750 din republiškega dodatka. Vojak je bil tudi v 1. svetovni voj-, ni, in sicer 9 mesecev.
Kmetujeta še vedno rada, vendar pravi oče, ki je bil lovec od leta 1929: „Zverina je prehuda. Srne, jelenjad in prašiči vse popasejo. Včasih ni bilo toliko zverin. Po vojni se je to zaredilo. Prej ni bilo tako hudo tudi zato, ker je bilo veliko ,ravbšicev‘ (divjih lovcev). Zdaj pa mora lovec v glavnem vse oddati, kar upleni.11
J. PRIMC
Prireditve za obletnice
Sredi aprila se začne tudi v kočevski občini več svečanosti v počastitev obletnic ZK, tovariša Tita ter drugih obletnic in praznikov. Naštejemo naj le nekaj svečanosti:
15. aprila ob 15.30, (za mladino) in ob 19.30,(za odrasle) bo v Šeškovem domu predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Prikazali bodo dramo „Martin Kačur“. Predstavo organizira ZKO.
16. aprila bodo predvojni kočevski komunisti obiskali Čebine in Trbovlje, 18. aprila pa se bodo udeležili razširjene seje CK ZKS.
20. aprila ob 12. uri bo pri spomeniku v Kočevju proslava ob sprejemu letošnje zvezne štafete mladosti in lokalne štafete. Lokalna štafeta bo šla na pot 16. aprila iz Podpreske, obiskala bo vse krajevne skupnosti in
20. aprila iz Livolda krenila v Kočevje.
22. aprila ob 12. uri pride v kočevsko občino kurirčkova pošta", in sicer v Predgrad. 23. aprila ob 12.15 jo bomo sprejeli v Kočevju, 24. aprila ob 11.30, v Fari, 25. aprila ob 9. uri v Osilnici, ob 11.30 na Travi, ob 14. uri v Podpreski, 26. aprila ob 10. uri pa jo bodo v Travniku predali ribniškim pionirjem-kurirjem.
25. aprila bo svečana akademija v počastitev dneva OF in 1. maja v Šeškovem domu.
4. maja bo proslava krajevnega praznika Kočevje, na kateri bodo podelili letošnja priznanja KS.
Vmes bo še več drugih proslav in prireditev, med njimi tudi sprejem mladih v SZDL in podelitev letošnjih občinskih odličij OF.
IZ KS KOČEVJE
HIŠO PODRLI - Te dni so podrli hišo na Roški cesti 3 v Kočevju. Bila je že stara, razen tega pa je ovirala voznikom pregled na cesto.
BRONASTA ODLIČJA OF -Letos bodo prvič podeljena bronasta odličja OF, ki jih bodo podeljevale krajevne organizacije KS. V Kočevju bo podelitev 26. aprila, odličja pa bo dobilo 37 občanov.
em rešitev za podeželje
pri P*0deže|ja in krepitev njegove gospodarske moči skušajo v KS Osilnica
  e9r>iti tudi turizem — Tesno sodelovanje s sosedi Hrvati
Pa ^^bra ^	     —-----------------------------------------------
® 5ačrtV*eli tudrdU,Stan0Vili turistično društvo Osilnica, 3. aprila	-	Kako boste načrte uresni-
Jt b.j r* S ritnj. . elovni proeram Pn mtankii «mn v nnonvnrili	čili?
14 sodBi s PredseHn i? Pro8ram- Po sestanku smo se pogovorili ^	Tonetom	Kovačem, v razgovoru pa
°TDnaifin ^ TD Cabar Drago Kvaternik, s katerim bo
eje sodelovalo.
dobro? ,uh objektov,
'St,
na J*5"0 delo TD. Bli-
^ PteJD' čePrav 5^- “"“J0 že St^enSlcev\aV.,teJeJ° le okoli .n>soimlm č«Prav ob usta-»benega turistič-es “najo umetno
CbjCSnneobenega^^:
V* *** S sn “naj° UmCtno J ^ev nPOmmki °k°U 3 ^kta'	eta	na leto.
?^‘^^Unne°StSeZaveda> C>° Popcnit^f piinescL
skupno
^ bi
v4bfb^whncpripraviJ-i.
udi	na	asfalt
se h , na turistič-
asfah4 kmalu tu‘ .sfaltna cesta. Ne bi
ttrei vaši bližnji
očistili in
olepšali vasi, bregove Kolpe in Čabranke, pročelja hiš, uredili dostope v vasi. Določili smo še smetišča za posamezne vasi, zdaj pa bomo ukrepali, če bodo vaščani odlagali smeti kam drugam.
V razgovor je posegel tajnik TD Čabar Drago Kvaternik, ki od 1. marca letos oprav j a to dolžnok poklicno. Povedal je, daje veliko smeti prinesla proti Osilnici in naprej Ča-branka iz Cabra. Zdaj pa je občinska skupščina Čabar odločila, da občani lahko odlagajo smeti le na določena smetišča. V mestu Čabar pa so organizirali odvoz smeti. Vsako gospodinjstvo je moralo kupiti smetnjak. Odvoz smeti bo leto dni brezplačen.
— Katere vrste turizma so že zdaj na območju Osilnice in katere bodo v bodoče?
- Znana sta predvsem ribolovni in lovski turizem. Kolpa je do Osilnice tako čista, da jo lahko piješ. Vedno več je na Kolpi kajakaških prireditev. V bodoče nameravamo tem vrstam turizma dodati še izletniški, kmečki in zdravstveni turizem.
- Nekatere bomo sami, nekatere pa v sodelovanju s TD Čabar. Tako moramo predvsem urediti več prenočišč, da bi lahko sprejeli na prenočitev hkrati najmanj avtobus gostov. Čabranci nameravajo urediti v Gerovem tak gostinski objekt. Morda bi ga kasneje tudi pri nas. Do takrat pa bomo širili kmečki turizem, se pravi, zainteresirali bomo naše vaščane, da bodo urejali turistične sobe in jih oddajali gostom. Zdaj ima-
TONI KOVAČ: „Naše območje sodi pod Gorski kotar, zato tesno sodelujemo s sosedi Hrvati na turističnem področju, pa tudi na mnogih drugih."
mo na območju Osilnice le 12 ležišč, in sicer 8 v naši gostilni, 4 pa pri Šercerjevih. Predvsem bi lahko oddajali sobe vsi, ki so si zgradili ali še grade nove hiše.
- In zdravstveni turizem?
- Po sedanjem predlogu naj bi v višinskih vaseh, kot so Žurge, Čačiči, Bezgovica itd., uredili po eno hišo za oddajanje oziroma za zdravstveni turizem. Pri nas ni le čist zrak, ampak so nadmorske višine 700, 800 in več metrov primerne za zdravljenje bolezni srca in ožilja.
— Turisti pa ostajajo dalj časa v istem kraju, če je poskrbljeno še za zabavo, razvedrilo, rekreacijo, izlete. Kaj boste storili na tem področju?
- Na območju naše krajevne skupnosti in na sosednjem Hrvaškem nameravamo sami ali skupaj s Hrvati urediti nekaj izletniških točk. Do njih bodo izletniki prišli peš ali pa delno tudi z avtom.
RIB JEK IN LOŠKA STENA Z MOŽEM je prva taka izletniška smer. Do baročne cerkvice se da z avtom, naprej na Loško steno in do „moža“ (oziroma kot pravi legenda: okameneiega lovca) pa bo mo markirali pešpot.
TABORSKA STENA, ki je znana iz NOB, je druga taka izletniška smer. V Belici bi si lahko ogledali domačijo pisatelja Toneta Ožbolta in narodnega heroja Jožeta Ožbolta. Do Žurg bi se lahko peljali z avtobusom, nato pa šli peš do Taborske jame.
IZVIR KOLPE je tretja izletniška smer. Zdaj se da z avtom le do Osilnice. KS Osilnica in Gcrovo pa bosta popravila most čez Cabranko. Osilničani bi morali urediti cesto do
mostu, naprej pa jo bo Sumarija Ge-rovo, in sicer do vasi Zgornji Hrib, ki je 4 km daleč, se pravi blizu izvira Kolpe. Seveda bi bila tu tudi peš pot do izvira s počivališči ob priročno urejenih vodnjakih oz. vodovodih („žlebovih“).
ČABAR Z OKOLICO IN IZVI-. ROM ČABRANKE bi bil naslednja izletniška smer.
Razen vsega, kar smo že našteli, bodo našim gostom na razpolago še druge športne in zabavne dejavnosti, med katerimi naj omenim nabiranje gob in borovnic, lov na polhe in kajakaštvo.
DRAGO KVATERNIK: „Zave-damo se, da uspešen turistični razvoj Osilnice Cabru le koristi, saj bo potem tudi k nam prišlo več gostov.14
Seveda bomo za naše člane in domačine organizirali tudi predavanja in izlete. Občane bomo skušali zainteresirati za izdelovanje spominkov, ki bi jih prodajali turistom poleg razglednic, knjige našega pisatelja Toneta Ožbolta „Dežela Petra Klepca" in drugega.
- Iz vseh načrtov se vidi, da bosta TD Osilnica in TD Čabar tesno sodelovala. Torej se niti Osilničani niti Čabranci ne bojite, da bi drug drugemu konkurirali?
- Turistično društvo Čabar nam je doslej največ pomagalo, več kot Kočevje. Tudi v bodoče bo to sodelovanje dobro. Razen tega sodelujemo z mladinsko organizacijo, ribici, lovci in krajevno skupnostjo, -je povedal Toni Kovač, tajnik TD Cabar Drago Kvaternik pa j e dodal:
- Ce bo več turistov obiskalo Osilnico, jih bo nekaj prišlo gotovo tudi v Čabar. To pomeni, da turistični razvoj Osilnice za nas ni konkurenca, ampak le naša korist. Isto velja tudi obratno.
Povem naj še, da je Turistična zveza Gorskega kotara, ki zajema tudi Čabar in zgornji del Kolpe ter Ča-branko, predlagala, naj bi na njenem območju in pri sosedih uvedli turistično kosilo po enotni ceni. Seveda bi lahko bila dva menuja ali več, vendar bi morala biti cena enotn u Ta predlog smo mi že sprejeli, pa tudi TD Osilnica se z njim strii
Ker se namerava TD Osikica ukvarjati s kmečkim turizmom, na v premislek povem, da so na območ ju TD Ogulin oprostili davkov vef kmečki turizem. Obravnavajo ga namreč kot kmetijsko proizvodnjo oziroma eno izmed dejavnosti kmetijstva.
Ob zaključku naj dodam, da se bodo marsikomu zdeli načrti Osilni-čanov morda preobsežni in neuresničljivi. Vendar so Osilničani že dokazali, da morejo uresničiti marsikaj, kar se zdi mnogim neizvedljivo.
Foto in besedilo: J. PRIMC
Stran uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI LIST
17
Skrb za množičnost in rekreacijo
črnomaljska TTKS se vse bolj zavzema na delavske trim akcije, dobro delo v šolskih športnih igriščih, podpira pa idejo o belokranjskih M KZ
»Naša TTKS,“ je povedal Marjan Črne, tajnik črnomaljske TTKS, „se zaveda številnih in odgovornih nalog. Zato smo si v delovnem programu zastavili kot glavno nalogo skrb za množičnost in rekreacijo delovnih ljudi. Tako dajemo za to dejavnost deset odstotkov od vsega denarja, kar znaša 80.000 din.“
Navzlic temu pa na črnomaljski Zavedajo se namreč, da so nekaj let
TTKS ugotavljajo, da je denar še vedno glavna ovira za še hitrejši razvoj njihove dejavnosti. Program dokaj dobro uresničujejo, predvsem s številnimi in vse boj priljubljenimi občinskimi ligami. Tako bo v malem nogometu nastopilo 14 ekip, v namiznem tenisu 10 ekip, v šahu 7 itd. Vzporedno z množičnostjo pa skrbijo tudi za športne sodnike, vaditelje, trenerje, vodnike, veliko moči pa so usmerili v šolska športna društva.
nazaj izvor talentov vse preveč zanemarjali in bodoče športnike prepuščali yudem, ki svojega dela največkrat niso dobro opravljali. Da misli-
O JURJEVANJU
Pred sedmimi dnevi se je
sestal
stalni odbor za pripravo tradicionalnega jurjevanja, ki bo letos 11. in 12. junija. Člani so se pogovarjali o organizaciji in sklenili, da bo tudi štirinajsto srečanje folklornih skupin brez bistvenih novosti. Nastopilo bo deset domačih folklornih skupin, najbrž pa se bo predstavila tudi ena tuja skupina. Organizatorji so dobili že nekaj ponudb, med drugimi" tudi iz Italije.
*
V
jo s šolskimi društvi resno, dokazuje 80.000 din, ki so jih namenili za njihov kar najboljši razvoj.
„Obenem z množičnostjo in rekreacijo," je povzel tajnik Črne, „pa bomo vse bolj skrbeli tudi za tekmovalni šport. Belokranjci menimo, da smo bili na nekaterih področjih z novimi tekmovalnimi sistemi krepko izigrani. Poglejte samo našo nogometno vrsto! Podobno je tudi s košarko. Zato želimo, da bi imeli svojo medobčinsko košarkarsko zvezo. Imamo ligo, osem mladinskih ekip, članske vrste, ki bodo letos igrale v dolenjski ligi, sedem zunanjih igrišč, maja dobimo v Metliki dvorano, čez leto dni tudi v Črnomlju, razdalja med kraji je zelo majhna, tako da potovalnih stroškov sploh ne bi bilo. Imamo kopico trenerjev, sodnikov in trenerja z licenco, ki je obenem tudi atletski trener. Tako bi lahko močno podprli oba prednostna •športa, atletiko in košarko."
Matjan Črne: „Radi bi imeli svojo medobčinsko košarkarsko zvezo, saj izpolnjujemo vse pogoje ...“
ZAZIDALNI NAČRT ZA PRISTAVO
ANTIČNI PARK
Se ta mesec mora geodetska uprava razparcelizirati zemljišče na območju Pristave v Črnomlju, za katerega je sprejet predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta.
Ttden mladine
Črnomaljski mladinci bodo svoj teden pripravili od 29. aprila do S. maja, pri dokaj obsežnem delu pa jim bodo pomagali predstavniki TTKS, raznih komisij, TVD Partizan, strelske družine, občinske kulturne skupnosti in nekateri drugi.
Zato je Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS izdelal operativni program. Dobile so ga vse osnovne organizacije ZSMS in do jutri morajo poslati morebitne pripombe. Mladi bodo v sedmih dneh poskrbeli za pisano paleto kulturnih in športnih prireditev, ki bi se jih občanom splačalo ogledati.
Začeli bodo (28.4. ob. 19.30) z razstavo grafičnih in slikarskih del Matkoviča, pripravili bodo seminar za izvršilne organe OK ZSMS in organe predsedstva z zanimivimi temami, ustni časopis, na katerega bodo povabili člane uredništva Mladine in nekaj umetnikov, organizirali bodo pohod na Mirno goro, Iger bodo
pripravili kresovanje in razgovor z borci, obiskali pa bodo tudi OZD Belt in se pogovarjali z mladimi člani osnovne organizacije ter si ogledali proizvodnjo. Srečali se bodo tudi z vrstniki osnovne organizacije ZSMS v Dragatušu in pripravili športna srečanja v namiznem tenisu, košarki, rokometu, streljanju itd. Nedvomno bo zelo zanimivo srečanje z udeleženci tradicionalnega majskega motokrosa, na katerem bodo mladi novinarji poskrbeli za nekaj intervjujev, ki jih bodo objavili v vse boljšem glasilu občinske konferenče ZSMS.
Že dalj časa so predstavniki občinske kulturne skupnosti razmišljali, kam naj bi postavili »antične spomenike44. Sklenili s®, da jih bodo postavili na dvorišče občinskega sodišča, ki je sedaj prazno, a močno pripravno za manjši park. Najbrž bodo še letos poskrbeli za »antični park44, zakaj na majhnem dvorišču bodo postavili klopi, poskrbeli za rože, tako da bo mesto s parkom močno pridobilo.
SPOMLADANSKA
UTRUJENOST?
Medtem ko na osnovnih šolah izven Črnomlja odlično delujejo šolska športna društva, v občinskem središču navzlic štirim mentorjem delo (razen v strelski sekciji) nikamor ne steče. Otroci vedo doma povedati, da se učitelji tudi pri urah telesne vzgoje ne pretegnejo. Če malčkov ne napotijo na „kros“, jim dajo nogometno žogo. Starši ne vedo, zakaj tako, bržkone pa ne zaradi morebitne - spomladanske utrujenosti
SIZIFOVO DELO - Da so nekateri prebivalci iz Ulice 21. oktobra močno neredoljubni, je dokazal prejšnji četrtek možakar na današnjem posnetku. Z navlako okoli blokov seje spopadal kar osem ur, že naslednji dan pa se je videlo, da je bilo njegovo delo več ali manj zastonj.
Izboljšati učne metode
V AMD Bela krajina je včlanjenih 39 odstotkov lastnikov motornih vozil — Popestriti dejavnost
Na minuli redni letni konferenci AMD Bela krajina v Črnomlju so delegati poslušali kar šest poročil, ki so dodobra prikazala prizadevanja, želje in delo Avto-moto društva. Skupna ugotovitev je bila, da Belokranjci na tem področju delajo vse bolje.
Črnomaljski drobir
POZEBA PO SVOJE KORISTNA? - Minula pozeba je pokazala, da je skoraj vsak Belokranjec po malem tudi vinogradnik ali sadjar. Te dni namreč ni sestanka, na katerem ne bi precej besed posvetili tudi minulemu slabemu vremenu, ki je krepko poseglo v kmetovo delo.
vzlic temu pa zaposleni v trgovinah
še kar naprej kršijo zakone. Tako na primer kljub opominom nimajo
Najbolj žalostni menijo, da je kar prav, ke
Ičer je narava pokazala zobe, upajo pa da bodo vsaj številni razgovori o vinogradništvu in sadjarstvu rodili kakšne sadove.
izobešenega umika dela, na nekaterih živilih nimajo cen itd. Potrošniki se o tem lahko vsak dan prepričajo. Nekateri celo predlagajo, da bi za kršilce odprli v časopisih kotiček in tako bi novinarji pomagali pri zaščiti večkrat izigranih potrošnikov.
Ko so se pogovaijali o delovnem programu, so posamezniki poudarili, da bi morali poslej posvetiti preventivi, prometno-tehnični vzgoji članov in občanov, predvsem mladini, precej več pozornosti kot v minulih letih. V,to silijo društva vse številnejše nesreče in nezgode. Zavoljo tega bo potrebno redno pripravljati predavanja, in sicer za člane, občane in mladino, priskrbeti filme o prometni problematiki, navezati tesne stike s prosvetnimi delavci, da bi kar najbolje izpeljali med mladino vse bolj priljubljeno akcijo »Kaj veš o prometu44.
METLIČANI SO BOLJŠI - Najbolj redoljubni meščani se kaj radi
KOTIČEK O KRŠILCIH? - Po mestu se je razneslo, med gospodinjami seveda, da v nekaterih trgovinah ne delajo najbolj po zakonu in vesti in da imajo tržni inšpektorji pri izrekanju kazni kar precej dela. Na-
ponorčujejo iz svojih someščanov. Znano je namreč, da med Črnom-
ljem in Metliko nenehno poteka nekakšna tiha vojna, kdo je - imenit-nejši. V čistoči mesta pa se morajo, na žalost, Metličanom pokloniti, in to precej globoko, Črnomaljci.
Dogovorili so se, da bo potrebno izboljšati učne metode v teoriji in praktičnem pouku kandidatov, pri bodočih voznikih pa razvijati čut odgovornosti in smisel za kulturno obnašanje v prometu. Člani konference so menili, da imajo veliko možnosti za včlanitev novih občanov v njihovo društvo. Do konference so imeli včlanjenih 39 odstotkov lastnikov motornih vozil, predvidevajo pa, da bi jih lahko aktivirali tudi nadaljnjih enajst odstotkov. Zato bodo poskrbeli za dobro propagando. Sklenili pa so, da morajo biti tudi stiki s članstvom pogostejši, vsebina dejavnosti avto-moto krožkov pa pestrejša.
18
P0LENJSKI LIST
ŠPORTNA DVORANA KMALU NARED - Preden so se gradbeniki lotili postavljanja metliške športne dvorane, so obljubili, da bo nared okoli 1. maja. Današnji posnetek dokazuje, da bodo obljubo izpolnili. (Foto: Pezelj)
SPRETNOST^
VOŽNJA PRED
VINSKO KLETJO
Občani, ki so den z zanimanjem op mlade kolesarje prf kletjo (preizkuš spretnostni vožnji mi nem obnašam na c predlagali, naj po&» izkušnjo pripHf£*L ške voznike t0V^Tw Prosijo pa, da ,,/»	^
opravljali, otroci pred -
jo.
u-puntui. (vuiu. iczcij;	.j
Izločiti nespodbudna merij
Na letni konferenci sindikalnega sveta so sprejeli nove odgovorne na*°^.
»Ni dvoma, daje iskanje prave vsebine sindikalne aktivnosti, ki je bila v marsikateri osnovni organizaciji dobro vidna, končano z lanskoletno najvažnejšo
Po Jhimberško’
S prebivalci Bele krajine je že tako, da kadar zima in slabo vreme komaj zapustita njihovo deželo, ne zdržijo več za zapečkom: odpravijo se ven, na njive, v vinograde, zadnje čase pa vse pogosteje tudi na - ceste. In kamor koli že pride gost te dni, vsepovsod vidi podobno sliko: občani se s krampi in lopatami odpravljajo na slabe ceste, včasih zapojejo in proti večeru se s prostovoljnih akcij vračajo zadovoljni domov.
Nekako tako je bilo in še bo tudi v krajevni skupnosti Slamna vas. Prizadevanja in želje občanov je tokrat prikazal član izvršnega odbora krajevne skupnosti Gusti Vraničar: »Tudi v našo deželo {nihaja napredek z velikimi koraki. Predvsem starejši ljudje kar ne morejo verjeti, da je vse, kar je narejenega, zraslo v tako kratkem času. Naši občani so se odločili, da bodo z občinskim središčem povezani s sodobno cesto. Dovolj jim je voženj po razbiti makadamski cesti, kije bila polna pasti, predvsem pozimi in na spomlad. Luknje, polne luž, ostre ovinke, nevarno cesto bo v kratkem odpravil asfalt."
V krajevni skupnosti Slamna vas se namreč še vedno otepajo slabe ceste, ki je resda dolga vsega 2400 metrov. Občani so se odločili, da bodo še letos posodobili 1200 m ceste, na občinski skupščini pa so njihovi delegati slišali sklep, da se bo njihova želja že letos uresničila. In kot je navada v skoraj vseh belokranjskih vasicah, so tudi v Slamni vasi sklenili, da bodo poskrbeli, da bo napredek prišel k njim hitreje in čim ceneje. Organizirali so nabiralno akcijo. Vsako gospodinj-
stvo bo prispevalo (v vasi je dvajset družin) po 3000 din, obenem pa bodo občani pomagali pri vseh nestrokovnih delili, zastonj pa so dali tudi zemljišče, po katerem se bo vila nova cesta. Do sedaj so pomagali pri zakoličenju ceste, kopanju zemlje itd. Že sedaj pa občani mislijo po „žum-berško".
