Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 900
Gorizla, Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... TL 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	itev. 24/12410
Leto XV. - Štev. 49 (771)	Gorica	- četrtek 5. decembra 1963 - Trst	Posamezna številka L. 40
Kriza sedanje dobe Stabilnost ameriške politike
Leta 1960 je na praznik Brezmadežne milanski kardinal Montini, danes sv. oče Pavel VI., imel govor o krizi današnjega človeka. — Njegov govor tu objavljamo.
(Vred.)
V uvodu kardinal omenja, kako blesti pred nami podoba Marije brezmadežne. Čeprav je po svoji naravi nam enaka, se loči od nas po izredni odliki absolutne popolnosti v naravnem in nadnaravnem redu. Marijina lepota nas opaja in nas vabi, da popravimo svoje zmotne ideje in zmotne predstave o lepoti. Toda če se ob Marijini lepoti in čistosti ozremo na današnji svet, se nam odkriva silno ponižujoča slika. Zakaj tako? Kaj sili današnjo družbo, da skruni življenje in značaj človeštva?
POGLED NA DANAŠNJI SVET
Kardinal je nadaljeval: Cesto vidim, kako so duše odraščajoče mladine in celo otrok, ki bi sicer bile lepe, čiste, polne kreposti, pripravljene na delo in napore, takoj pokvarjene, omadeževane, zalezova-ne; prezgodaj se znajdejo sredi skušnjav, ki jih ne znajo premagati. Kaj naši dečki in deklice berejo? Kaj gledajo, kaj mislijo, po čem hrepene? — Koliko trpi tisti, ki ljubi duše, ki ljubi življenje, ko vidi to vsesplošno pokvarjenost, ki prodira od vseh strani in vse ponižuje v spolnost in strast.
Znajdemo se pred pojavom, ki ima v ozadju izredno hudobijo. Koliko duš je oskrunjenih? Koliko družin razdrtih? Koliko ljudi ima dvojno življenje? Koliko ljubezni se spreminja v izdajstvo? Kakšno razsipanje človeške energije sredi teh moralnih razvalin! Greh se danes tolerira, strast se razkazuje. Zdi se, da so ravno junaki naših gledališč in športnih igrišč tisti, ki dajejo najslabši zgled. Zakonska nezvestoba nikogar več ne moti; govori se o protinaravnih grehih kot o stvareh, ki se pač ne dajo zavreti. Kaj je z našimi knjigami? Kaj je vsebina gledaliških predstav, ki naj pritegujejo gledavce? Skratka, povsod je morje moralne pokvarjenosti, ki postaja nekaj samo po sebi razumljivega in često tudi tisti, ki bi hoteli ostati dobri, ne vedo več, kako naj se branijo.
Toliko se govori o svobodi, a človek nima več svobode, da bi bil varen pied poplavo moralne pokvarjenosti. V vsakem časopisu, v vsaki reviji, v vsaki prireditvi se prikazuje le spolnost. Ne moreš iti po cesti, ne da bi naletel na priče moralne pokvarjenosti.
Pa bo kdo dejal, da je s človekom pač vedno enako. Priznam, da je človeška slabost vedno enaka, da se vedno ponavlja In da je neozdravljiva. A povejte mi, ali ne stojimo pred novim pojavom, ki zajema vse družabno življenje? Med ljudmi le toliko zmotnih idej, da ne opazijo več razlike med dovoljenim in nedovoljenim, med častnim in sramotnim, med krepostjo in razvado. Izgubili smo zdravi moralni čut.
Opazujemo potem Izredno čutno razdražljivost, ki je mnogo večja kot je bila pri prejšnjih rodovih, ker niso bili podvrženi množični reklami in razkazovanju. Kino, televizija, tisk, predstave, vse to je danes tako razširjeno, da je človek stalno pod njihovim vplivom. Vse to bi lahko služilo za kulturno rast, za obogatitev človeške psihologije, za zdravo razvedrilo; v človeku bi lahko vzbujalo plemenita čustva, kot so nekdaj to delali, na primer grški oder ali naša dramska in operna umetnost. In sedaj? Poslušate brezkončne prazne popevke. Koliko je razkazovanja Pri ljudskih predstavah! Koliko površnosti- Ni več umetnosti, ni več okusa, ne Izrazne moči, ne ideje. Večina današnjih nastopov teži za tem, da draži čute, da vzbuja v ubogem človeškem srcu občutke, ki so vse prej kot plemeniti.
KRIVDA ODGOVORNIH LJUDI
Kardinal Montini je dejal, da se vzporedno 7. moralno pokvarjenostjo opaža nek drug svojevrsten pojav. Pričakovali
bi, da bodo vsi odgovorni ljudje zavirali moralno propast, a se dogaja ravno nasprotno. Težnja je, naj bi se javno mnenje izreklo za razvrat in ne za moralno zdravje naroda. Tako stanje zagovarjajo večkrat prav tisti, ki so poklicani, da bi bili voditelji in učitelji javnega življenja: v tisku, v umetnosti, v znanosti.
Strogo moramo obsoditi vse te, ki niso le zagovorniki, ampak tudi sokrivci za sedanje stanje morale. Oni so mnogo bolj krivi kot drugi, ker navadno dobro vedo, kaj branijo. Ker stvari mnogo bolje razumejo kot navadni ljudje, bi morali imeti čut za prave socialne in duhovne koristi naroda, da niti ne omenjam čuta za pravo razmerje med Bogom in človekom, ki ga živalsko življenje uničuje.
A prav ti zagovorniki moralne pokvarjenosti točijo solze nad propadlo mladino, razpravljajo, zakaj se polnijo ječe, zakaj so šole za prevzgojo mladine postale pretesne, zakaj psihiatri nimajo več zadosti imen, da bi poimenovali vse duševne pojave, ki izvirajo ravno iz stalne razdraženosti in zapeljevanja.
NEDOSLEDNOST MNOGIH
Kardinal Montini potem omenja nerazumljivo nedoslednost mnogih ljudi. Na nešteto načinov hočejo popraviti škodo, ki so jo sami povzročili in ki jo v začetkih še vedno tolerirajo. Ce pa svetujemo: mislimo nekoliko na duhovno zdravje ljudstva, ozdravimo vire in preprečimo zlo, ki se pojavlja pri koreninah, ki uničuje življenjske moči neizkušenih in mladini — takrat pa se znajdemo pred združenimi zavezniki, ki zagovarjajo popoln razvrat, ki branijo napačno svobodo modeme umetnosti, zgrešeno svobodo izražanja in tiska, zgrešeno svobodo predstav. Najbolj drzne celo vzpodbujajo in odlikujejo. In tako dopustimo, da se uničuje moralno in socialno življenje naroda; često smo priče tako sramotnemu prosta-štvu, da nas ponižuje pod narode, ki niso katoliški.
GRENKE POSLEDICE
Posledice teh žalostnih pojavov se kažejo v moralni in duševni otopelosti. Ljudje so se na vse to že tako navadili, da se nič ne zganejo, če slišijo o prostaških moralnih izgredih. In kar je še hujše: zdi se jim, da je vse to naravni razvoj, da je to značilnost sedanje dobe, posledica razvoja. In tako zgubljamo vse: propadajo naše moralne in duhovne vrednote, in če propadejo te, smo zgubili tudi estetske in moralne vrednote ter fizično in duševno zdravje.
DOLŽNOSTI VSEH POŠTENIH
V zadnjem delu govora je kardinal Mon tini nakazal nekatere dolžnosti, ki izvirajo iz tega stanja za katoličane. Pravi: Predvsem hočemo ostati ljudje in kristjani. Hočemo biti pošteni in močni tudi pri uživanju lepot tega sveta in ne bomo dopustili, da postanejo umetnost In predstave blago za razširjanje nemoralnosti. Skrbimo, da bomo imeli zdravo sodbo o vseh pojavih modernega življenja. Biti moramo sposobni, da bomo v naših pogovorih jasno izpovedali, kaj je prav in kaj ni prav. Napravimo r e d v naših dušah ; čistimo našo notranjost, naše mišljenje in čutenje. Izogibajmo se vseh predstav, ki niso na moralni višini. Ne hitimo za novostmi, ki skušajo vzbuditi zanimanje z nedopustnimi sredstvi. Poleg naravnih sredstev so nujno potrebna tudi nadnaravna, češčenje Device Marije predstavlja močno zdravilo, človek se ne more rešiti sam od sebe. Potrebna mu je božja pomoč. Marija nam govori: Tudi vi morete biti brezmadežni, če se boste ozirali name, če me boste posnemali.
Podoba moralnega stanja današnje družbe, ki jo je naslikal kardinal Montini, danes papež Pavel VI., je pretresljiva, in kdor ima vpogled v življenje, ve, da ni pretirana.
Politično življenje v ZDA se po tragediji v Dallasu šele polagoma vrača v normalno stanje. Kljub temu da skuša stvarnosti gledati v obraz, se ameriška javnost še vedno ne more potolažiti in z vso odločnostjo zahteva, da se do dna razčistijo okoliščine, v katerih je našel predsednik Kennedy tako kruto smrt, da se je ves ameriški narod sramuje, ker ni vredna njegove plemenitosti, ki jo je ob tolikih prilikah pokazal.
V ta namen je novi predsednik Lvndon Johnson imenoval zvezno preiskovalno komisijo, kateri na-čeljuje sam predsednik ameriškega najvišjega sodišča. Poleg tega vodi podrobno preiskavo tudi zvezna preiskovalna policija (F. B. I.). Ker je osumljeni atentator Lee Osvvald umrl, je sedaj glavno delo preiskave ugotoviti, v kakšnih odnosih je ta bil s svojim mo-rivcem Jackom Rubisteinom. V tem stoji morda ključ do razjasnitve Kennedyjevega umora.
PRVI NASTOP JOHNSONA
Medtem se je novi ameriški predsednik Lyndon Johnson že predstavil javnosti z govorom, ki ga je imel na skupni seji obeh domov Kongresa in v katerem se je zavzel za nadaljevanje Kennedyje-ve politike, zlasti za čimprejšnjo uresničitev enakopravnosti črncev v državi ter za mednarodno sporazumevanje.
Svoj govor je začel takole: »Rad bi dal vse, kar imam, samo da ne bi stal danes tu pred vami. Tu sem zato, da vam povem, da potrebujem vašo pomoč. Ne morem sam nositi tega bremena, potrebna mi je zato pomoč vseh A-meričanov. — Predsedniku Ken-nedyju ni mogoče postaviti primernejšega spomenika, kakor da čimprej sprejmemo zakon o državljanskih pravicah, za katerega se je boril. Ta izpolnitev bi v najboljši luči prikazala moč ameriškega naroda.
Pod vodstvom Johna Kennedy-ja so ZDA pokazale, da so dovolj pogumne, da zahtevajo mir, in drzne, da tvegajo vojno. Tisti, ki hočejo preveriti našo moč, bodo ugotovili, da je velika, tisti pa, ki bodo želeli našega prijateljstva, se bodo prepričali, da je zvesto.
