206
     Velika sleparija
se je te dni odkrila na Dunaji. Sodnija je začela preis-kavo proti bratoma barona Vilfridu in Lotarju Schro-ckingerju, sinovoma dne 1. maja 1882. umrlega tajnega svetnika, sekcijskega načelnika v poljedelskem minister-stvu. Starši ima 42, mlajši po 33 let. Oba sta jako elegantna gospoda. Precej časa je že bilo znano na Dunajiy da ta dva gospoda silno lahkomišljeno zapravljata. Oba sta bila poprej v državni službi, starejši je bil finančni tajnik v tobačni režiji, mlajši pa oficijal pri upravi dr-žavnih posestev. Starši teh dveh poštenjakov je dovršil gimnazijo in pravoznanske študije in je v državni službi se popel do 8. činovnega razreda. Mlajši je pa dovršil le spodnjo gimnazijo in kmetijsko šolo, bil jednoleten prostovoljec in desetnik, ter je potem prišel k upravi dr- j žavnih posestev.
Ker sta zelo zapravljala in začele prihajati pritožber kako lahkomišljeno delata dolgove, so ju vpokojili. Dobi-        j vala sta pokojnine 525 in 300 gld.
Goljufije imenovanih gosp. so dvojne vrste.    Golju-       j fovala sta pri friedrichsdorfskih fužinah, kjer je bil Lotar       \
upravni svetnik. O teh fužinah se je zadnji čas mnogo govorilo. Osnovale so se na delnice leta 1866. leta, ali že dolgo slabo vspevajo. Pred nekoliko časom je pobegnil ravnatelj Robert Bartel s kavcijo nekega uradnika v znesku 3000 gld., katerega je on sam nastavil brez vednosti upravnega odbora. Nadejal se je, da ga ne ovadijo boječ se, da bi ne prišle slabe razmere teh fužin in njih slabo upravo v razgovor. Ta družba je pred dvema letoma že bila blizup oloma, ali upravnemu odboru se je namreč posrečilo, da je po nekod dobil nekaj denarja na posoda. Zadnji čas sta v upravnem odboru te družbe bila le omenjeni ravnatelj Bartel in pa baron Lotar Schrockinger. Zaradi zaostalih davkov je finančna prokuratura dosegla prodajo fužin, v katerih je zadnji čas delalo le 20 delavcev. Kupil je je za nizko ceno neki Adam. Te kupčije pa nadsodišče ni potrdilo, ker se ni bilo redno dostavilo naznanilo prodaje. Naznanilo se je bilo le baronu Schro-dringerju, Bartlu pa ne, ker je bil v preiskavi pri deželnem sodišču. Po pravilih pa morata vse, kar se tiče te družbe, podpisati dva člana upravnega odbora.
Da pa ni bilo več članov v upravnem odboru prihaja od tod, ker so v kritičnem času pred dvema letoma voljeni upravni odborniki odstopili, ko so videli, kako je stanje družbe in zlasti videli, kako je predsednik baron Schrockinger že dolgo časa gospodaril.
Moravsko namestništvo je zahtevalo, da se mu pred-lože knjige. Družba na to ni odgovorila, temveč je svoj sedež premestila iz Friedrichsdorfa na Dunaj, da ni bila več pod moravskim namestništvom.
Družba je na dolgu mnogo uradniških plač in delavskih mezd in izposojevala si je pri rudarski bratovski skladnici tako dolgo, da je vse premoženje delavcev na fužinah bilo vknjiženo. Neka hranilnica je posodila 8000, zagrebški odvetnik dr. Rujic 20000 gld., po tem je pa še dolga vrsta druzih dolgov. Delnic ima družba za dva milijona goldinarjev, katere pa niso sedaj nič vredne. Seseda še le sodnijska obravnava bode vse razkrila.
Druga vr&ta goljufij je to, da sta jemala na upanje raznovrstne stvari, klavirje, ure, zlatnino, knjige, preproge in kdo ve kaj še vse in to potem hitro prodala. Upnike sta potem z lepimi obljubami tolažila in prigovarjala, da ju čakajo.
Pri tem je pa navadno jima posredoval neki sleparsk agent Braun, z Ogerskega  doma, kateri   se  specijalno s tem peča, da posreduje za take visoke gospode. Tako je zanj .kupil v kratkem sedem klavirjev, katere sta seveda hitro zopet prodala, za 10000 gl. ur, katere sta prodala za 5000 gld. Barona sta od tega dobila 4000, agent Braun pa 1000 gld.  Tega agenta so tudi zaprli. Omeniti pa še moramo, da je baron Vilfrid Schrockinger  se  bil  oženil z jako bogato   ogersko   baronico Olgo Balogh - Galantho. I     Posredovali   sta  pri  tej   ženitvi   neka   aristokratinja  in neka doktorska soproga,   kateri se pečata s tem, da posredujeta   ženitve   zadolženim   aristokratom.    Nevesta  je r     prinesla precej dote in poleg tega jej je bilo zagotovljenih [     5000 gld. letnih dohodkov.  Baron je mlado soprogo rad
imel, le to je zakonsko srečo mešalo, da je grozno zapravljal. V kratkem je morala zanj plačati 20.000 gld. dolga. To ni moglo trajati dalje in zakon se je ločil. Upniki so se le bili naveličali čakati in jeli so tožiti. Vsled tega je sodišče videč, da tukaj ni le lahkomišljenost, temveč tudi mnogo goljufije, jelo kazensko preiskavo. Dne 17. ju je povabil preiskovalni sodnik k zaslišanju. Vilfrid na povabilo ni šel k sodišču, temveč se je v nekem kopališču ustrelil, Lotarja je pa sodnik pridržal v preiskovalnem zaporu. Priznal je pa baron Vilfrid Schrockinger, da ima nad 47.000 gld. dolga.
Govori se pa, da je še več goljufij, za katere se še sedaj ne ve. Sodišče bode že napravilo jasnost. Seveda se o tej stvari mnogo govori zadnje dni po Dunaji, ker sta gospoda barona bila znana v višjih dunajskih krogih.
207