KOVINE ZLITINE TEHNOLOGIJE METALS ALLOYS TECHNOLOGIES Glavni urednik / Editor: F. Vodopivec, IMT Ljubljana, Slovenija Izdajatelji / Publishers: Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Ljubljana, ACRONI Jesenice, Institut Jožef Štefan, IMPOL Slovenska Bistrica, Kemijski inštitut Ljubljana, Koncem Slovenske železarne, Metal Ravne, Talum Kidričevo, Fakulteta za strojništvo Ljubljana, Slovensko društvo za tribologijo Ljubljana KOVINE LETNIK ŠTEV. STR. LJUBLJANA JUNIJ o cp 00 ZLITINE 31 R1 l-XI ro TEHNOLOGIJE VOLU ME NO. P. SLOVENIJA 1997 z: U) co KOVINE ZLITINE TEHNOLOGIJE METALS ALLOYS TECHNOLOGIES KOVINE ZLITINE TEHNOLOGIJE Izdajatelj (Published for): Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Ljubljana Soizdajatelji (Associated Publishers): SŽ ŽJ ACRONI Jesenice, IMPOL Slovenska Bistrica, Institut Jožef Štefan Ljubljana, Kemijski inštitut Ljubljana, Koncem Slovenske Železarne, Metal Ravne, Talum Kidričevo, Fakulteta za strojništvo Ljubljana, Slovensko društvo za tribologijo Ljubljana Izdajanje KOVINE ZLITINE TEHNOLOGIJE sofinancira: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (Journal METALS ALLOYS TECHNOLOGIES is financially supported by Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Republika Slovenija) Glavni in odgovorni urednik (Editor-in-chief): prof. Franc Vodopivec, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Ljubljana, 1000 Ljubljana, Lepi pot 11, Slovenija Urednik (Editor): mag. Aleš Lagoja Tehnični urednik (Technical Editor): Jana Jamar Lektorji (Linguistic Advisers): dr. Jože Gasperič in Jana Jamar (slovenski jezik), prof. dr. Andrej Paulin (angleški jezik) Uredniški odbor (Editorial Board): doc. dr. Monika Jenko, prof. Jakob Lamut, prof. Vasilij Prešeren, prof. Drago Kolar, prof. Stane Pejovnik, prof. Jože Vižintin, dipl. ing. Sudradjat Dai, Jana Jamar Mednarodni pridruženi člani uredniškega odbora (International Advisory Board): prof. Hans Jurgen Grabke, Max-Planck-lnstitut fiir Eisenforschung, Diisseldorf, Deutschland prof. Thomas Bell, Faculty of Engineering School of Metallurgy and Materials, The University of Birmingham, Birmingham, UK prof. Jožef Zrnik, Technicka Univerzita, Hutnicka fakulteta, Košice, Slovakia prof. Ilija Mamuzič, Sveučilište u Zagrebu, Hrvatska prof. V. Lupine, Istituto per la Technologia dei Materiali Metallici non Tradizionali, Milano, Italia prof. Gunther Petzov, Max-Planck-lnstitutfiirMetallforschung, Stuttgart, Deutschland prof. Hans-Eckart Oechsner, Universitat Darmstadt, Deutschland Izdajateljski svet (Editorial Advisory Board): prof. Marin Gabrovšek, prof. Blaženko Koroušič, prof. Ladislav Kosec, prof. Alojz Križman, prof. Tatjana Malavašič, dr. Tomaž Kosmač, prof. Leopold Vehovar, prof. Anton Smolej, doc. dr. Boris Ule, prof. Tomaž Kolenko, doc. dr. Jelena Vojvodič-Gvardjančič Članki objavljeni v periodični publikaciji KOVINE ZLITINE TEHNOLOGIJE so indeksirani v mednarodnih sekundarnih virih: (Articles published in journal are indexed in international secondary periodicals and databases): - METALS ABSTRACTS - ENGINEERED MATERIALS ABSTRACTS - BUSINESS ALERT ABSTRACTS (STEELS, NONFERROUS, POLYMERS, CERAMICS, COMPOSITES) - CHEMICAL ABSTRACTS - ALUMINIUM INDUSTRY ABSTRACTS - REFERATIVNYJ ŽURNAL: METALLURGIJA Naslov uredništva (Editorial Address): KOVINE ZLITINE TEHNOLOGIJE IMT Ljubljana Lepi pot 11 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon:+386 61 125 11 61 Telefax: +386 61 213 780 Žiro račun: 50101-603-50316 IMT pri Agenciji Ljubljana Na INTERNET-u je revija KOVINE ZLITINE TEHNOLOGIJE dosegljiva na naslovu: http : // www. ctk. si /kovine/ (INTERNET LINK: http://www.ctk.si/kovine/) Elektronska pošta (E-mail): cobissimtlj @ ctklj.ctk.si Oblikovanje ovitka: Ignac Kofol Fotografija na naslovnici: Vroče pocinkanje v Pocinkovalnici d.o.o. Celje Tisk (Print): Tiskarna PLANPRINT, Ljubljana Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije št. 23-335-92 z dne 09. 