Zdaj ni čas za omahovanje, ne za postajanje,« je dejal Johnson, »marveč je treba nadaljevati našo pot, da izpolnimo naloge, ki nam jih je zadala zgodovina.«
Potem ko je zagotovil, da bo vlada podpirala še naprej Združene narode in odločno izpolnjevala svoje obveznosti do zaveznikov, vzdrževala vojaško silo in pomagala nerazvitim deželam v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, je na koncu apeliral na svoje rojake, naj se drug drugega spoštujejo: »Od pravimo sovraštvo in žalitve. Varujmo se fanatikov skrajne levice in skrajne desnice in pokažimo, da zna naša dežela napredovati v strpnosti in medsebojnem razumevanju.«
»ODLOČNI PREDSEDNIK«
Lyndon Johnson se je dobro predstavil ameriški in svetovni javnosti. Posebno je presenetila njegova odločenost, da bo brezkompromisno uresničeval Kenne-dyjeve ideje in ideale in s tem prevzel Kenncdyjevo politično dediščino. Zaradi tega so ga že o-značili za »odločnega predsednika«, ki je vreden naslednik prejšnjega. S tem svojim zadržanjem je odpravil marsikatere dvome in negotovosti, ki se pojavijo v zvezi
z zamenjavo ‘predsednika v ZDA. Vsi največji ameriški listi priznavajo, da je Johnson odlično prestal svojo prvo preizkušnjo.
V skladu s Kennedyjevo politiko se je tudi Johnson izrekel za nadaljevanje stikov in pogajanj s Sovjetsko zvezo o kritičnih vprašanjih, ki ogrožajo mir na svetu. Vendar pa je naravno, da je zaradi smrti Kennedyja nastal v mednarodni politiki premor. Nobena stran noče trenutnega stanja poslabšati, še najmanj Hruščev. Slednji je namreč zelo zaskrbljen, da ne bi z neprevidnimi akcijami prisilil ZDA spremeniti odnose s SZ. Zato je po Mikojanu poslal novemu ameriškemu predsedniku osebno pismo, v katerem ga baje prosi, da bi se dvogovor med Vzhodom in Zahodom nadaljeval.
Lyndon Johnson
36. predsednik ZDA
Po smrti Kennedyja je novi a-meriški predsednik avtomatično postal podpredsednik Yvndon Johnson, star 55 let in doma iz zvezne države Texas. Prisegel je pol ure po Kennedyjevi smrti na letališču v Dallasu pred odhodom v Washington in tako postal 36. predsednik ZDA.
Rodil se je leta 1908 kot sin bogatega texaškega farmarja. Njegov oče je bil član texa§kega parlamenta, toda mladi Johnson si je hotel sam utreti pot v življenje.
Petnajst let star je zapustil šolske klopi in šel delat ter šele pozneje nadaljeval študije. Šel je na sever, v VVashington, kjer je prišel v krog Roosevelta. Leta 1937 je bil prvič izvoljen za poslanca in od tedaj je njegova pot šla vedno navzgor. Njegovi osebni prijatelji so postale vse glavne ameriške osebnosti tistega časa, kot Truman, Acheson in drugi. Leta 1948 je bil izvoljen za senatorja ter je bil od leta 1952 do 1. 1960 vodja demokratske skupine, kjer se je posebno odlikoval kot posredova-vec med raznimi strujami.
Leta 1960 je bil najresnejši Ken-nedyjem tekmec pri strankinih volitvah za predsedniškega kandidata. Dobil je največ glasov za Kennedyjem. Med volilno kampa-nijo sta se večkrat spopadla v besedah. Toda kljub temu ga je predsednik Kennedy v veliko začudenje vseh izbral kot kandidata za podpredsednika.
Menijo, da novi ameriški predsednik ne bo bistveno spremenil ameriške politike, ki jo je začrtal Kennedy. Čeprav je doma z juga države, se ne more o njem zaradi tega reči, da je konservativen državnik. Kot podpredsednik je vedno podpiral Kennedyjevo politiko in tudi Kennedy je rad upošteval njegove nasvete.
Tudi Lvndon Johnson je, kot njegov prednik, zelo bogat človek. Poleg velike farme, je lastnik neke radio-televizijske mreže v ZDA. Je poročen in ima dve hčeri.
PROGRAM MOROVE VLADE
Pogajanja med štirimi strankami levega centra (socialdemokratske, socialnodemokratske, republikanske in socialistične stranke) za sestavo nove koalicijske vlade so se pozitivno zaključila. Potem ko so vodstva vseh štirih strank odobrile sporazum, so ga pretekli teden objavili.
Sporazum o programu obsega dva dela. Prvi je načelno-politični, drugi pa gospodarski. V političnem delu programa je obrazloženo stališče nove vladne večine do opozicije, ki jo na levici predstavljajo komunisti, na desnici pa liberalci, monarhisti in neofašisti. »Vladna večina,« je rečeno v sporazumu, »se strogo omejuje na štiri stranke levega centra ter je v političnem in programskem pogledu neodvisna in teži k temu, da z lastnimi silami doseže politične cilje.« Nadalje štiri stranke zatrjujejo, da bo nova vlada jamčila državljanske svoboščine, da bo izvedla ustavne določbe, ki doslej niso bile še uresničene, da bo ustanovila avtonomne dežele, izvedla reformo šolstva in sodstva.
Kar se tiče zunanje politike, o kateri je bilo najteže doseči sporazum, je bil dosežen besedni kompromis, po katerem »je cilj italijanske zunanje politike mir in varnost in temelji na lojalnosti do Atlantskega pakta in na evrop-
Pavel VI. bo šel v Sv. deželo
Sv. oče Pavel VI. je v govoru ob zaključku drugega zasedanja vatikanskega koncila sporočil, da se bo meseca januarja podal na romanje v Palestino. S tem romanjem hoče sv. oče počastiti svete kraje, ki hranijo spomine na Kristusovo življenje.
ski solidarnosti. V tem smislu bo Italija sodelovala v pogajanjih o multilateralnih atomskih silah NATO in da bo končne sklepe sprejela tedaj, ko bo tozadevni načrt dobil zaokroženo in končno obliko.«
GOSPODARSKI PROGRAM
Zelo obširen je gospodarski program nove vlade, ki predvideva, da bo v teku meseca julija sprejet petletni gospodarski načrt in da bi ta imel za cilj uravnovešenje med raznimi vejami gospodarstva, kakor tudi med severnimi in južnimi predeli države. Napovedane so reforme v kmetijstvu, urbanistiki, urejanju gospodarske tekme ter v davčnem in zavarovalnem sistemu.
To bi bil v glavnih potezah sporazum o programu nove vlade, katero sestavlja tajnik KD poslanec Moro. Osrednji odbor Krščanske demokracije je s pretežno večino odobril sporazum. Z velekimi težavami so ga odobrili Nennije-vi socialisti z 59 glasovi proti 40. Proti sporazumu se je izreklo levo krilo, ki sedaj grozi, da se pri glasovanju o zaupnici novi vladi ne bo držalo strankine discipline. Če to napravijo, razkoljejo socialistično stranko na dva dela.
Italijanski tisk in javnost sta nasplošno vzeli na znanje sporazum o novi vladi med tradicionalnimi vladnimi strankami in socialisti in so (razen seveda skrajno desničarskih krogov) zavzeli stališče čakanja, kako se bo nova vlada obnesla. Med temi je tudi vodilni italijanski dnevnik »II Cor-riere della sera«. — Komunisti so že začeli propagandno kampanijo proti novi vladi in očitajo socialistom, da so nasedli spletkam K. D.
Pred zaključkom II. zasedanja koncila Uit»ikrimiU M«
Preteklo sredo, 4. decembra, so se koncilski očetje zadnjič letos zbrali v prostorni baziliki sv. Petra. Pod predsedstvom papeža Pavla VI. so dokončno odobrili osnutek o liturgiji in osnutek o sredstvih družbenega obveščanja (informiranja). Sledil je zaključni govor sv. očeta, ki ga bolho objavili v prihodnji številki našega lista.
Kot je poudaril sam predsednik koncila, kardinal Felici, nima omenjeno glasovanje dogmatičnega značaja; če bi se kdaj kasneje koncil moral izjaviti v dogmatičnem smislu, bodo koncilski očetje na to pravočasno opozorjeni. Pač pa imata oba izglasovana osnutka disciplinski značaj — urejata liturgijo in sredstva obveščanja v življenju Cerkve —, zato jih je treba sprejeti, spoštovati in se po njih ravnati.
Pretekli petek so koncilski očetje z glasovanjem tudi dopolnili že obstoječih deset koncilskih komisij. Treba je bilo izbrati 43 novih članov. Na listi so bili tudi štirje italijanski škofje. Od njih je bil izvoljen škof iz mesta Pesaro. Vsi ostali člani so izven Italije. Tako se je mednarodnost koncilskih komisij zelo povečala. Te komisije čaka sedaj trdo delo. Pripraviti morajo tekom desetih mesecev nove osnutke, da bo II. vatikanski koncil lahko začel svoje tretje zasedanje takoj s pol nim zamahom.
Objavljeno je že tudi bilo, da se bo tretje zasedanje pričelo prihodnje leto 14. septembra, na praznik Povišanja sv. Križa. Zaključilo se bo pa 20. novembra. Seveda se še ne ve, ali bo zadostovalo prihodnje zasedanje za končanje koncilskih del.
DRAMA KRŠČANSKE RAZCEPLJENOSTI
Poleg dokončne odobritve osnutka o liturgiji ter razprave o osnutku o Cerkvi (ki se bo drugo leto še nadaljevala) je sv. oče Pavel VI. v svojem otvoritvenem govoru za drugo obdobje koncila 29. septembra tega leta poudaril še tretji cilj, za katerim naj II. vatikanski cerkveni zbor stremi: delo za edinost krščanskih Cerkva ali z grško besedo: delo za ekumenizem. Tudi ta cilj je že določil pokojni sv. oče Janez XXIII.
Osnutek o ekumenizmu, o katerem so te dni razpravljali koncilski očetje, predstavlja duhovno dramo koncila, ki je drama samega krščanstva, ker je ločeno in razdeljeno. Kako odstraniti to ločitev, kako odpraviti vzroke, ki so do nje privedli0 Kaj storiti, da se bodo krščanske cerkve zbližale mod seboj in povezale s katoliško, pa to spet tako, da ne bo prišlo do kakšnih popuščanj na račun resnice? Mnogo je bilo mnenj, ki so bila izražena, različni so bili vidiki posameznih govornikov, ko so razpravljali o ekumenizmu, a vse je prevevala zavest, da ne smemo več zamujati časa, kajti verska brezbrižnost, ki zajema vedno več sveta, sili vse, ki so dobre volje, da se povežejo med seboj in delajo na evangeljski obnovi sveta.
Pri delu za ekumenizem — je opozarjal kardinal Bea — je treba paziti, da se me zaide v napačni ireraizem, v napačno po-mdrjenje, češ da so vse vere enako dobre. Nekatoličani pričakujejo od Cerkve, ne da jim poda nek za vse krščanske vere sprejemljiv nauk, temveč svoj nauk, čeprav se bistveno loči od nekatoliškega Prav v tem je po mnenju novozelandskega škofa Goodyja pomanjkljivost osnutka o ekumenizmu, da verjetno iz napačne obzirnosti do ločenih kristjanov in da se izogne polemiki, preide to, kar nas razdvaja. Pa je iz ljubezni do resnice treba jasno podati katoliško pojmovanje duhovništva, resnično naravo papeževega prvenstva, celotnost zakramentalnega življenja (ni zadosti le krst, kot to trdijo protestanti) ter javno češčenje Matere božje.
