LETO 17 APRIL 1978 CENA 3 DIN /. MAJ - PRAZNIK DELOVNIH LJUDI Letošnji praznik dela — maj povezujemo s kongresi ZKS, ZKJ in pri-pravamt na kongrese ZSS in ZSJ. Zato bomo naš delavski praznik slovesno proslavili ob spominu na prehojeno pot, ob spominu na vse, za kar smo se bojevali in ustvarili na Slovenskem v vseh letih delavskega gibanja, predvsem pa v letih delavskega samoupravljanja, kar imamo danes in načrtujemo tudi v bodoče — svobodo, nacionalnost, samostojnost, socialistične in samoupravne odnose, miroljubno in neuvrščeno zunanjo politiko. Zavedamo se, da prehojena pot ni bila lahka. Veliko je bilo težav in ovir. Veliko je bilo tudi pritiska od zunaj, saj so mislili, da bomo opustili začrtano pot, ki smo si jo zastavili. Vsak del naše prehojene poti je imel svoja obeležja, na vsej poti smo imeli vedno določene cilje in naloge, zato tudi zveza na prehojeni poti ni bila nikoli pretrgana, naše revolucionarno gibanje ni nikoli skrenilo z jasno določene linije in smeri, niti ni spuščalo visoko dvignjene zastave razredne in socialne osvoboditve delavskega razreda. Ponosni smo, ker so za nami resnično uspešna revolucionarna leta — leta. ko smo si veliko naložili in tudi veliko dosegli, ustvarili smo resnično samoupravno socialistično družbo in jo tudi uzakonili. Naši delovni ljudje so se zavestno in trajno odločili za socialistično samoupravljanje. Pripravljeni so ob vsakem času odločno braniti pridobitve revolucije in kljubovati vsakemu, ki bi ogrožal našo neodvisnost ali izpodkopaval našo enotnost. Tudi sedanje obdobje našega razvoja ima svoja obeležja in značilnosti. Pred nami je določen cilj — preobrazba družbe na osnovah samoupravljanja, da bi delavski razred resnično postal odločujoč dejavnik razširjene reprodukcije ter samostojno odločal o porabi preseženega dela in vseh drugih družbenih zadevah. To mora postati del zavesti slehernega delovnega človeka. Spreminjati človekovo zavest pa pomeni tudi revolucijo, saj ne gre samo za spreminjanje produkcijskih in družbenih odnosov, temveč tudi za spreminjanje človeka, kajti človek naj bi postal človek, in nič naj ga ne bi maličilo. Prepričani smo, da bomo vsi delovni ljudje tudi te naloge vztrajno, pogumno in organizirano uresničevali v prihodnosti, kakor smo jih tudi v preteklosti. S tem bomo vedno in povsod izpričali dosledno privrženost Zvezi komunistov in tovarišu TITU. ■liniitf iitif iiiitiiiii luiiiitiiii iiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA ISKRENE ČESTITKE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM KAMNIŠKE OBČINE S občinska konferenca SZDL občinska konferenca ZKS občinski sindikalni svet občinska konferenca ZSMS občinski odbor ZZB NOV in občinska skupščina Kamnik NOVI IZVRŠNI SVET Na prvi seji delegatov vseh treh zborov občinske skupščine, ki je bila 12. aprila v mali dvorani kina Dom, so izvolili tudi novega predsednika in člane občinskega izvršnega sveta. Za novega predsednika izvršnega sveta so delegati soglasno izvolili Toneta Pengo-va, dosedanjega načelnika za gospodarstvo pri skupščini občine Kamnik in člana izvršnega sveta v prvi mandatni dobi, za člane pa: — Za področje krajevne skupnosti Olga Adamič, roj. lota 1039, višji pravnik, zaposlena kot šef kadrovske in splošne službe v Kemijski industriji Kamnik; — Za področje gospodarstva in financ Jože Boncelj, roj. leta 1943, diplomirani ekonomist, zaposlen kot vodja analitsko planske službe pri skupščini občine Kamnik; — Za področje planiranja in družbeno-ekonomski razvoj Silva Drobnlč, roj. leta 1939, diplomirani ekonomist, zaposlena kot vodja gospo-darsko-finančne službe pri Svilanttu; — Za področje družbenih služb in SIS družbenih dejavnosti Vlado Jašovič, rojen leta 1927, višji upravni delavec, dosedanji predstojnik oddelka za občo upravo in družbene službe ter udeleženec NOV; — Za področje notranjih zadev Janez Malcš, roj. leta 1942, s srednjo izobrazbo, izredni študent višje pravne šole v Mariboru, zaposlen kot predstojnik oddelka za notranje zadeve pri občinski skupščini Kamnik; — Za področje ljudske obrambe Anton Poljanšek, roj. leta 1924, priznano ima visoko izobrazbo, zaposlen kot predstojnik oddelka za ljudsko obrambo, bil je udeleženec NOV; — Za področje družbene samozaščite Janez Prezelj, roj. leta 1924, priznano ima visoko izobrazbo, zaposlen kot vodja kadrovske službe pri Sob Kamnik; — Za področje davčne politike Ivan Roje, roj. leta 1947, ekonomist in izreden študent V5JECŠ v Mariboru, zaposlen kot predstojnik davčne uprave pri Sob Kamnik; — Za področje kmetijstva in gozdarstva Jelka Tomšič-Rcščlč, roj. leta 1930, biotehnični inženir, zaposlena kot vodja selekcije v govedoreji v Emoni, TOZD Poljedelstvo in govedoreja Domžale; — Za področje trgovine, gostinstva in turizma Sveto-zar Frantar, roj. leta 19, dr. prava, — Za področje urbanizma, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve (inšpekcijske službe, geodetsko upravo) Marjan Urh, roj. leta 1938, strojni inženir, zaposlen kot tehnični vodja v Alpre-mu; — Za področje malega gospodarstva Franc Vidervol, roj. leta 1914, s srednjo izo- brazbo, sedaj upokojenec; bil je udeleženec NOV. Novi predsednik izvršnega sveta se je ob koncu zahvalili za zaupano dolžnost ter družbenopolitičnim ogranJza-cijam za pomoč pri izbiri novih članov izvršnega sveta. Hkrati je tudi obljubil, da si bo po svojih močeh in ob podpori članov izvršnega sveta, delegatov ter vseh delovnih ljudi in občanov prizadeval izpolnjevati tudi najzahtevnejše naloge v duhu našega družbenopolitičnega samoupravnega socialističnega sistema in v skladu s smernicami resolucije VIII. kongresa ZKS. M. I. piiuiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiniiiimiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimii [ Zahvala | predsednika | občinske skupščine Predsedstvo Skupščine občine Kamnik se ob zaključku prvega štiriletnega obdobja delegatskega sistema iskreno zahvaljuje vsem delovnim ljudem in občanom občine Kamnik za njihovo vsestransko sodelovanje pri krepitvi delegatskih odnosov in delovanju zborov občinske skupščine. Pomembno vlogo in delež v oblikovanju vsebine, novih oblik in metod dela občinske skupščine so imele vse družbenopolitične organizacije, združene v frontno organizirani Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Zahvala vsem številnim delegatom v delegacijah krajevnih skupnosti in delegacijah ter konferencah delegacij organizacij združenega dela, še posebej njihovim vodjem za požrtvovalno delo, ki so ga v interesu svojih volilcev opravljali ta štiri leta in orali ledino samoupravnih delegatskih odnosov. Vse priznanje tudi svetom krajevnih skupnosti in delavskim svetom ter vodilnim delavcem v delovnih organizacijah za njihovo pomoč pri delu delegacij. Skupščina daje tudi polno priznanje svojim izvršilnim in pomožnim telesom, še posebej izvršnemu svetu, svetom in komisijam pri skupščini, skupinam za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije, sekretariatu skupščine in g upravnim organom obči- I ne, ki so skrbeli, da je I delo zborov občinske 1 skupščine lahko potekalo 1 v skladu s sprejetim pro- I gramom dela. Skupščina ugotavlja, da 3 je bilo kljub problemom 3 in težavam, ki so sprem- s Ijali prve korake uresniče- I vonja delegatskih odno- I sov opravljeno veliko I delo in pridobljene boga- g že izkušnje, ki bodo pod- S laga za še hitrejši bodoči || razvoj socialističnih sa- s moupravnih odnosov in I družbeno gospodarski raz- 3 voj v kamniški občini. a V Kamniku, 10. aprila I 1978 Predsednik občinske s skupščine 5 FRANC SVETELJ § NOVO VODSTVO ililllllllllllllllllltllllflllllllllllMIllIlHlfllllllllllllfllillllllllllltlllllllltllllllllllllllllflllllllllllllllii » Na prvi seji vseh zborov novoizvoljene občinske skupščine so delegati ponovno izvolili Franca &vclelja za predsednika občinske skupščine. Izvolili so tudi Slavka Ribaša za predsednika družbenopolitičnega zbora, Slavka Itajha za predsednika zbora združenega dela in Vlada Osolnika za predsednika zbora krajevnih skupnosti. V novi mandatni dobi bo predsednik izvršnega sveta Tone Pen- »yI'G«^rk* BkupSiU,e pa Od leve pro« desni: Franc Svctelj, Slavko Ribaš, Slavko Rajh, Vlado Osolnlk, Tone Peneov in Marija Gorjaa Iz govora Toneta Pengova — novega predsednika IS SOb Kamnik Izvršni svet izvajalec sprejete politike Na prvi seji vseh zborov kamniške občinske skupščine, ki je bila v sredini aprila, je zbranim delegatom spregovoril tudi Tone Pengov, novi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine. Ko se je zahvalil za izkazano zaupanje ob izvolitvi na odgovorno družbeno-politično dolžnost, je poudaril pomen delegatskega sistema, ki je kljub nekaterim pomanjkljivostim, že v prvem mandatnem obdobju, zagotovilo velike uspehe v razvoju naše družbe. Spregovoril je o bodočih nalogah izvršnega sveta in dejal: »Tudi pred IS naše občinske skupščine so pomembne in odgovorne naloge, predvsem v mejah pooblastil, uresničevanje politike združenega dela, usklajene in sprejete v delegatski skupščini. Predvsem bo IS težil k takim metodam dela, da bodo skupščinske odločitve čedalje bolj samo ugotovitve, da je prišlo do uskladitve različnih interesov in s tem do sporazuma delovnih ljudi ter občanov. V delovanju IS bomo v polni meri uresničevali načelo kolektivnega odločanja in načelo odgovornosti vseh članov IS za izvajanje politike in stališč, čeprav bodo zaradi uveljavitve načela racionalne delitve dela člani IS še posebej odgovorni za posamezna področja. Delo v IS bo organizirano tako, da bo zagotovljena vsklajenost, celovitost in racionalnost reševanja vseh vprašanj ter odprtost IS, ki bo omogočal sproščanje pobud in ustvarjalne energije samoupravno in politično organiziranih ljudi ter stalno sodelovanje z delegatskimi, samoupravnimi, družbenopolitičnimi in strokovnimi dejavniki naše družbe. Iz tega razloga bomo še posebej posvetili vso pozornost delovanju svetov in komisij IS, da bi zagotovili že temeljito in poglobljeno predhodno obravnavo vprašanj,© katerih bo sklepal IS. Tako naj bi imeli Družbeni svet za planiranje ta družbeno ekonomski razvoj, komisijo za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, komisijo za malo gospodarstvo in še nekatere druge. Delovanje v svetih in komisijah naj bi po eni strani pomenilo pritegnitev različnih dejavnikov že v fazo priprav predlogov posameznih ukrepov, njihovo vsestransko obravnavo, po drugi strani pa tudi zagotovitev, da se bodo vsi Usti, ki so sodelovali že pri pripravi predlogov tudi zavzeli za realizacijo le-teh. IS bo posebno pozornost posvetil tudi sodelovanju in vključevanju SIS ta KS v oblikovanje predlogov politike družbeno-politične skup- nosti. Se posebej se bomo zavzeli za nerazvite KS oziroma nerazvita območja občine. Večjo pozornost bo kazalo posvetiti tehnologiji pripravljanja stališč, sklepov in odločitev. Tako bi moralo biti že pripravljalno obdobje odločanja tako skrbno izdelano, da bi preprečevalo našo se-stankarsko verbalistično sa-morazsipnost. Po drugi strani pa bo potrebno dosledno izpeljati ustrezen način informiranja. Smo samoupravna družba, ki ima visoka stremljenja in težnje. Tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih opredeljujemo čestokrat cilje in naloge, ki pa jih nismo v relativno kratkem času sposobni uresničiti. V težnji, da bi se čim hitreje razvijali, hočemo čim več in čim hitreje vse doseči. Potem pa tega včasih tudi zaradi omejenega finančnega pokritja ne zmoremo in ostanemo le pri besedah, nekatera dejanja pa manjkajo. Zato nam mora biti jasno, da nadaljnji razvoj občine Kamnik temelji na dohodku, torej na dohodkovnih odnosih, ne pa na idejah. Za leto 1978 je