„Ce bomo potegnili 1200 m, zakaj ne bi," se sprašuje Vraničarjev Gusti, „še nekaj metrov več? Naša vas je enotna. Ko bodo ljudje videli črno maso, ki jim bo omogočila bolj varno, hitrejšo in udobno pot v svet, se bodo nemara premislili in bodo ponovno stopili v akcijo. Zelo radi bi se namreč povezali z Boldražem, pa tudi sosednjo Brašljevico na Hrvaškem. Obenem smo sc že nekajkrat dobili s predstavniki Radoviče. Tudi do njih nas veže zelo slaba cesta, in če bi asfaltirali 1 200 metrov makadama, bi pridobilo veliko vasi. Vsi sedaj čakamo konec avgusta, ko bomo na začetku nove ceste prerezali trak. Prepričan sem, da ne bomo zadnjega, zakaj naši ljudje vedo, da so še vedno časi, ko ne moremo prekrižanih rok čakati na občinsko pomoč. Veseli smo, da bomo v naš napredek vzidali veliko našega dela.
J. PEZELJ
sindikalno akcijo ob sprejemanju zakona o združenem delu. To seveda ne pomeni, da je končana tudi naša aktivnost na tem področju. Nasprotno, pomeni le začetek dolgoročnejše usmeritve v spreminjanju družbenoekonomskih, dohodkovnih in medsebojnih odnosov v celotni družbi,44 je v uvodu letne konference občinskega sindilanega sveta povedal sekretar metliškega občinskega sindikalnega sveta Maks Koležnik.
dohodkovne odnose organizacijami m sidenfli*J
binL Na konferenčni
drugim, da je PO^ -J analizirati sistem nagj^
analizirati sisi**«
saartg1^
Govorili so tud‘,teVjel‘ nju m splošna ugoČ*
je narejen napredek, ^ f
kata v čimprej
Nato je poudaril, daje ena najvažnejših nalog pomoč pri uskladitvi interne zakonodaje v delovnih organizacijah, občinskega vodstva. Zveze sindikatov pa nudenje pomoči osnovnim organizacijam pri konkretnih akcijah za spreminjanje dohodkovnih in samoupravnih razmer v sleherni delovni organizaciji. Zato bo potrebno nemudoma preveriti
—	(1* < ir«
občini pa Je> JJ KG odpravi\ooneV
vostLk.enkratsejepo«** ^
lanske konference.^ j ^
namreč ponovno ugo ^
namreč Pono'7J°	>PUl
gradiva še vedT "S«*’1,	Hev
pomeni, da lanske p	^
{egati ne morejo potna«*0,	(od,
Ob koncu so skW^ motajo hitreje m urejati vprašanj*
•	■-	sicer	od
darda, in sice. --tdesnokultumih dobnn-
Metlika in šport
Na igrišču na Pungartu se že nekaj nedelj vrstijo tekmovanja v malem nogometu, ki so v okviru mladinskih športnih iger. Tekmuje 12 moštev iz metliške občine in ekipa črnomaljske garnizije.
Presenetljiv pa je pogled na veliko število gledalcev, ki vztrajno navijajo in spodbujajo igralce. To je pravzaprav še en dokaz več, da si tudi v Metliki želijo športnih prireditev in da znajo biti dobri navijači. Ko je prenehal tekmovati KK Beti, je ostalo to tekmovanje še edina možnost za navijače športa, da se izživijo.
Mogoče se bodo kmalu prikazali mladi nasledniki nekdanjega KK Beti, če ne prej, ko bo dograjena nova telovadnica za osnovno šolo. Resje namreč, da ima sedaj Metlika zelo malo možnosti za razvoj športa in še manj za pripravo športnih prireditev, kajti nima primerne športne dvorane. Počakajmo torej do maja, ko bo, upajmo, športna dvorana nared.
M. BEZEK
Letos p] praznuje)
k™!211! SeboJ°1
nosu Dobravica s
de!jo, Z-JSZZfat
proslavili
nik v spomin J12 .,7/ dogodka: požig jvisli la 1943 in smrt aio. a
ap
is*1
leta. Svet KS^$ jevnega p«21ruK	*
dva dogodka, c P ^
-..ki $ V
kraji te skupnosti ^
drugih pomembnih
kov iz časa NOb- ^
Praznovanje b“ Ji' slavnostno sejo 9.30, osrednja P. bo ob 10. un P* domu na Krivo,
v čim večjem slavo!
SPREHOD PO
SUHORSKI KULTURNI DOM je dobil hišnika, ki se je že lotil manj-
eun ter »	h
delUisredstva »j J™? tiK poreditev sredstev ^
kajti denarjajes n» si^M
ših popravil, kajti za kaj večjega ni denarja. Se bodo pa morala dobiti
nekje sredstva, saj se ob deževju nabira pod odrom voda, ki jo vsrkava-
(
nov
kri
Jar,
2
ev
a
ta
jo stene, da je na vsakem koraku videti vlago. Suhorčani bodo poslali predračun za obnovitvena dela kul-
iz leta v vsaki stvari taK°-kolikorje denarj
turni skupnosti Metlika in upajo, da njihovi papirji ne bodo frčali v koš za odpadke.
V ZAČETKU J« A
čele 12. delavske ^l0v# «
in posameznikih vgahu>
MLADINSKE ŠPORTNE IGRE so v polnem razmahu. S Pungarta je slišati kričanje navijačev, piščalko sodnika, včasih pa tudi kakšnega vročekrvneža, ki ni zadovoljen s sodniško odločitvijo. So pa letošnje mladinske športne igre zelo dobro pripravljene, ekipe so strenirane in prizadevne, na srečanja prihajajo točno in disciplinirano.
z zračno puško,
rokometu, ke
nisu v nekateri** jgie ^ n nli ter v plavadl JjsjojS
lovnimi	0v;
ne, zato je pr'ča* no udeležbo.
na tesno sodeiov . ,„u padniki vojske..
V PONEDELJEK JE BILA skupščina kulturne skupnosti, na kateri so kulturniki sprejeli zaključni
ra-
padniki vop«~ ^o, -dobro, zato m Predvsem se vzdržljivosti.
metliški ted«1
il
r*0 23 30.000^^^^^ ~ ^ Klinji vasi pri Kočevju gradi Kmetijsko gospodarstvo Kočevje P^ravlia	01}(l!v: KG bo podpisalo tudi samoupravni sporazum o oskrbi Ljubljane z živili, ki
J* mestni svet Ljubljane. (Foto: Primc)
kmetij
mm donosnejše kmetijstvo
ijstvo osredotočeno okoli Kočevja — Podeželju razen boljših pogojev za kmetovanje tudi male industrijske obrate
ta.t,’7'"'*1 m sicer ?m‘. Kočevje razprave o bodočem razvoju
l?j’pa tudi vodstvu	skupnostih,	delovnih organiza-
v^tvuraznjavi; , j*1 ?*>čmdtih organizacij. Pred kratkim je o
UV PotočfluT i občinski k°mite Z1C )*no.	.Je, bilo ugotov-
‘mele dolgoletne
»Ijivosti
Va 23 Posledico
?°stno
na
področju ico neza-
\ odst i Je v občini le še
P’ go S gospodarstvo ^tijskih POdan s 7-37J ha
n'°dst- vseh i°VrŠin (ali 5» v 2 kmetijskih po-
^Stitev obrnh -l Predvideva
V .“>** in
Vov,
leta 1980
1Z-
pa
ska zemljiška skupnost. V načrtih je treba predvideti združevanje razdrobljene zasebne zemlje, izkoriščanje opuščenih družbenih zemljišč, združevanje dela in sredstev (v okviru kooperacije pri KG ali KZ), gradiijo cest in vodovodov ter elektrifikacijo, gradnjo stanovanj in gospodarskih objektov. Predvsem pa je treba na podeželju graditi tudi manjše industrijske obrate, saj nikoli doslej ni prebivalcev kočevskega podeželja živela le zemlja.
Iz KS Kočevje
KAJ BO V NOVEM BLOKU? -V novem bloku, ki ga bodo zgladili v Kidričevi ulici v Kočevju, bo razen stanovanj tudi več poslovnih prostorov, in sicer trgovina z avtomobil-skimi deli, trgovina z barvami in laki, prodajalna tobaka ter prostori za Državno loterijo in republiški center oz. Zvezo bolnikov skleroze multipleks.
KIOSKI IN GARAŽE - Krajevna skupnost Kočevje je sprejela sklep o dodeljevanju lokacij za kioske, garaže in podobne objekte, kijih postavljajo občani ali razne organizacije.
CENE PLAKATIRANJA - Cenik za plakatiranje v mestu je že sprejet. Cene so odvisne od velikosti plakata in znašajo od 2 do 6 din za vsak plakat. Za izobešanje transparenta do 10 dni je cena 100 din, za trajne reklamne table pa znaša na leto taksa 500 din.
NAJEMNINA ZA GROBOVE -Letos poteče 10-letna najemna pogodba za grobišča okoli 75 najemnikom, ki so dolžni plačati najemnino za nadaljnjih 10 let Najemnina znaša za enojni grob 600 din, za dvojni pa 1.200 din. Najemniki lahko to obveznost poravnajo vsak dan v tajništvu KS ali pa nakažejo denar na tekoči račun KS 51300-645-15005 pri SDK Kočevje.
■* Kočevja
^Vfi^vS^-Konec
. 'IL-L^li le (Sp •) n,,- ‘-'ovj iz-
Zemljišč ?	ha kmetij
S* *oli Ko?0"'0 b»d°
«Sie k S?- ‘“i
u 5 Se l65m° krav (leta *'	,1975	še	/nnm650	telic
j#> inQ^eta 19»n ^ Skupno
Y°lPia so topnosti Lfkaane kot*™ me-
”Jebo treba iz£i Razvite.
^Ptitemmo!,tlprogram
on?ecl drugS, Sodel°-
, 555*»
Vt Ca8a ^edalil' ^3 bo v avU
■ti t°^evski ,rai!stavli^ Dolina V 10	dela
kipa. Stane
JI cev*ke
23.
?Sin1 ^,.d.el?.gacij;
rl
"»j>™
- au ln so nekateri
m
^EUSKE
BPrila 1977
Ob zaključku razprave je komite sprejel več sklepov in stališč, v katerih je poudaijeno med drugim, daje treba dosledno izvesti sanacij ski program kmetijstva in izpeljati tesnejše sodelovanje zasebnega in družbenega kmetijstva (prek tozda Kooperacija pri KG). Odnose med kmeti in družbenim kmetijstvom je treba urejati na osnovi zakona o združenem delu.
J. P.
Golob v zanki
V Kočevju je več jat golobov, ki so svojevrsten okras mesta. Zal jih nekateri love in mučijo. Neki starejši občan je povedal:
„V okolici ekonomskega bloka in kolodvora je stalna j ata golobov, ki so se nas tako privadili, da priletijo na okno, kamor jim pokladamo hrano. Meni priletijo celo na roke in rame. Tako sem opazil goloba brez parkeljcev na nogi. Ujel sem ga in videl, da ima okoli noge močno zadrgnjeno zanko iz črnega sukanca. Od tega mu je noga ohromela in odpadli so mu prsti. Opazil sem, da ima tudi več drugih golobov na nogah zanke iz laksa, sukanca in drete. Torej sam tenak material, ki se golobu globoko zadrgne v kožo, ko se s silo iztrga iz nastavljene zanke. Ti golobi se potem mučijo in hirajo do onemoglosti. Kaj se pa dogaja s tistimi golobi, ki pridejo tem golobjim zankarjem v roke, je vprašanje. Prav humanega postopka verjetno ni. Ti „lovci“ so gotovo otroci, katerim manjka osnovne srčne kulture. Vsekakor jih je treba odkriti in primerno podučiti,“ je zaključil svojo tožbo in opažanja humani človek.
Mogoče ne bi bilo odveč, da bi se za to zadevo pozanimalo Društvo za varstvo živali in opozorilo šolske otroke, pa tudi starejše na ta nekulturni pojav, ki se je zopet razpasel po mestu.
ANDREJ ARKO
kar med predstavo odhajali iz dvorane. Tudi to je svojevrstno merilo kulturne stopnje kočevskih obiskovalcev kina.
NIZKI PRELETI - Občani so zelo nejevoljni, kadar letala v nizkem letu obkrožajo in preletavajo mesto. To se zadnje čase pogosto ponavlja, posebno ob sončnih popoldnevih. Nekatera letajo dobesedno nad strehami npr. (6. aprila ob 17. uri). To bi lahko opustili, saj je tovrstnih nesreč že tako preveč. Za vaje je verjetno dovolj ozračja tudi drugod.
PREGOVORA - Ljudska modr-nost pravi: ,,Kar v marcu zeleni, se rado posuši" in „Igrajo v marcu se mušice, v aprilu vzemi rokavice". Oba sta se letos uresničila.
STARO RUSIJO - V nekaterih mestih veliko dajo na ohranitev starih hiš, ki ustvarjajo videz nekdanjega mesta. Celo restavrirajo jih in usposabljajo za galerije in razstavne prostore. Pa v Kočevju? To„navla-ko“ kar rušimo. Obdržati bi bilo treba znani trikot treh gostiln pri mostu proti rudniku, vendar so za dve dopustili neustrezne prezidave, tretjo, najbolj tipično staro hišo-gostilno, pa sedaj rušijo.
Vroči asfalt
Po predlogu občinskega izvršnega sveta naj bi presežek lani vpisanega posojila za ceste v kočevski občini porabili tako: tretjina presežka naj bi šla za asfaltiranje ceste Fara-Slavski laz, druga tretjina za asfaltiranje ceste Predgrad-Brezovica in tretja tretjina za asfaltiranje ceste Mirtoviči-Osilnica. ,
Predlog je nedvomno dobronameren, a je kljub temu pri nekaterih krajevnih skupnostih naletel na kritiko, ki gotovo ni neupravičena. Vse predlagane ceste so republiške, občani pa so pričakovali, da bo šel presežek pretežno za afaltiranje občinskih cest. Prebivalci kočevske občine so gotovo med tistimi, ki so največ prispevali za asfaltiranje republiških cest, v primerjavi z dolžino afaltiranih republiških cest pa so gotovo prispevali največ. Ni prav, da bi tudi v bodoče kočevski občani nosili tolikšno breme asfaltiranja republiških cest.
Razen tega je bila izrečena še druga pripomba: naj o porabi tega denarja (presežka) odločajo predvsem krajevne skupnosti oziroma občani tistih KS, ki so presegle načrtovano vsoto vpisa posojila.
J. PRIMC
Prireditve v aprilu
V ribniški občini so se začele prireditve za pomembnejše obletnice že v marcu, in sicer ob dnevu žena in občinskem prazniku. V drugi polovici aprila pa bo še več prireditev. Največjih bo v domu JLA oziroma njegovi okolici
Danes, 14. aprila, bo v Ribnici gostovalo Primorsko gledališče iz Nove Gorice z dramo „Martin Kačur“.
Jutri, 15. aprila ob 20. uri, se bo ribniški publiki predstavil oktet „Gallus“ iz Ljubljane.
Pojutrišnjem, 16. aprila, bo ob 20. uri tekmovanje Spoznavajmo svet in domovino". Pomerili se bosta ekipi Ribnice in Lesc. Prireditev bo direktno prenašal tudi Radio Ljubljana.
20. aprila ob 16. uri bomo pred domom JLA sprejeli letošnjo	zvezno
štafeto mladosti. Pri prireditvi bo izveden še kulturni program, prebrana pa bosta tudi pozdravno pismo predsedniku Titu in čestitka ribniških delovnih ljudi predsedniku Titu za njegov rojstni dan.
im
VSE MANJ JIH JE — 25. marca 1944 je v Makošah pri Ribnici padlo 17 borcev IX. brigade. 33 let po tem boju so se srečali v Makošah prežveli borci in se pri spomeniku za spomin fotografirali (Foto: Gla' onjič)
Pretvornik za dan mladosti
Velika delovna akcija na območju Ortneka in Poljan
Če Pojjanci, Ortnečani in Močilaiji nekaj rečejo, to tudi narede. Zamisel o gradnji pretvornika za to območje je že stara, uresničevati pa so jo začeli postopno. Pri tem so jim pomagali predstavniki RTV Ljubljana, ki so tudi ugotovili, da je najprimernejše mesto za pretvornik pri starem ortne-škem gradu nad vasjo Hudi konec.
Vendar je bilo to zemljišče za delo težavno, saj ni bilo elektrike, ceste do tod ni, pa tudi zemljišče je precej razgibano. Vse se je obrnilo proti graditeljem, ki pa niso popustili.
OKTET DONIT - V Sodražici in izven nje se je že zelo uveljavil oktet tozda Donit, ki goji predvsem narodne pesmi. Vodi ga Anton Lovrenčič (levi na sliki). Zbor pridno vadi, ker bo spomladi vrnil obisk koroškim pevcem iz Šentjakoba. (Na fotografiji ni pevca Darka Vesela.) Foto: Primc)
Še naprej uspešno delajo
AMD Ribnica organizira več tečajev — Vsi bi radi šofirali — Veliko prijav za tečaje
Avto-moto društvo Ribnica je letos izvedlo že tri tečaje za voznike pony koles: dva v Ribnici in enega v Sodražici Izpit je uspešno opravilo nad polovico tečajnikov.
Letos so končali tudi en tačaj za voznike osebnih avtomobilov (B kategorije), ki ga je obiskovalo 35 kandidatov, izpit pa jih je uspešno opravilo 27. Tečaji za B kategorijo so zasedeni že vse do avgusta. Nove bodo sprejemali le, če bo kdo izmed prijavljenih odstopil. V, maju bo v Ribnici skupni tečaj za voznike pony koles in traktoriste. Zanj se je doslej prijavilo 25 kandidatov.
V Loškem po tok uje zdaj tečaj za traktoriste, ki ga obiskuje 30 kandidatov. V, maju bodo učenci osmih razredov v osnovnih šolah Ribnica, Sodražica in Loški potok poslušali predavanja o prometnih predpisih za voznike pony koles in bodo tu tudi dobili potrdila, da bodo lahko vozili pony kolo.
AMD deluje tudi izven občine in sicer na območju Velikih Lašč. Tečaj za voznike pony koles bo tu še ta mesec, zanj pa se je prijavilo 35 kandidatov.
Za nedavni občinski praznik je AMD organiziralo tradicionalni rally v Jelenov žleb. Udeležili so se ga tudi predstavniki vodstev AMZ Slovenije in ZSAM Kočevje. Uspešno nabirajo tudi člane. Zdaj jih imajo 416. S tem številom pa še niso zadovoljni
M. GLAVONJIC
Ob določenih urah so se zbrali pred Petričevo gostilno v Ortneku in od tam krenili na delo. Najprej so skupaj z vojaki kopali jame za električne drogove. Veliko naporov je bilo potrebnih v strmem hregu in gostem gozdu pri nadmorski višini okoli 800 m. Opravili so prvi in najtežji del v zvezi s postavitvijo pretvornika. Električni vod je dolg okoli kilometer in pol.
Spominjam se neke nedelje, ko so skoraj vsi občani prišli na delo, tudi iz drugih vasi in ne le tistih, ki smo jih omenili v uvodu. Traktorji so bili polno naloženi s peskom, saj je bilo tisti dan v načrtu betoniranje. In takrat se je zgodilo: traktor je padel v prepad ... ljudje so zavihali rokave, izvekli traktor, naložili pesek in krenili na delo. Potem so postavili hišico za aparature pretvornika.
Zdaj je bilo treba opraviti še zadnjo nalogo, ki so jo prevzeli občani: zabetonirati nosilce pretvornika. Sklenjeno je bilo, da tudi zaposleni občani vzamejo dan dopusta in pridejo na delo. Toda spet jim je, tokrat še zadnjič, ponagajala narava: začelo je deževati, nato pa precej na gosto snežiti, pihati pa je začel še veter. Vse je kazalo, da z delovno akcij o ne bo nič.
Vendar se ljudje niso dali Prišli so strokovnjaki RTV, geometri in strokovnjaki iz Jesenic. Akcija mora biti! In vsi skupaj z domačini vred so se združili proti vremenu. Vsi so poprijeli ta in oni pa je z vicem poskrbel za dobro razpoloženje. Ob sendviču in vojaškem „pasulju“ so delali do večera.
Zdaj nosilec za pretvornik, ki bo visok 28 m, že stoji in hišica za ostalo opremo tudi 16. aprila bodo strokovnjaki iz Jesenic montirali pretvornik in aparature. Prvega maja bo začel pretvornik poizkusno delati, 25. maja pa bo že redno delal Pokrival bo območje Velikih Poljan, Ortneka in okolico, pa tudi Ribnico.
Občani in vojaki so spet uspešno dokončali novo delovno akcijo. Vsi so bili prizadevni, vsi zaslužijo pohvalo. Med najbolj prizadevnimi pa so bili gotovo Cini Andoljšek in njegova brata Alojz in Franc, Bla-goje Blagojevič-Bosanac, Juvančič, Blažev in drugi
MILAN GLAVONJIC
IZLET UPOKOJENCEV PRELOŽEN
Tajništvo ribniškega društva upokojencev je sporočilo, daje izlet, napovedan za 17. april, preložen na 24. apriL Vsi zainteresirani se še vedno lahko prijavijo, prošnje za izlet pa bodo sprejemali do 20. aprila.
Ribniški zobotrebci
LETNA KONFERENCA 8. MAJA
Ribniški upokojenci bodo imeli redno letno konferenco 8. maja ob 9. uri v sejni sobi občinske skupščine. Člani društva bodo pregledali minulo delo ip se pogovorili o nalogah, ki jih čakajo v prihodnosti. Vabljeni so člani, pa tudi nevčla-njeni upokojenci.
V. P.
PRIPOROČAJO
JIH
Ljudska knjižnica Ribnica ima vrsto dobrih knjig. Posebno priporoča bralcem naslednje knjige v slovenskem ali srbohrvatskem • jeziku: Razboj, Tajni plamen, Bolovanja, Veliki trije iz oči v oči, Djevica i Cigani in Aleksandra. Sc posebno priporočajo roman znane italijanske novinarke Oriane Fallace »Pismo nikoli rojenemu otroku."
PREMALO PARKIRIŠČ - V Ribnici je premalo parkirnih prostorov, vendar ni od nikoder rešitve. O tem se lahko prepričamo vsako dopoldne in ob sobotah popoldne. Avtomobili stoje drug ob. drugem. Zato se pogosto zgodi da kupci začasno parkirajo kar na pločniku pred trgovinami. Potem kdo parkira še ob pločniku na drugi strani in prometna zmešnjava je tu.
NA TRAVNO GORO - Grmada nad Ortnekom in Travna gora nad Sodražico sta najvišji turistični točki v ribniški občini. Turistični dom na Travni gori nudi vse gostinske usluge. Poleti so tu lepi tereni za izlete, pozimi pa za smučanje. Imajo tudi vlečnico. Dostop na Travno goro je možen iz Ribnice prek Ugarja in Zadolja, iz Sodražice ali Loškega potoka prek Vagovke in iz Glažute po gozdni cesti.