Tudi goriški nadškof rnsgr. Andrej Pan-grazio je v tem smislu poudaril, da je sicer res, da so tudi nekatoličani otroci Cerkve, toda dejansko ločeni otroci; da je sicer res, da imajo ločene vzhodne cerkve veljavne zakramente, toda ta veljavnost ne prihaja iz dejstva, da so te cerkve v posesti zakramentov, ampak iz same narave zakramentov; tudi ni prav, če bi govorili o edinosti, pa ne učili, da je edinost mož-na le okrog Petrove skale, okrog rimskega papeža.
Enako je bil nemški kardinal Frings mnenja, cla se lahko ekumensko gibanje hitro izrodi, če se ne bomo držali nekaterih osnovnih načel, zlasti tistega, da je Cerkev ena in sveta; da ni res, da bo treba do te Cerkve šele priti, ker dejansko že obstoja, in sicer je to tista, ki jo je Kristus zgradil na Petra. Opozarjal je, da bi bilo napačno, če bi katoličani svoje o-troke pošiljali v nekatoliške šole, ker bi
se to končalo v verski mlačnosti; tudi je treba, kar se le da, odsvetovati mešane zakone.
ZMERNI OPTIMIZEM ZA BODOČNOST
Bili so pa seveda spet drugi koncilski očetje, ki so izrazili svojo trdno vero, da bo gibanje za krščansko edinost sčasoma prepeljalo do zaželenih sadov. Potrebno je pričeti po besedah poljskega škofa Kle-pacza iz Lodza najprej z nravno obnovo, in to vsak pri sebi; treba se je vrniti k svetemu pismu in študirati tradicijo prvih krščanskih stoletij, ko sta bila Vzhod in Zapad še eno; upoštevati je treba vzroke, ki so pripeljali do razcepljenosti, kot so politika, rasa, napuh, nevednost, nezaupanje.
Nadškof Franjo Šeper iz Zagreba je k tem vzrokom dodal še naslednje: duh teme, ki ima interes, da je božje kraljestvo deljeno; različnost jezikov in obredov v bogoslužju; nestrpnost latinske Cerkve do vsega, kar ne diši po Zapadu; pretirano poudarjanje papeževega prvenstva, kot da bi bila ta resnica edina, ki je obsežena v
Smrt vrhovnega vojaškega kaplana v ZDA
V starosti 70 let je umrl v mestu Buffalo (ZDA) prelat Joseph Nuvver. Prelat Nuwer je bil sicer Amerikanec -po rojstvu in mišljenju, a božja Previdnost je odločila, da je velik del svojega življenja preživel izven svoje domovine. Leta 1913 je prišel v Innsbruck, da se izpopolni v teologiji, pa se je moral zaradi vojne še leta 1915 vrniti domov. Tri leta nato se je spet izkrcal na evropskih tleh, to pot kot katoliški vojaški kaplan. Nato je od leta 1919 do
1.	1939 deloval v domači škofiji Buffalo kot podeželski župnik. Izbruhnila je druga svetovna vojna in župnik Nuvver je spet moral na fronto. Najprej je bodril in dušno oskrboval svoje rojake na tihomorskem bojišču; leta 1943 se je izkrcal v Sev'. Afriki in nato v sklopu ameriške armade pre-ko Sicilije in Italije prišel avgusta meseca 1, 1945 na Dunaj. Tam je ostal v svojstvu vrhovnega katoliškega vojaškega kaplana za ZDA čete do leta 1952. Trinajst nepretrganih let v vojaški službi! Na Dunaju je postal znan zaradi svojih podvigov, ko je rešil na stotine in stotine Avstrijcev in drugih protikomunističnih beguncev iz rok sovjetske policije in jih spravil na varno. Organiziral je pravo reko paketov iz ZDA, ki jih je potem avstrijska Karitas delila med najbolj potrebne. Zlasti pa se je proslavil, ko je skupno s p. Gibbsonom uspešno prepeljal pozemeljske ostanke sv. Jo-zafata z Dunaja v Rim. Leta 1952 se je vrnil v Buffalo in zgradil sredi mesta moderno farno šolo in bil župnik središčne župnije Marija sedem žalosti. Tam mu je letos srčna kap prekinila njegovo plodovito življenjsko pot.
Laični poslušavci na koncilu so te dn. dali pismeno izjavo, v kateri objavljajo svoje vtise. »Ko smo vstopili v koncilsko dvorano,« tako pišejo, »smo se čutili prežete s skrivnostjo Cerkve, Cerkve božjega ljudstva, ki je na pohodu. Vsak dan smo priče premišljenih posegov, pri katerih je vsaka beseda dolgo zorela in kjer vse jasno stremi po naj višji dobrini vere. Stališča so različna, včasih celo nasprotna, toda temu se ne čudimo. Kako bi moglo enako gledati in misliti 2500 škofov, ki so stari od 35 do 100 let in so prišli s petih delov sveta, ki se poprej niso nikoli sestali in ki predstavljajo tako ogromno raznolikost dušnopastirskih in človeških stališč. Tisti, ki od zunaj slede koncilu, so nestrpni spričo očitne počasnosti del. Ti pač ne vedo, kaj je koncil. Prav ritem sedanjih del je jamstvo popolne svobode za izražanje misli, ki vlada na koncilu in resnosti, s katero se obravnavajo težka in obširna vprašanja. Cerkev mora govoriti sama s seboj in najti zase bolj popolno in bolj pravo obliko. Ta napor zorenja in iskanja soglasja zahteva mnogo časa.«
Osnutki, ki so jih dolgo pripravljali, se vračajo pristojnim komisijam, ki morajo v besedilu upoštevati v največji meri želje, katere so izrazili koncilski očetje. Izpre-
svetem pismu. V bodoče, če pride do zedinjenja, bo treba dati vzhodnim cerkvam popolno avtonomijo; ne jih siliti, da sprejmejo latinski obred; dati duhovnikom in vernikom razumeti, da so enakovredni tistim iz zapadne Cerkve.
Boleče je tudi ravnanje s pravoslavnimi glede sklepanja zakona. Do leta 1949 je bil tudi s strani katoliške Cerkve veljaven mešan zakon, če je bil sklenjen pred duhovnikom tiste vere, h kateri je pripada' mož, pa najsi je šlo za katoliškega ali pravoslavnega. Od leta 1949 dalje pa velja dekret, da so vse poroke pred pravoslavnim duhovnikom neveljavne. »Ce je res, da imajo pravoslavne cerkve iste zakramente kot katoliška,« je dejal melkitski patriarh Maksim IV. iz Antiohije (Sirija), »zakaj proglašati take zakone za neveljavne?«
* * *
Na vsak način problem zedinjenja ni lahak. Kardinal Leger je zadel v bistvo, ko je rekel: »Iskanje resnice s strani katoličanov in nekatoličanov bo uspešno le tedaj, če se bo ljubezni pridružila tudi ponižnost.«
Število semenišč po svetu
Kongregacija za semenišča in vseučilišča je izdala za štiristoletnico ustanovitve semenišč posebno spominsko knjigo, iz katere je mogoče povzeti, da je vseh bogoslovij na svetu 607, vseh malih semenišč 1331, zavodov za pozne poklice 36, vseh se-meniščnikov pa 207.456.
Katoliška univerza v VVashingtonu
Na ameriški katoliški univerzi v Wa-shingtonu je vpisanih v akademskem letu 1963-64 5500 študentov; 3800 obiskuje celotne tečaje, 1700 pa del teh tečajev.
Dan katoliške pomoči
Dne 17. novembra se je vršil po vsej Franciji vsakoletni dan »Katoliške pomoči« (Secours catholique). Dan je določila skupščina francoskih kardinalov in nadškofov, ki se v Rimu udeležujejo koncilskih del. Namen tega dne je zbrati sredstva za mnogovrstno socialno delavnost kat . Cerkve ter podpreti francoske katoliške dobrodelne organizacije.
Skrb Cerkve za italijanske delavce na Bavarskem
Na periferiji mesta Miinchen na Bavarskem bodo zgradili veliko razvedrilno središče za 27.000 italijanskih delavcev, ki bivajo v tej nadškofiji. V središču bo kapela, knjižnica, zavetišče in stanovanja za italijanske duhovnike, ki vrše svojo dušnopastirsko službo med italijanskimi delavci. Stavba bo gotova prihodnjo jesen.
menjono besedilo pride nato zopet pred koncilske očete, ki o njem znova glasujejo. Tudi laični poslušavci spremljajo potek debate in izražajo svoje mnenje preko pristojnih oblasti. Ta zvezni člen je msgr. Guano, škof iz Lavana.
»Globoko nas je zadel,« tako nadaljujejo v svoji izjavi, »vesoljni značaj Cerkve kot se kaže na koncilu. Prod nami so kardinali, patriarhi, škofje, opazovavci drugih verstev, in to z vseh celin.«
Z ekumenskega vidika je koncil bogat z medsebojnimi odkritji. Obe strani se vedno bolj spoznavata. Marsikaj je bilo ■na [»ti zedinjenja že doseženo. Prvikrat v zgodovini je ekumenski koncil sedaj obravnaval problem laikov in skušal določiti mesto, ki jim pripada v okrilju božjega ljudstva, ki je na pohodu. Na podla gi tega bo vsa udeležba laikov pri življenju Cerkve polagoma izpremenjena. — »Z vesoljem pozdravljamo tudi reformo v liturgiji. Ta bo napravila udeležbo ljudstva pri življenju Cerkve bolj dejavno m bolj doživeto. Vsak dan se bolj zavedamo, da je za obnovo obličja Cerkve v svetu potrebno zavestno sodelovanje vseh laikov, k čemur nas vabi koncil. To, o čemer bo sklepal Rim, bo storjeno za vsakega izmed nas.«
Bilo je leta 1947. Mesto Dunaj je doživljalo svoje najbolj mračne dneve v teku svoje zgodovine. Zmagovavcd so si ga razdelili v štiri cone. Kjer so gospodarili Sevemo-amerikanci, Angleži in Francozi, je še kar šlo. Ni bilo živil, ljudje so stradali, toda vsaj osebno so bili vami. Na sovjetskem področju je bilo drugače: tam so ljudje živeli pod znamenjem srpa in kladiva. To se pravi: ljudje so zginjali kar pri belem dnevu, vojaki so ob vseh urah vdirali v stanovanja, kradli, kar jim je prišlo pod roke, onečaščeli žene in dekleta in pobijali one, ki so se jim postavljali po robu.