na razpolago okoli 7 starih milijard din prostih razpoložljivih sredstev za investicije, ki še posebno razdrobljena ne obetajo hitrejšega perspektivnega tehnološkega napredka. Tehnološki napredek pa je dolgoročna garancija višje konkurenčne sposobnosti teko na domačem kot tujem tržišču ter garancija trajnih poslovnih uspehov OZD. S srednjeročnim družbenim planom občine za razdobje 1976—1980 smo se dogovorili za uresničevanje zahtevnih nalog; za izgradnjo centra za usmerjeno izobraževanje, nadaljno izgradnjo osnovne šole Duplica, obvozno cesto v Kamniku, obrata družbene prehrane, blagovno hišo ta druge, ki so finančno zelo zahtevne. Zahtevne so tudi naloge na področju varovanja okolja, čisto okolje pa je osnovni pogoj, če hoče Kamnik zaživeti kot turistični kraj. Delovni ljudje in občani pa gledajo na zdravo okolje kot na bistveno vrednoto, ki jo tudi upravičeno zahtevajo ta pričakujejo. Dogovorili smo se tudi za takšno delitev DP, ki bo ob realizaciji nalog na področju invenstiranja v občini še vedno zagotavljala reprodukcijsko sposobnost celotnega gospodarstva. To bo ena najtežjih nalog v naslednjih letih, uresničiti pa bi jo bilo mogoče, če bi dohodek letno naraščal nominalno za okoli 30—40 odstotkov. Te naloge bodo prav gotovo zahtevale maksimalne napore vseh, tako IS, SIS, DPO ter ne nazadnje tudi delegatov občinske skupščine. Poleg navedenih problemov in nalog, ki nas čakajo v naslednjih dneh in mesecih, pa se soočamo z izgubo, ki je po likvidaciji TOZD Ipok prizadela še TOZD Us-njarna Tovarne usnja. To je prav gotovo težak problem tako IS kot nove delegatske skupščine, pa tudi širše družbenopolitične skupnosti, ban- ke in zbornice, sanacija obstoječega stanja pa bo možna, če bo tudi sama OZD vložila vse napore za razrešitev slabega gospodarskega položaja. IS si bo še naprej prizadeval za krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pri tem bo vedno izhajal iz dejstva, da sposobnost za obrambo ne more biti dana enkrat za vselej, ampak da je treba na tej nalogi delati nenehno in odgovorno. Čaka nas tudi intenzivno delo za nadaljnji razvoj in dograditev vloge državne up rave, tako da bi njeno funkcijo čim popolneje vskladili z velikimi spremembami v ekonomskem in političnem sistemu, hkrati pa še bolj povečali učinkovitost njenega delovanja in najširši družbeni nadzor.« Ob koncu se je zahvalil vsem dosedanjim članom izvršnega sveta in še posebej dosedanjemu predsedniku Alfonzu Boter ju. —UR DELEGACIJA SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV V delegacijo združenja samostojnih obrtnikov za zbor združenega dela občinske skupščine so bili izvoljeni: Ivan Doldič, Viktor Grintal, Ivan Gregorin, Bogdan Juhant, Janez Kladnik, Srečo Krmavner, Franc Majhen, Leon Okorn in Janez Podjed. DELEGACIJA SKUPNOSTI KMETOV Kmetje, ki jim je kmetijska dejavnost osnovna dejavnost, so volili delegacijo skupnosti kmetov. V dele. gaciijo so bili izvoljeni: Ciril Benda, Alojz Brleč, Miha Brleč, Franc Burja, Janez Cimžar, Anton Galjot, Janez Gerbic, Anton Kadunc, Janez Kočar, Ivan Lesjafc, Alojz Perne, Anton Perne, Franc Petrič, Peter Piibemik, Anica Poljanšek, Ivan Stražar, Franc Šuštar, Anton Trebu-šak, Miha Trebušak, Miha Učakar, Ivan Zebaljec in Vinko Zebovec. PESEM KONGRESU V dvorani kina Dom se je v soboto, 1. aprila številnemu občinstvu predstavilo pet pevskih zborov, ki so z borbenimi, narodnimi In umetnimi pesmimi počastili VIII. slovenski kongres ZKS. Na reviji, ki jo je organizirala Zveza kulturnih organizacij mesta Ljubljane v sodelovanju komiteja občinske konference ZKS in kamniške kulturne skupnosti, je nastopil moški zbor prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika, ženski zbor »Rozka Usenik« iz Stanežič pri Ljubljani, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, ženski zbor delavsko kulturno prosvetnega društva Solidarnost iz Kamnika in mešani zbor »Kostrena« z Reke. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Danijel Artiček, sekretar občinske konference ZKS, ki je na kratko orisal pomen kongresa slovenskih komunistov in plodne predkongresne razprave članov ZK Kamnik. Občinstvo in nastopajoče sta prisrčno pozdravila tudi predsednik zveze kulturnih organizacij iz Ljubljane in predsednik reške krajevne skupnosti Kostrena. M. J. PRVI MAJ V KAMNIŠKI BISTRICI Občinski sindikalni svet Kamnik tudi letos organizira 1. maja »tradicionalno« srečanje delavcev v Kamniški Bistrici. Letošnje delavsko srečanje ima poseben značaj, saj so 1 se napredni delavci v borbi I za delavske pravice in znos- j nejše pogoje dela pred 55 leta 1. maja 1923. leta, organizirano zbrali prav v Kamniški Bistrici, kjer so dostojno počastili delavski praznik — 1. maj, kateri je bil v svetu priznan kot svetovni delavski praznik leta 1886. Delavci iz Kamnika, njegove bližnje in tudi daljne okolice so se po letu 1923 redno zbirali v Kamniški Bistrici ob 1. maju. Na shodih so izpričevali svojo delavsko zavest in se organizirano pripravljali v boju za delavske pravice. Zato se tega dne spominjamo preteklega boja delavcev in padlih žrtev za delavske pravice. V spomin na njih moramo ohranjati delavske tradicije in jih prenašati na mlado generacijo. Da ne bi prezrli tistih delavcev, ki so se v preteklosti aktivno udejstvovali pri izvrševanju sindikalnih in samoupravnih nalog kot nosilci sindikalnih funkcij, organizatorji in sindikalni aktivisti, bomo tudi letos podelili SREBRNI ZNAK SINDIKATOV SLOVENIJE najbolj zaslužnim sindikalnim delavcem. O predlogih, ki so jih dale sindikalne organizacije, je razpravljala kadrovska komisija pri občinskem svetu, predsedstvo občinskega sveta ta občinski svet ZSS Kamnik, ki je dokončno sprejel sklep o podelitvi srebrnega znaka sindikatov Slovenije za leto 1978. Srebrni znak sindikatov Slovenije bodo prejeli: ANGELCA BREMŠAK, zaposlena v DO Titan. Tovarisi-ca Bremšakova je vseskozi aktivna družbenopolitična delavka, še posebej se je izkazala pri izvrševanju sindikalnih nalog. NOVAK DUJAKOVIC, zaposlen v DO GG. Tovariš Duja-kovič je bil v preteklosti aktivni član IO OOS, zadnji dve mandatni dobi pa predsednik OOS, ki je pod njegovim vodstvom aktivno izvrševala svoje in dogovorjene naloge. FRANC URSIC, zaposlen na SOB. Tovariš Uršic je bil vrsto let aktiven sindikalni delavec. Sprejete sindikalne funkcije je vestno opravljal in s tem bogatil sindikalno organiziranost. Se posebno se je angažiral in bil aktiven na področju rekreacije in oddiha delavcev. MARINKA HR1BOVSEK, zaposlena v DO SVILANIT. To-varišica Marinka Hribovšek je bila vseskozi aktivna sindikalna delavka, zato ji je bila v letu 1975 zaupana funkcija predsednika OOS. še posebej aktivna je bila na področju kulture in uveljavljanja delegatskega sistema. JANEZ JAK IN, zaposlen v DO ZARJA. Tovariš Jakin se je takoj po zaposlitvi v DO Zarja vključil v samoupravno in družbenopolitično delo. Zato so ga delavci še istega leta izvolili za predsednika OOS, ki jo je aktivno vodil 8 let. V tem času je aktivno sodeloval tudi v občinskih in republiških organih sindikata in s tem po svojih močeh dopolnjeval organiziranost sindikata. ANDREJ PERČIČ, zaposlen v DO STOL. Tovariš Perčič je zelo prizadeven in delaven sindikalni delavec kot član IO OOS, zadnja leta pa kot predsednik OOS. Je nosilec sindikalne aktivnosti v svoji TOZD. Istočasno je aktivno deloval v samoupravnih oranih, društvih itd. SLAVKO ŠUŠTAR, sekretar občinskega sveta ZSS Kamnik. Tov. Šuštar že celih 25 let aktivno dela na področju sindikata, samoupravnih organih jn drugih družbenih dejavnosti. V svoji dolgoletni aktivnosti je sprejemal ta uspešno opravljal vrsto sindikalnih funkcij, tako v OOS kot v občinskem sindikalnem svetu Kamnik. VIDA ZUPAN, zaposlena v TIM TOZD Eksperimentalna tkalnica Kamnik. Vida Zupan je kot predsednik OOS v preteklih letih s svojdl aktivnim delom pravilno usmerjala organiziranost ta delo sindikata v smer samoupravne preobrazbe. Aktivno je delala kot vodja konference delegacij in v delegaciji KS. VSEM DOBITNIKOM SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE ISKRENO ČESTITAMO. Občinski sindikalni svet iiiiiiiiimimimiiiniimmimiimm Občinska skupščina sprejela nove lestvice katastrskega dohodka in nove davčne stopnje ZMANJŠANI DAVKI V KMETIJSTVU Skupščina občine Kamnik je na svoji zadnji seji konec marca zmanjšala stopnje davka Iz kmetijstva. To je bilo potrebno storiti zaradi tega, ker so vse skupščine v Sloveniji konec lanskega leta sprejele nove višje lestvice katastrskega dohodka. Le-ta se je v Sloveniji povečal povprečno za več kot štirikrat. V prvi skupini katastrskih občin, ka obsega območje Kamnika, Podgorja, Smarce, Mekinj, Nevelj (razen Olšev-ka). Kaplje vasi, Nasovč Križa, Most, Suhadol ta Volčjega potoka (razen Rudnika) se je katastrski dohodek v poprečju povečal 3,79-krat, sedanja davčna stopnja je bila 38 odstot., upoštevajoč povečanje katastrskega dohodka bi nova davčna stopnja morala znašati 10,02 odstot., vendar je občinska skupščina sprejela stopnjo 9 odstot. To pomeni, da bodo kmetje v tej skupini plačevali v prihodnje v povprečju za okrog 10 odstot. nižji občinski da-vek kot doslej. Seveda bodo znotraj te skupine lahko nastopale tudi razlike, da bo nekdo, ki je imel zemljišče v nižjem razredu, oz. slabše ocenjeno, kot pa dejansko je, plačal nekoliko višji davek, nasprotno pa drugi več kot 10 odstot. nižji davek. Podobno velja tudi za ostale skupine. V drugi skupini, ki zajema Mlako, Klanec, Stranje, Go-dič ta Olševek, je bila doslej davčna stopnja 31 odstot., po izračunu glede na zvišani katastrski dohodek bi morala biti 8,03 odstot., občinska skupščina pa Je sprejela stopnjo 6 odstotkov. V tretji skupini, v kateri so Županje njive, Tunjioe, Tučna, Hruševka, Podhruška, Šmartno, Hrib, Zg. Tuhtaj, Loke, Komendska Dobrava, Stolnik, Brezje, Vodice, Kršič in Rudnik je bila dosedanja stopnja 19 odstot., upoštevajoč izračun glede povečanega katastrskega dohodka bi morala biti nova stopnja 4,29 odstot., sprejeta je bila 4 odstotna stopnja. V četrti skupini, v njej so Bistričica, Cma, Gozd, Znojile, Spitalič, Zg. Motnik, Ce-šnjice, Pšajnovica, Palovče, Velika Lasna, Motnik, Ravne, Gradišče, Praproče, Golice, Liplje ta Črni vrh, je bila dosedanja davčna stopnja 11 odstot. od katastrskega dohodka, po izračunu bi morale biti 2,23 odstot., občinska skupščina pa je sprejela 1,5 odstotka. Dodatna davčna stopnja za kmete, ki so zaposleni v delovnih organizacijah ta niso zdravstveno ta starostno za- varovani kot kmetje, je bila doslej 24 odst., po novem pa bo zmanjšana na 6 odstot. Pri sprejemanju nižjih davčnih stopenj je občinska skupščina upoštevala sprejeto politiko na področju kmetijstva, po kateri je treba tudi z zmanjševanjem obveznosti pospeševati razvoj kmetijstva ta uskladiti davčne stopnje z ostalimi občani v ljubljanski regiji oz. v SR Sloveniji. Upoštevajoč, da je skupščina sprejela za vse skupine nižje davčne stopnje kot jih pokaže izračun glede na zvišanje katastrskega dohodka (osnova za davek) bodo letos kmetje v naši občini plačali okrog 20 milijonov starih dinarjev manj davka kot bi ga, če bi ostal odstotek sedanje stopnje. Občinska skupščina je zaradi povečanja katastrskega dohodka spremenila tudi dose- danjo 2-odstotno stopnjo za zbiranje samoprispevka na 0,47 odstotka od katastrskega dohodka. Podobno je zvišala tudi mejni znesek za oprostitev plačevanja samoprispevka od sedanjih 400 din na 1.700 dinarjev katastrskega dohodka. V živahni razpravi o novih davčnih stopnjah na seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine je delegacija krajevne skupnosti Volčji potok predlagala, naj bi območje te krajevne skupnosti uvrstili