VEC REKREACIJE - Športno in rekreacijsko kegljanje privlači
vedno več Ribničanov. Kegljišče v domu JLA je vedno zasedeno, ker eni tekmujejo, drugi vadijo. Priložnostni kegljači skoraj ne pridejo na vrsto. Ob ponedeljkih od 15. do 19. ure je rezervirano za Inles, od 19. do 22. ure pa za Riko; v torek od 16. do 18. ure za kegljaški klub, od 18. do 20. ure za ITPP; v sredo od 14. do 19. ure za starešine JLA, od 20. do 22. ure za Eurotrans; v četrtek od 17. do, 19. ure za Inles, od 19. do 22. ure za kegljaški klub, v petek od 20. do 23. pa za Inles. V ostalih dneh oziroma urah je kegljišče prosto za ostale občane.
GREMO V KINO - V kinu doma JLA bodo ta teden predvajali naslednje filme: 14. aprila ..Inšpektor je padel z neba“, 16. in. 17. aprila' „Džangov sin", 20. in 21. aprila »Pripoveduj mi o. ljubezni". Matineja bo 16. in 17. aprila, in sicer „Popajeva nova serija”. V kinu Partizan bo 16. in ,17. appla „Karate Jones".
M.G-č
REŠETO
Stran uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI LIST
19
i y n
tedensk6le
Četrtek, 14. aprila - Justin Petek, 15. aprila - Helena Sobota, 16. aprila - Boža Nedelja, 17. aprila - Rudi Ponedeljek, 18. aprila - Jaka Torek, 19. aprila - Ema Sreda, 20. aprila - Hilda Četrtek, 21. aprila - Drago
LUNINE MENE
18. aprila ob 11.35 uri — mlaj
OHO
BREŽICE: 15. in 16. ^.jugoslovanski barvni film Vlak v snegu. 17,
in 18. 4. ameriški barvni film Tarzan in Amazonke. 19. in 20. 4. španski barvni film Prodajalka cvetja.
ČRNOMELJ: 17. 4. ameriški barvni film Zlomljena pušcica. 19. 4. ameriški barvni film Zakaj te mož pušča samo. 21. 4. angleški barvni film Kalanov dosje.
KRŠKO: 16. in 17. 4. ameriški film Pozejdonove avanture. 20. 4. ameriški film Duša črnega Charlig a.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 15. do 18. 4.,danski barvni film Romantika v postelji. Od 19. do 21. 4. ameriški barvni film Iskala je srečo.
SEVNICA: 16. in, 17. 4. ameriški film Zeleno sonce. 20. 4. ameriški film Ljubimec.
TREBNJE: 16. in. 17. 4. ameriški barvni zgodovinski film El Cid. 20. 4. ameriški barvni kriminalni film Franzy.
SLUŽBO DOBI
TAKOJ sprejmem kmečko dekle za pomoč pri vrtnarskem delu. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Adamičeva 28, Novo mesto.
ZAPOSLIM dva zidarja. Drugo po dogovoru. , Zidarstvo Martin Klaus, Brezovo 7, p.' Blanca pri Sevnici.
SPREJMEM vajenca za mizarsko stroko. Egidij Cimerman, mizar-stvo-gost inska oprema, 61000 Ljubiana, Viška cesta 25, telefon 64 - 908.
STANOVANJA
MLAJŠI UPOKOJENEC z lepo pokojnino išče stanovanje in vso oskrbo pri kakšni osebi. Lahko tudi delno pomaga. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista (1168/77).
Motorna vozila
PRODAM SPACKA, letnik 1973, november. Umek, Mestne njive 6, Novo mesto.
GASILSKO DRUŠTVO	DOL.
STRAŽA proda kombi DKW v voznem stanju. Licitacija bo v nedeljo, dne 24. aprila, ob 9. uri pri gasilskem domu.
PRODAM motor Tomos in čoln. Naslov v upravi lista (1155/77).
UGODNO prodam traktor Steyer 18 KS s plugom in prikolico v dobrem stanju. Anton Jakša, Pribije 8, Semič.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do	marca
1978. Cena ugodna. Jože Vizlar, Gmajna 6, Raka.
PRODAM VW ali zamenjam za drug avto. Tone Mrgole, Klenovik 35, Škocjan.
PRODAM traktor Komik (18 KM) s koso, v dobrem stanju. Janez Uršič, Škrljevo 8, Šentrupert.
PO UGODNI ceni prodam zastavo 750. Informacije vsak dan po 18. uri pri Slavku Kastelcu, DoL Težka voda 33, Stopiče.
*	PRODAM zelo dobro ohranjen moped APN 4. Milan Turk, Vrh 14, Šentjernej.
PRODAM traktor Ferguson 35. Edo Zupančič, Gor. Polje 16, Straža.
PRODAM PRINZA 1000 C, letnik 1971. Jablan 27, Mirna peč.
FICKA, letnik 1971, ugodno prodam. Telefon 22-324.
PRODAM moped T 14. Grlica, Bršlin 18, Novo mesto.
PRODAM traktor Eicher 22 PS s koso. Naslov: Pepi Volčanšek, Zg. Obrež 11,68253 Artiče.
PRODAM ŠKODO 110 L, letnik
1973, prevoženih 30.000 km. Alojz Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje. ,
PRODAM ZASTAVO 101, letnik
1974. Toni Hervol, Bukošek 67, Brežice ali po telefonu 72-362 po 16. uri.
PRODAM FORD TAUNUS 1300 L,
75.000	km, letnik 1971. Telefon (068) 72—566 Brežice.
PRODAM OPEL ASCONA 16/A, luksu sna	oprema, letnik
1974/75, 34.000 km. Telefon (068) 72-566 Brežice.
APN 4, odlično ohranjen, prodam. Marko Tavčar, Straža 27, telefon 84-547.
UGODNO prodam AMI 8 break, letnik 1970. Informacije (068) 21-569
UGODNO prodam tovorni avto Magirus kiper, registriran. Jože Cvelbar, Stara vas 2, Škocjan.
PO UGODNI CENI prodam 850, letnik 1971. Jože Prešeren, Šmarješke Toplice 21.
PRODAM FORD ESCORT 1971. DoL Kamence 70, Novo mesto, telefon 23-628. ORled popoldne.
PRODAM RENAULT 4, letnik 1970, registriran do konca leta, prevoženih 70.000 km, za 2.500 din. Ivan Pavlič, Crmošnjice 3, Stopiče.
PRODAM NSU, tip 110, v voznem stanju, skupaj ali po delih. Jože Kerin, Brezje 25 , 6 8 273 Leskovec pri Krškem.
LADO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Longar, Kidričeva 4, Trebije, telefon (068)83-248.	.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik
1974.	Informacije: Novo mesto,, telefon 22-293.
PRODAM FIAT 750, letnik 1972. Ogled možen vsak dan od 16. ure dalje. Franc Mirtič, Dol. Mraševo 3, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM sedežno garnituro in omaro. Ogled popoldne. Mišjak, Paderšičeva 13, Novo mesto.
PRODAM kleparski prirobni stroj (ziknmašina). Anton Gregorčič, Bršlin 33, Novo mesto.
PRODAM traktorsko prikolico in obračalnik Maraton za BCS. DoL Kamence 27, Novo mesto.
UGODNO prodam nova okna z roletami dimenzije 180 x 140. Cvelbar, Koštialova 38, Novo mesto.
PRODAM kravo in telico tik pred telitvijo in kobilo, staro 3 leta. Jože Brulc, Vrhovo 10, Mirna peč.
PRODAM roza oleandre. Lobetova 10, Novo mesto.
;troj: skih
cenejši 7000 din), zmogljivosti 150 kosov na uro, in mešalnik za prisilno mešanje na vzmetne lopate. Poceni obnavljam tudi vse vrste rabljenih strojev. Pavel Porenta, Breg ob Savi 53, 64000 Kranj.
POCENI prodam dobro ohranjen šivalni stroj Bagat-Jadranka. Naslov
v	upravi lista.
PRODAM prikolico za osebni avto. Jože Lupšina, Dolenja vas št 47,
6	8 253 Artiče.
UGODNO prodam kosilnico BCS z vozičkom in obračalnikom, zelo malo rabljeno. Jože Gorenc, Brusnice št. 2.
PRODAM štedilnik in hladilnik. Pra-ščevič, Nad mlini 43, Novo mesto.
PRODAM nov stroj za izdelavo različnih betonskih kvadrov (naj-
PRODAM dobro ohranjeno kosilnico BCS diesel, staro 3 leta. Alojz Salmič, Družinskg vas 36, Šmarješke Toplicc.
PRODAM otroški kombiniran voziček in posteljico. Ana Bilič, Za-
?:ebška 18, Novo mesto, telefon 2-874.
PRODAM dobro ohranjene grablje sonce 4. Peter Selak, Šentjernej 6.
PRODAM dve mizarski delovni mizi in ročni brusilni stroj papir 280 x 120 mm. Ccgelnica 6, Novo mesto.
PRODAM 140-litrski hidrofor. Franc Mihalič, DoL Kronovo 31, 68220 Šmarješke Toplice.
POCENI prodam jekleni vzmetnici, nizkotlačni kotel (120 litrov) za kopalnico na ogrevanje z gospodinjskim oljem ali elektriko, plinsko peč Super ser. Naslov v upra-
vi	lista.
PRODAM kombiniran otroški voziček. Šegova 29, telefon 22 -645.
UGODNO prodam kozolec topler. Ciril Pavšelj, Družinska vas 8, 68220 Šmarješke Toplice.
KUPIM
KJERKOLI KUPIM starinsko intar-zirano skrinjo, komodo-predalnik, stole, mizo, fotelje, kanape in drugo, tudi po kosih -v najslabšem stanju. Kupim tudi uro, svečnika, ogledalo, ojnato sliko. Pišite: Sever, Koroška 4, 64248 Lesce.
KUPIM rabljen betonski mešalec od 100 do 250 1. Jože Andolšek, Cesta 4. julija 54, Krško, telefon 71-193.	.
GRADBENO parcelo med Starim gradom in Spodnjo Pohanco, najraje na levi strani ceste iz Krškega v Brežice, kupim takoj. Cenjene ponudbe pošljite na naslov:	Živko Šebek, Krško,
Dalmatinova 3.
KUPIM traktor od 25 do 35 KS. Naslov: Peter Selak, Šentjernej 6.
KUPIM hišico z vrtom. Pogoj: voda, elek trika, blizu tovarne in ceste. Ponudbe pod „TAKOJ“.
VSEM, posebno postaji milice Novo mesto, kriminalistiki, gasilcem in šolskim otrokom ter vsem ostalim, ki so iskali pokojno Marijo Pavlič, hvala za trud. Sorodniki.
n
•im
:ICI' ^
DOMAČINI, ZDOMCI! V bližini Mirne (vas Škrjanče na DoL) prodamo posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem (zemlje in gozda je okoli 3 ha v eni parceli). Informacije dobite: Ul. heroja Slaka 15 ali Kidričeva 5, Trebnje.
PRODAM vinograd z zidanico, primerno za vikend. Dohod z obeh strani. Vodovod v vinogradu in blizu elektrike ter asfaltirane ceste. Ivan Unetič, Gorica 19, 68273 Leskovec.
PRODAM posestvo (14 ha) vseh kultur. Cesta do hiše, možna strojna obdelava, voda in elektrika v hiši (lahko z vsem inventarjem). Kupim enobrazdni obračalni traktorski plug, zamenjam tudi za dvobrazdnega obračalnega. Gostilna Log, Boštanj pri Sevnici.
PRODAM enostanovanjsko hišo v strogem centru Brežic, Ul. Stare pravde 30, z zemljiščem, površine 22 arov. Interesenti naj pišejo na naslov: Ivanka Mikolič, Trg M. Pijade 3, 44000 Sisak, telefon 24-436.	,
PRODAM gozd v velikosti 2 ha,
2	km iz Črnomlja. Naslov v upravi lista (1220/77).	,
V	OKOLICI Črnomlja vzamem v najem starejšo hišo z nekaj ari zemlje. Pozneje možen odkup. Naslov v upravi lista (1219/77).
PRODAM vinograd z nedograjeno zidanico na Debencu pri Mimi. Ogled možen vsak dan. Jože Gregorčič, Gomila 5, 68233 Mirna.
PRODAM parcelo za vikend na Ruperč vrhu. Ponudbe pod „TAKOJ“, (Štev. 1194/77).
RAZNO
UPOKOJENEC iščem žensko s svojim stanovanjem, da bi me vzela v oskrbo. Po moji smrti pa bi ji zapustil pokojnino. Ponudbe pod šifro »UPOKOJENEC".
POROČNI PRSTANI! - Želite trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju, v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
PROSIM GOSPO, ki mi je 6. aprila 1977 zamenjala plašč zelene barve v interni bolnici Novo mesto, da ga vrne na naslov: Danica Šegina, Heroja Starihe 8, 68340 Črnomelj.
MARIJA	SUHADOLC AN	iz
Dolenje vasi 48, preklicujem neresnične obtožbe, izrečene proti sosedi Nežiki Zorko in njeni družini iz Dolenje vasi, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
MATIJA KONDA, Gor. SuJiadol 19, prepovedujem hojo in delanje škode po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
iflOBVESTILAl
HITRO, POCENI, temeljito in z 2-letno garancijo vam vgradim rolete in žaluzije. Roletarstvo Lojze Medle, Novo mesto, Žabja vas 47, telefon 23-673.
NA LEPEM sončnem kraju v Artičah št. 7 pri Brežicah prodam podkleteno hišo, primerno za vikend, s parcelo 40 arov. Lepa lega za vinograd. Prasnila dobite od 12. do 15. aprila pri Mihu Preskarju, Pavlova vas 68 pri Pišecah.
K;. >i
V	času od 31.3. do. 6. 4. .19.77 so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Adlešič iz Črnomlja — Tomaža, Jožica Lozar iz Blatnika - Majo, Zdenka Tramte iz Dolnjih Kamene - Matejo, Marija Berkopec z Dolnje Težke vode - Marka, Dragica Popovič iz Metlike - Borisa, Marija Govednik z Vine gorice - Jožeta, Vera Ciprič iz Vasi-Fara — Alenko, Ana Kastelic iz Brezove rebri — dečka, Slavka Gašperšič iz Pelka -dečka, Silva Primc s Pristave — deklico in Cvetka Kastelic iz Vinje vasi - dečka. - ČESTITAMO!
POPRAVEK
Pri zahvali za pokojnega TONČKA ZUPANČIČA, objavljeni prejšnji teden, sta bili dve tiskarski pomoti, za kateri se opravičujemo. Pod imenom in priimkom v zahvali je bilo izpuščeno „se iskreno zahvaljujemo vsem,“ v nadaljnjem besedilu pa še: „zahvaljujemo se tudi Cirilu Zemljancu“. OGLASNI ODDELEK DL
ZAHVALA
Po- dolgi in težki bolezni nas je v 72. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
ANA REMS
Kolodvorska 57, Črnomelj
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podaijene vence in cvetje. Posebna hvala sosedom Dragoševim in Tončki Stariha, ter dr. Šopovi in ostalemu osebju ZD Črnomelj za lajšanje bolečin med boleznijo. Zahvaljujemo se tudi župnikoma 7ji opravljeni obred, govornikoma Milanu Šimcu in Vinku Dragošu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Lovro, sinova Tone in Lovro, hčerki Anica in Zvonka z družinami ter drugo sorodstvo
Črnomelj, Ljubljana, Slovenj Gradec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
VIKTORJA
ZAPLATARJA
iz Mokronoga
se zalivaj ujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in pomoč v težkih Ucnutkih. Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala za zdravniško pomoč in lajšanje bolečin zdravniškemu osebj u interne bolnišnice v Novem mestu in zdravniškemu osebju homatološkega oddelka bolnišnice v Ljubljani. Hvala pevcem, župniku za obred in sosedu za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Pepca in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in dedka
JOŽETA BERUSA
iz Globodola
se iskreno zahvaljujemo vsem ki ste ga spremili na zadnji poti. sorodnikom, prijateljem, gasilcem, govornikom za poslovilne besede, župniku ter za podarjene vence TOZD Podturn in Krimu Ljubljana.
Žalujoči: sinovi, hčerke in vnuki
ZAHVALA
Ob izgubi našega sinka
MATEJČKA JAKŠETA
z Drske
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljuje®0 se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pevskima zboroma . „Dušan Jereb“ in Dolenjskemu oktetu za zapete žal°stmKe. posebno pa zdravnikom in strežnemu osebju otroškega oddellca bolnice Novo mesto in duhovnikom za opravljeni obred.
Žalujoči: mamica, očka, sestrica Urška in vsi njeg°vl
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naših ljubih ,star^ ata in mame oziroma starega ata in staK mame
JOŽETA in ANE
POLJANEC
z Vrtače št. 13 pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, vence in cvetje ter nam kakorkoli pomagali. Še posebej se.z?VjVU ljujemo družinam Fajfar, Kržan in Štublar za pomoč, kolektiv Iskra Semič in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi Lojze, Jože, Mirko, hčerki Anica ® Albina z družinami
Vrtača, Logatec, Gozd-Martuljek, Leverkusen
ZAHVALA
moža,
Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA ABUNARJA
iz Crmošnjic pri Stopičah
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za ‘ -čeno sožalje, cvetje in vence ter za spremstvo na njegovi za J poti. Zahvaljujemo se Združenju ZB, Zvezi rezervnih °ric"^n’ podjetju Iskra in vsem ostalim za darovane vence. Hvala PeVl[^enj tov. Žanu Gimplju za poslovilne besede in župniku za opravi) obred.
Žena Kristina z otroki, brat in sestra z družinama < drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIS mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference Brežice, CrnomeljT-Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, K10 Sevnica in Trebnje.	.	p,ed-
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja* sednik: Slavko Lubšina.	•	^ed'
UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorj1 > ^ nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega warkelj> Bacer, Andrej Bartelj, Marian Bauer (urednik Priloge), Milan ^jUcO' Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppcv in Alfred Železnuc*
Driu n..i _ p: • x t-.«	.	i	.	*____snlLi 1
juiic* re^eij, joze rrimc, Jožica Ieppcy m Alfred ^eiezi*^: valeč Prijoge Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saj » Klinc.	nar	o^'
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din	"
nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva v‘Lv	(0z.
Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 y ^lln: ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni 52100-620-107-32000-009- 8-9.	,o)0čeni
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 cm na jjn. strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista Z* Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja beseda [5. vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik	(št-
10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacije IS	,	fflelji>i
421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.	mestu1
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem (jjjca 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo mes ggoOl talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave- r0. Novo mesto. Glavni trg 3, p.p. 33. telefon (068) 23-611- ‘ jjj) čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stave:k. yUd-prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in ‘l5 ska pravica, Ljubljana.
201
DOLENJSKI LIST
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, teta in stara mama
JOŽEFA MEŽAN
iz Knežje vasi
Jskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, sorodnikom ® znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvoval z nami. Prav tako se zahvaljujemo pevskemu zboru Dobrnič, dekanu za opravljeni obred ter kaplanu za požrtvovalnost in nagovor. Hvala vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega moža, ata in starega ata
VIKTORJA HOČEVARJA
z Jame pri Dvoru
ai^[®eno zahvaljujemo sosedom, sovaščanom, sorodnikom in na ni*111 M Pom°č> cvetje in vence ter vsem, ki ste ga pospremili deloie^°VI zadnji poti, dr. Kocutarju za dolgoletno zdravljenje, pretl_nm?f organizacijama Dominvest, Novo mesto, in Gostinsko Center iz Ljubljane, pevcem, župniku ter sorodna Petru in Franciju za lepo opravljeni obred.
Vi ?,aJuJoči; žena Micka, hčerka Rezka, Marija, Anica in z družinami
ZAHVALA
^Pustila dra^n' mučn' bolezni nas je v 48. letu starosti “ u*aga mama, sestra in teta
SONJA JERIC
roj. ŠKODA iz Krmelja
spredi hn~ ^s° sočustvovali z nami, in vsem, ki so jo Borisu DehpMnvS „p ’ posebna hvala pevcem iz Mokronoga, ^hvaljuiemo se .p°slovilne besede in župniku za obred, sosedom	^ StiUes * Sevnice, TP iz Sevnice,
Zr»ncem za nnrl ir;o^S0 fem u Ljubljane, vsem prijateljem in lskrena hvalaf	cvetje in izrečeno sožalje. Šeenkrat vsem
sinova Zvone in Bogdan, oče z ženo, bratje k°’ Emest in Andrej z družinami
1
I
S
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
S
V torek, 29. marca, so darovali kri na novomeškem transfuzijskem f oddelku: Janez Dular, Miha Gorišek, Ivan Kocjančič, Rozalija £ Planinšek, Jože Hrovat, Andrej Počrvina, Bojan Ceh, Jožica Kocjan, J Štefka Šmalc, Majda Hočevar, Jože Hudoklin, Jože Lužar in Alojz p Sepaher, člani Novoteksa, Novo mesto; Slavka Mikec, Nikola Sašek, £ Anton Sajevec, Zdenka Pevec, Milka Papež, Fanika Mrak, Cvetka J Zupančič, Ivan Kastelic, Marjan Petrov in Anton Kralj, člani Krke, 0 tovarne zdravil, Novo mesto; Roman Gorišek, Dušan Gorenc, Jože 4 Počrvina, Silvo Mesojedec, Janko Hren, Jože Lužar, Rudi Kovačič, J Dušan Gačnik, Bojan Čampa, Darko Balaban, Ivan Vranešič, Jože J Smole, Roman Lesjak, Jože Zalokar, Anton Sterk, Srečko Zupan, J Stane Špehar, Janez Dolinšek in Franc Kovšca, učenci šolskega S centra za koVinsko stroko, Novo mesto; Anica Kastelic, Danica J Judež, članici Laboda, Novo mesto; Franc Staniša, Željko Sašek, J Alojz Lenarčič, Slavko Klobučar, Janez Kuplen, Marija Jelen, £ Herman Binkovski, Stanko Klobučar, Vili Volf, Srečko Fridl, ^ Stanislav Pavlov, Milan Rodič, Albin Foršček ih Cveto Pečnik, člani £ IMV Novo mesto; Janez Kobe, Franc Krušič, Franc Kristan, Ludvik J Bobič, Ciril Brus, Žarko Kumelj in Jelka Markovič, člani Novolesa, £ Straža; Vinko Zagorc, delavec iz Šentjcrnga; Srečko Kotnik, član ^ Novograda, Novo mesto; Jože Tomič in Marjan Becele, člana F.le, Novo mesto; Ciril Kukman, član kolektiva Žito, Novo mesto; Milan Vidlinovič, Alojz Modic in Alojz Božič, člani Pionirja, Novo mesto; Viktor Vidmar, član Bora, Dolenjske Toplice; Anton Košir in Valant Filipovič, člana Gozdnega obrata Podturn; Franc Gruden, član Novoteksa, Družinska vas; Bogdan Stanešič, član Elcktra, Novo mesto; Alojz Petan, član Gozdnega obrata Poljane; Franc Jaklič, član Tobaka, Novo mesto; Stanislav Bencik, član Zavoda za požarno varnost, Novo mesto; Ivanka Bartclj, gospodinja z Jablana.