Tisto leto so se večkrat sestali v nadškofijskem dvorcu kardinal dr. Innitzer ter glavna katoliška vojaška kaplana za ZDA in Veliko Britanijo, prelat Nuwer in pater Dionizij Gibbson, redemptorist. Nihče ni slutil, kaj so se razgovarjali. Šele sedaj, ko so že vsi trije mrtvi, se je zvedelo, za kaj je tedaj šlo. List »Buffalo Evening News« je pred nedavnim objavil zgodbo, ki bi bila lahko sijajen vodič za napet film z resnično zgodovinsko podlago-
STEKLENA SKRINJA NA DUNAJU
V začetku 17. stoletja je živel v Beli Rusiji v mestu Vitebsku, ki je tedaj spadal pod Poljsko, škof Jozafat Kuncievič. Bil je redovnik bazilijanec. Rodil se je v raz-kolni družini, toda že v zgodnji mladosti je postal katoličan. Vse svoje nadaljnje življenje je posvetil delu za zedinjenje ločenih kristjanov. To mu je prineslo sovraštvo zagrizenih razkolnikov. Izrabili so neko pastoralno viziitacijo, ko je škof Jozafat delil sv. birmo, in ga v novembru leta 1623 divjaško ubili. Truplo so vrgli v reko Dvino, toda že drugi dan so truplo našli, ga sproštiljivo pokopali, v Rim pa sporočili o mučenaški smrti tega velikega apostola za cerkveno zedinjenje. Leta 1867. ga je sv. oče Pij IX. proglasil za svetnika.
Leta 1914. je izbruhnila prva svetovna vojna. Steklena skrinja z ostanki svetega mučenca je prišla v posest avstrijske armade. Ker je bilo mesto Vitebsk na svojem področju, je vojaško poveljstvo odredilo, naj se sveti ostanki prenesejo na Dunaj. Zgodilo se je to leta 1916. Krsto so izpostavili v češčenje v cerkvi sv. Barbare in tam je ostala vse do konca druge svetovne vojne.
Spomladi leta 1945. so se sovjetske čete preko Ogrske nevzdržno bližale avstrijski prestolnici. Zato je kardinal Innitzer odredil, naj se relikvije sv. Jozafata spravijo pri sedanjem oltarju sv. Križa v južni stranski ladji slavne in mogočne bazilike sv. Štefana. Pa tudi ta kraj ni bil dovolj siguren pred onečaščenjem. Zato so nekaj tednov pred vkorakanjem sovjetskih čet skrili ostanke sv. Jozafata v podzemeljskih prostorih bazilike v nekem kamnitem sarkofagu (krsti).
Prav v trenutku, ko so Rusi vdirali na Dunaj, pa so nemške SS-čete napravile še eno svojih nekulturnih dejanj iz samega sovraštva do Boga in Cerkve so zažgale baziliko, potem ko so jo oblile z bencinom. Zrušil se je ves strop in nastalo je strašno razdejanje na svetem kraju.
Tako sv. Jozafat tudi v podzemlju bazilike ni bil več varen. Znova so krsto prenesli v gornje prostore bazilike ter jo postavili za enega izmed oltarjev v prostrani zakristiji poškodovanega svetišča.
Kardinal Innitzer se je smatral osebno odgovornega za svete relikvije. Menil je, da bi bilo najbolj prav, da bi te relikvije počivale v Rimu, v srcu krščanstva in tako družile katoliški Zahod z ločenim Vzhodom. Toda kako to zamisel uresničiti, sredi razrvariih razmer, ki so tedaj vladale? Tedaj se je spomnil na glavna vojaška katoliška kaplana severnoameriške in britanske armade. Morda bi onadva lahko kaj posredovala in pripomogla k prenosu -svetinj? Poklical ju je k sebi in jima zaupal svojo željo. Vse, kar je potem sledilo, ima značaj napetega policijskega romana.
TAJINSTVENI ZABOJ V LETALU
Prelat Nuwer se je obvezal, da bo skušal prepričati vrhovnega poveljnika ameriške zasedbene cone v Avstriji generala Clarka o primernosti prenosa ostankov sv. Jozafata v Rim. Kako je to storil, zgodovina molči. Dejstvo je, da je general Clark dal za prenos na razpolago svoje posebno letalo. Težava pa je bila v tem, da je imel general Clark svoj sedež v Salzburgu, da jo bilo treba torej sv. relikvije na nek način pretihotapiti z Dunaja v Salzburg.
Tudi to nalogo sta podjetna vojaška kaplana brezhibno speljala. Najprej sta dala
napraviti preprost lesen zaboj in vanj sta spravila dragocene relikvije. Nekega zgodnjega jutra se je pojavil pri nedograjenem severnem zvoniku bazilike sv. Štefana tovornjak severnoameriške vojske. Šofer je zaboj brezbrižno sprejel, kot da bi šlo za najbolj nepomembno stvar. Nato so zavili v neko skladišče s premogom in ves tovornjak napolnili s tem kurivom. Sv. Jozafat je ostal globoko na dnu.
Prelat Nuwer je bil ves čas zraven. Mimo je kamion prečkal sovjetsko zasedbeno cono. Komu bi -le prišlo na misel, da so relikvije sv. Jozafata pod kupom premoga? Povelujoči sovjetski častnik je dvignil zapornico — pot 'do Salzburga je bila prosta.
Tam je zaboj prevzel pater Gibbson. On naj bi poskrbel, da pride srečno v Rim. Moštvo o vsebini zaboja ni bilo poučeno, tudi poveljnik letala ne. Vsi so bili protestanti, zato sta vojaška kaplana smatrala za primerno, da o sv. Jozafatu molčita.
Polet je do Vidma v Furlaniji v redu potekal. Tam pa je letalo presenetila huda nevihta. Poveljnik letala je zlovoljno gledal veliki zaboj. Videlo se je, da se bavi z mislijo, da bi tovor odvrgli in se vrnili v Salzburg. Patru Gibbsonu je kri ledenela v žilah. »Kaj je v zaboju?« je hotel kapetan vedeti. P. Gibbson je razlagal, da so dragoceni predmeti, ki jih general Clark pošilja sv. očetu. Nazadnje sta se sporazumela, da bodo leteli naprej, le letalo 'je napravilo velik krog, da se je izognilo področju z nevihto. P. Gibbson se je globoko oddahnil.
Pa težav še ni bilo konec. V Rimu bi moral na letališču čakati zastopnik sv. Stolice in skrivnostni zaboj takoj prevzeti. Pa ni bilo nikogar. Moštvo letala se je hipoma razšlo, p. Gibbson pa je ostal sam s svojim zabojem. Kako preiti italijansko carino?
Pa se je spomnil, da ima s seboj ameriške cigarete. Te so tedaj odpirale najbolj zaprta vrata in z njimi se je dalo prekoračiti najbolj visoka obzidja. Dejansko! Eno uro po pristanku je bil p. Gibbson že v Vatikanu pri tistem misijonarju, ki naj bi ga bil na letališču sprejel. Že mu jih je hotel nekaj gorkih povedati, pa ga je monsignor prehitel in mu padel okrog vratu z vzklikom; »Bog bodi zahvaljen, da -ste prišli! Mi smo vas ob napovedani uri pričakovali. Ker vas ni bilo, smo se vrni-li, seveda v strahu, da se vam je na potu kaj zgodilo.« Sedaj je p. Gibbson razumel vse. — »Nevihta nad Vidmom!«, se je spomnil. Obraz se mu je razjasnil. »Ende gut, alles gut!« Konec dober, vse dobro.
Cez dva dni je sv. oče Pij XII. sprejel p. Gibbsona in vse moštvo letala v privatni avdienci. Vsak je prejel spominsko svetinjico. P. Gibbson je te fante poznal — pa se je bal, da samega sv. očeta vprašajo, zakaj to odlikovanje in kaj da je bilo v zaboju. Pa so bili tako presunjeni, da so se samo srečni drug drugega gledali. P. Gibbsonu se je dokončno odvalil kamen od srca.
SV. JOZAFAT OSTANE V RIMU
Od leta 1947. počiva torej sv. Jozafat v Rimu. Kakor sv. Ciril, apostol slovanskih narodov, je tudi on postal državljan večnega mosta. Kot se zdi, se ne bo več vrnil na Dunaj. Srce krščanstva potrebuje njegovo navzočnost kot navzočnost sv. Cirila. Oba sta most med katoliško Cerkvijo in ločenimi vzhodnimi kristjani.
Zato so 25. novembra ukrajinski katoliški škofje izrabili navzočnost koncilskih očetov v Rimu in jih povabili ob petih popoldne v baziliko sv. Petra. Tja so prenesli sv. ostanke škofa in mučenca Jozafata (Cerkev sc ga spominja liturgično 14. novembra) in jih položili na oltar sv. Bazilija Velikega.
Ob tej priliki je ukrajinski nadškof Sly-pij naslovil na zbrane koncilske očete priložnostne besede in povedal lepo misel: »Ledena gora med Zahodom in Vzhodom se pričenja taliti. Kri sv. mučenca in dobrota in ljubezen zadnjih dveh papežev bodo gotovo pripomogle, da se bo tudi čisto raztopila in tedaj se bo za Kristusovo Cerkev pričela nova doba — doba resnične vesoljnosti.«
Tema 38. evharističnega kongresa
Evharistija in novi človek je tema, ki jo je odobril te dni sveti oče Pavel VI. za 38. svetovni evharistični kongres, ki se bo vršil od 28. novembra do 6. decembra leta 1964 v Bombaju v Indiji.
življenja Ctrltvc
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii
Laiki o Vatikanu II.
Industrijsko področje in Slovenci
Letos spomladi so določeni goriški krogi naenkrat vrgli v javnost besedo, da Gorica potrebuje industrijsko področje in da so ji zato potrebne štandreške in sovodenj-ke njive. Inž. Caccese je v ta namen zasnoval poseben načrt industrializacije tega ozemlja, na katerem naj bi se zgradila tudi stanovanja, nič manj kot za kakih dvanajst tisoč oseb. Zadnje tedne zopet beremo o nekih nastopih in stikih goriške-ga in sovodenjskega župana za dosego sporazuma. Slišali smo, da je sovodenjski župan mnenja, da mora biti vsekakor zajamčeno, da ne bodo v njegovo občino naseljevali italijanskega prebivavstva, ki bi slovensko prebivavstvo preplavilo in s tem spremenilo sedanji , narodnostni značaj kraja. Slišali smo tudi, da je goriški župan to zagotovilo dal. In končno smo v italijanskih listih brali, da je Trgovska zbornica (Camera di Commercio, Indu-stria e Agricoltura) osnovala načrt za neko vrsto industrijskega konzorcija gori ške in sovodenjske občine.
Slovenska javnost ni v tem pogledu še spregovorila glasno svoje besede in prav Zaradi tega objavljamo rade volje glas, ki smo ga prejeli iz krogov naših ljudi. Ta glas bi v latinščino lahko prevedli takole Timeo Danaos et dona jerentes, kar pomeni: Bojim se Grkov, četudi nosijo darove. Besede so povzete iz Homerjevega speva o grško-trojanski vojni. Bolj jasno povedano, naši ljudje so mnenja, da se pod zadevo industrializacije omenjenega področja skriva, morda tudi namerno, na■ men raznaroditi slovensko področje.
Goriška trgovska zbornica in goriško županstvo sta namreč že dolga leta nazaj vedeli, da se Sovodenjci borijo s finančnimi težkočami, pa jim kljub glasnim pritožbam in zahtevam glede prostega pasu in od njega donosnim koristim nista na noben način hoteli pomagati. Sele letos je Sovodnjam uspelo doseči znani zakon za pobiranje trošarine na blagu od prostega pasu, ki, upamo, odpravi dolgoletno krivico.
