STENOGRAFIJA IN SLOVENKE. FRANJO KLEMENČIČ. TRST. Lani je priobčila »Slovenka« na strani i 94. s. zanimiv članek pod naslovom »Ženske ! kot stenografinje«. Na koncu tega članka; je bila izražena želja, »da bi se tudi Slo-, venke zavzele za to velevažno umetnost.«! O izrazu »umetnost« bi se dalo sicer pre-i pirati. Tolike časti menda stenografija ne zaslužuje. Dober stenograf mora biti seveda vsestranski izobražen ; zlasti jezik, v kate- i rem stenografira, mora imeti docela v svoji j oblasti, a »umetnik« še radi tega pač ni.-l Stenografija je in ostane — ročnost. \'kljub temu pa je gori navedena želja popolnoma ; opravičena, saj dandanes pač ne treba več j dokazovati velike važnosti stenografije. Da čutijo tudi Slovenci potrebo tei »umetnosti«, dokazuje že samo dejstvo, da.j sta Nestorju slovenske stenografije, prof.' Bezenšku, v razmerno kratki dobi sledila j na to polje dva pisatelja, in sicer prof.) V. Magdič*) leta 1898., a lani ozir. letos i prof. Fr. Novak z dvema precej debelima! knjigama. (Slov. stenografija, I. del: ko-j re.spodenčno pismo. V Ljubljani, KleinmayrJ & Bamberg igoo. Cena 3 K. in IL del:J debatno pismo, v Ljubljani 1901., cenai; 2 K 50 st.) Prvi del ima 84 tiskanih ini 68 litografiranih .strani, drugi del pa 64-;-28. Že, ako primerjamo obseg Magdičeve knjigel z obsegom Novakovih dveh, moramo skle-j pati na napredek. In zares nam je podalij Magdič le kratko navodilo, bolj za take, ka-| terim jeGabelsbergerjevsestav n.pr.nemški.i *) ^Slovenska stenografija.« (Sostav Gabelsberger- jev). Priredil : F. Magdič, profesor v p. Zagreb, 1898. Tisk in litografija Jul. Hühna v Zagrebu. Sir. 32-I-32. Že znan, dočim imamo v Novakovih knji- gah obširno in popolno znanstveno delo, h kateremu se zamore stenograf za- teči v vself potrebah. Ne strinjalo bi se z namenom teh vrstic, ako bi hotel obširno ocenjevati No- vakovo stenografijo ; naj omenim le tolfko, da so jo domači strokovnjaki natančno pregledali ter se izrazili o njej zelo laskavo (n. pr. prof. Mijo Vamberger v »Ljublj. Zvonu«), a da jo hvalijo tudi tujci. Približali smo se torej za precejšen korak izpolnitvi želje, izražene v lanski »Slovenki«. Saj imamo sedaj na razpolago znanstveno, popolno stenografijo, o kateri bi bilo le želeti, da se je poprimejo vsi, ki se bavijo s to stroko, tudi tisti, ki so se že učili po Bezenškovi ali Magdičevi knjigi. To ni nemogoče, ker je razlika v pisavi teh treh učiteljev neznatna, dočim je Nova- kova vsekako najbolj praktična,in dosledno izvedena do konca, t. j. do komornega pisma, s katerim lahko sledimo i najhitrej- šim govorom. Velikega pomena bi bilo, ako se po- primejo vsi slov. stenografi Novakovih načel in začnejo rabiti njegove okrajšave ; le tako je mogoče, da napravimo konec zme- šnjavi, ki vlada v tem oziru mej nami sedaj, ko zamore le redkokteri stenograf čitati pismo svojega druga. Le na ta način pridemo do edinstva in s časom morda do vseslovenskega stenografskega društva, ki bi bilo nekak »forum« v stenografskih stvareh, in do stenografiranega glasila. Da je tako »sodišče« v stenografskih stvareh potrebno, izhaja že iz tega, da je stenografija navezana na