ne v prvo, pač pa v drugo skupino katastrskih občin. Delegacija je tak predlog utemeljevala s slabšo kvaliteto zemlje na tem območju. Delegati občinske skupščine tega predloga niso sprejeli iz dveh razlogov: prvič, ker se kvaliteta kmetijskega zemljišča upošteva tudi znotraj vsake skupine ka-tatrskih občin. V prvi skupini se katastrski dohodek na hektar za njive giblje od 7.400 din v prvem razredu, do 700 din/ha v osmem razredu. Kakovost zemljišča v Volčjem potoku pa je ocenjena s 4. oz. 5. razredom. Drugič, ker skupina katastrskih občin pomeni lego kmetijskega gospodarstva glede na bližino tržišča, mesta, stoječih naselij itd____Glede na to so delegati smatrali, da bi bilo nepravično, npr. do kmetov iz Nasovč, Suhadol, Most in drugih, ki so v prvi skupini, če bi Volčji potok glede na bližino Kamnika in Domžal uvrstili v drugo skupino. Podobne pripombe kot Volčji potok je posredoval tudi delegat iz Nevelj. Iz teh pripomb se vidi, da kljub temu, da je bil osnutek odloka v javni razpravi, ni bilo pojasnjeno, da je od kvalitete zemljišča odvisna višina katastrskega dohodka, od tega katastrskega dohodka pa se plačuje štiri različne stopnje davka (9, 6, 4 in 1,5 odstot.) odvisno od tega, kje glede na možnost prodaje leži določeno zemljišče oz. kmetijsko gospodarstvo. Prav gotovo v tem pogledu ne moremo izenačevati hribovskega kmeta v Tuhinjski dolini s kmetom v neposredni bližini Kamnika, Domžal ali 'Kranja, F. S. Delegat o VIII. kongresu ZKS POMEMBNI SKLEPI Med delegati, ki so na VIII. kongresu ZKS zastopali stališča kamniških komunistov, je bil tudi Stane Zobavnik, zaposlen kot vodja vzdrževalnih obratov v Svilanitu. Tovariš Stane se jo rodil pred 47. ieti v Smaroi. Član ZK je že 27 let. Od tedaj, ko se je kot mladinec aktivno vključil v diružbeno-poli-tično življenje, je s svojim prizadevnim delom na vseh Področjih družbenega življenja prispeval velik delež k razvoju in napredku naše občine, še danes mu je zaupana vrsta odgovornih nalog, ki jih opravlja z največjo komisijah. Sam sem bil v komisiji za družbeni razvoj, ki je bila tudi najštevilnejša. V razpravah (piijavljcnin je bito 115) so bila obravnavana predvsem gospodarska vprašanja, ki so zajemala 1 najrazličnejša področja od ! kmetijstva, industrije do ri-bolova. Skupen in najpogostejši poudarek je bil predvsem na pridobivanju in pravilni razporeditvi sredstev, ki so potrebna za razvoj samoupravnih interesnih skupnosti ter povečanje produktivnosti.« Ze na predkongresnih razpravah so kamniški komunisti podprli jasno začrtane smernice resolucije in drugih dokumentov in s tem tudi potrdili, da jih v celoti sprejmejo. Kakšen je bil na kongresu samem prispevek kamniških delegatov? »Tudi mi smo se prijavili k razpravi, vendar je zaradi 115 prijavljenih razpravljal-cev in kratko odmerjenega časa lahko razpravljalo le 59 delegatov. Naša, kot tudi številne druge razprave, so bile podane pismeno in bodo prav tako lahko vplivale ali služile kot pomagalo za nadaljnje delo in usmerjanje. V naši razpravi, ki se je nanašala na vprašanja krepitve reprodukcijskih sredstev, posredovali konkretne podatke s področja gospodarjenja v naši občini. Nekatere razprave so vsebovale tudi konkretne predloge, dopolnitve in spremembe resolucije. Med množico pripomb in predlogov sta bila v glavnem le dva utemeljena in upoštevana na kongresu. Eden teh je dal pudarek razvoju pridobivanja hrane iz morja. Vsebinsko naša razprava ni bila osamljena, saj so podob- no problematiko obravnavale nekatere razprave iz občin s sorodnim gospodarskim položajem.« Mar so kongresni dokumenti In plodne razprave osvetlile tudi kamniško problematiko? Katero, in kako jo bo moč najuspešneje reševati? »2e v sami resoluciji kot tudi v številnih razpravah so smeri razvoja dobro in konkretno začrtane. Zato se bomo morali v novi mandatni dobi delegatskega sistema vsi in še predvsem komunisti resno, dosledno in s konkretnimi akcijami zavzemati za krepitev gospodarskega razvoja. Za take pridobitve pa bi morali črpati rezerve predvsem v medsebojni povezanosti, organiziranosti, modernizaciji in preusmeritvi proizvodnje, v izboljšanju tehnologije in vključevanju ter vzpodbujanju domačih inovatorjev.« Mira Jančar Pospešiti podpis samoupravnega sporazuma Stane Zobavnik mero prizadevnosti in odgovornosti, nikoli le formalno. — VIII. slovenski kongres ZK, ki smo ga lahko vsi spremljali po televiziji, radiu in v dnevnem časopisju, je za nami. Prav gotovo so dale množičnim predkongresnim razpravam ln kongresnim dokumentom še svojstven pečat številne razprave delegatov na samem kongresu. Bi nam lahko povedali, katerim nalogam so dajali delegati še poseben poudarek? »Delali smo po posameznih NOVI POŠTNI OBJEKTI V OBČINI V občinski srednjeročni plan do ieta 1980 smo zapisali dokaj I obsežne naloge na področju PTT prometa v naši občini. Sedaj, ko smo sredi tega srednjeročnega obdobja, je prav, da pogledamo, kako ga uresničujemo, tako uporabniki kot Izvajalci. POD DROBNOGLEDOM Na nedavnih volitvah delegatov v delegacije krajevnih skupnosti za zbor krajevnih skupnosti uaše občinske skupščine smo v 21 delegacij izvolili le 10 odstotkov žensk. V dvanajstih delegacijah ni nobene ženske, kar kaže, da smo pri kandidiranju pozabili na sprejeta načela kadrovske politike, ki smo jih pri evidentiranju tako glasno ponavljali. Morda je delež izvoljenih žensk v delegacije za samoupravne interesne skupnosti večji, vendar to ne opravičuje naše »pozabljanje« kadrovskih načel. Prav čudno se sliši, da so naše delegatke bolj »kvalificirane« za odločanje na področju otroškega varstva in socialnega varstva. O vseh teh ugotovitvah velja razmisli td v vseh družbenopolitičnih organizacijah, zlasti pa v socialistični zvezi, ki je bila nosilka evidentiranja v krajevnih skupnostih. iiiiiiiiiiiimmimiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiii DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN iiiimimmimuiiimmiiiimmmimiiiiiiiiiiii V kratkem bodo začeli z adaptacijo stare poštne zgradbe v Kamniku, kjer bodo z razširitvijo sedanje telefonske centrale podvojili zmogljivost na približno 3000 telefonskih številk. Za povezavo z Ljubljano bodo uvedli poleg sedanjih 60 še 60 kanalov. Prostora v stari pošti, seveda ni mogoče povečati, pomembno pa je, da so z notranjo organizacijo že v tem mesecu uvedli še eno blagajniško okence, kar bo skrajšalo vrste pred doslej edino poštno blagajno v Kamniku. Druga je letos na vrsti pošta v Komendi, ki jo bodo začeli graditi pri osnovni šoli sredi leta. Nova telefonska centrala bo imela 400 številk (sedaj 160). Tudi za pošto Kamnik 2, kot imenujejo bodočo novo pošto na Bakovniku, je lokacijska dokumentacija že pripravljena. Z gradnjo bodo začeli letos, dograjena pa naj bi bila leta 1980. Telefonska centrala bo imela zmogljivost 1600 številk. V načrtu je tudi povečava telefonske centrale v Lazah, od 20 na 120 številk in povezava z Motnikom. Tudi občani krajevne skup. nosti Kamniška Bistrica nujno potrebujejo novo pošto, saj je sedanja v neprimernih prostorih, s telefonskimi priključki in sedanjo ročno telefonsko centralo pa ni mogoče dohiteti vseh potreb, ki jih narekuje gospodarski razvoj tega območja, še posebej pa turistični promet v Kamniški Bistrici in na Veliki pla. nini. Samo podatek, da iz pla-niske postojanke v Kamniški Bistrici, ki je izhodišče za Kamniške Alpe, ni mogoče klicati po telefonu y popoldanskih in nočnih urah, dovolj pove. Ob dejstvu, da je ta pošta v srednjeročnem programu SIS za PTT promet, pa moramo povedati, da je največja ovira pri samih občanih, ki se ne morejo dogovoriti o primerni lokaciji pri osnovni šoli Stranje, ker nihče ni pripravljen prodati ali zamenjati 700 (sedemsto) kvadratnih metrov zemljišča za postavitev nove poštne zgradbe. Torej je odločitev o tem, kdaj bo nova pošta v Stranjah, odvisna predvsem od občanov samih. Vse naložbe, ki jih skup nost za PTT promet načrtuje v naši občini letos in prihod, nje leto, bodo znašale skupno okrog 5 milijard S dinarjev. Mogoče jih bo v celoti uresničiti, če se bomo vsi delovni ljudje in občani zavedali tudi svojih dolžnosti. Gre za to, da je samoupravni sporazum o financiranju PTT prometa do 21. marca letos podpisalo le 18 temeljnih in drugih organizacij združenega dela od skupaj 87. Ce je naš skupni interes, da izbolj. šamo sedanji položaj na področju poštnega in telefonskega prometa v naši občini, potem je prav, da se vsi zavzemamo za uresničitev srednjeročnega plana, ki smo ga sprejeli. F. S. Pred ustanovitvijo društva ekonomistov Kamnik-Domžale Na občnem zboru domžalske podružnice Društva ekonomistov Ljubljane je bil 9. decembra 1977 sprejet sklep o ustanovitvi samostojnega društva za območje Domžal in Kamnika. Ob posebnem poudarku, da stiki z društvom v Ljubljani ostajajo v istem obsegu, je odločitev o oblikovanju samostojnega društva izhajala tako iz določil zakona o društvih (ki podružnice ne omenja kot pravne osebe), kot tudi iz spoznanja, da je ekonomski kader v obeh občinah številčno in strokovno močan, in da zato obstajajo vse možnosti za osamosvojitev. Dejavnost društva bo načeloma ista kot dosedanja podružnice. V prvi vrsti bo skrbelo za strokovno izpopolnjevanje gospodarstvenikov v regiji, ki jo zajema, svoj strokovni vpliv pa bo dajalo tudi gospodarski regiji tega prostora. Z organiziranjem obiskov bo omogočilo neposredno spoznavanje poslovanja delovnih organizacij, nudilo bo strokovno pomoč zainteresiranim, pomembna pa je tudi možnost povezovanja kadra s sorodnimi poklicnimi in strokovnimi problemi. V izvršni odbor novega društva so bili izvoljeni: Janez Kralj — predsednik, Milan Marolt — podpredsednik, Toni Laznik — tajnik, Ivanka Zaje — blagajnik, Jože Bon-celj — organizator za kamniško območje ter Pavle Kor-bun in Vlado Samec — za povezovanje z ljubljanskimi institucijami. Mandatna doba je dveletna. Trenutno je društvo še v registracijskem postopku (obe občinski konferenci SZDL sta že dali svoje soglasje za ustanovitev!); povedati pa moramo, da je od sklepa o ustanovitvi organiziralo že dvoje strokovnih srečanj, in sicer o prihodkov-nih odnosih in o politiki cen. Izvršni odbor zagotavlja enako intenzivno nadaljevanje dejavnosti društva. V predlogu pravil društva piše, da lahko postane član društva sleherni občan te regije s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo ekonomske ali sorodne smeri kot tudi študentje. Vabimo torej vse, ki menijo, da jih delovanje društva zanima, naj s plačilom letne članarine, ki znaša 100 din in vključuje tudi naročnino za Ekonomsko revijo, postanejo naši člani. še posebej vabimo kamniške kolege in študente, ki doslej niso imeli praktične možnosti za strokovno povezanost, številka žiro računa je 50120-678 89699. Za posebne informacije se obračajte na predsednika, zaposlenega v Tosami, tel. št. 72-511. T. L. KUPIM kjerkoli starinsko pohištvo, starejše od 100 let, tudi polomljeno, v najslabšem stanju. Kupim tudi slike, ure, drobnarije za opremo dveh sob. Sever Alojz, Maribor, Maistrova 17-11. Izvolili smo 21 delegacij za zbor krajevnih skupnosti (KS) Kdo so naši delegati? Na nedavnih volitvah smo v krajevnih skupnostih izvolili delegacije za zbor krajevnih skupnosti kamniške občinske skupščine. V vsaki krajevni skupnosti smo izvolili eno delegacijo. Skupaj pa smo izvolili 213 delegatov, ki nas bodo v naslednjih štirih letih zastopali v občinski skupščini. Naši delegati v delegacijah v krajevnih skupnostih so: ČRNA (1) Anton Bobek, Anton Doiinšek, Ivan Golob, Alojz Ja-nežič, Andrej Janežič, Franc Osolnik, Janez Osolnik, Stane Resnik, Franc Senožetnik, Anton Lužnik, Miro Starovasnik in Franc Doiinšek. DUPLICA (2) Jože Bavdek, Marjan Adamič, Milan Hočevar, Vladimir Baje, Alojz Kahne, Janez Križnik, Janko Lesko-šek, Franc Prezelj, Milan Razdevšek, Franc štebe in Valentin Orešnik. GODIC (1) Marko Bajde, Jernej Dolar, Franc Griljc, Generoz Kališnik, Ivan Pire, Anton Podjed, Pogačnik Franc. KAMNI K( 12) Anton Burja, Janez Doiinšek, Karel Benkovič, Franc Dolenc, Pavel Iskra, Drago Jeglič, Martina Ogrinec, Bojan Horvat, Marija Ocepek, Ivanka Potočnik, Marjan Aljaž, Antonija Cerar-šatoec, Tomaž Inglič, Miran Matičič, Mira Jančar, Ludvik Lanišek, Stanislav Kočar, Matija Briški, Marjan Hančič, Franc Spruk, Franc Po-ljanšek, Alojzija Mali, Franc Kregar, Janez Makovec ml., Ivan Spruk, Franc Sedmak, Branko Kolarič, Marjeta Stopajnik, Matjaž Verbole in Janoš Kiš. KAMNIŠKA BISTRICA (2) Franc Ajdovec, Franc Balantič, Dominik Cverle Ja. nez Cevka ml., Franc Jeras, Franc Jagodic, Anton'Ko-matar, Janez Kumar in Klemen Matjaž. KOMENDA (2) Franc Dobnikar, Ivan Jagodic, Janko Juhant, Ciril Kern, Peter Kern, Janez Kimovec, Ciril Korbar, Srečo Krmavner, Jože Marin, Ivan Pintar, Slavko Sodnik in Ferdinand Vode. KRIZ (1) Franc Ipavec, Ivan Hlade, Peter Peterlin, Franc Plevel, Franc Hribar in Adolt Potočnik. MOTNIK (I) Slavko Hribar, Avgust Novak, Jože Semprimožmk, Ivan Slapnik, Anica Slapnik, Janez Trebušak Miro Vrisk in Janez Zaje. NEVLJE (2) Ivo Erdani, Peter Golob, Ivan Hočevar, Franc Klad-nik ml., Franc Novak, Jurij Pančur, Dušan Repnik, Anton Spruk, Franc Vrhovnik, Ivan Vrhovnik in Pe ter Vrtačnik. PODGORJE (1) Alojz Romšak, Anton Svetlin, Slavko Bergant, Jože Vidmar, Peter Mikuš, Marija Kepic, Silvo Učakar, Adolf Prašnikar, Stane Rozman in Ivica Vavpetič. PŠA.INOVICA (1) Srečo Borštnar, Janez Burkeljca, Janez Resnik, Jože Semprimožnik, Maks Slapar, Marjan Zalokar in Rado Zavbi SELA (1) Branko Hribar, Filip Kern, Viktor Kuhar, Dominik Pestotnik, Anton Poljanšek, Janez Sušnik, Stane Šuštar, Ivan Vrhovnik in Slavko Zavasnik. SREDNJA VAS (1) Marjan Albič, Janez Berlec, Jože Cevc, Alojz Golob, Pavel Hribar, Ivan Kališnik, Franc Mali, Albin Pirš, Stane Pirš, Stane Šuštar in Srečo Vrankar. ŠMARCA (1) Ema Bertoncelj, Franc Brojan, Karel Kočar, Peter Marolt, Vlado Osolnik, Darinka Ravnik, Olga Ravnikar, Janez Rode, Viktor Rode, Edo Skok, Sonja Sekavč-nik, Stane Svetec in Stane Zobavnik. ŠMARTNO (1) Franc Grošelj, Jernej Korošec, Stane Mali, Janez Močnik, Franc Modrijan, Avgust Mohar, Lovro Korošec, Franc Pančuir in Janez Pestotnik. SPITALIČ (1) Anton Drolc, Franc Hrastavec, Franc Močnik, Anton Sedeljšak, Ivan Učakar, Anton Zaje in Anica 2e-lezniik. TUNJICE (1) Franc Kosirnik, Matevž Kruinpester, Alojz Petek, Marjeta Slabe, Peter Štele, Nande SeduŠak, Janez Vrhovnik, Jože Vrhovnik in Slavko Vrhovnik. TUHINJ (1) Danilo Bajde, Peter Baloh, Franc Berlec, Anton Burkeljca, Ivan Hribar, Franc Kadunc, Franc Kodra in Anton Kolar. VOLČJI POTOK (1) Albin Kladnik, Jože Kunej, Ančka Ocepek, Ančka Peric, Janez Repnik, Janez Skrjanc ml. in Janez Sraj ml. VRANJA PEC (1) Marinka Brnot, Pavle Hribar, Franc Podbevšek, An. ton Rems, Vinko Šuštar, Jože Tome in Franc Vodlan. MOSTE (2) Franc Burgar, Peter Lah, Vilko Plevel, Ivan Resnik, Blaž Krumpestar, Franc Zamik, Franc Stebe, Franc Kimovec in Kristina Avguštin. V oklepaju navedene številke pomenijo število delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, ki jih bo imela posamezna delegacija. Na mladinski delovni brigadi Na ples v Domžale? Tudi mladinci iz Mekinj so v sodelovanju z osnovno Šolo ob 8. marcu pripravili kulturno prireditev materam, ženam in dekletom. Najprej so se predstavili s krajšo igrico, v kateri so na razumljiv in prisrčen načdn prikazali življenje in probleme žena nekoč in danes. Ob spremljavi instrumentalnega tria je zapel šolski otroški zbor, mladinci pa so se predstavili tudi z recitalom. Dvorana TVD Partizan je bila nabito polna, kar je zadosten dokaz, da si tudi naši krajani želijo več kulturnih prireditev. Mladinci iz Mekinj želijo kljub številnim problemom večkrat razvedriti starejše tovariše in tovarišice, očete ki matere. Seveda pa jim manjka prostor za zabavne prireditve, ki ga ne najdejo niti v Kamniku. Kako dolgo se bodo morali mladi Kamničani zabavati in seznanjati zgolj na dragih in oddaljenih mladinskih plesih v Domžalah (seveda, če jih starši sploh pustijo tja)?! V. KALAN V tovarni Stol Novo vodstvo mladine Pretekli mesec je bila v Stolu programsko-volilna konferenca koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS. Pregledali so dosedanje delo mladine v Stolu in ugotovili, da pretežni del dejavnosti poteka v vodstvih organizacij. Zato so se dogovorili, da bodo svojo bodočo dejavnost usmerili k vključevanju čim večjega števila mladih v delo ZSMS. Zavzeli so se tudi za tesnejše sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij v Stolu, ki bodo tesneje povezane lažje premagovale zapreke pri nadaljnjem uveljavljanju samoupravnih odnosov v delovni organi. zacijL Ob koncu so izvolili novo vodstvo koordinacijskega sveta, ki ga bo vodil Franc Burja, sekretarka pa bo Marijana Smid. V koordinacijskem svetu bodo še člani iz vseh osnovnih organizacij ZSMS v Stolu. -ur Pohodna enota na Mali planini V počastitev 8. kongresa ZKS in v spomin na 5. državno konferenco SKOJ, ki je bila 6. avgusta 1933, in se je je udeležil tudi Ivo Lola Rdlbar, je OK ZSMS organizirala pohod na Malo planino. 2. aprila je pohodna enota kamniškega bataljona, ki jo je sestavljalo 65 mladincev iz osnovnih šol v kamniški občani, odšlo iz Stahovice preko sv. Primoža na prizorišče 5. državne konference. Mladi iz Komende so pripravili kratek kulturni program, komandant pohodne enote tov. Zupan pa je spregovoril o pomenu varovanja revolucionarnih tradiciji in o vlogi ZSMS ter pohodnih enot na tem področju. Kljub slabemu vremenu je pohod uspel, mladi pa so na svoj način prispevali k pestrosti predkongresnih prireditev v naši občtol ter še bolj utrdili stike, ki jih gojijo. I. K. Na zvezni MDA Šamac — Sarajevo BRIGADIRJI -VETERANI 1. april je dan mladinskih delovnih akcij in v počastitev tega praznika je bila svečana otvoritev največje letošnje zvezne MDA Šamac—Sarajevo. Leto 1978 so proglašali za leto veteranov, k čemur želi tudi Občanska konferenca ZSMS Kamnik prispevata primerno obeležje. Na MDA šamac—Sarajevo, ki bo za našo brigado dr. Emila Orožna potekala v mesecu juliju, vabimo vse veterane z delovnih akcij, ki želijo sodelovati. Prav tako bi želeli dobiti od naših veteranov — brigadirjev čim več dokumentarnega gradiva kot so: udarniške značke, brigadirske izkaznice, uniforme, priznanja, ki jih želimo razstaviti na zvezni akciji. Vsi ti dokumenti iz povojnih delovnih akcij bi nam služili tudi za razstavo v samem Kamniku, katere otvoritev bo za občinski praznik 27. julija. Dne 27. julija pripravlja Občinska konferenca ZSMS Kamnik v sodelovanju z Občinsko konferenco ZSMS Domžale ter veterani brigade »PIRŠ LUKA« shod brigadirjev, zato vabimo vse brigadirje te brigade, ki je bila formirana takoj po vojni, da se javijo na naš naslov: OK ZSMS Kamnik, Titov trg 1, Kamnik. V upanju, da bomo s tem pozivom dobili čim več podatkov od brigadirjev — veteranov te zelo številne brigade iz bivšega kamniškega okrožja, prosimo vse veterane — brigadirje, da se odzovejo našemu vabilu in s tem pomagajo pri organiziranju shoda veteranov zelo uspešne, dvakrat udarne brigade PIRŠ Luka. S. Z. Letos ponovno v Kamniku ŠTAFETA MLADOSTI Tudi v letošnjem letu bomo delovni ljudje, občani, mladi in pionirji Kamnika pozdravili zvezno štafeto mladosti in tako prenesli naše pozdrave predsedniku republike — Josipu Brozu Titu. V Kamnik bo prispela v četrtek, 4. maja 1978, ko jo bomo mladi iz kamniške občine sprejeli od domžalskih mladincev. Ob zvezni štafeti pa bomo poslali pozdrave maršalu Titu ob njegovem 87 rojstnem dnevu in petdesetletnici revolucionarnega dela tudi s tremi lokalnimi štafetami iz Motnika, Komende in Vranje peča ter z občinsko štafeto iz Grintavca. Osrednja prireditev bo na Trgu revolucije ob 10. uri, kamor bo štafetno palico prinesel najaktivnejši mladinec. Zvezno štafeto bomo nosili od delovne organizacije Stol na Duplici, po Kovinarski ulici mimo Titana, Svilanita in po Ljubljanski ulici do Trga revolucije. Od tam pa mimo Titovega trga po Maistrovi ulici do železnega mosta, pozdravili pa jo bodo tudi mladi iz žalske občine na občinski meji v Motniku. Občinska konferenca ZSMS Kamnik pričakuje, da bomo tega dne v velikem številu pozdravili zvezno in lokalne štafete mladosti in s tem prispevali k počastitvi Titovih in naših jubilejev. S. Z. Majska številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 25. maja. Vse dopisnike in druge občane, ki želijo s prispevki sodelovati v našem glasilu, prosimo, da lc-te pošljejo v uredništvo najkas. neje do 13. maja. Volčji potok DELOVNA AKCIJA Zgodnje spomladansko sonce je vzpodbudilo k delu tudi mladinke in mladince Volčjega potoka. Podobno kot prejšnje leto smo tudi letos organizirali delovno akcijo »čiščenje Arboretuma«. Delovno akcijo smo pripravili v nedeljo, zjutraj, 2. aprila. Zbrali smo se pred upravo Arboretuma ob 7. uri. Razdelili smo se v skupine in odšli na delo. Vsi mladinci, bilo nas je 22, smo delali s polnim ela-nom, saj smo se zavedali, da bomo s to akcijo prispevali k lepšemu in čistejšemu okolju Arboretuma. Vsi se zavedamo, da se naj-neposrednej&i družbenopolitični in družbenoekonomski rezultati prostovoljnega dela izražajo pri organiziranju in med potekom mladinskih delovnih akcij kot ene izmed oblik dejavnosti mladih. Mislim, da vsi vemo, da so mladinske delovne akcije v neposrednem gibanju jugoslovanske mladine vedno bile in ostajajo značilna in pomembna oblika njenega delovanja. Tak način delovanja mladine že od začetka predstavlja nedvomno in resnično manifestacijo privrženosti idejam in nalogam naše socialistične revolucije. Med akcijo smo se okrepili s toplo malico in potem še z večjim elanom nadaljevali z delom. Naše delo pa je spremljalo še toplo spomladansko sonce, ki je tudi pripomoglo k večji delavnosti. Ob koncu akcije smo se zbrali na dogovorjenem mestu, kjer se nam je tov. Ogo-revc zahvalil za pomoč, nas prosil za sodelovanje v prihodnje in nam pri našem nadaljnjem delu zaželel kar največ uspeha. Marta Orešnik Tudi sprehod v urejenem parku je prijetnejši Mladinska pohodna enota obiskala partizansko bolnišnico Mladinska pohodna enota iz Mengša je v nedeljo, 2. aprila, organizirala pohod lz Mengša v Komendsko dobravo, kjer so obiskali znano partizansko bolnišnico dr. Tineta Zajca. V Komendi so se jim priključili tudi tamkajšnji mladinci in brigadirji, ki so preteklo leto z organizirano udarniško akcijo obnovili precejšen del bolnišnice. Mladim iz Mengša je o vojnih dogodkih na tem področju spregovoril tudi Stane Grglč, domačin In medvojni aktivist. V počastitev spomina nekaterih padlih na tem območju so mladinci iz Mengša ob spremljavi harmonikarja zapeli nekaj borbenih pesmi. Na bližnji jasi pa je bil vsak pogoščen s partizanskim golažem. M. J. Ob 70-letnici revolucionarke Anice Ivec UPORNA VSE ŽIVLJENJE življenje jo je postavilo pred trd In raskav zid, ko je imela komaj 8 let. Tedaj je namreč Anica Ivec s Križa izgubila očeta v prvi svetovni vojni. Mati je morala odslej sama skrbeti *a šest lačnih ust. Najstarejšemu je bilo devet, najmlajšemu le dobri dve leti. Prejšnji mesec je praznoval svojih 70 pomladi, čeprav bd ji človek presodil vsaj 10 manj. Res je skromna, vendar niti najmanj tiha, mrka in vase zaprta, kot sem pričakovala od žene, ki jo je življenje že od rana pestilo, posebno pa vojna, v kateri Je aktivno, od začetka do konca trdno stala na strani Pravice. Njene oči so vselej Siale opazovati, njeno srce Je bflo od nekdaj pravičen sodnik, zato ni nikoli omahovala, zakaj že od otroštva in 8e danes najbolj sovraži hd-navščino, lakomnost in krivico. In prav ta, globoko v njej zakoreninjena in neomajna miselnost ji je pomagala prebroditi težave, ki jih * njenem življenju ni bilo •halo. Na Križ je prišla leta 1948 iz Metlike, kjer je bila rojena, kjer je ob delu na kmetiji in knjigah preživljala svoje otroštvo, kjer se je izučila za šiviljo, imela svojo obrt in, kjer je bila tudi Predana aktivistka narodno osvobodilnega gibanja. Vprašala sem jo, kako jo Je pot zanesla tako daleč od rojstnega kraja? »Za marsikoga Je morda to čudno in nerazumljivo naključje, zame pa povsem enostavno. Marsikdo je nesrečen, če svojega poklica ne opravlja z ljubeznijo. Vidite, tudd mene ni niti najmanj veselilo nenehno sedenje za šivalnim strojem. Mati nas je hotela pač vse otroke spraviti do primernega kruha, ker je sama preveč okušala trdoto zemlje. Takole nam je govorila: — Poklica, ki se ga boste izučili, vam ne more nihče vzeti, zemlja vas bo pa tudi počakala. — Celo precej zemlje je prodala, da smo se lahko šolali. Jaz pa sem za-rana spoznala, da delo v zaprtem prostoru ni zame. Ljubezen do zemlje, živali in narave sploh, me je gnala ven, kamorkoli. Ko so mi predlagali zaposlitev v Perut-"Irn na Križu, sploh nisem oklevala, saj mi je bilo delo z živalmi že od nekdaj Pri srcu. Tudi doma sem rada skrbela za piščance in dostikrat so me stranke, ki so prišle pomerjat obleke, našle v hlevu ali na dvorišču med perjadjo. Nekaj znanja sem pridobila še na tečaju v Ljubljani in svoje novo delo z veseljem opravljala vse do upokojitve.