Pametno je sovodenjski župan rekel, da se hočejo jamstva, da ne pride do spre membe sedanjega etniškega značaja za industrijo zaželenega področja. Odgovor, ki mu ga je baje dal goriški župan, da bodo namreč jamstva dana, ne more pomeniti drugega kot samo besedo nepristojne osebe ali oblasti. Jamstvo, ki ga je sovodenjski župan mislil, je zaščitni zakon za Slovence, kot ga ukazuje 6. člen ustave, ki naj ščiti ne samo uradno in zasebno veljavnost slovenskega jezika, ampak tudi ohranitev narodnostnega značaja slovenskih krajev.
Kako pa naj goriški župan, pri vsej svoji dobri volji, zagotovi obljubljeno jamstvo, ko se vse italijanske sile krčevito in krivično upirajo priznati Slovencem v Italiji uradno veljavnost slovenskega jezika in splošni zaščitni zakon, kot ga imajo na primer Nemci v Poadižju?
Znano nam je tudi, da se Nemci v Poadižju branijo pred spreminjevanjem etniškega značaja svojega ozemlja, spreminjevanjem, ki jih Italijani vršijo kljub obstoječemu zaščitnemu zakonu. Kako in kaj je torej goriški župan mislil, ko je jamstvo obljubil?!
Načrt industrializacije, ki ga je pripravil inž. Caccese, trgovska zbornica pa (tako izgleda!) osvojila, delno ali v celoti, nas sili, da pogledamo nazaj v zgodovino tistega časa, ko nas je fašizem preganjal Z namenom, da nas kot narod odpravi.
Inž. Caccese je bil leta 1929 goriški fa-šistovski federalni tajnik in je vodil volilno propagando sebi v prid, ker je bil edini kandidat edine (seveda fašistične) volilne liste.
V knjižici »Due anni di fascismo nella provincia di Gorizia, 1927 -1929« beremo, da je inž. Caccese na svojem volilnem govoru prikazal velike zasluge v pogledu odprave vsega, kar je bilo politično in gospodarsko slovenskega, tako da je bilo moči reči, da se je na Soškem področju izvršila prava fašistična bonifikacija (obnova). Povedal je, da je bilo ukinjenih 230 slovenskih udruženj, ki so jih marsikje nadomestili s fašističnimi »dopola-vori«. Šlo pa je za 230 slovenskih kulturnih (in ne političnih) udruženj, izobraže-valnic, čitalnic, pevskih društev itd.
Nadalje je Caccese povedal, da je bilo odstavljenih ali premeščenih daleč v notranjščino Italije 150 slovenskih učiteljev.
Mnogi slovenski komunisti da so bili postavljeni pred posebno fašistično sodišče, trije drugi strupeni podpihovavci ljudstva in preklinjevavci Italije da so bili poslani pa v konfinacijo.
»Pred nekaj meseci,« je Caccese nadaljeval, »je bila ukinjena tudi „Goriška straža", ki je že preveč časa vodila hinavsko in umazano propagando proti Italiji in proti režimu.«
Tako se je marca meseca 1929. leta bahal fašist Caccese. Rabil je do Slovencev take trde in žaljive izraze, da jih bo vredno enkrat prevesti. Zagotovil je tudi, da se bo boj proti Slovencem nadaljeval.
Ali se pod današnjim Caccesejevim načrtom industrializacije slo\’enskega ozemlja, z naseljevanjem italijanskega prebivavstva morda ne skriva želja, da se raznarodovanje Slovencev nadaljuje?!
Skupina goriških Slovencev
RAZNE NOVICE
Amnistija v Jugoslaviji
Ob priliki zadnjega državnega praznika v Jugoslaviji (29. novembra) je bilo spuščenih na svobodo 2457 političnih zapornikov, 875 pa je bila kazen znižana. Marsikdo bo morda pel hvalo režimu, ki ljudi, kateri imajo drugačen pogled na življenje, najprej oropa svobode, potem pa jim jo po nekaj letih zapora »velikodušno« vrača. Za nas resnične demokrate je vsaka amnestija, ki zadeva politične pripornike, huda obtožba za nestrpnost režima, kateri ne prenese, da bi v državi živeli ljudje, ki drugače mislijo kot tisti, ki so si oblast z nasiljem prisvojili in sedaj skrbno pazijo, da se jim ne izmuzne iz rok. Res bi bilo zanimivo zvedeti še drugo stran (te amnestije: koliko jih zaradi protikomunističnega mišljenja še ječi po ječah in kdaj bodo prišli na svobodo 'tudi pogumni kritiki režima kot je Milovan Dji-las.
Nov denar
Ta teden je državna banka dala v promet nove bankovce po tisoč in deset tisoč lir. Njih novost je v tem, da so manjša oblike. Bankovci po deset tisoč so veliki približno kot dosedanji tisočaki; otni po tisoč pa so dokaj manjši.
Stari bankovci bodo v veljavi še nekaj let, da jih počasi zamenjajo z novami. Zato se ni še bati, da bi prišli ob veljavo.
Demonstracije študentov v Parizu
Pretekli teden so bile v Parizu velike demonstracije študentov, ki so se spopadli s policijo. Na obeh straneh je mnogo ranjenih. Policija je aretirala 300 študentov. Profesorji in študentje stavkajo že od 25. novembra dalje iz protesta proti šolski politiki vlade in zaradi pomanjkanja šolskih prostorov. Podobne demonstracije so bile tudi med študenti v Reimsu, Namtu in Grenoblu.
Obupno stanje sibirskih kmetovavcev
Moskovska »Pravda« je objavila članek, kjer svetuje kmetovaveem, naj omenijo število svoje perutnine na najnujnejše in prihranijo tako hrano za živino, zlasti za krave.
Zaskrbljene novice prihajajo iz Sibirije in iz Kazakistana, kjer kmetje vsako zimo naletijo na vedno hujše težkoče. Na dr-
žavni kmetiji »Sibirija« pri Novosibirskem primanjkuje sena in živino puščajo kar na odprtem kljub 40 stopinjam pod ničlo. »Pravda« pravi, da živina umira in da tudi pastirji nimajo s čim se obleči in nimajo niti enega radijskega sprejemnika, ki bi jim bil v zabavo v dolgih zimskih mesecih, ko so na stotine kilometrov oddaljeni od ostalih ljudi.
Pomanjkanje sladkorja
Tudi na našem trgu se že opaža pomanjkanje sladkorja. Temu so krive neugodm; vremenske 'razmere, ki so zmanjšale pridelek sladkorja na Kubi, v Braziliji, Indiji in v nekaterih evropskih deželah. Proizvodnja sladkorja se je v primerjavi z lanskim letom znižala za 3%, v primerjavi z letom 1960-61 pa celo za 10%, svetovna potrošnja se je pa povečala.
Povišan davek na luksuzne predmete
Italijansko finančno ministrstvo je povišalo prometni davek (IGE) na nekatere luksuzne predmete. Poslovni davek na krzno in dragulje se je dvignil od 8.30 na 12 odstotkov, davek na peneča se vina od 8 na 12 odstotkov, na alkoholne pijače in starinske predmete od 5.30 na 10 odstotkov in na igralne predmete tudi od 5 na 10 odstotkov.
Odkritja glede zakladov bivšega kralja Petra
Bivši jugoslovanski častnik potniških ladij Peter Ferjančič iz Pulja je pred dnevi izjavil, da je bil njemu dan ukaz od Titove vlade za uničenje imetja bivšega kralja Petra. Dne 29. novembra 1945 mu ja bilo ukazano, naj uniči 10 milijard in 350 milijonov dinarjev, ki jih je kralj Peter iz Beograda odpeljal v London. To kolo-salno uničenje naj bi se po izjavah Ferjančiča izvršilo v papirnicah Sondled v bližini Londona. Denar je bil spravljen v dva tisoč zabojih po 40 kg vsak zaboj. Denar je bil v vrednosti po 5, 10, 25, 100, 500 in 1000 dinarjev. Skupna teža je presegala 80 ton.
Ferjančič se je takrat uradno nahajal v Londonu, in ko je dobil ukaz od nove jugoslovanske vlade za uničenje bankovcev, se je podal v banko, kjer je bil v podzemlju skrit zaklad v treh velikih železnih blagajnah. Bančni ravnatelj mu je takoj
izročil denar, ker je tudi po diplomatski poti dobil ukaz za izročitev denarja. Ferjančič je nato odpeljal denar v papirnico, kjer so vse bankovce spremenili v navaden gol papir brez vsake vrednosti.
Če ni ta vest resnična, je vsekakor zanimiva.
3 milijarde vojnih žrtev v 6 tisoč letih
Poslanec ljudske stranke Regensburger je v dunajski poslanski zbornici podal poročilo o svojih proučitvah glede mrtvih v vojnah v zadnjih šest tisoč letih. Po njegovih računih je bilo na svetu v tem obdobju 14.500 vojn, ki so zahtevale tri milijarde mrtvih. Te vojne so ostale pet kvadrilijonov švicarskih frankov. V teh letih je bilo sklenjenih 4711 pogodb, od katerih so jih samo 14 spoštovali. Zaključil je, da moderno orožje ni brez uspeha, ker ustvarja strah in s tem obrambo proti novi svetovni vojni.
Krvni davek na evropskih cestah
V knjigi »Per la sicurezza suile strade« navaja inž. Cesatre Biffi, da se v šestih državah evropske gospodarske skupnosti vsako leto smrtno ponesreči 30.000 ljudi,
960.000	pa 'Se poškoduje. Na vsem svetu se pri cestnih nesrečah ubije 100.000 ljudi, rani pa okoli štiri milijone. V Evropi je v tem pogledu na prvem mestu Italija, ki zabeleži letno 29.8 smrtnih žrtev na 100 milijonov avtomobilskih kilometrov.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Finžgarjeva hiša — kulturni spomenik
Društvo književnikov in Zavod za varstvo spomenikov v Sloveniji sta sklenila preurediti Finžgar j evo rojstno hišo v Brez-nici na Gorenjskem v etnografski in kulturni spomenik. Hiša je še vedno ohranjena v starem stilu, sedaj jo bodo preuredili v stanje, kakor je bila za časa Fin-žgarjeve mladosti. Sedanja gospodinja Fin-žgarjevega doma je povedala, da že sedaj letno obišče pisateljev dom okrog 10.000 obiskovavcev. Navadno združijo obisk Fin-žgarjevega in Prešernovega doma. Skrb za izvršitev dela so prevzeli dr. Koblar, Fran Bevk in J. Menart. Po preureditvi bo postala ta hiša ne samo pomemben slovenski kulturni spomenik, temveč tudi spomenik iz slovenskega kmečkega življenja ob koncu 19. stoletja.
Desetletnica Slovenske šole v Torontu
Dne 17. novembra je Slovenska šola pri župni cerkvi Marije Pomagaj v Torontu obhajala svojo desetletnico s šolsko razstavo in knjižnim sejmom dobrih slovenskih mladinskih knjig. Popoldne pa je bila v dvorani proslava desetletnice ob izredno veliki udeležbi. Vsi so se zelo pohvalno iz^ razili o tej šoli in njenem delovanju. To je bila prva slovenska šola v Kanadi, danes jih je poleg nje še šest.
