LETO XLII, ŠT. 26
Ptuj, 13. julija 1989
CENA 4000 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Pri bankah še nič določenega (stran 2)
Epidemija KOZ (stran 4)
Haloze so ječale (stran 5)
Slavji v Podgorcih in na Ptujski Gori (stran 6)
Verin modni kotiček (stran 7)
DR^.AVUAN! SR SLOVfNUE
BODO PODPISOVALI
I emeljno
listino
Slovenije
1989
Predsedstvo občinske konference
SZDL Ptuj je na seji 5. julija med dru-
gim obravnavalo tudi besedilo Temelj-
ne listine Slovenije 1989, ki ga je
obravnavala in sprejela republiška
konferenca SZDL Slovenije. Predsed-
stvo je besedilo listine v celoti podprlo
in sklenilo izvesti akcijo podpisovanja.
V skladu s tem je bil včeraj, 12. juli-
ja, posvet z vodstvi krajevnih konferenc
Socialistične zveze. Na njem so se po-
drobneje seznanili z načinom in pome-
nom podpisovanja listine. Akcijo pod-
pisovanja v krajevnih skupnostih orga-
nizirajo KK SZDL na sedežih krajev-
nih skupnosti ali krajevnih uradov, v
delovnih organizacijah in skupnostih
pa bodo nosilci akcije osnovne organi-
zacije sindikata. Čas podpisovanja bo-
do določili organizatorji v vsakem oko-
lju in s tem seznanili občane.
Podpis Temeljne listine je za vsake-
ga državljana SR Slovenije stvar svo-
bodne odločitve, če se z vsebino strinja.
Na seji predsedstva OK SZDL Ptuj so
sklenili, da bodo z vsebino listine pose-
bej seznanili OK ZSMS Ptuj, Kmečko
zvezo in Zvezo kmečke mladine občine
Ptuj. PF
Proč od ujme
Družina Adam iz Planjskega je ena od tistih dva-
najstih nesrečnih haloških družin, ki jim je vodna
ujma prejšnji teden odnesla ali popolnoma uničila
že tako skromne hiške. Z bolečino v srcu in cekarji z
najnujnejšim so se odpravili k sorodnikom pri Maj-
šperku, kjer bo odslej njihov drugi dom. Le kdaj in
ali sploh bo nekoč spet zagorel ogenj v njihovem no-
vem domu sredi haloških gričev?
Foto M. Ozmec
UVODNIK
Naravne nezgode se
dogajajo tudi nam!
Star pregovor pravi, da nesreča nikoli ne pride sama. ali z drugimi bese-
dami, da ima vrag mlade.
Težko hi se odločili, katera od naravnih nezgod, ki sta nas prizadeli v
tem tednu, je večja:
— vodna ujma. kije povzročila ogromno škodo, poškodovala in celo po-
rušila domove, uničila pridelek, v nevarnosti je živina, ali
— zastrupitev pitne vode za vso Dravsko polje, ki v tem trenutku sicer ni
tako tragična, saj prebivalce oskrbujejo z vodo iz cistern, dolgoročno pa ima
lahko vsekakor posledice za celotni živelj tega območja.
Ujme človek zaenkrat ne more preprečiti, vodo pa je zastrupil prav člo-
vek.
Prizadetim v vodnem neurju lahko pomagamo: očistimo ceste, popravi-
mo hiše, nadomestimo pridelek. Zastrupljene vode ne moremo očistiti — do-
kler nam ne bo pomagala mati narava, smo obsojeni na to. kar smo si sami
prizadeli.
In vendar tudi tam, kjer bi lahko rešili težave, ne gre vse po pričakova-
njih. Kaj pravzaprav pričakujemo drug od drugega'.'.
Od vojne naprej smo živeli v Jugoslaviji prepričani, da smo varni. Tako
so nas učili, v ta namen smo ustanovili vrsto skladov in organizacij. O razo-
čaranjih, ki se vrstijo zadnja leta, sedaj ne bomo govorih. Kljub vsemu pa
smo še vedno prisegali na medsebojno pomoč — solidarnost smo jo imenova-
li. Pripravljali smo se na najhujše. Kdo ni vključen v vsaj eno od organizacij,
ki z vsakoletnimi uspešnimi vajami dokazujejo, da so pripravljene pomagati
v najtežjih primerih?
In drugo vprašanje: koliko nas je bilo angažiranih ob tokratni elemen-
tarni nesreči v naših Halozah ?
Res je, nihče ni pričakoval takšne ujme. Morda niti ni tako pomembno,
ali bi res lahko pomagali vsem prizadetim naenkrat, ah bi lahko vsem dosta-
vili vsaj hrnao, vodo in jim nudili nujno zdravniško pomoč. Pomembno je. da
bi ogroženi čutili in vedeli, da nekdo skrbi zanje, da dela vse. kar je v njegovi
moči, sicer bo še eno zaupanje, morda zadnje, ki smo ga res imeli, zaupanje v
medsebojno pomoč najbližjih — torej občine in republike — izgubljeno. Ka-
ko lahko ga je izgubiti in kako težko si ga bo ponovno pridobiti!
Milena Zupanič
Voda je vzela tretjino družbenega proizvoda
PO NEURJU V HALOZAH
Poletje smo slabo začeli. IS a j prej je Medard (8. junija) napovedal
še štirideset dni dežja; napovedi sicer ni v celoti izpolnil, zato pa je deže-
vje 3. julija in delno tudi četrtega naredilo to, česar niti v snu nismo pri-
čakovali. V poplavi vsakodnevnih podražitev in vedno težjega življenja je
udarila še ujma, in to na območjih, kjer so tudi sicer že težko živeli.
Neurje je centralnemu delu
Haloz naredilo nepopisno ško-
do. Prizadetih je osem krajevnih
skupnosti, v katerih živi blizu
dvanajst tisoč prebivalcev. Voda
Za pomoč ljudem ob ele-
mentarni nesreči v občini Ptuj
je bil pri Službi družbenega
knjigovodstva odprt račun šte-
vilka 52400-743-4] 021.
Prvi je pomoč nakazal Bo-
jan Derbuc v znesku 200.000
dinarjev. Do torka je bilo na
računu 4.389.500 dinarjev.
je dobesedno odnesla ceste, mo-
stove, vinograde, kmetijske povr-
šine, zalila hiše, gospodarska po-
slopja . . . Tako ali drugače je bi-
lo poškodovanih 600 kilometrov
cest: 200 magistralnih in regio-
nalnih ter 400 lokalnih in krajev-
nih. V treh dneh so bile prehod-
ne: cestarji so se trudili, kolikor
so se mogli, nekateri so bili na
strojih tudi po 33 ur in več. Ce-
stno podjetje je poslalo na priza-
deto območje vso razpoložljivo
mehanizacijo in ljudi, poleg tega
si je sposodilo še petnajst stro-
jev. Kljub vsem prizadevanjem
je prejelo največ kritik, posebej
še zato, ker je bila šele v petek za
Po prvih podatkih je na ka-
tegorizirani cestni mreži v ob-
čini za 60 milijard dinarjev
škode; podatkov o škodi na lo-
kalnih in krajevni mreži še ni.
Cestno podjetje Ptuj bo v krat-
kem pripravilo program sana-
cije. Na vprašanje, kje bomo
vzeli denar za vse, za zdaj še ni
odgovora._________
inerventni prevoz usposobljena
cesta Naraplje — Žetale.
Zakaj prioriteta, kakršna velja
ob zimski službi? Pravijo, da zato,
ker so morali delati po neki pri-
oriteti, in tudi zato, ker ne bi nič
koristilo, če bi najprej očistili lo-
kalne in krajevne ceste, pa ne bi
bilo moč voziti po magistralnih
in regionalnih. Na cestah, pred-
vsem krajevnih, delajo še zdaj. V
nedeljo je bilo na nekaterih ob-
močjih še zelo mokro, tako da so
buldožerji ponekod ostali v bla-
Prizadeta območja so si že
petega julija ogledali člani re-
publiškega štaba za civilno za-
ščito. V petek pa so bili v teh
haloških krajevnih skupnostih
tudi Milan Kneževič. predsed-
nik republiškega komiteja za
kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano, Miran Bogataj, povelj-
nik republiškega štaba za civil-
no zaščito, in Alojz Klemenčič,
predsednik republiškega komi-
teja za trg.
tu; podobno je bilo tudi v pone-
deljek.
Za elektrikarje graj ni bilo. Ve-
liko več so jih slišali vodarji. Z
vodo so pričeli prebivalce priza-
detih območij oskrbovati v sre-
do. V občinskem izvršnem svetu
pravijo, da ni mogoče, da bi ne-
kateri tudi še peti dan po nesreči
ostali brez vode. Ta je bila, ven-
dar jo je bilo potrebno poiskati.
V krajevni skupnosti Majšperk
so jo v soboto nosili vojaki do
najbolj oddaljenih domačij. Do-
datno so krajanom razdelili na-
vodila o uporabi vode, da ne bi
prišlo do epidemije. Veterinarji
so pomagali z nasveti pri pokopu
živine. Prebivalcem so z nasveti
pomagale tudi socialne delavke
in patronažne sestre.
V občinskem centru za ob-
veščanje bodo še naprej dežu-
rali, vse pa je odvisno od raz-
mer v krajevnih skupnostih.
Ocenjujejo, da bo dežurstvo
potrebno zlasti v najbolj priza-
detih krajevnih skupnostih Že-
tale in Majšperk. Številka za
kakršnokoli      potrebo     je
V TREH DNEH DO VSAKE
HIŠE
Zdravstveno stanje na prizade-
tem območju je zadovoljivo.
Ugotovili so, da zdravstvenih te-
žav ni, da pa imajo prizadeti pre-
bivalci več socialnih težav. Z en-
kratno denarno pomočjo so po-
magali okrog dvesto prebival-
cem. Na prizadeto območje so v
prejšnjem tednu ptujski peki po-
leg rednih količin dodatno zape-
ljali 750 kilogramov kruha. Do
neurja so v te haloške krajevne
skupnosti vozili kruh vsak drugi
dan, sedaj ga vozijo vsak dan.
Vozniki ga peljejo vedno več, kot
ga naročijo tamkajšnji trgovci,
tako da lahko kruh kupijo tudi
tisti, ki po naključju srečajo avto-
Prva ocena škode po neurju v
Halozah je 30 odstotkov druž-
benega proizvoda občine, od
tega je infrastruktura udeleže-
na z dvajsetimi odstotki. V
Kmetijskem kombinatu Ptuj
so škodo že ocenili in znaša
20.783.000.000 dinarjev, v
gozdnem gospodarstvu pa
3.555.000.000 dinarjev.
mobile Pekarne. Občanom so vo-
zili tudi mleko.
Kmetijski pospeševalci so po-
magali pri zagotavljanju prehra-
ne za živino, namestitvi le-te in
sanaciji kmetijskih površin, na
katerih bo potrebna celovita ob-
nova. Prav tako so vključeni pri
sestavi ocen o škodi.
Prizadetim prebivalcem po-
magajo tudi brigadirji Zvezne
mladinske delovne akcije Slo-
venske gorice 89. Ob koncu
prejšnjega tedna so delali v
Žetalah, Majšperku in Podleh-
niku. Prigadirji so bili v Maj-
šperku tudi v ponedeljek, po-
magali pa bodo še v bodoče.
Delovni brigadi sta organizira-
li še Tovarna glinice in alumi-
nija Boris Kidrič Kidričevo in
Tovarna volnenih izdelkov
Majšperk. Pomoč so obljubili
še predstavniki vojaškega ar-
madnega območja iz Zagreba.
V ponedeljek so se o tem pogo-
varjali s predstavniki občinske-
ga izvršnega sveta.
Spisek poškodovanih hiš in
gospodarskih poslopij se iz dne-
va v dan daljša. Dvanajst hiš bo
potrebno podreti, saj sanacija ni
možna. Do torka je bilo na se-
znamu že 130 objektov, pričako-
vati pa je, da jih bo še več. V to-
rek je bilo na terenu devet ekip
gradbenikov, ki so popisale de-
jansko škodo na stanovanjskih
in gospodarskih objektih. V njih
so bili predstavniki ptujskih de-
lovnih organizacij, ki imajo v
svoji sestavi gradbenike.
V izvršnem svetu in občinskem
štabu civilne zaščite so zaprosili
delovne organizacije za pomoč v
gradbenem materialu. Nekaj so
Ob številnih kritikah, da raz-\
mer v občini po neurju nismoi
obvladali, je podpredsedniki
občinskega izvršnega sveta
Stanko Meglic povedal, da te-,
mu ni tako, res pa je, da naen-,
krat niso mogU reševati vseh\
stvari.
ga že porabili, in to iz ptujske
Opekarne, saj so enemu od pri-
zadetih krajanov obzidali dim-
nik. V dveh nedograjenih hišah
so zasteklili dva bivalna prostora
in napeljali elektriko.
Slovenske delovne organizaci-
je so v prejšnjih dneh poslale na
prizadeto območje pomoč v stro-
jih ter življenjsko potrebnih
predmetih. Iz republiških rezerv
so brezplačno odobrili sto ton
koruze in 10.000 litrov nafte. Pri
delitvi bodo sodelovali center za
socialno delo, komite za kmetij-
Repuhliški komite za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano
ho odhoril nepovratna sredstva
za odstranjevanje materiala z
obdelovalnih površin, oranje,
gnojenje, vsa zemeljska dela v
vinogradih in potrebno seme
za dosevke. Zato je bilo po-
trebno do torka zbrati potreb-
ne podatke o površinah in koli-
činah. Republiški komite za
kmetijstvo je te podatke potre-
boval za včerajšnjo sejo.
stvo in komisijeo za oceno škode
v krajevnih skupnostih.
Podpisniki družbenega dogo-
vora o zagotavljanju in razpore-
janju sredstev solidarnosti so se
v ponedeljek odločili za prvo po-
moč v znesku tristo milijonov di-
narjev. Prizadetim je pomagal
poleg občinskega in mariborske-
ga še republiški Rdeči križ.
V teh dneh pa prihajajo na pri-
zadeto območje tudi strokovnja-
ki republiških institucij. Geologi
republiškega Geološkega zavoda
bodo pomagali pri sanaciji pla-
zov, iz Zavoda za zdravstveno
varstvo Slovenije pa so v torek
prišli preučevat vodne vide.
Pri oskrbi z vodo pridno po-
magajo gasilci. Sanitarna in-
špekcija nadzoruje porabo vo-
de in jo klorira.
V haloških krajevnih skupno-
stih so v minulih dneh opravili
veliko dela. Tajniki krajevnih
skupnosti so s sodelavci takore-
koč delali 24 ur na dan. Pomaga-
le so jim splošne enote civilne
zaščite. Gasilske enote so v glav-
nem in še opravljajo tehnično-re-
ševalno delo, skrbijo pa tudi za
preskrbo s pitno vodo. Življenje
tudi po njihovi zaslugi postaja
znosnejše, četudi bodo minila le-
ta preden bodo posledice sanira-
ne.
Kljub hudim časom občani
niso pozabili na solidarnost. Iz
Ljubljane se je v ponedeljek ja-
vil Milan Lavrenčič, ki ima
stanovanjsko hišo s kmetijski-
mi površinami na Polenšaku in
želi oddati oboje v desetletno
brezplačno uporabo. V občin-
skem kriznem štabu so pove-
dali, da so s to ponudbo sezna-
nili vse prizadete krajevne
skupnosti.
V občinskem izvršnem svetu in
drugih organih se zelo trudijo,
da bi na prizadeto območje pri-
šlo čimveč pomoči. Tako so med
drugim predlagali, da bi julijski
solidarnostni enodnevni zaslu-
žek, ki ga bomo zbrali v občini,
porabili doma.
MG
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
13. julij 1989 -
V PREŠERNOVI ULICI V PTUJU V SOBOTO ODPRLI
g|      PRODAJALNO CEUSKE TKANINE TRIM      ^
Vse za šport
in rekreacijo
v soboto dopoldan je bilo v Ptuju živahno. V mestu se je kljub veliki
vročini trlo ljudi. Živahno je bilo na tržnici, .še posebej pa na Slovenskem
trgu in delu Prešernove ulice. Godba na pihala iz Radeč z mažoretkami
je poskrbela za dodatno živahnost. V Ptuj ju je pripeljala celjska Tkani-
na, da bi poskrbeli za prijetno vzdušje oh odprtju njene prodajalne z
vsem za šport in rekreacijo z imenom TRIM TKANINA.
Celjska Tkanina ima okrog
395 zaposlenih. Za kupce se tru-
dijo v štirinajstih trgovinah in
osrednji blagovnici v Celju. Po-
leg dveh celjskih trgovin za šport
in rekreacijo je podobni proda-
jalni odprla v Rogaški in Ptuju.
Po besedah glavnega direktor-
ja Iva Potočnika je trenutno s to-
vrstno ponudbo težko, saj imajo
ljudje zaradi ekonomske situaci-
je vedno manj denarja za nakup
športne in rekreacijske opreme.
Prepričan pa je, da bo kmalu
boljše. Celjska Tkanina bo tudi v
naslednjih letih širila ponudbo.
S prodajo na drobno v Tkani-
ni ustvarijo nekaj nad 35 odsto-
tkov dohodka, več prinaša trgo-
vina na debelo. Ta s tekstilnim in
galanterijskim blagom oskrbuje
pretežni del Slovenije in Hrva-
ške.
O novi prodajalni v Ptuju je v
soboto govoril glavni direktor
Ivo Potočnik. Za njeno ureditev
s6 plačali štiristo milijonov di-
narjev. Po ureditvi Zlatega noja
bodo del svoje ponudbe prenesli
na ulico. Načrtujejo različne pro-
dajne akcije.
V trgovini se za Ptujčane in
druge trudita dve prodajalki, in
to v času od 8. do 12. in od 15.
do 18. ure, ob sobotah od 8. do
12. ure. Poslovodkinja je Vilma
Mesaric in je prodajalno tudi
simbolično odprla.
V imenu SO Ptuj in občinske-
ga izvršnega sveta je govoril To-
ne Ceh. Poudaril je, da je vesel,
da se Ptuj odpira tudi za drugo
trgovino. S tem bogati svojo po-
nudbo.
Na sobotni slovesnosti sta so-
delovala tudi znana slovenska
športnika-maratonca Mirko Vin-
diš in košarkar Jure Zdovc. Za
ljubitelje športa je bilo to prijet-
no srečanje.
Trgovino TRIM TKANINA
so uredili delavci Ingrada iz Ro-
gaške Slatine s kooperanti.
V prvem tednu poslovanja
imajo kupci desetodstotni po-
pust. Posebej pa velja opozoriti
na ugodno ponudbo koles in če-
lad; te prodajajo po 785.400 di-
narjev. (Mimogrede, Ptujčani in
drugi so se v soboto in včeraj v
glavnem vozili brez čelad.)   MG
Trgovina, v kateri je vse za šport in rekreacijo, je lepo urejena in za kup-
ce privlačna.
tednikP
.-J
PREDSEDNIK OBČINSKEGA IZVRŠNEGA SVETA TONE ČEH S POSLOVODNIMI DELAVCI O NOVOSTIH^
V BANČNI ORGANIZIRANOSTI IN O KONCEPTU RAZVOJA TURIZMA V PTUJSKI OBČINI
Pri bankah še nič določenega, tudi
v turizmu vrsta različnih pogledov
Ptujski izvršni svet nadaljuje tradicijo pogovorov z najodgovornejši-
mi možmi iz združenega dela. ko gre za pomembna vprašanja bodočno-
sti. Prejšnji petek so se na Gorci pogovarjali o zakonu o bankah in novi
organiziranosti Kreditne banke Maribor ter o bodočem razvoju turizma
v občini. Glede na to. da obstaja v občini vrsta različnih pogledov, kako v
turizmu v bodoče, in ker obstaja še veliko neznank, kako do denarja za
turistične naložbe, so se odločili, da s konceptom razvoja turizma poča-
kajo do jeseni. Delegati skupščinskih zborov naj bi o njem razpravljali
septembra.
V bodoči organiziranosti bank
še- ni nič določenega. V okviru
Ljubljanske banke so dosedaj
predstavili že štiri modele, peti je
v pripravi. Pripravili ga bodo v
Ljubljanski banki, republiški go-
spodarski zbornici in republi-
škem izvršnem svetu.