« Anica Ivec je bila vedno uporna in neustrašna, že od svoje rane mladosti, ko se je prvič uprla krivičnemu dejanju svojega osnovnošolskega učitelja. Človek, ki se jI je zaradi nepoštenja zameril, je za vedno odpadel iz njenega srca. Prav ta njena trdnost, resnicoljubnost in neustraš-nost jI je veliko pripomogla KULTURNI KOLEDAR ČETRTEK, 20. aprila 1978 • Otvoritev razstave Razvoj poštnih zvez in poti na Gorenjskem v dvorani nad kavarno, ob 18. uri (odprla bo do 28. aprila). TOREK, 25. aprila 1918 • Proslava v počastitev dneva OF slovenskega naroda ln Praznika dela v kinu Dom, ob 19. url. PONEDELJEK, 1. maja 1978 • Praznovanje delavskega praznika v Kamniški Bistrici, pričetek ob 10.30. ČETRTEK, 11. maja 1978 0 Otvoritev likovne razstave učencev osnovne šole F. Albreht v dvorani nad kavarno, ob 18. url. PETEK, 19. maja 1978 • Klub študentov priredi koncert Akademskega pevskega zbora v dvorani kina Dom, ob 20. url. TOREK, 23. maja 1978 • Gledališka predstava MGL; Dona Kosita; ob 18. liri za mladinski In ob 20. url za večerni abonma. ČETRTEK, 25. maja 1978 • Otvoritev razstave Exlibris v avli osnovne šole Ko-menda-Moste. PETEK, 28. maja 1978 • Koncert ženskega m moškega pevskega zbora Solidarnost v počastitev dneva mladosti v kinu Dom, ob 20. uri. ANICA IVEC pri njenem revolucionarnem delu v času okupacije. »2e pred vojno, ko še nisem bila član ZK, me je navduševalo napredno gibanje članov partije, s katerimi sem tudi veliko sodelovala. V tem duhu sem vzgajala tudi »svoja dekleta« (vajenke in pomočnice v šiviljski delavnici), ki so skoraj vse postale predane vojne aktivistke. Leta 1942 so me kot osumljenko sodelovanja s partizani za nekaj časa celo zaprli skupaj z mojo pomočnico. Vendar sva se dobro držali, saj nisva ničesar priznali in kmalu so naju izpustili. Nikoli me nd bilo strah, tudi tedaj ne, ko sem opravljala nevarno in odgo- vorno delo pri Tehniki in, ko smo v naši hiši razmnoževali Poročevalec. Ker smo bili vsi v družini predani revolucionarnemu boju za svobodo, so našo mamo in svakinjo z dvema otrokoma odgnali najprej v internacijo na Rab, od tam pa v Gonars, kjer je mama tudi umrla. Materine besede so mi še danes življenjsko vodilo, ko je nam, otrokom, dejala: — Nikoli ne storite nikomur kaj takega, česar ne želite, da bi drugi storili vam!« — Tovarlšica Anica je za svoje hrabro in predano štiriletno delo v narodno-osvobodil-nem gibanju prejela šest odlikovanj: od leta 1941 pa je nosilka partizanske spomenice. Kot je sama dejala, ni nikoli stopila kot revolucio-narka v nevarne akcije z mislijo na kakršnokoli odlikovanje, temveč jo je gnala dolžnost, ker je v življenju najbolj sovražila krivico in izkoriščanje. Seveda pa ji pomenijo odlikovanja veliko priznanje. Vsa povojna leta je veliko delala kot družbeno-politična aktivistka v naši občini in svoji krajevni skupnosti, kljub temu, da je dolga leta živela sama, brez družine, kakor živi še danes kot starostna upokojenka, pravi, da dolgočasja sploh ne pozna. Zelo rada bere, dela na vrtu, se udeležuje izletov, poleg tega pa se večkrat sestane z nekdanjimi soborci in prijatelji, s katerimi prav rada o marsičem pokramlja. »Vse to pa mi vzame toliko časa«, pristavi ob koncu, pol v šali, pol zares, »da mi ga včasih celo zmanjka«. Ob slovesu sem Ji zaželela še veliko zdravja in prijetnih srečanj, njej pa so lica zažarela v prisrčnem nasmehu, ko je dodala: »Prepričana sem, da mi bo moja upornost pomagala dočakati sto let!« To jd iz srca želimo tudi mi in ji iskreno čestitamo ob njeni 70-letnioi! Mira Jančar Razstava žuželk Od 1. do 8. 4. 1978 je bila na osnovni šoli Komcnda-Moste razstava žuželk, katere pokrovitelj je bilo Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija iz Ljubljane. Razstavljali so učenci biološkega krožka OS Komenda-Moslc, njeni nekdanji učenci, člani društva z Gorenjske (Domžal, Trzina, Preserij, Kamnika, Škofje Loke In Kranja) ter entomologi Biološkega inštituta Jovana Hadžija Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Razstavljenih je bilo 5912 žuželk z vsega sveta, prevladovali pa so metulji in hrošči. Ta velika razstava je bila organizirana na OŠ Komenda-Moste kot priznanje za uspešno delo učencev-krožkarjev, ki so hkrati tudi najmlajši člani Slovenskega entoinološkcga društva. Učenci šole so s svojimi zbirkami sodelovali že na razstavi žuželk novembra 1976 v Ljubljani, ki jo je organizirala entomološka sekcija Štefana Michielija. METKA KLEMENC GIMNAZIJSKI TEDEN KULTURE Konec marca je na gimnaziji potekal teden kulture. S prireditvami smo hoteli popestriti kulturno dejavnost Kamnika in pokazati, da smo sposobni organizatorji kultur, nlh prireditev. Da bi popestrili spored, smo k sodelovanju povabili priznane slovenske umetnike. Tako se nam je 24. marca predstavil Polde Bibič s svojo monodTamo Peter Furlež. Dvorana nad kavarno je bila zasedena, kar se pri drugih prireditvah ni več ponovilo. DA JIH NE BI POZABILI — SLAVKO KOČAR SPOMIN, KI NE ZAMRE Na kratko bom orisala njegovo življenjsko pot. O njegovem predvojnem življenju sta mi pripovedovala stara mama in oče. Od 8. leta pa vse do odhoda v partizane je zanj skrbela njegova sestra ali moja stara mama. Leta 1930, po končani osnovni šoli, se je šel učit za ključavničarja k Titanu. Ko se je Izučil, ni dobil zapo-plitve, zato je odšel v Ljubljano. V tistem času je bilo težko dobiti delo. Stric je odšel v Kruševac k vojakom, leta 1940 se je vrnil. Tokrat se je zaposlil pri Titanu. Povezal se je z odporniškim gibanjem. Kmalu po kapitulaciji stare Jugoslavije je prinesel domov puško, s katero je 27. julija 1941 odšel v partizane, in sicer v Dupliško četo. Mama mi je pripovedovala, kako so jo žandarji zasliševali zaradi brata, in kako je v zadnjem hipu skrila Slavko-ve slike, ki jih je pobasala v štedilnik. Ko so mamo Nemci odpeljali na gestapo, se Je hčerka vrnila iz Šole, zakurila, in tako so pogorele vse slike. Stric se je že pred vstajo povezal s trojko, ki so Jo sestavljali bratje Ocepek (Julij, Ciril in Ivan), delovali so na domačem območju v Volčjem potoku. Brate Ocepek opisuje Jože Vidic v knjigi Beg z morišča. Naloge trojke so bile izvršiti napisne akcije in vzpodbujati ljudi k uporu. Potem je odšel v Cankarjevo brigado, s katero se je boril na Dolenjskem. Sodeloval je v velikih bitkah in v eni od teh že na pragu svobode izgubil nogo. Na zdravljenje Je odšel v Italijo v mesto Bari. 2e pred tem je bil trikrat ranjen. Iz bolnice se je vrnil v že osvobojeno Ljubljano. Tudi po vojni ni miroval. Vključil se je v razne organizacije in politično veliko deloval. Bil je vzor drugim kot vesten komunist. Služboval Je v Celju, Slovenj Gradcu in Ljubljani. Pred letom dni, točneje 16. 4. 1977, pa je umri za posledicami prometne nesreče v bližini rojstnega kraja v Radomljah. Zelo ga cenim in spoštujem, ponosna sem nanj. Ko Je bil stric še živ, sem mu napisala spis, ki ga danes objavljam. Ni se bal ropotanja pušk in ne mitraljezov. Ni se bal mraza, ne burje, ne snega. Ni se bal niti jeklenih ptičev, ki so želi smrt in pulíala svetleče iskrice. Ne, nikogar se ni bal. Korakal je strumno, ponosno, saj se je zavedal, da hodi po svoji zemlji. Stric Slavko se je že pred NOB kot delavec boril za svoje pravice, med vojno kot hraber partizan in komunist, in še danes je tak, ostal je človek, ki ga naša domovina potrebuje. Ze v prvih vrstah je odšel v hosto in v zadnjih se je vrnil. To je človek, ki ne prenese sovraštva, ki je poln dobrote in ljubezni. Do zadnje drobtinice je razdelil svoj delež med ranjence: »Oni so bolj potrebni hrane, potrebujejo moč«, je dejal. Stricu pa je ostal trajen spomin na partizanske dni. Januarske noči leta 1945 so partizani napadli belogardis-tačno postojanko. Partizani so jurišali po hribu navzdol, prav tedaj pa je švignila granata. Ta se je razletela na nešteto majhnih delcev, ki so pomenili smrt. Tak drobec je zadel tudi strica. Ker je želel, da nudijo pomoč najprej drugim, bi skoraj izkrvavel. Na ta davek ga spominja proteza, lesena noga. Velikokrat ga boli, pa reče: »Ah, samo da ni kaj hujšega«. Da, tak je bil moj stric. Občudujem ga in ponosna sem nanj. Vidite, čeprav ga odlikuje prav vse, pa vendar ni na platnicah knjig in ni tako znan, toda moja platnica srca zavzema veliko površino o nJem. Občudujem ga. Na njegovi zadnji poti so se poslovili od njega tudi tovariši, s katerimi je leta 1941 odšel v partizane, da bi izboril svobodo, lepšo bodočnost, katero danes uživamo. Vanja K. Prvi večer je bil na sporedu recital poezije Otona Zupančiča. Recitatorji so znali pritegniti občinstvo in vse se je prav lepo izteklo. 