06.1992 šteje KOVINE ZLITINE TEHNOLOGIJE med proizvode, za katere se plačuje UVODNA BESEDA Pred bralci je prva izredna številka KOVINE ZLITINE TEHNOLOGIJE. Uredniški odbor je optimističen in upa, da ne bo zadnja. Po zgledu tujih uveljavljenih znanstvenih periodičnih publikacij (npr. STEEL RESEARCH) uvajamo objavljanje obsežnejših preglednih člankov v določeni tematiki, ki je zanimiva za širšo strokovno javnost. Vabimo vse zainteresirane raziskovalce in inženirje iz inštitutov, univerz in industrije, da objavijo pregledne članke s področja raziskav, tehnologije in uporabe kovinskih, polimernih, keramičnih in kompozitnih materialov ter materialov za vakuumsko tehniko. 1997 Uredništvo Kovine zlitine tehnologije Prvi, dopolnjeni ponatis, 1999 ZAHVALA Zahvaljujemo se POCINKOVALNICI d.o.o. Celje, ki je financirala tiskanje prve izredne številke KOVINE ZLITINE TEHNOLOGIJE in prvega dopolnjenega ponatisa. Uredništvo 11229280 VROČE POCINKANJE JEKLA L. Vehovar1, F. Strašek2, M. Tandler3 1. Uvod Korozija je eden največjih uničevalcev človeških dobrin in energije. Skoda, ki jo povzroča, dosega približno 4.2 % narodnega dohodka. Neposredna letna škoda zaradi korozije je v ZDA okoli 126 milijard USD, v državah EU pa je njeno destruktivno delovanje ocenjeno med 80 do 160 milijardami DEM. Zavedati se moramo, da korozije ne moremo preprečiti, lahko pa jo v veliki meri upočasnimo ali omejimo z domiselnimi konstrukcijskimi in tehnološkimi rešitvami ter z uporabo opimal-nih materialov oz. s protikorozijsko zaščito. Med izjemno uspešno protikorozijsko zaščito sodi vroče pocinkanje jekla. Vroče pocinkanje je proces, pri katerem jeklene dele omakamo v raztaljeni cinkovi kopeli pri 430 do 470 °C. Čeprav je vroče pocinkanje možno uporabiti za številne kovine, pa je vendar te vrste protikorozijska zaščita najbolj pomembna za jeklene konstrukcije in druge izdelke iz jekla. Vroče pocinkanje ima številne prednosti, med katerimi še posebej izstopajo: • sposobnost prekriti težko dostopne površine, robove in zvare • odpornost proti mehanskim poškodbam, ker je pocinkana plast preko intermetalne faze metalurško vezana na jekleno osnovo • dobra korozijska odpornost v različnih okoljih • ekonomičen proces protikorozijske zaščite, ker je možna istočasna zaščita večjih količin • zaradi visoke duktilnosti cinka je možno preoblikovanje pocinkanih delov. Obstaja šest metod zaščite jekla s cinkom: • vroče pocinkanje z omakanjem v kadeh • kontinuirano vroče pocinkanje npr. žice, ki se pomika skozi cinkovo kopel • elektrokemično pocinkanje (galvanizacija) • mehansko platiranje • plamensko naprševanje z žico (metalizacija) • s cinkom bogat organski premaz (cinkov prah kot pigment povezan s sintetično smolo). Predmet tega članka je vroče pocinkanje z omakanjem v kadeh, torej na način, kot to že desetletja izvajajo v podjetju EMO - Celje. 'Prof. dr. Leopold Vehovar. Inštitut /a kovinske materiale in tehnologije. Ljubljana 2Mag. Franc Strašek. Pocinkovalnica d.o.o. Celje 3 Dipl. ing. Marko Tandler. Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana 2. Vroče pocinkanje jekla z omakanjem 2.1 Priprava površine Čiščenje jeklene površine je pomembna faza vročega pocinkanja. Pri tem je potrebno odstraniti umazanijo, olja, maščobe, maziva in oksidacijske produkte v obliki škaje ali rje. Proces čiščenja obsega naslednje delovne postopke: • razmaščevanje v alkalni raztopini • luženje jekla v inhibirani vodni raztopini mineralne kisline (HC1 ali H2SO4) • težko topne in debele oksidne sloje je pogosto potrebno odstranjevati z abrazivnim čiščenjem • končna faza priprave površine vključuje raztapljanje katerega koli oksidnega filma, ki bi se lahko tvoril po luženju in na ta način preprečeval nastajanje dobrega spoja med cinkom in jekleno osnovo (kot talilo se uporablja ZnCb • 2NH4C1). 