Iz naše organizacjje. Eranjsko. Deželno sloTensko učiteljsko društro v Ljubljanl postavi nagrobni sporaenik rajnkemu tovarišu Jožefu Travnu na pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Odkritje spomeuika se vrši 1. novembra (na god Vseh svetnikov) t. 1. ob polu 11. uri dopoldne. Na grobu govori tovariš E. Gangl. Pri odkritju se pojeta žalostinki ,,Usliši nas, Gospod!" in .Nad zvezdami". Gg. pevci naj se pripravijo na ti dve pesmi. Istega dne ob 9. uri zjutraj je v telovadniei I. mestne šole v Komenskega ulicah kratka pevska vaja. — Ker je pokojni skoraj vse imetje — okrog 80.000 K — zapustil v šolske namene, naj bi se zbralo k odkritju prav mnogo učiteljstva, da izkažemo svojemu dobrotniku zadnjo čast! Logašbo okrajno učiteljsko drnštTO je zborovalo dne 11. t. m. v Dolenjem Logatcu. Pred zborovanjem je bilo odkritje nagrobnega spomenika tovariša Alojzija Pina, ki sta mu ga postavila vdova in učiteljsko društvo. Na pokopališču se je zbrala šolska mladina, k zborovanju došlo učiteljstvo in mnogo drugega občinstva. Pevci so zapeli pod vodstvom tovariša nadučitelja g. L. Punčuha žalostinko .Usliši nas!" — Ob lepem nagrobnem spomeniku je potem izpregovoril tovariš E. Gaugl te-le besede: -Dne 12. grudna lanskega leta smo se prvič zbrali na tem prostoru. Zemlja je tedaj odprla svoje naročje, da sprejme vase, kar je ugasnilo in se izživelo. Spremili smo do tukaj prijatelja in tovariša, ki je dokončal svojo nalogo prej, kakor smo mislili sami in kakor si je želel sam. Dohitela ga je usoda slovenskega učitelja. ki se — sveči enako — žrtvuje sam, da sveti drugim. In tedaj, ko so bile moči izčrpane, in se je izrabila sila bolnega organizma, se ni inoglo zgoditi nič drugega, nego da je nagnil glavo in umrl, in gruda je zbobnela na njegovo zgodnjo krsto. Poslovili smo se od njega, in težka so nam bila srca. A v- sebi smo sklenili takoj takrat, da se zopet zberemo ob njegovi gomili tedaj, ko postavimo ob njeno zglavje, trdo in mrzlo postlano, viden znak svojega tovarištva in prijatel.jstva do ujega, ki živi samo še v naših sreih in v svojih delih. In ta hip je dospel! In to, da živi v naših srcih in v svojih delih, je najlepši dokaz, da ni bilo njegovo življenje brezplodno, nego da si je ustvaril in zagotovil sam neumrjočo posrartnost, ki je delež pravemu in navdušenemu sloveuskemu učitelju in ki se ponosnejše in nerazrušnejše dviga na pragu pozemeljske hoje nego še tako dragocen spomenik, rezan iz trdega kamena! In ali niso sedaj, ko govorimo o njem, z vso silo zaživela njegova dela, ki se žare kakor zlati sadovi v zgodovini njegovega življenja? Kakor zvezde so, ki gore iz noči njegovega nezdramnega spanja, in kakor biseri so, ki se leskečejo izmed trnja, nastlanega na pot učiteljevanja. Bolj kakor vsak vojskovodja, ki je s krvjo oškropil svoje zmagoslavje, bolj kakor vsak globok mislec, ki je s svojimi idejaim budil in bistril duhove, zasluži pravi učitelj svoj spomenik. Žrtvoval je človeštvu samega sebe. Darove svojega duba in čuvstva svojega srca je razdelil med ljudstvo, in potem, ko je bilo vse darovano, je padel in umrl. Smrt mu je bila plačnica. A v tistem hipu, ko se mu je zaprlo oko, se je dvignil v legijo nesmrtnikov, ker se je njegova duša izlila med množice ubogih in majhnih, kjer živi in prehaja od roda do roda. Pokojni tovariš pa ni deloval samo v šoli. Budil in ogreval je ljudstvo tudi s svojimi bogatimi zmožnostmi: z godbo in poezi.jo. Zato je njegova srart vredna trojnega obžalovanja. A on je dopolnil svojo nalogo, nam je ostalo viharno življenje. In ko smo sedaj oficijalno združeni ob njegovi gomili, si obljubljarao, da se bomo tudi nadalje ravnali po njegovem zgledu: učitel.ji — v pravem pomenu te besede — hočemo biti svojemu ljudstvu! S to obljubo se poslavljamo od njega, in v svojih srcih ponesemo nerainljiv spomin nanj, ki je bil naš!" Ko so pevci zapeli še eno žalostiako, se je množica razšla, učiteljstvo — 13 učiteljev in 13 učiteljic — pa se je zbralo v šoli k zborovanju, ki ga je otvoril društveni načelnik, tovariš