TELEVIZIJSKI
Pretekli teden so darovali kri v novomeškem transfuzijskem oddelku: Ivan Hrovat, član KZ Krka, Novo mesto; Jože Potočar, Ivanka Plaveč, Mirko, Škerlj, Jože Pakar, Muharem Šubašič, Stane ^ Granda in Danica Sarajlič, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; 4 Milan Petan, Franc Avbar, Ivan Pirh, Marjan Dragman, Franc j Župevec, Franc Rojc in Jože Pavlič, člani Novolesa, Straža; Anton Zupančič in Jože Zgonc, člana Pionirja, Novo mesto; Alojz Juršič, član Novograda, Novo mesto; Marija Štangelj, Štefka Saksida, Bojan Zidanek, Slavka Turk in Joža Udovč, člani Laboda, Novo mesto; Igor Pucelj, Matjan Fink, Ludvik Bobnar in Alojz Klemenčič, člani Cestnega podjetja, Novo mesto; Jože Mitag, Marica Grili, Anton Novak, Minka Perc, Marija Korče, Cvetka Kavšček, Pepca Gajič, Anica Potočar, Jelka Kralj, Fani Kukman in Jože Kinčič, člani Novoteksa, Novo mesto; Anton Bovhan, Rajko Kirn, Jože Hrovat, Franc Oštir, Marjan Brine in Janez Ravbar, člani IMV Novo mesto; ^ Ljubica Bunčič in Ivan Mumlek, člana Splošne bolnice, Novo mesto; 5» Ignac Strajnar, Andrej Jurca, Jože Bašelj, člani Ele, Novo mesto; ^ Marica Retelj in Karel Pezdirc, člana Bora, Dolenjske Toplice; Vida J Kreme, članica Industrije obutve, Novo mesto; Slavka Božič, ^ fotografka iz Črnomlja; Ivan Krašovec, član Novoteksa, Družinska ^ vas; Ivan Ambrožič, kmet iz Šentjošt., Anton Rauh, upokojenec iz j
upokoje:
Novega mesta; MJlan Pajk, Zdravko Vidrih, Stanko Surla, I
Ivanka £
Kajba in Anica Žarn, dijaki Šolskega centra za gostinstvo, Novo mesto; Srečko Kumer, član Iskre, Novo mesto; Jožefa Govednik, i* gospodinja iz Bušinje vasi, in Damir Jureša, dijak Šolskega centra za £ gostinstvo, Novo mesto.	5
4
dolenjski list
med
dvema
doloma
■########*##########################»
iz Sremiča - Draga, Ana Kos iz Gradne - dečka, Martina Travnikar iz Vrhja - Bojana. - ČESTITAMO!
Pretekli teden sta v brežiški bolnišnici umrla: Bara Dumič - gospodinja iz Malega Lipovca, stara 49 let; Alojz Zorko - kmetovalec iz Senuš, star 62 let
TUDI VETERANI
Nekdanji najboljši igralci rokometa v Ribnici so se odločili, da bodo ustanovili klub „Veteran“. Prav gotovo bodo predstavljali močno vrsto, v kratkem pa bodo pripravili tudi nekaj prijateljskih tekem, na katerih bodo pokazali, koliko nekdanjega znanja jim je še ostalo. Nedvomno je ribniški rokomet z rij ihovo ekipo veliko pridobil.
M. G.
SODRAŽICA - Rokometaši (Donit) se marljivo pripravljajo na tekme v dolenjski rokometni ligi. Po jesenskem delu so na prvem mestu, radi pa bi ta uspeh potrdili. Trener Matelič pravi, da bodo v ekipi igrali le najboljši, tako da so igralci na treningih zelo prizadevni, kar kaže, da se lahko ob koncu uvrstijo na kvalifikacije za višjo ligo. (M. G.)
V času od 2. do 8. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Ljerka Filipčič iz Ključa — deklico, Marija Draganič iz Šenkovca — deklico, Djurdja Štojs iz Srebrnjaka — deklico, Nada Jerbič iz Braslavja -deklico, Jožefa Špec iz Zabukovja -deklico, Anica Godler iz Bojsnega -Tanjo, Pavla Krulik iz Sel - deklico, Terezija Šoštarič iz Mrčnih sel -Dragico in Marjanco, Djurdja Kupres iz Ceija — Maria, Marija Gorup iz Tomaševca - Dubravka, Alojzija Šerbec iz Armeškega -Silvijo, Marija Perovič iz Mihanovič dola - Gordano, Ana Jakovina iz Prigotja - Sašo, Zdenka Dekanič iz Bregane - Zorana, Andjelka Bušač iz Zaprešiča — deklico, Ana Kužner iz Sevnice - Iztoka, Ljerka Krčelič iz Zdenoev - Majo, Ana Kranjčič iz Cundrovca - Matjaža, Halida Kahrič iz Zdencev — Zvezdano, Božica Frkanec iz Kraja Donjega -Tomislava, Nevenka Markotič iz Laduča - dečka, Josipa Vahtarič iz Kunšperka - Vesno, Angela Kozole
Četrtek, 14. aprila: 8.00
TV v šoli: SZ, Violina,. Vzhodna Makedonija (Zg) - 9.00 TV v šoli: Francoščina (Sk) - 9.30 TV v šoli: Samoupravljanje v šoli (Sa) — 10.00 TV v šoli (do 10.50), Reportaža, Risanka (Bg) - 14.00 Obzornik (Lj)
- 17.45. Mozaik (Lj) - 17.50 Dežela sonca, barvni film (Lj) — Čebin, ponovitev (do 15.35) (Lj) — 17.15 Colargol, barvna oddaja (Lj)
- 17.30, Obzornik (Lj) - 17.45 Mozaik (Lj) - 17.50 Dežela sonca, barvna film (Lj) - 18.40 A. Ingolič: Mladost na stopnicah, barvna nadaljevanka (Lj) — 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Sterijino pozorje - prenos (N. Sad)
- 21.00 Evropa Evropejcem, barvna oddaja (Lj) - 21.50 Miniature: Recital Dubravke Tomšič Srebotnjakove, barvna oddaja (Lj) -22.05 TV dnevnik (Lj)
PETEK, 15. APRIL: 8.10 TV v šoli:	Geometrija, Travnik -
življenjska	skupnost, V
zdravstvenem domu, Angleščina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg) - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (do 11.05) (Bg) — 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.45) (Zg) - 17.10 .Križem kražem (Lj) -17.20 Pisani svet (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Čez tri gore: Dvajset let Koroškega akademskega okteta, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 .Prva pomoč, barvna oddaja (Lj) — 19.05 Česta in mi, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski	notranjepolitični
komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 P. Heriat: Boussardelovi, barvna nadaljevanka (Lj) - 20.55 .Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Razgledi: Zgodovinska noč na Čebinah, barvna oddaja (Lj)
- 22.20 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 22.25,Ulice San Francisca, serijski barvni film (Lj) - 23.15 TV dnevnik (Lj)
SOBOTA, 16. APRIL: 8.00 Colargol - barvna lutkovna serija (Lj) - 8.15 K. Grabeljšek: Moje akcije - barvna oddaja (Lj) - 8.30 O mucku, ki ni znal mijavkati, oddaja iz cikla V znamenju dvojčkov (Lj) - 8.45 Utonilo je sonce, barvno nadaljevanje in konec (Lj) — 9.15 Narava Japonske -barvni film (Lj) — 9.45 Prva pomoč, barvna oddaja (Lj) -	10.05
Dokumentarna oddaja (Lj) - ... P. Heriat:	Boussardelovi, barvna
nadaljevanka (Lj) - 15.40 Nogomet Dinamo :Sarajevo - prenos (Zg)
NEDELJA, 17. APRILA: 8.20 Poročila (Lj) - 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Čez tri gore: Slovenski oktet poje narodne, barvna oddaja (Lj) - 8.55 6 25 (Lj) - 9.35 H.de.Balzac: Blišč in beda kurtizan, barvna nadalj. (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30.Kmetijska oddaja (Zg)
- 12.30 Poročila (Lj) - 12.35 Kronika sterijinega pozorja -posnetek (Lj) - Nedeljsko popoldne: Križem kražem, Pisani svet Okrogli svet, Poročila - 16.10 Košarka Jugoplastika: Cibona, in Bosna: Brest - kombiniran prenos v odmoru Propagandna oddaja (Lj) -17.45, Moda za vas, barvna oddaja
(Lj) - 17.55 Ikarus - barvni Ulm (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 F. Žižek: Gustav, barvna nadaljevanka Ipavci (Lj) - 21.15 Popotovanje - barvna serija (Lj) - 21.40 TV dnevnik (Lj)
- 21.55 Športni pregled (Bg) PONEDELJEK, 18. APRILA:
8.10 TV v šoli (Zg) - 9.30 TV v šoli (Sa) - 10.05 TV v šoli (do 11.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.45) (Zg) - 16.30 Kronika sterijinega pozorja - posnetek (Lj)
- 17.10 Vrtec na obisku: Pastirica, Mica, barvna oddaja (Lj) - 17.20 Narava Japonske, barvni film (Lj) —
17.50 Obzornik (Lj) -	18.05 Urejena od glave do pete, barvna serija Osebna nega (Lj) - 18.15 Izobraževalna oddaja (Lj) — 18.25 Mozaik (Lj) - 18.35 Dogovorili smo se (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (N. Sad) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30, TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Bora Stankovič: Jovča
- barvna drama TV Beograd (Lj) -21.05, Propagandna oddaja (Lj) -
21.10 Kulturne diagonale (Lj) -
21.50 Mozaik kratkega filma (Lj) -
21.10 TV dnevnik (Li)
Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi!
TOREK, 19. APRILA: 8.00 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do
11.05) (Bg) - 14.00 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 15.30 Šolska TV:	B. Vranešič: Zgodovinska noč na Čebinah (do 16.50) (Lj) - 17.05, V znamenj u dvojčkov: Kužkov praznik (Lj) -17.20 Pan Tau - barvni film (Lj) -
17.50 Obzornik (Lj), - 18.05 Moji gosti in jaz: Arsen Dedič (Lj) — 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 TV trim test - barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Oči kritike (Lj) —	20.40 Propagandna oddaja (Lj) - 20.45 A.J.Cronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.35 Glasbeni magazin (Lj) - 22.10,TV dnevnik (Lj)
SREDA, 20. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.00 . TV v šoli (do
10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.00) (Zg) - 17.00 K. Grabejjšek: Moje akcije, barvna oddaja (Lj) - 17.15 Ukročeno oko, barvni dokumentarni film (Lj) — 17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Na sedmi stezi (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30, Glasba takšna in drugačna, barvna oddaja (Lj) -19.15.Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 . TV dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00,Film tedna: F kot Fairbanks
- barvni film (Lj) —	... Propagandna oddaja (Lj) - ... TV dnevnik (Lj) - ... Včeraj, danes, jutri: Evropa v naših rokah: Francija
- barvna oddaja (Li)
UlllllllllilllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!
L ^oi nr.	neomožena in zdrava, to je
7 „«£■ P™' večer zvedel in to ga je m zad°v°ljstvom, da je lahko i fc*^nu it; ^ e®,a P°ročila od Mrete. Naravnost Hotel ;„m	e* Precej, dasi so bili sorod-
in ,|Prej Pozorn°st nase privabiti, da |?S vse K„,a oče.tu ostati. Tudi je imel li* tem Počas'’ moževo, hladno opraviti^ si ie n C Več ve*Jave imelo, govoril si je, a j^jjljiv priznati, da je v duši vendar še ne-
Lk ko o, Pr'dc starka. Glasno zajoče od ve-|farZ°Pet na domu. Potem pak ga 5 Fto!' ^at 3i- more P° svetu hoditi kakor ) L? kak0’ . vendar ima doma tako „lepe 1 V!/ n«. Nit, i eden drug daleč okoli po treh 1 ona u ut0*aži z obljubo, da bode la j ^rž zagotavlja, da potem pride j	ol°dejevino,	ker do sedaj ji je bilo
dolg čas, da nikdar takega; človek se je navadil in je navajen, pa je.
O Tončki mu je morala pripovedovati. Daje bila kmalu potem, ko je on odšel, hudo zbolela, to je že čul. A novo mu je bilo, da je prej tiste dni pošiljala povpraševat po njem, da je v resnici le o njem govorila. Novo mu je tudi bilo, kar je pobožni berač Ceščenas po svetu okoli pripovedoval, da jo je videl precej potem, ko je bila s postelje vstala, moliti gori pri kapeli sv. Antona dolgo in jako.
„Oh, kako sem bila nekdaj vesela, ko sem mislila, da bode ona enkrat pri nas gospodinja,“ reče starka in zopet zaplače.
„More še biti,“ imel je Nikolaj na jeziku, ali previdno zamolčal to svojo skrivnost ter se le nasmehnil.
„Je li imela kaj snubcev? “ vpraša Nikolaj.
„Govore o Tratnikovem, da bi jo rad.“
„Kakov je? “ vpraša z zardenjem ljubosumnega človeka. In ni mu bilo prav, ko je starka hvalila Tratnikovega, da je priden, delaven, čeden.
XXVIII
S precej veliko odškodnino odpravi Nikolaj najemnika s svojega doma proč in se loti sam gospodarstva s tako pridnostjo, kakor da bi bil od nekdaj le sam pri vsakem delu.
Z oddaljenimi sosedi začne znanje delati in, to se razume, tudi v Pridanovi hiši je večkrat. S „stricem“ govorita o vremenu, o voleh, o mali-nu in vodi. Točka se nekako ogiblje, ali vendar ga s polnim pogledom vselej v lice pogleda, tako da mora skoraj on oči povesiti. Govorita pa vselej le navadne, resne reči, ker prve dni ni bilo še nikdar prilike, da bi bila sama.
Ona je bila med tem časom, kar je Nikolaj zdoma bil ali, kakor je njen oče rekel, trape
lovil, obilnejša v lice in život postala, in sicer nikakor ne v kvar svoje lepote. Z nekim veseljem jo je Nikolaj pogledoval od strani, ko jo je prvič dalje časa opazovati mogel. Še nekaj spremembe je bilo na njej; ali nalašč ali ne, oblačila se ni več pol gosposko kakor prej, nego bolj kmetski.
„Ali mi moreš odpustiti? “ vpraša jo z najmehkejšim glasom vprvič, ko jo na pragu samo dobi.
„Jaz ti nimam nič odpuščati, ljubi moj bratranec," reče ona odločno, glasno, celo trdo in odide proč.
Nikolaja je to bolelo, ali mislil si je, tu je treba časa. Kadar bode videla mojo resno voljo, potem bodeva laže zgovorila se in poravnala, kar naj bi se ne bilo nikdar zgodilo.
Da se prva ljubezen nikdar popolnoma iz srca izruvati ne da, to je mnogokrat čital, a zdaj dan na dan globoko sam v sebi čutil. Torej je tudi v njenem srcu prve ljubezni gotovo še nekaj koreninic, ki bodo pognale s časom. Tako se je tolažil, dasiravno mu resničnost nikakor ni dajala dokazov, da je njegova tolažba upravičena.
V svojo nesrečo je opazil s časom celo, da deklica mnogo veselejša in rajša govori z drugimi, tudi manj omikanimi ljudmi, nego z njim. Pa tudi to si je nekako na svojo korist razlagal: ..Kaznovati me malo hoče in žalibog, da me sme.“
XXIX '
Neki dan dobi Nikolaj dve pismi z mestnim poštnim kolkom. Prvo je precej spoznal po napisu in po obliki, da je od prijatelja dr. Loka. Drugo pa, ličnejše in drobno, imelo je napis njegovega imena s spačenimi, nenaravno stoječimi črkami, katere so mu bile znane, ali vendar se ni mogel takoj spomniti, čigave bi bile. Zato ga radoveden brzo odpre in čita:
..Ljubljeni Nikolaj! Ti si me neusmiljeno kaznoval! Moj nesrečni namen, tvojo ljubezen, katero si mi tako vroče zagotavljal, le nikoliko izkušati, jemal si ti za resnico! Izginil si mi in do danes nisem vedela, kje si, da bi te na kolenih za zamero prosila. In ko bi tudi jaz kriva bila, kakor nisem - za boga se ti rotim, da nisem -ko bi bil trenutni dvom zapeljal me — da, samo dvomila sem! — potem še ne smeš za vselej od mene proč, Nikolaj! Moraš me zopet ljubiti s staro ljubeznijo, moraš! Odgovori mi, odgovori, kar in kakor hočeš! Samo molči ne, tvoje molčanje bi me morilo bolj od vsake zle besede, ki mi jo rečeš.“
V tem strastnem tonu, ponavljaje z drugimi besedami iste misli, bilo je pismo še dolgo, na koncu pa podpis: Luiza Vit.
Prvi trenutek je čitanje tega pisma Nikolaja segrelo. Skoro bi bil veroval, kar je čital. Zadnje iskre pokopane nekdanje strasti so se bile v njem razpihale, ali tlele so le en hipec. Kmalu se je v njem oglasil neblažji čut nekega zadostenja, nekega zadovoljstva zaradi poglajene njegove moške nečimrnosti.
A takoj ga je bilo sram samega pred seboj tega čuta; in domislil se je, kakor strahovito ga je pekla zavest, da ga je pustila, ko ni vedel: ali jo bolj sovraži zaradi njene neiskrenosti ali bolj divje ljubi, ker je nima več. In vera vanjo je izginila zopet; črke pred njim so mrtve postale, bridko se jim nasmeje.
Ko pa drugo pismo od prijatelja doktorja prebere, skoči pokonci in vznemirjen gor in dol hodi, glasno grohotaje se sam sebi.
Prijatelj mu je pisal več nepotrebnih brbljanj in govoric, na koncu svojega pisma pak mu je poročal: „Te dni sem priliko imel, sniti se s tvojo nekdanjo — saj veš - in vprašala me je po tebi, kje si. Vedela je - izvedavost ženska! — da si bil na potovanju. Jaz ji nisem utajil, da si zopet doma.
Kam pelje železna cesta?
Malce čudno, kajti izbiro današnjega sogovornika za naš okvir smo tokrat prepustili novomeškim železničarjem samim. Zakaj? Kratko malo zato, ker možje v temnomodrih uniformah prav jutri praznujejo svoj dan, s številnimi željami in zahtevki, ki jim bodo zagotavljali lepšo prihodnost. Izbrali so Marka Maljuno, vlakovnega odpravnika, moža, ki je v novomeški železničarski družini šele četrto leto.
Marko je po rodu Zagrebčan in je, čeprav ima šele 29 let, med novomeškimi železničarji zelo cenjen in priljubljen. Njegova natančnost, ki nikdar ničesar ne prepušča naključju, njegov posluh za želje in potrebe delavcev so ga danes pripeljali na mesto predsednika 00 sindikata.
Začela sva pri lanskih nesrečah, ki so mnogim vlile toliko nezupanja v sposobnosti m pomen železničarskega prometa:
„Kaj bi skrivali, človeški faktor je bil tisti krivec! Toda zakaj? Že nekajletno pomanjkanje ustreznega kadra, posebno prometnega, izredno strogi zahtevki o fizični in umski neoporečnosti novincev redčijo zaupanje, ki so ga imeli železničarji nekdaj. Danes skušamo stopiti na novo pot, toda težko je."
Dopolnimo ga z izredno slabimi delovnimi pogoji že-
15.APRIL
40
lezničarjev, ko delajo brez prostih sobot in nedelj, praznikov, ne ločijo dneva od noči, popolnoma odveč jim je poslušanje vremenskih napovedi, pa vseeno vztrajajo. Naj se sliši še tako nenavadno: železničarji so dali velike vsote posojila za gradnjo in obnovo naših cest, svoji največji ..konkurenci"! Danes se dogaja tudi to, da se odrekajo sprejetih obveznic in 'jih poklanjajo humanitarnim ustanovam.
,,Ostajamo trdi Kot vagoni dan za dnem drsijo po tirih, tako se po naših žilah pretaka železničarska kri. Ne moremo se ji odreči, kot se vagoni ne morejo odreči tirom. “
Danes se želijo železničarji okrepiti z mladim kadrom. Kot pravi Marko Maljuna, so pogoji za njihovo šolanje idealni. Ob vstopu v šolo je slehernemu izmed njih zagotovljena štipendija in soba v dijaškem domu, v prometni šoli pa dijaku od vstopa v ustanovo teče celo delovna doba. Ali je to dovolj?
„ Vse kaže, da je tudi to premalo. Na naše razpise se javlja sila malo kandidatov, pa še med temi jih veliko odpade prav zaradi strogih zdravstvenih predpisov."
Modernizacija, ki počasi caplja tudi na Dolenjsko, brez ustreznega kadra ne bo kos vsem nalogam. Novomeška železniška postaja je danes razporedna postaja za odsek Novo mesto-Karlo-vac in Novo mesto-Sevnica, prav tako pa je tu tudi domicil spremnega osebja. Za takšne naloge je v Novem mestu vse premalo prostora. Vagoni so iz dneva v dan daljši, danes dosegajo že dolžino 25 metrov, včasih je bila ta vsega 8 m.
Mar je to dovolj za varnost? Namesto odgovora so se Markove oči nemočno zazrle v tla.
BOJAN BUDJA
Mokri dediči kitajskega »izuma”
■ i     .m.—i.ii .,!■■■■-■ i ■ M i ni	—... ——	■	■	  ■	■■■■■■.	I	l.	.1	i	      ■	■	—
Tisoč let je preteklo, odkar so Kitajci vzgojili prvo akvarijsko ribo — Kako hitra je bila pot akvaristike, dokazuje primer Staneta Semeniča z Gornjih Kamenic
Akvarist jc človek, ki ure, dneve in tedne presedi ob opazovanju svojih vodnih prijateljev, jih vzgaja in jim nudi vse, da bi njihovo ujetništvo postalo kar sc da lepo. In, prav tak je Stanc Semenič z Gornjih Kamenic.
Znani slovenski akvarist Borut Žener jc že pred leti zapisal: ,Jn šele ko sc boste seznanili z drugimi ljubitelji akvarija in z njimi pričeli izmenjavati izkušnje, boste postali res - akvarist." Stanc Semenič, ki si je v dveletnih izkušnjah kot akvarist nabral tudi nekaj pelina, pravi takole:
,,Škoda, da gremo vsak po svojem tiru. Akvaristi smo nemalokrat preveč ljubosumni na svoje znanje. Moj prvi učitelj je bil oče, kateremu sta ljubezen in skrb za ribe že več kot 11 let vsakdanje opravilo. Toda vsi očetje niso akvaristi, zato bi morali vsem, ki želijo doma uživati ob barvah in vragolijah ribjega sveta, nuditi pomoč v društvu. In.tega na Dolenjskem še danes ni."
SINDIKALNA SMUKA ZA KRKO
Konec marca je bilo na Krvavcu 10. zimsko tekmovanje v okviru delavskih športnih iger novomeške občine. Tekem se jc udeležilo 13 sindikalnih organizacij z več kot 100 nastopajočimi. Ženske so se pomerile v dveh, moški pa treh starostnih skupinah.
Rezultati - ženske do 25 let: 1. Turk (Iskra, N. m.), 2. Ravbar (Krka), 3. Molan (Krka); ženske nad 25 let: 1. Begojev (Pionir), 2. Globokar (Krka), 3. Turk (Dominvest); moški od 40 let dalje: 1. Šonc (Krka), 2. Smrke (Krka, 3. Serini (Gozdno gospodarstvo); od 30 - 40 let: 1. Vesel (Pionir), 2. Turk (IMV), 3. Zmrzlak (Elcktro); do 30 let: 1. Turk (Krka), 2. Šonc (Novo-' les), 3. Ravbar (Krka) itd.