Dne 7. in 8. decembra pa bo priredil Pevski zbor te Slovenske šole svoj pevski koncert slovenskih pesmi. To bo prvi koncert slovenske mladine, rojene že v tujini. Na programu je deset slovenskih pesmi. Pelo bo 74 otrok triglasno. Drugi del koncerta pa bo rajanje in nastop orkestra mladih harmonikarjev šole g. Kazimira Foysa. Glasbeni vodja je g. Tone Zrnec, CM.
Čestitamo kanadskim rojakom k njihovemu verskemu in kulturnemu delu. Le tako naprej pod varstvom Marije Pomagaj!
Kmetijska konferenca y Gorici
V soboto 30. novembra dopoldne je bila v dvorani trgovinske zbornice v Gorici zanimiva kmetijska konferenca. Predsedoval ji je dr. Formentini. Po njegovih pozdravnih besedah je spregovoril grof Sta-vro Santarosa, ki se je -potožil zaradi stalnega nazadovanja kmečkega prebivalstva, ki je padlo od nekdanjih 50 na 22 odstotkov. Predlagal je, naj bi se v vsakem kraju pridelovalo zlasti to, kar najbolj uspeva. Poudaril je -potrebo po konzorciju za vinogradnike briškega področja. Prof. Cosmo, ki je za njim povzel besedo, je obrazložil novi zakon za zaščito tipičnih vinskih področij in vin.
Radio Trst A
Spored od 8. do 14. decembra 1963
Nedelja: 9.30 Goriški pevski zbori. —
10.000 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. —11.15 Oddaja za najmlajše: »Blisk nad Pacifikom«, pustolovska zgodba. —
12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 Radijska novela: Janez Jalen: »Zlati cveti«. — 16.00 »Vseh devic devica«, iz cikla glasbenih sporedov »O Roma felix« za II. vatikanski koncil. — 18.30 Kino včeraj in danes. —
21.00 Iz slovenske folklore: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Predolga je rajža in temna je noč.«
Ponedeljek: 11.45 Ameriški odmevi. — 12.15 Iz slovenske folklore: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Predolga je rajža in temna je noč«. — 18.00 Glasovi iz narave. — 19.15 Radijska univerza: Sveta brata Ciril in Metod: (10 »Viri za življenje in delo svetih bratov«. — 21.00 Ruggero Leoncavallo: La Boheme, opera v štirih dejanjih. Torek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. —
18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj : 11. lekcija. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.30 Včeraj in danes, stare melodije v sodobni izvedbi. — 21.00 Pregled italijanske dramatike. Renesančna komedija. Prizori iz komedij »Svečar«, »Hinavec« in »Sužnja«.
— 21.50 Slovenski solisti.
Sreda: 12.15 Brali smo za vas. — 13.30 Pol stoletja melodij. — 18,00 Znanstveni leksikon. — 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Giuseppe Tartini« iz Trsta. — 19.15 Higiena in zdravje.
— 21.00 Simfonični koncert orkestra italijanske radiotelevizije iz Milana.
četrtek: 12.15 Za smeh in dobro voljo. —
18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj : 12. lekcija. — 18.30 Solistični koncert.
— 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 21.00 »Kot leto dolg dan«, radijska drama.
Petek: 11.45 Jugoslovanski pevci in orkestri. — 12.15 Pomenek s poslušavktmi.
— 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend. (6) Kmet zvezdogled«.
— 18.30 Solisti Julijske Benečije in Furlanije. — 19.15 Radijska univerza: Leonida Rosino: Vesolje okrog nas: (9) »Zvezde no-vae in supernovae«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota: 12.15 Podobe iz narave. — 17.20
II.	vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem Cerkvenem zboru. —
18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: (5) »Trubar moli za slovenski jezik«. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.45 Zbor »Kras, ki ga vodi Pavla Komel.
^'IHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllillllllllllltlllllllilllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllilH
12.
Gl
(Iz zapiskov zareškega župnika)
Tudi na Planini so bili ljudje hudo razburjeni. Vstopil sem v župnišče. »Zgoraj v sobi sta z gospodom Debevcem!« md je Postrežnica kazala stopnice. Vstopil sem. župnik Janko Pišot, vedno veder in nadejan, ki nikakor ni kazal svojih 55 let, n‘i je klical naproti: »Fant, dobrodošel!« Budanjski župnik Ivan Debevec je tudi vstal in mi podal desnico, v levici pa je držal debelo knjigo. Kot, bi se hotel opra-Vič-iti, je pravil: »Preroka Ezekijela bere-va!« in planinski mi je razlagal: »Gospod Ivan trdi, da so v Ezekijelu čudovito točno prikazani naši časi.« Budanjski je spet odprl knjigo, naju pogledal in rekel: »Sv. Pismo je posledica neskončno modrega ^oga ljudem vseh časov. Tudi nam.« — “N'o!« ga je domačin silil, »kar nadaljuj s čitanjem!« — »Samo dva odstavka! Bog Je takole napovedal Izraelovi hiši, pa tudi nam< bližajočo se pogubo: ,,Nadloga za nadlogo pride! Konoc pride, blizu je ko-nec. Vzbudi se nad tabo, glej, pride! Pri-
de nadte usoda, prebivavec dežele. Pride čas, blizu je dan hrupa, a ne veselja klic na gorah!” (Ez 7, 6) Pa še drugi odstavek, v katerem Bog napoveduje vojno in lakoto: „Zunaj besni meč, znotraj kuga in lakota. Kdor je na polju, umre pod mečem, kdor je v mestu, ga požre lakota in kuga. Uteko le ubežniki, bodo šli na gore kakor dolinski golobje, vsi žalostni gruleč, vsak zaradi svoje krivde.« (Ez 7, 15) Tak bo tudi naš delež: meč, lakota, smrt na polju, pobeg moških v gore!« — »Ivan!« sem se oglasil, »na nekaj si pozabil! Kakor je Izraelce često rešila skrinja zeveze, tako bo nas »vetogorska Mati božja, ki je med nami v Ajdovščini.« — »Ne dvomim v Marijino varstvo! Pomisli pa na Godovič!« je pristavil budanjski. In planinski mi je hitel praviti, da so mu pravkar sporočili z opazovališča pri Sv. Pavlu, da so Nemci pri Šentvidu in nad Colom. Domovi gorijo. Nastal je turoben molk, ki sem ga pretrgal: »Kako ste preživeli letalski napad?« — »Mi Planinci in Budanjoi dobro,« je menil župnik Pišot, »Ajdovci pa so drago plačali. Padlo je več žrtev: krojač Samec in njegova žena, Palmova hčerka in še drugi. Ajdovci nameravajo prečuti noč na nabrežinah pod milim nebom.«
Zunaj se je oglasilo streljanje s puška-
mi. »Mladina! Nemogoče jih je krotiti!« je pojasnjeval domači župnik. Pričel sem: »Od vsega sveta smo odsekani. Nič ne vemo, kako je za fronto v Gorici, kako v Ljubljani in drugod po Sloveniji!« — »Ko pa nas z vseh strani obdaja nemški jekleni okop! Docela smo prepuščeni svoji u-sodi!« je ugovarjal budanjski. »Ivan!« mu je segel v besedo Janko, »povej nam prav odkrito, kako gledaš na položaj?«
»Duhovniki smo,« je pričel gospod Debevec, »zato si ne bomo skrivali misli, saj za nas duhovnike pač velja psalmistov klic: „V njih ustih ni odkritosrčnosti, njih srce misli na zasedo; njih grlo je odprt grob, s svojimi jeziki se prilizujejo.” (Ps 5, 10) Naš položaj je, po mojem, zelo kritičen. Nemci -vedo, da ima politično in vojaško vodstvo osvobodilnega gibanja na Primorskem svoj sedež nekje pri Ajdovščini. Zato so z vseh strani vrgli proti Ajdovščini svoje motorizirane kolone: iz I-drije preko Cola, z Razdrtega proti Vipavi, s Krasa preko Štanjela in iz Gorice skozi Črniče.« — »Pa naši se jim bodo postavili po robu!« je trdil Janko. »Ko pa nimajo primerne oborožitve!« sem mu segel v besedo, »če bi imeli na Vitovlju, vrh Čavna ali pri tebi na Planini je par protiletalskih topičev, bi danes pometli onih
šest bombnikov, ki so se svobodno razdivjali nad nami.« Janko se je nagnil k budanjskemu: »Po tvojem je zdaj konec naše Vipavske republike!« — »Bog sam ve,« je ta mirno in stvarno modroval, »kako se bodo dogodki odvijali na Vipavskem. Trenutno ne vidim drugega, kot da se vodstvo in bojevniki umaknejo v prostrani Trnovski gozd. Mi pa pademo volku v žrelo.« Planinskemu je izginil z obličja običajni nasmeh. »Preveč si črnogled!« mu je kljubovalno zaklical. »Naši bodo brez drugega poevali zaveznike, naj se iz Italije izkrcajo v Trstu in v Istri.« — »Tega ne bodo nikoli storili!« — »Kako ne? Sami se Nemcev ne bomo otresli, edinole zavezniki bi nas lahko osvobodili.« — »No, Janko, ne bodi tako naiven!« ga je karal budanjski. »Vse kaže, da voditeljem Osvobodilne fronte gre predvsem za politične in ne za vojaške cilje, to je za prevzem oblasti v deželi in za uvedbo komunistične vladavine, šele nato za dokončno osvoboditev dežele. Če bi povabili v domovino zaveznike, bi z njimi prišel kralj Peter s svojo vlado; komunistom bi odpelo in Jugoslavija bi prišla v politično območje za-padnih velesil. Tega pa nočeta niti Rusija niti Tito. Dragi Janko!« je nadaljeval s slovesnim glasom: »Pomni, da se podira
svet naših sanj, monarhična Jugoslavija, in da se poraja nova državna tvorba, komunistična Jugoslavija. Osvobodilna fronta ne hiti na vse kriplje zaman! Zaveznike hoče postaviti pred storjeno dejstvo: Primorska je priključena komunistični Jugoslaviji, Gorica osvobojena, narod ima svoj parlament, svojo vlado.« — »Hipček, prosim!« sem ga prekinil. »Ker si omenil parlament, kaj je s temi državnozborskimi volitvami, ki so razpisane za jutri?« — »Če sem prav razumel, gre za izvolitev poslancev, ki naj bi v nekakem parlamentu, ki bo sklican nekje na osvobojenem ozemlju, izvolili naj višje narodno predstavništvo, to se pravi Narodnoosvobodilni odbor. Ta se bo proglasil za edinega zakonitega predstavnika slovenskega naroda, za narodno vlado.« — »Gre torej za pravcat državni udar!« je Janko udaril z roko po mizi. — »Točno!« je potrdil gospod Ivan. »Gre za revolucionaren ustavnopravni postopek, ki naj na formalno zakoniti osnovi preda vrhovno državno oblast komunistom v roke.« — »Torej ne gremo v svobodno demokracijo, pač pa v komunistično diktaturo!« se je razburil najin gostitelj. Vrglo ga je pokonci, da je začel nervozno korakati gor in dol po sobi.	(se	nadaljuje)
Stran 4
□ RIŠKE
NOVICE
Maša zadušnica za pokojnim ameriškim predsednikom
Na pobudo stolnega kapitlja so v sredo 27. novembra zvečer brali v stolnici mašo zadušnioo za pokojnim ameriškim predsednikom Kennedyjem. Bili so navzoči predstavniki naj višjih mestnih oblasti, prefekt Princivalle, župan Poterzio, kvestor dr. Guida, pokrajinski predsednik Chien-taroli, vojaške oblasti, organizacije bivših bojevnikov in veliko goriškega ljudstva.