jezik, ki je pa živ organizem ter se neprestano razvija. Tudi stenografija torej ne more biti nikak- 137 šen petrefakt, nego je podvržena razvitku in napredku. Toda bojim se, da vsa ta izvajanja bore malo zanimajo cenjene čitateljice »Slo- venke« ; zato hočem kreniti drugam. Vedno več Slovenk prihaja žalibog v položaj, da morajo same misliti na svojo prihodnjost, na svoj vsakdanji kruh. Za .slabo plačano delo v tovarnah marsiktera že zaradi svoje telesne nesposobnosti hi pripravna. Umetnice, ki bi se smele z nado na uspehe posvetiti godbi, slikarstvu, odru itd., so kaj redko scjane, ne glede na gmotne žrtve, ki so neobhodno združene s stremljenjem po umetniški karijeri. Uči- teljice, poštne in brzojavne uradnice tudi ne morejo biti vse. Kaj torej preostaja izobraženim Slovenkam, ki so vsled kake nesreče postavljene na lastne, šibke noge in ki vendar, že iz fizičnih vzrokov, ne morejo — nositi malte ? Zasebne službe : odvetniške in notarske pisarne, trgovinski komptoarji itd. In zares štejemo dandanes več in več gospic, ki so se predrznile v takih službah delati gospodom — konkurenco. Nazori o svobodni konkurenci .so različni ter bi se n. pr. jaz ne upal zagovarjati načelno take svobode. Ali v tem slučaju sem me- nenja, da bi konkurenca bila le koristna za oba spola. Mladi možje bi bili primo- rani, poprijeti se resnejših in težavnejših nalog, nego je problematično vegitiranje v zasebnih pisarnah. Take žlužbc bi pač že sedaj lahko namesto moških oprav- ljale ženske, dočim bi se prvi morali v večji meri posvečati aktivnejšim stro kam, n. pr. trgovini in obrti, kjer nas čaka ogromno dela,, ako hočemo ustaviti povodenj tujinstva ter narodu zagotoviti obstanek.*) Služba navadne pisarice v zasebnih uradih pa seveda tudi ni »z rožicami na- stlana«. Že z gmotnega stališča ne. V tem oziru je bilo v lanski »Slovenki« čitati več prav zanimivih dopisov, iz katerih je izha- jalo, da zaslužek, ki ga dandanes dovolju- jejo nekateri slovenski odvetniki in notarji, trgovci itd. svojim uslužbenkam, nikakor ne zadostuje, da bi se dotičnica mogla za- dostno hraniti in primerno oblačiti, kamoli da bi ji še kaj ostalo v nabavo knjig, v razvedrilo in za stare dni. So gospodje na Slovenskem, ki svoji uradnici »princi- pi j ein o« ne plačajo več nego 50 kron na mesec... Kaj hočete proti »načelom«?! Ako bi se pa Slovenke pravočasno začele zanimati za stenografijo — potem bi se podoba kmalu obrnila. Dobri steno- grafi, zlasti ako so zmožni več jezikov, so še vedno mnogo zahtevano blag-o na de- lavskem trgu slovenskem. Že lani je pisala »Slovenka«, da je stenografija »poklic, povsem pripraven za ženske ter odgovarjajoč njih lastnostim in nagonom. Lahka roka, gibčnost in urno pojmovanje jih usposobljajo kakor nalašč za delo, ki zahteva nekako nežnost in do- vzetnost.« In to je živa resnica! Pozabiti seveda ne smemo, da je prvi pogoj dobre stenografinje : popolno znanje jezika in pa —• obča naobrazba, I *) Sploh bi se naša možUa mladina naj večkrat spomnila pripovedke, ki nam jo je sporočil Aristotel o svojem prijatelju in učencu Heraklitu s Ponta. Ko so namreč nekoč prijatelji iskali tega grškega modrijana, našli so ga v neki kovačnici ter se zavzeli, da tako slaven filozof trati svoj čas s tem, da opazuje -abogega, zaničevanega rokodelca pri njegovem delu. Modrijan pa jih je pozval bliže, rekoč : »Le vstopite, tudi tukaj bi- vajo bogovi!