Ekipno - ženske: 1. Krka II 75 točk, 2. Ljubljanska banka 66, 3. Krka I 55 itd; moški 1. Krka I 314, 2. IMV 265, 3. Iskra (N. m.) 227 itd.
CERKEV PROPADA - Cerkvica Svetega duha v Črnomlju je zgolj razpokano zidovje. Pred leti so govorili, da jo bodo popravili in preuredili, tako da bo služila za razne kulturne prireditve. Res so jo za silo popravili, sedaj pa dela že dalj časa stojijo. Ne samo da cerkvica sedaj nima	nobene funkcionalne
vrednosti, taka, kot je, tudi kazi videz tega dela Črnomlja. (Foto: Boris Grabrijan)
KAR GRE. KAR GRE. HVALA
Voliča, ki ju je priganjala stara ženica, sta mukoma vlekla plug, za katerim se je potil moški blizu šestdesetih. Bilo je spomladi in zemlja je klicala k delu.
„Kako gre? “ sem zavpil s ceste.
„Kar gre, hvala!" In zemlja seje obračala in kadilo se je iz nje.
Po pločniku so hodili ljudje, po cesti pa so drveli avtomobili. Vlekla je dva otroka iz vrtca in njen obraz je kazal utrujenost. Poznam jo, delavko Terezo, žensko, ki jo je nabunkal mož, jo zapustil ter se odselil iz kletnega stanovanja nekam nazaj v Bosno. Sama se ubija z otrokoma in s službo. Prvega dobi delavsko plačo: zase in za svoja dva otroka.
„Kako gre? “
„0 gre, gre, hvala! Da vsaj ne bi bilo nikoli slabše!" In okrega starejšega, kije stopil
z eno nogo na cestišče, daje nekdo iz oklepa pločevine jezno pritisnil na hupo.
Na klopi pred železnino radi posedajo starčki, upokojenci, ljudje, ki so nekdaj nekaj pomenili; zdaj so prebivalci mesta, del preteklosti, ljudje s stranskimi vlogami in nekaj dinarji v žepu. Lovijo sončne žarke, poglede in lepe besede.
„Dober dan! Kako gre? “
„Počasi, a sigurno. Cc bi bilo boljše, ne bi bilo dobro," in odmaknejo pogled.
Tudi I smeta poznam. Za nekaj tisočakov na mesec dela pri oderuškem gostilničarju kot se/.oncc brez socialnega in brez stalnega prenočišča. Seka drva, prenaša zaboje s polnimi steklenicami, skoraj vsak dan pa opere tudi gospodarjev avto. Kadar grem na brizganec, ga vprašam: ..Kako gre, Ismete? “
,,Pa ide, ide, dobro." In se široko zasmeje.
Sedel je za mizo: v beli srajci in rdeči kravati, obdan z lepo svetlolasko, ki bi mu bila lahko hčerka, a mu to ni bila. Oba sta jedla in pila in se smejala na vsa usta. K. njuni mizi je pristopil direktor vseh gostinskih lokalov v Repičevi dragi. Nagovoril ju je:
,,Dober dan! Kako gre? “
Gospod v beli srajci in rdeči kravati je našobil ustnice:
,,Nikakor ne gre! Vse vkup je ena velika svinjarija!" In je pograbil.svetlolasko, jo zrinil v bel mercedes in sta se odpeljala k Zeleni reki, kjer ima gospod lepo in veliko hišo, da sta lahko med štirimi stenami udrihala po socializmu, samoupravljanju in vsem, kar je gospodu grenilo življenje.
TONI GAŠPERIČ
Sicer pa se je Stanetova pot akvarista začela z enim samim podarjenim akvarijem. No, zbirka seje nato povečevala, danes jih šteje Semeni-čevo stanovanje že 13, v kratkem pa se ji bo pridružilo še 6 novih. Koliko dela za htevajo, koliko dragocenega časa!
„Ves moj prosti čas je posvečen akvarijem. Vsak dan najmanj tri ure za hranjenje, opazovanje. Vsakolet-
Stane Semenič ob svojih vodnih prijateljih
no redno čiščenje pa zahteva malone ves dan za en akvarij. Je že tako: čistoča je glavni pogoj za dobro in uspešno delo." .
Za tiste, ki se vsaj malo spoznajo na akvaristiko, naj naštejemo, kaj vse je našlo prostora v Stanetovih akvarijih. Tu so skalarke, platiji, neonke, razbore, ostriži, indijske mrene, mečki, moliji, zebre, labirintov-ci, somčki, gupiji, da o številnem in pisanem rastlinskem svetu ne govorimo.
Stanetove izkušnje in znanje, ki si ga je nabral v teh dveh letih, odkar se ukvarja z akvaristiko, mu že zadoščajo, da tudi sam izdeluje akvarije.
„Veliko si s tem prihranim, kajti hobi akvarista je sorazmerno drag. Poglejmo v Ljubljano, kjer je cena opremljenemu akvariju brez vodnih prebivalcev 7.300 din."
Danes Stane ribe, ki jih sam razmnožuje in vzgaja, prodaja, denar, ki ga dobi s tem, pa mu zadošča komaj za izdatke, ki jih ima z nakupom hrane za svoje vodne prijatelje. Toda za pravega akvarista navzlic težavam ni več poti nazaj. V sakodnev-na presenečenja, ki mu jih pripravlja vodni svet, so ga začarala.
BOJAN BUDJA
BlaSslBBI
Kaj vse se dogaja v tej stekleni posodi!
Tacetova godba že igra
Upokojeni učitelj Golobič nestrpno čaka 1. maj, ko bo po Tacetovi cesti igrala Tacetova godba na pihala
..Semičani smo se pred vojno," je dejal pred kratkim upokojenec Albin Golobič, po domače Tacetov oče, „lahko postavljali pred fanti iz drugih vasi z dvema dobrima godbama na pihala. Žal, vojna vihra ni prizanesla niti inštrumentom. Nekaj se jih je porazgubilo, nekaj sojih pokradli ali uničili Po vojni pa se ni nihče spomnil, da bi semiško tradicijo obudili...“
Tacetovega očeta bi bilo najbrž odveč predstavljati. Po upokojitvi mu je postalo dolgčas in odločil se je, da bo s svojimi sovaščani zgradil -cesto. Sprva so se mu nekateri smejali, ko pa so potegnili kilometer in 40 metrov ceste, za katero ima n; j-več zaslug upokojeni učitelj, so jo prav nejeverni Tomaži poimenovali - Tacetova cesta. In ker vedo, da Tace tisto, kar se nameni, tudi izpelje, so semiško godbo že prekrstili v „Tacetovo godbo".
„Ko smo cesto asfaltirali, sem razmišljal, česa bi se lotil. Spomnil sem se na mladostna leta in na godbo. Letošnjega 27. januarja smo imeli ustanovni zbor. Oglasilo se je šestnajst fantov in začeli smo vaditi. Čeprav še nismo imeli vseh inštrumentov, smo delali zares in obenem iskali inštrumente. Pomagal nam jc
Dva zapored zbil in pobegnil
10. aprila pozno zvečer se je v Krškem zgodila ena izmed nesreč, ki vselej sprožijo veliko odmevnost. Kostanjevičan Stanislav Maznik je vozil avto od Krškega Droti Kostanjevici, pri gostilni Šinkovec pa je zadel in zbil 19-letnega Stanka Željka iz okolice Črnomlja. Vozil je kar dalje in zbil še 18-letnega Leona Spalka iz Novega mesta. Oba sta dijaka tehnične srednje šole in oba sta pešačila po desni strani. Brezvestni avtomobilist je hudo poškodovana fanta pustil ležati na tleh in odpeljal v neznano. Miličniki pa so ga izsledili in ugotovili, da je vozil
ODNESLI SEDEM POTOVALK
9. aprila med 20.30 ,in 21. uro jc bilo vlomljeno v prtljažnik avtobusa iz Vrnjačke Banje, ki je stal pred čateškim hotelom. Potniki, ki so se ta dan vračali z izleta v Italiji, so se krepčali, medtem pa je spreten tat to izkoristil. Iz prtljažnika je izginilo 7 potovalnih torb, kajpak polnih kavbojk, bluz, pulijev itd. Ustniki so oškodovani za več kot 20.000 dinarjev.
izposojen avtomobil in brez vozniškega dovoljenja. Oba ranjena dijaka sta v novomeški bolnišnici, kjer so ugotovili hude poškodbe.
POKAL DOLENJSKEGA LISTA MARCELI
Letošnjega 6. slovenskega veleslaloma	^
Hoch—Ybrig-u (Unetnberg) se je udeležilo rekordno število tekmovalcev in cev, rojakov iz Švice, Nem je, Avstrije in Beneške Slo nije. Tokrat se je na startu prijavilo kar 260 tekmovalcev, skoraj polovica pa bila mlajših od 14 let. t ništvo Dolenjskega lista £ tudi letos za najhitreje pionirko prispevalo P° ’ dobila pa gaje Marčela ljan.	■	M
RIBNIČANI NAPREJ
Ribniška mladinska
inif» v in/17 tekmovanju >PrV3£L
deluje v kviz tekmovanju^, vajmo svet in zadnjem kolu
ki*-aozit
domovino", se j e pred svojo pub® ™ 7/iruženia slep«.
so p1; pr
tudi kapelnik metliške godbe Jerina, ko pa nam je skočil na pomoč No-vomeščan Mladen Skrbič, je steklo kot po maslu. Dobili smo inštrumente in fantje so se odločili, da jih sami kupijo. Vsi smo močno zagreti in vestno se pripravljamo za prvi maj, ko bomo odigrali pet skladb."
pomerila z ekipo Združenja--«^ V rednem delu tekmova j 5. rezultat neodločen (2:2), 1»^. dodatnih vprašanjih ni J Prj ufii ve, saj je bil rezultat 3:s.	se ja
pa so imeli Ribničanje ve ^ so se tako uvrstili v nedt-■ ) mejili movanjc. 16. aprila se bod p a z ekipo Lesc. Vsak toče ^ na kvizu (razen odg°_ -m i dodatna vprašanja) he ho j. 500 din in so si tako mladi
Čanje ..prislužili" že 1.000
koristno predavanje
Ribniški športni delavci kratkim pripravili vanje „Vloga Zveze kom j telesni kulturi". Po P° sklepih je vse bolj jasn°’. viogO, komunisti v športu veUK Jjo pokazalo pa se je, da je bi ^ predavanje nujno potrebno. ^ la sta prof. Jože Starc m * Levstek, oba pa sta opo ..jn0st kakovosten šport, mnr.An<0-tekmovalne sistemo m P liste.
ZADEL OTROKA IN ■ POBEGNIL	^
6. aprila je 4-1^ ^ Gregorčič iz Družinske va : ob robu ceste, na drugr^ cestišča	pa je bila nje|	^
stra. Po	cesti sta pripeg	s)
osebna	avtomobila,	(l
bila mimo, je fantiček s drugo stran. Medtem V peljal še motorist in 0 .-Ji Zbil na tla, zatem pa dalje. Zaradi Pr®tref so otroka odpeljali v b . ,£p miličniki pa iščejo P° motorista.
LOV ZA
tatom
dr-
5. aprila popoldnie	*a f
fanta odpeljala z dvo	ot0!
stilne Selak na Dobra V last Edvarda Gričarja s	^
Gričar je s prijatelji m za svojim vozilom. r	sp
so tatova dohiteli, te	J ^
fanta motor pustila m J v gozd. Miličniki so že na sledi.
In tako bo Tacetov oče 1. maja še posebno ponosen. Svoje fante bo zbral že zgodaj zjutraj, in ko bo sonce pregnalo noč, bo po Tacetovi cesti prikorakala zaenkrat še maloštevilna Tacetova godba.
es“>.
nesreča pw 2AGI
5. aprila dopoidn' petila nesreča Pn de»u v
IMV Podgoije Šentjem j. -
Rangus je delal pn e i Ker je v rokah držal ^ prosil sodelavko, J žago,r
Leo. Ko je la	'J
Rangus segel proti	.Ji
ivangua 006“' e- .	vaj	-
odstranil desko, Pr xko(joV*^ prsti zadel žago. Sp Hajj v b°' roko so Rangusa odpei)
nišnico.
m
POŠTARSKA ..MODERNIZACIJA" - K° je ni mu poštarju Ivanu Rusu v četrtek odpovedal n>op	$te,
nul nad (lebdim klinom IhiliMiivkih listov in °S
ped, n‘
ile
II IISIUT ... -
jo je moral tisti dan raznositi po okoliških k^aj^
pal nad debelim kupom Dolenj&ih listov in o Vžg1 |.................. ' rliških krag
traktor in veselo krenil na pot! (Foto: Polde 1
W////, '///S/S, K//////.'/////,'//,
cesta
JUGOSLOVANSKIH 2ELJA
vsaj na papirjih. To delo so prevzeli strokovnjaki republiške skupnosti za ceste. Gre preprosto za to, da bi sedanjo cesto od Cikave (pri Grosupljem) do Bregane razširili za dva pasova in odstavni pas. To naj bi uredili tako, da bi dva pasova gradili vzporedno s sedanjo cesto. Študije so pokazale, da vzporednih pasov ne bo kaza-
lo	speljati za vsako ceno. To bi bilo neprimerno predvsem zato, ker bi bil promet med gradnjo zelo oviran, na nekaterih odsekih pa nemogoč. Predvsem na klancih, ki so vsekani v skalnate ukope. Podreti bi morali tudi nadvoze ter zgraditi nove in daljše.
Zato so strokovnjaki našli kompromisno rešitev. Težke useke naj bi premagovali s cepljenjem trase. Novo cestišče, druga polovica sodobne hitre ceste naj bi potekala ponekod po zemljišču, ki je od sedanje ceste dovolj oddaljeno, da dela ne bi motila rednega prometa na stari cesti. Drugje spet bi novo cestišče teklo vzporedno ali pa se prepletalo s staro cesto. Ponekod naj bi torej nova cesta peljala daleč proč od stare, ponekod pa v bližini, vendar dovolj daieč, da bi vmes nastala jedra, ki bi varovala promet med gradnjo. Jedra bi bila široka od 15 do 50 metrov.
Kjer pa so klanci, vsekani v skale, bi speljali nova pasova precej stran od sedanje trase. Gre predvsem za tri take odseke. Prva odmaknjena ✓-vzporedna cesta naj bi premagala višnjegorski
klanec. Projektanti ji pravijo inačica ,,Polica". Nova cesta naj bi zapustila staro za predorom pri Grosupljem in zavila v levo proti Polici. Po približno sedmih kilometrih bi se cesti spet primaknili. Drugi tak odmaknjeni novi del avtomobilske ceste naj bi premagal klance pri Pljuski. Imenuje se varianta ,,Gaber", dolga bi bila okoli 9 kilometrov. Tretja deviirana cesta pa naj bi obšla klance Medvedjeka. Imenujejo jo varianta „Sv. Ana".
Dosedanji izračuni kažejo, da bi bilo omenjeno samostojno vodenje nove ceste cenejše, bolj gospodarno in preprostejše. Klanci imajo pred nost, kdaj naj bi se jih lotili,še ni določeno, ve pa se, da mora biti študija o premagovanju klancev nared do konca junija, do oktobra pa tudi lokacijska dokumentacija.
Zanimivo je tudi, da naj bi bila nova dolenjska avtomobilska cesta cestninska cesta, za vožnjo po njej bo treba plačevati cestnino. Ta predlog pa rojeva kup težav. Če naj bo cesta cestninska, morajo biti urejene tudi regionalne ceste, ki bodo na voljo tistim, ki se raje vozijo bolj počasi, vendar zastonj. Nadalje bo treba ob novi kakor tudi ob stari hitri cesti urediti odstavni pas. Cestninski cesti bo treba dodati tudi nove priključke, izmed dosedanjih prav nobeden ne ustreza sodobnim zahtevam. Občinske skupščine so povečini že privolile v ukinitev starih in vpeljavo novih. Pogovori tečejo (so uspešni) tudi s Hrvati, novo cesto bo namreč treba pri Bre-gani „pripeti" na hrvaški del. Ob novi cesti bo manj bencinskih črpalk, služile bodo le tranzitu. Za regionalno cestno mrežo bo treba torej zgraditi nove črpalke. Prav tako še ni jasno, kaj bodo storili s sedanjimi moteli in nekaterimi drugimi objekti, ki stoje ob stari cesti. Nekatere bo treba namreč porušiti.
Na republiški cestni skupnosti trdijo, da je delo okoli načrtovanja dodatnih pasov dolenj-
ske magistrale težje kot risanje popolnoma nove avtomobilske ceste.
Študija nove dolenjske lepotice pa ima tudi ekološki vidik. To bo velik poseg v naravo, ki ga je treba temeljito pretehtati. Projektanti pa že zdaj zagotavljajo, da ne bo nova cesta ogrozila nobene vasi, nobene razpolovila, nobene preveč ne prizadela. To je pri dolenjski magistrali že tradicija, vemo namreč, da se je po tem pravilu ravnala že stara cesta.
Zdaj ostaja še vprašanje ,,KDAJ?". Zapisali smo že, da nova dolenjska avtomobilska cesta ni uspela priti na prioritetni seznam jugoslovanskih magistralnih cest. Do leta 1980 ne bo torej z dvema novima pasovoma nič. Se da kljub temu kaj narediti? Vsaj na klancih?
Pri republiški cestni skupnosti pravijo, da iz te moke morda le bo nekaj kruha. Denar naj bi pritekel iz nerazporejenih cestnih sredstev, ki jih je za okoli 680 milijonov dinarjev. Ta denar je namenjen za najbolj kritično točko dolenjske magistrale — za višnjegorski klanec, za odsek Razdrto-Senožeče, za goriško avtomobilsko cesto in za odsek Maribor-Šentilj. Za vse to pa denarja ne bo dovolj. Zato pripravljajo študijo, kateri izmed teh odsekov naj dobi prednost. Možne so seveda tudi drugačne rešitve. Tako domači dolgoročni krediti, mednarodna posojila itd.
Usoda dolenjske avtomobilske ceste je potemtakem jasna samo na papirjih projektantov, v bližnji bodočnosti si lahko obetamo samo razširitev nekaterih klancev.
Negotovost okoli dolenjske magistrale bi še nekako razumeli, če bi šlo za zakotno pot nekje na Dolenjskem, kamor hodimo po krompir ali gobe. Žal pa je dolenjska magistrala sestavni del ene najbolj prometnih magistral v Evropi, lahko rečemo, da je to cesta ne samo dolenjskih in slovenskih, ampak tudi jugoslovanskih želja. Želje pa so na tem svetu že od nekdaj zato, da jih uresničimo.
M. B.
V	/	y	,/^	y	'	V/	•	O
'sJi '//////'4/ A	*
V/4/A
•/////.
DOBER
DAN,
DOLENJCI
MIHA BUTARA
Miha Butara je generalmajor JLA, republiški sekretar za ljudsko obrambo ter zapriseženi Dolenjec. Ko sem v sprejemni sobi čakal na tale pogovor, so se nenadoma odprla obložena vrata sosednje sobe, ven sta stopila možak v generalski uniformi ter v skrbno izbrano sivo civilno obleko oblečen petdesetletnik. Mihe Butare nisem imel še priložnosti spoznati, zato sem iz petnih žil potegnil nekaj zarjavelega vojaškega znanja in se strumno napotil k uniformi. Pomota! Generalmajor Miha Butara je bil — siva civilna obleka.
..Vidite," se je pošalil in takoj razumel nesporazum Butara, „jaz sem takšen kot splošen ljudski odpor. Učinkovit v uniformi in v civilu."
Junija 1922 so Butarovi v Cerkljah ob Krki dobili Mihca. Srednja kmetija je imela za devet otrok premalo kruha, zato so se starši odločili, da bo Miha mizar. V uk je šel v Šentvid pri
Ljubljani. Šentvid je bil takrat jugoslovansko središče mizarske obrti. Med vajenci in pomočniki so se prepletali vplivi najrazličnejših sindikatov, od levih do desnih. Miha Butara se spominja, da je bil pred vojno poslan v njihovo obrtno delavnico pristaš tako imenovanih zelenih sindikatov, ki so se spogledovali z jugoslovanskimi fašisti in nacisti. Fant med vajenci in pomočniki ni bil priljubljen, zagodli so mu jo. Prestrašeni lastnik delavnice ni vedel, kateri strani bi začel kimati. Ko pa je napredno usmerjena delavska večina zahtevala, da mora zeleni provokator oditi, je zmagal preprost račun: lastnik se je odločil za večino, nacistični fant je moral pobrati šila in kopita.
Vse to se je dogajalo na pragu drugega svetovnega požara. Vajenec Miha Butara je zrasel v mizarskega pomočnika. Spominja se, da so takrat napredni delavci najraje peli pesem „Oblaki so rdeči". Vojna je bila v zraku.
Napad na Jugoslavijo. Razboriti Miha je .jadrno odhitel v rodne Cerklje in se priglasil za prostovoljca. Stari jugoslovanski oficirji so mu nekako nejevoljno dali dolgo francosko puško s tremi naboji. Pa je ni imel priložnosti uporabiti, Jugoslavija se je sesula v prah. Butara seje vrnil v Ljubljano. Pri svojem bratu je prebral prvo številko	Slovenskega poročevalca. Meja
fašistične Italije in nacistične Nemčije je tekla nekje med rodnimi Cerkljami in Šentvidom, kjer je bil v službi. Aretira ga nemška patrulja, v kateri je kočevarski Nemec. Pretepejo ga, ker starih jugoslovanskih osebnih dokumentov noče zamenjati za nemške.
Sovraštvo je najmočnejše, če ga pijemo po kapljicah. Napredna Slovenija je na nogah. Miha Butara, ki bi rad v partizane, mora brez možnosti pritožbe poslušati ukaz slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, ki ugotovi, da je Miha za ljudsko stvar v tistem trenutku najbolj dragocen kot mizar v ljubljanski bolnišnici. Mizar ima dostop v vsak prostor, v vsako sobo, veliko zve in veliko vidi. Skratka: vse po načelih današnjega splošnega ljudskega odpora; povsod naši ljudje. Vmes je Butara nosil pošto, zbiral material, v okvirih tedanje narodne zaščite skrival orožje.
Skrbelo ga je za starše, ki se v dobri veri večnih ljudi zemlje niso preveč zmenili za preteče razseljevanje, ki so ga načrtovali Nemci. Ilegalno jih je prišel opozorit, potem pa s fanti zavil v zidanico. Na poti domov so se oglasili v bližnji gostilni. Trije mladi nemški letalci so se nekaj vrteli okoli brhke gostilničarke, še bolj pa okoli radijskega sprejemnika. Dolenjska kri, ki je vedela, da nemški vojaki ne smejo poslušati takrat že zavezniških radijskih postaj London in Moskva, je zaukazala nemškemu letalcu: „London!" Ni ravno počilo s petami, vendar se je oglasil prepovedani London. Podobno glasno se je nekaj minut kasneje oglasila tudi prepovedana Moskva. Gumb na aparatu so vrtele nemške roke.
Spet Ljubljana. Enote narodne zaščite. Na stotine akcij, ko človek ni vedel, ali bo dobil v roke pismo, v katerem piše, da gre za vajo, ali pa pištolo, ki pomeni, da mora na nekoga streljati.