V koru je zasedel prostor stolni kapitelj, mestna duhovščina in semeniščniki. Na sredi cerkve je bil postavljen velik kata-falk, pregrajen z ameriško zastavo. Ob katafalku je bila častna straža dveh ka-rabinerjev in dveh stražnikov. Sv. mašo je daroval generalni nadškofijski delegat msgr. Soranzo, ki je po sv. maši spregovoril nekaj toplih besed v spomin padlega predsednika. Sledile so še molitve za mr tve pri katafalku.
Živahen sejem sv. Andreja
Sejem sv. Andreja je v polnem razmahu. Uradno je bil odprt v soboto 30. novembra. Otvoritveni • govor je imel goriški župan dr. Poterzio, ki je poudaril, da mora Gorica doseči svoj preporod samo s svojo vključitvijo v gospodarske in prometne odnose v Srednji Evropi. Pohvalil je organizatorje in še posebno prireditelje mednarodnega zborovskega tekmovanja, ki predstavlja velik uspeh za naše mesto.
Prefekt Princivalle je nato prerezal trak, nakar so se mestne oblasti podale na razstavni prostor. Ogledali so si razstavo pohištva, preproge in oblačila tre druge umetniške izdelke v Telovadni dvorani. Ta razstava dela res čast goriškemu mestu, zlasti še okusno in praktično pohištvo, ki se poVrača s svojimi oblikami v srednji vek, a je kljub temu lepo in zlasti solidno.
Industrija je tudi dobila svoj del razstavišča in tu so si oblasti lahko ogledale ladijske modele, ki jih gradi 'CRDA v Tržiču, moderno statvo tovarne SAFOG iz Gorice in nekaj odlitkov podjetja Detroit iz Tržiča.
Zanimiva je tudi razstava knjig v dvorani Petrarca. Tu so razstavljeni poleg najmodernejših knjig tudi najstarejše knjige, tiskane v Gorici, in pa vezani letniki treh italijanskih časopisov, ki so pred približno sto leti izhajali v Gorici.
V sejni dvorani so mestne oblasti otvo-rile bogato razstavo znamk, saj obsega nad 20.000 znamk in pa 10 slik slikarja Marangona, sestavljenih iz 75 tisoč znamk.
Nadalje je bila otvorjena razstava kmetijskih strojev in pokuševalnica vin.
S to uradno otvoritvijo razstavišč pa so začele obratovati tudi neštete komedije in kramarji so začeli ponujati svoje blago. Naval ljudstva je bil velik že v soboto popoldne, v nedeljo pa so se glavne go-riške ulice spremenile v veletok ljudstva od vseh strani. Največ je bilo seveda Goričanov, ni pa manjkalo ne Tržačanov ne Videmčanov, pa tudi ne naših ljudi z onstran meje, ki se predvsem ustavljajo okrog srečolova na lepe »bambole«.
Nov mejni prehod v Gorici
Ministrstvo je odgovorilo, da v Rimu nimajo nobenih pomislekov zoper to, da bi se odprl nov mejai prehod v ul. sv. Gabrijela in da so že dali svoj pristanek. Težave so le tehničnega značaja in jih bo morala rešiti mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma.
Goričani smejo zato upati, da dobijo nov, že dolgo zaželeni mejni prehod.
Nagrajeni slovenski dijakinji
Posebna komisija, ki je proučila šolske naloge na temo: Filatelija kot pripomoček za študij zemljepisa«, je določila deset nagrad za najboljše izdelke. Prvi dve nagradi sta prejela Sarina di I.oro in Clau-dio Caltana, učenca italijanske srednje šole »V. Locchi« iz Gorice, tretjo nagrado pa je prejela dijakinja Ramira Bric, ki obiskuje tretji razred slov. srodnje šole v ulici Randaccio. Deseto nagrado pa je dobila dijakinja iste šole Vanda Sever.
V nedeljo zjutraj so na goriški pošti ob navzočnosti šolskih in poštnih oblasti podelili trem prvim nagrajenkam album znamk in knjigo o filateliji. Pohvalili so tudi ostalih sedem dijakinj in dijakov, ki so za prvimi tremi napisali najboljše naloge o filateliji; v prostorih poštnega Dopolavora je sledila še zakuska.
Dijakinjam in dijakom iskreno čestitamo!
Pevski nastopi v Gorici
Pevski zbor Seghizzi je ob semnju sv. Andreja organiziral mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Nastopi se bodo vršili v soboto in nedeljo. Vsi nastopi bodo v veliki dvorani Telovadnega društva na trgu Cesare Battisti (Piazza Ginnastica).
V soboto se začnejo ob 21. uri, v nedeljo pa prva skupina poje od 10. ure dalje, druga pa začne z nastopom ob 16. uri. Zvečer ob 21. bo nagrajevanje najboljših zborov in nastop zbora Seghizzi. Vsak zbor zapoje tri pesmi, eno obvezno in dve prosti.
Za tekmovanje se je priglasilo 22 zborov iz videmske, goriške ter tržaške pokrajine, iz sosednje Slovenije in iz Beljaka. Iz Slovenije pridejo štirje zbori (Koper, Ajdovščina, Kobarid, Ljubljana — Tone Tomšič). Iz Italije nastopijo prav tako štirje slovenski zbori: Gallus iz Trsta, Prosek-Kontovel, Hrast (Doberdob-Jamlje), Lojze Bratuž iz Gorice. En zbor je iz Beljaka, ostali so italijanski. Med njimi je tudi zbor Sv. Ignacija iz Gorice, ki ga vodi g. St. Jericijo. Slovenski zbori nastopijo povečini v nedeljo ob 10. uri (med njimi Hrast iz Doberdoba), Lojze Bratuž pa v nedeljo ob 16. uri.
Prekinitev tedenskega počitka v javnih lokalih
V zvezi s sejmom sv. Andreja je pokrajinska zveza trgovcev v Gorici odredila da se prekine tedenski počitek javnih lokalov in sicer v času od 30. novembra do 9. decembra.
Štandrež
Praznovanje farnega patrona
Ob najlepšem vremenu in ob dovoljni udeležbi faranov je štandreška župnija na prvo adventno nedeljo, 1. decembra, proslavila svojega farnega patrona sv. Andreja. G. župnik in dekan Jože Žorž je poskrbel, da je imelo to praznovanje res slavnostni značaj. 2e sama župna cerkev je kakor dragulj, ki vabi, da sd jo ogledaš, odkar je znani umetnik Tone Kralj na čudovito ubran način poslikal notranjost svetišča. Letos je bila k prazniku tudi pri-digana tridnevnica z večerno sv. mašo. Pridige med tri dnevnico kakor tudi pri slovesni sv. maši je imel g. Jože Jurak, ki je ob zgledu sv. Andreja apostola nakazal dolžnosti, ki jih mamo tudi mi verniki pri delu za rast božjega kraljestva na zemlji. Standreški cerkveni pevski zbor je prav dognano odpel latinsko mašo, v kateri se prepletajo melodije slovenskih Marijinih pesmi. Med darovanjem je bil tudi običajni ofer, popoldne pa so bile za zaključek farnega žegnanja še slovesne litanije z blagoslovom, kjer je prišla do izraza na novo pozlačena in okusno obnovljena monštranca. Vsekakor lahko rečemo: vse v štandreški cerkvi diha svežino in govori o skrbnosti dušnega pastirja ter zavzetosti faranov za svojo božjo hišo.
Ob nedeljah samo ena cvetličarna odprta
Po odloku zveze trgovcev bo odslej ob nedeljah v Gorici odprta samo ena cvetličarna. To bo javljeno v časopisu in upa mo tudi na vratih vsake cvetličarne, kakor je. navada po goriških lekarnah.
Vrh sv. Mihaela
Preteklo sredo 27. novembra so prenesi! na vaško pokopališče zemeljske ostanke dveh bratov, da bosta počivala in čakala vstajenja v domači zemlji. To sta Joško in Edi Devetak. Prvega so pripeljali iz Li vorna, kjer je bil kot vojak leta 1942 ubit pri bombardiranju mesta; drugega pa z mestnega goriškega pokopališča, kjer so ga pokopali, potem ko so ga partizani mučili in ubili med Gabrijami in Vrhom dne 29. avgusta 1946.
Ni prav, da tako vzorni fantje, kot jc bil Edi Devetak, gredo v pozabo, čeprav bi marsikdo raje videl, da bi mu s spominom nanj ne vzbujali vesti A kot drugi smejo slaviti svoje junake, tako se jih smemo spominjati tudi mi, saj so dali življenje samo zato, ker komunizma niso mogli sprejeti, ker je brezbožen.
Tak je bil tudi Edi Devetak. Globoko veren je rajši dal življenje, kot da bi popustil od svete vere. O drugi priliki l>o treba objaviti kje njegovo življenjsko pot in njegovo mučeniško trpljenje, saj se zapiski o vsem hranijo.
V miru počivaj, dragi Edi, v domači zemlji ob svojem bratu in sovaščanih!
Števerjan
V soboto je preteklo petdeset let, kar sta si obljubila večno zvestobo Hlede Jernej in žena Milka iz Ščemega; zlato poroko sta praznovala prav slovesno v krogu svojih sinov in vnukov. Vsi Števerjanci jima izrekamo ob tej priliki voščilo in čestitke, saj je takih korenik v naši vasi prav malo. Med njunimi sinovi in hčerami najdemo kar dva pevca v cerkvenem zboru; pa naročena sta vseskozi na KG, torej še enkrat Bog vaju še dolgo živi.
Pred tedni sta si v domači cerkvi obljubila večno zvestobo vaščanka Maraž Silvana iz Ščednega, ki je poročila g. Luciani Giulia iz Gorice.
Šempolaj
Otvoritev novih orgel
To nedeljo, na praznik Marijinega Brez madežnega spočetja, ob 3h popoldne, bo v Šempolaju slovesna otvoritev novih orgel ob navzočnosti škofijskega delegata iz Gorice, preč. g. dekana iz Devina in drugih duhovnikov našega dekanata ter zastopnikov civilnih oblasti. Slavnostni govor bo imel gospod dr. msgr. Rudolf Klinec, nadškofijski kancler.
K tej izredni slovesnosti vabimo tudi vernike sosednih župnij, da bodo še oni priče našega prisrčnega veselja, ki ga bo do morja oznanjalo ten.kljanje šempolaj-skih zvonov in mogočna pesem ob bučanju novih orgel in tisti večno lepi veličastni slavospev, ki se bo izvil iz stoterih src — »Hvala večnemu Bogu«.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Za božične praznike bomo izdali dvojno številno KG. Izšla pa bo v četrtek 19. decembra. — Vse sotrudnike prosimo, da nam pravočasno pošljejo članke in dopise, zlasti še zato, ker bo naslednja številka izšla šele 2. januarja 1964. Prav tako prosimo, da nam do ponedeljka 17. decembra vsi dostavijo voščila za v list. Če dospejo pozneje, ne moremo zagotoviti, da bodo prišla na vrsto.