« Xauk, ki ga lahko crpimo iz te pripovedke, je jasen. Današnja vzgoja, ki temelji na proučavanju kla- siških grško-rimljanskih starin, nam je vzela vsak smi- sel za vrednost rokodelstva in mehaničnega dela sploh. Dandanes se zdi mnogim nadutežem, da bi ponižali svoje sinove, ako bi jih dali učit se rokodelstva. Rajši naj postanejo gospodje-pisarji s plačo 30—40 gld. na mesec ! No, jasniti se je začelo tudi že tukaj. Grof Lev Tolstoj odloži semtertje svoje zlato pero — da za- krpa par čevljev ! .Sreča bi bila za človeštvo, da imamo mnogo takih modernih Heraklitov, ki bi nam sklicali iz rokodelnic : Le vstopite, tudi tukaj bivajo bogovi I 138 Polagal bi torej Slovenkam na srce, da si nabavijo krasno Novakovo stenogra- fijo ter da predelajo vsaj I. del, ki za na- vadne potrebe v pisarnah zadostuje. Pre- pričan sem, da bo vsaka Slovenka, kateri se omili korespondcnčna stenografija, z veseljem segla tudi po drugem delu ter postala, po primerni vaji, tudi sposobna za debatno pisavo. Toda neke težave ne smemo o tem prezreti. Že prof. Vamberger je v recen- ziji Novakove stenografije opozoril na tež- koče, ki bi jih našli samouki o proučeva- nju teh knjig. Za samouke bosta ti knjigi to je i moje menenje — preobširni in semtertje pretežki. Kaj bi se dalo tu storiti, kako popu- larizirati to prepotrebno »ročnost« ? Najboljše bi pač bilo, če bi nam prof. Novak podal v krajši obliki preglednejšo knjigo za samouke. Nihče drug bi ne mo- gel te naloge tako lepo izvršiti kakor on sam. Tu nastaja seveda drugo važno vpra- šanje — glede financ. Dokler ne bodo pokriti stroški za prvi dve knjigi, težko da bi mogli dobiti novo priročno steno- grafijo. Zato pa naj bi vsi, katerim dopu- ščajo razmere, takoj segli po teh knjigah, katerim je cena, (neglede na velikanski trud pisateljev) že z ozirom na preciznost litograflranega dela zares nizka. Pa še nekaj druga bi se dalo storiti, in to takoj, ne da bi čakali nove knjige. Ako bi nam dovolil g. prof. Novak in bi se oglasilo dovolj udeleženk, naročnic »Slo- venke«, bi lahko prinašali po Novakovi stenografiji sestavljena »učna pisma« kot prilogo »Slovenke« . . . Vsako tako pismo bi imelo poleg te- oretičnega dela tudi praktične vaje, t. j. naloge, katere bi morale dotične naročnice vsakikrat napraviti ter pošiljati uredništvu »Slovenke« v pregled in popravljanje. Na ta način bi bile dotičnice prisiljene, dovr siti pričeto učenje ter si pridobiti za slu- čaj potrebe sredstvo za boljše gmotne raz- mere v bodočnosti. Tako širijo znanje ste- nografije med narodom tudi Nemci. Stroški, ki bi bili združeni s tako pri- logo, bi bili neznatni : i^večine poštnina. Odvisna bi bila cena seveda od števila udeleženk. Na vsak način bi želel slišati o tem predlogu tudi druga menenja, predvsem ga. prof. Novaka samega, katerega tem potom uljudno prosim, da se blagovoli oglasiti o predmetu, ako mogoče, že v prih. »Slovenki.« 193