27. marca je bil v dvorani nad kavarno predstavitev eksperimentalne glasbe. Zal smo morali ugotoviti, da med gimnazijci ni zanimanja za tovrstno glasbo. Udeležba občinstva je bila preskromna. Druga popestritev programa je bil vsekakor pesnik in igralec Tone Kuntner. Za začetek so zopet poskrbeli naši recitatorji, ki so povedali nekaj njegovih pesmi ob spremljavi klavirja. Mislim, da smo vsi občutili pesnikovo navezanost na zemljo in ta navezanost se mi je zdela še pristnejša ob zvokih ljudske pesmi, ki je donela iz klavirja. Pesnik nam Je prebral nekaj svojih pesmi, ki bodo natisnjene v njegovi novi pesniški zbirki. Recital »Tagore« je postavil piko na i. Tako nekako je potekal kulturni teden. Nekoliko smo bili razočarani nad slabo udeležbo gimnazijcev na vseh prireditvah, čeprav je bilo obveščanje v redu. Pohvalil bi literarni krožek, ki je bil glavni iniciator teh prireditev; pozabiti pa ne smemo tudi na foto in likovni krožek, ki sta v avli gimnazije pripravila razstavo svojih del in tako pripomogla k še večji pestrosti. Brane Spruk Industrijsko podjetje ALPREM Kamnik priporoča svoje izdelke in storitve: — izdelovanja in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija — opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst — stavbno ključavničarstvo Iskrene čestitke za praznik dela 1. maj Zares čuden par Novembrska napoved, da bo premiera komedije Zares čuden par v izvedbi igralcev dramske skupine Jože Kodra konec januarja ali v začetku februarja, se ni v celoti izpolnila. Premiera je res bila, vendar šele v aprilu. Kot že nekaj let doslej, so se tudi letos ponovile težave z igralci, prostorom. Vse je šlo lepo in v redu, dokler so imeli bralne vaje in aranžir-ke v dvorani nad kavarno, začelo pa se je zapletati, ko je bilo treba vaje prestaviti na oder. Kje dobiti oder? Prošnjo za uporabo odra v kamniški kinodvorani, so jim zavrnili. Res so jim ponudili, da vadijo na njem dva dneva v tednu, (dopoldne) vendar jim ta termin ni ustrezal. Iskali so primerno dvorano in končno so se jih usmilili v šmarci (če so vadili v takem mrazu, kot je bil na dan premiere v neza-kurjeni dvorani,...) Konec koncev pa je glavno, da je predstava uspela. Nastopajoči so nam pripravili skoraj dve urici prijetnega razvedrila. Zares čuden par je ameriška bulvarka z zanjo značilno besedno in situacij-sko komiko. Dva ločenca živita v enem stanovanju, pri njima se zbira kvartaška družba, nad njima stanujeta dve mladi dekleti --- v tem krogu se giblje vse dogajanje. Čeprav so bulvarke ; izrazito komične, pa se včasih za plehkim in cenenim smehom skrivajo tudi globlje resnice našega življenja. Tudi Simonovo delo Zares čuden par ni brez nekih skritih simbolov, resnic, zakritih za pisano masko komičnosti. Ne vem kdo, a ne-koč je nekdo rekel, da je v dobri komediji veliko več solza kot drami, polni žalosti in joka, le da jih v prvi nekateri niti ne opazijo, kaj šele občutijo. V aprilu se je dramska skupina predstavila z Zares čudnim parom v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine in v kamniški kinodvorani, v načrtu pa ima še nekaj gostovanj, ki pa jih bo najbrž organizirala šele v jeseni. SONJA HRIBOVŠEK Od nas samih zavisi čistoča in izgled kraja VARNO V UREJENEM OKOLJU Tako kot vsako leto Do tuda letos komisija za varstvo okolja in spomenikov NOB pri Turistični zvezi Slovenije organizirala tekmovanje »Izbiramo najbolj prizadevni turistični kraj v Sloveniji v letu 1978«. Letošnje tekmovanje je dopolnjeno s komponento varnosti v cestnem prometu in tekmovanje bo pod geslom »VARNO V UREJENEM OKOLJU«. Posebna komisija bo v času od 1. junija do 30. septembra obiskala posamezne kraje v Sloveniji in ocenila njihovo vsestransko urejenost ter najbolj prizadevnim krajem podelila posebna priznanja. Pri ocenjevanju bo komisija upoštevala predvsem: 1. Splošno urejenost pokrajine (izgled neposredne okolice kraja, izgled in stanje cest do kraja in iz njega, izgled in stanje voda in obrežij, stanje gozdnih površin, urejenost odlagališč smeti) 2. Splošno urejenost kraja (izgled kraja kot celote, javnih in stanovanjskih stavb, čistoča zunanjih javnih prostorov, urejenost javnih parkov, zelenic in nasadov, urejenost vrtov, ocvetličenje balkonov in oken, vzdrževanost šolskih zgradb in okolice) 3. Prometno urejenost kraja (stanje prometne in turistične opreme ob cestah, urejenost cest in ulic v križiščih, prehodov za pešce, pločnikov, parkirnih prostorov, avtobusnih postajališč, čistost cestišč idr.) 4 Urejenost kulturnih vrednost (urejenost kulturnozgodovinskih spomenikov in njih okolice, sakralnih spomenikov, pokopališč idr.) 5. Urejenost spomenikov NOB (dostopi do spomenikov, urejenost okolice ter stanje in izgled spomenikov) 6. Urejenost javnih lokalov in njih okolice (urejenost gostinskih lokalov in vrtov, čistoča in opremljenost ter izgled gostinskih in trgovskih lokalov, urejenost izložb idr.) 7. Urejenost infrastrukture v kraju (stanje in urejenost kopališč, športnih objektov in sprehajališč) V predlanskem letu je Kamnik prejel priznanje in nagrado kot tretje najprimerneje urejeno mesto v Sloveniji. Zakaj se tudi letos ne bi potrudili in uredili našega kraja, ne samo zaradi priznanja, temveč predvsem zaradi lepega in čistega okolja. TURISTIČNO DRUŠTVO VABI zato k sodelovanju vse občane, delovne in druge organizacije ter društva v želji, da se čim skrbneje pripravimo na omenjeno ocenjevanje in storimo vse v akoiji: OČISTIMO SLOVENIJO IN VZGOJIMO SAMEGA SEBE. V mesecu maju bomo skupno s sorodnimi organizacijami organizirali akcijo »Mesec varstva okolja in čistoče«. V ta namen bodo občani prejeli primerna navodila, organizirali pa bomo tudi nekaj predavanj o varstvu in čistoči naše sredine. V okviru Turističnega društva je imenovana posebna komisija, ki bo ocenila ureditev vrtov in okolice ter najpriza-devnejšim občanom in organizacijam podelila primerna priznanja. Zaradi uspešnejšega in izčrpnega dela vabimo občane, da svoje sodelovanje prijavijo pismeno do 15. maja 1978 na naslov: Turistično društvo Kamnik. Pričakujemo, da bomo v akciji za čistočo okolja, v katerem živimo in za lep izgled našega kraja in okolice sodelovali vsi občani in delovni ljudje. TURISTIČNO DRUŠTVO DRAŽJE KINO VSTOPNICE Izvršni svet kamniške občinske skupščine je soglašal s predlogom Kinopodjetja Kranj, ki zahteva povišanje cen kino vstopnicam. Nove cene vstopnic so odslej za sedeže v parterju 12 dinarjev (prej 10 din) in za balkonske sedeže 14 dinarjev (prej 12 din). Cene vstopnic za premierske predstave v obeh kinematografih, v kinu »Dom« v Kamniku in kinu »Duplica« na Duplioi, pa bodo še za 2 dinarja dražje kot ob običaj, nih predstavah. Cene vstopnic se navadno povišajo enkrat letno. Nove vstopnine so usklajene s cenami v drugih krajih Slovenije, ki so tudi med 9 in 16 dinarji. Na spremembo cen so vplivali predvsem višji stroški najemnin za filme. Pričakujemo, da bo tudi izhira filmov boljša kot do sedaj, saj so večinoma prevladovali filmi, polni nasilja in groze. Zal pa taki filmi najbolj polnijo ki-nodivorane. -t DEŽURNE TRGOVINE za prvomajske praznike Sobota, 29. 4. 1978 od 7.—13. ure vse trgovine Sobota, 29. 4. 1978 od 13.-19. ure MARKET BAKOVNIK, Bakovnik POSLOVALNICA CENTER, Titov trg POSLOVALNICA HRANILA, Kidričeva cesta Nedelja, 30. 4. 1978 od 8.—11. ure MARKET BAKOVNIK, Bakovnik Torek, 2. 5. 1978 od 8.—II. ure EMONA MARKET, Trg talcev SAMOPOSTREŽBA ZAPRIOE SAMOPOSTREŽBA DUPLICA SAMOPOSTREŽBA KOMENDA Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi sklepa 90. in 108. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne 13. 9. 1977 in 6. 4. 1978 ter zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 13/74) in Pravilnika o nakupu in oddajanju na jemnih stanovanj in razdeljevanju stanovanjskih posojil ter pogojih za Javno dražbo in pismene ponudbe za nakup stanovanjskih hiš in stanovanj družbene lastnine v upravi Skupščine občine Kamnik naslednjo JAVNO DRAŽBO za prodajo zasedenega dvosobnega stanovanja — montažne hiše na Vrhpolju št. 5/25a s funkcionalnim zemljiščem, ki sloji na pare. št. 115/8 k. o. Nevlje v skupni izmeri 350 kv. metrov, pod naslednjimi pogoji: — izklicna cena je 403.072,95 din — kupec mora obvezno položiti kavcijo v višini 10 odst. od izklicne cene — prednostno pravico nakupa tega stanovanja ima dosedanji imetnik stanovanjske pravice — v primeru prodaje stanovanja se izvrši poračun vloženih sredstev dosedanjega imetnika stanovanjske pravice na podlagi cenilnega mnenja. Interesenta morajo vložiti pismene ponudbe najkasneje do 8. maja 1978 v zaprtih kuvertah z oznako »Za javno dražbo dvosobnega stanovanja«, na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Kamnik, Cankarjeva št. 11. Interesenti morajo kavcijo položiti na žiro račun št. 50140—601—32398 Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG Kamnik. Odpiranje ponudb bo v ponedeljek, dne 15. maja 1978, ob 8. uri v prostorih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik v Kamniku, Cankarjeva št. 11. Ponudbe bo odpirala tričlanska komisija, ki jo imenuje Izvršilna odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti. Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb. ETA KAMNIK potrebuje za opravljanje delovne naloge predelava povrtnin večje število delavcev Osebni dohodki od 4.000 din do 5.600 din Nudimo tudi možnost solidnega zaslužka upokojencem in gospodinjam pri čiščenju povrtnin. Vabimo vse zainteresirane delavce, da se osebno zglasnjo v kadrovski službi podjetja, kjer lahko dobijo podrobnejše informacije. KRVODAJALSKA AKCIJA Letošnja krvodajalska akcija je vezana na pomembno obletnico na področju krvodajalstva na Slovenskem, 25-letnico krvodajalstva v organizaciji Rdečega križa Slovenije, 8. maja, ko je mednarodni dan Rdečega križa, pa poteka tudi 150 let, odkar se je rodil Henry Dunat, utemeljitelj RK. Zelja nas vseh je, da v tem letu kar najbolje organiziramo to humano akcijo. KRI DAJEMO DANES - MORDA JO BOMO 2E JUTRI POTREBOVALI TUDI SAMI! Kako porabimo darovano kri? V bolnišnicah SRS potrebujemo letno preko 200.000 litrov krvi. V Sloveniji mora priti letno na odvzem krvi vsak četrti občan. UPORABA KRVI Pri večjih krvavitvah, operacijah in izjemnih transfuzijah potrebujemo kri 3 do 50 krvodajalcev. Konser-virana kri je uporabna samo 21 dni. Človek ima kakih 5 litrov krvi (1/13 telesne teže). Do pol litra krvi lahko dä vsak zdrav moški vsake tri mesece, ženska pa vsake štiri mesece. Kri lahko dä vsak zdrav človek od 18. leta naprej. Pred odvzemom pa vsakega krvodajalca pregleda zdravnik. KAJ MORATE VEDETI? Pred dajanjem krvi nikar ne jejte mastne hrane. Zajtrkujte le čaj, kruh in marmelado, ne pa mleka, surovega masla in ne pijte alkoholnih pijač. Po oddaji krvi boste prejeli krvodajalsko izkaznico z navedbo vaše krvne skupine. Ce pa izkaznico že imate, jo prinesite s seboj, da vam vpišejo odvzem krvi. KJE SE LAHKO PRIJAVITE? V delovni organizaciji, v krajevni skupnosti KO RKS, na občinski organizaciji RK Kamnik. Z. M. GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, obrat Kamnik čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku dela 1. maju LJUBLJANSKA BANKA — gospodarska banka Ljubljana, poslovna enota Kamnik čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom ob prazniku dela 1. maju Obrtno podjetje USLUGA Kamnik čestita vsem cenjenim strankam in vsem delovnim ljudem praznik dela 1. maj LONČARSKO PODJETJE KOMENDA čestita praznik dela 1. maj Ob prazniku dela i. maju čestitamo vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem MENINA, tovarna pogrebne opreme Kamnik — šmarca KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem ob 1. maju Vsem gostom in občanom čestita za praznik dela 1. maj Gostinsko podjetje PLANINKl KAMNIK Podjetje MESO KAMNIK čestita za 1. maj vsem svojim cenjenim odjema! cem in vsem delovnim ljudem ŽIVILSKA INDUSTRIJA ETA KAMNIK čestita vsem poslovnim partnerjem in občanom praznik dela 1. maj ŽITO LJUBLJANA, obrat Vesna v Kamniku čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik želi vsem svojim kupcem prijetno praznovanje delavskega praznika 1. maja in priporoča svoje izdelke: 0 frotir brisače • frotir plašče za dom in plažo • modne kravate Industrija pohištva STOL Kamnik čestita praznik dela 1. maj vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem ZARJA, obrtno in montažno podjetje Kamnik čestita ob prazniku dela 1. maju in priporoča storitve v svojih obratih Priporočamo: — elektroinstalacijska dela — kovinsko instalacijska — vodovodno instalacijska — kovinsko konstrukcijska — kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela Kemijska industrija »KAMNIK« Kamnik čestita za praznik dela 1. maj in priporoča svoje izdelke: RAZSTRELIVA: praškasta, vodoplastična, metanska, seizmična SMODNIKI: rudarski in lovski VŽIGALNA VRVICA: počasi goreča METALURŠKO LIVARSKA SREDSTVA: eksotermne mase in posipi, termoizolacijske mase in posipi, ločilci, lovna praški ALUMINIUM PASTE ALUMINIUM PRAH PIROTEHNIČNI