Velikanski uspeh, ki ga ni priborilo orožje, ampak plakati. Prenekaterega je nalepil tudi Miha Butara. Na njih je pisalo, da bo OF
odgovorila na italijansko streljanje talcev s
streljanjem protitalcev. Opozorilo je bilo nadvse zgovorno, danes se nihče ne čudi dejstvu,daje Ljubljana mesto—heroj.	.	..
Miho Butaro pa so vse prevečkrat legitimira'. Leta 1942 je postal pripadnik VOS. Na kolodvorskem rajonu, na eni najbolj občutljivi točk. Kam? Naprej — v partizane.
Slovo od Ljubljane je bilo simbolično, stricem, ki je bil naše gore in prepričanja li > sta šla na kosilo v neko gostilno na Ambroževem trgu. Stric je velel gostilničarju, naj prinese kranjske klobase, češ da fant nekam in daleč odhaja. „Kam? " je vprašal gostilničar. Stric je rekel, da v našo vojsko. Klobase so di v trenutku na mizi.
Miha	Butara, vojščak po poklicu [
prepričanju, nikoli ne bo pozabil, kako se J glasilo prvo geslo, s katerim so ga P1’?!®1’1, partizani, da bi vedeli, če je res njihov. Mina j moral reči: ,,Roj čebel je ušel". Na iavf's vprašali: „Koliko vas je? " Odgovor je bil l glede na število svežih partizanov): „Pet na jel"	.	,
Bilo pa jih je vedno več, že prvi dan je me partizani skoraj po dolenjsko zavriskal, k° j	,
srečaval patrulje na kolesih. Oboroženi mozj so imeli rdeče rute zvratovi. Mihi se je 0£"a kamen od srca, to je bila potrjena slutnj svobode.
Nato Zahodnodolenjski odred in Tomšiče brigada. Od „navadnega" borca, pomočni mitraljezca do komisarja bataljona.
Po napadu na_ Kočevje je šel Miha Butara ^ politkomisarja Šercerjeve brigade, bil je Štajerskem. Leta 1945 major, v°ia-akademija, ministrstvo za narodno obrani • Komandant ljubljanskega vojaškega °*<r°gg‘ Visoke vojaške šole, generalmajor od leta Z letom 1973 slovenski sekretar z.a.. obrambo. Napisane so le dolžnosti, ki jih lan omenjamo.	.	:
Miha Butara, mož v dobro ukrojeni * obleki, namreč pribije: „Vsega pa na i morebitnim sovražnikom le ne bomo poveda i* Miha Butara me je povabil, Dolenj ^ ^ Dolenjca, med domače dolenjske griče, kjer1 nekaj trt Sam jih je posadil. O tem srečanju/_ besedovanju z mizarjem, ki je postal general, bo napisana niti črka. Zasebnost je sveta stv •
Še posebno, če je dolenjska. MARJAN BAUE'’
modele naših pušk, paziti je treba le, da za strelitev uporabimo ustrezen pogonski na 0
S	tromblonsko komulativno mino napa'aa predvsem tanke, ki so največ do 150 me daleč, nadvse uspešno pa jo uporabljamo tui primerih, ko želimo onesposobiti ali utrjene in z ognjem branjene sovražne obje^ iz jekla, betona, lesa in prsti. Ko mina udai cilj, se sproži detonatorska kapica. Ta sp komulativno polnjenje v mini, pri čemer na ne tako močan komulativni snop, da a ^ prebije oklep vsakega sodobnega tanka, um njem posadko ter zažge vse, kar je lahko v Ijivega. Mina tehta okoli 600 gramov, pre lahko več kot 200 milimetrov debelo je ploščo ali pol metra debel betonski zid.
Posebne vrste tič je tromblonska tren-s|<0 mina. Z njo uničuje strelec sovražnikovo voj ^ na prostem ali pa v lažjih zaklonišči • ^ razdalje do 400 metrov. Ob udarcu v c'J . mina razleti v več kot 150 delcev, ki so sm nosni tudi do 50 metrov od središča eksp o Trenutna mina ima učinek dveh obram ročnih bomb.	^
V	naši oborožitvi je tudi tromblonska tilna mina. Uporabljamo jo za osve J0VogjO bojnega polja. Njena zvezda sveti z m 20.000 sveč, gori okoli pol minuto Njen3 sestra je tromblonska dimna mina. Že ime P da služi za maskiranje, včasih pa tudi za sig ziranje.
VOJAŠKI KOTIČEK
PRVE
VOJNE
LADJE
Prve vojne ladje so zgradili v obdobju, ko se je začela razvijati medsebojna menjava dobrin, torej trgovina. Da bi se podaniki trgovskega boga zaščitili pred pirati, so sprva v vojaške
namene uporabljali oborožene trgovske ladje, kasneje pa so začeli graditi posebne vojne ladje s pokritim premcem in krmo. Manjši tip tovrstne ladje je imel okoli 30, večji pa kakih 50 veslačev. Deplasma je bil okoli 20 ton. Postopoma so začeli ladje opremljati tudi z jadri. Zaradi slabih plovnih lastnosti in pomanjkanja navigacijske opreme so prve vojne ladje uporabljali predvsem podnevi in le vzdolž obale.
V	Egiptu so v obdobju stare države (3200—2270 pred našim štetjem) imeli vojno ladjevje v zgornjem in spodnjem toku Nila. Vrhovni poveljnik obeh flot je bil faraon. Dve floti sta bili tudi v obdobju srednje egiptovske države. Ena je plula v današnjem Sueškem zalivu, druga pa v Sredozemlju. Strateška poteza! Takratne vojne ladje so imele poleg poveljnikov in veslačev še posebno posadko, oboroženo s kopji in puščicami. Ko se je ladja približala sovražnikovi ladji, so slednjo s kljukami na dolgih drogovih pritegnili k sebi, vojaki so skočili na nasprotnikov krov in obračunali s posadko.
Asirci so po vzoru iznajdljivih Feničanov že okrog leta 700 pred našim štetjem začeli graditi ladje z dvema vrstama vesel in ostrim kljunom. Ko se je tako ladja zaletela v nasprotnikovo, je kljun napravil luknjo, skozi katero je vdrla voda.
Stari Grki so naredili še en korak: gradili so ladje na tri vrste vesel. Zgodovinarji trdijo, da so imele te ladje do 200 veslačev ter 20 vojakov (hoplitov). Kartagina je imela ladje s petimi vrstami vesel, njena vojna mornarica je štela okoli 300 plovil.
Rimljani so uvedli v bojevanje na morju vrsto novosti. Boke svojih ladij so okrepili (ukrep zoper sovražnikov kljun), na krovih so imeli katapulte. Ladje so opremili tudi s tako imenovanimi letečimi mostovi, prek katerih so vojaki hitreje prešli na sovražnikov krov, kjer so se spoprijeli v boju prsi v prsi. Zabeleženo je ostalo, da so imeli Rimljani pred punskimi vojnami (3. stoletje pred našim štetjem) okoli 300 .vojnih ladij, od tega 20 trirem (tri vrste vesel) in 100 kvinkvirem (pet vrst vesel). Še do danes pa ni pojasnjeno, kako je mogoče veslati v petih ..nadstropjih".
MALA ARTILERIJA Z VELIKO MOČJO
Sodobni tanki so prave gibljive trdnjave v malem: odlikuje jih močan ogenj topov in mitraljezov ter debel oklep, ki varuje posadko. Boj proti tankom potemtakem ni niti najmanj lahek. Tokrat je govor o dvoboju puška: tank. Naše oborožene sile so opremljene v glavnem s tremi modeli pušk in vse so konstruirane tako, da lahko z njimi izstreljujemo mine, ki prebijejo in uničijo vsak tank. Puške imajo posebno dodatno napravo — tromblon. Na polavtomatski puški M—59/66 je tromblon že vgrajen na konec cevi, tam pa je tudi že merek za streljanje s tromblonskimi minami. Pri puški M—48 A in avtomatski puški M—70 ali M—70 A pa je tromblon posebej ter ga strelec natakne na cev tik pred bojem s tanki.
Po zunanjem videzu so si trombloni vseh pušk zelo podobni, ločimo jih le po razdelitvi na merku. Tromblonske mine so enake za vse
DOLENJSKI LIST
tehtnice. Mesar Jazbec se še danes spominja, kot bi bilo včeraj, kako je uvaja! tehtnico na brežiškem sejmu takoj po vojni, ko so odpremljali za Primorsko po več vagonov prašičev.
Tudi na sevniškem sejmu so imeli nekateri s seboj merilni trak in zatrjevali, da se pri takšnem merjenju vratu ne zmotijo niti za kilogram pri vsej živali. Značilno sejmarsko „glihanje" je že skoraj težje najti kot dobrega vola. Za par mlajših lepih volov so najprej namerili dlani za 23 dinarjev kilogram, a ni bilo nič, ker kupec ni bil za to. Koraki stran, nekaj krogov okrog drugih in spet srečanje blizu improviziranega bifeja in voli so menjali lastnika za ceno 20,50 din za kilogram. Šele ko so udarili še enkrat v potrditev, da mu prodajalec vole za to ceno tudi res privošči, zakaj drugače ne bi uspevali, je bila kupčija dokončno sklenjena.
68-letni Ivan Brenko iz Žigarskega vrha je prišel na sevniški sejem samo na ogled. „Bolje je držati še v hlevu. Težko se nato dobi kaj novega. Pri ceni se na tem sejmu prav malo gleda, ali je živinče staro ali mlado. Včasih smo v jeseni prodali težje vole, kupili lažje, jih poredili čez zimo, da so bili spomladi za plug, z razliko pa smo oblekli za nameček še vso družino. Mali kmet pride sedaj težko do dinarja," je potožil o nič kaj obetavni prihodnosti ob 400 dinarjih kmečke pokojnine (če ne bo, seveda, še kaj iztisnil iz zemlje). Anton Špec, ki je sicer zaposlen v sevniški Kopitarni, je pripeljal 1.400 kg težke vole. „Pred zimo so imeli okrog 1.100 kg, še nikoli niso tako dobro strili kot tokrat," je zadovoljno govoril o prirastu. Prepričan je, da po hudo nagnjenih hribovskih njivah in travnikih traktorji še ne bodo kmalu izpodrinili volov; takim strminam tudi konji niso kos.
Kdor bi si ustvarjal sliko o živinoreji le po številu repov na sejmih, bi bil v zmoti. Dobršen del odkupa dandanes že poteka po pogodbah med zadrugami in kmeti. Tisti, ki imajo v hlevu privezanih več deset bikcev, ne marajo več za pražnjo obleko na semanji dan, dolgotrajno gonjenje živine iz hleva do sejmišča v naraščajočem prometu s parklarji, nevajenimi asfalta. Pot prihrani tovornjak, ki zapelje ponavadi prav do hleva. Še štetja denarja ni, ker se ponavadi izkupiček nakazuje na hranilno knjižico. Bolj kot sami kilogrami ali centimetri okrog vratu so pomembni odstotki dosežene klavnosti in da dobiš premijo za pogodbene živali v reji.
Od nekdanje idile ostaja torej prav malo. Navsezadnje že prav redki pravijo, da redijo živino, temveč jo kar ..proizvajajo". Čas bo najbolje pokazal, ali spadajo tisti, ki sedanjim sejmom obetajo še največ deset let življenja, med črnogledce ali ne.
ALFRED ŽELEZNIK
27
OLOVCU IN VOLKU
muzeju v Spittalu na Dravi, od petega je ostala le še lobanja, zametana med stare predmete nekje na podstrešju. .
Volkovi so bili nekdaj v krajih pod roškimi gozdovi kaj pogosti. Ko je zmrzal pritisnila, da je led vklenil potok, so se v gozdu začele zbirati srebrnkasto sive sence in krdelo volkov je krenilo v teku, ki je edini način gibanja, katerega volk pozna, proti dolini, k lučkam vasi in toplim hlevom. Psi v vasi so začeli cviliti, žival se je nemirno prestopala v hlevih. Skozi kristalni zrak nočije zateglo zatulilo.
„Ce smo fantje slišali, da psi v vasi pozimi hudo cvilijo, smo jo ubrali nazaj v vas, saj je bil to znak, da so volkovi v bližini. Jaz sem neko zimo srečal tri; šli so kot vojaki v določeni razdalji in so grozljivo tulili."
Volkove je lakota priganjala bliže k vasi, zato ni bilo milosti za psa, ki je odvezan odtaval proč od hiš. Nič ni ostalo od njega. Samida je večkrat opazil ostanke volčjih požrtij. Najprej so bili samo sledovi krvi, potem pa tudi raztrgane živali. Volk je bil že sit, a je še klal naprej.
..Najbolj zanimiv prizor, kar sem jih videl kot lovec, je gotovo tisti, ko so volkovi napadli divjega prašiča. Branil se je, na pomoč pa so mu prišli še drugi divji prašiči. To je bila prava hajka," je živo pripovedoval Avgust.
10 TISOČAKOV ZA VOLKA
Kljub toliko srečanjem z volkovi pa Samida pravi, da volka ni lahko ubiti. Ure in ure, noči in noči je prečakal, da mu je volk prišel pred puško.
„Za uplenjenega volka smo dobili nagrado. Okrog leta 1950 je to zneslo 10.000 dinarjev, kar ni bilo malo."
Danes volka ne smeš ustreliti, zaščiten je. Časi so se spremenili; za volka na slabše. Ni tako dolgo tega, ko je bila ta zver razširjena po vsej Evropi, zdaj je v nekaterih državah povsem iztrebljena, v drugih pa je njen obstoj na nitki. Redkejši so volkovi tudi pri nas na Balkanu, kjer so bili nekdaj skoraj vsakdanji strah pastirjev. V Bosni in Liki so še pogosti, mnogo redkejši pa so v roških gozdovih.
..Volkovi sicer so še, ampak do vasi že dolgo dolgo ni bilo nobenega," je povedal Samida, in to je bilo kot pika na koncu stavku: volkov je vse manj.
Razkazal je še domači vodovod, ki ga je napeljal od vodnjaka 100 metrov od hiše, da mu voda v kuhinji teče iz pipe „kakor kje v mestu"; povedal je še to in ono zanimivo stvar, pa je hitro minil čas obiska. Poslovil sem se, slučajni sogovornik, od prijaznega lovca in šel svojo pot.
Avgust pa je sedel na klopco pred hišo, da je pomladno sonce toplo božalo obraz, in prisluhnil večni pesmi gozda o rojstvu in smrti, o srnah, o divjih prašičih, o pticah, o praproti, o volku, ki vse poredkeje zažene v noč zategli klic...
MILAN MARKELJ
SO SEJMOM
DNEVI
ŠTETI?
Pomladno sonce se je z vso močjo uprlo ob hišni zid in blagodejno božalo obraz triinsedem-desetletnega Avgusta Samide, sedečega na klopci pred svojo hišo v Občicah. Od gozda je prihajal skrivnosten šepet vetra, lovečega se v veje, na katerih je čudoviti zagon življenja napel prve popke in razvil svetlo zelene, še čisto drobcene liste. Pomlad je bila in spomladi je človeku lepo pri srcu, nove moči začuti, spomini pa so svetli in • sončni... Ni nenavadno, da se jezik razveže, in tudi s slučajnim sogovornikom človek rad spregovori o vseh tistih stvareh, ki so v življenje prinašale zadovoljstvo. Avgust Samida je pripovedoval o lovu, kajti lov je neizbrisen del njegovega življenja.
LOV IN UBIJANJE
25 let je bil Samida državni lovec in vodja lova. Prva tri leta po vojni je bil edini poklicni lovec v celem Rogu. Kasneje so se mu pridružili še drugi, saj sam res ni zmogel opraviti vsega. V tistem času je bil že izkušen član zelene bratovščine. Leta, ko je kot šolar nastavljal pasti in lovil šoje, so bila že davno za njim, prav tako pa tudi „učna doba" pri stricu v Poljanah, od katerega je slišal prenekatero lovsko modrost, kakršne lahko porodi le izkušnja in življenje v stalnem stiku z gozdom in divjo živaljo.
„Biti lovec ne pomeni samo ubijati živali," je zatrdil Samida. „Kot lovec moraš biti pravičen do naravnega reda. Ubijaš takrat, ko je čas, in toliko, kolikor je potrebno!"
Vendar lov le ostane lov, izredno privlačen opravek, katerega slast okuša človek že od pradavnin. Ubiti močno, nevarno žival ni kar tako; potrebna je iznajdljivost, potrpežljivost, pogum, hladna kri in mirna roka. Potrebno je biti pravi možak, da ti puška ne zadrhti, ko pomeriš na volka ali mogočnega divjega prašiča.
PET JIH JE PADLO
Volkov je Avgust Samida položil na dlako pet. Tri ima nagačene v sobah po hiši, eden se prav tako napolnjen z mrtvo snovjo nagačen reži v
Semanji dan je bil vselej nekaj prazničnega. Gospodar se je opravil v pražnjo obleko, tako tudi vsa družina. Vsi sejmi seveda niso enaki. Uglednejše mesto ima predvsem Gregorjev sejem. Gospodar se je na njem ponavadi založil z vsem potrebnim, kot se za spomladansko prebujenje narave in nova dela na polju spodobi. Na letošnje Gregorjevo so bili v trikotniku Šentrupert, Drnovo, Sevnica kar trije sejmi.
Maks Kurent, nekdanji občinski tajnik v Šentrupertu, je na tradicionalnem sejmu na Veseli gori naštel kar 150 avtomobilov. „Prava razstava pločevine," pravi nič kaj zadovoljno o samem sejmu, čeprav je bilo nekaj kupčij dobro zalitih v bifeju šentruperškega turističnega društva v gradu, ki želi nadaljevati tradicijo sejmov. ..Svoje čase sem napisal na enem sejmu tudi po 300 prenosov; prav gotovo se nam jih je še dosti izmaknilo. Da bi čimbolj pomagali tradiciji sejmov, še posebej vabimo nekatere rejce tudi od daleč, npr. konjerejca Molana iz Leskovca pri Krškem. Prodal je vseh osem konj; govedi je bilo na sejmu malo." .
Sejmi v Sevnici se vrstijo v štirinajstdnevnih presledkih. Pred dobrim poldrugim desetletjem so bili domala na območju vsake tedanje občine (sedanjih krajevnih skupnosti). Sedaj so se poleg Sevnice ohranili v glavnem le še v Zabukovju in na Bučki. Zadnji sejem v Sevnici, ki je slučajno padel na Gregorjevo, je bil kaj slabo obiskan. Karel Jazbec, ki je bil več kot 45 let mesar, si ni mogel kaj, da ne bi tudi tokrat pogledal naokoli. „Na tako slabem sejmu še nisem bil svoj živi dan," je dejal ob pogledu na malo živali. Redki prašički so kljub zabeljenim cenam (vsak teden starosti — en rdeči stotak!) pošli, brž ko so jih pripeljali. Lastnike so menjali kar tako, brez
rvr:
Erich von Daeniken s svojim razburljivo dvomljivim pisanjem o življenju izven planeta Zemlja, o bitjih, ki so razumno prišla od „drugod", nikoli ne bi zanetil množic, če ne bi vsak od nas zavestno ali podzavestno iskal odgovora na vprašanje: ,,Kdo smo, zakaj smo, kje smo? " Rdeči, črni, rumeni in beli ljudje vseh generacij m vseh časov so se ali pa se bodo vsaj enkrat zazrli v zvezde in postavili velik vprašaj. Med gladom in obiljem, med žetvijo in setvijo, v miru in v vojni. Vsaj enkrat.
Nekoč so se učenjaki prepirali, koliko angelčkov lahko sedi na konici igle; razburjanja vredno je bilo tudi vprašanje, ali lahko bog naredi tako veliko skalo, da je ne more dvigniti; danes pa upamo, da drobna kroglica kovin in plinov — ime ji je Zemlja — ni edina v vesolju. Upamo in želimo, da ni edina obljudena.
Človek je čudno bitje. Pravijo, da je poleg sovraštva naša najboljša lastnost radovednost. Radovednost, sovraštvo, ljubezen in volja do moči so bili krivi, da je neki Kolumb odkril Ameriko in nekakšen Armstrong stopil na Luno. Pravzaprav Armstrongu niti ne zamerimo, da je na Lunt izgovoril konfekcijsko preštudirani stavek o majhnem koraku za človeka in velikem za človeštvo.
DO LUNE SEKUNDA
Luna. Od nas je oddaljena okoli 300.000	je enaka Lunini ploskvi, je pri veliki povečavi in
kilometrov, svetloba potrebuje do Zemlji naj-	največji svetlobni moči daljnogledov samo 350
bližjega nebesnega telesa dobro sekundo. Se	zvezdnih slik in 500 podob galaksij,
tega kdaj zavedamo, ali kdaj razmišljamo omeji	Število galaksij z razdaljo narašča. V dva
in koncu vesolja?	kratni prostornini je tudi dvakratno število
Armstrong m tovariši so ,,pokurili na mili-	galaksij. Zaradi tega menijo, da so osvetja ena-
jarde dolarjev, samo zato, da bi dosegli Luno, ki	komerno uorazdeliena po vesolju,
je svetlobno sekundo oddaljena od našega pla-	Največji zrcalni teleskop s premerom 5
neta. Do Sonca je za okoli 500 svetlobnih	metrov more z dolgotrajno izpostavitvijo plošč
sekund potovanja, do Sonca vodi okoli 150 mi-	fotografirati galaksije, ki so od nas oddaljene
lijonov kilometrov dolga pot. Sonce pa je samo	kvečjemu 3.400 milijonov svetlobnih let. Na-
ena od ne najbolj uglednih zvezd v osvetju, ki	ga	vedena	razdalja predstavlja mejo tako imeno-
imenujemo Rimska cesta, naša galaksija.	V	vanega	„vidnega vesolja". Radijski teleskopi
našem osvetju je okoli 150 milijard sonc, ki jim	sežejo še dlje. Sodijo, da je v mejah ,,vidnega
rečemo tudi zvezde.	vesolja" okoli 10 milijard galaksij; vsaka ima po-
Poskusimo si ustvariti bolj nazorno sliko o	vprečno desetino milijard zvezd-sonc.
velikosti vesolja. Razdaljo od Sonca do Zemlje	Osvetje ali Galaksija pa kljub milijardnim
(borih 150 milijonov kilometrov) zmanjšajmo	članom m največji enoten vesoljski objekt. Že
na dolžino enega milimetra. Sonce je v tej lest-	Pr(-'d leti so opazili komaj poudarjeno težnjo
vici majhna pika s premerom stotinke mili-	osvetij, da se zbirajo v skupine ali jate. Jate
metra, Zemlja pa mikroskopski prašek s pre-	imajo povprečno po 200 članov. Spiralne ga-
merom desettisočinke milimetra. Kot smo se	taksije, taka je tudi naša, so praviloma največje
učili v šoli, ima Sonce devet planetov, zadnji v	ln najsvetlejše. So pa tudi jate, ki imajo samo
vrsti je Pluton. Slednji oi na našem merilu krožil	desetino osvetij, in jate z več tisoč člani,
okoli Sonca v razdalji štirih centimetrov.	Naša	Galaksija je član jate, ki šteje 22 članov.
Osončje smo kljub zmanjšanemu merilu	še	Premer	jate je tri do štiri milijone svetlobnih let.
spravili na papir.	Privlačnost med posameznimi člani jate je kljub
Razdalje enega svetlobnega leta pa ne	velikanskim razdaljam tolikšna, da tvori jata
moremo več. Dolgo je ,,samo" 63 metrov. Naj-	sorazmerno obstojno tvorbo,
bližja zvezda Proksima (po latinsko Najbližja) je
že na koncu daljice, ki je od Sonca oddaljena	MILIJONE	LET STARA SVETLOBA
275 metrov. Središče naše galaksije,	okoli
katere se suče Sonce s planeti, je v	našem	Rimski	cesti	podobno osvetje	M	31	v
malem načrtu že 1700 kilometrov	daleč.	Andromedi	je od	nas oddaljeno nekaj	več	kot 2
Rimska cesta ima v zmanjšanem merilu premer	milijona svetlobnih let. Oko torej sprejema
5000 kilometrov. To je razdalja od Ljubljane do	svetlobo, ki je zapustila osvetje pred več kot
Kašmira. Osvetje M 31 v Andromedi bi bilo v	dvema milijonoma let. Osvetje vidimo takšno,
našem načrtu v razdalji 138.000 kilometrov,	kakršno je bilo takrat!
%wmmšmk
V	kartotekah jugoslovanskih zdravnikov je “nes natanko 24.469-krat zapisana diagnoza z samo besedo: Amaurosis. Teh bore devet |n ki tako ljubosumno skrivajo lepote, ki jim Pravimo vsakdanjost. Toda njihova vsakdanjost je '''rak, negotovost in tipanje. Tudi razočaranje in "°tečina. Njihove oči so onemele ...
Amaurosis pomeni — slepota!
» slovenskih statistikah je zabeleženo, da v naši republiki zapisanih trenutno 1.848 y ': ki so tako ali drugače ostali brez vida. S. 'Pri katerih je zmagala volja in ljubezen do lenja, dela. Niso klonili pred tisto večno ve?0, ^ n-8 pozna dneva ne zvezdnatih noči. Še . skorajda enakovredno so se vključili v da-f ij danz mislijo in željami za jutri.
Ju | *e 1977. po vrsti, pomeni Zvezi slepih vanLa u-|e ve*‘*<0 zmago: že trideseto leto delo-r k' se danes postavlja z ne tako majhnimi ie vlekli ^ar odstotka vseh slepih v državi ose 1U*'en'*1 v delo zveze, ki ima za svoje člane 2i. osnovnih in prav toliko srednjih speciali-'476 |S0*' praV 13Pa lahko danes naštejemo strni pi^> ki obiskujejo bodisi višje, visoke ali sleDih°Vne- ^°le' trenutno ie zaposlenih 2.752 falot’ na*Ve^ ^ot telefonisti, prosvetni delavci , tudi eraPev*''. Pivniki, stenografi, nemalo pa je n,. i^niVerzitetnih profesorjev, doktorjev in ov znanosti, književnikov in skladateljev.
34 LET BREZ VIDA
smo telefoniste. Kdo ne pozna Jožeta Uprav?.Ca' m°ža, ki dan za dnem tako vešče slojnJ? telefonsko centralo novomeške občinske dan i m r ^oza' ki je danes, v letu, ko svetovni invalin d°V. poteka pod geslom „Razumimo druStou' pra5^*mo brez ovir!", predsednik Zveze si^ s,ePih in slabovidnih Slovenije. Obiskali Pobud -u3 n,e90vem delovnem mestu. Tudi kot priDrm?.a nekaterih letos izumljenih tehničnih *veza D°C za slepe in slabovidne, ki jih je ni konfere kratk’m Postavila javnosti na tiskov-
Pisl?3 'n z.a*ostna je Jožetova zgodba, kratknhi I6 -e let0 1943, ko je Jože kot živahen odpftj ^^k zakoračil v sedmo leto. Z velikimi V2e|a	zadnjič! Italijanska bomba mu je
dni iP' i' -?a P°^kodovala. Dve leti, dolgih 730 njegova °*e taval doma, dokler ni nekega dne bovidnn r° i 9^’Pala vrat Zavoda za slepo in sla-prjgei znova *n° V ^u^*ian'- *e ostal- Tu je
*®no^v ^e|8 ^uPan^eva družina 4 člane. Z JoJetg V-mu P°meni oporo, skrbita še za sina Matejo J-S8 •Seda^ 50,3 v Ljubljani, in hčerko Doienjli,-.1 obiskuje šesti razred osnovne šole v Počitka m T°Pl*cah. Dandanes Jože ne pozna °Pravlia' ^astevar|je funkcij in dolžnosti, ki jih neka; h' 'vzeJ° Preveč časa in papirja, zato le dne krf ° žel)ah.in načrtih, ki jih je tistega °k'skali, izgovoril s tolikšnim
..MISLIMO TUDI NA INVALIDE!"
9es'lom?a*cSVetovni dan inval'dov P°d takšnim st0Pni§č Poglejte številne arkade, nerodna Po dežiu3' drogove 'n table, ki rastejo kot gobe v naPot' p.a semafore. Vse to je slepemu človeku daleč so * ■ ^° se Ponesreči, poškoduje. Kako Vah! V m'3|'	v	nekaterih drugih drža-
jirni svet/h • 'mam Predvsem sernafore, ki s svo-itiu fi|ov °br,irni signali kaj malo koristijo slepe-sartio sem f ‘ ^'emensova firma že lep čas izdeluje dobfodoj,. ore } zvočnimi signali, ki bi bili enako '•tašnja j ostalim z dobrim vidom. Naša Pri nas 2 e.Ja* bolje rečeno zahteva, je, da bi tudi tudi nam i f?ostavljati sernafore, ki bodo služili Hovostj ’	P'™- Navedel bi še dve zanimivi tuji
računalnjL.ar/ejer?' posebej za slepe: majhen žepni Mehansko .9't.ron), ki sliko na papirju naredi Človek, ■' tipljivo. Kaj to pomeni za slepega Ne bom°dVeč 90V°riti.
Premalo trd'*' 3 je v na^ republiki za slepe v<iLP0Skolbljen°' pa vendar je podatek, da ?astraŠuio6V Sl0Veniji 0S,eP' okoli ljudi, tako 'n metod Vda 'z dneva v dan iščemo nove poti Vfnitj n e' *ako tem ljudem olajšati življenje, jih a^c'j za ^vljenjski tir. Pripravljena je vrsta tere:	a V|du prizadete ljudi, poglejmo le neka-
z izouhrPe-*ene' pa tudi tiste' k' rodijo otro-fen t>or ? l.eni.m vidom, skušamo doseči poda-['eliko tak dopust. Ker je v naših vrstah tudi 'ti rj .bre,2 dohodkov, skušamo zanje pri-Nvid'e°^no' invalidnino; za slepe kmete je »? s 55 ?a beneficirana delovna doba, tako da bi in hkrGtorT’. imeli pravico do pokojnine. Najte-^r>es atl najobčutljivejši problem, s katerim se ^Pelih ° Po.9°sto srečujemo, je vključevanje *r®den k -S?cla'no rehabilitacijo. Njen pomen je Hviiika)ti slePe9a človeka je potrebno znova ^ nait’ 03 n09e’ 93 nau^'ti hoditi, pisati, brati, l*‘0raitl 1 2aPoslitev itd. In povsem jasno je, da 6^ati PraV soc'alno skrbstvo še posebno resno
£ai •
I10 neka-^8/'0* 2a tako delo premalo denarja. Ti-
11	^Odoh’ • • dobivamo s prodajo raznih značk to iepa nir]1' akcijami, nemalokrat tudi iz lastne-' tiitie' P|3 *e °b^utno premalo. Toda še nekaj je, r’i«g0VQ lahko oslepelemu državljanu olajšamo ^or.J^lienje. Z uporabo številnih tehničnih
6	danes ' ,seveda domače izdelave, kajti uvoz taksn3VZ*!c finskim olajšavam predrag. In anje f11 Pripomočki služijo slepim za izobra-‘	■ kulturno izpopolnjevanje, za vsakdanje
-tudi
razvedrilo.
ODSLEJ BO SMUČANJE U2ITEK
,lt>irt)ž^ljj'rni novostmi smo stopili korak bliže žavam, ki smo jih omenjali na začetku.
bila dana pobuda za uvedbo nekaterih novosti. Tako je zveza zaprosila Iskrin tozd Horjul, da izdela napravo s petimi sprejemnimi enotami brez oddajnega dela in zvočnika z možnostjo vključitve slušalk, ki bi jih smučar nosil pod pokrivalom. Uporabljali bi jih skupaj s kratkovalovnim radijskim sprejemnikom in oddajnikom tipa .Sova', ki ga je Iskra poklonila zvezi že pred letom. Prav takšen korak naprej je po izjavi slepih smučarjev, ki so napravo že preizkusili, velika pridobitev, kajti smučanje bo odslej varno, z občutkom neposrednega stika z vaditeljem in popolne varnosti brez psihične obremenjenosti.
Veliko pridobitev za slepe gospodinje pomeni nova tehtnica, izdelana posebej zanje. Tako lahko žena odslej z največjo natančnostjo določi težo tehtanih predmetov, kar ji vsekakor daje nove možnosti pri sestavi družinskega jedilnika. Zapisati je še treba, da se za te tehtnice že zanimajo tudi gospodinje iz sosednje Avstrije in Italije, pa tudi to, da se cena tehtnic ne bo razlikovala od cene navadnih."
SLEPI NISMO SAMI"
Pa se povrnimo ponovno k našemu sogovorniku. Delo prvih dveh predstavljenih izumov je v veliki meri vezano prav na Jožeta Zupanca. Takole pravi:
„Delati v takšni organizaciji in za takšne ljudi je užitek. Velikokrat se kot predsednik zveze znajdem v navidez brezupnem položaju, toda misel na te ljudi me vedno znova žene dalje. K novim dosežkom, tudi novim idejam. In prav plod slednjih sta napravi, o katerih govorimo. Seveda pa moram izkoristiti to možnost, da se v imenu Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije zahva-Ijm konstruktorjem teh naprav, Dolenjcem Karlu Željku, Jožetu Finku iz novomeške Iskre in Ivanu Polzerniku. V kratkem času so naredili veliko, zraven tega pa za svoje delo niso zahtevali niti dinarja plačila. Obiščite jih!" je bil še zadnji vzklik Jožeta Zupanca, ko smo ga zapuščali samega sredi neprestanih telefonskih pozivov, sredi labirinta gumbov in stikal, ki pa jim je Jože prav zaradi vztrajnosti in delavnosti že zdavnaj kos.
PREMALO RAZUMEVANJA ZA INOVATORJE
ZAGOTOVILI ZA LEPŠI JUTRI
Se posebej, ker ti tehnični pripomočki presegajo okvir domače uporabe in zanimanje za le-te'je pri slepih in slabovidnih drugod po svetu že precejšnje."
Predstavimo te naprave, o uporabnosti in koristnosti prvih dveh pa kasneje. Zvočni indikator svetlobe in zvočni fazni preizkuševalec sta delo dolenjskega teama strokovnjakov, napravo za ra-
dijsko vodenje slepih smučarjev je izdelal Iskrin tozd Horjul, tehtnico za slepe gospodinje pa Li-bela iz Celja. Poglejmo si najprej zadnji dve novosti:
Prve začetke smučanja za slepe imamo že v letu 1952, pa vendar je bila vožnja po belih strminah vse do danes povezana z vrsto nevarnosti in težav. Že na lanskoletnem smučarskem tečaju je
Poslušali smo ga in že čez slabe pol ure je v novomeški Iskri stekel pogovor z dvema avtorjema naprav: Karlom Željkom, ki je bil vodja teama, in Jožetom Finkom.
„Pobudo je dal seveda Zupanc," sta začela. „To je bil naš prvi prispevek izboljšanju razmer, v katerih živijo in delajo slepi ljudje. A ne zadnji. Povedati je treba, da smo vse naredili v lastni režiji, v prostem času, kajti, žal, tudi to je treba povedati, za takšno delo v naši organizaciji ni razumevanja. Se več: naleteli smo na vrsto težav, tudi sankcij; pohvale ni bilo seveda nobene. Škoda!"
Jo .i Karel sta upravičeno razočarana, čeprav j.ina to ni zbilo morale. Pa pustimo težave, poglejmo napravi, katerih značilnosti in uporabnost sta avtorja takole označila. Brez strokovnosti seveda tukaj ne gre.
Jože Fink
Zvočno frekvečni indikator svetlobe je miniaturni elektronski pripomoček, ki na osnovi svetlobno frenkvenčne pretvorbe zaznava trenutne spremembe svetlobe in osvetlitve okolja. V primerjavi s tujimi, posamezniku skorajda nedostopnimi napravami je ta pripomoček nastal iz vsakodnevne potrebe slepih ljudi po majhnem in cenenem pripomočku, ki slepim s spremembo zvočnega signala, odvisnega pač od jakosti svetlobe omogoča lažje delo in gibanje v prostoru. Tako bodo slepi lahko s pomočjo zvoka brez težav ugotavljali trenutno moč svetlobe, njeno smer in izvor, pa tudi delovanje vseh električnih in elektronskih naprav, katerih obratovanje je pogojeno s svetlobnimi signali (ali so prižgane ali ugašene luči v stanovanju, o prižganih gorilnikih na plinskih štedilnikih, moč svetlobe na televizijskih sprejemnikih itd.). Nadalje lahko slepa oseba s pomočjo te naprave ugotovi, ali je zunaj sončno ali oblačno vreme, občutljivost naprave pa je celo tolikšna, da v grobih obrisih loči barve predmetov. Seveda bo za takšen način uporabe potrebna daljša vaja in tudi nekaj spretnosti.
Druga naprava, prav tako delo navedenih strokovnjakov, je zvočni fazni preizkuševalec. Izredno koristna elektronska naprava, ki s pomočjo zvoka javlja, ali je v vodniku električna napetost. Napravica je ob vedno večji želji slepih po samostojnosti, po naraščajočih potrebah, da tudi ti ljudje kdaj pa kdaj popravljajo okvare v električni napeljavi, zelo dobrodošla. Tak pripomoček pa so že dolga leta pogrešali tudi slepi telefonisti, ki jih je v Sloveniji danes že 238. Kot zanimivost moramo zapisati, da bo navedena naprava dobrodošla tudi tistim z zdravim vidom, kajti z večjo zanesljivostjo bodo lahko ugotavljali (neprisotnost električne napetosti tudi v zelo svetlih prostorih.
PRIMIMO PONUJENO ROKO!
Slepi niso sami, o tem smo se lahko prepričali. Danes je skrb zanje še močnejša kot kdaj poprej.
V	četrto desetletje organiziranega delovanja in nudenja pomoči bodo stopili dvignjenih glav, z roko v roki, ki bo naša, ki jih bo popeljala naprej. Naprej iz teme in osamljenosti, obupa in tesnobe, k še lepšemu jutri.
Čeprav slep človek ne vidi obrazov okoli sbe. jih je vesel, jih vzame za svoje. Čeprav ne vidi morja, hodi na Jadran. Hoče biti enak nam. Ponuja nam roko. Vzemimo jo!
....................... BQJAN	BUDJA
Jože Zupanc na svojem delovnem mestu, med množico gumbov in stikal
Resda sodobna tehnika do dandanes še ni iznašla fotoaparata za zvočno sliko, toda verjemite, da je napravica v Jožetovih rokah pošteno „zavpila", ko je vtaknil izvijač v vtičnico
Danes je 2e malo moških tja do petdesetletnikov, ki ne bi imeli doma vsaj enih kavbojskih hlač. Mladi jih nosijo dan na dan, malo starejši pa ob vsaki priložnosti, ki jim le dovoljuje obleči ta priljubljeni kos garderobe.
Pa vendar poslovni človek, najsi bo starejši ali mlad, samo s kavbojsko modo ne more izhajati. Poglejmo, kaj prinaša zanje letošnja modna moška pomlad. .
Klasične obleke so enoredno ali dvoredno zapete, suknjiči so dostikrat nepodloženi. Pri dvorednih suknjičih so reverji za spremembo bolj široki in konice imajo rahlo zaokrožene. Hlače so ravne, spodaj merijo 28 centimetrov, lahko pa imajo zavihke.
Moške obleke so postale tridelne: k suknjiču in hlačam sodi telovnik, suknjič pa je navadno odpet. Letošnje modne srajce so rahlo oprijete-
ga kroja, ovratniki pa so manjši in ne več tako veliki. Koničastih ovratnikov ni več! Srajce tudi niso več tako zelo pisane. Spet je več enobarvnih ali rahlo črtastih. Čevlji z visokimi ali višjimi petami so iz mode, tako da je moški čevelj spet nekdanje oblike, vendar je udoben.
Druga možnost, ki se ponuja sodobno oblečenim moškim, je športni stil, toda brez kavbojk. K športnim hlačam iz pepita vzorca sodi enobarvna srajca z odpetim ovratnikom, namesto kravate pa imajo tudi moški za vratom pisano rutico. K športnemu stilu sodi pleten telovnik in pa bluzon z žepi, ki se spredaj zapira na zadrgo.
Puli je še, vedno aktualen, med vrhnjimi oblačili za prehodno obdobje pa prav tako ostaja v modi nepogrešljivi trenč. Praktično in udobno!
RIABAČER
Najbrž ni potrebno opisovati najlepšega listavca, ki se bohoti v vseh naših gozdovih. Vedeti pa moramo, da cveti bukev v aprilu in maju. Takrat nabiramo ^bje in liste, plod pa v jeseni.
V bukovem lubju je precej čreslovine, zato ustavlja in zapira kri. Iz posušenih listov, pa tudi iz lubja (20 do 30 gr sveže skorje na skodelico vode)
kuhamo čaj, ki je dobro zdravilo proti driski.
Čaj iz lubja rabijo ponekod tudi za zdravilo pri mrzlici, z njim izmivamo krvaveče rane. Prašek iz posušenih listov lahko potresamo na rane, ki se nočejo celiti. V prah zdrobljeno bukovo oglje pa je sredstvo proti zastrupljanju s strihninom, volčjo jagodo, arzenikom in bakrom.
Morda ni odveč °P'saJ||nih kako kuhamo čaj iz z° ^
rastlin da imajo PraVŠ"{L da nek. Caj pripravljamo ta <, denemo določeno	?
zdravilne rastline v mrzlo vodo. Lonec P0 ^ na štedilnik in med P ^ mešanjem kuhamo. Malo ^ vreti. Nato čaj precedimo damo bolniku piti še top
pečena jabolka
z vinsko kron*
Tončka Redek
Tončka Redek, slaščičarka iz zdravilišča Šmarješke Toplice, je povedala recept za pripravo sladice, po kateri se boste še dolgo oblizovali, če jo poizkusite.
..Potrebujemo 1 del belega vina (najboljša je rebula), 1 žlico limonovega soka, 10 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, 1 celo
jajce. Vse to mešamo na sopari, da se zgosti, potem odstavimo in mešamo, dokler se masa ne ohladi. Po eno jabolko na osebo izdolbemo in spečemo do mehkega. Ohlajena jabolka olupimo in napolnimo z orehovim nadevom. Tega pripravimo iž zmletih orehov, pridamo pa po okusu sladkor, sladko smetano, vaniljev sladkor in malo ruma.
Nadevana jabolka vjnsW* kozarce in Pre*'jerT1°ir)ravili kremo, ki smo jo P k0 p0' prej. Za lepši vicle ,xer1o s'11®
vrhu prelijemo še stolčf,110
tano in malo čokolad •	^
Sladica lahko stoj'* pr«j-niku in jo pripra^‘ stje
ne šele takrat, trkajo na vrata.
da ne boste ob trofejo
brez besed: marianmaneek
sehaj drugega kot kavbojke
Dermoplastične preparate visoke divjadi, nagačene ptice in drobne nagačene sesalce očistimo prahu s posušenim krilom divje race, divje gosi ali pa fazanke. Stari lovci trdijo, da je bilo za to opravilo najbolj primerno krilo sove. Danes si tega ne morete privoščiti, ker so sove zaščitene. In prav je tako.
Niti po naključju pa naj vam ne pade na pamet, da bi za brisanje prahu z dlake ali perja trofej uporabili ščetko s trdimi dlakami. Perje in dlako boste s takim ravnanjem samo uničili. Trofeje je treba čistiti z vrha smrčka ali kljuna proti repu. V smeri, kot leži dlaka ali perje.
Podnožja trofej lahko čistite s trdodlakimi
ščetkami, voda in detergenti pa niso priporoči)1 vi.
Dober lovec bo čistil trofeje redno in * najmanj pa šestkrat na leto. Nagačene pticf« salce in kože trofej lahko po potrebi nekaj na leto poškropite z močnejšimi kemicn sredstvi zoper mrčes.
Slap preparata škropite na trofejo z nai[^a^ enega metra razdalje, truditi se je treba, poškropljen prav vsak delček vašega spomin uspešen in razburljiv lov.
Dober pogled!
Tudi med zelo resnimi in zelo starimi člani „zelene bratovščine" pogosto naletimo na slabo navado, da trofej in kož srnjadi, jelenjadi, gamsov, ptic in tako naprej ne hranijo z ravno preveliko pozornostjo. Rečemo lahko celo, da so večina truda in denarja vložili v lov, za ohranitev trofeje, ki naj bi bila večno dokazilo lovske spretnosti in dobrega očesa, pa pogosto zmanj-_ ka moči.
Zavedajte pa se, daje takrat, ko se začno po vaši lovski sobi ali pa vsaj lovskem kotičku spreletavati eskadrilje moljev, že vse zelo prepozno. Svoje naredi tudi cigaretni dim, rogovje kopitarjev porjavi, neugledni podobi trofej pripomore
tudi prah, z redkih ptic leti napol zgrizeno perje, dlaka s kožuščkov kun, podlasic in veveric pristaja na preprogah.
Zatorej nekaj nasvetov. Prvi pogoj za dolgo življenje lovskih trofej je redno čiščenje. Opravite ga sami, to ni delo za zapeljive gospodinjske pomočnice. Samo lovec ve, kako je treba ravnati s trofejo. Rogov srnjakov, jelenov, gamsov in lobanj zveri ne smemo brisati s krpo. Krpa lahko trofejo poškoduje, posebej tanke nosne kosti, poleg tega pa kos cunje ne seže v drobne luknjice. Za čiščenje je najbolj primeren čopič ustrezne debeline dlak.
DOLENJSKI LIST
PR£DCTflVUflflK) vam
Za deloma ..Zgodovina in revolucija" in ..Berimo Marxa" je pri Mladinski knjigi izšla še knjiga ..Historični materializem", ki predstavlja dopolnilo prvima dvema. Vse tri skupaj tvorijo trilogijo, po kateri naj bi slovenski bralec čim večkrat posegel, ne zato, da bi se šele naučil marksističnega mišljenja ali se ..opremljal" s citati, ampak da bi znal ponovno in ponovno vrednotiti pomen marksizma, zadnjega velikega vzpona evropske misli. Hkrati pa naj bi knjige navajale h globljemu spoznavanju in nadaljnjemu študiju marksizma. ,,Historični materializem" je pretehtan izbor odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa, ki so ga pripravili Rade Kalanj, Vjekoslav Mikecin in Ivan Salečič. Slovenska izdaja je prevod izvirne izdaje Školske knjige; kot prevajalci so navedeni znani slovenski filozofi ter prevajalci tovrstnih tekstov.
teklih časov, pa tudi v sodobnem svetu doživlja Platonova umetniško podana filozofija, če smemo tako reči, nove interpretacije in poglede.