2.2 Proces omakanja in lastnosti pocinkane plasti Omakanje jeklenih površin v raztaljenem cinku pri temperaturi taline med 445 in 465 °C omogoča nanašanje debelejših prevlek kot je to z galvanskim postopkom. Prevleka cinka je posledica metalurških difuzijskih reakcij, pri katerih se z difuzijo cinka navznoter in železa navzven, tvorijo železo-cink faze (slika 1). Končni produkt vsebuje v zunanji plasti čisti cink in štiri notranje plasti, ki predstavljajo intermetalne Fe-Zn faze z različnim deležem železa. Med železo-cink intermetalnimi plastmi, ki omogočajo medsebojno vezavo (zelo pomembna je F-faza, ki pravilno izoblikovana in tanka, omogoča dober oprijem pocinkanja na jekleno osnovo -torej preprečuje njegovo luščenje), ni ostrih meja, vsekakor pa je zaželen čim manjši delež železa v cinkovi plasti. Velik delež železa, ki difundira v cinkovo plast z raztapljanjem jeklene osnove, močno poslabša korozijsko odpornost takšne prevleke. 2.3 Faktorji, ki vplivajo na debelino pocinkane plasti in njeno mikrostrukturo Kemična sestava jekla. Čeprav lahko vroče pocinkamo skoraj vsa jekla, pa vendar njihova kemična sestava izrazito kreira debelino, mikrostrukturo in izgled pocinkane plasti. Silicij, fosfor, ogljik in mangan v jeklu najbolj izrazito vplivajo na reakcijo cink-železo, večji ali % Fe - 0 03 5-6 7-12 21 - 28 100 Gostota, g/cm3 7 14 7 25 7 36 Slika 1. Različne 7 87 kovinske faze v cinkovi plasti po vročem pocinkanju 16.1 jim Faza ■ n manjši vpliv teh elementov pa je odvisen od njihove koncentracije. Najbolj vpliven je silicij, ki ga dodajamo železu v obliki ferosilicija, da bi odstranili kisik iz raztaljenega jekla pred njegovim litjem. Na sliki 2 je prikazan vpliv tega elementa pri dveh različnih temperaturah pocinkanja in dveh časih omakanja. Z naraščanjem temperature cinkove kopeli in časa omakanja raste debelina pocinkane plasti, s tem pa tudi delež škodljivih inter-metalnih faz, ki so bogate z železom. Nastajanje grobih kristalov omogoča penetracijo cinka iz kopeli do površine jekla, s tem pa je omogočena nadaljna reakcija cink-železo. Na splošno lahko trdimo, naj bo za dobro vroče pocinkanje največji delež elementov v jeklu naslednji: 0.05 % Si, 0.05 % P, 0.25 % C in 1.3 % Mn. Kemična sestava jekla lahko torej močno vpliva na kvaliteto vročega pocinkanja in še posebej na delež 01 0.3 0 3 0 « 05 0 0 1 0 j 03 04 05 Delež Si, % Delež Si, % a) b) Slika 2. Vpliv deleža silicija v jeklu, čas omakanja in temperature kopeli na debelino pocinkane plasti. Krivulja A pomeni 9 min., B pa 3 min. omakanje a) pocinkano pri 430 °C b) pocinkano pri 460 °C železa v pocinkani plasti. S prisotnostjo železa pa se izrazito poslabša zaščitna sposobnost pocinkane plasti. Že v običajni podeželski atmosferi je pocinkanje izpostavljeno delovanju korozije, še posebej pa faze bogate z železom. Rjavi korozijski produkti kvarijo estetski izgled, pocinkana plast pa postaja vse bolj porozna, kar omogoča še boljši dostop atmosferilij do jeklene osnove. Na sliki 3 je prikazan izgled konstrukcije električnega daljnovoda z elementi, ki intenzivno korodirajo zaradi njihove neustrezne kemične sestave, katere posledica je nastajanje Fe-Zn intermetalne faze z različnim deležem železa. Na jeklu s previsokim deležem silicija, pri ohlajanju pocinkane plasti še potekajo reakcije, dokler ni dosežena temperatura okoli 300 °C. Posledica tega je, da zunanja plast ni sestavljena iz povsem čistega cinka. Tako nastaja temno siva površina prevleke. Življenjska doba takšne plasti pa ni vedno kratka, kajti možna je tvorba debelejših cinkovih plasti. Temperatura cinkove kopeli. Z naraščanjem temperature kopeli preko tiste, ki je normalna