PROIZVODI za rudarstvo, ognjemete PLASTIČNE FOLIJE IN IZDELKE: polietilenski rokavi in folija in vrečke, tiskane in netiskane ter nylon folija Splošno gradbeno podjetje »GRADITELJ« KAMNIK, Maistrova 7 čestita za praznik dela 1. maj in se priporoča za naročila vseh gradbenih del TITAN, tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik n. sol. o. proizvaja: — fitinge črne in pocinkane — navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno in pohištveno mizarstvo — ulitke in temperne ii tine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo — motorne mesoreznice — druge proizvode za široko potrošnjo Ob prazniku dela čestita vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem Kemična industrija »DONIT« Medvode, z n. sol. o. TOZD Kamnik PROIZVODNI PROGRAM TOZD »SVIT« — elektroinstalacijska materiali, dekorativna keramika TOZD »TRIVAL« — elektroizolaoijski materiali, razni poliester profili, gumbi TOZD KEMOSTIK — čistila za gospodinjstva in avtomobile, brusne in poiirne paste, lepila za gradbeništvo, industrijo, obrt in široko potrošnjo DONILIT — tekoča plastika za zaščito garaž, balkonov, silosov, skladišč in proizvodnih prostorov Ob prazniku dela čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem. KOČNA, trgovsko podjetje na veliko in malo čestita ob prazniku dela 1. maju vsem delovnim ljudem RUDNIK KAOLIN A ČRNA KAMNIK čestita ob delavskem prazniku 1. maju vsem poslovnim prijateljem in deiovnmi ljudem ^.Kamniku pet organizacij SZDL BOUE ORGANIZIRANI Večletne razprave v organizaciji socialistične zveze in zvezi «ornunistov so bile usmerjene v izbiro najboljšega načina organiziranja občanov. Velika mestna organizacija SZDL ni in mogla zaživeti ter je bila njena dejavnost usmerjena prefino na delo izvršnega odbora. Pred tremi leti so se v organizaciji rezervnih vojaških starešin odločili, da bodo kamniško organizacijo razdelili na pet delov. Z ustanovitvijo manj-organizacij so poživili svoje delo in vanj vključili večje "«vilo svojih članov. Proučena in dobro izvede-nova organiziranost ZRVS ' Kamniku je bila tudi vzpo w»uda za podoben način or-B^niziranja socialistične zve-te. Jeseni so že bile prve konference v petih novih or. g^izacijah SZDL v mestu, ^ejšnja mestna organizaci-je bila razdeljena na kra-fano organizacijo Center-Po-'iarne, Zaprice, Mekinje, Pe-rovo-Trško polje in šutno. Takoj ob ustanovitvi so se Vodstva novih krajevnih organizacij SZDL zavzela za Predvolilne priprave in ob Jlspešnem zaključku volitev lahko že ocenjujejo svoje de-Vse predsednike krajevnih organizacij smo povprašali o programih dela njiho-*™ organizacij v prihodnje. ALEKSANDER ERMAN, Predsednik KO SZDL Center-poljane: »Ker smo šele na začetku svoje dejavnosti v lovem sestavo, se je naš izvršni odbor v glavnem sestajal v okviru predvolilnih Priprav. Sedaj bo potrebno z delom resno pričeti in Predvsem v sodelovanju s wetom krajevne skupnosti, v prvi vrsti pa moramo ustanoviti potrošniški svet.« GABRIJEL PODGORNIK, Predsednik KO SZDL Zapri-°e: »Kot novoustanovljena krajevna organizacija bomo morali najprej poskrbeti za Primeren prostor, kjer se bomo lahko sestajali. Sem mišljenja, da bo sedaj, ko smo razdeljeni po področjih s skupnimi interesi, delo mnogo bolj koordinirano steklo. Poleg potrošniškega sveta bo potrebno počasi ustanoviti še ulične odbore, da bo čim boljša povezava vseh krajanov z bazo.« FRANC KRAŠEVEC, predsednik KO SZDL Mekinja: »Razdelitev ene, mnogo preobširne krajevne organizacije SZDL, se je pokazala zelo smotrna. Ljudje z večjim zaupanjem prihajajo na sestanke, naša naloga, da bomo Aleksander Erman Franc Kraševec Gabrijel Podgornik čim več v neposrednem stiku s krajani, pa bo tudi lažje realizirana, šele s takim načinom dela zavzema SZDL tisto mesto, ki ji pripada.« MIRKO ŠUBEU, predsed-ndk KO SZDL Perovo-Trško polje: »Ta razdelitev je bila pogojena z našo težnjo, da bi krajevne organizacije čim bolj približali krajanom. No va organizacija pa se bo morala še nadalje oblikovati v smeri utečene in koordinirane organizacije. V začetku so še seveda določene pomanjkljivosti, med te prav gotovo sodi tudi ta, da smo zaradi temeljitejših priprav na volitve nekoliko zanemarili druge, ravno tako pomembne naloge.« ANTON ISTENIC ml., predsednik KO SZDL šutna: »Glede na to, da bo v prvi vrsti potrebna revitalizacija in ureditev tega dela mesta, nas čakajo precej zahtevne naloge. Poleg tega pa sta v naši krajevni organizaciji dve povsem različni območji (staro mestno jedro in dve novi mestni jedri). Zato bo tudi iz tega j vidika dokaj zahtevno delo pri vsklajevanju mnenj in hotenj. Vendar pa bo v razdeljenih krajevnih organizacijah mnogo lažje delo vsMajevati, kot prej v eni sami preobširni organizaciji.« Mladi se urijo v prometni vzgoji Uspešen tečaj v osnovni šoli Komenda-Moste PIONIRJI KOLESARJI Mirko Sabelj Anton Istenič Osnovna šola Komenda — Moste je ob izdatni pomoči Avfco-moto društva Kaannik organizirala tečaj in izpite za učence — kolesarje. To dolžnost nalaga vsem osnovnim šolam zakon o varnosti cestnem prometu iz leta 1975, ki v 30. členu določa, da otroci starejši od sedmih let lahko samostojno vozijo kolo v prometu na cesti le, če se v šolah usposobijo za vožnjo s kolesi. Izpit za pridobitev kolesarske izkaznice obsega teoretični del in praktično vožnjo. U-deležba otrok kolesarjev v prometnih nesrečah kaže na nujnost, da je čim več otrok usposobljenih za vožnjo s kolesom in da starši vse preveč pozabljajo na previdnost in svojo dolžnost ter svoje malčke puščajo s kolesi na cesto brez spremstva, ustrezne us-posobljenosta in poznavanja cestno prometnih predpisov. V osnovna šola Komenda— Moste je opravljalo izpit za kolesarje preko 130 učencev te šole. Največ težav so imeli učenci pri reševanju nalog o križiščih na testnih polah, nekateri pa tudi pri prometnih znakih. Pri praktični vo2nji so naredili največ napak ob zavijanju v levo ter neupoštevanju znaka »STOP«. Zato bodo morali nekateri izpit ponavljati v mesecu maju. Kolesarska izkaznica sama ne bo dala poroštva za varno vožnjo s kolesom, če pionirji kolesarji na cesti ne bodo u-poštevali tistega, kar so se naučili na tečaju. Za varno vožnjo je potrebna nenehna prometna vzgoja v šolah, pa tudi starši lahko veliko pripomorejo za večjo varnost svojih otrok na cesti. Potrebna bodo nenehna o-pozarjanja in primerni vzgledi maj) USPEŠNO SOFINANCIRANJE PLANOV KS 'o samoupravnem sporazumu o »"financiranju planov krajevnih skupnosti so delovne organizacije I Jf*". w7 prispevale skupno |4*t.orta. Povabili so tudi častne člane in dnižbenopolitične delavce iz krajevne skupnosti Komenda in iz Kamnika, med katerimi sta bila todi Franc Sve-telj, predsednik skupščine občine Kamnik ta Janko Juhant, ored-sednik krajevne skupnosti Komenda. Na obenem zboru so kritično ocenili dosedanje delo športnega društva ter njihovih klubov 'er sekcij in strelske družine Komenda. Staremu vodstvu ter odboru so dali razresenico in izvolili novega. Za predsednika športnega društva Komenda je bil ponovno izvoljen Prane Zadrga!. Po končanem občnem zboru je bila slovesna otvoritev novih prostorov športnega društva ta strelske družine Komenda, kjer Imajo moderno urejeno strelišče. Zelo lepo urejeno imajo garderobo, kopalnico in tudi sobo, kjer se bodo sestajali. Slavnostni govor je imel Ivan Porsta, predsednik strelske zveze Kamnik, ki Je opisal težave in uspehe strelcev iz Komende, kakor tudi ostalih v občini Kamnik ter Jim zaželel mnogo uspehov. S. KRMA VN AR ZIMSKA SOLA ¥ NARAVI Osnovna šola Komenda-Moste je že tretjič zapored organizirala zimsko šolo v naravi za pete razrede. V sodelovanju s Samoupravno interesno telesno-kulturno skupnostjo in Društvom učiteljev smu- čanja Kamnik, ki sta šoli nudila finančno ta strokovno pomoč, je 54 učencev zadnji teden marca preživeto na Pokljuki. Vreme je bilo sončno ta toplo, snežne razmere odlične. Po temeljitih pripravah celotnega programa so za realizacijo po-sfcrboli 4 učitelji smučanja in pedagoški vodja totv. Završnikioiva. Program je zajemal šolo smučanja, tu so bili vključeni elementi tekov in skokov, pohodi, predavanja o nevarnosti v gorah, prvi pomoči, smučarski opremi, zgodovini smučanja, plavanje in tebiu> vanj a v vseh disciplinah. Učenci so poslušali tudi zanimivo predavanje o Pokljuki iz časov NOB ta posebno o junaškem bojiu 3. Prešernove brigade, o čemer je slikovito pripovedoval narodni heroj tov. Milče. Ogled kasarne na Rudnem poffiju ta srečanje z vojaki je bilo enkratno doživetje. Predzadnji dan je minil v znamenju tekmovanj, podelitvi diplom ta laiilitumo-zabavnem večeru, ki so ga pripravili učenci sami. Rezultati posameznih disciplin po vrstah (samo zmagovalci) — veleslalom: Oibašek, Zorman, Oce-pek Plevel; plavanje: Cesar, Rep-nik, OvijaČ, Ipavec; skoki: Oibašek, Zorman, deklice niso nastopale; smuk: Petek, Zorman, Oce-pek, Zarmik; tete: Cibašek, Zorman, Hladie, Hrovat. Pomen takšne oblike šolanja je vsekakor velik korak v našem Izobraževalnem sistemu, saj vemo, da samo šolske klopi ne morejo vsestransko vzgojiti mladega človeka. Oas, v katerem živimo, nam narekuje oblikovanje današnjega šolarčka v juttrišnjiega delavca, sa-rnoupravljaica in zavednega državljana. Dobre psihofizične sposobnosti, ki jih najlažje pridobi mlad človek, pa so porok za izgradnjo našega socialističnega sistema ta družbenih odnosov . MARJAN SCHNABL programa potrebno precej truda ta sloge v akcijah. Glavna teža bremena bo vsekakor odpadla na novoizvoljen upravni odbor kluba, ki ga bodo vodili predsednik Alojz Lah, podpredsednika Ivan Cibašek ta Milan Lavrenoič ter tajnik Peter Peterlin. Janka Juhanta, ki je 30 let uspešno vodil delo kluba, je članstvo za njegove zasluge pri razvoju konjeniškega športa izvolilo za dosmrtnega častnega predsednika kluba. maj Pester nastop V začetku aprila je potekalo na osnovni šoli Toma Brejca šolsko prvenstvo v moderni gimnastiki. Nastopilo je 21 učenk, ki so zmagale na razrednih tekmovanjih. Ze pred leti sta začeli učiteljici telesne vzgoje Jana Pogačar ta Dragica Božionik v redne ure telesne vzgoje uvajati tudi osnovne baleta in modernih plesov. Dekleta so potem sama v roku štirinajstih dni »naštudirale« svoj program ter se pomerile v razrednih tekmovanjih. Tisti, ki smo tisti četrtek opazovali nastop učenk v telovadnici Toma Brejca, smo si najbrž edini, da je škoda, da se taka športna prireditev odvija le med štirimi stenami telovadnice in pred očmi učencev. Nastopajoče so plesale na klasične melodije ali pa v ritmu popularnih popevk, ki jih dan za dnem vrtijo na radiu. Vsekakor je bil izbor melodij pester. Poleg razlik v načinu izvajanja programa so se učenke razlikovale tudi v kostumih. Nekatere so nastopile v klasičnih dresih, ena je bila v moški preobleki, uporabljale pa so, vsaj nekatere, različne pripomočke — od dežnika do pisanega traku. Nekaj učenk Je zelo talentirainh za balet ta škoda le, ker so se tako pozno začele ukvarjati s to zvrstjo. Taka prireditev je najbrž med slovenskimi osnovnimi šolami edinstvena, v kamniški občini pa prav gotovo, škoda, da tega ne organizirajo tudi ostale šole, saj bi to tekmovanje potem preraslo okvire šolske prireditve in bi se razmahnilo v občinsko tekmovanje aH pa se še bolj razširilo. Strokovna komisija, ki je spremljala nastop učenk, je takole podelila prva tri mesta: — v mlajši skupini (5. ta 6. razred) je zmagala Breda Jereb, sledita ji Alenka Jevšnik in Nataša Vrhovnik; — v starejši skuptai (7. ta 8. razred) je prvo mesto zasedla Mateja Ribteršič, druga je bila Tanja Grinfeld, tretje ta četrto pa si delita Mojca Božič in Valerija Pisec. SONJA HRIBOVŠEK ■V V »••••O V nedeljo, 19. marca, je