ZA SAMOSTOJNO BANKO
Nova bančna zakonodaja je
med tem doživela nekatere spre-
membe. Te je na petkovem po-
svetu razložil direktor ptujske
poslovne enote Kreditne banke
Maribor Franc Lukman. Povedal
je, da je novi zakon bistveno
krajši, brez nepotrebnih členov
in dovolj elastičen, da banke
ustanovimo kot učinkovite siste-
Sedaj naj bi imeli splošno in
specialno ter mešano banko. Ra-
zlika je v tem, da mešano lahko
ustanovijo tudi drugi in ne samo
družbenopravne osebe. Po no-
vem lahko banko ustanovi naj-
manj deset ustanoviteljev. Sogla-
sje k ustanovitvi da Narodna
banka, ki ima večja pooblastila
kot v preteklosti. Med pogoje za
ustanovitev šteje tudi določeno
razmerje med skladi in plasmaji.
Banka je obvezna ustanoviti dva
sklada: sklad ustanoviteljic in
sklad rezerv. Bančno poslovanje
je podrejeno osrednjemu cilju —
ustvarjanju dobička. Precej zao-
strena so določila glede likvidno-
sti, precej sprememb pa bo tudi v
upravljanju banke.
Zbor kreditne banke Maribor
se je že seznanil z analizo upravi-
čenosti glede njene samostojno-
sti, saj ima vse pogoje za to: za-
dovoljiv delež izvirnih sredstev,
dobro razmerje med skladi in
plasmaji, stalno likvidnost, do-
bro dohodkovno stanje, dobro
materialno osnovo in tehnološko
razvitost ter usposobljen kader
za najzahtevnejše domače in tuje
posle.
Imenovali so odbor ustanovi-
teljic; v njem so iz Ptuja Zlatko
Špoljar, Marija Magdalene in
Terezija Vuk. Odbor ima nalogo,
da pripravi vse potrebno za usta-
novni zbor banke. Osnutke do-
kumentov mora pripraviti do
septembra, razprava o njih bo do
novembra, ustanovni zbor banke
pa decembra.
Glede tega, kakšno banko si
želimo v bodoče Ptujčani, je bilo
rečeno, daje to banka, ki bo ime-
la dovolj denarja in poceni naj bi
bil. Podpiramo ustanovitev več
samostojnih bank in samostojne
banke v Mariboru. Septembra pa
bomo razpravljali o tem, kakšna
bo bodočnost ptujske poslovne
enote. To so na kratko sklepi raz-
prave o organiziranosti bank po
novem.
V JESENI O TURISTIČNEM
RAZVOJNEM KONCEPTU
Tudi razprava na Gorci je po-
kazala, da bo glede turističnega
razvoja v občini potrebno še
marsikaj narediti. Predvsem bo
potrebno poenotiti poglede. V
ptujskem združenem delu razli-
čno razmišljajo o tem, kakšen
naj bo bodoči turistični razvoj.
To je dokaz več, da o turizmu
razmišljajo in da jim ni vseeno,
kakšno pot bo v bodoče ubrala
ta izredno pomembna gospodar-
ska dejavnost, ki je doslej glede
na danosti v občini dajala v
družbenem proizvodu izredno
malo — nekaj nad dva odstotka.
V naslednjih letih naj bi bilo dru-
gače: delež naj bi se povzpel na
šest ali celo osem odstotkov. Za
to pa se bo treba potruditi in de-
lovati usklajeno.
Stane Napast iz občinskega
komiteja za družbenoekonomski
razvoj in planiranje SO Ptuj je
predstavil pomembnejše objekte
bodočega razvoja. To so Ptujske
toplice, staro mestno jedro, grad
Bori in drugi gradovi, Haloze in
Slovenske gorice z vinskimi ce-
stami. Ptujska Gora, avtocesta
Šentilj —Zagreb, Podlehnik, trgo-
vina, modernizacija poti in dru-
gi. Celoten razvoj naj bi gradili
na tujih gostih in tujih vlaganjih.
Precej pa bo potrebno narediti
tudi za izboljšanje ekološkega
stanja — sedaj se približujemo
ekološki katastrofi. Vključevanje
v Evropo 92 pa tudi na tem po-
dročju zahteva nekatere sanacije.
Število zaposlenih v turizmu
naj bi se povečalo za enkrat, iz-
boljšala naj bi se tudi kvalifika-
cijska struktura, ob tem pa razvi-
le številne druge dejavnosti.
Marija Magdalene iz K K je
predstavila usmeritev Haloškega
bisera. Ta je začrtana v treh sme-
reh: tako naj bi nekaj gostinskih
obratov dali v zakup, v nekaterih
bodo spremenili ponudbo, v dru-
gih sprememb ne načrtujejo. Za-
kaj niso naredili več glede To-
plic, pa je po njenem krivda v
načrtovanih povezavah v prete-
klosti.
Pavel Erzin iz Mercatorja —
Tehne, temeljne organizacije In-
vesta inženiring iz Ljubljane, je
povedal, da si pri njih prizadeva-
jo za trdne turistične programe v
smislu že sprejetega razvoja.
Predstavitvi v Frankfurtu in na
Dunaju so izrabili za prikaz po-
treb po tujem sovlaganju. Glede
na to, da je v obeh primerih šlo
za splošno predstavitev, se bodo
sedaj zavzeli, da bi že septembra
ali v začetku oktobra v Sloveniki
na Dunaju posebej predstavili
projekta Ptuj in Kostanjevica. Za
Ptuj se zanima nek avstrijski po-
slovnež in z njim so se že sestali.
Razmere v naši družbi so takšne,
da brez dodatnih naporov pri
pridobivanju tujih sovlagateljev
ne bo šlo. Po Erzinovih besedah
pa je zelo pomembno, da do sep-
tembra izdelamo koncept nadalj-
njega turističnega razvoja. Zlati
noj v njem še ničesar ne pomeni.
Turističnega razvoja v občini ne
bo moč doseči, če v njem ne bo
sodelovalo gospodarstvo, pa naj
si občina še tako prizadeva. Pro-
gram bo v jeseni tudi bolj zani-
miv, saj bo že več znanega, kako
bo z delnicami.
Kari Leskovar iz IMP se je za-
nimal, kako je s financiranjem
Zlatega noja in kdo je lastnik ho-
tela.
Stanko Toplak iz Elektra je
povedal, da bo premalo zavzeto-
sti za ekologijo velika ovira za
bodoči razvoj turizma. Marjan
Pišek iz Opekarne Ptuj je pouda-
ril, da si moramo prizadevati za
jasen turistični koncept, moramo
vedeti, kakšne turiste pričakuje-
mo. Ptuj kot grad je premalo.
Vlado Tumpej iz Obdravskega
zavoda za veterinarstvo in živi-
norejo Ptuj je spomnil na turi-
zem na kmetijah. Vprašal je, za-
kaj na tem področju v občini ni-
smo naredili več, zakaj se nismo
glede tega spogledovali s Savinj-
sko dolino. S turizmom na kme-
tih na primer v sosednji Avstriji
rešujejo devizno bilanco. Pose-
bej pa ga je zanimalo, zakaj ni
penzionov v starem mestnem je-
dru.
Franc Lukman iz KBM — PE
Ptuj seje zavzel za to, da bi imeli
v Ptuju jedro, okoli katerega bi
se zbiralo oziroma razvijalo vse
drugo. Opozoril je tudi na po-
manjkanje kadra. Bančniki pa
bodo, če bo ideja dobra, zagoto-
vili denar.
Franc Hercog iz motela Pod-
lehnik je menil, da so toplice lah-
ko podoba bodočega razvoja. Po
njegovem je organiziranost
kmečkega turizma zgrešena.
Branko Štumberger iz Ptujskih
toplic je povedal, da so si v prejš-
njih letih zelo prizadevali za za-
sebne sobe, vendar ni bilo uspe-
ha. Lojze Kavčič, predsednik
Obrtnega združenja, je spomnil
na lovni turizem, od katerega
imamo sedaj veliko premalo.
Zvonko Bedenik iz elektrarne
Formin je poudaril nujnost
hkratnega razvoja vseh dejavno-
sti, ki sodelujejo v turističnem
razvoju. Začnimo z žlico, ne z za-
jemalko, in uspeh bo tu. Nekdo
pa mora poskrbeti za smernice.
Danilo Toplak iz TGA je govo-
ril o tem, da imajo težave pri po-
nujanju Borla. Ponujajo del Ju-
goslavije, Jugoslavije pa nihče
noče. Franc Visenjak iz Perutni-
ne se je zavzel za pridobivanje
tujega kapitala, saj je jasno, da s
svojo akumulacijo ne bomo na-
redili nič; še hotela ne moremo
zgraditi sami.
Tone Ceh je razpravo, v kateri
se je odprlo več dilem, sklenil in
med drugim povedal, da sedaj
več ne govorimo o nosilcih turi-
stičnega razvoja. Kljub temu da
ima vsak v turizmu svoj pro-
gram, vendarle potrebujemo
»krono«. Drugi hotel, ki ga bo-
mo v Ptuju gradili, je topliški.
Do jeseni je potrebno pripraviti
jasen koncept in obliko koordi-
nacije za vse aktivnosti, saj izvr-
šni svet ni tisti, ki ima denar.
Lahko je to konzorcij ali delni-
ška družba. Poskrbeti bo tudi po-
trebno za skupno reklamo. Fi-
nančniki so dobili nalogo, da
predlagajo možne oblike financi-
ranja projekta, predvsem takšne,
ki bodo zanimive jutri.
V petek je Tone Čeh pozval
vse direktorje, da se aktivno
vključijo v sanacijo posledic uj-
me. S stanjem na četah pa jih je
seznanil Milan Pavlica iz skup-
nosti za ceste občine Ptuj.
Novo vodstvo Društva
vinogradnikov Jeruzalem
v prvi polovici maja letos so opravili člani Društva vinogradni-
kov Jeruzalem programsko-volilno konferenco. Izvolili so novo vod-
stvo; to pa se je v celoti konstituiralo zadnjo soboto v juniju.
Za predsednika zbora Društva vinogradnikov Jeruzalem so izvo-
lili Janka Kumra iz Cerovca Stanka Vraza, za podpredsednika pa An-
tona Dečka iz Maribora. Predsednik izvršilnega odbora DV Jeruza-
lem je Fran Lah iz Podgorcev, podpredsednika Maks Gošnjak in
Stanko Čurin, tajnik pa bo še naprej Štefan Kuhar, upokojeni novi-
nar Kmečkega glasu, ki pa ima namestnika — Iva Rajha iz Slamnja-
ka. Za društveno blagajno bo prihodnja štiri leta skrbela Olga Go-
šnjak iz Ljutomera. Vsi člani izvršilnega odbora imajo svoje namestni-
ke in jih prav tako vabijo na vse seje izvršnega odbora. Za predsedni-
ka nadzornega odbora je izvoljen Gustek Bobnjar iz Veržeja. Izvolili
so tudi častno razsodišče, ki bi razreševalo morebitne spore med člani
društva.
Za povezavo Društva vinogradnikov Jeruzalem z odborom za vi-
nogradništvo pri Slovenski kmečki zvezi. Zadružni zvezi Slovenije in
Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije so določi-
li Štefana Kuharja in Miho Magdiča, za povezavo s Kmetijskim sej-
mom v Gornji Radgoni in odbororn za organizacijo ocenjevanja in
pokušnje \ina sta določena Stanko Čurin in Štefan Kuhar. Vsi organi
društva vinogradnikov Jeruzalem so izvoljeni za štiri leta, vsako leto
na skupščini pa pregledajo opravljeno delo enega leta.
Zaradi dela v vinogradih in letnih dopustov je društveno življe-
nje nekoliko zamrlo. Bolj živahno bo jeseni in pozimi, ko je na spore-
du izobraževanje vinogradnikov. Vida Topolovec
V UUTOMERU SKLENILI 6. TRADICIONALNO RAZSTAVO
TURISTIČNIH SPOMINKOV DOMAČE IN UMETNE OBRTJ^
Kvaliteta izdelkov terja
zagotovljeno prodajo
Turistično društvo Ljutomer je tudi
letos uspešno sklenilo tradicionalno,
že 6. razstavo turističnih spominkov
domače in umetne obrti. Priredili so
jo v znamenju praznika občine Ljuto-
mer, krajevne skupnosti Ljutomer ter
v spomin na rojaka dr. Karola Gros-
mana, prvega filmskega ustvarjalca v
naši deželi.
Za 6. razstavo je 75 avtorjev pred-
ložilo 591 eksponatov in idej. Poseb-
no strokovna žirija, ki jo je vodil et-
nolog dr. Janez Bogataj, TZS. je pred-
ložene izdelke in ideje pregledala in
ocenila njihovo kakovost, izvirnost in
uporabnost. Resnično lep napredek,
saj vsako leto zasledimo nove ideje,
izdelke, pobude. Tako je tudi letos s
6. razstavo še zlasti zagotovljena kva-
liteta. Posebej so se izkazali pletarji,
ki so obiskovalcem z delom v žiMO-^
prikazali, kako pridemo do pletene
košare, pletenk in drugih tovrstnih iz-
delkov iz šibja.
Vse dosedanje dobro organizirane
razstave in kvaliteta pa zavezujejo
Turistično društvo in obrtne organi-
zacije, da skrbijo za masovnejšo pro-
izvodnjo razstavljenih izvirnih del ter
zagotovitev prodajnega prostora, s
tem pa popestrijo turistično ponudbo
izdelkov domače in umetne obrti v
prleški pokrajini in širše.
Besedilo in posnetek:
Stane Feuš
V GUMARNI USPEŠNO URESNIČUJEJO SANACIJSKI PROGRAM
Težave v izvozu
Konec Junija so imeli v temeljni organizaciji
Cumarna referendum, na katerem so sprejeli
samoupravni sporazum o ukinitvi delovne or-
ganizacije s temeljnimi organizacijami in o
ustanovitvi družbenega podjetja, poleg tega pa
še statut. 29. junija so izvolili tudi samoupra-
vne organe. V tem mesecu se bo konstituiral
delavski svet podjetja, imenovali bodo vršilce
dolžnosti direktorja ter opravili registracijo
nove organizacije. Ptujski del Save (Cumarna)
je od prvega julija Tovarna Cumarna. Kljub
novi organiziranosti Save bodo sedanje organi-
zacijske enote ugotavljale rezultate gospodar-
jenja oziroma poslovne uspešnosti.
Ce bi sodili po udeležbi na referendumu,
je razpoloženje v Ciumarni dobro. V celotni
Savi so imeli 86-odstotno udeležbo, v Ptuju
nadpovprečno. Tudi volitve so uspele. Zahte-
ve stavkovnega odbora iz februarja letos so
skoraj v celoti uresničili. Temeljne organiza-
cije ni več, realno so se povečali osebni do-
hodki, zmanjšalo se je število režijskih delav-
cev, medtem ko je zahteva po večjih analit-
skih ocenah ostala neuresničena.
Po besedah direktorice Tovarne Cumarna
Saše Štros so v prvih štirih mesecih letos do-
segli planirano proizvodnjo: izdelali so 176
ton izdelkov. S količinami je bilo zlasti kriti-
čno v prvih dveh mesecih, v marcu in aprilu
so zamujeno nadoknadili.
V Gumarni imajo še vedno standardni pro-
gram: gre za skupino stisnjenih izdelkov, le-
tos pa tudi nimajo več težav pri proizvodnji
transfuzijskih zamaškov. Pozna se, da se pro-
izvodnja v TAMU povečuje. Ta mariborska
delovna organizacija pa je tudi velik nepla-
čnik in to bo vplivalo na rezultat temeljne or-
ganizacije v prvem polletju.
Izvoz je v prvih štirih mesecih letos dose-
gel 51.884 dolarjev in je manjši, kot so plani-
rali. Za kupce so nezanimivi tudi zaradi raz-
mer v Jugoslaviji. BMW je šel tako daleč, da
za Jugoslavijo nima več svojega predstavni-
ka. Zahteva tudi znižanje cen. Sedaj delajo
tako, da pokrijejo le stroške materiala.
Tudi cene na domačem trgu ne dohajajo
inflacije. Pri nekaterih stroških so prenizke.
Uresničevanje sanacijskega programa bo-
do v Gumarni končali v letu 1990, največ pa
naj bi naredili letos. Sanacijski program te-
melji na tehnološki obnovi. Letos bodo za te
namene po junijskih cenah potrebovali štiri
milijarde dinarjev. Nekaj bodo zagotovili v
okviru podjetja, računajo pa tudi na bančni
denar.
V obdobju januar april je bilo v temeljni
organizaciji zaposlenih 223 delavcev. Delavci
so v tem obdobju v povprečju zaslužili
1.756.492 dinarjev. V maju so osebne dohod-
ke glede na april povečali za 40 odstotkov.
Gumama je ena izmed tistih organizacij,
kjer imajo kolektivni dopust. Letos bodo nje-
ni delavci počivali od 17. julija do 8. avgusta.
MG
tednik - 13. julij 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Zbrani borci pete prekomorske brigade v ulici, ki nosi njihovo ime.
Na bližnjem pročelju bloka so odkrili spominsko ploščo padlim borcem
te brigade z območja ptujske občine. Foto: M. Ozmec
V Ptuju srečanje prekomorcev
v POČASTITEV
DNEVA BORCEV
»Dan borcev je skupaj z dnevom republike
praznik, ki nas spominja in vedno znova ak-
tualno zavezuje: spominja na skupno odloči-
tev za narodnoosvobodilni boj in zavezuje k
skupni pridobitvi tega boja — miru in svobo-
di, ki sta še danes med vsemi generacijami
najbolj cenjeni vrednoti. To poudarjam, ker
smo pred nekaj dnevi lahko slišali ponudbo,
naj se kriza reši tudi z orožjem — če ne gre
drugače. Uporaba sile lahko krizo le še zao-
stri, kar kažejo tudi sveže letošnje izkušnje,
in nas vse skupaj potegne še v globlji vrtinec
neodgovorne norosti . . .,« je med drugim
poudaril Peter Bekeš, izvršni sekretar pred-
sedstva CK ZK Slovenije, na osrednji občin-
ski slovesnosti ob dnevu borcev, ki je bila v
torek, 4. julija, v Ulici pete prekomorske bri-
gade v Ptuju.
V nadaljevanju je Peter Bekeš spomnil tudi
na temeljno listino Slovenije 89 ter menil, da
pomeni izraz iskanja nove demokratične
identitete naše družbe. Njen smisel in pomen
je v tem, da s svojimi podpisi kot svobodni
državljani povemo, da si svojo državo ureja-
mo svobodno in s spoštovanjem vseh civiliza-
cijskih pridobitev.
Nekdanji komisar pete prekomorske bri-
gade Silvo Horvat je nekaj sto zbranim bor-
cem te brigade, ki je bila ustanovljena pred
45 leti, obudil spomine na njihovo revolucio-
narno pot, na bližnjem pročelju bloka pa so
borcem V. prekomorske brigade odkrili spo-
minsko ploščo. Slovesnost so s kulturnim
sporedom popestrili članica ptujskega gleda-
lišča ter pevci komornega moškega pevskega
zbora iz Ptuja, na prireditveni prostor pa so
doskočili tudi padalci Aerokluba Ptuj. Po
slovesnosti so borci skupaj z gosti v koloni
krenili proti domu gasilcev in tam je bil dru-
žabni del srečanja.
M. Ozmec
Jutri zasedajo vsi trije zbori skupščine
.    _ ^ občine Ormož „ _ _
Jutri (petek) ob 8. uri bodo lo-
čene seje vseh treh zborov skup-
ščine občine Ormož. Dnevni red
za zbor združenega dela in zbor
krajevnih skupnosti je precej po-
doben, dokaj krajši dnevni red
pa ima družbenopolitični zbor
skupščine občine Ormož. Med
osrednje točke dnevnega reda
vseh treh zborov štejemo analizo
stanja na področju drobnega go-
spodarstva v občini Ormož s pro-
gramom nadaljnjega razvoja. K
tej točki mogoče samo nekaj
ugotovitev, ki so jih ob obravna-
vi problematike zapisali na seji
izvršnega sveta skupščine občine
Ormož.
Delež samostojnega osebnega
dela v sestavi družbenega proiz-
voda gospodarstva po letu 1983
upada, podobna razmerja ugota-
vljajo pri primerljivih občinah
(Domžale in Trebnje), ki jih ana-
liza zajema. Stopnja rasti zapo-
slovanja v samostojnem oseb-
nem delu seje povečevala počas-
neje kot v Sloveniji. Število za-
poslenih — lastnikov in delavcev
— v občini Ormož se je do leta
1985 povečevalo, znižanje opazi-
mo v letu 1985, v naslednjih letih
ostaja število zaposlenih enako.
Na 10.000 prebivalcev v občini je
bilo v 1986. letu 88 obratovalnic
in je v primerjavi z drugimi obči-
nami in povprečjem v SR Slove-
niji najmanjše.
Drobno gospodarstvo je slabo
povezano z gospodarstvom. Po-
javljajo se obojestranski odpori
boljši povezavi. Kot vzrok za
takšno stanje bi lahko »krivili«
slab informacijski sistem, po-
manjkanje sredstev za razvoj, ne-
disciplino pri plačevanju raču-
nov kooperantom in odsotnost
splošne obrtne zadruge v Ormo-
žu. Na drugi strani pa je dokaj
problematična oskrba občanov s
storitvami.
V prid drobnega gospodarstva
je bila v zadnjih letih urejena
obrtna cona, nekatere olajšave v
davčni politiki in še kaj.
Obrtniki ugotavljajo, da jim ne
ustreza sedanji izobraževalni si-
stem, saj primanjkujejo pred-
vsem praktična znanja. Še pose-
bej pa so boleče velike obvezno-
sti pri prispevkih za samoupra-
vne interesne skupnosti, kar
obremenjuje predvsem novo-
ustanovljene obrtne delavnice.
Vida Topolovec
Govori se...
. . . da nekateri mesarji sami
ocenjujejo, koliko ho kdo lahko
plačal. Za samo 10 svinjskih de-
kagramov je moral naš zdomec
odšteti 20.000 dinarjev — prejšnji
teden, v družbeni mesnici in ne da
bi dobil račun, čeprav ga je zahte-
val. Dokazati ni mogoče, torej
morda sploh ni res.
. . . da mora človek v Ptuju tudi
o svoji žeji razmišljati dolgoročno.
Kakšne pol ure prej namreč moraš
začutiti, da boš žejen, sesti pred
Pepsi in počakati, da natakarica
uspe priti izpolnit tvoje tekoče že-
lje. Ce pa ne živite dolgoročno,
greste pač drugam.
. . . da bomo v naši občini kma-
lu pili konservirano vodo. Morda
bi bil čas, da razpišemo natečaj za
obliko embalaže: bo to voda v te-
trapaku, briku. polivinilastih ste-
klenicah ah v vrečkah kot mleko?
Sicer pa si kmetje manejo roke: ni
jim potrebno strupov za zaščito po-
sevkov kupovati v kmetijskih trgo-
vinah, pač pa samo odprejo pipo v
Šikolah in okolici. . .
. . . da so se čeheličarji po prvem
šoku zaradi nošenja čelad že spro-
stili in zajahali svoje konje brez
čelad. Kako dolgo bodo miličniki
to še mirno gledali, ne vemo, upa-
mo pa, da bodo s prodajo svojih li-
stičev kmalu napolnili republiško
blagajno. Dinar na dinar. ..
Raziskovalni tabor
Vino 89 v Ormožu
Dva tedna bo v Ormožu potekal študentski interdisciplinar-
ni raziskovalni tabor VINO 89 v sodelovanju Pokrajinskega mu-
zeja iz Ptuja in občine Ormož. Delo so pričeli minulo soboto, 8.,
sklenili pa ga bodo 23. julija.
Osem študentov z različnih fakultet ljubljanske in maribor-
ske univerze (etnologije in sociologije kulture, primerjalne knji-
ževnosti, višje agronomske šole, višje tehniške šole in VEKŠ) bo
dva tedna pridobivalo številne informacije o vinu, vinski kulturi
in njeni povezavi s slovensko kulturo, ki je dobesedno namoče-
na v vinu. Raziskovali bodo tudi vpliv vina na vsa dogajanja,
njegov pomemben gospodarski delež in vse, kar sodi zraven.
Mnogi od teh podatkov bodo služili tudi za diplomsko nalogo
Alešu Gačniku in Andreju Malniču, vse gradivo pa bo služilo
bodočemu vinarskemu muzeju v Ptuju.
V tem tednu bodo delali skupinsko, obiskovali vinske kleti
v družbenem sektorju v Ormožu, Ljutomeru in Ptuju ter večje vi-
nogradnike v občini Ormož. Ob vsem bodo zelo radovedni in si
vse skrbno zapisovali, kar bo mnogim tudi iztočnica za individu-
alno delo v prihodnjem tednu.
V soboto zvečer, 22. julija, pripravljajo neke vrste debatni
večer o vsem, kar bodo našli na terenu. Da pa ne bi to ostalo
skrito, nameravajo povabiti vse, ki jih vino zanima poklicno in
ljubiteljsko.
Aleš Gačnik, absolvent etnologije in sociologije kulture, ki
je tudi vodja raziskovalnega tabora, je omenil, daje zbiranje po-
datkov in raziskava o vinu dolgoročna naložba, obenem pa do-;
bra iztočnica za kasnejše raziskave. \
Vida Topolovec ^
KOMUNALA, GRADBENIŠTVO IN PROMET PTUJ
TOZD VODOVOD IN KANALIZACIJA PTUJ
TOZD KOMUNALNI SERVISI
Na podlagi pridobljenega soglasja IS SO PTUJ o določitvi najvišjih
cen z dne 6. 7. 1989 in soglasja samoupravne komunalne skupno-
sti občin Ptuj o oblikovanju cen komunalnih storitev sta delavska
sveta TOZD Vodovod in kanalizacija in TOZD Komunalni servisi v
razširjeni sestavi z uporabniki in izvajalci dne 10. 7. 1989 sprejela
SKLEP
o višini cen komunalnih storitev
1. člen
S tem sklepom se določijo cene vode, kanalščine in odvoza sme-
ti.
2. člen
Cene komunalnih storitev iz 1. člena tega sklepa so:
A. VODA — cena za m'
1. gospodinjstva 5.150 din/m'
2. drugi porabniki 8.300 din/m'
B. KANALŠČINA - cena za m'
1. gospodinjstva 2.350 din/m'
2. drugi porabniki 5.640 din/m'
Perutnina Ptu) 6.820 din/m'
Kmetijski kombinat Ptuj 9.370 din/m'
C. ODVOZ SMETI — cena za m'
1. stanovanjske površine, šole, VVZ,
upravni prostori 910 din/m'
2. industrija, obrt 1.820 din/m'
3. trgovina, gostinstvo 3.570 din/m'
3. člen
Cene komunalnih sotritev iz drugega člena veljajo od 11. 7. 1989
dalje.
4. člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o višini
cen komunalnih storitev od 4. 5. 1989.
Predsednik delavskega sveta
TOZD Vodovod m kanalizacija:
Milan KRALJ, s. r.
Predsednik delavskega sveta
TOZD Komunalni servisi:
Franc Krame     r
Šoferji in avtomehaniki
praznujejo
Okoli 22 tisoč slovenskih šoferjev in avtomehanikov praznuje da-
nes svoj stanovski praznik. 13. julija leta 1943 seje namreč pri Žužem-
berku partizanskim enotam prvič priključila motorizirana enota v
skupni borbi proti sovražniku.
V ptujski regiji deluje okoli 1.350 članov iz Ormoža, Ptuja, Slo-
venske Bistrice in Poljčan, svoj praznik pa so šoferji in avtomehaniki
proslavili že minulo soboto, 8. julija, na osrednji slovesnosti v Ptuju.
Zbralo se jih je okoli 300 in -v svečanih uniformah so v paradi skozi
mesto spomnili na svoj praznik. Priključilo se jim je tudi okoli 30 vo-
zil. Zatem pa so se vsi zbrali na stadionu Drava, kjer jim je govoril
podpredsednik slovenskega združenja Franc Reberc. Podelili so dru-
štvena priznanja in pokale. —OM
Člani Zveze šoferjev in avtomehanikov ptujske regije so v paradi krenili
po ptujskih ulicah, (foto: M. Ozmec)
Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana sa-
moupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/86) in 11. člena prvilnika o po-
gojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v
občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/86 in 1/89) razpisuje
samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj
VII. JAVNI NATEČAJ
za posojila iz združenih sredstev vza-
jemnosti za leto 1989 za naicup stano-
vanj v sosesiti Rabeičja vas — zahod
v Ptuju (38-stanovanjski bioic C-1)
I.
Skupna višina razpisanega posojila za nakup stanovanj v družbeni
lastnini in za nakup stanovanj v zasebni lastnini (etažni lastniki) znaša
8.000.000.000.- din.
II.
Posojila lahko pridobijo:
1, Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če iz-
polnjujejo pogoje iz 15. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev
posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ruj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 37/86 in 11/89)
2. Delavci, delovni ljudje, upokojenci In invalidi:
— če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezne oz. neprimerno sta-
novanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja,
stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 50 m'.
— če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev ali pa bodo s
kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko po-
sojilo in si zagotovili lastno udeležbo.
III.
Lastna udeležba:
Lastna udeležba za organizacije združenega dela in delovne skupno-
sti (za družbenopravne osebe) znaša 50 % investicijske vrednosti.
Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi lahko dobijo za nakup
stanovanja v etažni lastnini na osnovi tega razpisa največ 40 % od končne
prodajne cene standardnega stanovanja.
Pri določitvi višine posojila se v vsakem konkretnem primeru upošte-
vajo določila 24., 25., in 26. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobi-
tev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 37/86 in 11/89).
IV.
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti priložijo
k vlogi:
— dokazilo, da izpolnjujejo pogoje iz 25. člena pravilnika o pogojih in
merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 37/86 in 11/89)
— sklep pristojnega samoupravnega organa o najetju posojila in za-
gotovljeni lastni udeležbi,
— izjavo o povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlene-
ga v letu 1988
Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi priložijo k vlogi:
— potrdilo o številu družinskih članov,
— potrdilo o doseženih dohodkih prosilca in njihovih članov v letu
1988 (osebni dohodek in katastrski dohodek),
— potrdilo banke o namenskem varčevanju.
V.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno dostaviti do vklju-
čno 13. avgusta 1989 na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUP-
NOST OBČINE PTUJ, PREŠERNOVA 29.
VI.
Predvidena izhodiščna cena m' netto stanovanjske površine, izraču-
nana na dan 30/6-1989, znaša 12.500.000.- din. Predvidena izhodiščna
cena ostane nespremenljiva za vplačila (deloma ali v celoti) do 20. avgusta
1989, od tega dne dalje pa se valorizira na osnovi indeksov za obračun ra-
zlike v ceni gradbenih storitev, ki jih mesečno objavlja splošno združenje
gradbeništva Slovenije.
VII.
Obrestna mera za odobrena posojila je 11 % ter se ne spreminja, valo-
rizirajo pa se anuitete Posojilojemalec sklene na osnovi sklepa o odobritvi
posojila kreditno pogodbo s Kreditno banko Maribor — poslovno enoto
Ptuj ter pogodbo o nakupu stanovanja s samoupravno stanovanjsko skup-
nostjo občine Ptuj.
Kupec mora ob podpisu pogodbe plačati najmanj 25 % kupnine, izra-
čunane na osnovi valorizirane izhodiščne cene, ostanek kupnine pa v obro-
kih, ki se določijo v pogodbi o nakupu stanovanja.
Plačila kupcev se ne obrestujejo, kupec pa s plačilom zagotavlja nes-
premenljivost cene v sorazmerju z višino vnaprejšnjega plačila.
VIII.
Intormacije o velikosti in druge podatke o posameznih stanovanjih do-
bite pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj. Prešernova 29
(soba 207).
Samoupravna stnaovanjska skupnost
občine Ptuj
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
13. julij 1989 - tednik
Na Hajdini prenovljen
partizanski bunker
v krajevni skupnosti Hajdina so dan borcev proslavili že v nedeljo, 2. juli-
ja, ko so v gozdu nasproti separacije, ob cesti Hajdina Kidričevo, na svečano-
sti odprli prenovljen partizanski bunker iz leta 1941. Akcijo so uspešno zastavili
člani krajevnega odbora ZZB NOV Hajdina ob pomoči sokrajanov. Poleg njih
pa so se slovesnosti udeležili tudi številni borci iz sosednjih odborov in Ptuja.
Uvodne besede je zbranim namenil Bogomir Kostanjevec. Obudil je spo-
mine na nekdanje in sedanje življenje borcev ter poudaril, da tudi borci z zaskr-
bljenostjo spremljajo vse bolj negotovo krizno situacijo tako gospodarskega kot
političnega sistema pri nas. Ob koncu se je zavzel za suvereno Slovenijo in av-
nojsko Jugoslavijo.
Potem ko je predsednik občinske borčevske organizacije Milan Lacko izro-
čil posebno pisno priznanje Francu Fridlu, predsedniku hajdinske borčevske
organizacije, pa je zbranim govoril Zvonko Sagadin nosilec partizanske spo-
menice 1941 in prvoborec z našega območja, ki že nekaj let živi v Ljubljani. Po-
O dogodkih, ki so se na tem mestu dogajali pred 48 leti, je zbranim go-
voril prvoborec Zvonko Sagadin.
Pogled na vhod v podzemni bunker ob svečanem odprtju.
(Foto: M. Ozmec)
vedal je, da je borcem težko, ko lahko le nemo opazujejo vse večji nered in poli-
tična nasprotja v državi. Za takšno stanje pa je v prvi vrsti okrivil naša prejšnja
državna in politična vodstva, ki v Jugoslaviji niso zagotovila resnične, ampak le
lažno — navidezno demokracijo. Ostro je obsodil tudi vse tiste, ki imajo danda-
nes polna usta »demokracije«, pa jo sami s svojimi dejanji in izjavami še naj-
bolj zatirajo. O očitkih »z juga«, da smo Slovenci nacionalisti, pa je menil, da
ni noben nacionalizem ljubiti materni jezik in svojo domovino. Več od tega pa
nihče od Slovencev ne počenja.
O pomenu prenovljenega partizanskega bunkerja iz trstih najtežjih časov
okupirane Jugoslavije je ob koncu govoril še Franc FridI, zatem pa so ob vhodu
v podzemni bunker svečano prerezali vrvico ter zbrane povabili k ogledu. V kul-
turnem sporedu so vzdušje sredi borovcev popestrili še člani mešanega pevske-
ga zbora društva upokojencev s Hajdine ter učenci tamkajšnje šole.
M. Ozmec
Bori vabi
y njihovih očeh ni hiU> strahu pred vodnim
neurjem, ki je divjalo čez Haloze. Te so ostale
barvite, valovite, nekoliko lirične takšen vtis
so. kot lahko sodimo po upodobitvah, napravile
na osem slikarjev iz vse Slovenije, ki so bivali
na Borlu prejšnji leden.
Izjema je morda bila le Nataša Novak iz
Kamnika, najmlajša udeleženka 11. slikarske
kolonije v Halozah, ki jo je organizirala liko-
vna sekcija DPI) Svoboda Ptuj. Novakova se
od vseh drugih razlikuje po svoji tehniki —
kolažu in prav ta je morda »kriva«, da dajejo
njene stvaritve gledalcu drugačen občutek
kot stvaritve drugih. Iz koščkov časopisnega
papirja sestavljen upodobljeni Bori vzbudi v
gledalcu prav isti občutek razpadanja, ki ga
doživi vsakikrat, ko grad obišče.
Udeleženci so obiskali Švabovo, Belski
Vrh, Zavrč, Ptuj ... in tam poiskali vsak svoj
motiv. Tako je nastalo veliko oljnih slik, ne-
kaj akvarelov in sestavljenk. Najboljše stvari-
tve so razstavljene v gradu, kjer pričakujejo
vaš obisk do 31. julija od 12. do 17. ure. Po-
leg ogleda razstave in res prijetne izletniške
točke se lahko ustavite pri gostilničarju Boja-
nu Kocbeku, ki vas bo pogostil, kot je gostil
udeležence kolonije ves teden.
In ti se niso pritoževali.
Ida Rebula iz Domžal seje haloške koloni-
je udeležila že četrtič: »Všeč so mi Haloze,
njihov mir, prav spočijem si tukaj. Tudi z or-
ganizacijo, predvsem pa z letošnjim mentor-
jem sem zadovoljna.«
Mentor je bil mladi akademski slikar iz
Ljubljane Janez Zalaznik. Skušal je usmerjati
delo udeležencev kolonije in ga analizirati.
Slikarska razstava na Borlu.
Vendar, kot pavi, »je to bolj težko, saj so ve-
čidel že izdelani slikarji, čeprav amaterji.«
Vodja in glavni organizator kolonije je bil
predsednik likovne sekcije DPD Svoboda
Ptuj Bojan Lubaj: »Namen kolonije in raz-
stave je, obdržati stik s Slovenijo in privabiti
slikarje in gledalce v Haloze. Z udeležbo sem
zadovoljen.«
. Edina domača slikarka, ki je slikala v kolo-
niji, je bila Rozina Šebetič. Mentor ocenjuje
njeno delo z naslednjimi besedami: .»Slike
Šebetičeve so bolj severnjaško občutene. Ko
je sprostila svoj barvni temperament, je dose-
gla zavidljivo poln in goreč izraz, v bolj umir-
jenih delih pa se je približala duhu holand-
skih pejsažistov. Slabše so njene slike takrat,
kadar je skušala svojo izpričano ekspresiv-
nost ujeti v spone bolj analitičnega razmišlja-
nja.«
McZ
V Ptuju na ogled cvet hlebinske naive
Govoriti ali pisati o likovni sekciji Podrav-
ka 72 pomeni govoriti in pisati o izjemni liko-
vni pojavnosti Podravine, v kateri so in še
vedno ustvarjajo v domovini in svetu prizna-
na imena naivne umetnosti, kot so: Virius,
Mraz, Gazi, Generalič in drugi.
Znana klebinska šola je v likovni svet na-
ive »dala« mnoga znana in manj znana ime-
na. Prav zato pričujoča razstava, ki se nam
ponuja v paviljonu Dušana Kvedra od 3. pa
do vključno 15. julija vsak dan od 9. do 12.
ure in popoldan od 17. do 19. ure, nikakor ni
popoln pregled naivnega hlebinskega ali po-
dravskega likovnega ustvarjanja. Pred nami
se preprosto razgrinja 42 likovnih del — v
glavnem olje na steklu, takšnih, kot so. Inti-
ma avtorjev, ki je izražena s čopičem ali dle-
tom, se vam kaže v žitnih poljih, potokih in
ribičih in v vse manj prisotnih brazdah po-
dravskih oračev. Do celotne podravske umet-
nosti pa bi bili krivični, če bi jo stisnili pod
skupni imenovalec naive. Številni avtorji so
sicer ohranili idiličnost podravskih motivov,
vendar je njihova izraznost ob tej motiviki
sveža in nova.
Ljubitelji likovne umetnosti imamo prav-
zaprav sedaj že tretjič izjemno priložnost v
svojem okolju občudovati manj znana stekla
hlebinske naive.
Razstava je rezultat zdaj že dolgoletnega
sodelovanja med likovniki iz Rogoznice in
Podravke 72 iz Koprivnice. Doslej je to sode-
lovanje potekalo v glavnem na eno- ali več-
dnevnih delovnih kolonijah v Ptuju ali Ko-
privnici. Zaradi specifičnosti naivnega slikar-
stva pa smo z leti ugotovili, da se bomo po-,
slej srečevali le ob organizacijah razstav v
Ptuju in Koprivnici. Eno teh srečanj je bilo
ob otvoritvi te za nas po svoje izjemne razsta-
ve, ki sta jo omogočila družbeno podjetje
AGIS in občinski svet ZSS Ptuj.
Upam, da bomo Ptujčani znali izkoristiti
enkratno priložnost in se v živo srečati s pra-
vo hlebinsko naivo. Slika vsaka zase in vse
kot celota vam bodo omogočile, da vam bo-
do Podravina in njeni slikarji bližji.
Prepričan sem, da bo tudi v prihodnje liko-
vna umetnost našla svoje mesto v gospodar-
stvu, kot ga je v tem primeru, saj smo ne na-
zadnje tudi vsi mi, ki nam čopič in kiparsko
dleto bogatita življenje, del tega gospodar-
stva.
Maks Menoni
Franc Fideršek
EPIDEMIJA KOZ

ZADRUŽNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE V ŠIŠKI
Ljubljana Šiška, tramvajsko postajališče v predmestju. Levo v
ozadju prva velika proizvodna dvorana ».socialističnega giganta« —
Titovih zavodov Litostroj. Ob njej so na njivah ras t H prvi stanovanjski
bloki za delavce. Desno nova farna cerkev sv. Frančišča Asiškega z zna-
čilnim okroglim zvonikom. Cerkev so obdajale hiše, ki .so že na zunaj ka-
zale, kako mesto nezadržno prekriva vas. Na nezazidanem območju,
nekje v sredini med Litostrojem in cerkvijo .v« stale lesene barake, ki jih
je baje postavila železnica. uporabljaH pa so jih graditelji Litostroja, od
leta 1948 pa je bilo v teh barakah zadružno izobraževalno središče.
Prvi zadružni kadri, polni znanja in navdušenja za socializacijo va-
si, za razvoj in napredek zadružništva, so oh začetku leta 1949 odšli
uresničevat svoje poslanstvo. Za drugi polletni zadružni tečaj pa so po
okrajih še zbirali slušatelje. Vmesni čas je bilo treba izkoristili. Republi-
ška zveza kmetijskih zadrug (RZKZ) je pripravila šestledenski tečaj za
funkcionarje OZKZ (okrajnih zvez kmetijskih zadrug).
Kol tajnik OZKZ Ptuj sem bil poslan v ta tečaj. Šiško sem poznal
že od prej. Tam sem pri neki družini prenočeval, ko sem bil na zborova-
nju OF. Tam blizu sem bil na odprtju pionirske železnice, kije peljala od
Vižmarij do Viča in obšla Rožnik zahodno. Med vožnjo .sem občudoval
pionirje sprevodnike, kako resno so luknjali vozovnice. Prisluhnil sem
tudi razgovoru dveh starejših možakarjev, ki sta zabavljala čez vse. naj-
bolj pa čez to pionirsko železnico, drago igračko, v katero smo zabili de-
nar, ki bi nam bil stokrat bolj potreben za obnovo porušenega. Takrat
sem mislil, da je to golo zabavljanje užaljenih predstavnikov odpisanega
razreda. Čez par let so pionirsko železnico ukinili, ker bojda ni bila ren-
tabilna. Že takrat sem spoznaval, da je včasih dobro prisluhnili »reak-
cionarjem«. kajti zvedel si marsikaj resničnega, spoznal drugo plat.
V ponedeljek. 24. januarja 1949. mi ni bilo težko najti barak, kjer je
bil zadružni tečaj. Nekoliko me je stisnilo ob pogledu na le barake, ki so
bile tako podobne tistim iz nacističnih »lagerjev«. Usmerili so me v bara-
ko, v kateri je bila tudi predavalnica. Nekaj tečajnikov je bilo že v sobi.
na nekaterih posteljah so bili le kovčki kot znak zasedenosti. Šestnajst
lesenih postelj s stamnjačami je bilo v sobi. le nekaj je bilo .še prostih.
Najprimernejšo sem izbral zase. drugo pa rezerviral za podpredsednika
Vinka Kelca. ki bo prišel naslednji dan. V ponedeljek je moral ostali v
Ptuju na seji komiteja, ki je razpravljal o pomembnih vprašanjih kmetij-
skega zadružništva v okraju.
»Kje pa imaš .Simona?« me je iz kota vprašal nekoliko starejši mo-
žakar.
»Na Ptuju je ostal, on je še vedno tudi predsednik okraja in nima]
časa za tečaje,« sem mu odgovoril, ga zvedavo pogledal in vprašal, iz ka- j
terega okraja prihaja, da pozna Franca Belšaka-Simona. \
»Anton Kimovec, predsednik OZKZ Maribor — okolica.« se mije\
predstavil. »Bil sem sekretar ptujskega okraja pred Belšakom; Srečko, če '
si morda kdaj slišal za to ime.« •;
»A, vi .ste sekretar Srečko, seveda se vas spominjam,« sem dejalpre- \
senečeno in se zazrl v njegov obraz. \
»Kar ti mi reci, saj smo tovariši, komunisti.« je dejal nekoliko osor-;
no. Jaz pa sem v spominu poskušal najti podobnosti potez njegovega \
obraza, ki so mi ostale v spominu, ko sem zrl vanj v soju žepne svetilke \
konec avgusta 1944. j
Po desetih mesecih zdravljenja sem takrat prišel na dopust iz nem- I
ške vojaške bolnišnice, trdno odločen, da se več ne vrnem. Naslednji ve-i
čer ob mraku sta nenadoma stopila v leseno hišico mojega doma dva i
partizana. Spremljevalci domačini so ostali zunaj na straži. Višji med ]
partizanoma Je bil Žetalski Joža. vojni referent, z nJim sem se pozneje .i
pogosto srečeval, manjši, bolj molčeč, oborožen le s pištolo, pa Je bil. to \
sem zvedel pozneje od terencev, sekretar Srečko, eden višjih med partiza- j
ni. Pozneje ga nisem več srečal, sedaj pa sva si stala nasproti kot enako- \
pravna tečajnika.
Le kaj se Je v teh štirih letih pri nas spremenilo, sem pomislil in obu- •
dil spomin na najino prvo srečanje. Ni se takoj spomnil. Šele ko sem mu
opisal razgovor in kako sem mu pokazat poškodovano desnico ter pono-
vil njegov očitajoč odgovor: »Prav ti Je. zakaj si se pa boril proti našim l
bratom .« se Je kislo nasmehnil, dejal, da se tega spominja, vendar Je hi- •
tro obrnil razgovor spet na Simona. Bilo je opazno, da ga ne ceni preveč. \
To se Je potrdilo, ko sva govorila o Simonovem sinu Tonetu, kije za \
Srečkam prevzel funkcijo okrajnega sekretarja. Očitno Je bilo. da Je Sreč- \
ko še vedno mislil, da Je bil razrešen funkcije sekretarja po krivici, da hi \
se bile stvari bolje razvijale, če bi bil on ostal sekretar. ]
»Tone ni padel zaradi izdaje, temveč zaradi svoje mladostne nepre-'
mištjenosti.« je odločno dejal.
Oporekal sem mu in povedal, da sedaj teče preiskava in ho izdajalec'
kmalu postavljen pred sodišče.
»Seveda, neko opravičilo Je treba najti: sicer pa s tabo nima smisla ;
o tem govoriti.« Je še dejal in odšel iz sobe. O tej temi pozneje nisva več\
govorila.
Tudi sam sem odšel ven. da si nekoliko ogledam okolje. Jedilnico in ,
predavalnico.
PridružU se mi Je Savo, doma iz Šiške, kjer Je bil dve leti ilegalec,
potem pa komisar v ljubljanski brigadi, v tečaj pa Je prišel kot sekretar
Nafte iz Lendave.
Razkazal mi Je okolico: Litostroj, ki bo rasel naprej, stanovanjski
bloki pa bodo postali del mesta. Nekdanje kmetije in vaške hiše bodo iz-
ginile. Tod bo moderna mestna četrt, kjer bodo živele delavske družine.
Le cerkev sv. Frančiška Asiškega, ki so Jo začeli graditi leta 1925, zvonik,
pa Je hU končan leta 1931, ne spada v to okolje. Podrli Je prav gotovo ne \
bodo. ker Kardelj in Kidrič preveč cenita Plečnikovo arhitekturo. Najbrž
jo bodo spremenili v muzej ali v kak drug kulturni objekt. To ne bo težko,
saj cerkev notranje .še ni opremljena.
Tako nekako mi Je prijateljsko razlagal Savo. domačin iz Šiške, s
katerim sva v tečaju imela sosednji postelji. Marsikaj od njegovih napo--
vedi se je uresničilo, le župna cerkev Je ostala, čeprav Je bila notranje v j
celoti opremljena šele po Plečnikovi smrti. (Arhitekt Jože Plečnik Je umrl\
leta 1957, omenjena cerkev pa Je ena pomembnih Plečnikovih zgradb v\
LJubljani.)
Ostal sem še nekaj časa sam zunaj, razmišljal o povedanem, pogled
pa se mi Je vedno ustavljal na Litostroju, pa na Plečnikovi cerkvi in na
vaseh v ozadju, kijih bo slej ko prej prekrilo mesto. Spomnil sem se Tito-
vega govora, ki ga je imel 3. 9. 1947 v Litostroju. (Govor smo morali na
sestankih obvezno preštudirati.) V nJem je med drugim rekel:
»V naši deželi je samo en kolektiv, in to so: delavci, kmetje, delovni
meščani in ljudska inteligenca. Razlike, kije nekdaj bila in kije bila poj-
movanje zaostale kapitalistične države, ni več. Vsi naši delovni ljudje so
se zbližali v en sam velikanski kolektiv, v krepko pest, v močan kolektiv
enotnosti misli in akcije. . .«
Pomislil sem. ali ni Tito dobil navdiha za omenjene besede prav tu,
kjer je sredi polj rastel tovarniški orjak, kjer so rasla sodobna delavska
stanovanja, kjer se Je podeželje zlivalo v mesto. Niti pomisliti pa si takrat
nisem upal. da je marsikaj od tega neuresničljiva utopija.
V teh razmišljanjih me je zmotil zvonec, zakaj ura Je bila deset, ko
hi se tečajniki morali prvič zbrati v predavalnici. Tam so nas seznanili z
urnikom tečaja, ki Je obsegal dnevno 10 ur predavanj z razpravo in dve
uri študija po krožkih. Torej 12 ur intenzivnega dela. Nakazana Je bila
tudi literatura, ki si Jo Je moral vsak kupiti. Tisti popoldan so se že začela
redna predavanja.
Prihodnjič: V družbi uglednih tečajnikov.
tednik - 13. julij 1989
REPORTAŽA - 5
Od mostu prek Dravinje naprej je bila vožnja onemogočena. Ceste enostavno ni več bilo.
Most, ki vodi prek potoka Jesenica proti Jeiovicam, je ujma porušila in delno tudi prestavila.
Haloze so ječale . . .
Najstarejši ljudje ne pomnijo česa podobnega.
Katastrofalno neurje, ki je v noči s ponedeljka, 3.,
na torek, 4. julija, prizadelo predvsem severovzhod-
no Slovenijo in del Hrvaške, je na našem območju
zarezalo najglobljo rano v Haloze. Te ne bodo niko-
U več takšne, kot so bile doslej. Več kot osemurni
močan naliv je naredil grozoto nad tem že tako manj
razvitem območju ptujske občine. Pobesnela narava
je v vodni ujmi rušila huje kot potres. Iz hribov so se
drug za drugim rojevali hudourniki in proti dolini
naraščali v prave rušilne reke. Trgali so drevje, od-
našali ceste, rušili mostove in hiše, odplaknili so
precejšnji del rodovitne prsti, na kateri je dozoreva-
la pšenica, rasli pa krompir in krmna pesa, koru-
za ... Razmočeno haloško gričevje se je začelo pre-
mikati in nastalo je na desetine zemeljskih plazov,
ki se niso ustavljali pred ničemer. Haloze so še huje
zaječale...
In ko se je noč groze na torkovo praznično jutro
prelevila v lep sončen dan, so domačini z bolečino v
srcu začeli dojemati kaj se je pravzaprav zgodilo.
Marsikatero domačijo je zasulo, precej hiš je ostalo
brez gospodarskih poslopij: vodna ujma jih je z živi-
no vred odrinila v dolino; zalilo je vodnjake, presta-
vilo in zrušilo ceste. Grozo je bilo čutiti na vsakem
koraku.
V občinskem središču so sicer kmalu ustanovili
krizni štab in ta je s hitro akcijo želel aktivirati šir-
šo množico. Toda reševalne akcije prva dva dneva še
niso dosegle učinka. Zaradi osamljenosti v najtežjih
trenutkih razdejanja je Haložane prevzel upravičen
strah. Predvsem jih je bolelo, da ni nihče odstranil
ovir čez ceste in nasploh zagotovil prevoznosti skozi
Haloze.
Po nadvse kritičnih poročilih s prizadetega ob-
močja se je vse skupaj pričelo pospešeno urejati šele
v petek, ko so si stanje ogledali tudi predstavniki re-
publiškega štaba za civilno zaščito in republiškega
komiteja za kmetijstvo.
Rane pa so ostale in haloški človek jih kljub po-
moči ne bo zlahka zacelil. Dan po neurju se je na
prizadeto območje napotila tudi ekipa novinarjev
Dela, mariborskega radia in našega zavoda. Peš po
haloškem blatu s škornji, fotoaparati in magnetofo-
ni. Martin Ozmec je o tem pripravil fotoreportažo.
Potok Peklača je čez poletje idiličen, do gležnja globok, tokrat pa je
prerasel v nekaj deset metrov široko rušilno reko, ki je na Letonjevi njivi
takole opustošila koruzno polje.
Voda in blato sta storila svoje, hiše in poslopja so izginjali v dolino.
Za Lorberjeve in Adamove iz Planjskega 15 je bilo treba poiskati streho
nad glavo — doma je nimajo več. S sabo so lahko vzeli le najnujnejše;
sicer pa je voda tako in tako skoraj vse odnesla ...
•. .tam, kjer so zidovi le ostali, pa so hiše polne mulja in blata, vse je
vlažno in premočeno.
Še po dveh dneh se je bilo treba boriti za vsak pedenj zemlje, kajti voda
se je počasi umirjala.
Dvorišča so bila polna blata in raznih naplavin, pa jih je treba čimprej
odstraniti.
Tor.iinčevim v Planjskem 18 je zemeljski plaz grozil že pred leti, tokrat pa je bil rušilen. Odnesel je pol hiše s
svinjami in kokošmi vred.
Pri Haložanovih v Planjskem 21 je hudournik s Korošaka naplavil nekaj sto kubikov blata in drevja. Zasipalo
je gospodarsko poslopje in del hleva ...
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
13. julij 1989 - tednik
Niso tile deveterčki naravnost prikupni?
Gobe, gobe, gobice...
Julij je čas dopustov in tudi najboljši gobarski čas. Veliko
naših občanov bo v času dopusta krenilo v gozd, nekaj zaradi re-
kreacije, ker si drugačnega dopusta zaradi cen in vsega drugega
ne bodo mogli privoščiti, nekaj pa tudi zaradi zaslužka. Gobe
imajo dokaj primerno ceno in se jih splača nabirati.
In če najdete na enem kupu deveterčke, vam bo brez dvoma
prijetno pri srcu. *
Želimo vam veliko, veliko gobarske sreče.
Vida Topolovec
foto: Ema Žalar
Upokojenci
o svojem delu
v četrtek, 29. junija, je bil redni občni zbor društva upokojencev
Ptuj, ki povezuje čez 1700 članov. Vsebina je potekala tako, kot je obi-
čajno za občne zbore — z vrsto poročil o delu, ki so jih dali: predsed-
nica Mimica Korpar o delu društva in pododborov, Jože Sotlar o de-
lu pevskega zbora. Zora Ilovar o izletih in krožkih ročnih del, sledila
so še poročilo o finančnem poslovanju, o delu v gostinskem lokalu in
poročilo nadzornega odbora. Sprejeli so pravila društva upokojencev,
ki jih je pripravil Ivan Krajnc; ta je tudi predsedoval občnemu zboru.
Potem je bila razprava, sicer kritična do položaja upokojencev v naši
družbi, a spodbudna glede dela društva in pododborov, na katere naj
bi v bodoče prenesli tudi pobiranje članarine, ki bo po novem 10.000
din letno (trenutno za eno pivo v gostinskem lokalu). Izrekli so tudi
priznanje Mariji Kokol, ki je precej let nadvse uspešno vodila upoko-
jenski gostinski lokal, sedaj pa odhaja v zasebni sektor.
Po izvolitvi novega izvršnega odbora in odbora samoupravnega
nadzora so sklenili, da naj predsednika društva izvolijo na prvi seji iz-
vršnega odbora, prav tako pa razdelijo tudi druge naloge v okviru od-
borov.
Sprejeli so tudi program dela; v bistvu je enak tistemu, ki so ga
sprejeli že v začetku leta na izrednem zboru. V njem bodo dali pose-
ben poudarek delu pododborov društva v krajevnih skupnostih na
območju Ptuja, s tem daje pododbora še treba ustanoviti v KS Duša-
na Kvedra in Turnišče. Posebej si bodo prizadevali, da bi čimprej
končali obnovo zgradbe kluba upokojencev v Aškerčevi 9. Notranjost
je v glavnem obnovljena, posebno kritično je glede obnove strehe, saj
je povsem dotrajana in bi obnovo morali začeti takoj. FF
Slavje v Podgorcih
v Podgorcih je bila v nedeljo, 2. julija, slovesnost ob novi maši
Marjana Plohla, doma iz vasi Ritmerk v krajevni skupnosti Podgorci. Na
prostem ob cerkvi sv. Lenarta se je ob 500 povabljenih gostih udeležilo
nove maše še enkrat tolikšno število ljudi iz bližnjih in daljnih krajev
občine Ormož in od drugod. Na slovesnosti so bili tudi pomožni škof
Vekoslav Grmič iz Maribora, profesor dr. Stanko Janežič, domačin iz
občine Ormož, ter domači župnik — dekan velikonedeljske dekanije Jo-
že Šipoš in župnik iz Središča ob Dravi, kjer bo vsaj nekaj časa delovno
m^sto mladega duhovnika Marjana Plohla.
Vekoslav Grmič, ki ga širša slovenska javnost pozna kot sociali-
stičnega škofa, zagovornika pomirjujočega in sporazumevajočega'
dvogovora med oblastjo in cerkvijo za dobro vseh ljudi, zlasti sloven-j
skega naroda, in ki je dobrohotno naklonjen novim smerem v cerkvi^
je s preprostimi besedami spregovoril o človeku in liku duhovnika.]
Pri tem ni uporabljal izumetničenih, temveč preproste besede, da so
ga razumeli vsi, od izobraženca do preprostega človeka.
Po končani slovesnosti so se gostje in domači napotili na Rit-
merk, kjer so jim vaščani in domači pripravili lep sprejem.
Vida Topolovec
foto: Ema Žalar
Novomašnik Marjan Plohi.
EKOLOŠKI TABOR
1^ SKLENIL DELO J
Z rezultati
na zbore
v ponedeljek so člani ekolo-
škega raziskovalnega tabora
sklenili svoje štirinajstdnevno
delo na taboru Drava '89. Še prej
pa so v soboto pred veleblagov-
nico Mercator predstavili rezul-
tate svojega dela s pomočjo pa-
noja in programa v živo. Podatki
so zaskrbljujoči, še posebej zara-
di zastrupitve pitne vode na
Dravskem polju. Mladi so pred-
stavnikom delovnih organizacij
in družbenopolitične skupnosti
predstavili ogromno zanimivih
ugotovitev in opozorili, da tečejo
zadnje minute, v katerih je še
mogoče rešiti naravo pred uniče-
njem, iz katerega ne bo poti.
Gosti predstavitve so rezultate
z zanimanjem sprejeli in pouda-
rili, da jih je potrebno prikazati
tako na občinskih zborih kot tu-
di na posameznih pristojnih or-
ganih za ekologijo, saj ne smejo
ostati le na papirju.
Mladi ekologi so ocenili, da so
letos naredili še več kot na lan-
skem taboru in da bodo z rezul-
tati morali agresivneje nastopiti
tako v občinskem kakor tudi v
republiškem prostoru. Jeseni bo-
do rezultate predstavili v Lju-
bljani, ugotovitve obeh taborov
pa bodo osnova za program sek-
cije Zelenih, ki jo nameravajo
ekologi v kratkem ustanoviti tudi
v Ptuju. d. 1.
Borci in gasilci v Prvencih
počastili dan borcev
v soboto, 1. julija, sta gasilsko in prosvetno dru-
štvo Prvenci-Strelci s sodelovanjem KZ ZB NOV
Markovci organizirali proslavo dneva borcev s po-
delitvijo pokalov gasilskega tekmovanja za pojcal
KS Markovci, ki je bilo v nedeljo, 28. maja, v Pr-
vencih. Proslave se je udeležilo več kot 30 članov
KZ ZB NOV Markovci, gasilska društva iz GC
Markovci in več krajanov. Ugledni gosti proslave
so bili Milan Lacko, predsednik občinskega odbo-
ra ZZB NOV Ptuj, Stane Strelec-Žarko, udeleže-
nec bitke med NOB v Prvencih, Stanko Veselic,
namestnik poveljnika GC Markovci, in drugi.
Proslavo je pričel predsednik GD Prvenci-Strel-
ci Ivan Bezjak. Z lepimi besedami je pozdravil vse
navzoče, predvsem pa s spoštovanjem vse borce,
jim čestital za dan borcev in jim zaželel veliko
zdravja in osebne sreče. Povedal je, da letos že
petnajstič praznujemo dan borcev pred spomeni-
kom padlih kurirjev v Prvencih. To tradicijo bomo
z globokom spoštovanjem do padlih borcev tudi v
bodoče nadaljevali. Navzoče je pozdravil tudi
predsednik vaške samouprave Ivan Galun in
vsem, predvsem pa borcem, zaželel veselo prazno- •
vanje.
Poveljnik GD Prvenci-Strelci Ivan Golob je pre-
dal gasilski raport predstavniku KS Markovci, ki
je tudi predsednik KZ ZB NOV Markovci, Francu
Prelogu. V slavnostnem govoru je Franc Prelog
pozdravil vse borce, gasilce in krajane. Pohvalno
je, da so Prvenci-Strelci letos že petnajstič organi-
zirali proslavo. Nadaljujmo tradicijo NOV in spo-
štujmo borce, ki so se borili za našo domovino in
osvoboditev. Poklonimo se vsem padlim borcem,
ki so darovali svoja življenja za srečnejše življenje.
Sedaj preživljamo težke čase nesloge in medseboj-
nega nespoštovanja. Predvsem pa je hudo, da ra-
stejo cene, inflacija in gospodarska nestabilnost.
Vse navzoče, predvsem pa mlade je povabil, da
naj spoštujejo tradicije NOV in nadaljujejo delo
ki so si ga zadali med vojno.
Franc Prelog in Ivan Bezjak sta podelila pokale
za gasilsko tekmovanje za pokal KS Markovci. Po-
kal za prvo mesto v trajno last in prehodni pokal
je prejelo G D Bukovci, drugo mesto je osvojilo
GD Prvenci-Strelci, tretje pa GD Zavrč. Gasilce iz
GC Markovci moramo pohvaliti za njihovo požrt-
vovalno in humano preventivno, operativno in
družbeno delo.
Sledil je prisrčen kulturni program, ki so ga pri-
pravili cicibani, pionirji, mladinci in mladi gasilci.
Pohvaliti moramo mlade za res lepo kulturno do-
živejte, saj so z globokim spoštovanjem počastili
dan borcev in se poklonili padlim kurirjem-bor-
cem. Hvala vam, mladi!
Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj
Milan Lacko je ob koncu pozdravil navzoče. Vsem
borcem je želel še veliko zdravja, vse navzoče pa
povabil, da se takšnih praznovanj tudi v bodoče
udeležujejo, v prijetnem govoru je razložil pomen
dneva borcev in obudil spomine na narodnoosvo-
bodilni boj, v katerem smo se borili za socialno in
narodno osvoboditev, za bratstvo in prijateljstvo
med narodi in vse navzoče opomnil, da moramo
to spoštovati tudi v bodoče. Vse tisto, kar nas da-
nes razdvaja, moramo složno odpraviti in nadalje-
vati tradicije NOV. Zatem je za večletno uspešno
delo v organizaciji Zveze združenj borcev NOV in
za prispevek k razvoju samoupravne družbe pode-
lil članu KZ ZB NOV Markovci priznanje občin-
skega odbora ZZB NOV Ptuj.
Po uradnem delu so se borci, gasilci in krajani
razgovorih v prijetnem vzdušju na družabnem de-
lu praznovanja in se vpisali v kroniko praznovanja
dneva borcev v Prvencih.
G. Č.
In grob je med nami, tišina prsti...
(V spomin na Jožeta Štrafela ob prvi obletnici smrti)
Morda bi že pred letom, v dneh po smrti to-
variša Jožeta Štrafela zapisala kakšno misel v
njegov spomin, a tedaj sem bila skupaj s svojo
družino globoko pretresena zaradi nesrečne'
skupne smrti dveh ljubih sorodnikov. Obenem
pa sem prav zaradi časovne bližine teh smrti še
bolj živo občutila žalost, kakršna spremlja do-
končno slovo ljudi, ki smo jih imeli radi, bili z
njimi človeško blizu, jih spoštovali, cenili njiho-
vo delo.
Tovariša Jožega Štrafela sem spoznala v
svojih osnovnošolskih letih v Markovcih, kjer je
živel z ženo Anico in sinovi. Že tedaj se je v
Markovcih marsikaj dogajalo, pa naj bodo to
dejavnosti TVD Partizan Markovci ali oživlja-
nje in ohranjanje etnografskih skupin, značil-
nih za našo krajevno skupnost. Po zaslugi oče-
ta, kije kot zavarovalniški zastopnik poznal ve-
čino ljudi v vaseh KS Markovci, sem že kmalu
tudi sama razpoznavala poreklo mnogih zna-
nih ljudi, kijih je življenje zaneslo po svetu. Ta-
ko sem tudi o tovarišu Jožetu vedno in s pre-
cejšnjim ponosom vedela, da je bU doma v Bo-
rovcih, da je z bratom Tonetom že v fantovskih
letih zaživel za našo »folkloro«, po bratovi ne-
srečni smrti pa nadaljeval to pot —- pot ponosa
na domači kraj in njegove znamenitosti. Eno
od teh znamenitosti — koranta — je želel pred-
staviti širši javnosti — Slovencem, Jugoslova-
nom, svetu, od tam pa pripeljati med nas tiste
pustne like, ki tako kot nam kurent pomenijo v
svojem okolju prastaro človekovo stisko pred
neznanim ter njegovo trdno vero v dobroto, v
lepše življenje. Vrstila so se kurentovanja v Ptu-
ju, širil se je dober glas o teh in spremljajočih
prireditvah, z vsem pa je bilo tesno povezano
ime idejnega vodje in neposrednega organiza-
torja Jožeta Štrafela. Lahko bi naštevala prire-
ditve, obletnice, festivale, revije, s katerimi je
bil pokojni tovariš Jože povezan: lahko bi na-
vedla njegove somišljenike in najožje sodelav-
ce, ki so mu pomagali izpeljati mnoge zamisli,
toda pišem v spomin moža, ki mu je po mnogih
letih truda in prizadevanj bolezen usodno pose-
gla v načrte ter 29. junija lani dokončno pretr-
gala nit življenjskega snovanja.
Naj ob koncu svojih spominjanj zapišem tudi
neko svojo izkušnjo, ki se v zapisano vključuje
na poseben način: v četrtek, 29. junija, s\xi s
hčerko sledili tv oddaji Mariborski obzornik.
Vodilni prispevek je govoril o prireditvah na
mariborskem Lentu, predvsem o mednarodnem
folklornem srečanju. Spremni posnetki pa so
prikazovali prav naše domače skupine: ples
kopjašev. nastop picekov in rus. Nisem je vide- 4
la, a sem vedela, da kot mati — gospodinja^
spremlja njihov nastop Terezija Maroh iz Za-
bovec. Prav ona me je v torek, 27. junija, moti-
virala za ta spominski zapis, in kot sem »našo
Trezo« (kot ji navadno rečemo) čutila za ome-
njenim nastopom, čutim tovariša Jožeta v vseh
naših etnografskih prireditvah v Ptuju in šir-
šem okolju.
»Ne morem iz zemlje kot dobra semena« —
tako bi nam najbrž radi rekli naši dragi pokoj-
niki, ko žalostni obnemimo ob njihovih grobo-
vih. Tega res ne morete, vendar živite dalje z
nami, ker smo ponosni, da smo vas imeli, ker
vas imamo še vedno radi, ker se spominjamo
dobrote in lepote našega skupnega bivanja.
Karolina Pičerko
Na Ptujski Gori šentvoršca in nova maša
Na Ptujski gori se že pripra-
vljajo na proslavo 600-letnice
ene najlepših in najbolje ohra-
njenih gotskih cerkva pri nas.
Tako so člani tamkajšnjega turi-
stičnega društva in verniki pri-
pravili minulo nedeljo, 2. julija,
tradicionalno žegnanje — ali kot
ga že leta imenujejo — šentvorš-
co.
Praznovanje so popestrili z no-
vo mašo patra Franca Murka
(minorita) iz Lancove vasi ter z
nastopom ljudskih pevcev, god-
cev in plesalcev iz Dolene in
bližnje okolice. Ocenjujejo, da je
bilo v nedeljo na Ptujski Gori ne-
kaj tisoč vernikov, pa tudi ro-
marjev od drugod. Seveda pa so
domačini poskrbeli, da je bilo
med njimi tudi precej turistov, ki
zadnje čase vse raje zahajajo v ta
prečudoviti konec ptujske obči-
ne, s katerega je razkošen raz-
gled po vsej Dravski dolini.
Nedvomno so bili mnogi obi-
skovalci presenečeni nad gosto-
ljubnostjo, saj so prijazna dekle-
ta in fantje med slavjem ponujali
obiskovalcem jedačo in pecivo,
na voljo pa so bile seveda števil-
ne stojnice s tekočimi dobrotami.
-OM
Novomašnik Franc Murko med tradicionalnim novomasniškim ple*
som »čindaro«.
V gotski lepotici je bilo zdaleč premalo prostora za nekajtisočglavo
množico od blizu in daleč. - i
Gostoljubnost (brezplačna, seveda) na vsakem koraku. Ce je kdo od-
šel v Gore lačen ali žejen, si je bil čisto sam kriv.
(Fotografije: M. Ozmec)
tednik - 13. julij 1989
iZ NAŠIH KRAJEV — 7
Ob koncu šolskega leta na osnovni šoli
Miklavž podelili medalje bratov Ribar
časi se spreminjajo in ljudje z
njimi, je bil moto sklepne prosla-
ve ob koncu šolskega leta na os-
novni šoli Miklavž.
V dvorani doma kulture je bilo
nabito polno ljudi, kar pomeni,
da živi šola s krajem in kraj z
njo.
V letošnjem šolskem letu, ko v
Sloveniji poteka 30 let enotne os-
novne šole, je na šoli, ki je poi-
menovana po narodnem heroju
Jožetu Kerenčiču, doma iz so-
sednje krajevne skupnosti Kog
(iz Jastrebcev), od 290 učencev
(pri Miklavžu in podružnični šoli
Kog) uspešno končalo šolsko le-
to 97 odstotkov. Učitelji, pred-
vsem pa obe krajevni skupnosti
so zadovoljni s številnimi aktiv-
nostmi na obeh šolah, še posebej
pa z rezultati na raznih tekmova-
njih. Dokaj dolg bi bil spisek, če
bi naštevali vse, ki so se udeležili
ob običajnih šolskih tudi občin-
skih, regijskih in republiških tek-
movanj. Brez dvoma pa 35 pohval
in priznanj z značko za uspešno
delo v interesnih dejavnostih pove
svoje o požrtvovalnosti, predvsem
pa energiji, da se spopadejo z uče-
njem in velikimi aktivnostmi zu-
naj šole. Vsako šolsko leto zapuš-
ča šolo generacija osmošolcev.
Tokrat bomo posebej omenili šti-
ri osmošolke, sama dekleta. Tri
so k Miklavžu prišle iz podružni-
čne šole Kog, četrta pa je od Mi-
klavža. Katja Čurin, Lidija Rubin
in Jerica Mlinaric so s Koga, od
Miklavža pa Zinka Hedžet. Vse
štiri so končale vseh osem razre-
dov osnovnega šolanja z odli-
čnim uspehom. Vsako leto so
prejele ob koncu šolskega leta za
odličen uspeh pozlačene značke
in priznanje za odličen uspeh (na
sklepni proslavi so letos podelili
29 takih značk) in ob koncu
osmega razreda tudi pozlačeno
medaljo za odličen uspeh ter še
posebno pozlačeno medaljo bra-
tov Ribar, ki jih na tej šoli pode-
ljujejo že več kot 20 let.
KAKŠNA PA BO PRIHOD-
NOST TEH SUPER ODLI-
ČNIH UČENK? Različna, šola-
nje bodo nadaljevale v Ljutome-
ru na naravoslovni usmeritvi, na
Ptuju na kmetijski šoli, v Ljublja-
ni za laboratorijskega tehnika
in v Mariboru na gradbeni šoli.
Ce bodo vztrajne, bodo v teh
svojih željah uspele, saj so ravno
dovolj bistre, zagnane in prizade-
vne.
Ob koncu pisanja pa še misel
ali pa vprašanje — saj je vseeno:
Kaj bo pa takrat, ko bodo šolanje
končale, se bo v domači občini na-
šlo delo zanje ali pa bodo morale
svoj življenjski cilj uresničiti kje
drugje?
Kdo ve — do takrat bo po Dra-
vi preteklo še veliko vode. Mogo-
če ... kdo ve ... mogoče pa bodo
dobrodošel kader v domači obči-
ni?
tekst in foto:
Vida Topolovec
Od leve proti desni: Katja Čurin, Lidija Rubin, Jerica Mlinaric in Zin-
ka Hedžet — super odličnjakinje iz osnovne šole Miklavž pri Ormožu.
Priprave na krvodajalsko akcijo v občini Ormož
Občinska organizacija Rdeče-
ga križa Ormož pripravlja skupaj
z Zavodom za transfuzijo iz Lju-
bljane krvodajalsko akcijo za
18., 19. in 20. julij 1989 na OŠ
Stanka Vraza v Ormožu. Brez
dvoma spada krvodajalstvo med
največje naloge občinskega od-
bora Rdečega križa Ormož, saj je
odsev najbolj žlahtne solidarno-
sti med ljudmi, krvodajalci pa so
najbolj humani, ker darujejo del
sebe — svojo kri, da bi rešili ži-
vljenje sočloveku.
Aktivisti Rdečega križa v teh
dneh zbirajo prijave po vseh kra-
jevnih skupnostih občine Ormož
razen v KS Središče in Kog, kjer
krvodajalci darujejo kri nepo-
sredno za bolnišnico Ptuj. Priča-
kujejo, da bo prišlo na odvzem
krvi vsak dan več kot 200 krvo-
dajalcev. Iz oddaljenih krajevnih
skupnostih bodo urejeni avtobu-
sni prevozi. Razporedi teh izred-
nih voženj so že objavljeni na
krajevno običajnih mestih.
18., 19. in 20. julij je sicer čas
poletnih in kolektivnih dopustov
v posameznih organizacijah
združenega dela. Kljub temu pri-
čakujejo na občinskem odboru
Rdečega križa Ormož, da se bo-
do vsi redni krvodajalci akcije
udeležili.
Večina organizacij združenega
dela v občini Ormož je spoznala
vrednote krvodajalstva in samo-
pomoči, zato so dodelili vsem ti-
stim, ki se bodo udeležili krvoda-
jalske akcije, dva prosta dneva.
Manjši del združenega dela daje
prost samo en dan. V občinski
organizaciji Rdečega križa Or-
mož pričakujejo, da se bodo or-
ganizacije združenega dela na
območju občine Ormož poenoti-
le pri številu prostih dni za krvo-
dajalce, saj gre v tem primeru za
pomoč sebi, svojim bližnjim in
sodelavcev, kadar je potrebno.
Verin modni
kotiček
Na Ptuju se je končno začelo nekaj dogajati,
in to po zaslugi mladih, ki so se spomnili sred-
nje generacije, željne zabave in tudi že nostal-
gične. saj za disko skoraj več nismo. Lepo od
njih in hvala jim; čeprav sem nekoč nekje pre-
brala, da nostalgija pomeni začetek staranja.
Vendar: to je zakon narave in se ne da poma-
gati! Mislim na »Večno zelene plese«, saj se tu
občasno predstavijo pevci »naše in vaše mlado-
sti«, pa tudi tisti iz samo »vaše mladosti«.
Ker smo včasih v zadregi, kaj naj oblečemo,
ko gremo na takšne plese, ki so malo bolj elitni,
saj na njih ponujajo vrtnice za dame. sem ta-
krat izbrala nekaj modelov za starejše fante in
dekreta; pa ni nujno, da so to ti naši ptujski
plesi, le da so malo drugačni od »veselic«.
Vaš Vera
V Italiji so moderne vzorčaste srajce, celo s cvetli-
čnimi motivi, največkrat je osnova temna, vzorec pa
v svetlih tonih. Srajca in hlače sta lahko v isti barvi,
sako pa naj bo v drugi, največkrat svetlejši; rokave
na sakoju lahko podvihate, tako boste bolj atrakti-
vni.
potrebno poudarjati, da je črtasti model za mo-
čnejše.
Ena od možnosti za smoking.
Novice
iz občine
Slovenska
Bistrica
• ŠMARTNO 1989 - Tudi
letos je v slovenjebistriški občini
deloval mladinski raziskovalni
tabor Šmartno 1989. Mladi razi-
skovalci so stanovali v počitni-
škem domu DES na Šmartnem,
hrano pa jim je pripravljala
šmarska šolska kuhinja. Nadalje-
vali so lanska biološka, geološka,
etnološka in arheološka razisko-
vanja. Tudi letos so nadaljevali
odkopavanje in raziskovanje
znamenitega Ančnikovega gra-
dišča pri Tinju na Pohorju.
• ZGORNJA LOŽNICA
DOBILA NOVE ZVONOVE -
Venčeseljska cerkev češkega sve-
tnika svetega Vaciava ali po naše
Venčeslava na Zgornji Ložnici je
v nedeljo, 9. julija, dobila dva
nova zvonova, težka 950 in
490 kg. Krajani so tako nadome-
stili zvon, ki ga je okupator leta
1943 odpeljal za vojaške name-
ne. Umeščanje je opravil mari-
borski škof dr. Franc Kramber-
ger, v kulturnem programu so so-
delovali domači cerkveni pevci,
moški pevski zbor in venčeselj-
ske ljudske pevke. Učenka Dani-
ca iz osnovne šole Zgornja Lož-
nica je prisrčno povedala pesem
Toheta Kuntnerja o zvonu. Po
slovesnosti je bila prava ljudska
zabava ob polnih mizah dobrot
in kakih 2000 ljudi je vztrajalo
do večernih ur. Zvonovom želi-
mo lepšo prihodnost, kakor sojo
imeli njihovi predhodniki.
• IM POL PREVZEL ŠTA-
TENBERG - V sredo in četr-
tek, 5. in 6. julija, je inventarna
komisija tovarne IMPOL iz Slo-
venske Bistrice popisovala in-
ventar gradu Štatenberg ter tako
tudi formalno prevzela upravlja-
nje tega objekta od skupščine
občine Slovenska Bistrica. Vsi
pričakujejo, da bo lepše skrbela
za muzejsko pohištvo in grajske
stavbe ter da bo kmalu začela go-
stinsko dejavnost, saj Štatenberg
v letošnjem septembru že dva-
indvajsetič gosti slovenske pisa-
telje na znamenitih srečanjih.
VIDA TOPOLOVEC
Pihalni orkester Ormož.
Ob svetovnem
dnevu glasbe
v soboto, I. julija, je Pihalni orkester pripravil ob koncu
šolskega leta in svetovnega dneva glasbe promenadni koncert na
Kerenčičevem trgu v Ormožu. Slavko Petek, dirigent, je povedal,
da igrajo tudi zato, ker je vreme lepo in za dobro razpoloženje
občanov ob koncu tedna.
Skoraj vsi mladi godbeniki so se pred tem šolali (nekateri
pa se še vedno) na glasbeni šoli Ormož, ki letos slavi 30 let dela.
Ne vedo pa, kje bodo imeli pouk septembra, ob začetku novega
šolskega leta. tekst in foto: Vida Topolovec
JUDO
Odlična pionirka
Na mednarodnem prvenstvu v judu za pionirje sta se med pionir-
ji treh držav — Avstrije, Italije in Jugoslavije — odlično izkazala mla-
da judoista Judo kluba Drava Ptuj. Dean Vogrinec, republiški prvak v
kategoriji do 31 kilogramov, je v borbi s hrvaških republiškim prva-
kom Buničem zmagal in tako osvojil prvo mesto.
Sebastijan Kolednik pa je v kategoriji do 34 kilogramov izgubil
šele v borbi za tretje mesto. 1^^^,^
V vrtu
Pogosto v naših nasvetih govo-
rimo o pravilni obdelavi zemlje:
kakšno mora biti stanje zemlje,
da ji ne pokvarimo strukture, o
načinu obdelave, da rastlini ne
poškodujemo korenin, in še o
drugih okoliščinah. Nismo pa se
posvečali izbiri ustreznega orod-
ja, s katerim bomo kakovost ob-
delave dosegli.
Pri obrtnikih velja že star pre-
govor: »Kakršno orodje, takšen
mojster!« V prenesenem pomenu
pa za vrtičkarja velja: »V sodo-
ben vrt sodi sodobno orodje!«
Sodobnega vrtnega orodja in
opreme je danes na izbiro že kar
precej, zato se bomo v naslednjih
prispevkih z nasveti za vrtna
opravila spoznavali z nekaterimi
za vrtičkarje manj poznanimi
orodji in opremo.
Za uvod v to področje spo-
znajmo tokrat vilasto lopato ali
prekopne vile ali kar na kratko
pirun, kot se to vrtno orodje ime-
nuje. Vilasta lopata je kovaški iz-
delek in jo tvorijo štirje jekleni
kovani roglji, sicer pa je povsem
podobna prekopni lopati. Zaradi
posebej oblikovanih rogljev v
zemljo lažje zabadamo z vilasto
lopato kot pa z navadno rezilno.
Z vilasto lopato strukture zemlje
ne pokvairimo, pa četudi dela-
mo, ko je zemlja čezmerno vla-
žna. Lažje takšno orodje zabada-
mo v presušeno zemljo, ker pa je
nekoliko težje in primerno obli-
kovano, z njim z lahkoto razbija-
mo grude. Ker pri lopatanju
zemlje z vilasto lopato ne razre-
zujemo, se korenine rastlin, ki jih
obdelujemo, ohranijo nepoško-
dovane. To je posebej pomemb-
no pri mladem sadnem drevju. Z
vilasto lopato uspešno opravlja-
mo izkop vseh gomoljčnic in ko-
renovk, saj s topo kovanimi ro-
glji ni mogoče presekati n. pr.
gomoljev krompirja, kot če ga iz-
kopljemo z motiko. Pirnico, šča-
vje, preslico in druge nadležne in
trdovratne plevele uspešno izko-
pljemo z nepoškodovanimi kore-
ninami le z vilasto lopato. Tak-
šen koreninski sistem nato stre-
semo z vilasto lopato in ga pusti-
mo, da se na sonci izsuši ter tako
propade.
Stroški za nabavo vilaste lopa-
te se slehernemu vrtičkarju hitro
povrnejo, zlasti še, če upošteva-
mo škodo, ki se ji s tem orodjem
izognemo: ne poškodujemo ko-
renin. Delo pri lopatanju zemlje
je mnogo lažje in uspešnejše z vi-
lasto lopato kot z navadno.
V ZELENJAVNEM VRTU
gredice, s katerih smo obrali pri-
delke zgodnjih vrtnin, pripravi-
mo za pohovno zasaditev oziro-
ma setev. V začetku julija je čas
za razsajevanje za vročino od-
pornih sort glavnate solate, pora
in zelja, kolerabice, cvetače in
brstičnega ohrovta za pozno po-
rabo. Za zgodnjo porabo v jeseni
pričnemo endivijo razsajevati, za
poznejšo pa jo sejemo. Setev
opravimo gosteje, če bomo endi-
vijo razsajevali, ali pa redkeje, če
jo sejemo na končno razdaljo.
Ne pozabimo posevka zavarova-
ti pred ptiči z mrežastimi prekri-
vali.
Če smo V SADNEM VRTU
doslej uspešno obvarovali sadje
pred škrlupom, kar je bilo v le-
tošnjih razmerah izredno napor-
no, se izplača vztrajati še naprej,
ker sadje, ki ga napade škrlup,
cesto segnije zaradi monilije že
na drevesu, da ne govorimo o
občutno  zmanjšani  proizvodni
Vilasta lopata
sposobnosti za naslednje leto.
Toplo in suho vreme pa bo nudi-
lo dobre razmere za razvoj ple-
sni. Razvija se tudi zavijač, ki
povzroča črvivost sadja, zato
škropimo z 0,2-odstotnim ditha-
nom, 0,1-odstotnim karathanom
in 0,2-odstotnim basudinom ali
drugimi ustreznimi sredstvi vsa-
kih 10 do 12 dni.
V OKRASNEM VRTU je čas,
da izkopljemo več let stare čebul-
ne sklope narcis. Da čebulic ne
bi poškodovali, izkop najbolje
opravimo z vilasto lopato. Če-
bulne sklope razdelimo in znova
posadimo v jame, ki so dobile
svežo zemljo. Pri tem oddelimo
močne čebule od mladic in jih
ločeno sadimo. Narcise sadimo v
skupine in le izjemoma v vrste v
globino 8 cm ali trikratno globi-
no premera čebulice.
Miran Glušič, ing. agr.
8 — ZA KRATEK ČAS
13. julij 1989 - tednik
Dober den! Pravzaprav, hujdiča dober den. To, kaj se je
prejšji tjeden zgodlo mojin prijatelon Haložanom, toga človik ni-
komi na sveti ne bi privošča. Saj to je bija provi sodni den: bregi
so se v grabo selili, gorice in šume so plazovi odnošali, voda je te-
kla, kak da bi misla vesoljni potop biti. Jebal ga na goilčni kol,
tudi marsikatero gorico je z zemljo in seveda trsjon vred odneslo
v dolino. Voda je hiše podirala in vse drugo, kaj se je znajšlo na
njeni poti. Jaz samo rečen — ubogi Udje in še živina poleg. V ra-
dijskih vesteh sen posluša, da pomoč glih neje bila najbolj hitra
in učinkovita. Mislin na tisto konkretno pomoč v obliki gradbene
mehanizacije za pucaitje cest, na pomoč v obliki zdrave pitne vo-
de in hrane. Na televiziji sen vida Udi, ki so se jokali ob svojih
podrtih hišah. Ja. strašno hujdoje to, če zgubiš svojo domočo hi-
šo. Nobeno stanovanje v bloki ti je nemre zamejati in nič ti ne-
mre nadomestiti tnale tijivice na strmem bregi in trsekov na pukli
za hižo. Lehko je tistemi, ki je vse to prostovoljno pusta in se
odreka domoči grudi, žmetno, zlo žmetno pa tistemi, ki mu je vse
to na silo vzeto.
Drogi Prleki, Kujleki, Prekmenci, Polenci in vsi drugi, ki na
območji ptujske občine živimo: zdaj dokožimo, da poznamo soli-
darnost tudi te, gdo je treba to resnično v praksi potrditi, in ne
samo te, kdo neje treba nič žrtvovati. Dokožimo, da nas nič ne
sme presenetiti. Pomogajmo vsoki po svojih močeh prizadetim v
Halozah. Pa ne samo z besedami in govori na sestankih. Bodi-
mo konkretni: mija z Mico sma se povezala z eno družino. Tri
vreče krompira, por kil masti, tri odeje, nekaj iz tunke in še dru-
ge stvari stnojim dali za prvo pomoč. Ko bomo želi pšenico, pri-
dejo pomogat in nekaj vreč si bodo odpelali v Haloze. Neje dosti,
pa jim to dosti pomeni. Vsoki naj pomoga po svojih močeh. Kdo
ve, če nemo jutri tudi mi potrebno tokšne ali podobne pomoči. Pa
srečno in pomoga j te konkretno. Vaš LUJZEK.
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz     srednji val)
ČETRTEK, 13. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dne-
va. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 URICA DOMAČIH.
PETEK, 14. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi-
ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva.
17.50 Včeraj —danes—jutri. 18.00 Poletni program, V vrtu — vmes za-
bavna glasba.
SOBOTA, 15. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dne-
va. 17.50 Včeraj —danes—jutri. 18.00 V ŽIVO, vmes zabavna glasba.
NEDELJA, 16. julija: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz
uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Do-
mača ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušal-
cev.
PONEDELJEK, 17. julija: 17.00 Informativna in zabavna odda-
ja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica
dneva. 17.50 Včeraj —danes jutri. 18.00 Poletni program, vmes ved-
no lepe melodije.
TOREK, 18. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi-
ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva.
17.50 Včeraj —danes—jutri. 18.00 Poletni program, vmes domača za-
bavna glasba.
SREDA, 19. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi-
ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva.
17.50 Včeraj —danes—jutri. 18.00 Poletni program — vmes Gremo v
disko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
PIŠITE NAM! (Zavod Radio - Tednik, Raičeva 6, Ptuj)
TV LJUBLJANA IN ZAGREB
PETEK, 14. JI LIJA
LJ I: 16.35 Poletna noč, pono-
vitev. 17.55 Videoslrani. 18.00
TV dnevnik 1. 18.05 Poslovne in-
formacije. 18.10 Spored za otro-
ke in mlade: Nevarni zaliv,
angl.-avstral. nad., 8/13. 18.40 S
poletnega festivala: Večer ko-
lumbijske folklore. 19.10 Risan-
ka. 19.24 Informativna oddaja za
goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik
2. 20.05 Naše akcije. 20.15 Svet
nenavadnih sil Arthurja Clarka,
angl. dokum. serija, 1/12. 21.00
Kriminalna zgodba, ameriška
nad., 6/20. 21.45 Tv dnevnik 3.
22.05 Informativna oddaja za go-
ste iz tujine. 22.10 Poletna noč:
Schvvarzvvaldska klinika, nemška
nadaljev., 41/47. 24.00 Farell v
imenu ljudstva, amer. film.
U II: 17.30 Satelitski progra-
mi — poskusni prenosi. 19.00
Alpski večer, ponovitev 4. odda-
je. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žariš-
če. 20.^5 Tv abonma. 21.35
Skupščinska kronika. 21.55 En
avtor, en film, oddaja TV ZG.
22.10 Satelitski programi — po-
skusni prenosi.
ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv
koledar. 8.30 Otroški program.
9.00 Poletni program. 15.00 Izo-
braževalna oddaja. 15.30 Poroči-
la. 15.40 Program plus, ponovi-
tev. 17.45 Poročila. 17.55 Tv ko-
ledar. 18.05 Številke in črke.
18.25 Narodna glasba. 19.13 In-
formativna oddaja za goste iz tu-
jine. 19.18 Risanka. 19.30 Tv
dnevnik 2. 20.00 Vrnitev Sherlo-
cka Holmesa, serijski film, 6/7.
21.00 Zabavnoglasbena oddaja.
21.30 Tv dnevnik 3. 21.50 Kul-
turni magazin. 22.50 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
22.55 Program plus.
SOBOTA, 15. JULIJA
LJ I: 16.00 Poletna noč, pono-
vitev. 17.05 Tednik, ponovitev.
17.55 Videostrani. 18.00 Tv dnev-
nik 1. 18.05 Poslovne informaci-
je. 18.10 Spored za otroke in
mlade: Robin in Rozi: Konjiček,
ponovitev. 18.20 Bendji, ponovi-
tev 6. dela. 18.50 Zlatarjevo zla-
to, ponovitev 1. dela. 19.10 Ri-
sanka. 19.20 Informativna odda-
ja za goste iz tujine. 19.30 Tv
dnevnik 2. 20.20 Žrebanje 3x3.
20.30 Slavolok zmage, ameriški
film. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25
Informativna oddaja za goste iz
tujine. 22.30 Poletna noč:
Schwarzwaldska klinika, nem.
nadaljevanka, 42/47; Samo be-
daki in konji, angleška nanizan-
ka, 6/13.
LJ II: 16.30 Kako biti skupaj.
17.00 Športno popoldne. 19.30
Tv dnevnik. 20.10 Premor. 20.15
Glasbeni večer. 21.45 Poročila.
21.50 Feljton. 22.20 Športna so-
bota. 22.40 Slike časa, kulturni
magazin. 23.25 Satelitski progra-
mi — poskusni prenosi.
ZG I: 9.20 Tv koledar. 9.30
Dopoldanski program. 10.55
Program plus, ponovitev. 12.55
Zabavni program. 14.15 Tv raz-
stava. 14.25 Zdravoteka. 14.30
Jonathan in lisica, nizozemski
film. 15.40 Sedem tv dni. 16.25
Poročila. 16.40 Narodna glasba.
17.10 Dubrovniška trilogija, po-
novitev tv nadaljevanke, zadnji
del. 18.30 Dokumentarna odda-
ja. 19.18 Informativna oddaja za
goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik
2. 20.15 Igrani program. 22.00 Tv
dnevnik 3. 22.15 Informativna
oddaja za goste iz tujine. 22.20
Proeram dIus. 0.20 Poročila.
NEDEUA, 16. JULIJA
LJ I: 9.10 Otroška matineja.
10.00 Nevarni zaliv, angl.-av-
stral. nadaljevanka. 10.30 Boljše
življenje, nadaljevanka. 11.30
Domači ansambli: Ansambel
Braneta Klavžerja. 12.00 Kmetij-
ska oddaja TV Zagreb. 13.00 San
Remo '89, zabavno glasbena od-
daja. 15.00 Marjanca, 2. del.
15.55 Zapisani šoli, češkoslova-
ška nadaljevanka. 17.00 Tv dnev-
nik 1. 17.10 Opičje norčije, ame-
riški film. 19.15 Risanka. 19.30
Tv dnevnik 2. 20.20 Djekna še ni
umrla, kdaj bo, ne vemo, nada-
ljevanka. 21.25 Zdravo. 22.55 In-
formativna oddaja za goste iz tu-
jine.
LJ II: 10.00 Danes za jutri in
Odpisani, nadaljevanka TV BG.
15.00 Športno popoldne. 19.30
Tv dnevnik. 20.05 Bellamy na vr-
hu sveta, dokumentarna serija.
21.25 Prvenstvo Jug. v avtomobi-
lizmu, športna reportaža. 21.55
Športni pregled.
ZG I: 9.30 Nedeljsko dopold-
ne za otroke. 11.00 Kmetijska
oddaja. 13.00 Rosowski, serijski
film. 14.00 Nedeljsko popoldne.
16.30 Potopis. 17.05 Igrani film.
19.10 Tv sreča. 19.30 Tv dnevnik.
20.00 Kako se je kalilo jeklo,
drama NS. 21.00 Ana, nizo-
zemski film. 22.30 Tv dnevnik.
22.50 Informativna oddaja za go-
ste iz tujine. 22.55 Program plus.
PONEDEUEK, 17. JULIJA
LJ I: 16.10 Poletna noč. 18.00
Tv dnevnik 1. 18.25 Spored za
otroke in mlade: Radovedni Ta-
ček: Ogenj. 18.45 Zlatarjevo zla-
to, lutkovna igrica. 19.10 Risan-
ka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.55
Vreme. 20.05 Kdor hoče, ta mo-
re, angleška drama. 21.05 Osmi
dan. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05
Informativna oddaja za goste iz
tujine. 22.10 Poletna noč:
Schvvarzvvaldska klinika, nemška
nadaljevanka; Alo, alo, angl.
hum. serija.
LJ II: 17.30 Satelitski progra-
mi — poskusni prenosi. 19.00 Po
brezkončnosti sveta: Azija, poto-
pisna reportaža TV ZG. 19.30 Tv
dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35 Po
sledeh napredka. 21.05 Svet na
zaslonu. 21.45 Satelitski progra-
mi — poskusni prenosi.
ZG I: 8.20 Tv koledar. 8.30
Otroški program. 9.00 Poletni
program. 14.00 Resna glasba.
15.00 Izobraževalna oddaja.
15.30 Poročila. 15.40 Program
plus, ponovitev. 17.55 Tv kole-
dar. 18.05 Številke in črke. 19.13
Informativna oddaja za goste iz
tujine. 19.18 Risanka. 19.30 Tv
dnevnik 2. 20.00 Dramski spo-
red. 21.05 Resna glasba. 21.50 Tv
dnevnik 3. 22.10 Informativna
oddaja za goste iz tujine. 22.15
Program plus. 0.15 Poročila.
TOREK, 18. JULIJA
U I: 16.35 Poletna noč, pono-
vitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10
Mozaik: Da ne bi bolelo: Bron-
hialna astma. 18.30 Čirule-čaru-
le: Čarobne skrivnosti. 18.35
Rad bi, da bi me imeli radi. 19.10
Risanka. 19.20 Informativna od-
daja za goste iz tujine. 19.30 Tv
dnevnik. 20.05 Klan, franc. na-
daljevanka. 21.05 Omizje. 22.50
Tv dnevnik 3. 23.10 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
23.15 Poletna noč: Schvvarzvvald-
ska klinika, nemška nadaljevan-
ka; Nenavadne zgodbe, angleška
nadaljevanka.
U II: 18.00 Beograjski tv pro-
gram. 19.00 Hanča, Janko in Lu-
cija, češkoslovaška otroška fol-
klora. 19.30 Tv dnevnik. 20.05
Žarišče. 20.35 Žrebanje lota.
20.50 Dokumentarna serija.
21.35 Zabavni torek.
ZG I: 8.20 Tv koledar. 8.30
Otroški program. 9.00 Poletni
program. 14.00 Resna glasba.
15.30 Poročila. 15.40 Program
plus, ponovitev. 17.45 Poročila.
17.55 Tv koledar. 18.05 Številke
in črke. 18.25 Znanost. 19.13 In-
formativna oddaja za goste iz tu-
jine. 19.18 Risanka. 19.30 Tv
dnevnik 2. 20.05 Igrani film.
21.40 Tv dnevnik 3. 22.00 Kon-
taktni magazin. 23.00 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
23.00 Program plus.
SREDA, 19. JULIJA
LJ I: 16.35 Poletna noč, pono-
vitev. )8.00 Tv dnevnik 1. 18.10
Mozaik: Slovenci v zamejstvu.
18.40 Spored za otroke in mlade.
19.10 Risanka. 19.20 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film
tedna: Ciguli-miguli, jugoslovan-
ski film. 22.00 Tv dnevnik 3.
22.20 Informativna oddaja za go-
ste iz tujine. 22.25 Poletna noč:
Schwarzwaldska klinika, nemška
nadaljevanka; Hooperman, ame-
riška nanizanka.
LJ II: 17.30 Satelitski progra-
mi — poskusni prenosi. 19.30 Tv
dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.30
Pescara: GP v atletiki, prenos.
22.45 Svet poroča.
ZG I: 8.20 Tv koledar. 8.30
Otroški program. 9.00 Poletni
program. 14.00 Resna glasba.
15.30 Poročila. 15.40 Program
plus, ponovitev. 18.45 Poročila.
18.55 Tv koledar. 18.05 Številke
in črke. 19.13 Informativna od-
daja za goste iz tujine. 19.18 Ri-
sanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00
Filmski večer: igrani film. 22.35
Tv dnevnik 3. 22.35 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
23.00 Program plus. 1.00 Poroči-
la.
ČETRTEK, 20. JULIJA
LJ I: 16.35 Poletna noč, pono-
vitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10
Mozaik: Po sledeh napredka.
18.40 Spored za otroke in mlade:
Bendji, ameriška nadaljevanka.
19.10 Risanka. 19.20 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Povest
o dveh mestih, angl.-francos. na-
daljevanka. 21.00 Tednik. 21.50
Tv dnevnik 3. 22.10 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
22.15 Poletna noč: Schvvarzvvald-
ska klinika, zadnji del nemške
nadaljevanke; Leteči cirkus
Monthya Pythona, angleška na-
nizanka.
LJ II: 18.00 Beograjski tv pro-
gram. 19.00 Čas, ki živi: Daki.
19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče.
20.35 Mali koncert: Godalni
kvartet SF. 21.00 Oči kritike.
21.30 Alpe-Jadran. 22.00 Satelit-
ski programi
ZG I: 8.20 Tv koledar. 8.30
Otroški program. 9.00 Poletni
program. 14.00 Resna glasba.
15.00 Od Trogira do Maslinice.
15.30 Poročila. 15.40 Program
plus, ponovitev. 17.45 Poročila.
17.55 Tv koledar. 18.05 Številke
in črke. 18.25 Daleč si odšla,
Kathy, 3. — zadnji del serijskega
filma. 19.13 Informativna oddaja
za goste iz tujine. 19.18 Risanka.
19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Politi-
čni magazin. 21.05 Zabavnoglas-
bena oddaja. 22.05 Tv dnevnik 3.
22.25 Informativna oddaja za go-
ste iz tujine. 22.30 Program plus.
0.30 Poročila.
V Beogradu srebro in bron
v Beogradu je Atletski klub Crvena zvezda na našem največjem
stadionu — na Marakani — organiziral državno prvenstvo za starejše
mladinke in mladince. Tekmovanje je bilo ena najpomembnejših kva-
lifikacijskih preizkušenj za širši krog kandidatov za nastop na mladin-
skem evropskem prvenstvu, ki bo letos v Varaždinu.
Tudi tega tekmovanja so se zaradi velikih finančnih stroškov
udeležili le trije ptujski tekmovalci (Korošakova, Vrablova in Poto-
čnik) in dostojno zastopali barve Ptuja. Tekmovanje je bilo zelo raz-
burljivo in zanimivo, kajti že prvi dan so športniki postavili tri drža-
vne rekorde: Tomič (CZ) na 100 m — 10,46, Krsmanovič (Part),
100 m ovire — 14,55 ter kot edina zastopnica iz Slovenije Bukovčeva
(IBM OL) 100 m ovire -  13,34.
Ptujski atleti so se uvrstili takole: Potočnik v teku na 100 m na
enajsto mesto (4:01,00) in v teku 3000 m z ovirami na tretje mesto
(9:24,55). V metu diska je bila Lidija Vrabl s 30,78 deveta, v skoku v
daljavo pri mladinkah pa je Hedvika Korošak skočila 574 cm in dose-
gla drugo mesto. Zmagovalka v tej disciplini je bila Radmanovičeva
(KL) 586 cm in se je tako Hedviki revanširala za poraz, ki ga je doži-
vela na absolutnem prvenstvu za mladince Slovenije v Celju.    I. Z.
tednik
- 13. julij 1989
ZA RAZVEDRILO - 9
10 — ŠPORT IN DRUŠTVA
13. julij 1989 - tednik
Narcisa Mihevc, republiška
mladinska prvakinja
I6-Ietna Narcisa Mihevc, članica Šahovskega društva Ptuj, je
ptujskemu šahu prinesla še en naslov — tokrat republiške mladinske
šahovske prvakinje. V izredno močni konkurenci je za točko prehitela
drugouvrščeno Koščevo, druga predstavnica ŠD Ptuj Anita Ličina pa
si je delila 3. do 6. mesto.
In kaj je povedala Narcisa ob tem uspehu: »Izredno sem vesela
naslova, saj mi daje možnost igranja na državnem mladinskem prven-
stvu. Kljub temu da je Nataša Krmelj že 3 krat osvojila naslov mla-
dinske republiške prvakinje, sem pred prvenstvom največ možnosti
dajala klubski kolegici Aniti Ličina, ki je teoretično izredno dobro
pripravljena. Žal je v začetku igrala nekoliko slabše, kot zna, posebej
še v najinem medsebojnem srečanju, kar je vplivalo na njeno nadalj-
njo igro, ko je po nepotrebnem izgubila še s Koščevo in tako z visoko
uvrstitvijo ni bilo nič. Verjamem pa, da bo Anita na republiškem član-
skem prvenstvu konec tega oz. v začetku naslednjega meseca pokaza-
la, kaj zna, in da se bo uvrstila med prve tri; to ji daje pravico nastopa
na polfinalu državnega prvenstva.«
Kakšni so tvoji načrti za naprej? »Najprej bi si želela zahvaliti
ŠD ptuj za izkazano pozornost ob osvojitvi republiškega mladinskega
naslova ter za vso drugo pomoč. Na državnem prvenstvu, ki bo od 24.
julija do 8. avgusta v Kladovu, bi bila vesela uvrstitve do 7. mesta, saj
bi na ta način priborila Sloveniji še eno mesto v naslednjem letu.
Vsi moji cilji in priprave pa so usmerjeni na polfinale državnega
članskega prvenstva januarja naslednjega leta: tam bom poskušala
doseči uvrstitev, ki bi peljala na finale državnega prvenstva, kjer Slo-
venija zadnja leta ni imela svoje predstavnice. Pri tem mi bo v veliko
oporo, kot vedno do sedaj, oče Ivo, ki je tudi moj trener in me sprem-
lja na vseh pomembnih tekmovanjih.«
Naj povemo, da bo konkurenca na državnem mladinskem prven-
stvu izredno močna, saj ima 6 igralk ratinške točke več kot 2150 (Nar-
cisa bo z 2150 točkami 4. do 5. po moči, s temi točkami pa je na viso-
kem 28. mestu v državi med članicami). S temi točkami je Narcisa že
tudi izpolnila prvi pogoj za osvojitev naslova mojstrice. Drugi pogoj
pa je, da odigra še sedem partij z igralkami, ki imajo rating, in prva
priložnost bo že mladinsko državno prvenstvo.
Ali bomo čez rnesec dni lahko bralcem predstavili prvo šahovsko
mojstrico v vrstah Šahovskega društva Ptuj? Držimo pesti.
Lep uspeh pa je dosegel tudi mladinec Marko Tratar, ki nastopa
za ŠD Ptuj. Osvojil je prvo mesto na republiškem pionirskem prven-
stvu in bo prav tako sodeloval na državnem pionirskem prvenstvu, ki
bo od 4. do 16. avgusta v Obrenovcu.
Silva Razlag
GASILSTVO
Z odpadnim materialom
na Poljsko
Pa ne dobesedno. Le da z zbiranjem odpadnega materiala name-
ravajo članice Gasilskega društva Hajdoše prodobiti del sredstev za
udeležbo na gasilski olimpiadi na Poljskem.
Na olimpiado odpotujejo kot državne prvakinje v letu 1988, že
leto prej pa so osvojile republiško zlato med približno 60 ekipami iz
vse Slovenije. Olimpiada bo v Varšavi od 24. do 31. julija. Tja odpotu-
je iz Jugoslavije kar dvanajst gasilskih desetin z mentorji. Gasilke iz
Hajdoš imajo možnosti za dobro uvrstitev, saj je njihov rekord v di-
sciplini tridelnega suhega napada 50 sekund.
V petek, 14. julija, bodo torej zbirale papir, staro železo in vse,
kar odkupuje Surovina, v svojem požarnem okolišu — v Hajdošah in
Skorbi. Vsi, ki želite kaj oddati, pripravite material, gasilke ga bodo
same odpeljale — ob pomoči svojih moških kolegov, seveda. In če že-
lite prispevati, vendar niste iz omenjenega okoliša? Pokličite 776-617
in vse se boste dogovorili!
McZ
Komisija za delovna razmerja sveta delovne skupnosti
upravnih organov in strokovne službe OS in IS občine Ptuj
objavlja dela in naloge
REFERENTA ZA KMETIJSKE PROSTORSKOURE-
DITVENE OPERACIJE, za nedoločen čas, v občinskem
komiteju za kmetijstvo — 1 izvajalec.
Poleg splošnih pogojev, določenih v 156. členu zakona o
sistemu državne uprave, morajo kandidati izpolnjevati še
posebne pogoje, in sicer:
— visoka strokovna izobrazba — dipl. inž. agron. ali dipl.
pravnik
— 30 mesecev delovnih izkušenj pri visoko strokovnih
delih
— znanje slovenskega jezika
— strokovni izpit za delavce v državni upravi
— izpit za voznika kategorije B.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev
naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na Občinski ko-
mite za kmetijstvo občine Ptuj, Trg mladinskih brigad 1,
62250 Ptuj. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po
izteku roka za prijavo.
Je... pa ni res
Ena beseda zame, druga zate. Na eni strani obraz, na drugi las. Vi-
dez in kaj za njim.' Je Toj resničnejši. ko smešnice v moped šovu pripove-
duje, ali takrat, ko sijih izmišljuje? Kdo je v resnici Rijle? In po čem spo-
znamo duhovnika, ko je brez duhovniškega oblačila?
V kratkem času smo na Ptuju
(beri v Kidričevem in v Gorišni-
ci) dvakrat gledali nogomet ne-
kdanjih in tudi nekaterih današ-
njih reprezenlantov ter poslušali
v odmorih zabavni moped šov.
Zlata selekcija so se poimenovali
fantje včerajšnjega in današnjega
dne. Nogomet igrajo po vsej Slo-
veniji v korist Zveze paraplegi-
kov Slovenije, je povedal tehni-
čni vodja Zlate selekcije, nekda-
nji reprezentant v teku na smu-
čeh, sedaj šestdesetletni (let mu
ni videti!) Janez Pavčič.
Ob 35-letnici svojega obstoja
jih je povabilo Telovadno dru-
štvo Partizan v Gorišnico. Pripe-
ljalo jim je, za današnje, pred-
vsem pa za predvčerajšnje raz-
mere ekskluzivnega nasprotnika.
Društvo slovenskih duhovnikov
— sekcijo PAX.
TOF IN RIFLE ZA TEDNIK
Tone Fornezzi-Tof meni: »Ze-
lo vesel sem, da ravno zdaj, ko
Srbi množično praznujejo svoj
veliki poraz na Kosovu, tudi mi
praznujemo z duhovniki.«
Tone Fornezzi — TOF: »Vesel
sem, da igramo v Gorišnici z du-
hovniki.«
Kdo ne posluša vsak teden na
radijskih valovih Tofovega mo-
ped šova? In kdo se niti enkrat
ne nasmeji? In nekateri pripove-
dujejo njegove smešnice svojim
sodelavcem, znancem.
Tof je za nas od pet do glave
humorist. Odpre usta in že skoči
iz njih vic. Vendar. ..
Tof: »Naj bralci ne bodo razo-
čarani nad mojim odgovorom.
Ne vprašanje, kako mi prihajajo
na misel smešnice, boljše vpraša-
nje bi bilo, daj. Ttakrat, ko me
zagrabi panika, ker delam vse v
zadnjem trenutku, vstajam tako
rekoč sredi noči — ob petih zju-
traj, in takrat moram nekaj napi-
sati; to, da delam v zadnjem hi-
pu je moja kronična bolezen. Ko
tako zjutraj sedem za pisalni
stroj in prazen papir, si mislim:
»Kdo se bo le temu smejal, kar
zdaj pišem?
No, pa se včasih kaj kar posre-
či.«
Torej ste v najboljši formi zju-
traj?
Tof: »Ja, ker moram po nava-
di dopoldan oddati material. To
je tipično za novinarje.«
Vi ste pobudnik ustanovitve
Zlate selekcije. Kako pa je prišlo
do tekme z duhovnnviki?
Tof: »To je prva tekma z du-
hovniki. Ko so nas prvič izzvali,
to je bilo lani, smo takoj sprejeli
izziv. Vendar imamo termine ze-
lo zasedene, kar celo leto je tra-
jalo, da je do tekme prišlo. Sem
pa zelo vesel, da igramo z nji-
mi.«
Z Janezom Hočevarjem je dru-
gače. Vsi ga poznamo kot Rifie-
ta, poznamo njegov obraz, nekaj
časa smo prepričani, da je član,
če ne celo vodja Slovenijalesove-
ga kluba, potem menimo, da
»ima nekaj z Matejo Svet,« saj ji
razkazuje novo stanovanje, pa
zopet, da stanuje tik pod gorami,
saj mu je Marles tam ravnokar
postavil hišo . . .
Nič ni res.
Igralec je in mali ekran ga na-
pravi še prepričljivejšega.
Poznajo ga v vsej Sloveniji,
vsem je blizu, povsod je njihov
Rifle. Poznajo ga tudi v Rotma-
nu, vasi med Juršinci in Polenša-
kom. A on ni še nikoli slišal za
Rotman.
Rifle, se zavedaš tega fenome-
nalnega pojava, moči televizije in
pravzaprav lažnivosti, ki jo nudi?
Rifle: »Mene to obremenjuje.
In moja popularnost tudi. So le-
ta, ko si želiš biti popularen, do-
godki se vrstijo, vedno več ljudi
te pozna in to je zelo fino. Zdaj
pa sem se že zalotil, da se raje
skrijem kam v samoto.
Popularnost je stvar medijev,
vedno. Včasih, pred sto leti, so
bili popularni gledališki igralci.
Vsi so jih poznali, vendar le po
fotografijah v časopisih ali na
plakatih; če so imeli izredno sre-
Janez Hočevar — RIFLE: »Od
vsega je še najtežje nastopati v go-
lu.«
čo, so jih tudi videli. Zdaj pa to
popularnost prinašata mali
ekran, radio, zelo malo prispeva-
jo žive prireditve.«
IVIoštvo duhovnikov: (stojijo z desne) vodja kaplan Izidor Pečovnik, ka-
plan Janez Maučec, letošnji novomašnik Marjan Plohi, pater dominika-
nec Ivan Arzenšek, svetovalec Edi Roj in Jernej Zagoričnik; (čepijo z
desne) župnik Tine Tajnik, župnik Ciril Kocbek, kaplan Janez Feren-
cek, pater minorit Jože Petek in kaplan Andrej Firbas.
Ti delaš za vse medije. Kako
uspeš združevati svoje delo —- de-
lo igralca, televizijskega zvezdni-
ka, pomočnika smučarjev?
Rifle: »Dejansko se zelo veli-
ko posvečam smučarjem s tem,
ko vodim akcijo PODARIM —
DOBIM. No, vodi jo cela skupi-
na ljudi, vendar sem jaz najbolj
izpostavljen.
Po izobrazbi sem igralec, moje
srce je še zmeraj gledališče in se
tam tudi udejstvujem od časa do
časa. Sem pa svobodnjak, to se
pravi, da nimam nikjer stalne
službe, ampak se pogodbeno za-
vezujem za razne nastope — ma-
lo za svoje srce z gledališčem,
malo pa seveda za preživetje, za
eksistenco v vseh drugih medijih.
Samo z umetnostjo se ne da žive-
ti.«
Drugo leto boš slavil abraha-
ma, dolgo si že v tem poslu. Kako
se je družina navadila na tvoje ve-
likanske obveznosti?
Rifle: »So se navadili. Otroci
so že odrasli, potrebujejo me sa-
mo, ko so brez denarja; takrat se
pojavijo.«
V Gorišnici si prvič? Kako ti
je všeč? Pa Ptuj, okolica . . .
Rifle: »Meni je ta del zelo
všeč. Dobra vina imate. Štajerska
vina so najboljša, vendar včasih
nisem tega verjel. Ko sem pred
leti delal predstavo v Mariboru,
so me kolegi igralci — poznaval-
ci vin navadili piti štajerska vina.
Na Štajerskem so mi všeč tudi
ljudje. Pravi užitek je nastopati v
vašem ptujskem gledališču, ki je
tako lepo obnovljeno, pa tudi v
Prekmurju. Povsod tu so ljudje iz
nekakšnega drugačnega testa, to
niso Slovenci po isti meri; še
znajo narediti »fešto« kljub sla-
bim časom, še se znajo zabavati.
Tudi če vprašam ansamble, kje je
najboljša zabava, so si vsi enotni,
da na Štajerskem.«
MIRO CERAR NA TEKMI V
GORIŠNICI
Bili ste že na tekmi v Kidriče-
vem pred dobrim mesecem in da-
nes ste igrali v prvi postavi Zlate
selekcije v Gorišnici. Vsi vas po-
znamo kot vrhunskega orodnega
telovadca. Kako to, da ste presed-
lali na nogomet?
Cerar: »Kot telovadec sem se
ukvarjal s številnimi športnimi
panogami. Sedaj se le še sem in
tja obesim rekreativno, sicer pa
sem se zaradi družbe in rekreaci-
je priključil Zlati selekciji.«
Se ukvarjate s trenerskim de-
lom?
Cerar: »Ni časa. Amatersko
nima smisla, vsakodnevno delo
pa ni združljivo z mojim pokli-
cem. Imam odvetniško pisarno v
Ljubljani, dopoldne sem zavzet,
popoldne v pisarni. Tekmovalno
areno sem zapustil s svojim 31.
letom, ker mi je postalo trenira-
nje zaradi poškodb zelo napor-
no, imel pa sem tudi druge ži-
vljenjske cilje.«
Danes rezultatov vašega forma-
ta ne dosegamo več.
Cerar: »Nekaj let je bil velik
prepad med svetovnimi in naši-
mi tekmovalci, zdaj se naši pono-
vno približujejo eliti. Vendar je
konkurenca zelo močna.«
DUHOVNIKI V TELOVAD-
NIH hlaCkah
Nihče ni mislil, da bodo du-
Miro Cerar
hovniki igrali v dolgih črnih kri-
lih. Pa zopet, ali se bodo po tek-
mi oblekli civilno ali duhovni-
ško? In sploh, najbrž so nerodni;
vedno namreč hodijo počasi,
zravnano, malodane slovesno,
kako bodo le tekali za žogo?
Nato pa: vrsta mladih, veselih,
postavnih fantov, nič podobnih
strogim božjim glasnikom.
In še konec: bolje so igrali in
več borbenosti so pokazali kot
državni reprezentanti. Zmagali
so s 4 proti 3.
Da so odigrali to tekmo ravno
v Gorišnici, je »kriv« kaplan An-
drej Firbas, doma iz IVloškanj-
cev.
Andrej Firbas: »To je bila tudi
želja domačinov. Za nogometaše
Gorišnice sem igral sedem let.
Ko smo ustanovili duhovniško
moštvo, so nam priskočili na po-
moč — posodili so nam drese za
prvo tekmo.«
Junija 1985 ste bili posvečeni v
duhovniški poklic, novomašnika
so slavili vsi v Moškanjcih pred
domačo gostilno. Kot dobrega j
znanca vas bom vprašala nekaj
bolj zasebnih reči. Kako se poču- !
tite v skrajno civilni obleki? i
ANDREJ FIRBAS: »Ljudje
tega niso navajeni. V Ljutomer
so nas prišle gledat starejše go-
spe, da bi videle, ali bomo tekli v
krilih. Počutimo se pa dobro.«
V uredništvu so mi naročili, naj
vas vprašam nekaj zelo posebne-
ga. Športniki in ljudje nasploh se
sprostimo tudi tako, da zakolne-
mo ... Vi najbrž tega ne počnete?
ANDREJ  FIRBAS:   »To  bi
morali vprašati gledalce. Vendar
mislim, da od nas niso slišali niti
ene grde besede.«
Torej kot govorite, tudi delate
in mislite?
ANDREJ FIRBAS: »Upam «
Kako ste zadovoljni s poklicem
in službovanjem?
ANDREJ FIRBAS: »Zadovo
Ijen sem, da bo le tako še naprej.
Mi Lukarji smo ponosni na Ptuj-
sko polje, saj od tod izhaja veli-
ko duhovnikov, veliki kulturni
delavci in religiozni misleci, pi-
satelji, pravniki. Ljudje me zelo
lepo sprejemajo Jcot prijatelja,
zelo rad se vračam v domače kra-
je.«
Poiskala sem še vodjo duhov-
niške sekcije PAX, kaplana Izi-
dorja Pečovnika. Kako je prišlo
do ustanovitve vaše športne sekci-
j*-
IZIDOR PECOVNIK: »Pobu-
da je prišla od mladih duhovni-
kov, ki so se želeli ukvarjati s
športom. Odločili smo se za no-
gomet, vendar razširjamo dejav-
nosti še na druge športe. Pred-
vsem ptujski minoriti se aktivno
ukvarjajo s kolesarstvom. Sekci-
jo smo ustanovili v svetovnem le-
tu miru 1985. Duhovniki smo
med seboj tudi sicer povezani,
vendar mora na tekmo priti vsak
na svoje stroške, v prostem času.