za določeno jeklo, se povečuje sposobnost penetracije raztaljenega cinka do jeklene osnove, kar povečuje nastajanje faz, ki so bogate z železom. Čas omakanja. Debelina pocinkanja bistveno ne raste z daljšim časom omakanja. Predolgi časi povečujejo delež faz, ki so bogate z železom. Kemična sestava cinka. Različni elementi v sledovih, v obliki nečistoče ali namerno dodani v cinkovo kopel, da bi dosegli določeno izboljšanje, lahko bistveno spremenijo izgled pocinkanja. Za vroče pocinkanje se običajno uporablja cink, v katerem je 1.4 % Pb, 0.2 % Cd, 0.05 % Fe in minimalno 98 % Zn. Čeprav je dovoljeno do 1.4 % Pb, pa je v kopeli običajno le okoli 1 % Pb ali celo manj. Svinec nima nobenega vpliva na viskoznost raztopljenega cinka, pač pa vpliva na površinsko napetost (dodatek 1 % Pb zmanjša površinsko napetost cinkove kopeli za več kot 40 % v primerjavi s čisto cinkovo talino); rezultat tega je boljša omočljivost in raztekavost raztopljenega cinka na jeklenih površinah. Aluminij se dodaja v cinkovo kopel posebej z namenom, da se izboljša končni izgled pocinkanja. Že dodatek 0.005 % Al močno poveča sijaj pocinkane plasti. Z dodatkom 0.1 do 0.3 % Al pa dosežemo zaviranje rasti intermetalne faze bogate z železom, hkrati pa se povečuje duktilnost cinkove prevleke. Tudi dodatek kositra in antimona v cinkovi kopeli povečuje sijaj vročega pocinkanja. 2.4 Mehanske lastnosti pocinkane plasti Trdota in abrazijska odpornost. Pocinkana plast z različnimi fazami (slika 1) ima po profilu različno Slika 3. Korozija posameznih delov električnega daljnovoda zaradi neustrezne kemične sestave jekla trdoto, odvisno od deleža železa v intermetalni Fe-Zn fazi. V površinski T| fazi, kjer je prisoten čisti cink, je trdota nizka, saj je cink razmeroma mehek material. Toda pod površinskim slojem cinka nastajajo faze, ki imajo znatno višjo trdoto, ki presega tudi trdoto jeklene osnove. Tipične vrednosti za mikrotrdoto so prikazane v tabeli 1. Različne intermetalne faze v pocinkani plasti so štiri do šestkrat bolj odporne na abrazijo kot čisti cink. Pocinkane plasti kažejo boljšo odpornost kot organski premazi z isto debelino filma. Zaradi tega se vroče pocinkani elementi pogosto uporabljajo kot pohodna tla, mreže, stopnice, za transportne trakove, skladiščne zaboje itd. Adhezija, udarna odpornost in preoblikovalnost. Različna prekritja so mehansko ali kemično vezana na jeklo, vroče pocinkanje pa metalurško preko T-faze, bogate z železom (FejZnio). To predstavlja močan spoj med jekleno osnovo in cinkom, kar pomeni, daje adhez-ijska sposobnost zelo velika. Na strukturo vroče pocinkane plasti in še posebej na debelino 8 in ^ sloja, vpliva pretežno kemična sestava jekla in le v manjši meri temperatura pocinkanja in Čas omakanja. Struktura pocinkane plasti pa ima močan vpliv na udarno odpornost oz. na preoblikovalnost. Razmeroma velik delež £,-faze v zlitini Fe-Zn lahko povzroči lokalno kosmičenje, če je prekritje izpostavljeno močnim udarcem ali krivljenju. Posledica tega je krhkost prevleke in njen slabši oprijem, to pa se v največji meri manifestira pri polpomirjenih jeklih z deležem silicija od 0.05 do 0.12%. Trdnost in duktilnost jekla. Izdelanih je bilo veliko raziskav o vplivu vročega pocinkanja na mehanske lastnosti jekel. Raziskave so pokazale, da postopek vročega pocinkanja bistveno ne vpliva na njihov upogib, trdnost ali žilavost. Varilne napetosti. Varjene konstrukcije imajo večjo trdnost po vročem pocinkanju. Pocinkanje znižuje varilne napetosti od 50 do 60 %. 2.5 Korozijska odpornost vroče pocinkanega jekla Mehanizem zaščite. Protikorozijska zaščita jekla z vročim pocinkanjem temelji na dveh principih: • pocinkana plast deluje kot bariera • pocinkanje deluje kot katodna zaščita. V prvem primeru naj bo ta bariera formirana tako, da je delež čistega cinka čim večji, delež različnih Fe-Zn faz Tabela 1. Lastnosti posameznih faz v pocinkani plasti vroče pocinkanega jekla Vrsta plasti Zlitina Delež Fe Tališče Kristalna Mikrotrdota Lastnosti zlitine (%) (°C) struktura (HV) Eta (ri) cink 0.03 419 Heksagonalna 70-72 Mehka in duktilna Četa © FeZnn 5.7-6.3 530 Monoklinska 175-188 Trda in krhka Delta (5) FeZn7 7.0-11.0 530-670 Heksagonalna 240-300 Duktilna Gama (r) FejZnio 20.0-27.0 670-780 Kubična - Tanka, trda in krhka Jeklena osnova železo - 1510 Kubična 150-175 - pa čim manjši. Zaščitna sposobnost takšne bariere pa se poveča zaradi nastajanja tankega filma korozijskih produktov na njeni površini. Na svežem vročem pocinkanju se na zraku hitro tvori ZnO, v prisotnosti atmosferske vlage pa Zn(OH)2. Toda z nadaljno reakcijo co2 iz zraka, se končno tvori na površini tanek film dobro oprijemljivega in le malo topnega ZnCOj, ki nudi zelo dobro protikorozijsko zaščito. V medijih, ki ne omogočajo nastajanje ZnCCb, se vzpostavi drugi mehanizem, pri katerem deluje cink v odnosu do jekla kot anoda - se torej raztaplja, pri anodni reakciji sproščeni elektroni (Zn —» Zn2+ + 2e) pa omogočajo katodno zaščito jekla v neposredni bližini korozijske poškodbe. Cink deluje torej kot žrtvena anoda, s katero je možno uspešno preprečevati korozijo tudi na mestih, kjer so v pocinkanju globoke mehanske raze in druge poškodbe, ki so nastale zaradi manipulacije s pocinkanimi izdelki. Atmosferska korozija. Cink, jeklo in vroče pocinkanje so že stoletje predmet razširjenih korozijskih raziskav. V tako dolgem času je bilo možno dovolj natančno in zanesljivo definirati številne vplivne faktorje: pogostost in trajanje izpostavljanja dežju, snegu, kon-denzu, vrsto in koncentracijo onesnaževalcev, prevladujočo smer vetrov, delovanje morskega aerosola, abrazijo v kombinaciji s korozijo itd. Na sliki 4 so prikazani rezultati zunanje izpostave vroče pocinkanih elementov, v različnih atmosferah. Industrijska in mestna atmosfera. To je agresivna atmosfera, v kateri lahko prevladujejo so2 plini in druge korozivne pare ter megla. Zaščitni ZnCCb film se pod vplivom onesnažene atmosfere spreminja npr. v ZnSC>4 in druge topne korozijske produkte, ki ne ščitijo, temveč jih atmosferilije spirajo do čistega cinka. V ugodnih atmosferskih razmerah se cink ponovno zaščiti z ZnCOj, v neugodnih pa nastopi njegova destrukcija. Tako se cikli ponavljajo, vse dokler se cinkova plast ne izrabi. Iz tega povsem jasno sledi, daje za življenjsko dobo pocinkanih elementov še posebej pomembna debelina pocinkane plasti in ne nazadnje tudi njena mikrostruktura. Morska atmosfera. V takšnih atmosferskih razmerah nastaja topni ZnCb kot korozijski produkt, ki nima nobene zaščitne sposobnosti. Korozijska hitrost pa je pogojena s količino kloridov v zraku, morskih vetrov, topografije obale in oddaljenosti od obale (24 m od obale je korozija okoli 3-krat večja kot je na razdalji 244 m). Morska voda in slani morski aerosol. V tabeli 2 je prikazana hitrost korozije v različnih vodah, na sliki 5 pa pričakovana življenjska doba do prve resne sanacije pocinkanih delov. Kljub visoki koncentraciji kloridnih ionov in njihovi agresivnosti, obstoja prepričanje, da je protikorozijska zaščita jekel z vročim pocinkanjem primerna za takšno vrsto okolja. Tabela 2. Korozija cinka v različnih vodah Vrsta vode Približna korozijska hitrost pm/leto Morska voda: • Oceani (povprečno) 15 - 25 • Severno morje 12 • Baltik 10 Sladke vode: • Trda 2.5 - 5 • Mehka rečna voda 20 • Vodovodna voda 5 - 10 Destilirana voda 50 - 200 Korozijska hitrost cinka ali pocinkanja v vodi narašča s povečanjem temperature med 65 in 70 °C, zatem pa naglo pada (slika 6). To je posledica spremembe potenciala cinka v tem temperaturnem področju. pH vrednost večine voda je med 6 in 8. Korozijska hitrost cinka se zmanjšuje z naraščanjem pH in doseže najnižjo vrednost pri pH 12 do 12.5. Obstojnost v zemljinah. Korozijska hitrost je funkcija vrste zemljine in njene sposobnosti, da veže različne soli, organske komponente, atmosferske odplake, mikroorganizme, raztopljene pline (kisik, vodik, metan itd.), kisline in luge. V odvisnosti od strukture zemlje, se spre- Podeleiska Tropska morska Zmerna morska Predmestna Zmerna industrijska Težko industrijska -m- Neonesnažena obalna morska atmosfera -»- Onesnažena obalna morska atmosfera -m Potopljeno v morski vodi — 60 i Slika 5. Čas do prve sanacije pocinkanih delov v odvisnosti od debeline pocinkanja 20 40 60 80 100 120 140 160 Debelina vročega pocinkanja (|i m) Slika 4. Življenjska doba vroče pocinkanih elementov v odvisnosti od debeline prevleke in različnih atmosferskih razmer £40 i 30 0 20 40 60 80 100 120 140 Debelina vroiega pocinkanja (|xm) Temperatura (°C) Slika 6. Vpliv temperature vode na korozijsko hitrost cinka v ozračeni destilirani vodi minja tudi njena prepustnost. V zemljinah, ki so dobro ozračene, je korozijska hitrost pocinkanja podobna tisti, ki je značilna za atmosfersko korozijo. V zemljinah, ki so dobro prepojene z vodo, so korozijske hitrosti večje. Za zemeljine je značilna njihova električna prevodnost. Dobro prevodne so bolj agresivne. Suhe Zemljine so slabi prevodniki, zato je tudi korozijska hitrost mnogo manjša. Stik pocinkanega jekla z drugimi kovinami. Kombinacija z bakrom ali z medenino povzroča močne korozijske poškodbe cinka oz. pocinkanja. Takšen galvanski člen je potrebno premostiti z izolacijo. V kombinaciji z aluminijem ali nerjavnim jeklom se pocinkanje dobro obnaša le pri majhni vlažnosti. V nasprotnem primeru pa je potrebna izolacija med kovinama. 2.6 Spajanje vroče pocinkanih konstrukcijskih elementov Vroče pocinkane jeklene dele konstrukcij je možno variti, toda cinkove pare je potrebno odvajati v zaprtih prostorih. Različne raziskave (natezni, upogibni in utru-jenostni testi ter radiografska kontrola) so pokazale, daje možno električno obločno varjenje z oplaščeno elektrodo ali v zaščiti co2. Zvari so povsem ekvivalentni tistim, ki so izdelani na nepocinkanih jeklih. To pa je možno doseči le, če v neposredni okolici zvara mehansko ali plamensko (močno oksidativen plamen) odstranimo pocinkanje. Raztaljeni cink je še posebej nevaren v korenskem delu zvara, kjer lahko nastanejo razpoke vroče pocinkanih varjencev, ali njihova poroznost, ki pa je pogosto zanemarljiva. Po varjenju se običajno poškodovana mesta pocinkanja in sam zvar zaščitijo s premazi, ki vsebujejo okoli 95 % Zn. Ta mesta pa je možno zaščititi tudi s plamen-skim navarjanjem tanke plasti Zn-Cd ali Zn-Sn-Pb spaj-ke. 2.7 Dodatna zaščita vroče pocinkanega jekla z različnimi premaznimi sredstvi Samo vroče pocinkanje nudi dovolj dobro protikoro-zijsko zaščito v večini medijev. Toda vroče pocinkanje daje odlično podlago za različne barve (po mehanski odstranitvi cinkovih oksidov ali drugih korozijskih produktov je potrebna takojšnja zaščita), katerih aplikacija je zaželena v naslednjih primerih: • izboljšava estetskega izgleda • podaljšanje življenjske dobe, kajti v kombinaciji pocinkanje - premazno sredstvo, so mehanizmi korozije pod premazom povsem drugačni kot pod premazom, ki je nanešen direktno na jekleno podlago (slika 7) • izboljšanje korozijske odpornosti v izjemno agresivnih okoljih. V tabeli 3 je prikazana življenjska doba vroče pocinkanega jekla v primerjavi s tistim, ki je dodatno zaščiten z organskimi premazi (barvami), ali le samo z ustreznim organskim premaznim sistemom. Rezultati se nanašajo na različne atmosfere in debeline zaščitnih sistemov. Življenjska doba je bila definirana kot čas, v katerem seje pojavilo 5 % rdeče rje (korozijski produkti železa). Jeklo Slika 7. Ilustracija mehanizma korozije za jeklo, zaščiteno s premaznimi sredstvi a) in z vročim pocinkanjem ter dodatno zaščito s premazi b) a) Pora v premazu povzroča močno podrjavenje jekla, posledica je še večja destrukcija premaza b) Pora v premazu, ki ščiti vroče pocinkanje se zamaši s cinkovimi korozijskimi produkti, kar prepreči nadaljno korozijo cinka in destrukcijo premaza Tabela 3. Življenjska doba v odvisnosti od vrste zaščite, njene debeline in atmosfere Tip atmosfere Vroče pocinkano jeklo Zaščiteno s premazom Vroče pocinkano in zaščiteno s premazom Debelina (Um) Zivlj. doba (leta) Debelina (|im) Zivlj. doba (leta) Debelina (Um) Zivlj. doba (leta) Težkoindustrijska 50 10 100 3 150 19 75 14 150 5 225 29 100 19 100 3 200 33 100 19 150 5 250 36 Velemestna (mestna) 50 19 100 4 150 34 75 29 150 6 225 52 100 39 100 4 200 64 100 39 150 6 250 67 Morska 50 20 100 4 150 36 100 40 100 4 200 66 100 40 150 6 250 69 Tabela 4. Cenovne korelacije med protikorozijsko zaščito z vročim pocinkanjem in barvanjem Vroče pocinkano Zaščita s premazom Leto Dejanski stroški Naraščanje stroškov po vsakih 10 letih eksploatacije Dejanski stroški Naraščanje stroškov po vsakih 10 letih eksploatacije (obnove) 0 $ 1.25 $ 1.25 $1.0 $ 1.0 10 - - $ 0.43 20 - - $ 0.24 30 - - $ 0.14 40 - - $ 0.08 Celotni strošek za življenjsko dobo 50 let $1.25 $ 1.89 Opomba: Za izračun je bila predpostavljena 4 % inflacija, eskontna stopnja 10 %, ponovna obnova premaza na 10 let, pričakovana življenjska doba pa je znašala 50 let. Stroški ponovne obnove so znašali 75 % od dejanskih začetnih stroškov barvanja, stroški vročega pocinkanja pa so znašali 25 % več kot prvo barvanje. Vpliv varovanja okolja na korozijo cinkove plasti. Zaradi obveznega varovanja okolja v razvitem svetu in s tem drastičnega znižanja emisije agresivnih komponent, ki omogočajo korozijo cinka, je postalo vroče pocinkanje korozijsko bolj odporno, takšna zaščita pa ekonomsko še veliko bolj opravičljiva. V letih med 1960 in 1970 so bile v Evropi izdelane obsežne raziskave korozijske odpornosti vročega pocinkanja v različnih atmosferskih razmerah. Ugotovljeno je bilo, da je povprečna korozijska hitrost med 4 in 5 p,m/leto; v podeželski atmosferi precej manjša in mnogo večja v industrijski, mestni ali morski. Toda ekološka naravnanost v številnih deželah je omogočila znižanje korozijske hitrosti na vrednosti, ki izrazito potencirajo uporabo vročega pocinkanja. To so pokazale nove raziskave po letu 1990. Tako je v tabeli 5 prikazano postopno upadanje korozijske hitrosti vročega pocinkanja za mesto Stockholm, v tabeli 6 pa letna povprečna hitrost korozije cinkove plasti v različnih državah Evrope za obdobje od 1989 do 1993. Tabela 5. Hitrost korozije cinkove plasti v odvisnosti od koncentracije SO2 v Stockholmu Leto Konc. S02 Hitrost korozije (Ug/m3) (Um/leto) 1978 90 2,02 1979 85 2,00 1980 73 1,74 1981 72 1,53 1982 65 1,20 1983 57 1,92 1984 48 0,86 1985 42 1,17 1986 25 1,14 1987 22 0,79 1988 20 0,75 1989 15 0,63 1990 12 0,61 1991 10 0,58 1992 8 0,57 Opomba: Letno povprečno znižanje koncentracije SO2 v zraku za 1 |ig/m3 zmanjša korozijo cinkove plasti za okoli 0,2 g/m2 (1 ^m = 7,15 g Zn/m2) Tabela 6. Letna povprečna hitrost korozije cinkove plasti v različnih državah za obdobje 1989-1993 Država Izguba mase oz. zmanjšanje debeline nanosa cinka g/m2/leto Um/leto Nemčija 8,6 1,2 Anglija 8,3 1,2 Finska 7,0 1,0 Nizozemska 9,9 1,3 Norveška 10,6 1,4 Rusija 7,5 1,1 Španija 6,0 0,8 Češka/Slovaška 8,7 1,2 Švedska 5,2 0,7 2.8 Ekonomičnost vroče pocinkanega jekla V primerjavi s proti korozijsko zaščito s premaznimi sredstvi, je po nekaterih literaturnih podatkih vroče pocinkanje jekla za okoli 25 % dražje. Toda to je značilno le za začetno obdobje, zatem pa stroški zaradi hitrega propadanja premaza in njegove pogoste obnove, stalno naraščajo. Takšni odnosi so prikazani v tabeli 4. 2.9 Uporaba vroče pocinkanega jekla Uporaba vroče pocinkanega jekla je že desetletja masovna. Samo v ZDA so leta 1985 uporabili 6.5 mio ton pocinkanega jekla, kar pomeni, da so v te namene v tistem času uporabili dvajsetino njihove celotne letne produkcije jeklarske industrije. Jekleni mostovi. Prvi jekleni cestni most v ZDA (128 m dolžine in 9.1 m širine), ki je bil v celoti izdelan iz vroče pocinkanih elementov, je bil namenjen prometu leta 1966. Pri inšpekciji leta 1986 so ugotovili, da znaša preostala debelina pocinkanja 112 pm, kar zadošča še za nadaljnih 60 do 100 let. Zatem ga bo potrebno pre-pleskati. Tovarne celuloze in papirja. Tu so prisotne različne kemikalije, agresivne odpadne vode in visoka vlažnost agresivne atmosfere. Številni vroče pocinkani deli konstrukcij in opreme se dobro obnesejo v takšnih pogojih dela. Druga procesna industrija in elektrarne. Uporabljen je širok spekter pocinkanih elementov. Rekreativni objekti. To so športne hale, stadioni, tribune itd. Armiranobetonske konstrukcije. Zaradi dobre vzdržljivosti vroče pocinkane jeklene armature pri pH vrednostih betona med 12 in 12.5, se ta artikel vse bolj uporablja v običajnih betonskih konstrukcijah, ki so izpostavljene agresivnim atmosferam in drugim medijem. Številna druga uporaba. Mnoge nosilne konstrukcije iz vročega pocinkanega jekla so primerne za petrokemično industrijo in rafinerije, različno signalizacijo, razsvetljavo, zaščitne ograje, vodne rezervoarje, rezervoarje za odpadne vode, hladilne vodne stolpe, cevovode plavalnih bazenov, številne druge drobne izdelke itd. 3. Literaturni viri 1 L. Vehovar, Korozija kovin in korozijsko preskušanje, Samozaložba, Ljubljana 1991 2F.M. Reinhart, in Twenty-Year Atmospheric Corrosion Investigation of Zinc-Coated and Uncoated Wire and Wire Products, STP 290, American Society forTesting and Materials, 1961 3S.E. Hadden, Effect of Annealing on the Resistance of Galvanized Steel to Atmospheric Corrosion, J. Iron Steel Inst., Vol 171. 1952, str. 121-127 4H.S. Campbell et al., Effect of Heat Treatment on the Protective Properties of Zine Coatinfs on Steel, J. Iron Steel Inst., Vol 203, 1965, str. 248-251 3 D. Horstmann, Reaction Between Liquid Zine and Silicon-Free and Silicon-Containing Steels, in Proceedings ofthe Seminar on Galvaniz-ing of Silicon-Containing Steels, International Lead-Zinc Research Organization, 1975, str. 94 6 R.W. Sandelin, "Effects of Microstructure on the Galvanizing Characteristics of Steel", Paper presented at the Annual Meeting, American Hot Dip Galvanizers Association, Sept. 1964 7 Galvanizing Characteristics of Structural Steels and Their Weldments, International Lead Zine Research Organization, 1975 8 "Standard Recommended Practice for Safeguarding Against Embrit-tlement of Hot-Dip Galvanized Structural Steel products and Procedure for Detecting Embrittlement, A 143, Annual ofASTM Standards, Amercian Society for Testing and Materials ''The Design of Products To Be Hot Dip Galvanized After Fabrication, Amercian Hot Dip Galvanizers Association, 1985 10 Recommended Details of Galvanized Structures, Amercian Hot Dip Galvanizers Association, 1983 " Welding Zine Coated Steels, Amercian Welding Society, 1973 l2S.K. Coburn, C.P. Larrabee, H.H. Lawson, and G.B. Ellis, Corrosive-ness at Various Atmospheric Test Sites as Measured by Specimens of Steel and Zine, Metal Corrosion in the Atmosphere, STP 435, Amercian Society for Testing and Materials, 1968, str. 371-372 13 Feuerverzinhen, 25, 1996, 1, str. 10-12 Pocinkovalnica d.o.o. Celje je omogočila številne raziskave, s katerimi je bilo možno opredeliti različne dejavnike, ki kreirajo kvaliteto vročega pocinkanja. Za takšno raziskovalno naravnanost se najlepše zahvaljujemo.