na kamniškem zračnem strelišču potekalo občinsko tekmovanje s serijsko zračno puško za »Zlato puščico«. Nastopilo je 39 tekmovalcev, ki so izpolnili normo na družinskih prvenstvih za »Zlato puščico«. Kot gost OSZ Kamnik Je tek-movanju prisostvoval tudi republiški strelski sodnik Vrho-vec. Bil je zadovoljen z udeležbo in organizacijo tekmovanja. Rezultati: 1. Roman Radej — 548 kr.; 2. Ivan Peršin — 544 kr.; 3. Ivan Rihtar — 542 kr.; 4. Peter Bertoncelj — 541 kr.; 5. Bojan Burja — 540 kr.; 6. Janko Podgornik — 540 kr.! 7. Marjan Repič — 540 kr.; 8. ZLATA PUŠČICA Rranc Zore st. 535 kr.; 9. Milan Drolc — 532 kr.; 10. Franc Zore ml. — 530 kr. Preden napišem nekaj podatkov o republiški »Zlati puščici«, naj še povem, da so v soboto, 18. marca, trije kamniški strelci (Burja, Repič, Radej) nastopili za ekipo SRS na dvoboju avstrijske Koroške in SRS v Slovenskih Konjicah s standardnim zračnim orožjem. Spet velja povedati, da naši strelci redko razočarajo, saj so zasedli prva tri mesta (1. Burja, 2. Radej, 3. Repilč), Kranjčan Frelih pa je bil četrti. Tako je ekipa SRS zmagala s puško s 1485 krogi pred avstrijsko Koroško (1464 kr.). S pištolo pa je za krog razlike zmagala avstrijska Koroška. V soboto, 25. marca, je T Postojni potekalo republiško prvenstvo za »Zlato puščico«. Tekmovanja se je udeležilo sedem kamniških strelcev, ki so na občinskem predtekmo-vanju izpolnili predpisano normo 540 krogov. Med prvih dvajset pa sta se uvrstila le Ivan Peršin na 11. mesto in Radej Roman na 16. mesto. Glede na bo, da se je finalnega tekmovanja udeležilo 162 strelcev v predtekmovanjili po vsej Sloveniji, je njuna uvrstitev zadovoljiva, če ne že uspešna. Republiško »Zlato puščico« je osvojil Ervin Kor-bar iz Trbovelj s 570 krogi. Irena Vidmar j Zakaj tako? 1 V petek, 31. marca, je bila ob 12. uri v sejni dvorani občinske hiše sklicana skupščina SITKS (Samoupravne interesne telesno-kulturne skupnosti). Za to skupščino so bila pravočasno poslana vabila vsem 9 vodjem delegacij, ravno tako tudi potreben Smaterial. Ob napovedanem času so se delegati začeli zbirati, in ko je minila S »akademska četrt«, je tov. Pinterič, pod-9 predsednik skupščine, začel z delom. Da S pa bi delo skupščine v redu potekalo in 9 da bi bili njeni sklepi veljavni, mora J prisostvovati seji zadostno število delega-tov. In sklepi te skupščine bi morali biti pomembni, saj bi se odločalo o globalni jekt, Zarja, Rudnik kaoUna črna, ki ima- 9 jo vsi skupaj 1 delegatsko mesto; Menina S m Gozdno gospodarstvo, ki imata 1 dele- : gotsko mesto; Kočna, Viator gostinski obrati, ki imata 1 delegatsko mesto; Viator transport in PTT, ki imata 1 delegatsko mesto in osnovni šoli Franca Albrehta in Toma Brejca, Gimnazija Rudolfa J Maistra, vrtec, Zavod za usposabljanje 2 invalidne mladine itd., ki imajo skupaj 1 9 delegata. S Nikogar niso poslali tudi obrtniki in J kmetje, ki imajo vsak svojega delegata. 9 Zakaj to pišemo? Zato, da potrkamo • na našo samoupravljalsko zavest in odgo- § razporeditvi sredstev, torej o politiki v vornost, na odgovornost izvoljenih dele- • športu v Kamniku za celo leto. Zato je a najprej podala poročilo verifikacijska ko-9 misija. In ta je ugotovila, da skupščina S ni sklepčna, ker je prisotno premajhno 9 število delegatov. • Od 5 delegatov KS Kamnik ni bilo 0 prisotnega niti enega. Tudi iz KS Kamni-9 ška Bistrica ni bilo nobenega delegata, S ravno tako tudi ne iz KS Duplica, šmart-9 no in Tuhinj, skratka, razen delegata iz • KS Komenda, ki je bil prisoten, 9 dele-9 gotov od 10, kolikor fth imajo KS, eno-S stavno ni bilo (KS pomeni krajevna skup-9 nost). 9 Od 17 delegatov, kolikor jih ima zdru-2 ženo delo, jih je bilo prisotnih 10. Svojih 9 delegatov niso poslali »STOL«, ki ima 2 § delegatski mesti, Graditelj, Alprem, Prosi gatov. Mar ta ni padla na tem izpitu? g Dana nam je možnost, da odločamo res 9 o vseh straneh našega delovanja, pa te % pravice nočemo izleoristiti. Mar je to res? O Gotovo ni! Toda zaradi neodgovornih po- g sameznikov, ki niso dovolj resno razume- 0 li svoje samoupravljalske pravice in dolž- J nosti kot delegati, so ostali delegati, ki se 9 zavedajo, da samoupravljanje in delegat- 9 ske dolžnosti niso igra, ampak resno in ^ trdo delo, izgubili čas, ki bi ga lahko • izkoristili za delo. In tako je zaradi nere- % snih in neodgovornih posameznikov, ki 9 niso opravičili zaupanja, ki so jim ga izra- % žili delovni ljudje in občani, s tem da 9 so jih izvolili za svoje delegate, morala S biti skupščina SITKS prestavljena na po- 9 znejši čas. 9 K.N. » »»••••••••••••••»••••••••••»••••••••••••••••••©••••©•••••••»O y ^PLANINSKI KOTIČEK Tekmovanje za Štuparjev memorial V nedeljo, 9. 4. 1978 je bilo na Kamniškem sedlu tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za Šta-parjev memorial, ki spada v sklop tekmovanj za slovensko alpinistično smučarsko prvenstvo. Tekmo-vanje je potekalo v treh kategorijah: alptnistke, planinke, alpinisti in planinci. Proga za ženske je bila dolga skoraj 1 km z višinsko razliko 200 m ta je imela čez 20 vratic. Proga za moške pa je bila dolga skoraj 2 km z višinsko razliko 400 m ta je imela 44 vratic. Tako je bil start kar pred kočo na Kamniškem sedlu, cilj pa na Pastircih. Vreme Je bilo čudovito, tudi organizacija tekmovanja Je bila v redu. Prijavljenih je bilo točno 200 tek-movalcev ta tekmovalk, tekmovalo jih je pa 129. Od tega se jih je uvrstilo 109, ostaild pa so odstopili ali pa so bili diskvalificirani. Razglasitev rezultatov s podelitvijo diplom ta kolajn Je bila po končanem tekmovanju v Kamniški Bistrici. In še vrstni -led najboljših: alpinistke: 1. JA-KOPIC TINA, AO Ljubljana Matica; 2. 2TROVNTK IVANA, AO Šmarna gora; 3. CERNIC DANICA, AO šmarna gora. Planinke: 1. LAVTO2AR SAŠA, PD Mojstrana, 2. KOSEC POLONA, PD Mengeš, 3. ŽLINDRA SNE2ANA, PD Kamnik. Alpinisti: 1. KARNICAR LUKA, AO Jezersko, 2. KARNICAR DAVO. AO Jezersko, 3. oAMNIK TOMAŽ, AO Kranj. Planinci" 1. MAJCEN TOMAŽ. PD Mengeš. 2. DOFLIHAR ALEŠ, PD Kamnik, 3. MARKIC JURE, PD Jezersko. Ekipno je pri alpinistih zmagal AO Jezersko pred AO Mojstrana ta AO Kranj, pri planincih pa PD Mengeš pred PD Kamnik ta PD Mojstrana. Kamniški alpinisti se niso odrezali ravno najbolje. Vzrok je deloma v odsotnosti Kiregarja, ki služi JLA, nekaj pa tudi lanska nesreča v Franciji, ko sta se poškodovala dva naša najboljša smučarja. Tabor v Kamniški Beli Mladinski odsek planinskega društva bo tudi letos organiziral med prvomajskimi prazniki tradicionalni tabor v dolini Kamniške Bele na prostoru pri Orgijicah. Tabor bo trajal od 27. 4. do 2. 5., s tem da Je odhod iz Kamnika 27. aprila v dopoldanskih urah. Poleg običajnega tabornega življenja bodo v tem času organizirani tudi izleti, odvisno od razmer ta sicer na Korošico, Rze-nik itd. Vodili jih bodo mladinski vodniki. Zaradi zahtevnosti teh izletov morajo vsi udeleženci imeti primerno opremo (gojKerice, toplo obleko itd.). Ker bomo taborili naj imajo vsi udeleženci tabora s seboj tudi spalne vreče. Prvomajsko srečanje alpinistov Kakor vsako leto bo tudi letos prvomajsko srečanje jugoslovanskih alpinistov v narodnem parku Velika Paklenica, na južnem Ve-lebitu. To srečanje že vrsto let prireja AO Velebit iz Zagreba ta je na njem vsako leto več alpi- nistov. Paklenica je namreč v tem času, ko je po Alpah še obilo snega, zanimiva za plezanje, saj so stene kanjona, ki so visoke tudi do 300 m, popolnoma kopne ta tudi bližina morja vpliva na primemo temperaturo zraka. Tudi kamniški alpinisti se nameravajo udeležiti tega zbora, saj jim bo to poleg izmenjave izkušenj tudi dobra priprava za letno plezalno sezono. Vzponi v letošnji sezoni Letošnjo zimo je bilo slabo vreme. Na začetku je sicer kazalo dobro, vendar so takrat člani AO Kamnik zamudili priložnost ali pa so se napačno odločili. Tako v obdobju od začetka zime, to je od 21. decembra, pa do začetka marca ni bilo pomembnejših vzponov. Kljub vsemu pa je BERCIČ VINCENC skupaj s soplesalcem iz AO Mengeš, 8. januarja opravil prvo zimsko ponovitev smeri Desno od okna v Planjavi. VETORAC FRANC pa je dva dni pozneje, ravno tako s soplezalcem iz AO Mengeš, ponovil Centralno smer (V + Al) v Planjavi. Nato razen nekaj grap ta lažjih smeri do začetka boljšega vremena ni bilo nič Manjša skupina alpinistov se je v začetku februarja odpravila v Paklenico, kjer je biilo boljše vreme in so tam zlezli 12 smeri. Ko pa se je v začetku marca vreme končno le izboljšalo, je BOJAN POLLAK, skupaj s KLE-MENCEM iz AO Domžale, prezle-zal prvenstveno smer v zahodni steni Brane. Itmenovala sta jo Osrednja grapa ta jo ocenila s spodnji del smeri precej težji (V + Al A2), zgornji pa lažji (I—II). Nato je bilo preplezanih še več lažjih smeri. 9. 3. sta nato VINCENC BERCIČ in BOJAN POLLAK kot prva ponovila Mule-jevo smer v zahodni Brani (III). Naslednji dan sta ista olptaista S TATJANO GOLOB in STANE-TOM KLEMENCEM preplezala novo smer v vzhodni steni Brane. Ocenili so jo s ni + (najtežje mesto V), lil. 3. pa sta VINCENC BERCIČ in JANEZ PLEVEL opravila prvo atoisko ponovitev Grape med Konjem in Rzenikom (II). Sledilo je še več lažjih smeri ta dostonov (Bosova grapa, sija Brane, Graben Macesnovca itd.). Za konec koledarske zime pa je bilo preplezanih še nekaj novih kmeri v Zeleniških špicah. 14. 3. sta BOJAN POLLAK in FRANC VETORAC preplezala Padalsko grapo (III, najtež'e mesto VI) ta pa Grapo desno od slapa (I), ki sta jo nato kot prva 18. 3. ponovila IRENA MARKUŠ ta DUŠAN PODBEVŠEK. Ta dva sta še Istega dne v sestopu preplezala Grapo (I), naslednjega dne pa skupaj z JANEZOM PLEVELOM ta pa ROMANOM ZUPANOM iz AO Mengeš še Gamsovo grapo ,1) S tem vzponom so se tudi zaključili vzponi v koledarski zimi, saj se Je nato vreme Poljsko-jucrpslovansko sodelovanje Že nekaj let uspešno sodelujejo alpinistični odseki iz Kamnika, Domžal ta Mengša s klubom Wy-sokogorsfciim iz Katow:c (Poljska). Rezultati te sodelave so bile nekajkratne izmenjave alpinistov, leta 1976 pa tudi mednarodna odprava na 7492 m visoki Nošak v afganistanskem Htadukusu. To sodelovanje se nadaljuje tudi letos, ko je organizirana poljsko-jugo-slovanska odprava meddruštvena odprava v pakistanski del Hindu-kuša, na najvišji vrh tega pogorja, 7706 m visoki Tarič Mir, na katerega bo odprava poizkusila priti po še neprepliezani smeri. Odprava bo krenila na pot konec maja in bo trajala skoraj tri mesece. Poleg 10 Poljakov se je bodo udeležili tudi naši alpinisti, in sicer 2 iz Domžal, 2 iz Mengša in 1 iz Kamnika. Iz Kamnika se bo te odprave udeležil VINCENC BERCIČ, mlad ta perspektiven alpinist, doma iz Komende, s plezanjem se ukvarja od leta 1973 ta je do danes opravil več kot 100 vzponov, med katerimi tudi nekaj zelo kvalitetnih. Med alpiniste je bil sprejet 1976, lami pa je bil izbran za udeleženca mednarodne izmenjave športnikov to je bil tako na izpopolnjevanju v ENSA v Franciji. Za svojo plezalsko aktivnost je bil tudi pohvaljen od KA pri PZS. Udeležba na tej odpravi Je vsekakor določeno priznanje zanj, kakor tudi za kamniški šport. Prizadevni vaterpolisti Ekipa vaterpolistov kamniškega plavalnega kluba, ki pridno trenira pod vodstvom trenerja Vojka Podverščka, je preteklo leto osvojila naslov republiškega prvaka. Letos pa se bodo pomerili v medrepubliški (nekdanji II. zvezni) ligi. Na sliki: Uspešni kamniški vaterpolisti na treningu v zimskem bazenu v Kranju. KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK — Oreja uredniški odbor - glavni tn odgovorni urednik MIRA JANČAR — tehnični urednik FRANC MIHEVC — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava — Kamnik,Japljeva 6, telefon 831-124 — tekoči račun 50140-678-57156 — Tiska CGP Delo v Ljubljani