Osrednja zamisel ..Države" je idealna enotnost filozofije in politike. V Platonovi namišljeni idealni državi so filozofi voditelji, modrost in dobro sta politično vzpostavljena. Vendar starogrški mislec v svojem delu ni razvil samo to misel, ampak je v zanj tako značilni in dognani obliki dialoga raziskoval in pretresal najrazličnejša vprašanja, povezujoč v celoto svoj nauk o idejah, dialektiko, etiko, politiko in umetnost. Posebno še Platonova naziranja o umetnosti, ki jo iz pravično in dobro urejene države izganja, so pognala globoke korenine v filozofiji umetnosti ter še danes spodbujajo k pretehtanemu vprašanju o bistvu umetnosti.
Platonova „Država" je izšla v slovenskem prevodu pri Državni založbi Slovenije. Uvodne besede ..Platonov ideal enotnosti filozofije in politike" je napisal Veljko Korač, prevod dela pa je oskrbel Jože Košar.
Na stenah obokane delavnice v starem metliškem gradu, kjer ima inž. Valt Jurečič servis gospodinjskih strojev in aparatov, vise okrasni krožniki, grobo žgani in poslikani s stilizirano belokranjsko geometrijsko ornamentiko.
Čez dan ima Jurečič premalo časa, da bi, kot ga neprestano vleče, prijel v roke čopič, si pripravil barve in se posvetil opravilu, ki mu je dejansko mnogo bliže kot pa njegov poklic. „Nič kolikokrat sem se že zalotil pri misli, kako bi bilo lepo, ko bi obrt opustil in se ves posvetil krožnikom, slikanju prtov, raziskovanju grbov kranjskih plemiških družin in rodoslovju. Žal za zdaj to še ni mogoče: popravljanje pralnih strojev je gotov kruh, brez gospodinjskih strojev si danes življenja ni moč predstavljati, brez okrasnih krožnikov in posli-
kanih prtov pa kaj lahko," razmišlja.
Jurečiča je slovenska ornamentika prevzela že v osnovni šoli v Kostanjevici. Zrel mož se še danes po toliko letih z nežnostjo spominja povesti Ivo in Ana iz čitanke. „Ilustracije so bile delno velikega mojstra slovenske ornamentike Maksima Gasparija; od takrat naprej so bili moji zvezki polni poskusov, da bi tudi sam ujel na papir podobno čarovnijo," se spominja.
Kasneje, na študiju elektrotehnike v Mariboru, se je Jurečič preživljal z izdelovanjem spominkov: delal je krožnike in prtičke, poslikane z domačimi motivi, izdeloval plakete, mestne grbe itd. „Vsi moji izdelki so ročno delo, tudi dva krožnika ali prtička nista enaka." Čeprav se ljudje za te stvari zelo zanimajo, Jure-
čič trdi, da se mu ne bi splačalo delati za prodajo. ^Prijateljem podarim kakšen kos, prodati pa ne morem, to je tako, kot bi prodal otroka."
Krožnike mu grobo obdela lončar Škoda s Prekope, v tihih večerih pa jim potem Jurečič vdihuje življenje, potrpežljivo, previdno, natančno in predvsem z veliko ljubeznijo. Tako nastajajo ..Belokranjska nevesta", ..Metuljčki", ..Spočetje", ,.Prepovedana ljubezen" itd.
In potem prti: renesansa, barok, rokoko — barvna polnost, bogata in domišljena kompozicija. Ostala pa je tudi navezanost na domačo slovensko ornamentiko, ki je Jurečiču neizčrpen vir lastne ustvarjalnosti. „Le belokranjska ornamentika je geometrijska, vsa ostala slovenska je rastlinska," pove pozna-
^islecVHi8 Ve'.'kl starogrški "lenito dPln napisal svoje zna-
50 56 danes k n)e90Ve besede tega ČUrln ■! 'n aktua|ne. Iz
S«vsr&stz
Z izidom pete knjige je Državna založba Slovenije zaključila pomembno založniško dejanje: dokončala je izdajanje ..Zgodovine človeštva", ki je izhajala od leta 1967 po skoraj istočasnih izdajah Unesca v angleškem jeziku. S šestimi knjigami ..Zgodovine človeštva" (šesta knjiga je izšla pred peto) dobivamo pregled zgodovine v svetovnih razmerah, ne pa gledano z očesom Evropejca, kot je bila do sedaj navada. Peto knjigo, ki obravnava devetnajsto stoletje, je uredil Charles Moraze ob sodelovanju najboljših svetovnih strokovnjakov za posamezna področja. Žal med njimi ni nobenega jugoslovanskega zgodovinarja, čeprav je devetnajsto stoletje zelo pomembno v zgodovini naših narodov.
Prevod je opravil Janez Gradišnik.
V.__________________________________________________________________________________________________________J
Elio Vittorini velja za svojevrstnega pripovednika med modernejšimi italijanskimi književniki. Njegov način pisanja, ki je blizu ameriški prozi Faulaknerja in Hemingwaya, odlikujejo jasni, skoraj že skopi stavki. Kot človek in umetnik je rastel med obema vojnama, ko je fašizem v Italiji zarisal globoke sledove v takratno družbo. Vittorini je zločesti pojav kmalu spregledal, zato je bila njegova umetniška izpoved obrnjena proti njemu, kar je moral plačati s prepovedjo objavljanja njegovega romana ,,Rdeči nagelj". Fašisti so nadaljevanje romana, ki je takrat izhajal v neki reviji, prepovedali, tako da je delo v celoti izšlo šele po vojni. Ta prvi Vittorinijev roman smo pred kratkim dobili tudi v slovenskem prevodu; izšel je pri koprski založbi Lipa. Roman ima veliko avtobiografskih črt, pripoveduje pa o mladi generaciji Italijanov, ki so zoreli v obdobju fašističnega vzpona k vrhu oblasti.
MADŽARSKA URIKA
Sodelovanje slovenskih in madžarskih založb je kar živahno, pri čemer ima pomemben delež Pomurska založba iz Murske Sobote. Založba že vrsto let oskrbuje slovenski knjižni trg s prevodi bolj ali manj znanih mojstrov madžarske književnosti. V sodelovanju z Državno založbo Slovenije je ne dolgo tega izdala antologijo „Madžarska lirika 20. stoletja". Izbor pesmi madžarskih pesnikov sta opravila Jože Hradil, ki je oskrbel tudi smiselni prevod pesmi, in Kajetan Kovič, ki je skupaj z Jožetom Šmitom prevode prepesnil in jim dal ustreznejšo poetično obliko. Antologija je po svoji ceni (100 dinarjev) med manj dragimi tovrstnimi izdajami, zato bo lahko opravila svoje poslanstvo
Kako z naravnimi sredstvi do urejenosti sodobne ženske, ki ima kot zaposlena žena, mati in gospodinja povsem zase le malo časa? Na to vprašanje poskuša odgovoriti knjiga „Mala šola osebne nege", ki jo je izdala Mladinska knjiga. Knjiga je delo več avtorjev, nastala pa je po zamisli Lilijane Gabrovšek. Kot soavtorji so svoj delež prispevali Ivana in Blagoje Cakič ter Hanka Štular. Na 160 straneh daje knjiga celo vrsto nasvetov, kako se da urediti zunanji videz brez velikega zapravljanja denarja in časa. Obrniti se je treba k zakladom, ki so skriti v naravnih zeliščih, iz katerih se dajo narediti številne zeliščne maske. Sestavni del nege so tudi pravilna prehrana ter druge življenjske navade, zato spregovori knjiga tudi o tem. Posebno zadovoljne bodo bralke z bogatim slikovnim gradivom; Julijan
Miklavčič je posebej za knjigo „Mala šola osebne nege" posnel številne barvne fotografije, s katerimi nazorno prikazuje načine pravilne nege. Tudi po ceni je knjiga dostopna, saj stane 118 dinarjev.
FILOZOFSKI SPISI
V	zbirki Filozofska knjižnica, ki jo izdaja Slovenska matica, je pred časom izšla knjiga „Filozofski spisi", s katero dobivamo v slovenščini prevod dveh znamenitih filozofskih del angleškega misleca Georga Berkeleya (1685—1753); „ Razprava o načelih človeškega razuma" in „Trije dialogi med Hylasom in Philonom" pomenita de[i, s katerima je Berkeley segel v sam vrh angleške empirične filozofije ter si z njima zagotovil v zgodovini filozofije posebno mesto. V obeh delih je poudarek na tako imenovani imaterialistični hipotezi; Ber-keley zanika obstoj materije in priznava zgolj obstoj duhovne substance. Zaradi izredne jasnosti in kritičnosti sta obe deli že dolgo stalno branje vsakogar, ki prebira tovrstno pisanje. Slovensko izdajo spremlja uvodna študija „Ber-keley in njegov materializem", ki jo je napisal Frane Jerman.
Pijta Nogavička, rdečelasa navihana deklica, ki noče odrasti in postati „velika", je osvojila svet Skoraj ni kulturno razvitega naroda na svetu, ki bi ne imel v svoj jezik prevedene zgodbe o Piki Nogavički. Slovenci smo se s tem nadvse uspešnim delom švedske pisateljice Astrid Lindgren seznanili že deset let po izidu izvirnika. Junaška Pika je hitro osvojila srca slovenskih otrok, še posebno, ker sta film in televizija mladim močno približala njene dogodivščine. Kljub temu je knjiga „Pika Nogavička" privlačnejša od filma; zanimiva pripoved je vedno pri roki, kadar si mladi bralec zaželi podoživljati Pikine pustolovščine. Tistim, ki te knjige še nimajo, je Mladinska knjiga ustregla, ko je nedolgo tega „Piko Nogavičko" natisnila v novi izdaji. Prevod Kristine Brenkove spremljajo odlične barvne ilustracije znane slovenske likovne ustvarjalke Marlen-ke Stupice, za katero velja, da zna zelo tenkočutno prisluhniti otroškemu likovnemu doživljanju.
PredtiH°bd0bie 1977 ~ 1980 »° ^črtovalci, da
šestroi °ven,ii Posneli pet do
set kr ?:e1Černih f'lmov in dvaj-
tem L ^ filmov- v ^ladu s
Viba nier0Čnim načrtom je
katere film pripravil Predl°9-sestavu na) b' Posneli. Pri S nln,U Pr°9rama s° posve-
tiko iz N0BSts fllT°km S tema' ko, m|.w ; ? udobno temati-
ski"i komn!(-m filmom' film’
iskaniem !)a,m ter filmskim UstvarialcevmVnh StarejŠ'h snernanje fiuL	ie	tudi
po,,ebe
PredlaM9rarT1U’ ki 93 Viba film Rušilec ’ ,S0 nas«ednji filmi:
jagode\/ a?[eb' Ko 2°rijo . novanj'e „	? kronika> Praz-
W°ja dran i di' Dražgoše,
2latolasje mI' Naj po*e čuk' vanka jn' 7! , voina Poš*e-faterena . Ira,ec umetnin.
iekt°v hod t6h filmskih Pr°-
b°do uresničili, je o različnih činiteljev, u*anjkaSnT\.Pa ne bi smel taneč krm l$I-! za katerega jajo _ 0	ustvar-
il	poslej tudr’ ta naj bi
na domačo fl Z3ies vecji vpliv kot n ° t msko proizvod-kot 9a je imel doslej.
valeč. Tudi po cel teden se ukvarja le z enim prtom.
Iz razstave v Segedinu na Madžarskem, kjer je 1968 zasedal mednarodni kongres esperantistov, je od 25 krožnikov in prtov prinesel domov le nekaj primerkov, ostalo je šlo po vsej Evropi. Njegove stvaritve si je ogledal tudi Božidar Jakac in se o njih zelo pohvalno izrazil.
..Študij ornamentike me je že pred dolgimi leti nujno pripeljal do heraldike — grboslovja, le-to pa še naprej do genealogije ali rodoslovja." Posebno pozornost je Jurečič posvetil razvoju grbov kranjskih plemiških družin, teh je menda okoli šeststo. Metliški popravljalec gospodinjskih	strojev	in
aparatov je že več let edini Jugoslovan, ki je član avstrijskega heraldično-genealo-škega društva.
A. BARTELJ
BOJAN BUD JA g-IS JANEZ PEZELJ St
gostilničar in kmet
Ne samo kulinariku, še marsikomu drugemu se ob spominu na dobro in okusno pripravljene ribe pocedijo sline. Ko nam je Sela-kova mama pred kratkim zaupala majhno kuharsko skrivnost, ki bi zadovoljila še takega sladokusca, je bilo povsem jasno, zakaj so oštarijo v Dobravi nekdaj tako oboževali.
„Za 2 kg boljših rib (ščuke, somi) potrebujemo 2 debeli čebuli, ki jih narežemo, kot bi pripravljali čebulno omako. Ribe očistimo, narežemo na pokončne kose, zraven pa posebej pripravimo omako, ki se sestoji iz: navedenih čebul, kozarca olja, kozarca ostrega kisa in nekaj kroglic celega popra. Vse to premešamo. Nasoljene ribe nato pokončno postavimo v kozico, jih prelijemo z omako in postavimo na ne prevroč ogenj, kjer se naj dve do tri ure počasi pečejo. Znak, da so ribe pripravljene je, če se čebula, ki je bila prej na vrhu potopi na dno in tam porumeni. Takšne ribe lahko nato postavimo na hladno, tudi v hladilnik in jih potem jemo ves teden ali pa še dalj. Okusa nikoli ne izgubijo," je povedala Ivanka Selak.
Presenetljiv uvod, toda še bolj presenetljiva je nadaljnja zgodba gostilne „Pri Selaku", ki je v enajstih desetletjih življenja doživela toliko zanimivega, toliko tragičnih usod, kot še verjetno nobena pred njo v tej rubriki.
Sedanji lastnik gostilne Ivan Selak je takole začel: „Nekje leta 1880, ko je imel moj stari oče v najemu brod na Krki, se je začelo vse skupaj. Tako brodnik kot gostje so večkrat prosili za kozarček žganja ali vina in stari oče je kaj kmalu spoznal, da se bo dalo s tem tudi kaj zaslužiti. Že leta 1902 je gostilna dobila novo obleko, čez natanko deset let pa se je ob odprtju novega mostu čez Krko začelo zares. Prometa je bilo vedno več, posebej ob sema-njih dneh, ko so ljudje hodili v Škocjan prodajat živino in so se redno ustavljali v naši hiši."
Kolo časa se je za oštarijo ustavilo leta 1946, takoj po osvoboditvi. O teh vojnih letih vedo v Selakovi gostilni dosti povedati. Da je bilo hudo, ker je bila v bližini belogardistična postojanka, da so bili obdani z žičnato mrežo, da pa jih ni nič zaustavilo pri nudenju pomoči partizanom.
„0, veliko borbam je bila priča naša hiša," se spominjajo Ivanka, Ivan in žena Martina. „Prav iz sobe, kjer sedaj stoji šank, so partizani streljali na Italijane."
Pritlična hiša je bila tiste čase žalosten pomnik. Tako se danes spominjajo marca 1943, ko je bil pri njih nek partizanski komandant. „Vemo samo, da je bil doma nekje iz okolice Ivančne gorice in da mu je bilo ime Sandi," pravi Ivan. Sedeli so za mizo, ko je bilo slišati streljanje. Komandant je takoj skočil iz gostilne, da bi pomagal svojim ^iorcem, toda že pred vrati ga je zadelo. Obležal je mrtev.
Enaka usoda je doletela tudi Ivankino mamo. Bil je 21. oktober 1943. Vsa družina je sedela pri kosilu in ko so pojedli, so se odpravili na dvorišče. Seveda ne vedoč za nemško
mm
zasedo, ki jih je pričakala z dolgim rafalom. Ivankina mama je obležala s prestreljenimi nogami. Mesec zatem je na operaciji v Brežicah umrla...
Dneve osvoboditve so Selakovi dočakali brez vsega. Živino, vozove, hrano, pijačo jim je pobrala ustaška vojska na svojem poslej njem begu, leta 1945. Takrat so se posvetili kmetiji. Misel na gostilno je za polnih 21 let utonila v pozabo. Toda 1967 se je začelo znova.
„Uredili smo sanitarije, o.bnovili hišo, polo-žili ploščice. Vrata gostilne smo znova odprlj-S čim se lahko postavimo danes? Domače vino, salame, šineke, pa domač kruh. Ja, tisti časi, ko smo pri nas pekli ribe in še kaj, so minili. Zaenkrat, toda na njih nismo pozabili-Najprej je bilo pač potrebno nabaviti kmetijsko mehanizacijo, posodobiti proces pridelovanja na kmetiji. Najtežje je že za nami, tako da sedaj že lahko mislimo tudi na gostilno. Načrti so nared."
Selakova skrivnost je danes že vsakomur znana. Zraven sedanje stavbe namerava že Prh hodnje leto graditi novo poslopje, namenjeno zgolj ljubiteljem dobre kapljice in dobre hrt” ne. Pa ne samo to. Selakovi imajo že sedaj na voljo dve sobi za turiste, v novih prostorih P3 želijo dati kmečkemu turizmu še več poudarka.
„Pramalo razumevanja je na Dolenjskerp za tovrsten turizem," pravi Ivan. „Pri Dolenjski turistični zvezi sem zaprosil za kredit za graj' njo sob, toda kreditni pogoji so bili takšni, o3 se človek lahko prime za glavo."	_	.
Pa tudi brez tega bo šlo, menijo sosedje, k1 poznajo Selakove kot marljive in vzorne sosede. Posebej pa se veselijo nove kuhinje, oo koder bodo izpod spretnih rok Selakove mame prihajale na mizo prav takšne in tak° okusne ribe, kot pred desetletji. Starejši krajani zagotavljajo, da tako okusnih rib, kot J1 naredi Selakova mama, niso jedli še svoj z'v dan.
Sicer pa pravi Ivan, da kmetovanje in gostil-ničarstvo ne gresta skupaj. Zato že sedaj ,,sf stankujejo" doma, kdo bo ostal na kmetiji m kdo bo potem prevzel gostilno. Ivan ima nam" reč tudi tri otroke, resda še mlade, toda gosti na zahteva takšne, ki jim je ta poklic v krvi. Ob tem se spominja sina, ki bi imel danes n* tanko devet let, pa ga je pred petimi leti povoj zil avto. Do' smrti. Za Ivana in družino je to velik udarec.	..
Pa pustimo raje žalostno preteklost. Vese i mo se skupaj s.Selakovimi nove gostilne, nfr vih uspehov, pa seveda „starih" rib. Pa čepra je Selakova mama povedala, da so že zdavnaj mimo tisti časi, ko so jih lahko v Krki ,,n roko" lovili. Ob tem je mislila tudi na le 1952, ko je prav v svoji kuhinji pripravlja kapitalnega sulca, težkega 43 kg, ki je v dolz-no meril natanko 3,20 metra.
Revolucija je živela z nenasitnim odprtim gobcem. Bili so časi brezupa, norega veselja in sprememb. Revolucija seje dotikala sleherne žive stvari. Podivjani obraz vojne pa je rušil, ubijal in v otroških očeh se je naseljeval strah. Prihajali so vojaki v zelenih uniformah s svetlečimi gumbi, v zimskih metežih z belimi, nevidnimi pelerinami in z drobnimi, črnimi pošastmi pod pazduhami. Sejale so smrt.
Nekega dneva so v velikih jatah od zahoda prileteli jekleni ptiči in vas seje spremenila v ruševine, v požgane domove, opečeno živino in mrtve ljudi. Na razmajanih lojtrnikih so pripeljali kmetje na vaško pokopališče mrtve borce v raztrganih oblekah in za vozom se je kakor neslišna kača vlekla sled krvi. Drobni curek se je na zmrzlem snegu strjeval in na pokopališču je bila grobna tišina. To je bil čas, ko so obmolknili zvonovi in so le častne slave parale nebo. Na Gorjancih je vzhajala luna in partizanka Špela je v nenavadni nočni svetlobi, na prekletem smrdljivem vetru sušila povoje, zbirala preostali bolničarski material in raportirala komandirju čete: „Tovariš komandir, četna bolničarka Špela je pripravljena na izvrševanje novih nalog."
Partizanka Špela je bila pristna Ljubljančanka. Bila je preizkušena borka in njena mladost je delovala med tovariši kakor zdravilo. Bila je ilegalka v okupirani Ljubljani. Od 1. septembra 1943 pa je na bloku z zvijačo in trdno odločnostjo prelisičila Italijane in uspelo ji je priti na Ig v Ljubljansko brigado.
Boji pri Štampetovem mostu in širom po Dolenjski so jo utrdili, v Tržišču pri Sevnici pa je prvič sprožila top in tako je postala soborka 1. slovenske artilerijske brigade.
„Časi partizanstva," se spominja Stana Kos — Špela, „so bili časi izrednega tovarištva. V nemogočih situacijah in večni nevarnosti smo bili kakor ena družina. Človeške stiske in radosti in pa predvsem nezlomljiva vera v zmago so bili tisti vrelci, za katere se je splačaio boriti in ostati živ."
MRTIZANKA
SPELA
NESTEJE
PRIJATELJEV
Špela je bila vesele narave in kljub težkemu partizanskemu življenju se je je držalo skoro devetdeset kilogramov. Iz partizanke Špele so borci pletli legende, zbijali vice in jo klicalit kadar jim je huda predla na bojišču: „Špela, Spelca, ranjen sem. Pomagaj!" Zvečer, če ni bilo slučajno hajke, pa sojo imeli spet v zobeh: Na čigav račun se neki Špela neprestano redi? Tri dni bi morala četa okrog nje hajkati, da bi jo lahko zajeli, tako je obilna. Špela pa se je smejala. Z dovtipi in vici je odgovarjala na pikre in dobronamerne šale in v četi, kjer je bila Špela, je bilo zmerom veselo.
Pri Žužemberku, pri Straži, pri Sv. Roku in na sto drugih položajih, kjer je bila Špela, se je laže^ umiralo. Borci so se veselili mitingov, na katerih je kot posebna brigadna atrakcija nastopala Špela.
Špela je pisala pesmi, dnevnik, imela je puško in bolničarsko torbico. Bila je stara triindvajset let in je sanjarila o svojem fantu, ki je bil tudi partizan. Pri Čeličevi Ančki v Jurni vasi si je odtajala prezeble noge. Zjutraj pa so jo skoraj ujeli Nemci in le Ančki se ima zahvaliti, da jim je pravi čas ušla.
Ančka se spominja, kako je kar naprej prepevala. Najraje tisto Hej, brigade in Kosec koso brusi. Zdaj, po toliko letih, je partizanka Špela še zmerom preprosta, enostavna, človeška in ognjevita tovarišica, ki jo boli krivica, in če le more, pomaga. Tudi Čeličevi Ančki pošlje kakšen priboljšek. Takšnih Ančk, ki so neuničljiva vez iz tistih težkih časov, pa je še več ...
Borci Milan, Vid in Janko so 17. decembra 1944, ko je morala Špela v bolnico, podpisali tole pismo: „Radi se te spominjamo in nam je žal, da si nas morala zapustiti. Bila si dobra. Radi smo te . imeli, ker si bila res tovariška in nisi delala ni kakih razlik med tovariši. Vedno si bila pripravljena se žrtvovati v delu in borbi.
Tovariški pozdrav od tvojih zvestih prijateljevi"