nadučitelj A. Šest. Edino točko vzporeda je tvorilo predavanje g. prof. Suherja o modernem risanju. Gosp. strokovnjak je govoril o praktiški strani tega pouka in kazal njega presenetljive uspehe na mnogih risbah, ki jih je prinesel s seboj. Učiteljstvo je z velikim zanimanjem poslušalo govornika in mu je hvaležno za poučno predavanje. Zahvalo mu je izrekel g. društveni načelnik, ki je zahvalil tudi tovariša Gangla za nagrobni govor. Padagoško društro t Krškein je zborovalo v soboto, dne 6. t. m. v prijaznem Št. Eupertu. Zborovanja se je udeležilo lepo število 45 tovarišev, ki so prihiteli od blizu in daleč. Vidfli smo celo tovariše iz tako oddaljenih krajev kakor so Crklje, Čatež, Vel. Dolina i. dr., take požrtvovalnosti je iskati pač le v učiteljstvu. Prvi je predaval tovariš nadučitelj Aleksander Lunaček iz St. Euperta o škodljivcu voluharju (Schermans - Arvieola [Hypudaeus] terrestris). Poljudno nam je razložil ia dokazal, kako nevaren je kmetijstvu sploh, posebno pa sadjereji, ta glodavec, ki ga ljudje nevedoma zovejo _krtica", misleč, da je to samica krtova, s katerim pa ni v nikakršnem sorodu. Zatiranje te premetene živalce je skrajno težavno; največ se doseže s streljaujem. Umevno je, da je to delo jako zamudno ter zahteva velike potrpežljivosti in spretnosti. Gosp. Lunaček nam je dal že mnogokrat prilike poslušati razmotrivaDJa pedagoških teženj, danes nam je pa pokazal, da je istotako doma v praktičnem kmetijstvu. Okrajni šolski nadzornik g. Ljudevit Stiasny je pridobil za drugo predavanje dež vin. komisarja g. Frana Gombača, ki je razpravljal o določitvi primernih vrst jabolk in hrušk za Dolenjsko. Vsakdo ve, kako poljudno zna pripovedovati g. Gombač, saj je menda ni fare na Kranjskem, kjer bi se še ne bil oglasil ta strokovnjak v kmetijstvu. Eazni tovariši so prinesli s seboj vse polno določenih in nedoločenih sadnih vrst, hipoma smo imeli majhno razstavo, in razvnela se je zivahna debata o raznih vrstah, ki so ali niso priporočljive. Oba gg. predavatelja sta žela obilo pohvale od strani hvaležnih poslušalcev, vsakdo je moral priznati, da sta imela program v rokah dva veščaka. Naposled smo si ogledali še krasni šolski vrt v St. Eupertu. Vrt tvori velikanski pravokotnik, ki meri */* ^*» v daljavo in ima tej primerno širjavo. Na vsaki lehi je prostora za 700 drevesc, ki so oskrbovana tako, kakor se vidi malokje v šolskih vrtovih. Spričo tolike pridnosti je umevno, da je g. Lunaček v vsi okolici jako priljubljen. Poglavje o voluharju smo popolnili s tera, da srao si ogledali na vrtu odprt rov in razna drevesa, ki so kazala nasledke ostrih voluharjevih zob. Po predavanju smo se zbrali k skupnemu obedu, kjer se je razvila neprisiljena zabava. Oddaljeni tovariši so kmalu odšli, bližnji so se pomudili do noči, vsakdo pa je odhajal z zavestjo v srcu: bil je lep dan! Štajersko. Zveza sloTensklh štajerskih učiteljev in učiteljic. Cenjenim tovarišem in tovarišicam vljudno naznanjam, da sem poslal predsedništvu .Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic" sledečo izjavo: Vljudno naznanjam, da odlagam podpredsedništvo cenjenega društva. — Eazlogi: 1.) Nočem biti soodgovoren za škodljivo dolgo spanje društva. 2.) Mi je znano, da kliče g. predsednik druge odbornike na moje mesto, kadar je sam zadržan nastopiti kot predsednik društva. 3.) Hočem torej omogočiti, da se pri eventualni novi volitvi dvigne na to mesto tovariš, ki bo tudi v očeh g. predsednika dovolj sposoben nadoraestovati ga. — Z odličnim spoštovanjem Alojzij Strmšek, nadučitelj. Medvedovo selo, p. Pristava, dne 15. oktobra 1906. Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 1. novembra t. 1. v šoli v Gornjem gradu ob 11. dopoldne po sledečem vzporedu: 1.) Pozdrav predsednikov. 2.) Zapisnik zadnjega zborovanja. 3.) Predavanje g. dr. Konečnika o šol. higijeni. 4.) Poročilo tajnikovo. 5.) Poročilo blagajnikovo. 6.) Volitev novega odbora. 7.) Baznoterosti. — Glede obeda se je zglasiti pri gg. Koebeku ali Sijancu v Gornjem gradu. — K polnoštevilni udeležbi vabi o d b o r.