Žal ne moremo vključiti ljubljan-
ske škofije, ker so predaleč.«
Vi ste kaplan v Šoštanju, pred
tem ste službovali v Preboldu in v
Mariboru. Se verniki po posamez-
nih območjih med seboj razlikuje-
jo?
IZIDOR PEČOVNIK: »Veli-
ka rzalika je med mestom in va-
sjo. Drugače pa so ljudje kot ver-
niki povsod enaki«
Milena (\ Zupanič
ŠAH
Veselica v Spuhlji
Pred štirimi leti je peščica šahovskih zane-
senjakov v Spuhlji ustanovila šahovsko sekci-
jo, ki jo še danes vodi predsednik Edvard Po-
pošek. Veliko so naredili v teh letih — vzga-
jali mlade šahiste, izšolali sodnika, organizi-
rali vrsto turnirjev, sodelovali s sosednjimi
sekcijami in matičnim šahovskim društvom
Ptuj — in veliko še nameravajo. Zdaj želijo
dokončati prostore za svojo dejavnost.
Pripravili so šahovsko veselico, na katero
vabijo skupaj z ansamblom Prerod v nedeljo
ob 16. uri v Spuhlji.
Vendar se bo šahovski del začel že ob 8.
uri v gasilskem domu u ekipnim hitropotez-
nim turnirjem. Prijavijo se lahko moške
4-članske ekipe z igralci do I. kategorije, pri-
javnina za ekipo je 50.000 dinarjev, in ženske
4-članske ekipe ne glede na kategorijo igralk
in brez prijavnine. Obetajo se zanimive žen
ske igre, saj seje prijavila ptujska ekipa v po
stavi Narcisa Mihevc (republiška mladinska
prvakinja), Anita Ličina (zelo dobre uvrstitve
v mladinski in članski konkurenci) in Tatjana
Vaupotič-Košanski (trikratna republiška
članska prvakinja).
Torej — 16. julija se dobimo v Spuhlji.
S. fci
tednik - '3. julij 1989
OGLASI IN OBJAVE -11
Moj otrok —
neplavalec?
Kot je pismenost samoumevna
za sodobnega človeka, je plava-
nje abeceda njegovega telesa. V
vročih julijskih dneh vsaka osve-
žitev prav pride, še posebej, če se
hkrati naučimo plavati. Plavalni
klub Ptuj, ZTKO in Ptujske to-
plice organizirajo plavalni tečaj,
ki se bo pričel v ponedeljek. Pri-
čakujejo, da se bodo prijavili ne-
plavalci različnih starosti in tisti
plavalci, ki se želijo v plavanju
izpopolniti. Po znanju in starosti
jih bodo razdelili v več skupin in
jih niti slabo vreme ne bo oviralo
— takrat se bodo preselili v zapr-
ti bazen.
Plavalni tečaj. Kje: Ptujske toplice.
Kdaj: 17. 7. ob 10. uri do 27. 7. Cena:
otroci do 15. leta 140.(N)0 dinarjev,
odrasli 200.000 dinarjev. V ceno je
všteta vstopnina.
Prijavite se v recepciji Toplic v petek
med 17. in 19. uro, v soboto med 9. in
11. uro in ob začetku tečaja.
26. PRAZNIK ŽETVE
Slab začetek — dober konec
Polenški turistični delavci so svoj praznik letos slabo pričeli. V noči s
petka na soboto je njihov turistični dom, v katerem so imeli vse pripra-
vljeno za sobotno in nedeljsko prireditev, obiskal tat. Odnesel jim je ka-
vo, vino. skratka vse, kar naj hi poleg kruha in gibanic ponudili obisko-
valcem. Še sreča, da so meso pripeljali v .soboto. Škode je po besedah
predsednice turističnega društva Stanke Kovačič več milijonov dinarjev.
Dolgoprstneži so tako letos že drugič oškodovali Polenšane: maja so jim
iz pošte odpeljali blagajno. Kljub slabemu začetku so letošnja praznična
dneva dobro končali.
V soboto so v prostorih osno-
vne šole odprli tradicionalno raz-
stavo kruha in pogač. Prizadevne
polenšlfLe turistične delavke so
spekle 320 kilogramov koruzne-
ga, rženega, enotnega, mešanega,
belega in belega kruha z rozina-
mi. Peciva in pogač niso tehtale.
Obiskovalci od blizu in daleč pa
so pridno segali tudi po sočnih
gibanicah.
Prvi dan so prikazali še lušče-
nje koruze, žaganje drv in klepa-
nje srpov.
Lepo vreme je tudi v nedeljo
privabilo na Polenšak veliko obi-
skovalcev. Razstava je bila na
ogled od 8. ure. Popoldne so pr-
votno načrtovali žetev, in ker se
ta še ni pričela, so kosili. Po so-
botnem klepanju srpov so v ne-
deljo klepali tudi kose. Kosila je
družina Petek iz Polencev — pet
bratov; oče in mati ter sestri pa
so pomagali. V nadaljevanju so
mlatili ječmen s cepci in ga veja-
li.
Pokrovitelj letošnjega prazni-
ka žetve je bil republiški komite
za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano. Njegov predsednik Milan
Kneževič je prireditev obiskal v
nedeljo, prišli pa so tudi nekateri
drugi.
Polenški turistični delavci so si
v nedeljo oddahnili. Vreme je
vzdržalo in obiskovalcev je bilo
veliko. Upati je, da bo tudi po fi-
nančni strani letošnji praznik
uspel. Za dograditev turističnega
doma jim manjka še precej de-
narja.
Tekst in fotografije: MG
Tudi letos je bila razstava bogata in privlačna za oči.
Zlata maša pri
Veliki Nedelji
v nedeljo je imel velikonedeljski župnik Jože Metod Krajnc spo.
minsko mašo ob 50-letnici duhovništva.
Rodil se je 29. marca 1914 v Gotovljah pri Žalcu. V duhovnika
križniškega reda je bil posvečen 2. julija 1939 v Ljubljani. 32 let svoje
duhovniške službe je deloval v župnijah ljubljanske nadškofije. Naj-
prej je bil od 1940 do 1946 kaplan v Črnomlju, nato upravitelj župnije
na Vinici, v ljubljanskih Križankah. Pomagal je tudi pokojnemu ško-
fu Vovku in eno leto vodil župnijo v Črnučah. 21 let je služboval kot
župnik v Krizah pri Tržiču. Od leta 1971 opravlja delo župnika pri
Veliki Nedelji.
Ob zlatem jubileju — 50-letnici duhovništva sta mu poslala če-
stitko ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šušter in mariborski škof dr.
Franc Kramberger.
^ Na spominsko mašo, ki je bila v nedeljo, so bili ob duhovnikih
občine Ormož (dekanije Velika Nedelja) povabljeni tudi njegovi naj-
bližji prijatelji duhovniki. Slovesnosti so se udeležili tudi njegovi do-
mači iz Gotovelj pri Žalcu.
Vida Topolovec
foto: Ema Žalar
Breskve, breskvice.. .mm
Sladke, sočne ali nekoliko drobnejše, bolj trde, takšne pač, kot smo jih lah-
ko kupili v torek, il. julija. Ali cene ustrezajo kakovosti, se prepričajte sami.
Vsaka ocena je povsem subjektivna.
— samopostrežnica bratov Reš: 8.400 dinarjev za kilogram
— samopostrežnica Nama: 7.000 dinarjev
— samopostrežnica Blagovnica: vrečke brez oznake količine breskev sta-
nejo različno
— Prehrana v Bezjakovi ulici: 7.0(X) dinarjev
— Hranina kioska na avtobusni postaji in pri bolnišnici; 8.000 dinarjev
— kiosk na avtobusni postaji: 10.000 dinarjev
— tržnica: 10.000 dinarjev
— zasebna trgovina BIO-VITAMINKA: 8.500 dinarjev
IŠČEMO NAJCENEJŠI LETOVIŠKI KRAJ
Kam naj gremo na dopust? i
Pišite nam »ZA RUBRIKO CENE«, kje ste bili in kako so vas i
»udarile« cene! Zanimajo nas predvsem kava, pivo in vino, vendar se
drugih podatkov ne branimo.
Vsak ve nekaj. Tednik objavlja, vsi vemo več.
Nagrajenci 2. kola nagradne
igre Emone-Merkurja Ptuj
(žrebanje je bilo 8. julija)
1. Vesna TOPOLOVEC, Prešernova 15, Ptuj — darilni bon za
milijon
2. Ivanka KOKOL, Sp. Velovlek 30 b, Ptuj - darilni bon za
700.000.- din
3. Mitja JERENKO, Ziherlova pl. 13, Ptuj — nakup v samopo-
strežnici bratje Reš v višini 400.000,— din
4. Vanja LEŠNIK, Kraigherjeva 32, Ptuj — celoletna naročni-
na na Tednik
5. Hermina ŠlREC, ZakI 23, Podlehnik — posneta videokase-
ta (film)
6. Anton SČURIČ, B. Kraigherjeva 21, Ptuj — kozmetika v
vrednosti 150.000,— din
7. Kristina RAKUŠA, Šeronova 5, Ptuj — komplet kozarcev
8. Tončka PERC, Šalovci 51, Središče ob Dravi — posneta-
glasbena kaseta (po izbiri)
9. Dani KOSEC, B. Kraigherja 27, Ptuj — gramofonska plošča
10. Anica DREVENŠEK, Slatina 13, Cirkulane — prazna glas-
bena kaseta NAGRAJENCEM ČESTITAMO!
3. žrebanje bo 5. avgusta 1989.
Kaj je dobro ...
Eno križišče in več znakov. Normalno in potrebno.
Po nevemkoliko letih seje križišče na začetku Potrčeve spremeni-
lo iz križišča enakovrednih cest v lažje prevozno križišče s prednostno
cesto. Novi znak nas o tem jasno obvešča.
... in kaj ni
v istem križišču nas o Radgoni in Lenartu obveščata dve tabli.
Ali sta obe mesti v isti smeri ali ravno v nasprotnih smereh? Turist te-
ga gotovo ne more razbrati. Pa tudi lepo ni.
McZ
osehna kroniUa
Rodile so:
Irena Šmigoc, Praprotnikova 6
— dečka; Sonja Mere, Flegeriče-
va I — Katjo; Elizabeta Rihta-
rič, Brezovec 54 — Petra; Zlatka
Murko, Draženci 9 — Tadeja;
Nada Plohi, Hlaponci 9/a — Ni-
no; Terezija Veršič, Korenjak
I/a — Jerneja; Zlatka Kelemina,
Vodranci 5 — Anito; Cecilija
Rajh, Ormož, Skolibrova 11 —
Aleša; Jožefa Jelen, Prešernova 2
— Petra; Valentina Strelec,
Stojnci 15 — deklico; Martina
Tajhman, Placar 14 — Uroša;
Albina Samec, Ribiška pot 9 —
Aleša; Nevenka Korenjak, Med
Vrti I — Jana; Ljudmila Juhart,
Zg. Bistrica 174 — dečka; Brigi-
ta Polanič, Ljutomer, Fulneška 2
— Denisa; Karmen Ferčič, Kve-
drova 4 — Saro; Darinka Koro-
šec, Ptujska Gora 52 — deklico;
Dragica Teskač, Zg. Jablane 17
— dečka; Jožica Lozinšek, Zakl
35 — Aleksandro; Kristina Ko-
letnik, Kraigherjeva 18 — Ur-
ško; Majda Simonič, Vintarovci
55/b — Ines; Tatjana Šprah, Ob
Gozdu 5, Kidričevo — Luka;
Brigita Kekec, Nova vas pri
Markovcih 43/a — Aleksandra;
Tatjana Trafela, Kraigherjeva 32
— Mateja; Zlatka Habjanič, Ple-
šivica 6 — Davora; Zdenka Be-
denik, Kupčinji Vrh 46 — Dar-
ka; Alojzija Mikložič, Kajžar 37
— Gorazda; Ljudmila Milošič,
Ormoška I/a — Benjamina; Da-
nica Vugrinec, Hum 51 — Kristi-
jana.
Poroke:
Roman Pajnkiher, Bolečka vas
5/c, in Verica Mesaric, Sestrže
52.
Umrli so:
Alojz Kolmanič, Senčak 5, roj.
1927, umri 2. julija 1989; Anton
Krajnc, Vintarovci 18, roj. 1938,
umrl 30. junija 1989; Snežana
Mlinaric, Gornji Karin, Obro-
vac, roj. 1955, umrla 2. julija
1989; Rudolf Bedenik, Kajuhova
1, roj. 1927, umri 2. julija 1989;
Vincenc Ogrizek, Trajanova 5,
roj. 1905, umri 4. julija 1989,-
Alojz Belšak, Dom upok. Ptuj,
roj. 1895, umri 4. julija 1989;
Ignac Gole, Muzejski trg 3, roj.
1925, umri 3. julija 1989; Jakob
Petrena, Sejanci 21, roj. 1916,
umri 3. julija 1989; Silvester Ti-
baut, Mezgovci 12, roj. 1942,
umrl 5. julija 1989; Avgust Gor-
nik, Poljčane, Bistriška 77. roj.
1924, umri 5. julija 1989; Franc
Kosajnč, Vinski Vrh 58, roj.
1944, umri 4. julija 1989; Anton
Kozel, Vel. Varniča 63, roj. 1910,
umri 5. julija 1989; Marija Topo-
lovec, Ljubstava 39/a, roj. 1913,
umrla 6. julija 1989; Irena Lor-
ber, Grdina 28/a, roj. 1960, umr-
la 30. junija 1989; Mihajl Bed-
njički. Mejna cesta 10, roj. 1925.
umri 9. julija 1989; Martin Bec,
Hlaponci 33, roj. 1909, umri 8.
julija 1989.
Poroka v Ormožu:
Ciril Belšak, Ljubljana, Karde-
ljeva ploščad 25, in Dragica Maj-
cen, Ljubljana, Trg oktobrske re-
volucije 17.
ČRNA KRONIKA
UDARI STRELE
Med neurjem prejšnji ponede-
ljek popoldne in zvečer, ki je
strahovito pustošilo po Halozah,
je tudi na gosto udarjala strela v
drevesa, drogove električne na-
peljave in podobne cilje. Zažgala
pa je tudi dve gospodarski po-
slopji.
Nekaj pred 17. uro je udar
strele zažgal gospodarsko po-
slopje Terezije Golob v Dražen-
cih. Požar so domači in okoliški
gasilci, tudi ptujski, omejili in
pogasili. Škode je za več kot 50
milijonov dinarjev.
Preden so ptujski gasilci v
Dražencih končali, so jih že kli-
cali na pomoč v Veliko Varnico,
KS Leskovec, kjer je udar strele
prav tako zažgal gospodarsko
poslopje Janeza Topolovca. Sku-
paj s poslopjem je zgorela trak-
torska prikolica, lesena preša,
pet vinskih sodov in razno oro-
dje. Po približni oceni je škode
za več kot sto milijonov dinarjev.
Za ptujske gasilce pa tisto noč
še ni bilo miru. Nujno so morali
odhiteti proti Podlehniku in iz
deročih valov Rogatnice rešili
osebni avto z nemško registraci-
jo. Oba potnika sta bila sicer po-
škodovana, eden težje, drugi la-
žje, vendar so jima življenje reši-
li. Gasilce so Iclicali tudi na po-
plavljena območja.
PREPREČIL ŽELEZNIŠKO
NESREČO
Anton Brglez iz Črešnjevca pri
Slovenski Bistrici je v noči s 3.
na 4. julij opazil, da je deroča
hudourniška voda spodjedla
progovni nasip. Takoj je obvestil
železniško službo, ki je hitro
ukrepala in zaprla levi tir na pro-
gi Pragersko Poljčane. Ves pro-
met je celih 12 ur potekal le po
desnem tiru, da so lahko popra-
vili poškodbo. Hudourniška vo-
da je namreč odnesla več kot 80
kubičnih metrov gramoza v dol-
žini okoli 500 metrov.
S tem je prisebni Anton Brglez
preprečil veliko železniško nesre-
čo s hudimi in morda tragičnimi
posledicami. Samo pomisliti je
treba, kaj bi bilo, če bi bil na tir s
spodjedenim nasipom zapeljal
potniški vlak. Brglez se je tisto
noč s svojo družino boril z rušil-
no močjo neurja pri reševanju
svoje kokošje farme. Pri tem je
tudi opazil, kaj se je dogajalo z
železniškim nasipom. Za svojo
prisebnost in čut odgovornosti si
prav gotovo zasluži javno pohva-
lo.
PREPOZNALI UMRLO KO-
LESARKO
V prejšnji številki smo poroča-
li, da je bila 2. julija zjutraj na
magistralni cesti v Ptuju v pro-
metni nezgodi tako hudo poško-
dovana kolesarka, da je med pre-
vozom v bolnišnico umrla. Sele
drugi dan popoldne so preisko-
valci ugotovili, da je pokojnica
46-letna Marija Krajnc s stalnim
bivališčem na Industrijski cesti v
Kidričevem.
MOPEDIST HUDO POŠKO-
DOVAN
V soboto, 8. julija, pozno zve-
čer se je po Osojnikovi cesti v
Ptuju peljal na kolesu z motor-
jem Marjan Petrovič iz Ptuja. Pri
avtobusni postaji je zapeljal bolj
na levo stran vozišča. Prav takrat
je z avtobusne postaje pripeljal
avtobus, ki ga je vozil Slobodan
Panzalovič iz Maribora, in trčil v
mopedista. Marjana Petroviča so
hudo ranjenega prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
Z OSEBNIM AVTOM V JA-
REK
V nedeljo zvečer se je od Lju-
tomera proti Ormožu peljal z
osebnim avtomobilom Andrej
Čegec iz Ljubljane. Med vožnjo
skozi naselje Koračice ga je zače-
lo zanašati, zato je zavozil v ja-
rek. Pri tem se je hudo poškodo-
vala sopotnica Jožica Kosi in so
jo prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
TRČENJE ZARADI PREKRAT-
KE VARNOSTNE RAZDAUE
Na magistralni cesti pri nase-
lju Jurovci je v soboto voznik to-
vornjaka Dine Teti, turški držav-
ljan, trčil v zadnji del osebnega
avtomobila, ki ga je vozil Ersoj
Bak, prav tako turški državljan.
Pri tem sta bila dva potnika lažje
ranjena, materialne škode pa je
za okoli 110 milijonov dinarjev.
PO SREDI CESTE V NEPRE-
GLEDNI OVINEK
Bojan Kolar iz Lušečke vasi se
je z osebnim avtomobilom peljal
proti Makolam. V nepreglednem
ovinku blizu Makol mu je nas-
proti pripeljal z osebnim avto-
mobilom Jožef Lorber iz Podlož.
Ker je Kolar pripeljal v ovinek
po sredini ceste, je bilo trčenje
neizbežno. Pri tem je bil sopo-
tnik Stanko Kolar huje ranjen,
voznik Bojan Kolar pa lažje.
POŽAR ZARADI KRATKEGA
STIKA
V soboto, 8. julija, okoli 17.
ure je izbruhnil požar na gospo-
darskem poslopju Kristine Lam-
pret v Zgornji Sveči 15, KS Sto-
perce. Uničeno je ostrešje 20 krat
12 metrov, deset ton sena, dva
drobilnika koruze, nakladalka,
puhalnik, trije elektromotorji,
slamoreznica in veliko drugega
kmečkega orodja. Škodo cenijo
na okoli 500 milijonov dinarjev.
Ugotovili so,' da je požar nastal
zaradi kratkega stika na elektri-
čnem kablu, ki je bil napeljan po
stropu gospodarskega pojslopja.
FF
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij: direktor in
glavni urednik Franc Lačen,
odgovorni urednik Ludvik
Kotar, tehnični urednik Šte-
fan Pušnik, novinarji Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz-
nik, Darja Lukman, Martin
Ozmec in Nataša Vodušek
ter novinar-lektor Jože Šmi-
goc. Uredništvo in uprava:
Radio-Tednik: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 200.000.— dinarjev, za
tujino 350.000.— dinarjev. Ži-
roračun pri SDK Ruj:
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.