LISTNICA UPRAVE
Pregledujemo račune naročnikov v tem letu. Ugotovili smo, da so mnogi zaostali z naročnino. To velja posebno za nekatere vasi na Goriškem in tudi na Tržaškem. Zavedajte se vsi, da naš list izhaja samo s pomočjo naročnin. Zato kdor naročnine ne poravna pravočasno, dela listu škodo in stavi v nevarnost njegov gospodarski obstoj. Prosimo vsled tega vse, ki niso poravnali naročnine za leto 1963, da to store do konec meseca decembra.
RZASKE
NOVICE
Spomenik vojnim žrtvam
Na seji tržaškega občinskega sveta v petek dne 29. novembra so med drugim razpravljali in glasovali o kritju stroškov za spomenik, ki ga je dala postaviti občina na skupni grob vojnih žrtev. Ker je spomenik potreben, ker ga je treba plačati in ker je župan dr. Franzi! izrecno izjavil, da gre za kritje stroškov in ne za napis na spomeniku, je svetovavec Skupne slovenske liste glasoval za predlog občinskega odbora. Kar zadeva napis, je Skupna slovenska lista mnenja, da mora biti dvojezičen, torej tudi slovenski. V tej zadevi je poslala župana sledeče pismo:
»Gospod župan! Na seji občinskega sveta dne 29. 11. je svetovavec Skupne slovenske liste dr. Simčič glasoval za odobritev izdatkov, ki jih je imela tržaška občinska uprava pri postavitvi spomenika vojnim žrtvam. Glasoval je za potrditev omenjenega sklepa, ker se je nanaša! samo na odobritev izdatkov za spomenik in ne za napis, ki je na njem. Svet Skupne slovenske liste pa sodi, da zadeva z napisom ni dokončno urejena. Prepričan je, da jo bo občinski odbor ponovno proučil in upošteval dejstvo, da so v grobu tudi telesni ostanki številnih Slovencev ter dal postaviti poleg italijanskega tudi slovenski napis. Le tako bo ugodil zahtevi njihovih sorodnikov in celotne slovenske skupnosti na Tržaškem.«
Levi center tudi na Tržaškem
Medetm ko pišemo, še ni prišlo do definitivnih zaključkov pri pogajanjih med strankami levega centra na Tržaškem. KD, PSI, PSDI in PRI so imele v preteklih dneh več sej, da bi prišle do skupnih pogledov, kar se tiče prihodnjih treh let uprave na tržaški občini, kajti prihodnje leto bi morali prebivavci s Tržaškega obnoviti le pokrajinski svet, svete okoliških občin in pa, kakor se sliši, tudi deželni zbor.
Kakor znano, imajo županska mesta v vseh okoliških občinah (Miljah, Dolini, Re-pentabru, Zgoniku in Nabrežini v tokah pristaši PCI). Kako bo za naprej, bodo odločali volivci. Na dlani so različne možnosti. Ali bomo demokratični Slovenci na te preiskušnje tudi pravočasno priprav ljeni in zadostno organizirani?
Popravila na trgu Gioberti
Svetovavec Skupne slovenske liste dr. Simčič je v tržaškem občinskem svetu že dvakrat zahteval, naj občina popravi trg Gioberti pri Sv. Ivanu, kjer so slovenske šale. Njegova intervencija je bila uspešna in odbornik za javna dela je sporočil, da so se dela za popravila na trgu Gioberti že pričela. Pričakovati je, da bodo kmalu prišla na vrsto še druga dela. Po popravilu naravnost kriči cesta k Piščancem, kjer res ne bi smeli prav nič odlašati.
Koristen predlog
Občinska uprava v Trstu misli v do-glodnem času, vsaj tako je bilo nedavno govora v obč. svetu, napraviti korake, da bi prišlo do tega, da bi se Občinarji posluževali povsem ali skoraj v celoti nestrupenega plina. Strokovnjaki pravijo, da je sedanji plin nevaren, saj jc bilo preteklega leta kar 13 nenameravanih zastrupitev s plinom. Pripomniti jc treba še, da se mnogi meščani poslužujejo sedai v zimskem času plina za ogrevanje stanovanja in prav pri tem je zelo nevaren. Komisija tehnikov bo tekom januarja pri hodnjega leta sprejela dokončen sklep v tej zadevi in upamo, da bo ugoden.
XX
Letošnje šolske počitnice
Praktično bodo letos pri nas božične počitnice od 22 dec. do 6. januarja. Pouka
prosta dneva bosta nadalje še ponedeljek 10. februarja in torek 31. marca. Velikonočne počitnice, ki bi se morale zaključiti 30. marca, bodo podaljšane še za en dan. Vse te spremembe je šolsko nadzor-ništvo sprejelo na podlagi ministrske o-krožnice št. 279 z dne 9. septembra 1963.
Bazovica Šolski večer
Zadnji teden je bil pri nas kulturno razgiban. Staršem in učiteljstvu smo priredili šolski večer, na katerem je bil predvajan italijanski film »Osnovna šola«. Že naslov filma pove, kakšen namen je imel ta večer Učitelj in otroci — to je bila tema filma in razgovora po filmu.
Večera so se udeležili tudi nadzornik slovenskih osnovnih šol g. O. Bole, ravnatelj osnovnih šol openskega okraja g.
J. Šinigoj ter škofijski nadzornik za verouk msgr. dr. L. Škerl.
Med razgovorom, ki je žal moral biti zelo kratek zaradi pozne ure, se je oglasil domači učitelj g. Miro Presl, ki je obžaloval, da se očetje ne udeležujejo nobenega roditeljskega sestanka in vzgojnega večera. Zgleda, je dejal, da so vse matere bazoviških otrok same vdove.
G. ravnatelj Šinigoj pa je poudaril, da se morajo vedno bolj utrditi vezi med starši in učiteljstvom. Medsebojni koristni stiki se ne smejo omejiti le na roditelj ske sestanke, temveč se morajo raztezati na vso šolsko dobo.
O filmu, ki smo ga z zanimanjem gledali, — čeprav ni ustregel našemu pričakovanju, bi se dalo še veliko govoriti zlasti vlogi učitelja. Zelo umesten bi bil razgovor med samimi učitelji. Ob pomanjkljivosti učitelja v filmu je še bolj živo prišla do izraza — vsaj v srcih mnogih, ki ljubimo mladino —- podoba idealnega učitelja, ki se ves posveti vzgoji otroka in pusti ob strani vsako drugo delo.
Ob filmu so nam stopili pred oči tisti učitelji, ki so po vaseh našega Primorja bili svoj čas duše vaškega prosvetnega življenja in opora vsem vaščanom!
Flim: Exodus
PreteJdo nedeljo nas je presenetil odlični film iz najnovejše zgodovine judovskega naroda. 3 ure in pol dolg film je prikazoval nastanke nove izraelske države. Čudno se nam je zdelo, da je publika pokazala malo zanimanja za tako odlično delo. Večkrat se zgodi, da prazni in plehki filmi najdejo več odmeva pri publiki kakor mojstrska dala.
Izseljeniški večer
V ponedeljek smo imeli izredno lepo priliko videti in slišali izseljeniškega duhovnika dr. Mikula, ki deluje že celih 13 lot med izseljenci v Avstraliji. V lepih barvanih slikah je najprej v gropajsko-padriški šoli, potom zvečer pa v bazoviški kinodvorani prikazal kraje, kjer žive naši izseljenci. Videli smo tudi več znanih obrazov iz naše župnije. Edino to nam je bilo žal, da nismo videli vseh tistih, ki so v povojnih letih zapustili naše družine. Razveselilo pa nas je zagotovilo dr. Mikule, da so naši izseljenci delavni, pošteni in pridno zahajajo k skupni slovenski službi božji.
Izredno velika udeležba na večeru je dokazala, kako se čutimo trdno povezane z našimi brati v daljnji tujini.
Predavatelju smo iz srca hvaležni za vse dobro, ki ga vrši v prid izseljencev zlasti bazoviških, padriških in gropajskih, ter za lepo predavanje, ki nas je za kratek čas povezalo z njimi. Želimo mu srečno »zračno« vrnitev v Avstralijo!
OBVESTILA
SHOD Marijine družbe v Gorici bo v
nedeljo, na praznik Brezmadežne ob 3h popoldne v stolnici in ne ob 4h, kot običajno.
CECILIJANKA na radiu: Tržaški radio bo oddajal registracijo pevskih zborov na cecilijanki v Gorici v nedeljo 8. decembra ob 9,30.
IZŠLA je decembrska številka Pastirčka.
Prinaša več božičnih in drugih zgodb. V njem dobite podrobno navodilo za smučanje. Dva skavta pišeta o življenju skavtov, Mira poroča o filmih, Sergij o športu. Poleg tega boste našli v tej številki še polno drugih zanimivosti.
LANSKO LETO je izšla za advent prva knjiga slovenskega jezuitskega patra Škrinjarja »Jezus Kristus - Premišljevanja«. Za binkošti je izšla druga knjiga teh premišljevanj. Premišljevanja so razdeljena na vse dni v letu in obsegajo Jezusovo življenje, trpljenje in njegove nauke. Povsod, kjer prebivajo Slovenci, so knjigi z veseljem sprejeli. Vsi, ki so jih čitali, se o njih pohvalno izražajo. — Sedaj, ko se začenja novo cerkveno leto, se nudi lepa prilika, da si knjige oskrbijo tudi drugi. Našli bodo v njih veliko bogastvo zdravih. nauko\r za svoje življenje.
DAROVI
Za Katoliški dom: U. Z. 3.000; N. N. družbenica 10.000; Marica Sardoč 2.000; šesta nabirka Koshuta 5.500; Komic Viktorija 1.000; N. N. Jamlje 1.000; Marijina družba 12.000; N. N. 5.000; N. N. 5.000; v počastitev spomina pokojne gospe F. Kos-Jerkič daruje A. K. 2.000 lir.
Vsem dobrotnikom naj Bog povrne!
Za Zavod sv. Družine: Družina Kavčič namesto cvetja na grob pok. Ivana Brajnik 2.000; N. N. Gorica 10.000 lir. - Jazbine v denarju 395, 206 kg krompirja, 213 kg koruze, 18 kg sadja. - Podgora 39.800 lir, košaro krompirja.
Blagemu pokojniku pa večni mir!
Za Alojzi j evišče: Marinšek Marija - Rim 2.000 lir — Bog povrni!
ZAHVALA
Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobozdravniški univerzitetni kliniki v Padovi TRST ul. Mercadante 1/1
vogal ul. Carducci-ul. Milano tol. 68349
26. novembra je zaključil svoje zemsko življenje naš dragi oče
JOŽE KRALJ
v starosti 62 let
Žalujoči se toplo zahvaljujejo zdravnikom ter osebju urologičnega in I kirur-gičnega oddelka tržaške bolnice, številnim darovavcem cvetja, vsem vaščanom in znancem, ki so. spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti.
Bazo\’ica, ob osmini smrti
Družini KRALJ in BERNETIC
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 79* davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici