., . .... ^ ; - -» , .... ....... ..
". - ' ■ ...... ■

GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 987« OORTLANDT.
MatUr, StpUmb« 21» M tk« Fort Ottoo at Now York, 9. Y,
Aim.
TELEFON: S876 CORTLAND*
NO. 182. — STEV. 182.
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 4, 1917. — SOBOTA, 4. AVGUSTA, 1917.
VOLUME XXV. M LETNIK XXV.
Proti prisilnemu novačenju.
-ooo-
velike demonstracije v oklahomi. — v treh okrajih so se spuntali ljudje. — o blasti so naprosile governerja, naj po
Slje vladne Čete. — možje so preskrblje
ni z veliko mn02in0 municue in drugimi potrebščinami. — številne aretacije.
-ooo-
Oklahoma City, Okla., X avgusta. — V treh okrajih sn <ln.j«' Oklahoma so sr osnovale čete zamorcev, farmarjev in Imlijanwv, ki so si nadele nalogo, da na vse na«*ine nasprotujejo prisilnemu novačenju.
Ljudje unirujejo j>olja, uničujejo telefonske in brzojavne iveze ter rn>ijo mostove.
Vstasi so napadli par farm in trgovin in vse oplenili. Vsi so oboroženi in imajo na razpolago veliko muni-**»je in drugih potrehšein.
Prebivalstvo okraja Sakawa je naprosilo governerjti '/a |»omo<".
Nemiri si- vrše fiosebuo v okrajih Seminole, Highes
in Pontotoc.
Ljudje so oplenili par trgovin in se preskrbeli z orožjem. Oboroženi so s puškami, revolverji in gnojnimi vilami.
< i o verne rja Williamsa so danes naprosili prebivalci, naj jim |>ošlje na pomoč zvezne eete. Baje je governer že ukrenil vse potrebne korake.
Wewoma, Okla., X avgusta. — Včeraj so vjeli in are tirali dvajset farmerjev, nasprotnikov registracije. Nji hovi tovariši so s«> zabarikadirali v bližini Sasakavane.
Savannah, <ia., 'X avgusta. — V tukajšnji bližini so si nabavili farmerji veliko množino munieije in orožja.
Pravijo, da hočejo braniti svoje sinove pred prisilno vojaško službo.
-ooo-
Nemiri v Butte, Mont.
VELIKO razburjenje med delavci v butte. - voditelj L W. W. lincan. — razpisana na GRADA. — delavski voditelji svetujejo ljudem, naj bodo mirni.
Pershing pri četah.
Pershing je obiskal amertsja tabor. Izprašnje in poskuša vojaško brano. — Zapustil bo Pariz.
Pomanjkanje v Nemčiji.
Poročilo Hiss Marije Brown ii Pittsburgba. ki se je ravnokar vrnila iz Nemčije ▼ Ameriko.
Ruska kriza.
■ooo-
Butte, Mont., 3. avgusta. — Prebivalci mesta Butt<! celo noe niso mogli spati zaradi poročil o lineanu in nemirih, katere so povzročili prijatelji Franka Litlle, ki je bil voditelj I. VV. W. in ki terega je sedem zloeincev izvleklo iz hotela ter ga obesilo na nek žeezniški most.
Mestni svt^t je razpisal nagrado $1,000,, da se zasledijo zločinci.
Zvezne, okrajne in državne oblasti so vpeljale preiskavo o Little vi smrti.
<»«'iieralni državni pravdnik Oregorv je sporočil o-k rajnemu pravdniku Wheeler j n, da naj mu pošlje vsa l m trobila glede tunora.
Wheeler izjavlja, da je poslal generalnemu pravdniku vsa )K>r«»čila o Littlejevem govoru, ki je bil ]>o mnenju nekaterih izzivalen. Želel je imeti v rokah prej odlok generalnega pravdnika, p red no bi pustil aretirati Littleja, kajti Wheeler sam ni bil mnenja, da bi bil Little kršil kako zvezno postavo.
Okrajni pravdnik .Jackson je izjavil, da bodo oblasti tioskrltele vse, da se zaslede morilci in pridejo v roke pravice.
Dasiravno vlada v mestuin okolici med delavci veliko razburjenje, venar delavski voditelji držijo svoje tovariše v miru. Littlejevo truplo bo ostalo v ^utte toliko časa, da pride kako poročilo od njegove sestre, ki živi v Fresno, Cal.
Delavci so naprosili šerifa, da bi zaprisegel tisoč delavcev kot pomožne deputije, da bi pomagali vzdrževati mir. šerif pa je rekel, da se mu zdi nepotrebno, da bi oborožil takp veliko število.
Oblast i se boje, da bo Littlejcvemu linčanju sledilo >e vee lineanj.
Butte, Mont., 3. avgusta. — Delavci bodo tiho protestirali proti umoru Littleja s tem, da bodo njegovo truplo spremili na železniško postajo. Pogreba se bo vdeležilo najmanj 4,000 oseb.
Delavci so župana vprašali, ako bo sprevod dovoljen. Župan je izjavik da nima nič proti temu, samo vršiti se mora mirno.
Littlejevo truplo bodo v nedeljo prepeljali v Yale, Okla., kjer živi njegov brat.
Vse poizvedovanje za moriei je bilo do sedaj neuspešno. Sodnijski uradniki so mnenja, da se nikdar ne bo izvedelo za prave storilce.
Hindenbur*(»fo odlikovanje. iti umetnostjo nasprotovali moonej-London. An*lija. 3. •v trust a. —jšeniu nasprotniku in našim arma-< Vsar je po«l*l feldmaršalu Ilin- dam pokazali pot k zmagi izraziti
denburgu uledefi brio jar ' Moja I
je, Ijobi
Vam znova svojo neizerpljivo zahvalo. Podelim Vam veliki križec
leta in zvesdo mojega hišnega reda Ho-Odiikovanje bo ta-
Amerisko taborišče na Franco* skera. 2. avgusta. — General Pershing je danes dal lep izgledi svoje vojaške vestnosti, ko je šel skozi vse vasi, koder so nastanjeni njegovi vojaki.
To pa ni bilo samo površno nadzorovanja Pregledal je vse; informiral -if ie o v^aki najmanjši stvari. lzpraševai prosta ke, kompanij-ske kuharje in razne druge osebe. Hotel je vedeti, kako se jim godi. in če je treba kaj drugače napraviti, da se položaj izboljša.
General Pershing je prenočeval v majhni vasi in je priiel v ameriško taborišče v sredo zjutraj. Ar mado je našel kakoršno je želel videti : vojaki so delali in se vež-bali.
Pershing je tudi obiskal več krajev. ki so mu bili priporočeni zj» njegov glavni stan. V kratkem namerava zapustiti Pariz in bo šel \ bližino ameriškega vežbališea.
Pershing je bil po nadzorovanju prvega dne zelo zadovoljen in je rekel, da se je vse izvršilo v njegovo zadovoljnostm Tudi prostor za vežbališče je po njegovi izjavi za ta letni čas primeren, dasi žara ,i i sadežev na polju omejen. Ko bodo pridelki pospravljeni, bo" dovolj prostora za vežbanje za vse divizije, ki imajo priti.
Pershing ni pri nadzorovanju kazal ni kake utrujenosti. lzpraševai je posamezne vojake o njihovem vsakdanjem življenju. Popraševal je .kaka je hrana in koliko jo dobe. Informiral se je eelo o ostankih hrane in je bil zelo zadovoljen, ko se mu je povedalo, da vse ostanke dobivajo kmetje, ki jih poten« porabijo za živalsko krmo.
Vojaki so bili dobro razpoloženi in so se cisto privadili francoskemu podnebju. Perejo sami svoje perilo v pralnicah, ki so postavljene ob reki. Na eni strani reke perejo ameriški vojaki, na drugi pa domačini.
V poljskih kuhinjah je natančno izpraševal kuharje.
"Ali dobivate dovolj živeža, da morete hraniti moštvo?'' je vprašal general at are ga kuharja, ki je bil že več let pri armadi.
"Yes, sir", je odvrnil in se je postavilo po vojaško.
4'Ali dobite sočivja in zelenjavo?"
"No. sir".
"Ali ne dobivate krompirja?"
"Oh. yes. sir."
"In čebule in paradižnikov?"
"Yes, sir."
"In graha in fižola?"
"Yes, sir."
"Potem, kaj hočete še več?"
"Ničesar, gospod."
Pershing se je smejal in je odšel. —
Bil je zadovoljen s položajem, ki vlada v ameriškem taboru.
Mnogi vojaki so videli Persliinga še-le prvikrat. Njegov prihod v tabor je bil tako nepričakovan, da so nekateri vojaki ugibali, ali je to Pershing, ali ne.
Mnogi vojaki so še-le rekruti in se vežbajo.
Flandrsko bojišče.
London« Anglija. 3. avgusta. — Feldmarial Haig je zopet zavzel St. Julie«, severovzhodno od Ypres, od kotfer so bili pognani v Četrtek.
Severno od železniške proge Ypres-Roulers se zbirajo oddelki nemške pehote in se pripravljajo na napad. Ponoči smo zavzeli nekaj ozemlja južno od Hellebeke.
Vzhodno od Monch.v le Preuz so Angleži zavzeli vse ozemlje, katerega so Nemci ponoči zasedli.
Angleži so vdrli v nemške zako-pe pri Lombertzide. V torek so zavezniki na francoskem bojišča vjeli 6122 Nemcev, med njimi 132 čast-nikov.
Operacije še vedno ovira deželno in viharno vreme.
Nek verniki častnik pravi, da se
svoje
& to-
Marija Rrovn poroča:
— Dočim se bogatin lahko iz ogne skrajnemu pomanjkanju, ki pritiska na revnejše sloje, je vendar komaj najti enega človeka v Berlinu, ki bi se enkrat na teden pošteno najedel.
Miss Brown je odšla v Berlin v aprilu leta 191-4, da dovrši svoje muzikalnt- štuvlije in končala jih je ravno, ko so napovedale Združene države Nemčiji vojno. Ona izjavlja, da se je vse sovraštvo, katero je gojila Nemčija do Anglije, v podvojeni meri preneslo na Ameriko.
Sklenila sem zapustiti Berlin dne maja, a zadela sem na o-viro za oviro, ki se mi jih je stav-ljalo na pot, in nemogoče je bilo dobiti potrebne listine, da >u-stim deželo. Vsi moji prizivi na najvišje uradnike so bili neuspešni in večkrat se me je zavrnilo na su. rov in žaljiv način.
Miss Brown, izjavlja, da je že pričela misliti, da se ji sploh ne bo dovolilo rovratka v domovino, ko je iH-nadno prišla pomoč. Kapitan Ilans Tautseher, soprog operne pevke Gadski na Metropolitan operi v New Torku." je uporabil ves svoj upliv v njen prid in keneeno je dobila listine, s katerimi se ji je dovolilo povratek v domovino.
Živilske razmere v Nemčiji no neizrekljivo strašne, — pravi Miss Brown. — Ko sem se vozila skozi Lipsko, so mi pripovedovali jsopot-n ki, da zavživajo tam ljudje živali iz zoologične vrta. V onem času ze bilo na programu uieso slonov.
Prihodnji na vrsti, da romajo v kuhinje, so bili levi in tigri, dočim so opiee prihranili za nazadnje.
Celo v Berlinu so eene živil tako »«soke, da jih more zmagati le najbolj bogat človek.
Zapustila sem Berlin dne 14. julija. Dan prej je bila cena surovega masla $2.50. Jajca so prodajali po 25 centov komad. Stanovala sem dvema drugima deklicama, ko-jib ena je bila iz Chile, druga pa iz Rusije.
Par "dni pred odhodom nas je zapustila strežnica, ki je izjavila, da no more več zmagovati tlela vsled pomanjkanja primernem zh dostne tirane.
Iz Washington
Herbert C. Hoover je postal živil, ski administrator. — Živilska pred-loga sprejeta v zbornici.
Washington, D. C., 3. avgusta. Poslanska zbornica je danes sprejela konferenčno poročilo glede živilske predloge. Poročilo je bilo enoglasno sprejeto. Edino McLe-more ni glasoval.
Poslanec Gilette, ki je zdaj republikanski voditelj je bil otvoril debato in je ostro napadal poslanca Leverja ter mu očital, da veliko bolj služi predsedniku kot pa poslanski zbornici.
Barkley, velik zagovornik pro-hibicije, je rekel:
— Če bo trajala vojna še <dve ali tri leta, se bomo morali kmalo odpovedati vsemu luksusu, ki povzroča draginja.
Izvedba živilske postave je izročena Herbertu C. Hooverju. ki je postal s tem živilski administrator.
Zvezna oblast za preskrbo živil je odprla svoj glavni stan v hotelu Gordon.
mi granatami so Angleži bombardirali dva dni nemške postojanke, predno je pričela z napadi. V o-blakih dima je poginilo mnogo Nemcev. Nemci so imeli sicer na obrazu maske proti dimu, toda navzlic tema jih je mnogo omagalo. Velik uspeh dima se razvidi iz tega, da nek polk, ki je hotel iti dru-gemu na pomoč, ni nikdar prišel na mesto.
To je ironija usode,- da so Nem-ii ravno na noto, kjer «o v začet-
Največia kriza. — Kerenski resi gnira, pa zopet sprejme. — Zadnji poizkus rešiti Rusijo. — Socjalisti in radikalci. — Petro&rajski vojaški governor umorjen. — Poljedelski minister Černov nemški agent.
Nemci v Črnovicah.
kn vojne
pričeti a dimom,
aajveč irter
Petrograd, Rusija. 3. avgusta. V Rusiji ie nastala največja kriza od časa revolucije. Predsednik Ke-renskij, ki je obenem vojni in mornariški minister je resigniral. in ž n jim vsi dmgi ministri, raziin podpredsednika Nekrasova. Pozneje so razun zunanjega ministra Tereščenka vsi ministri umaknili svojo resignaeijo.
Do ministrske krize je prišlo.' ker se je dolžilo poljedelskega ministra M. Černova, ki je že tudi re signiral. da je nemški agent.
Kerenskij bo posiednjič posku sil sestaviti vlado, v kateri bodo socjalisti in radikalci.
Petrogra jski vojaški governer general Erdelli je bil ubit. Nekdo ga je izdajalsko vstrelil od zadej.
General Erdelli je bil 25. julija imenovan za petrograjskega vojaškega governerja, rotem ko je general Polovčev resigniral. ker ni mogel zadušiti nemirov v mestu.
Poroča se tudi. da ie bil aretiran general Gurkov, ki je moral v main resignirati. ker je nasprotoval posredovanju med delavskimi in vojaškimi delegati ter provizorič-no vlado.
Cemov je pri svoji resignacijt pisal Kerenskiju pismo, v katerem ga prosi, da bi se mu dovolilo, da bi se smel zagovarjati zaradi obdol žitve. Vlada je sprejela njegovo resignaeijo in obljubila, da mu bo dana- prilika, da se opraviči.
Podpredsednik Nekrasov je izjavil nasproti časnikarskim poročevalcem, da so pregledali vse listine. ki se tičejo Černova ter da material ni tako obtežilen. vendar pa se je morala njegova resignacij« sprejeti.
Čemov'ie bil vedno velika ovira v ministrstvu. Ko je Kerenskij povabil ustavne demokrate, da stopijo v vlado, niso sprejeli ponudbe in so zahtevali, da se Černov odstrani. Kerenskij pa ga ni maral žrtvovati.
Černov je bil imenovan za poljedelskega ministra v maju in je o stal na svojem mestu, ko je 24. julija Kerenskij prenovil ministrstvo Černov je član izvrševalnega odbora delavskih in vojaških delegatov ter je zagovornik razdelitve zemlje.
Provizorična vlada ni priznala finske samostojnosti ter je razpustila deželni zbor ter odredila nove volitve za 1. oktobra. Pri okto-berskem zasedanju deželnega zbora bo vlada predložila načrt za od-nošaje med Rusijo in Finsko.
Vlada je izjavila, da je finska neodvisnost samo v mejah, katere začrta ruska vlada.
Poveljujoči general dvanajste armade je ukazal, da morajo vsi vojaki, ki spadajo k polkom, ki so odpovedali pokorščino in niso ho teli stopiti v ofenzivo, morajo nositi na ramah vidno črno znam« nje. da bo vsakdo poznal upornike. Kdor se bo pa v ognju zopet skazal. bo smel odstraniti ta znak.
Kapitan Nemic je bil imenovali za admirala črnomorskega brodov ja kot naslednik admirala Kolča-ka. —
Današnje uradno poročilo pravi da so Rusi zapustili Kimpohtng. Nemška in avstrijska poročila pa trdijo, da so avstrijsko-nemike armade zavzele tudi Črnovice. glavno mesto Bukovine.'
Rusi se zdaj bore z Nemci ob Bistrici. Med Dnjestrom in Prutom pa se Rusi umikajo, med tem ko so v južnovzhodni Galiciji Rusi zopet prekoračili Zbroč na mestu, 'kjer se izliva v Dnjester.
V Karpatih so Nemci zavzeli ruske postojanke pri Kimpolungn. Pri Ki o ju pa je bil turški napad odbit.
Berlin, Nemčija, 3. avgusta. — Zgodaj danes zjutraj so avstrijsko-ogrske čete pod poveljstvom generala Krita vkorakale od severa v Črnovice. Z jttfca pa so prjpg v mesto četo nadvojvode
Letošnji pridelek krompirja.
-ooo-
Poljedelski department je objavil, da se je v letošnjem letu število akrov, na katerih so nasadili krompir, povečalo za 22.05 odstofkov in da so na vsakem akru prt-« delali veliko nad normalno mero krompirja.
Združene države so vsled tega pridelale krompirja 450,000,000 bušljev, kar znači ne le 100,000,000 bnšljev vee kot povprečno v zadnjih petih letih, temveč tudi nad 150 milijonov vee kot v preteklem letu.
Ta prirastek je brez vsakega dvoma pripisovati agitaciji, katero so vprizorili za bolj intenzivno obdelovanje polja in manjših vrtov, katerih prej niso uporablja-« li. Živilska predloga, o kateri se sedaj razpravlja v senatu, bo najbrž ugodno uplivala tudi na pridelek prihodnjih* let. —
Dosedaj je vladalo glede pridelovanja krompirja veliko valovanje, in obilnemu pridekn enega leta je sko^ ro vseej sledil pičel pridelek naslednjega leta. To pa se je zgodilo vsled tega, ker so dobili farmerji za krompir manj kot so pričakovali in so prihodnje leto sadili veliko manj k rompi r j a.
Kadar je bil na ta način pridelek pičel, so poskočile cene, in iz tega je sklepal vsak farmer, da bodo ostale cone ttidi bodoče leto iste; zasadil je torej zopet veliko krompirja.
Farmer je imel vsled tega vedno vzrok za pritožbo, kadar je imel veliko krompirja, se je pritoževal nad niz^ kimi cenami, kadar pa so bile cene visoke, je imel malo krompirja.
Vspričo živilske predloge pa jma predsednik pravi< co "nakupiti, spraviti v skladišča in prodajati za casli-de-nar ob primernih cenah'' potrebščine, med katere spada tudi krompir. Stem se za jamči primerne cene za proda-, jalia in konsnmenta.
Važnost teh določb naj pojasnimo na enem same nt vzgledu:	. - - - - .
"Novi" krompir, kot se imenuje zgodnji pridelek", se pridobiva predvsem v Floridi in deloma v Texasu tor v par drugih južnih državah. Ta pridelek prično spravlja* ti na trg v marcu, in prodaja je končana v maju, dasiravno prihajajo pošiljatve iz južnih držav še v juliju.
Ta krompir je treba porabiti tekom par tednov! potom ko so ga spravili iz zemlje in pošilja se ga po celi de« želi v sodih ali pletenieah. Tega krompirja se ne uporab« lja za seme.
Prva velika zaloga novega krompirja pride iz Vir-, ginije, kjer se prične s prodajo pridelka krog 1. julija. Večji del tega pridelka, posebno pa oni, ki ga pridelalo v iztočnem delu te države, gre skozi roke "Eastern Shore Virginia Producers Exchange", ki prodaja blago veletrž-cem na severu in zapadno od Mississippi reke. Ti vele-tržci ali "jobbers" prodajajo blago zopet komisijskim trgovcem ali trgovcem na debelo, ki ga konečno prodajo onim, ki prodajajo na drobno. Malo prilike je za špekulacijo ali napihavanje cen pri novem krompirju, kajti blago se kaj hitro in rado pokvari.
New Jersey in Long Island pričenjata pobirati kroni pir krog 1. avgusta in tudi ta krompir se imenu je "novi" krompir ter se ga ponavadi zavžije takoj, ko je pobran. Ves poznejši krompir ali oni, ki tvori glavni pridelek, pa zraste skoro izključno v severnih državah.
plamenu kar pomeni, da se Rusi u mikajo.
^rnoviee so v sedanji vojni že desetkrat izpremenile svojega gospodarja. Najprej so jih Kusi zavzeli 4. septembra 1914, pa so jih čez nekaj tednov zopet zapustili. V novembru so jih zopet zavzeli in so jih držali do februarja 1915. V marcu so Rusi pričeli ofenzivo iti so z jurišem pognali Avstrijce iz mesta. Gospodarji mesta pa so bih samo dva tedna.
V januarju 1916 so Rusi dva krat zavzeli Črnoviee in oba rat so jih zopet izgubili. V juniju pa s« jim zopet padle v roke in so jih obdržali-do sedaj.
Srbski princ Jurij. ..
London, Anglija, 3. avgusta. —• Princ Jurij, prejšnji srbski prestolonaslednik, je dr—-- ušel smrti, ko je bil njegov konj pod njira vstrelj^n. ko je nadzoroval <Vte na maeedonskem bojišču.
I
Mesto Liege kaznovano.
ROJAKI, SLOVENCI, SPOMINJAJTE SE SLOVENSKIH RE-VEŽEV V STAREM KRAJU 1
Amsterdam, Nizozemsko. avgusta. — Kakor piše Echo de Bal-ge. j« nemška vlada naložila mestu Liege globo 100 tisoč dolarjev, ker ni hotelo porušiti nekaterih hiš. ki so bile pri bombardiranju poškodovane.
Liege ie bia zelo močna belgijska trdnjava. Mesto je obdajalo 12 vrst trdnjav, katere pa so porušile avstrijske 16-palčne havbice.
Pošiljateljem denarja.
' ' o—;—' " }
Kakor že znano, ne sprejemamo vee denarja za izplačila, v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujet-« lrikom in dragim v Busiji, Italiji in Franciji, kakor tud| onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki bo sasedeni po laški armadi.	7	*
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pi* smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.	,
ttOLASNARODAM
ILOTIIIO
by till
PUBLISHING O O M P A V T
U porpocatlat),	_
LOUTS BINEDDE,
t Hnah »m ot the corporation and addiemi of abort ■3 Oortlandt Btxwt, Borough of Manhattan, New York City, N. T.
■a celo leto valja Hal aa ta Can*do_ — .......
Ja pol Mt	2.00
•a totrt lata	1.00
Za celo leto aa mesto New lock |HM Za pol leta aa meoto New York, t.00 Za Četrt leta aa meeto New Tod U0 Za lnoaeiuatfo aa oelo lato	P.00
•\JULfl NARODA** latoaja vaafc dan IstbmbJB nedelj ln praanttov.
-GLAS NAHODA"
(*Vo4ca of tba People") Mi fvtry daj except Sunday« and Bnbaartptton yearly f3JS0.
Doplal bre* podpisa In oubnoatl as ne prloMnJeJo. Denar naj aa blacoroll poffijati po =— Money Order.
aarofiolkor prosimo, da in mam tndl pnjlaji nasnan^ da hitreje najdemo naslomlta.
poptaosa ln potlljatram naredite ta naslorj -G L A 8 N i I O D A"
II Oertlaadf Rt *
Mv Yerl City.
Telefon: 287« Oortlandt
Slovenci.
-ooo-
go, je moral priti do prepričanja, da se takega nadarjenega naroda ne sme izročiti poginu ali ga pustiti v rokah sovražnega Nemca.
(Knjigo, prestavljeno iz francoskega prevoda, bomo začeli priobčevati v torek na tretji strani našega lista. Op. ur.)
-ooo-
Dopisi.
--000-
Iz Pariza smo dobili knjigo, ki ima naslov <4Les Slovenes". Izdala jo je znana založim knjigarna Felix Alcan.
Ta knjiga, ki je francoski prevod dela "Hrvati in Slovenci", katerega sta napisala dr. Janez Ev. Krek in njegov hrvaški tovariš, se peča le s slovenskim delom razprave In vsled tega nosi tudi izključni naslov "Slo-venei".
Predno govorilno o stvari, naj omenimo osebo pisatelja te knjige dr. Janeza Ev. Kreka, ki je bil svoj čas eden glavnih duševnih voditeljev takozvane Slovenske Ljudske Stranke.
Kot se nam poroča, je zadnji čas obrnil hrbet svojim prejšnjim tovarišem, {»osebno ljubljanskemu škofu in dr. Sušteršiču ter vstanovil svojo lastno politično stranko, v kateri so zastopani najnaprednejši in pravicoljubni elementi krščansko-soejalne politične organizacije na Slovenskem.
Delovanje dr. Kreka je bilo od nekdaj iskreno, a v njegovem prizadevanju so ga ovirali njegovi lastni pristaši.
Mož je bil preveč samostojen, preveč neodvisnega duha, da bi mogel ukloniti se poveljem diktatorjev stare klerikalne stranke na Slovenskem, in njegov odstop in vstvarjenje nove stranke je bila povsem logična posledica njegovega celega delovanja.
Da ni bil posebno priljubljen pri avstrijski vladi, je znana stvar, kajti tekom vojne je bil že večkrat interniran in je pod stalnim nadzorstvom avstrijskih pandur-jev.
Da preidemo na knjigo, naj priobčimo odstavek iz francoskega uvoda h Krekovemu delu, ki ga je sestavil
prevajalec na francoščino:
• • ■ v
—	Oprostitev malih narodov izpod tujega jarma je prav gotovo bistvena točka programa zaveznikov v tem velikanskem boju, ki razburja celi svet.
Mali slovenski narod, ki si1 je vstanovil v šestem stolid ju ]hj Kristu, kot pravi pisatelj tega dela "na mestu, kjer sega Sredozemsko morje potom svojega zaliva Jadranskega morja, globoko v telo Evrope in kjer so bili uplivi različnih civilizacij Juga tekom časa v stalni stiki z uplivi Severa, tam, kjer je mogočna cesta narodov prevažala celo življenje Severoiztoka proti Severozapadu na tem mestu, ki se je vedno tresel in ki ni bil niti trenutek miren", je postavil zdaj vse svoje upanje v trdno odločitev zaveznikov, da se bo na bodočih mirovnih konferencah dalo izraza tudi njegovemu hrepenenju po jn*o-sfosti.
Slovenski narod pričakuje, da mu bo -po tolikih stoletjih končno vendar dovoljeno razviti se in sicer v tes-i cm spojen ju s svojimi brati Srbo-Hrvati, kjer bi mogel dati izraza svojim živim silam v skupni jugoslovanski državi".
—	Kdor si pridrzne v Avstriji ali Nemčiji obelodaniti take stvari, mora biti pač pogumen človek.
Skupno delo dr. Kreka in njegovega hrvaškega tovariša je izšlo preteklo leto v nemškem jeziku v Jeni na Nemškem ter nosilo naslov "Die Kroaten und die Slove-nen".
Lahko si mislimo, da je bilo delo zaplenjeno, kakor-liitro S4i bili opozorjeni merodajni krogi nanj.
Sprva so ga zaplenili le za čas vojne, a pozneje je bila zaplemba določena za negotov čas, najbrže za toliko časa, dokler bodo imeli avstrijski in nemški mogotci kako besedo.
To delo je delo neustrašenega borilca za narodne pravice, ki se v Avstriji morda edini bori za cilje, za katere se baje bore razni politični žonglerji po Angliji in A-
roeriki.
Upliv, ki ga je napravila ta knjiga na francosko javnost, je bil velik in bo mogoče sčasom še večji.
Gotovo pa je, da bodo pri končnem urejenju jugoslovanskega vprašanja bolj vpoštevali znanstveno delo politika in diplomata Kreka kot pa vse enodnevne brošu-nce in puhla jadikovanja glede potrebe ustanovitve velike jugoslovanske države.
V tem delu so dejstva, podprta s številkami, kate-
kdor je prečital to
S pota.
Na Ely, Minn., seru srečal več glavnih odbornikov JSKJ, ki so se zbrali k isestmesečnemu sestanku v glavnem uradu JSKJ.
Sredi julija je bila neznosna vročina. Navadno je vse »po starem. Na krasnem jezeru, ki je (podobno slovenskemu Bledu, je bilo (»I) času vročine vse polno ladjic in čolnov. Na lepih otokih se .jo razlegalo vesHo petje in domače rajanje. Elyeanii so lahko ponosni na to naravno krasoto. (Slovenski pijonir, *belobradi starček, prečastiti g. J. F. Buh se jc «e mnogokrat izrazil, da nm polled na to jezero -ubLuiži sree in ga spominja na slovensko zemlji o-koli Kleda.
Ko pišem o lepoti kraja, je vse veselo okoli mene. Toda ob časti vročine se je parkrat. oglasil tudi •nrtvaški zvon, ker je za ta svet zaspalo dvoje mladih bitij. Ki-kel jnovi družini je umrla prvoro-jena hčerka, pri Želoznikarjevih pa je pobrala nemila smrt tudi mladega elana.
Zdaj kosimo travo in veselo prav starokrajsko ukanje se sliši med kosci. Da je na Ely več slovenskih trgovcev, mi ni treba o-menjatL
Na Iiiwabiku, Minn., so riO. julija pokopali 261etnega Nandeta Zgonea, doma iz vasi Trnje, fara Rob .na Dolenjskem. Vsi smo ga dobro poznali, saj jo rta<z v a žal bla-dečo pijačo, ki poleti hladi, pozimi pa greje. Vciil je pivo m se je povozil. Po tridn *vnih mukah je izdihnil svojo dušo. Za njim žaluje več prijateljev in znancev. /Jasti pa se ljubeče sree. katero j*" hotel rajni peljati pred oltar.
Tower, .Minn., je najstarejše mesto v.okolici železnih rudnikov iti leži ob daleč naokrog znamein Vermillionskem jezeru. Med 18 drugimi sta odpotovala k vojakom » New Mexico tudi dva v Toweru rojena Slovenca John Za-lar in Mihael Vrbanc. Tukajšnji fantje so zelo korajžni in se pripravljajo k vojaškemu naboru. Srečal sem f> Aurorčanov s šopki na prsih in so ibrli polni navdušenja za novo domovino Ameiriko. Predno so odpotovali, so še z avtomobilom napravili izlet ;n obiskali več znancev.
Na Gilbertu, Minn., kakor sem že enkrat poročal v glasaln, so blagoslovili in razvili zastavo. Ril sem pa opozorjen, da sem napravil pomoto, kajti zastavo ni razvilo društvo št. 25, ampak št. 20 JSKJ. liotroval je ob navzočnosti 14 tovarišev in tovarišic jed-notin predsednik g. Mihael Ko-vfcnšek iz Conematigh. Pa. Slav nost je bila zelo lepa.
Tudi (»iIbertčani so imeli enako slavno.*; društvo sv. Alojfcija št. 161 KSK-J je blagoslovilo m razvilo svojo društveno zastavo.
Smrt tudi na G-ill>ertu ne počiva. kajti oglasila se je pri družini Knez in vzeli s seboj mesec starega sinčka; pri Zupanovih pa je s svojo koščeno roko pograbila eno leto staro hčerko.
Tako sem popisal bližino dobro znanega kraja; -vsaj dobro ga poznajo delegati lanske konveneije JSKJ. Letos v avgustu pa pridejo na E velet h. Mirni., delagaiti u vseh krajev Združenih držav na 13. konvencijo KSKJ.
Matija Pogorele.
»
Peoria, m
Namenil sem se napisati za javnost nekaj besedi iz našega mesta Peoria. Slovenske .naselbine tukaj n>i, vendar pa oksistiraAa dve društvi; eno pripada KSKJ. drago pa SNPJ. Posebno zadnje ima zaznamovati lep napredek, dasi-ravno je šele rojeno.
Ne smem pozabiti, da je tudi •tukaj nekaj rojakov izžrebanih za armado sbriea Sama.
Kar se tiče dele. ie ni prortdbo. Zdaj smo dobili Sami delavnik; tudi plačo so nam zvišati tako, da 'daj aasiufžimo <veS kot	ko
smo delali po 10 ur. Družba Keystone Steel k Wire Co., ki dadcAu-
dau za ameriški Rdeči kriz.
Imet Li vam še več poročati, toda ne dovoli -mri ta pasja vročina ; bom prihodnjič gx>roea 1 kaj več.
H koncu želim vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike kar vse najboljše.	Joe Kuhar.
(Opomba: V srbski kraljevini je bilo pred vojno nekaj nad dva miljona 700 tisoč Srbov; v Aval ro-Ogrski pu e*i miljon 106 ti-soč. Hrvaslov pa je v Avstro-Ogr-ski nekaj nnd 2 miljoaa 616 tisoč.
Anaconda, Mont.
V Montani je še vedno Štirajk. dasi tukajšnji listi poročajo, da so se dclavci vrnili na delo.
Družbe so naredile plačilno lest vie o. s katero ljudem le pesek v oči mečejo. Ker ^re bakru cena vedno gor in dol, zato ne bodo imeli delavci stalne plače. Da bu pa šla cena bakru na najnižjo stopnjo po vojni, je samoumevno, in s tem bo šla tudi plača: draginja pa »gre vedno navzgor in tudi po vojni ni pričakovati er-ne-jega življenja, zato so delavci v But te zahtevali, da družbe dajo stalno enako plačo. To gibanje se je pričelo tudi tukaj v Anacondi, toda družbe o tem nočejo ničesar slišati. Borba je huda in delavci bi zmagaii, ko ne bi bilo toliko stavkokazov.
Sedaj ue hodite sem in naj se nihče ne da speljati, da bi še! leseni. akoravno se bUiajo, da bo plača do Jf'6, kar je le prevara.
Pozdia • rojakom ter kličem: Ne skabati!	X.
Grozote pomorsko bitke pri JutM.
Prizore na krovu nemške zastavne ladje "Liitzow" tekom pomorske bitke pri Jutlandu. v kateri se je potopilo par najnovejših nemških bojnih ladij od strani b rodov j a angleškega admirala Beattv-ja, nam na živahen način slika P. Krtig. eden preživelih ste bojne ladje, v paniiletu. k-aiterega se je ravnokar objavilo v Haagu na Nizozemskem. Domneva se. da je to prva podrobna povest o tej veliki hitki, pisana z vidika nemškega mornarja.
D,>čim je bila. bojna h.dja tzow"' torpedin.ua že takej v pri-četku spopada, je bila neusmiljeno izpostavljena ognju velikih topov na angleških ladjah in kmalu je postala popolna podrtija, ''ladjto mrtvih", kot jo imenuje Krog.
Glasom njegovega poročila je balo 27 nemških mornarjev zajetih v prostoru, kjer so se j*a<hujaiii Diesel dinnmo-stroji, še predno se je bitka pravzaprav pnčela in tam so ostali, ko je bila bojna ladja žc popolnoma razbita ter jo je poslalo na morsko dno s pomočjo torpeda z nemškega rušil-ca. Dva majati h mož sta zblaznela in tovariši so ju morili i zvečati.
Po popisu prvega dtla bitke in pripovedovanju, kako je prihod angleških hojnih ladij izpremenil položaj, pripoveduje Krug:
— Naenkrat se je cela ladja močr.o pretresla. Kolas se je dvigal naprej in vso, Kar ni bilo pritrjenega, je popadalo s svojega prejšnjega mesta. PZrvi direktni udarec! Torpedo je zdrobil sprednji del ladje. Učinek strela je bil naravinost grozovit. Železo, les, kovinski deli ter kosi trupel j — vse to je bilo pomešano, in električne luči, ki so vsi cd nekega slučaja gorele še naprej, so osvetljevale ta strašni prizor.
Dva krova nižje, v prostoru zi Diesel stroje, je še vedno utripalo življenje. Ta del ni bil zadet in 21 mladih mož je bilo odrezanih od ostalega sveta, docim je drla v prostor voda z vso silo. Obsojeni »o Ir'fc na smrt.
Več 38-eeufti metrskih granat je natančno z«delo svoj cilj ter povzročilo grozno amešnjttvo. Prvi je žice, je sama prostovoljno po-'t oddelek, ki je ibil zadet, je 'bil višala plačo in mižala delavni, komparlment za brezžični bnzo-fafl. Skoro vrni tukajšnji Sfcovenei jav. O dvanajstih živečih ljudeh, delajo t teg tovarni. Smo pa tudi ki so trenutek preje sedeli pri patriotism Amerik—ci. Dogtrve- J svojih fit rojih, ni btto nobenega
več Na mestu je ostai le
je zopet zadel v prednji del ladje. Cedi U sprednji del bojne M-
je
Je wpnii, lzrvzeinši kompart-ment za Diesel motorje.
Nadsljni «tre3. ki je bil namenjen strani bojne ladje, je bil prekratek, a izginil je torpedni čoln. ki se je nahajal v bližini Na vodi je plavalo le par kosov lesa ter par razbitih rešilnih čolnov.
Sprednji del "Lutzowa" je bil v plamenih, cšitre* za strelom je padal proti strani ladje v hitrih intervalih. Strešen pogled se je nudil ua kro.vu.'vLi'tzowa" in tre-balo je železnih živeov, da je ostal človek hladan. Na stotine ljudi jerebu bilo življenje, docim so ležali dru«i skozi ure v strašnih mukah, a boja še vedno ni bilo konec. Sprednji del je bil zdrobljen ter popolnoma pod vodo. Stiije vijaki so napol moleli i7. vode i« fed-ja se je mogla pomikati naprej le še z naglieo 8 do 10 vozljev, do-eim je znašala normalna hitrost 112 vozi je v.
Admiral se je odločil, da premesti svoj stan na bojno ladjo "Mehke". \'«led t.>ga je dal povelje, naj se "l^itzow" obrne ter odstrani s po/.orLš< a boja. Ladji pa je bila komaj eno miljo proč ko ie dobila eelo kopo strelov in cela ladja je bila «poLna struspenili plinov, katerim so podi« gli vsi, nahajajoči se .riti, krovu. Preteklo j.- skoraj tričetrt r.rc, predno se je zopet razsvetlilo ladjo Tedai pa je (bilo šole mogoče spoznati ves obseg škode, ki jc bila povro-cena. Na krovu so se nahajali tn-ije zdravniki in pr-taiajsl pomočnikov ter do 180 ranjehen-; \7. med vseh teh so ostteli živi le štirje.
Liitzow je ibil t« daj že čLsto razdejni>. Z jamborov so vihrale raztrgano zastave in visele žice porušenih brezžičnih b*v.ojavnih tiniprnv. Vsi stolpiči, v katerih sr postavljeni ladijski topovi, so bili a\*:zbiti. Spodaj, v skladiščih pre moga je še vedno ležalo veliko število ranjenih, za kateie pa ni bilo nobenega zdravnika na razpolago.
Prfcla je noč in pričeli so upati, da se bo ladja izognila nadaljnim napadom od strani so\ražnika Ob tretji uri zjutraj ipa sta se približali dve angleški križarlci v spremstvu petih r .išiJcev in to v najbolj kritičnem času, kajti sprednji in srednji del ladje sta se nahajala že pod vodo. Prišlo je povelje, nai se spravi vse ri njenee na zadnji krov. Nasrtala je zmešnjava, kajti v tem trenutku je vsakdo m?slij le na rešitev svo-jetra lastnega življenja.
Onih 27 mož, ki so se nahajali <pi i Diesel motorjih, ni bilo mogoče rešiti, a slišati je bilo r^jih kri ke na pomoč. Angleški torpedni čolni so hitro vzeli s krova preži velo posadko nemške vojne ladje Oni, ki so ostali na krovu, so bili i"i^o"eni smrti.
lic najbolj priljubljeno pijačo, črno kavo.
Ozke ceste pa so napolnjene » ljudmi, prodajalci, gonjači, ki nabijajo težko obložene osle ter si vojujejo pot skozi srnečo.
Za turista najbolj zanimivi del starega Tunisa je okraj, v katerem se nahaja bazar. Ta bazar je prav tako živahen, slikovit in raznolik kot oni v Kajiri ali Carigradu. V tem okraju so ceste opremljene s strehami, ki imajo le zračne odprtine.
V tem okraju je najti posebno stojišča za proajalce različnega blaga. V tej ulici so razpostavili na prodaj svoje blasro prodajalci parfumov, o oni sedlariji, v tretji izdelovalci opank, v nadaljni zlatarji in tako naprej.
Človek obstoji, si ogleda blago in kupi. Previden tujec pa ne bo ničesar kupil ne da bi barantal, kajti brez barantanja bi se zdelo prodajalcu, da ie oropan največjega užitka pri celi prodaji. Če se bo prodajalec resnično zanimal za vas ali če boste dober kupec, vas bo {povabil na skodelico kave v bližnji kavarni ter pokramljal z vami.
Veliko ie prodajalcu v bazariu. ki so obenem tvorniee ali delavnice. Tu se v navzočnosti kupovalea plete košarice, opanke ali izdeluje bizarne ornamente.
Vsi ti trgovci pa so po svoji na ravi dobrodušni ter ne usilji vi. Že pred dolgim časom so namreč spoznali, da ima "krščanski pes" dolgo mošnjo in on ga radiiega pozdravlja radi mošnje in kljub njegovemu krščanstvu.
Povsod v Tuniziji je opaziti znamenja prosperitete. Narod je srečen in zadovoljen in v tem ožim gre največje priznanje franeoski vladi.
celem svetu. Vsa«ko bolnica pa ima svoj farmacevtični department, ki ima v zalogi vsa mogoča zdravila.
Kot primero za delo teh bolnic uaj navedemo, da je bolnica kluba "Centro Gallega" v enem letu oskrbela 12.000 bolnikov, nevštev-ši one. katere se jeo d strani zdravnikov obiskalo doma ali ki so sami prišli k zdravnikom.
Kadar se ima kakega bolnika v oskrbi v eni teh bolnic, se mu da na razpolago sobo, jed in medicine brez vsakih nadaljnih stroškov in v slučaju smrti preskrbi klub primeren pogreb v slučajih, ko ne more družina pokojnega plačati stro-Skov. Pristojbine, katere je treba plačati tem klubom, ne presegajo mesečnih #1.50 za redne člane.
Vse to ie storilo te klube v Ha-vani skrajno popularnim in znak te popularnosti je število članov.
Polejr teh "Centrom" pa je najti tudi še druge Številne socijalue klube, med njimi tudi ženske. — Vsled tega se Havano lahko imenuje najveejim klubskim mestom sveta.''
Francoska vlada v Tunisu.
Kljub izjavi Kiplinga se stikata Iztok in Zapad v Tunisu, glavnem mestu Tunizije na obali severne Afrike. Soglasno s staro tradicijo pa se dvojčka ne asimilirata.
Tun is je mesto naravnost pre-seneljivih kontrastov, kajti v tem mestu obstajata v resnici dve ločeni mesti. Velika orijentalska cesta, imenovana "Portede France" loči čisto francosko mesto od starodavnega Tunisa, Francoze od do mačinov.
Izvrstno primer francoske via de nudita dva Tunisa. Povsod prevladuje največji red. Apače in druge sumljive prikazni je pač najti v Parizu, ne pa v Tunisu. Vojaštvo je pogumno, živahno in uspefc-no in civilno administracijo se vzdržuje na visokem standardu.
Francija drži to deželo pod dobrohotnim protektoratora. Tunis ima še vedno svojega Beja, ki vlada seveda le po imenu Vsaki dan pa se predstavi svojemu narodu z okna svojega stanovanja, in vsi. ki žele tako, imajo pravico obrniti se nanj za popravo storjene krivice. On ima na razpolago vse ugodnosti, a ni kakih odgovornosti svojega visokega dostojanstva. Vsled tega se lahko reče, da mu je bila usoda mila v življenju. -
Če se gre po preje imenovani cesti v starejše mesto, izginejo takoj šireki bulevardi, kavarne in vse druge ugodnosti civilizacije. Tu je najti ozke in vijugaste prehode. ki so služili kot ulice sicozi 3000 let. Prebivalstvo pa obstaja iz Berberjev, Arabcev, iztočnih Židov in divjih prebivalcev puščave. Pred vrati domačih kavaren pa
• - "T
Havana je mesto klubov.
Ena najbolj značilnih potez splošnega soeijalnega življenja v eu banskem glavnem mestu je razvoj klubov. Mesto ima prebivalstva nekako 350.000 ljudi in glasom zadnjih statistik je najmanj 125 tisoč ljudi torej več kot ena tre-tina celega prebivalstva, članov tega ali onega kluba. Nadalje pa je v tem mestu še najti klub. ki šteje 45,000 članov. Iz tega je razvidno, da je skoro vsak mož ki je v Ha-vani član tega ali onega kluba in naj je potem sladkorni baron ali pa najponižnejši izmed delavcev.
To izvanredno stanje zadev je pripisovati predvsem gotovim okoliščinam. V tem mestu so organizacije, katere se ponavadi pozna pod imenom "Centros". Ta "središča" se je prvotno organiziralo od strani španskih prebivalcev mesta z namenom, da se spravi v so-eijalno organizacijo svoje rojake ki so prišli iz istega okraja Španske. Tako se je naprrmer ustanovilo Centro Gallego v prvi vrsti za prišleee iz Galicije (na Španskem!) in Cetro Asturiano za one iz i\srn-rije.
Tazadevna zanimiva poročila se je objavilo v poročilu ''Bulletin of the Pan-Ameriean 1'nion", ki izhaja v Washington, D. C.
Trije vodilni klubi tega značaja so oni "Gallegos", "Asturiano" in Dependientes" ali klub uradnikov. katere klube se je vse ustanovilo z istimi cilji. Število članov v teh klubih znaša 45,000, 37,000 in 25,000.
Vsi ti klubi smžijo družabnim namenom ter so nastanjeni v palačam sličnih klubnih poslopjih, kjer je najti sprejemne prostore, čitalnice. plesne dvorane, obednice, telovadnice, plavalnice in tako dalje.
Poleg tega pa imajo ti klubi namen dajati članov podporo, vsled česar si ljudje omejenih sredstev na vse načine prizadevajo, da po stanejo člani tako uplivnih klubov.
Opaziti pa je še nadaljne civili-zatorične naprave. Ti klubi vzdržujejo pristojbin proste večerne šole za svoje člane, kjer se poučuje stenografijo, knjigovodstvo in druge trgovske predmete. Vzdržuje se tudi otroške vrtce za male otroke članov, nadalje primarne in višje šole za starejše otroke. Daje se tudi pouk hišnim gosnodinjam in hčeram in vsak klub ima svoje lastne zdravnike in dentiste. ki nudijo brezplačno pomoč raz ven stroškov za materijal. Klubi, imajo tudi svoje lastne bolnice, sanatorije in umobolnice.
Posebno, znamenite so splošne-bolniee teh klubov, ki so anane pod imenom "quintets". Te imajo svoje lastne štabe zdravnikov in glede notranje uredbe se lahko kosa-
Družinska tragedija.
Westbury, L. I., 3. avgusta. — Sinoči se je odigrala družinska ža-loigra, ko je Mrs. Bianea Krrazu ris De Saulles usmrtila svojega moža John Longer De SauTres.
Lansko leto ie bil par ločen ih oče je imel vsako leto tri mesece otroka v svoji oskrbi. Sinoči ob devetih je žena prišla v svojem avtomobilu v družbi svoje strežnice v hišo De Saul lesa in je zahtevala sina. da gre ž njim v Čile. De Saulles ie odvrnil, tla po pogodbi ostane sin do konca avgusta pri njeni. Ko se je obrnil, da bi šel in se s tem ognil prepiru, ie žena potegnila revolver in oddala na De Saul-lesa pet strelov, od katerih so vsi zadelo.
De Saullesa so prepeljali v bolnišnico. k jer je čez pol ure umrl. Žena je po umoru mirno in hladnokrvno ostala na mestu, kjer je streljala in se ni upirala aretaciji.
De Saulles je bil poznan atlet in sin bogate družine. Imel je veletrgovino in kmalu potem, ko je Wil-so postal predsednik, je bil De Saulles imenovan za ameriškega poslanika v T'ruguav, kot plačilo za njegovo delovanje pri nominaciji Wilsona za predsednika. Pred šestimi leti se je poročil z lepo hčerko vdove večkratnega miljo-narja iz Valparaiso v Čile. Spočetka je bil zakon srečen, toda ko je De Saulles pričel občevati z neko plesalk^, je bil zakon na zahtevo ženo lansko leto razdrnžen. Mrs. De Saulles je stara še-le 23 let.
Lahi nad Puljem.
Rim, Italija. 3. avgusta. — Močni oddelek laških zrakoplovov je včeraj bombardoval arzenal in vojaške naprave Pni ju, ki je avstrijsko vojno pristanišče.
Potopljen ameriški parnik.
London, Anglija, 3. avgusta. 31. jul ija ie nemški podmorski čoln potopil ameriški parnik 'Motano'. Utonilo je osem topničarjev in IG mož posadke.
Rešili so se štirje topničarji in 18 mož posadke.
Švica zaplenila žito.
Bern, Švica. 3. avgusta. — Švicarska vlada je zaplenila vse žito, razen, kar ga vsak pridelovalce potrebuje za sebe ter za setev.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. R., Lusk, Pa. — Pri naboru |)0ves4e komisiji vzroke, zakaj želite »biti opiw'eni vojaščine. Tam Vam bodo tudi dali natančna navodila, kako morate seMaviti (prošnjo aa oproisčenje ki lcje jo 'moraite vložiti.
Kje je Belgijec?

issippst
AT/ASNAflOPA. 4. ATO. 191T.
^-^r-r-	-gg^s
^.WSSPWf* •" f
Osvojitev kopnine.
Domneva v, da j« bila nekoč remija iare^a kroglja, ki je poit-ljala v svetovni proutor svojo »ror-koto, a se konečno vendar pokrila s strjeno skorjo p rak* mena. Ko se j« ta masa na zunanje ohladila na pod sto stopinj f Vizija, je morala pasti voda, ki je dosedaj kot veli-k a r i n k
vodi svetovnih morja, se zdi nam kopnim bitjem kot tuj svet ter komaj mislimo na to. da smo bili mi oni. ki smo se izpremenili ter se odtujili pradavnemu.
V zgradbi obeh kraljestev, živali in rastlin, obstaja paralelizem ali enakosmernost, ki morda ni
oblakohdajala zemljo, pre zgolj *lu«"ajna. Se tekom bivanja ko eele zemeljske površine. Veli v vodi sta pridobil obe organizaciji kunski jhlak ohajala zemljo, pre- nekaj, kar jima je do gotove meje iri takrat so morda dospeli na nje- omogočalo življenje na kopnem in no površino prvi prijazni solneiii jkmalu .so se tu in tam pojavile posamezne vrste in skupine kopnim organizmov. Iz obeh kraljc^t^v je vrgla narava dvakrat velikanski val organizmov na kopno m to s
žarki skozi atmosfero, ki se je na ta način očistila.
Tako je nasta'o p ram o rje ali prvotno morje Nobenega dvoma ni, da je pokrivalo zemeljsko po-j trajnim uspehom. Prvič je prinesla \ rimo. Vodna mas* oceanov je nižje život in je, v rastlinstvu glive namreč tako velika, da bi se da
nes, ko je morje na nekaterih me stih 10.000 metrov globoko, pokrila ta voda tri četrtine zemlje. Takrat pa je morala biti zemeljska skorja ali površina se precej gladka, kajti naravne sile, ki so povzročile stvorjenja gora. namreč ognjeniške pojavi, nadalje nagu-
v živalstvu po žuželke. Drugi val pa je prinesel višje vrste, iz rastlinstva mahve. cvetlice, iz živalstva pa reptilije, voživke, ptice in sesavce.
V fosilnih ostankih karbona, ali v dobi, iz katere izvirajo sedanji skladi premoga, zapazimo prve
glive i nžuželke in sicer istočasno.
banje površine vsled skrčenja tet 1 obema sknponama je najti erozija, to je izkopavanje kamena'več točk, ki nudijo dosti snovi za
potom vode, — vse te sile so sele' primerjanje. Obe skupini označu-priČeie a svojim delom.	Ji* velikansko število vrst in indi-
Domneva se, da so nastali v pra
morju prvi organizmi, to je rastline, ko se je ozračje toliko izčisti-lo, da je moglo solnee dajati novim stvorom svojo moč. Ko pa j«1 dobivala prvotno gladka zemeljska po vrlina vedno več gub, se je polagoma omejilo pramorje. Iz vode »o se dvignile skale, skupine otok i v, ki si izrastli polagoma v kontinente in voda se je vedno bolj umikala v meje, katere imenujemo danes oceane. Ti preobrati pa niso mogli ostati brez posledic na življenje rastlin in živali. Število organizmov se je namreč vedno bolj večalo, dočim so se domi-vanja krčila in manjšala. Široko morje je seveda še vedno nudilo neizmeren prostor, a vse te nanovo nastale globine, v katere ni mogla več prodreti solnčna luč, so bile zaprte rastlinam in tudi večini živali. Vendar pa je bila tudi površina nad temi morskimi propadi primerna kot stanovanja le enim vrstam, ki so se mogle trajno vzdržati nad temi globinami in med rastlinami je bilo le malo takih vrst. Vse vrste organizmov, ki so moral*' počivati na dnu vode ali se celo oprijemati trdnih postojank, so bile navezane na plitvine in na Črte ob obala1- vseh teh mestih je še danes življenje tisočkrat bogatejše zastopano kot pa na visokem morju. Rastline ob obalah pa se je gotovo večkrat zaprlo v lagune, ki so postale polagoma sladke, ker je dotekala sladka votla in ker so izgubile te lagune vsako zvezo z morjem.
Tako se je moralo vedno več rastlin in živali privaditi na življenje v sladki vodi, če niso hotele izmreti. V prvem slučaju so dobile najbolj uspešno pripravo za življenje na celini, kajti ribniki in jezera, pitoki in reke imajo zelo m^njajočo se globino. Kar hoče tu kaj trajno živeti in uspevati, mora znati poiskati si v časih, ko primanjkuje vode, najglobja mesta ali pa mora biti v titanu prenesti začasno izsušenje.
Tako so uplivale nove razmere v vodah na kopnem na razliČhe organizme. Nekatere vrste rastlin in živali so izmrle iu te so tvorile večino. Druge pa so se polagoma prilagmlile novim razmeram ii. dosti rastlin se je naučilo celo dolgu «-asa izhajati brez tekoče vode, dasiravno so kljub temu v bistvu ostale vodne rastline. To nam kažejo ae danes vrste Botrvdium in Vaueheria. Te rastline žive izven vode, a skrbno čuvajo svojo naio go vode, katero dobivajo iz tal. Oplojenje teh rastlin pa je le mogoče, Če so semenske stanice preplavljene z vodo. Drugi organizmi pa ko se konečno pričeli prilagode-vati novim življenskim razmeram na kopnem. Emancipirali so se od odplojevtnjo s pomočjo materinskega elementa ter dobili dobrega lminočnika v vetru, ki je bil preje njih najhujši sovražnik. Pomagal je namreč prenašati njih kali.
Po naseljen ju pramorja z rastlinami ni bilo v zgodovini našega planeta nobenega tako važnega •dogodka kot je bila osvojitev kopnine potom organizmov. Na kopni-no pa se je kmalu preneslo težišče vsega iivljenja. V boju s surovo okofco so se pospeli prebivalci kopnine do nepričakovanih višin razvoja Iz mineralnih tal so si vlekli iile. pline, nahajajoče so t ozračju, so «taviU v zvojo službo in jih stara prehranjevalka, morje,
viduov. Obe skupini sta zavživali tudi isto hrano, namreč gnijočo organično snov. Druge vrsti s<i bili parazii in bakterije, ki so po vzročaJe bolezni posebno pri višjih vrstah rastlin, do<"im so bile bolezni živali skoro izključno povzročene oil bakterij, ki ne škodujejo rastlinam.
Milo za toaleto, obraz ali kopelj mora vsebovati sledeče kakovosti: Biti mora, čisto, zdravilno, antiseptično in ner&zdralljivo.
Seven's Medicate Skin Soa
(Severovo Zdravilno milo za kožo) vsebuje vse to. Je izvršno za otroško kopelj in je pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan.
Cena 25 centov.
Seven's Aotiaepsol
j« antiseptična tekočina za notranjo in vna-njo rabo. »biti bi ga morali vsak du kot ustno iToiralo. grgraio in kot krajevno nadevalo. Cena 25 centov.
Severa'« Foot Powder
(Severov Prašek za noge) je znan kot antiseptično preprečilo zopernega duha in olajiiio za potne, otekle, pekoče in mzpo-kane noge.
Cena 25 centov.
Poteč teh m dobe tudi druga zdrs v in toaletne pripravke izdelane in ki M prodaje jo pod "Severcnro" varnostno znamko. Zahtevajte vedno >uuno Ssverove pripravke. Na prodaj v lekarnah vsepovsod. Če jih ne morete dobiti v vaJem kraju. naroČite jih naravnost od
Zopetna osvojitev Monte Ortigara.
VfSibirijl.
(Katarina Breškovskaja.)
Bodoče vojevanje v zraku.
"Slovenec?T piše:
Združene države Severne Araeri ke so ustanovile posebno ministrstvo za voino zračno brodovje ir mu dale na razpolagro eno miljardo za zgradbo letal. To se pravi, da bc Amerika v doglednem easu razpo lagala z najmanj 50,000 vojnimi le tali. Kako bo ta letala s potrebnim moštvom spravila čez morje, naj s ona sama glavo beli, mi se za da nes zadovoljimo s tem, da si pred stavimo veliko bitko v zraku, ka kor bi se utegnila razviti, ako s< Ameriki posreči, spraviti v Evrope ogromno zamišljeno zračno vojsko Za fronto, kamor ne dosega o genj topov, je v posameznih skle njenih odsekih zbrano zračno bro dovje. pripravljeno na polet. Ni stotine letal opravlja v zraku str« žno službo in na tisoče obrambni! topov je pripravljenih, da sovraž nemu brodovju, ki bi se morda pri kazalo, zapro pot.
In že dobi poveljnik zračne^ brodovja št. 3 s fronte telefonienc, poročilo, da plove približno 100 le tal v bojni formaciji proti njego vemu odseku. Poveljnik da pove lie in sto letal se dvigne, da zasta vijo .sovražniku pot. Prične se bo; mevl predstražami. ko se na obzor ju pojavi sovražna glavna moč. — Poveljnika odseka št. 3 da poveljt za splošni vzlet. Kmalu se dvigne jo tudi sosednji odseki in prvikrat zadivja. v zraku silna, orjaška bit ka. Na stotine letal pada na ze mljo druga pa se vračajo poškodo vana iz bojne črte.
Eni izmed bojnjočih se strank se posreči, da na 14 kilomtrov dolgi črti uniči ali prežene sovražnika To se javi rezervi in že se dvigni na tisoče transportnih in bombo metalnih letal. Bojna letala zmagovite stranke plovejo globoko v so vražno deželo, v veliki višini pa jim slede transportna letala, kaite rih vsako nosi po šest vojakov. Ti soč metrov poJ transportnimi leta li plovejo bombometalna letala. Poveljnik teh letal pregleda ozemlje kjer ima opraviti svoje delo. Na njegovo povelje se vsuje na zemlje na tisoče bomJ». gosto kakor toča Sovražne naprave in čete so uniče ne in prostor za izkrcanje pripravljen. Bombometalna letala se razmaknejo in transportna letala st prično spuščati na tla; tekom eni ure je izkrcana cela divizija. Nate se transportna letala dvignejo, dt polete po nove čete, municijo in orožje. Stranka, ki je v zraku zma gala, je tekom enega dne izkrcala daleč v sovražni deželi pol miljona inož s potrebno municijo in žive žem. Premaganec ima za lastnim hrbtom sovražnika, ki Ai je odrezal dovoz, zasedel železnice itd. — Kakšen konec ga čaka, ni težko u ganiti.
Iz tega se razvidi, kako velikan skesa pomena je za nas. da smo tu di v zraku močni. Doslej smo t ud v zraku še vedno nadvladovali so vražnike in trdno smemo npati, da
t b<y
Kot kazen za moj poskus bega se me je obsodilo na štiri leta prisilnega dela v Kara in na štirideset udarcev.
V	mojo celico je.prišel neki zdravnik, da vidi, če sem dosti močna, da prestanem to agonijo. Takoj sem videla, da se boje pretepati "politično" zločinko brez pre-cedenenega slučaja in vsled tega se je izjavilo, da sem — preslaba.
Jaz pa sem vstrajala pri tem, da sem dosti močna in da nima sodišče nikake pravice zaznamovati tako kazen, dokler se je v resnici ne izvrši. — Kazni pa se ni nikdar izvršilo.
Par tednov pozneje je pobegnilo osem političnih jetnikov in ti so pustili v svojih celicah našemljene postave.
pa so se straže le površno ozirale v te celice, se je razkrilo beg šele čez tedne.
Kozaki na konjih so odšli na lov in pričel se je pogon na begunce. Nekateri teh so si priborili pot skozi puščave, preko gora in močvirij do Vladivostoka. Tam so zazrli dolgo zaželjeue ameriške ladje, a na pomolih se je vse ?opet ujelo in privedlo nazaj v Kara.
Za to se nas je kaznovalo vse skupaj.
Nekega jutra so stopili kozaški stražniki v naše celice, nas prijeli, nam potrgali z teles obleke ter nas oblekli v jetniške uniforme, polne mrčesa. Tega prizora sploh ii mogoče opisati.
Eden izmed nas je skušal vprizoriti samomor. Nato se nas je odvedlo v staro jetnišnico, kjer se nas je vrglo v 'črne luknje". Vsak izmed nas je imel prostora — še^t r'revljev po dolžini in pet po širini. V zimskih nočeh se je nustilo vrata odprta, da je prihajal noter gorki zrak, i« ooleti se je zapiralo vrata vsake posamezne luknje.
Skozi tri mesece nismo rabili svojih ležišč in spo-inočjo sveč iu mrzle vode se nam je konečno posrečilo u-ničiti mrčes. Obsodilo nas je na dijeto, ki je predpisana ;a te vrste ječo, namreč na suhi črni kruli in vodo.
Skozi tri leta nismo nikdar vdihali zunanjega sveže-/a zraka. Stalno pa smo se borili proti grozotam, s katerimi se nas je obdajalo. Po neki nasilnosti smo legle kot vrsta mrtvih žensk na tla in skozi devet dni smo kone-'no izsilile neke vrste koncesij.
To stradaluo stavko se je večkrat uporabilo. Da se jo ^lomi, se nas je večkrat povezalo na rokah in nogah in Kozaki so nas skušali nasilno pitati.
Kara je postala še hujša ko sem jo zapustila. Da le malo omenim, hočem povedati povest svoje drage prijateljice Marije, ki je bila zelo temeljito izobražena ženska.
Malo po mojem odhodu je videla Marija, kako je gospa Sigida udarila nekega uradnika, ki je ponovno insul-riral ženske. Dva dni pozneje je videla Sigido umirati, krvavečo in stokajočo vsled krutih udarcev.
V	oni noči je videla tri ženske, ki so izvršile samomor v znamenje protesta proti celemu svetu. Vedela pa je tudi, da je dvajset možkih poskusilo samomor v naslednji noči in sklenila je podvojiti protest z umorom transbajkalskega governerja, ki je bil ukazal bičanje go-lspe Sigide.
V	tem času je bila Marija nosna. Ko je prestala svojo kazen, je zapustila svojega soproga ter šla peš na stotine milj daleč do doma governerja, katerega je ustrelila. Oele tri mesece je preživela v mrzli, umaza^" "tajni celici", ki ni bila dosti dolga, da bi se vlegla ^o dolgem ali da bi stala pokonci. Spala pa je na golih tleh in mučila jo je mrčes.
Končno je bila obsojena na smrt na vešalih. Tedaj pa se je še obotavljala, če hoče rešiti življenje svojega nerojenega deteta. Vedela je, da se bo izpremenilo kazen v zaporno, če razkrije svoje stanje. Vsled tega je sklenila molčati ter žrtvovati svojega otroka. Ko bi bila ekseku-cija končana ter bi se razkrilo njeno stanje, bi to napravilo na Rusijo gotovo največji utis.
Njeno stanje pa je postalo očito in tako se jo je prevedlo v ječo v Irkutsku. Bilo je sredi zime in štirideset stopinj pod ničlo. Ona pa je — hodila. Ni se ji dalo nobenega površnika in nikakih črevljev, dokler ji ni eden navadnih zločincev v družbi dal svojih.
Italijani so dne 25. pr. m. ponoči na južno-tirolski fronti v obeh ofenzivnih dnevih pridobljeni višinski prostor z zelo drzno izvedenim protLsunkom zopet izgubili. — Kakor znano, so 10. in 19. pr. m. svojo glavno silo naperili proti prostoru Monte Zebio. Monte Farno, obmejnemu grebenu Sedmih občin in Suganske doline. Na tem skalnatem, zelo strmem pobočju se je četam generala Mambrettija posrečilo med Cimo M a or o in Cimo dieci vdreti v naše postojanke in zasesti Porta Lepozze in Monte Ortigara, uspeh, ki je v očigled velikega obsega sunka sicer zelo skromen, vendar pa je izzval protiak-cijo.
Ta se je ponoči dne 25. pr. m. nepričakovano pričela. Točno ob j 2. uri je pričela težka artilerija I koncentrično streljati na italijan-i ske višinske postojanke na obmej-j nem grebenu, med tem ko je istočasno v Suganski dolini demonstrativni napad varal sovražnika v smeri sunka. Obstreljevanje je bilo kratko, pa silovito. Že po 20 minutah je nastopila pehota, prišla v prvem navalu čez prvi sovražni jarek in se ustavila v dalje zadaj! ležečih postojankah. Sele sedaj so! došle italijanske rezerve, ki pa kljub svoji pomoči niso mogle vpo-staviti položaja.
Napad, ki je bil izvršen,od 1r«*li strani, je Italijane tako presenetil, da so rezerve prišle v širokih vrstah sklenjene in so šele po nenadno nanje naperjenem ognju iz strojnih pušk spoznale, da so njih postojanke že vzete. Tekom 50 minut je bila eela akcija končana in zopet osvojeni vsi preje izgubljeni jarki.
Dopoldne je sovražnik vnovič skušal dobiti Ortigaro v svoje roke. Naval se je ponesrečil. Dosedanji plen tega protisunka znaša 44 častnikov, 1800 mož, več topov in strojnih pušk. Kakor vse kaže. je bil tudi tu poveljnik šeste italijanske armade vojvoda Aosta presenečen v trenutku, ko je sam ra vno končaval priprave za lasten nov napad.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Pennsy Ivani ji ii Wert Virginiji naznanjamo, d jih bc. obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naro« nino za "Glas Naroda" in izda-veti pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča mo in upamo, da mu bodo šli ns roke.
S spoštovanjem Tlpravntet.vo "Glai Naroda".
oro
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ-' VEČJI 8LOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.

Prirejen po Maso. ki gm jm rabil itar moder menih
SOROU
h 3« ItHtiI (ndorito aspeinlm za krč« t iolodcu ia tratah«. b<Ua J3, *rat. naduho, glavobol, izgmba V? teka, preklad » slavi. itd. itd.
Priredi ra ista kompanija ki ir.deluje slavni "Pain Kf-pt-ller '. staro vredno »r.-d»iv<> ca vdnrnenje.
1'amt-ten človek ima vedno eno steklenico i>ri rokah.
:i5o. in 6f>r.. v vaeh lekarnah ali pa pri:
F. AD. RICTER A CO, 74-80 Washington St. NEW YORK.
DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI 1
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
« ••
DELO OKUSNO.
• # •
IZVRŠUJE PREVODE DRUGE JEZIKE.
•
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St., New York, N. T.
Za časa neznosne draginje
i
TRINE RS
bitter-wine
<m
t . rmitinovo
H0RKE vino
JOSEPH TfUHl* .	fee. •
_CHtCACO.It-t
Be mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
TRINER-JEVO
ameriško Elixir grenko Tiio
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in go je bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
TRINERJEV OBLIŽ
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-kosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, ro pošti 35 in 60c.
TRINERJEV OLAŠATELJ KAŠLJA.
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronehiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž.
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915. Grand Prix — Panama 1916.
t? V?
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,1!
Njenj
mrtev t ječi in kmalu nato je
1333-1339 SO. ASHLAND AVE.,
6HICA60, ILL
VojnHazareti nekoč bi ddll€S.
Hiie »r lauarja" se je imeno- j dogovorov. Tako so nanrimer za j v Italiji in Franciji številne jplanili leta 1806 Franco« ves sani-
AV/&.1817.
•OillW	I'c X
of ar	lie i
in	tve
ti. V	r Nf
i« i roiih i	
R be	
oltii<	1*0 i
rneji kjer je ubralo za
iv, Jurija.
(
lo koncu »toietja uho- stavilo na ntnuški strani z velikimi •velike bolezni", gobavo- jteikočami.
Larrey. ki je kot vojni kirurg je vabilo ajir- J spremljal Napoleona I. na vseh "laaaret »ploino za ! njegovih pohodih, je globoko pre-|M»*ijt-j»- prav poKobno! priean a potrebi takojšnjega od-bolniee. T* k o j«* bila na str«njenja v*eh ranjenih in bolnih, rit/- bolnica v Beri i-i Pri tem *e ni dal zadržati niti od
■va vojaški bolnica, ustanov-; tega, da je transport ranjenih leta 1710. Kakorhitro »e je I streli v kosti nekaj skoro nemo-v l*rii"Mji »talno artua- sro'-ejra. Obvez, ki bi spravile ra j*- moralo tudi skrl»eti za ujene u«le v pravi itoložaj. v ta . vojake.	kritnem ea-su mr ni bila ter ni pre-
aj bolnic ra vojake so imeli ostajalo ničesar drugega kot od i Rimljani v svojih "veleti; tf ran je nje ranjenega uda na licu ih in take bobnet m> na- mesta, ponavadi pod milim nebom.
pri vsuki-m rimskem talko-j V boljše razumevanje higrjen-► mirnih .asih in v vojni. (Vskih razmer v vojnih laza ret i h Irt. (■rkih vemo le toliko, da »a in 19. stoletja, naj se nam dovoli ijilt armade |H>ljske zilravni car pripoirtb glede civilnih bolnic, ravnik, ki je polagal važnost Bo4nW*e velikih mest so bile do m j• HMifal iiu~ii gotove nekak.) sredine preteklega stoletje glede vojne kirurgije. Po-I ja velika, iz vik* kril obstoječa jm>-priprav ra sprejem bolnih dopja. ki so bila obdana od enega ►v >e ni imelo in tudi ne v ali več dvorišč. Bolniške sobe so jajni dobi rimskih e-sarjev. bile ponava<li postavljene na obeh i 1'Hsili so bili bolni vojaki, straneh dolgih hodnikov. <Kori-.<• nahajali s svojimi zdravi- dorm sistem, t <"e se je torej v .irimi v šotorih. prepničeni i kaki sobi pojavila kaka nalezljiva i m.iiij srnini sebi ali pa so1 l»«ile*en, se je ponavadi razširila dab domov, če ni bila odda "o celem poslopju, l/kajenje pro-ka. t V pa je bila ar- i «tora. v katerem se je ugotovilo
pre
pr
»rj
'ti
jati
ho hi ll|<
n/niere. iet letne i evrof
lit
niki
iti" i*vai •»•mi
ki i
voj
s k ih tii kii
ie v Nemčiji ib-želah. Med tia-'vanimt *' lands-ill ed vojsko
nau
bili
" pa da rji \ ki %» bili zeb* nevedni ter niso kega pojma o kakem zdravljenju. Vwled tega aki v Kiučaju bol»*xtti navezani na privatno po-imhiiskih in kmečkih hi-
IVavo izbojšalij«
njeiieev in bolnih
v preskrbi ra-vojakov pa je
bilo nemogoi*e toliko časa. dokler je bilo vojaštvo navezano na morebitno (mimoč prostovoljcev. Umrljivost med ranjenimi vojaki je morala torej biti po današnjih pojmih naravnost velikanska. Naravnost ogromna iu brezprimerno zmanjšanje prebivalstva v sredini Evropi tekom Trideset letne vojne pa je predvsem pripisovati mo-rilnrm kugam, proti katerim ni; bilo nobenega odpomočka.
i'r\i ki je v resuiei izve/bal tozadevni zdravniški personal, je bil pruski kralj Kriderik Viljem, ki je ustanovil takozvani "Collegium Medieoehirunrietiin" ali vojaako-xdravninko šol«. i'čenči te šole tub dobivali svoj prakt;čui < h.-»rile bolni«'i v 1'erlinu vemu sinu, Frideriku Velikemu pa ni bilo vsleil številnih vojn. k itere je v»m1iI mogoče izvesti svojih na-črtov glede izboljšanja sanitetstva v armadah. Kljub temu pa se lahko domneva, da so v reglementu, katerega se je zdalo leta 1787, v j bistvu vt«*lcšene njegine lastne misli. Naravnost presenetljivo je kako primerne in še za moderno dobro uporabne so te določbe. Bolnice morajo ležati prosto in če le mogoče na vzvišenih mestih, kjer je zrak čist in se nahaja v bližini tekoča voda. c im več je mogoče (fobiti posameznih bolnic in čim bolj *o oddaljene «lniga »I druge tem boljše je za (»oblike. Nadalje se določa, kako je treba izpreine-niti privatne hiše v bolnice. Pred vnem pa je treba paziti, da se zrak redno obnavlja. v slučaju potrebe naj se izbi je {»onamczne stene in v zimskem času mora biti kurjenje zdruirno s zračenjem.
Vsi tozadevni prvdpiai. ki ao tvorili izkušnje prejšnjih vojn. so bili v stanu napraviti vojno proti kugaan uspešno. Epidemije so bile predvsem, ki «o na tako strašen način zmanjševale število vojakov ter uničile včasih vse z orožjem doseiene uspehe. Da je bilo opaziti pri poznejših armadah še vedno velike nedostatke, ima svoje posebne vzroke. V drugih armadah, v katerih se je uveljavilo ulične predpise, .so se pojavile pri izvršenjn predpisov velike zapreke. K temu je še prta!«, da urso imeli vojaški zdravniki vedno prostih rok, temveč »orali predložiti vse odredbe predpostavljenim vojaškim oblastim v odobrenje. Vsled tega se je vfčkrat zgodilo, da se je iz tega ali onega vzroka opustilo kako odredbo, na pri mer zgraditev barak v slučaju kužnih Polcir tega je ie priilo, da
Hta na
_____tovine, se je;dotiči»i slučaj ter nato sleeče iz-
»jake k za vezne praznjenje je imelo inuiavadi kaj anska stanova- malo uspeha. Kal bolezni je našla lih.	j medtem še davno M<»t v druge so-
> tudi iimhlar-!^ * posredovanjem hodnikov. Ta-
i vladale za časa	** *»°d»lo. da se gotovih bo-
jit ] lezni sploh ni moglo izjrnati iz bol-inie. IV je prišlo k temu še prena-I polnjenje, je bil položaj še slabši m umrljivost med bolniki je bila iuinljiva.
Vsleil tega se je prišlo polagoma ; na misel, tla se |Mirazdeli bolnike j ua širše ozemlje in številnejša poslopja. I speli i, katere se je doseglo s tem. so bili presenetljivi iu število smrtnih slučajev se je zma-1 ujšalo.
V	poznejših vojnah se je z u-i spehom uporabljalo ameriški sistem baračnih laza ret o v in k o-zdravljenju so tudi veliko pripomogle moderne zdravniške iznajdbe na polju antisepse in osepse. Setlanja vojna stavlja vojno saui-tetstvo pred zelo težko in kočljivo nalogo. Dežele, v katere so prišle armade centralnih zaveznikov, so skoro popolnoma brez vsakih higi-jenskih naprav. Razventega pa tvori Rusija za Evropo vhodišče za vse mogoče azijske kužne bolezni iu v Franciji sta epidemična domača griža in legar. Leta 1870 pa *o prišle k teniu še črne koze. ki bi zahtevale še vse drugačne žrtve, če bi se vojakom ne stavilo koz.
V	zadnjem času se je seveda »uk v; uveljavilo veliko stvari, ki preje -'j^g'*- sploh niso bile znane. Vsakemu
vojnemu lazaretu je sedaj pride Ijen bakeriologičen laboratorij, ki služi hitremu spoznanju nalezljivih bolezni. Nadalje so na razpolago desinfekeijski aparati, postavljeni na kola. Predvsem pa se pazi na čistost pitne votle.
Konečno pa se spravlja ranjence in bolnike kolikor hitro mogoče iz okrožja čet in v domovino. Celo transport težko ranjenih ne povzroča več velikih težkoč, kajti laza-retni vlaki so nalašč pripravljeni v to svrho ter je ranjenec komaj izpostavljen kakim sunkom.
Reka Tigris in Turčija.
Smrtni udarec za južno konfederacijo je bila Izguba reke MLssis-sippija. Smrtni udarec za Otoman-sko cesarstvo pa morda pomeni izguba reke Tigrisa. Angleške čete so prišle sedaj do Samare in prihodnji korak bo najbrže zavzetje MofcuLa K temu pride še invazija Palestine, katere Anglija pozneje gotovo ne bo izpustila iz rok.
Stališče Anglije je ie olajšano vsled sovražnega razpoloženja, ki ga goje Armenci, Grki in Arabci proti svojim turškim gospodarjem Izguba Tigrisa pomeni konec turške vojaške sile.
Predsednikova žena šiva za bolni-šmce.
Washington, D. C.. 3. avgusta. Zaboj bolniških potrebščin, katere je napravila soproga predsednica Wilsona, je bil poslan rumun&ki kralpici za v po rabo v rumunskih kraljici za v porabo v rumunskih Že prej pa je Mrs. Wilson poslala enake stvari angleškemu, francoskemu, laškemu in kanad s k emu Rdečemu križu.
NAJtoMjfft SB NA NAJVEČJI T IM

UtllVftUVflHjui

Siamski kralj Vagiravndh, ki je napovedal Avstriji in Nemčiji vojno.
Problem, likajoč se nog vojakov.
Bal!-:;nia vrnili k starodavnim o-lrl"de varovan i a nog in
mačo navado umivanja, mazanja
m po veza vanja nog iu način, ku-
i ko posti««»aju pri tem, je razvide«
. ic .i.ik. katere se je priobčilo \
j nemških ll>:iii. Te praktike, dasi-• - i . . --------j favno imajo napol verski značaj.
Veliko pozornost zdravnikov, temelje vendar na popolnoma
ua fronti vzbuja takozvaua "za-jvili znan^tveniii principih.
koprni noga . Simotomi ali znaki h vo.jc.ki so večkrat vrgli od
te nog;- so zelo sličiu ott'm otek-]sel,t* čevlje t<-r si obvezali noge s
i?i in ozeblin , nekaj č.:sa se j-- cunjami, ki so s^c bolj prnagodile
domnevalo, da je ta mnr;. kombi ,	ter	'M>'j »možne absor-
ria ija obeh iinenovauih i-rikRzni j1,vodo kot pa je usnje. Voj-
Kraneoski zdravniki, ki -*> pro-',,a inula za posledico, da. so se
učavaH te noge s prav posebno vojairi v zakupih in mrzlih gorah
skrbnostjo, pa so nrnenjn. da .i1'
lak i. pojasivitev net«.ctia in nores-:^*'13.)* ui
nw-.ia. "Zakupna noga" ^e pnpol- P<>v»*zfA-anje se je tudi v zadnjem
n«rti*a loči od ozeblin, dasiravne	--P' y<do r.d sTiani franco
se jo v»-.-krat smatra i'a tako.'^k''1 zdravniov kot uspešno sred-
ajti vse Tri bolezni in a jo več.s'tvo l>ri zdravljenju bolndi nog.
skupnih s-f;iipt<»mr»v. Ta nožna bo-j V ofieijelnem sporočilu na
lezen je /c!o ]><*gosta med franco- zdravniško časopisje, ki ga jc iz
ski mi vojaki in francoski y.tbnv- <:a1a pred kr:;tkim Medicinska
niki no bili prvi. ki so pripisovali j Akademija, s«1 gl.-i.si. <L:i obstajat«;
ostrost bolečin pri tej bob /ni mr- si-daj praktično le dve m M cd i, ka-
zli vodi. v kateri so morali stati ko post«.{pati v bolnišiiicali z '"za-
vojaki, dočiin so se nahajali v za- kopno nogo". Popravilo s> je go-
kmpili. To je bilo v prvih dneh tove napake, ki se jih je zagra-
vojmx ko se ni še dosti poznalo šilo. ker se je to bolezen smatralo
nožnih bolezni pri vojakih. Ko pa identičnim z ozeblnio in spložnim
se je pričelo z bojevanjem v za-1 otekanjem. Preje je bila navada
kopih v sedanjem obsegu, se je '^dravisti ozeblino z drgnenjem uo-
spo/imlo. da je vojaški čevelj več- s snegom ali ledom. To je bilo
krat pomanjkljiv in da ni v stanu mogoče dobro v slučajih zmrzlih
zadrževati vode. Pomanjkljivi o-šes ali drugih delov telesa, ki so
čevlji pa niso biki vzrok te nove izpostavljeni neposredno zraku.
bolezni, kajti "zakepna noga"' se V slučaju noge. pri ozeblinah in
je pojavljala naprej, ko se je	nogi", pa je moderni
napravilo čevlje neprod me ter način zdravljenja Lsti in prva
jih pokrivalo z debelo z lasti je «itv3:.r je uporaba gorke vmle in
masti.	mila.
Vzrok take "zakopne noge" je Noge so umije in izčisii z naj-
vslcd teira nekoliko nejasen, kot večjo skrbjo in nato se uporabi še
so tudi m jasni simptomi te bo- antiseptično razredčilo. Najprvo
UiTini. Napadi pridejo pri vojaku so se Francozi posluževali jodina,
nepričakovano in bolezen gre inia- & sedaj se vračajo k niilejškn
pr» j svojo pot. ik^ da bi se opazi- sredstvom, kojih glavni cilj je o-
U». Kadar stoji vojak v vodi v cza- hranjenje kože. Ce je kože na no-
kopu lor je zsiposlen z resnim de ct 1-t, se vodnih mehurčkov ne
lom dejanskega boja, je na jti, <*>pre. tc pa je noga /poskodova-
vivkrat moimente iu tu<li ure, ko.'n« vsled udarcev, je treba odstra-
j<- preveč zaposlen, da bi preveč niti |>aškodov:mo vlakno ter le
mislil na svoje noge. Pri tem na- zdravemu in normalnemu iiiesu se
činu boja, kjer je malo koraka- fpripusti, da se združi.. Jasno je
nja. tr!|»c noge vojaka vsled neke!1'*di. da je treba zudi-ževati \-5tiko
vrste okorelosti. Vspričo tega je J infekcijo od odprtin, v katere so
tudi zapaziti nezadostno kroženje škodljivi mikrobi, katere je
Red železne krone vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik 17. polj. ha vb. p. Robert Košiček.
Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil nad poročnik 4. trd. top. p. Ivan Leskoeek.
Duhovniški križee 2. vrste na be-lordeeem traku ie dobil vojni kura t Franc Bonač. pri bolnišnici v Knittelfeldn.
Najvišje pohvalno priznanje i. meči je dobil nadporoenik 97. pp •I os p SotJar.
Zlat zaslužni križec s krono na traku hrobrostne svetinje je dobil črnovoj. as i st. zdravnik dr. Frane Brežnik .pri rez. bolnišnici v Celju.
Železni križ 2. vrste ie dobil stotnik pp. št. II. 70. Edvard Praprot-
nik.
Bronasto hrabrost no svetinjo so dobili:
Poddesetnik Konečnik Mihael pešci Kavčič Štefan. Planinšek Ivan in Ravnak Ivan, vsi pri 47. p. p.; saper 3. sap. bat. M ožina Franc ; pešec 7. pp. Put ko Ivan; desetnik !)7. pp. Jurančič Josip.
Železni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik Rebe rn i k Leopold enol. pr. tit. narednik Reich Ernest iu Jazbec Franc, vsi pri 17. pp.; rač. podčastnik 7. lov. bat. Kastelic Josip; tit. ognji čar Premrl Franc; tren-ski vojak 3. tren. div. Germek A-lojzij; raču. podčastnik Volanšek Frane in četovodja Anseč Ivan, oba pri 87. pp.: tit. narednik 17. pp. Molar Josip; narednik Leveč Jakob ill tit. narednik Erjavec Albin oba pri 9. sail, odd.; stražmoj-ster tren. div. Petelinšek Albin.
Zel ezni zaslužni križee na traku hrabrostne svetinje so dobili: peš-< a 17. pp. Drganc Franc in Kralj Tomaž; topničarji 28. polj. top. p. Klanjšek Ivan, Kafbn Andrej, Ra-dovan Anton. Fabbri Ferdinand in Pajk Josip; pešec 7. pp. Jamnik Jakob, tit. četovodja Zupanie Jakob tit. desetnik Sihrowsky Alojzij, poddesetnik Bezjak Ivan in Zemlja k Anton. tit. poddes. Savernik Franc, pešci Greifoner Josip, Bie-dermann Anton, JSot! Franc, Vazle Franc in Žagar V'- vsi pri 8?..
pp.; dragonec 5. drag. p. Kavčič Josip; poddsetnik 97. pp. Vovk Valentin; Častniški sluga 3. gor. top. p. Jaunik Jakob; desetnika Jaki Emil, Videmšek Josip in pešec Sotenšek Viktor, vsi pri 17. p. p.; pešec 87. pp. Zupančič Jurij, četovodja 20. lov. bat. Hribernik Mihael.
Nevihta v Nemčiji.
Amsterdam, Nizozemsko, 2. avgusta. — Proeevalec lista "Han-čelsblad" piše. da je bila v nedeljo po celi zapadni Nemčiji velika nevihta, ki ie napravila na polju tv gromno škodo. Mnogo poslopij se je zrušilo. Več tisoč dreves je vihar izruval. Poljski pridelki so polegli in so uničeni; sadno drevje je pol-oraljeno.
PATRI JOTI-'
Stric Sam išče
500 PEKOV 100 KUH0V 25 MESARJEV
sa hraniti U. S. vojsko
SLUŽITE SVOJI DRŽAVI, KJER JI MORETE NAJBOLJE.
Peki, kuhi in mesarji se Iščejo, da služijo Z. D. v svoji «eru.
Vam ni potrebno vežbatl se ali opravljati vojaške dolžnosti razen svojega posla.
Ako znate peči ali kuhati, Stric Sam vas hoče — j»a ne znate peci ali kuhati vas bo pa Stric Sam naučil.
VPIŠITE SE DANES 1
STOPITE V ČASTNE VRSTE za časa vojne. STAROST 18 DO 45 L.ET PUc. pek«B $33 Jo $44 u mocc lUU kakMi	$38 u mnte
pisca ■mrj—	$34 u mhc
Urad rekrutaeije: vogal 39th Street in 6tfa Ave^ New York.
NAŠJ ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto za pol leta $2.00 in za četrt leti pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto. katero je prejel in jih roja kom priporočamo. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Louis Andolšek ln Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE.
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. z številka mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej komogoee svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera sme jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakaer.
krvi. To dovede do oteklin in
najti v močno obdelani in ipogno
kongastij na nogah, kaj- <se £se ve- zemlji Flandrije. Da se do liko pot.lal)«ii vsle*l dejstva, da je.^že to. se je pokrilo očiščeno no-vojaku le redkokdaj mogoče iz-.S«' z zim^sjo boraksa. zdrtibljece menjati nogavtce in čevlje, valed ka^re iu masti. Vojakom pa se je česiir je tudi noga stalno m^snrw- j naročilo, u!iij tudi poaneje rribijo na. Tako zanemarjanje nog pa, je! tak«' zmes. To 7.mes se je tudi imelo resne posledice in čudno splošno uvedlo v armado ter jo pri icnii je, <la s« je zgodbi stvar \ uporabljajo zdravniki pri zdrav-v dežel;, v kateri je stavil Naqvo- ',1 jen ju domr-.evajie "zakopne uo-leon lUk^e vojaka v prvo vrsto'J?*", predmetov, katerim je'treba p^>-sve'ati naj večjo pozornost.
V nemških ui turških armadah -so noge vojakov naravnost predmet vorske skrbnonti. V nekem č;i»u ne je dajalo vtem nemškim vojakom j>akete z lojem, s katerim so si morali maizati svoje no--ge, predino so dblekli nogavice. Mogoče je. da ta predpis >c danes velja, dasiravno <so je morda iz-premenilo kemično sestavino mazila. Znatno je namreč sedaj, da mora vsebovati prašek ipeleig iqa-ieobe itudi antisepttuna sredstva. Tuniki vojaki imajo ie gvi
Isgnbe ner-veške trgovinske mo* narice.
"National Tidende" javlja iz •Kristijani je:
Načelnik zveze lastnikov ladij je na glavni skupščini zveze poročal, da je izgubila norveška trgo vinska mornarica do danes med vojno 585 ladij z 818,988 tonami; norveško brodovje je za 600,000 ton manjše, kakor je bilo avgusta leta 1914.
Bach ni k Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260638 Besens May Miss
No. 330062 Blatnik Joe
No. 330326 Bobič Vajo
No. 26C583 Boži čkovie Djiiro
No. 260581 Brann Mary No. 260643 Dokusovič Stif
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573
Jaklich Louis No. 329634 No. 331028 Jankovic Mihael 330395
Kastelic Prane
No. 329725 Kastelic John No. 44708
C. E. Kinzie Mm
No. 331554 Knaus Joe
No. 329633 Košir Frank No. 329631 Kovač Frank No. 260641
Krivec Jernej No. 333635 • Kulovic Josip No. 330772 LauriČ Anton No. 330640 Lenaršič Josip
No. 44555 Lesh Anton No. 260645 No. 260608 Levar John No. 44372 No. 44815 Malavašie 330218
Mastnak Frank
No. 329776 Meden John No. 331014 Merkun Anton No. 331355 llihelič Peter No. 260590 Mikolič. Josip No. 331062 Milavee Matevž
No. 330627 Oswald Joe
No. 260621 Oswald Lune No. 260632 Paternoster John
No. 333673 Pekol John No. 44749 Pershe Geo.
No. 330784 Poldan Marko No. 44518
Rak Ferko
No. 330001 Ranch Math No. 260622 Resman Frank
No. 44296 Rolis Anna
No. 329638 Sam id e Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Skufca John
No. 44808 Smalcel Math.
No. 331010 Sodec Anton No. 329694 Spaniček Rozi
No. 328894 Sparmblek Jo«
No. 330661 Starčevi« Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charle« No. 330551 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej * No. 239741 Anton Vever No. 329670 Virant Frank
No. 44488 Yakliach John No. 330404 Žagar Frank No. 331286
Pueblo, Colo.: Peter Culig, Joba Germ. Frank Janeah in A. Kochevar.
S ali da, Colo, in okolica: Loui. Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rodman. Aurora. I1L: Martin Jurkas ln Jernej b. Verblč.
Chicago, I1L: Jos. Bostlč, Joe. BUtb in Frank Jurjovec.
Juliet, 111.: Frank Bamblch, Frank ijiurich, a. Oberstar in John ZaleteL La Salle, IIL: Matija Komp. Livingston. IIL: Mib. Cirar. Nokorais, IIL in ckoUca: Math.
Galshek.
North Chicago. IIL in ok oil«: Anton
Kobal in Matb. Ogrin. So. Chicago, IIL: Prank Cerno. Springfield, IIL: Matija Barborit Wauktgan, IIL in okolica: Math. Ogrin in Frank PetkovSek.
Cherokee, Kana.: Frank ReŽbmtk. Columbus. Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okolica: Bok Firm, in Frank Kerne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk In Peter Sehneller. MineraL Kans.: Frank AnguStln. Ringo. Kans.: Mike Pencil. KitzmiUer, M in okolica: Frank Vodoplvee,
Baltic, Mich.: M. D. IJkovich. Calumet, Mich, in okoUca: M. F. Kobe, Martin Rade in Pavel Shalta Detroit, Mich.: Joa. Giasicb. Manistique, Mich, in okolica: JooD Kotzian.
Chisbolm, Minn.: Frank Qov2e, Jak.
Petrich in K. Zgonc. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonfcs,
ros. j. Peshel, Anton Poljanee in Loula M. PeniSek.
Eveleth. Minn.: Louis Gov2e ln JurlJ Kotze.
Gilbert. Minn, in okolica: L. Vesel, llibbiiig. Minn.: Ivan Poufie. Kitzvilie, Minn, in okolica: Jo«
Adamlch.
McKinley. Minn. In okoli ca: Fr. Bojc. New Duluth, Minn.: John Jerlna. SarteU, Minn. In okolica: F. Triller. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. East Helena, Mont, in okolica: FranK Petrich. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Uricb. ^ Roundup, Mont.: TomaS PanUn. Dawson, N, Mex.: Mike Krivec. Gouanda, N. V.: Karl StemlSa. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka in Jernej Per.
Barberton, O. ln okoli ea: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnik fa John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, J. MarlnCič, Frcnk Meh, John Prostor In Jakob ttesnik.
Lorain, O. in okolica: Frank Anzel*
Louis Balant in J. KumSe. Nilcs, O.: Frank Kogovšek. Youngstown, O.: Anton KikelJ. Oregon City,Oreg.: M. Justin In J, Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klaricb. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Brougbton, Pa in okolica: Anton
fpavec.
Burdine, Pa. ln okolica: John
Demsar.
Canonsburg, Pa.: John Kokllch, Cecil, Pa in okolica: Mike Ko^evar. Conemaugh, Pa: Ivan Pajk, Vld Rovansek in Jos. Turk.
Claridge, Pa: Anton Jerlna In Anton Kozoglov.
Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Sun.»r. Export, Pa: Louis SupanClfi ln Fr.
T re bets.
Forest City, Pa.: Mat Kamin, Frank
Lehen in K. Zalar.
Farell, Pa: Anton Valentin«?. Greensburg, Pa. in okolica: Fra^č
Norak.
Hostetter, Pa. In okolica: Frank
Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Polane. Luzerne, Pa. in okoUca: Anton
Osolnik.
Manor, Pa. in okoUca: Fr. Demiar. Moon Bun, Pa: Frank Maček in Fr. PodmilSek.
Pittsburgh, Pa in okoUca: U. R. Jakoblch, Z. Jaksbe, Klarich Mat, I. Magister, I. Podvasnik in Jos. Pogačar. Reading, Pa. in okolica: Fr. Spebar. South Bethlehem, Penna.: JernjJ Kopriv5ek.
Steel ton. Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okoUca: Frank
chifrer.
Tyre, Pa. in okoiia: Alois TolaC. West Newton, Pa.: Josip Jovan. WUlock, Pa: J. PeterneL Murray, Utah in okoUca: J. Kaft*lic. Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: a 7. Po renta.
Davis, W. Va. In okolica: Jaka
Brosieh in John TavZelJ.
Thomas, W. Va. in okolica: A Korenehan.
Milwaukee, Wis.: Aug. Collander ,1 Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie, Martin Kos, John Stampfel in Heronin Svetlin.
West AlUs, Wis.: Anton Demfiar ln Frank Skok.
Rock Springs, Wye.: Frank Fortuna, A. Justin, Valentin Marcina in VaL Stellch.

300 SLOVENSKIH MAJNERJEV^
Z4 EAZMOVB8TNA DELA. V NAdlH KAJN AH V HEILWOOD, PENNA.
Vse nujne so varne — brez vode — brez — plina — odprte svetilke — stalno delo, dovolj vozov. Možje zasluzijo od $7 do $12 na dan.
Mike Brunso je zaslužil $165.Q9 zadnjih 14 dni in Mr. Anderko $120.49. Ni stavke. Hiša treh sob za $5 00 — šest sob hiša z električno razsvetljavo pa $9.50. Pridite pripravljeni za delo pp P. R. R. ali N. Y. C. ali pa vprašajte
PETKA POTOlgA Ali Qe». Mgr. T. R. JOHNS Y HEILWOOD. PENH A.



k ™ ' m al • .................... •■ : -.........

______
A
..............■■■■ --'tke..
Jugoslovanska
El	—
El
Katot. Jednota
•gi
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minn
seder v ELY, MINN.
OUkVKI UBADNTKI:
Pred«edn!k: MIHAEL ROVANSEK, R. P. D. No. 1, Cono-maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUTS BALANT, Box 106, Pearl Are., Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik t JOSEPH PI8HLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VBHOVNI ZDRAVNIK:
Dr JOSEPH V. GRAHFH, 843 East Ohio Street. Pittsburgh, Pa.
HADZOEKIH:
JOH N QOTJZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Avenue "M*\ So. Chicago. IU.
JOHN VAltfMM, 512« Natrona Alley, Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
OKO. J. PORENTA. Box 176, Black Diamond, Wash
LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Minn
MAT. POOORELC, 7 W. Madison StM Room 605. Chicago. 111.
QOSPODABJBI2 ODBOR:
I08EPH PLAIJTZ, Jr, 432 — 7th 8t-, Calumet, Mich. JOHN MOVERS, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn JOHN RUPNIK, Box 24, S. R. Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK HKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči ae uradnih sadev, kakor tudi denarna poiiljatve, naj ae po« jejo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na uftebua ali neuradna piama od atrani članov m ne bode
oairalo.	•
Druitveno glaailo:4'G L A S NARODA".
wmhzfmH* " -'V- -	■ •
/ ~ '- -
NARODA. ^^Va 1917.

saam
j , Zlatarjevo ziato.
Historična povest iz 16 stoletja .Spiral Avgust fcrnoa.
(Nadaljevanje).
Bilo j«* puodfi po Jurjevrtn AlWH. V n<ali 4-uui oaf i jr ležal« l><rt*M mirna in tlfcs. Tuir.tnni j«» irhjila js glavo m {»mmaknila roki Polet nje je a <«bjokatiiini č*npeia Magda, gtedaJt* v oljnato li*-i<*« tu -oollJik.
trfitiiila vvoj | m * ft I 1 (Mifrlariilii razplrttsie j< samo triu- /a<*e4a
V "Ktlli Jt v Doro in j la<w\ Stark grajati.
"Ali k;r glavo? HiIm ! n rja m
sfim uiiehi neiimm bi morala *ltm.ti go
11*' Vliftw I dt'kllrt* Uiti!
t; ko iiutii<«H«» IjimIi. (I	ko j«i
'je iMtjtva IwHli imI nit*«««*, tmajo drago, kn jt» (»adl* prt*d konja" — I likaj jdtiim«' *ark;< run. — kakor bi imela lastno *v«»je wiv icopitmu1 takstrelni 'm n«« hotela pi*^tati v«r a» vee banove pak*e. Ali, hvala Ko vru, da j*- v*») lako. da je Mati In«*j.i {>4 1^1 a I.i Hvejega Atur-U. kajti Hia^.vi -lovck ,4. tu bil. d .t 'i MMftgrln lk»n»	vstati*
Xaobljnbila «rw jo in ii i bodevr nm b«»zjo <M»t. samo k.olar \>*s ne "
** Itot/a. draga botro ! ' pr»*go vori h Klabiin gia.tmti Dora * Kaj je. <!re«ra moja?** '' \ ode Aa rail*, ootra l" kako	[m h* h t its. dra/a?"
vpraš* *i.:rka m po<la Dori kuxa w.
"Saaia iw- vrt«, botra* Hudo mi j** «n d<#bro «m je. Xrkaj me objema. nekaj nio dr/i »Ho. Glava mi i. gori kakor iivt og*vij. * ***** »i h«M> ukor il l u j-ra. Alt kadar zatMnetr oči. trd.*i um jf lahko ni dobro, k ikor bi m** ii-bali angeli la./ji. krt ie mi mirno (»nrtaka p»» / lah — sree bije mirno, a *k«nu *«nje mi »meji li-ee
D.*kl^ nakrat m<W*no jaine M a trlo okoii vratH in f»o »ta r;čmJi pršil, ne pot m'i	reka
vročih *olx.
'"B<»lf mi pomatrg. Iiotta! Zno r<4a Ih-hI"
Srarica	IVI»ele aolae jf
tečejo po lieti. Doro »potH^li * tre er-č« roko ir jo poljubi na eelo.
*4P<m»iri det*1, pomiri, mr-rlieo imai."
Da. t la fe mrilir^ katero vaaki »rmed «a i oKruti svojem čaeu Bili je — Ijubeveti.
IV,
Staro kpaljevo ne at o Zagreb j<» v	stoletju celo
Vfcea, kakor v poraiej *»il trdnjava
.to"'
ne
so pri-
j*4ak«r g* dr ne* ima>llo, vet" trd-
' II brc.ljm'Hmu nu-^t \ jo dala vsa /t-nrlja uml potokoma M rtuani n-eiu iu vlccivtftnieo. < t« to zemljo s^ je kakor straža
« Npr.^lj, %airreKitke re. rMni «r Mr«,ki hrib imenoir '»n<"\ \a len hribu je stalo ohda no * iiMkčftitiii zidinami suiro Zagreb ali "grrnje intv liri. em. to ^ v poznejšem ^MMlnjeni me-*n. ž, takrat ni bilo iiikanštaih hi, :.mpik va*uo p-yije vrto\-i in gnnovjf. Edino okoli //»puij-sk* cerkve sv. .Marjete ra/ pr*.hirala j«, va^cea lliea. ki jv-J rojila lo kaj l*>se>n!h ki.,'. Ti?<li pi zujxi YHdfs.< ij>,ki trtr e.li Harmira kjer s<i običajno za-/utfali ra rov mre. «ii nilo tm»oj; k<»t mrevirra l^lirta. srtmo oko i «tud*Hi<a Mandu^nva je -tal Iraj zulAikih bi^. katerin -Ijaii v »4 a rem času line Nenwka vaa".
Mesto samo bii«» ".klano %• riikot. Južni zini	lliea st
razproMiral »hI vzhiidnega stolpe, mirne kraljevega dvora ali jm-/jtrjie jezuitske j«>le in mimo domini k aiisk**): a satu ostiaji a tlo za-padne t4»,"-k4% kje - je stad -aipet s^olp; ml tukaj se je spušral ZŠ4 tiavaiol do MeMiirke uliee, kje-
bila Meimerlea vrata, katere j braailo liioKurtm zidm-je in dva železna t«^»a. I*ri polo viti južaie ya z»4ia s»i je d\*itral v «rak visoki opazovabli stolp, v katerem je vi-
maj i i en zv<«we **HalM*rnik ki je naznanjal tm-^tntm vratar-j*-m. kdaj je treba odpreti ali z* preti duri ki pa je v *Ht tudi vabil no'M-ane k <«roiju. Poleg tejfj sti4pa s,« je iin^flo priti iz uieerta «kozi manjše duri, nnenovasie "Dveree *, pri katerih sta ^tirla dva okrogla st<»!pa. Tukaj je bila mestna puškarn«. tukaj so iue»-.i-im hranili ve4-je topove, mornarje.	puške i«i arkelmste. Vm grk- pod južnim zidom je bil ob rast en z vinsko trto, samo od Dverc je «lrčala oeka in sntrma zna navzdol do doline. Od mes-«i*ekjh vrat ae je dviKal zid dc trdnjavi,-e sv. lilnža, <wl tukaj dalje do "Novih", |Hirrieje Op-tičkih vrat. Tudi na te Mrani je modo visok in iu'k-cu stolp' i imenom "Arčel". Tukaj je bila1 mostna smodnlšniea, kjer se hranjeval smodnik in dntgo strelivo. Nadalje je bil zid na škofovo, pozneje Optičko ulico* do stof-<>a pri Kamenih vratih, a. od teh vr«t aopet do jcauitskega stolpa. Ve» hrib <*i zapad ve strani zida do Medvetkiice je bil zapuščen in obmaion z grmovjem, satno od Harniee do Kamenih vrvt w je vil slab pot, katerogi pravmtki fctarih ttrtčanov kratili "Dolga u-liea Xo, in ta mali okvir ni bil poln hiš, ampak Zagrebčani so imeli vmea še tudi vrte. Iz kope

utaoi kakšna. cei'k«v a.ii !caiiie:ii a hiša. a zidan:«, liiša. iu naj je bila tako inajhoia, bila je v o-t^eh tedaAjih meščanov zijiameinje bojra-itva. In kako bi ne bila. ko je -io eelo sani mestni župnik sta-I noval v IfNsfiieni dvoru! Takšne je bil«, stai\» kialjrtvo mesto. Vse drugo se ni prištevalo semkaj Stanove!« i Opatove uliee, v kapiteljski trdnjavi in prebivalci Xo-ve v.'ivj so bili svobodneži škega kaipitelia. imeli so svoj«-glavarje in posebne svobodičine ■HtaiiovalcHin Laške uliee ^kmI trd P in škofovim gradom pa je sodil sodnik v škofovem imenu.
Oblast mestnega s<><lnik:i je segala samo <lo Ki v avega mosta. ii\ ee s.« je kateremu hudodelcu po-sre-'*ilo preskočiti potok, morali s,' me.>tm panduri (vojaki1 vrniti s praznimi rokami, ako nis.-> hoteli odnenti *modra ozadja p«> kapiteljskih svobodiiežih: zadnji so rajše prii{>oniogli lopo vem k be-vru, kakor ]>a me.-tni straži m n njihova tla. ker so '.meli svoje " pra-\mI<*e *'.
Toda mewl svojim zidom in med svojo ograjo so ibili zagrebški ?ne-ši-rtiii sami zase. a .njihova o I k* i na prava samovlada.
Zlat;: bula 1 pLstuo) llele IV. bila jim je sveto pismo mestne svobode. temeljni kamen njihovega prava. Sto in stokrat so jo tekom ve«"- stoje! ij z ne malim ponosom podtaknili bahatim velikašem in bikc.rnnim eeikvenim oblasten: |>'m 1 lots. Zagreibčan si je sam izbiral soilnike ii» druge glavne o-be Zastonj ga je vabil preti svojo s4oli<-o župan, zastonj eelo ban. Kdor je »tne>l svoje dotnojvje na (Irieu. kogar ime je zagrebški notar \plsal v veliko mestno knrji-g4i. tii je stal samo pod žezlom nosnega sodnika in se je ukla-njal le ra/saalbi kraljeve svetlosti, kiijti Zagrela-an je bil kraljevi človek. Dače j<» plačeval malo in po>tave si je krojil sam, sam je dolo'eval mero i» rago. Stranskim tujini 1 rgoiv>*evn je bilo na zagvei>škem trgu j.lačati debelo ' postavo" — tako «e je imetio-vala mestna <ki4'a — a Zagrebčani sam je s svojo njjo svobodno haja! po vsem ktialje^tvu. pokazal je samo pečat s tremi stolpi in irloboko so se mu uklaujali ^si m rti ličarji. Zagrebčaji ni poznal
DR. H. J. HAISELDEN,
ix Chicaga, ki ni hotel operirati nenormalno razvitega otroka zakonskih Bollinger.
dovje od plulo rz Benetk, »ia čelu f t or je v, torpedol«veev. podvodni-
praporna ladja angleškega admi- kov .sovražnih ladij in oklopnih mo rala in obe drugi ausrleški obrežni t ornih čolnov. Sikajoče orjaške ka-oklopniti. ki so jih spremljali rta- če monitorjev so utihnile, obramb-lijanski oklopni motorni mini m ni topovi bruhajo šrapnele. ki p!«-podvodniki vrste "P..N." — ka- šejo krojr letaleev balet lahkokrilih kor trije kiti v jati slanikov. Dni- plesalk. Strojne puške motornih go i* rt o tvorijo flotilje torpedovk čolnov tolčejo in ob^bljajo nosft-pod poveljstvom italijanskega ad- ne ploskve letal z nerodnimi šivi mirala. Sedaj je ura pet. Brodovje Trije lohnerjevei in brandenburgo-italijanskih t>oizvedovalnih letal vee so se vryrli nizdoli mM sovraž-(nieuportski bojni letalci) sprem- no brmlovje pa opažu :-"'o in spu-Ija ladje, or gla preko lati i i ter se \ ščajo bombe, ki žvi?—»ie vrše na veliki višini obrne proti Proseku. zemljo. 28 bomb po o0. 20 rn 5 kg Iz oklopnih kupol angleških moni- vsaka povzroči v 1 no urejeni kli-torjev se pomole poševno navzgor nasti fronti čelne skupine divjo proti obrežju dol ere topovske eevi. zmedo. Kjer pade bomba v morje. Prvi strel <rnni preko morja, iz-. se dvigne vodni steber, ki se sese-uad Miramara /raste pinija dima. dajoč razlije po krovin ladij. Na-Brezžični brzojav italijanskegra le- enkrat silen tre-k: iz enejra lemed talea vodi ojrenj. ki sunkoma po I treh angleških monitorjev udarita tuje od Proseka proti Opčinam. — ogenj in dim in se valita navzgor Angleži streljajo nevrjetno slabo; nad bojni jambor. 20 k«r bomba se udarci, katere morem zasledovati, je razletela sredi krmilnega krova, rušijo samo golo skalovje. Obrež- okorna, pretežko oborožena ladja ne baterije mirno čakajo: Antrleži se je začela vrteti, nagnila se je naj pridejo le bliže. Samo tuintam globoko proti zadnjemu koncu in zaresiči njihov izstrelek preko mor- grozila, da se zvrne na stran. !\>-ja. Toda angleško-italijansko bro- sadka plane na krov tor zmedeno iovje si ne upa bliže minskemu teka sem in tja. " Požar!", se ori pasu ter se zadovoljuje s prazno alarm po vseh ladijskih prostorih, demonstracijo.	Že je r> k«r bomba napravila zija-
Tu prevzame ladijski poročnik	odprtino tudi v enem izmed
Ban field, junak neštetih zračnih italijanskih pod vod ni kov. Druga bojev in letalskih poifjetij, nalotro. k«r bomba spravi iz boja enega izda s peščico tovarišev nažene eelo ,ntM* mnogookloptrih monitomih oblastno angleško-italijansko po- j »'olnov. morsko moč. Ob 6. uri 1 o minut zjutraj se dvigne Banfiel'd s štiri-
Msgr. Wolf.
V Gorici je umrl monsignoi Wolf. Za mal« semenišče si je msgr. Wolf stekel nevenljivih za-slusr; siij je deloval, zbiral, kopi >'il za semenišče že leta in leta preden je bilo kupljeno zemljišče, f a Katerem danes stoji najveličastnejše poslopje goriškega ni"s a. Zvesto in neutrudljivo je ves čas, ko se je z velikimi žrtvini zida!«* poslopje, namenjeno vzgoji goriške mladine, insfrr. Wolf stal na strani nadškofu dr. Sede ju: zato mu je arhitekt 1*. Anselm Werner na stopnišču krasne palače po pra vici in zasluženju t >ost a v 11 doprsni kip. le nekoliko liodobnejši naj bi mu bil.
Polesr <leške«ra semenišča je nmn-
druge>ga duhovna, kakor župnika .	., . .
vi^^l , . ;	i signor \\o!t skrbno oprav hal pre-
s\. .Marka in njwgoveya kuplana. . .	... ' „	„
.. i«.,,. . L. -i-i .	mozenje sirotisca Ofanotrofio
a temu /.icpiiiku je brio ostro pre L,	........
>.,	t..- -i	.	i1 ontavalle . ki si je pod njegovim
po\edano pla<ati ^kotu "cathe- ,	,	. ....
.i,	•• ..t- „i	i-i- voilstvom zelo opomoglo, razširilo
uraticum ah cerkveno daeo. Ka- , . , „ , , ,
• .....i 111 »'lepšalo. Posebnih zaslug pa si
piteljski (kliioviak ni pri živi gla- - A , ,	...	'
.	,	je stekel za goriško škofiio kot
m suiel v cerkvenem ornatu pre- ,	„ . . , '
..	4	. .	.* , kurator zastavljalnice Monte di
stopm mestne meje m ne enkrat n- . •• - i
- ,,,	, .. . ..	I icta . Na celu \Monta stoji na-
je il mostni sodnik odstavljen po - , ...	- . ,
... - ,.,-l i.	, ... . mre»- kuratorij: nadškof, stolni
niescaiidh, ker je dovolil, da
škofovi kleriki peli v crkvi sve-tetra Marka. Meščani * plemenitega me^ta. čeprav so bili mo-g«a"ni in ponosni, \endar niso bili 'f^sigavedi kakšni modrijani in pteiiKM.aici, ampak so bili pripro--»ri krojači, čevljarji, kovači, me ^itji in drugo — sami pravi obrtniki in rokodelci. Pismouke ljudi inaštel si lahko med njimi na pr vte ni vcvkia-t se je prigodilo. da >:»m mestni sodnik — bivši briv.s-ali kovač — ni znal pripisati mojega častitega imena. K sreči se jo takrat pisalo prav malo. a če je kdo potreboval pisanja, zuil je mestni notar slikati na ogroin m- pole ogromne ugovore proti vsakim mogočim gospodom, pa še »*elo proti kralju samemu.
niča, ne le v tem, da sta bila oba kanonika-školastika. oba velika ljubitelja mladine, pospeševatelja kmetijstva, ampak tudi v tem, da sta bila oba velika prijatelja narave in prava turista. Gospodu z Ro ba sta bila Orna prst in Porezen od laljne mladosti najbližja znanca. Triglav mnogokrat obiskan (po-hojen) prijatelj (75 let je imel pokojnik. ko je bil zadnjikrat v Aljaževem stolpu); znane pa so mu bile tudi mnogo koroške in tirolske gore in še pred dvemi leti se je kot f*0-letni starček v Rogaški Slatini povzpel na Donačko goro. Na Goriškem ni bilo ne gore, ne hol-ma, ki bi ga pokojnik ne bil pose-til, ker jo nad vse ljubil to lepo deželo. Xa potovanju po tujih kra-jih so se mu misli vedno vračale v domačo deželo ki človeku nudi, da si majhna, vso različno prirodno le poto; razumljivo je tedaj, da, kakor mnogi trde, ju njega begunstvo in zavest, da je dobršen del i »oriške za dolgo časa opustosen, po eni strani, po drugi strani pa bojazen giede nje in njenih prebival-•ev bodočnosti tako hmlo potrla da je zadnje čase govoril le še o • liii.vi: \ Gorici bi rad umrl, tam naj se ga stanu primerno pokop i je v grobnico "Pio forreguo"; ec
mi drugimi letalnimi čolni. Takoj po vzletu se mu poškoduje aparat.
V Miljskem zalivu se spusti na Angleški uvoz se je zelo zmanjšal.
morje, zdrsi preko valov proti o- V primeri z mesecem majnikom le-
bali, zasede drugo letalo in liemn-L„ itnr	- . -i
.	..	.	: ta utilise ie letno- ■ uvozilo za
doma poleti za svojim zračnim liro- «... .	,
A • . t . • - , .	i ''2 o«lstr.tkov sena, 40 odstotkov
ovjem. Le-to je ze zapleteno v,
boj. Začne se neprimerljiv prizor:i1,1 ',f kliJ- :I4 odstotkov bom-
t»et letečih čolnov sprejme boj z (baza. 4."i o<lstotkov lesa. :"»9 odstot-
vojnim hrodovjem oklopnih moni- kov usnja. 4s odstotkov cinka.
župnik in župnik sv. Ignacija: 22 let je bil msgr. Wolf ud kura torija in po njegovem prizadevanju se je1 umrje pa begunske smrti, naj se
(Dalje prihodnjič).
Kje je moja prijateljica AM ALI J A MLAKAR. poc?>mače Hot-kova iz vasi Zavnatec pri Kr-ški ui. Profeim cenjene rojake za nje nasbyv, a4i naj se sama jfcwvi svojemu prijatelju: Alois Kra-Šovee, IJox 415, Slovan. Pa.
<4-7—«)
Išče se majnerje
za naše majne v FVngality, Pa. osemnajst milj iz Cres-son. Pa. Nič premoga za strojem, temveč le za pikom. Mi jamčimo stalno delo in popoln čas, ker imamo naročilo, napolniti vse vozove, ki jih rabimo. V naši majni štev. 10 imamo 5%» čevljev visok premog in plačamo 90 c. za tono. Y štev. 8 imamo 3 čevlje visok premog in plačamo po $1.30 za tono.
Vprašajte
F. P. McFarland,
PKWALHT, PA.
• •V't,! _____i.,
ieta 1SS7 zastavljalnica razširila v hranilnico; tako tla je ''Mont" v kratkem času postal sreilišče in o-pora drugih denarnih zavodov in zlasti posojilnic ter zadrug na <io-riškem. V tem je tista velika zasluga pokojnikova ; njemu gre v-.-n posredno zahvala. se je socialno gibanje na Goriškem omogočilo. prišlo do življenja in razcvita. Iz istega vzroka pa ga moramo prištevati tlidi k največjim do brotnikoin goriške škofije; ves čisti dobiček (50—80 tisoč kroni je kuratorij razdelil vsako leto med revne sloje po mestih in posameznih župnijah ni dal v karitativne namene. Podjeten je bil vedno; f>a tudi železno dosleden ; če se jt aprijel kake stvari je ni dal iz rok dokler ni bila namera dosežena; tako n. pr. pri društvu sv. -Jožefa. Poti njegovim predsedstvom se Je pri tem društvu korenito izpreme-uilo in izboljšalo: zlasti se je zadnja leta resno bavil z načrtom, da bi na zaderski obali sezidal (poleg Gorice. Merana in Ike) nov dom za bolne in rekonvaleseeutne duhovni-ke-člane. Preteklo zimo je v najhujšem mrazu po opravkih šel v Iko. vrnil se je v Ljubljano pr* m važen in od tistega časa dalje je vidno hiral. — Pokojnik ni bil govornik po pokiieu, tudi ni rad mnogo govoril; če se je pa v njegovem stanovanju na 'Montn' sesla primerna družbi ca, se mu je raz vezal jezik in je tako živahno in zanimivo pripovedoval, da ga je bilo veselje poslušati. Vedel je po-vedati mnogo iz svojega življenja pa tudi potrebe sedanje dobe je zasledoval svežega duha in jih vedno vsestransko podpiral: dober na-
inu postavi na grob mal lesen križ brez napisa, kakor se spodobi izgnanim in pozabljenim. Goriški kanoniki imajo pravico do mitre. Ob dnevih.-ko prisostvujejo pontifikalni nadš&ofovi maši (men la trikrat v letu), ta izvanrednost muli lep prizor. Lepo je gledati častijivc gospode z mitro na glavi pri Gloria in Credo, ampak ši bolj zanimivo je bilo opazovati na-segi dobrega monsignora, ki se ii nič kaj dobro počutil poki ško fovsk> kapo in ni videl, kako bi skril svojo iz resnične ponižnosti n skromnosti izhajajočo zadrego Kar oddahnil se je vseiej po ta kih slovesnostih prišedši v za kri stijo, in vselej je bil vesel, da je maša končana, češ, to pa ni zame Goriška škofija bo po vojni bolj kakor druge, ki niso sedaj tako hudo prizadete, potrebovala delavcev. podobnih pokojnemu msgr. Wolfu.
Pomorski boj prod Trstom.
Leonhard Adelt poroča dne 23 junija 1917:
Trst je še vedno v temi. Luč re Tlektorjev in mladega dne ustanovi na zapadu nizke zastave dima Od Devina do Pirana hiti alarm 'Sovražne vojne ladje na videžu! Daljnogledi na opazovalnih posta jah spoznajo čelno skupino 12 enot kateri slede v neveliki razdalji brodovja torpedovcev in stražnih ladij. Čelna skupina rilove v sme
ri proti Trstu in se bliža ždobske mer in dobra stvar, bodisi narod- mu ustju Soče. Trije okrogli, oto na. bodisi cerkvena, ni pri njem ni- kim podobni nestvori tvorijo nje koli tmšla gluhih ušes m zaprtih no jedr0. težko oboroženi anffleiki rofc. Dasi ponižen, dobroten in , . .	..„,.. .
pravičen do vseh. je bit zaveden in ohrezm monito™-	Je ^
odločen Slovenec, ki ga je bolela no:	» postali nepotrpe
vsaka krivica, storjena njegovemu žljivi, ker tudi njihova artHerija
naroda.	'ni moela izsiliti dohoda v Trat in
i
Pokojni msgr. Wolf spominja z^aj ga akuiajo odpreti na morju.
Ang-Ieški uvoz vedno manjši.
'•Muench. N. Naehr." poročajo:
v. v hr
- V .- - v'r ■ • r
.<*' . ; • ; j: S :'!*v	v W
/	^ / ■ ' v fl ' ,	lis	V
*" -r • — , *	ft ■
j 7 s	•
v ^/v ^
t' -C'. '
-' 'XV /
\ •• lic
> i Mi
ti',, .i;. t. '. fe

Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, ustavo, reaali«, godbene Initrmnente, kape itd., ali pa kadar potrebujete are, verižice, priveska, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. tTpratenja Via le 2c. pa al bodete prihranili dolarje. Omika več vrst pofiijamo brezplačna Plate panj.
IVAH PAJK ft CO.,
rh -v

»$iPPPflP
>
GTjAJŠ NAHODA 4. AY O. 1917.
■ LOV
(SV
U 2XDIKJENZ DRŽAVE SEVERNE A MERIM.
Bodež: FOREST CITY, PA.
Imm r»ortr»p+ do« Januarja 1902 v dri a vi Penniyh
diednik:
lprt-d*e<li
ntk: FR butal tej leajmk: ,
h* riti r1 ul|
GLl\?a IRABNIKI:
P TACCHER, 674 Ahsay Ave, Rock Springs, Wy«,
JAKoB ImiLEXC, txix 181, Brought«*, Pa.
PAVI AVGL 1» MAI
ik: A >
ua< f»a<
>Vt*H\ Uix t»47t Forest City, Pa. >T <;<>STlftA, box :ilo, Forest City, Pa. I.W IT	St. <"iair Ave., Cleveland. Ohio,
i iiiM'HiiVAK, KF1>. No. 2. box 11^, Bridgeport
NADZORNI ODBOR r
i: ji »s i p PFTERNKU box WJ, Wlllolk, Pa. H Al NKR, UT». liurdiue. Pa.
F. KHtb St., Cleveland. Okla.
POROTNI ODROR:
* MAltTIN OBREŽAN, box T2, E. Mineral, Kana if i «" K" , K. F. I>. No. 3. box 14«, Fort Smith, Ark
oli. l!U6 So. 14tb St., Springfield, lil.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
^ i K. OLlo St., Pittsburgh, Pa.
; A HODA", 82 Cortlandt St_ New York, If. T.
a u Jih uradniki so naproxen! {Menjati vse do-
a ji ha lu nikakor drug*-*«. Denar naj ee pa pO-ti i.: I a tji'tiib denarnih nakaznic, nlka-■ -k v. na naslov: i rank Pavlovčlč, Farmerr re^t City, Pa. . ?wrd tajniki pri poročilih glavnega tajnika : • ut: lua uaziian.Ju uradu glav. tajnika, da
— Atroei moji, rad vas imam in moja žena vas ima tudi rada. in rad bi bil z vami. toda mene ne vleče vee na vzhod. — Tukaj ni nob^nepa trozda. tukaj so same plantaže in zamorci. — Najbolj divje zveri zajci in največje roparske ptiee so domače srosi. — Ne, drajri moji. jaz se bom vrnil na svoj dom.
Wkaj etnlnega je lc*r!o v sobo, in vsi so mu molče pritrjevali....
KONEC.
Roparji na Mississippi
ROMAN.
Naroda" priredil J. T.
Pišite v Arrow, Penna.
T)< lo jako lopo napreduje. Družba ima naročil, ki bodo zaposlila delavce za bodoč ill 18 1<*t. Tu so majnarji, ki zaslužijo po $17.>.0<) na štiri-juajst dni. Prostor je prav blizo Windber, Pa.
Premog visok od štirih t-evljfv naprej. Tu ni plasti — kamenja — vode ali plinov. Tudi ni nobenih štraj-kov, ki*r družba je letos žo štirikrat povišala plaeo in sii-er prvega januarja, aprila ma ja in bi. maja. Mi ne voili«« za nobeno drugo premoga r-sko družbo, ki bi liila letos že štirikrat plaeo povišala. Tu se dobi dobra hrana pri slovenskih družinah. Dobre j hiše za družine — dobra vo-|da — poceni premog in nizka najemnina.
T*ridile |iripravl.jfiii za de-lo. Ako ne morete, pa pišit*1
ir. H. II. Henderson
y ARROW, PA.
Rad
l>i
h
Ste rli Velike
izvedel za na-lov moje 31 AH V GOLOBIC, rojene
notna iz i'eki:-.š'e? pošta kc Lašče. Kje se seda i n.;-
ŽENITNA PONUDBA.
Fart, star 27 let, iniam stalno delo in dober zaslužek i zastopnik ""Glas Xairoda"' Otio Tez dir me poziiui- osebno), se žeiiin poročiti z dekletom v starosti od ]j> do 2."» let. X;i denar se ne oziram. Kate ra ima resno \o!j>, nuj mi blagovoli pisati, ako mogoče tudi slik<; priložiti, naakr ji tudi jaz pošljejo svojo. Za tajnost jamčim.
Joe Toiiušie. (4-(i—8)_Mascon -MHls, Md.
NA PRODAJ
tiRfCX 'KK1-JA iu .PEKARNA v slovenski iraselhi'ii. Prodam 31• -di samo "store " brez pekarne.
A. Hlaban,
južno vzhodni missouri
je edina dežela pod solneera, da se uspesno kmetije v vsal^i vrsti kmetijstva, ker tukaj dobiš vse pridelke severa in skoro vse juga. ki uspešno rastejo in obrode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vr-
na prodaj
je nekaj lotov v Bogota, N*. J., prav blizu moje niše na lepem ■prostoru. Cena lotu je od $300 naprej na lahka mesečna odplačila, ali pa ^a gotov denar in se dobi popust. Bogata je le 8 milj od
1 Ave.. .Milwaukee, (4-6—8)
\V i?
ste sadja, čez vse fino grozdje ter New Yorka; dve železnici in ena vsake vrste jagode.	j poulična kara vozi skozi iz New
Na tisoče akrov pšenice, koru-|Yorka. Vožnja stane za cel-mesec ze, detelje, trave, ovsa, peanuts, i le $4.85. Imamo š<rlo in katoliško navadnega iti sladkega krompir- j cerkev, katera je prav zadej moje ja, solaičarie, buč, dinj, pavole, ri hiše. Ne zamudite lepe prilike!
ža, na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega drevja.
In vse to sedaj lahko vidiš za
Pridite osebno k meni ter si oglej te kraj.
Prater Brunar.
HARMONIKE
bodlal kakriuefeofl vrate ladelnje® la popravljam po najnižjih cenah, a dalo trpežno ln eanenljlvo. V popravo zanealjlvo vsakdo poSlje, ker sem Ca nad 18 let tukaj v tem poaln ln sedaj ▼ svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse drog« harmonike ter računam po dela ka-korSno kdo zahtev \ bres nsdaijnlh vpraSanJ.
JOHN WENZEL,
1017 East C2nd St.. Cleveland, Ohio.
moj denar, kajti vsakemu plačam! n—2nd Place, Bogota. N. .T. vožnjo, kateri kupi; istotako vsa- Ako mi boste pisali, naslovite ketnu, kateri je videl deželo ro- pa, tako-le: diti toliko pridelkov, ali da je videl lepša polja na svetu
Osebno imam 120, SO in 40
Rad bi iz-vedel za naslov FRANKA Zl"PAXOir. dovja iz IJi-sirice j>i-i št. Rupertu na Dolenjskem. Odšel j«- od tukaj v četrtek 20. julija. Posodil sen. mn "rtO in ziihtevam, da mi jih vrne. Prosim e njene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, da mi na-ziuwu. — 1* rank Pižmoht, 1190 Ji. (»1. S;.. < levelaiid. Ohio.
(4-6—S)
Rad hi j/ve<lel za naslov dveh pri-ja: "!jev IGNAC IJA MRŠE in AXDRK.JA ZA-JIit'. Oba sta doma iz (lOienjevasi pri Ribnici, prvi iz št. 8 in drugi št. 2. Prvi se je nahaj.il v Denverju. Colo, t e k^o ve za naslov gori omenjenih. naj mi ga naznani, ali naj so pa sama javita. — IVank K le. c o tjJas Naroda, >2 Cort-laudt St.. New York. N (4-7—8)
akrov najfineje zemlje, katera se lahko očisti Lu za katero garantiram, da prvi pridelek plača zemljo, čiščenje in vsa poslopja. Ponudim jo poceni, ker imam sredstev jo čistiti. Priložnost imaš. Oh išči tukajšnje Slovence in čudil se boš, kaj se naredi v tej deželi. vsl zemlja je kanalizirana.
Na tisoče akrov zemlje se je to leto prodalo kmetom iz Ulinoisa. kateri prihajajo trumoraa v naš kraj za stalno življenje.
Povabim te na trgatev in na kozarec domačega vina, ki nisi pili boljega. Pri nas ne bo nikoli suše. 01 j išči nas! Ako ne rabiš zemlje, boš znal, kako živimo.
Vsa pisma pošljite na naslov:
F. GRAM, j ']:t-7—15-fi)	NAYI.OR. MO
Peter Brunar. R. D. Box 147A, Hackensaek, N J. (31-7—10-8)
Kje se nahaja moj bral BLA/ RECK? Nazadnje je bival v Bessemer, Lawrence Co., Pa., Box Prosim ga, da se mi o-glasi, ali pa »ako kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga ga mi- naznani. — Alexan de-r Reek. Inf.. Vi tt or ta, Barac-ca 11. Prov. Siracusa, Sicilia; (3-6—8)
fc LORERZi
Jaa ton edini slovensko gor*- i na Specialist motkih bolasal jrl Plttabarfbn, Pa.
Uradni are: dnevno od i. dopoldne do 8. ure sveder. V petkih od 8. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, iperlaHst •44 Pen Ave. TL
Pittsbnrck. Pa,
gfgftfi^ifillfliiliiUilf^^	^
Indijec
Dr. JIN FUEI MOV. M. D.
Nad 40 let izkušnje pri previdnem i izdelovanju zdravil iz vsakovrstnih bilk,
naj a. rojal slov.
mi ni z; e. ako k rb
: ro. Pi nsim cen i lo \e za njen na-j i
11.
ie.-ev le z eno besedo i. se je Adela vedno!
0	važnih vpraanj, daj
1	<* tem.
■r j- š.-l vedno <lalji ; !<-ni in o >tvareh, ki | A.ieli par besetl, j«
en, ki iju
(

se je zaeu-! ■ m našel še |
o svoje živ j
pravzaprav j
njemu.
Te
nn
- N< io iz-
bi h
s« * ne v jili .ie
.Iame».. — Sjjj dne spravili »o ji povedali, da proti piratom. - Tedaj ste bili
<ta ga j.li n znam. ali j)a naj <e sama svojemu očetu: John Steele, e o Anton Ah-''■in Siilf.oii tiifls Pt. ( fair Ave.. < 'level;.?-d, Obio.	i 4-7__js.i
Rada bi kvedel- z i m-lov JOŽK-FA LAIK. Pred 14. dnevi je odšel bc (Mcvelaiida: ]>ri meni je bil dva mestna na hrani in ni plača*! za boa"d. V Milwaukee. AVis.. in:a dve sestri. Kje «e sedaj lialuija. mi ni znano. Prosim cenjetie rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi nazna-i ni. li naj s<- pa sam ogki<i. — i Min. Johana Krama'siT-. 141!' K. St.. Clevebvnd. Ohio.
4-6—si
ROJAKOM V UJETNIŠTVU! !
Rad l»i izvedel za naslov mojih š irili bratov po imenn FRANCK. IVAN. ALOJZU in KAROL FRANt'KSKIN. doma i/. Kost a-ujeviee na Kra>-u. V začetku vojne -o bili vsi štirje v vojni po vseh bojišrih. Mogoče se katei-i nahaja v zavt-l'miskem ujetništvu. PifKim rojake v Rusiji. Italiji !:> drugod, da mi javijo njih naslov, a d p;i liji j se sami javijo svojemu ;»»'iit il :
Anton FrančfŠkiii.
t--	. ,	IAIIlI , i trav, semen m roz.
j-L-em f.-wjega luiii-j JOHNA Bi -I Jaz jamčim uspešno zdravljenje ne ( AR, jMidomače Oašp^riev iz! oxiraje se na to, kako dolgo ste bolni in i	. i,	. 'i koliko zdravnikov je vas zdravilo,
xozda. «- a I rezg;im,!._\ \ apri- Ako ste bolni želodcu, mehurju,
!u ieta 1U15 je šel iz Jolieta. lil., ledicah, ako imate masulje, bolečine v v \Ve>i Viruriniii) n od takii l hrbtu. revmatizem, bolne oči, uiesa ali ~	' kako drugo bolezen, kot naprimer sy-
philis, čanker, kapavico, jaz vas zanesljivo zdravim v par dneh za najnižjo ceno.
Ur. JIN FI1EY M0Y. M. D.
308 Grant Street, Pittsburgh, Pa.
Uradne ure: i dnevno od 9. dopol. do •■"». ure popoldne, ob sredah in sobotah od 9. do 8. ure zveč. ob nedeljah od 1. do 6. ure popoldne.
mseui več slišal o njem. Kdor izmed rojakov ve z;t nj«-gov naslov. naj ga mi blagovoli naznaniti. id i naj se pa sa.m oglasi. — Joseph Buč-,i r, ">27 Marble St.. Jolkt. III.	i 4.7—8)
Rada bi izvedela za naslov svojega moža JOŽEFA FABJAN-CIC, ki je šel od doma 25. maja in ga ni več nazaj. Zdaj ne vem, kje se nahaja. Če kdo ve za njegovo bivališče, naj mi naznani ali naj se pa sam oghisi. — Jera Fiiibjančič, 51 fl Verona St.. No rt ji Braddock. Pa.
(30-7—1-8)
POZOR ROJAKI
Kje se nahajata l/OCIS JAKO-MIN in JOHN PRIMOŽIČ? Prvi je doma s Krasa in i»red ■k leti sva bila skupaj v Rock Springs, Wyo., drugi je doma iz Postojne in sva bila skupaj na Superior, Wyo. Če kdo ve za katerega, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama
Wash.
lisa poslati iz IIe!e-h&K>:5 Sarah-ae Rd.
JC ut
bo
•dela
4 6
Cleveland, O r. S. A.
RtfMtih!)«	m Staikt kake* ta«
*■ Btnfks krk* le brado. O« tan Malta araatafe * . . ,, .	tlilt tadnlL krača' toati la (Seld ImJ« kakor t*d'
javna. - .lohn Krzen, I »OX • moSklin k»a«l brki ta brada !a »obodaodpadalib
Mlvoll. Rmr.«iHcm, kutIN aH Kwaaja v rokah aocata la v krl/n. t omastb daab oepolaama aadra vim. rana, «pcU<u. bule, tore knwta In ar.nt« potna no« kotit o£c*a. «i«kltu v par daah pa polaom* odstranite. Kdor bi mja adrvila braa upaha rabi! mo mtfla aa ST00. Piilta takoj p | con'k. ki pa takoj poSljem aaataaoi.
K runi tepal KOLEDAR sa lato I daMta ako poiljato i eanta aa poitalaa.
1J83, Rent on (2-4—8)
nnein llovolH. da
s. Mrs. ■ >>tna it
r** 1 iu»
vpr
l>aytoii je vsak j jde na njegovem
dobili boljši grob. ,išal Jaines iiočasi.
POZOR ČITATELJII
HIPN0TIZEM
Cena knjigri je ■ poštnino S5c. SLOVENSKA KNJIGARNA I* n fUv 1811. Nfw Verk. N. V. i
Pri spahnenju in zdrobljenjn
vdrpiite takoj s Dr. Rlchter.jevem #
PAIN-EXPELLER
Vr rubi ie DO let prt slovenaklh dmžiiiah in pril-jabljen kot domače ■redstvo.
Jedino pravi s varstreno znamko sidra*
35 in t>">c v lekarnah in naravnost od
f. AO. richter & co.
Washington Street, New Vork, N. V.
JAKOB WAHClC,
6702 Bonna Ave.. Cleveland, Ohio
NAZNANILO.
Cenjenim rojakam v držav
Minnesoti, naznanjamo, da jih bf kratkem obiskal naš zastopnik
»tra lahko zahvališ, da e«»a časa ne pijem več -•et ljinli so rnlvze-ll
te jih, naj počivajo, saj so do-> Tomom Barnwellom? —- Kdgfworth, njegov srospo ! »i! rojiarski otok tako hitro za u >e je pa o«lpeljal s parnikomj <-a>a v Heleni, potem se je pa
n« s. — Smart pa.. ..
vprašal starec naglo. — Svo-*ravi da je šla njegova žena z nairnevavajo kupiti neko pose-
il Jame«. — Jaz sem kupil zan.
da ni več dalee od tukaj.
POPOTNIKI,
Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Imate družino, lh» f»otrel«no nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le j>otrebujete. Pri meni imate vedno po-teno in zanesljivo blago.
Ako dosftete v Cleveland na postajo In se neveste kam obrniti, pokličite na relefon Prineeton 1381 ali pa Rosedale 1881 in jaz bom poslal en avtomobil f»o vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s SL Clalr karo do 62. ceste in na vogalu St Clair Ave. je naslov:
A. GRDINA,
6127 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
» Pri meni se labko dobi letni u
za 20c. poštnih znamk
C< >grh
wlaj nek znani glas.
ši krčmsr v sobo ) prvem pozdravu. — Ali
tam in bo prišel najbr-
je M*dcl pri oknu in gledal zahajajoče solnce ladala v h is t grobna tišina je pričel govoriti:
Naznanilo*
Rojakom naznanjam, da sem prevzel Restavracijo od rojaka Joe Ogrina in se vsem toplo priporočam.
John Telban, 990 East 61 St, Cleveland, 0.
Mr. Janko Pleako,
ki je pooblaščen sprejemati naro& nino za ''Glas Naroda" m izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih ao naši rojaki naseljeni ir je povsod dobro poznan. — Upat je, da mu bodo šli rojaki v vsel ozirih na roko, posebno še, ker ims pokvarjeno lavo roko.
........,„:lL

K
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE 1
DOCTOR KOLER
m PKNN AVE.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
PITTSBURGH. PA.
Dr. Koler i« najatarejfil tloyentkl zdravnik, IpadalUt v PltU trarghu. ki ima 23 le t no prakso v zdravljenju tajnih moiklh bo lasni S if ilia ali zaatrupljaiija krvi cdravi s aluovitiia 6M. ki ga j« izama) dr. prof. Eriich. O imate mozolja ali mehurčke pa taleau. v *rlu. izpadanja la«, bolečine v kosteh, orkiita in izClstll vam bo kri. Na čakajte, kar ta bolezen se naleze.
Semeaotoic, kapavec ali tri per in t odi vse druge posledice, ki nastanejo radi tega. Te bolezni zdravi« po aadnji metodi v aajkrajl lam aura.
Kakor hitro opazita, da vam ponehuja tnoAka zmoiaost. na Čakajte, temveč pridite in jas vam jo bom zopet povrnil.
Sušenje cevi, ki vodi iz mehurja, ozdravim v kratkam Caso Hydrocelo ali vodenieo. kilo oadravim v 30 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbta in vfaaih tudi pri •pnUanja ▼ode. ozdravim z gotovostjo.	t
Revmatizem. trganje, bolečine, otekline, srbečico, ikrofla in droga kotne belezai. Id nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem Času in ni potrebno ležati.
Uradne ura: od 9. do 8. Ob nedeljah od 9. do 3.
BiBiaisMaiaiaia^^
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. tgiaiaiaiaian^^
POUČNE KNJIG«:
Ahnov nemško-angleški	tolmač,
vezan	—.50 Cerkvena zgodovina Hitri računar
Poljedelstvo	—.50
Življenje na avstr. dvoru ali
Smrt cesarjeviča Rudolfa
(Tragedija v Meyerlingu)
Strah ua Sokolskem gradu
' 4{\ 100 zvez. .40,
r—.75 $6.00
RAZGLEDNICE:
PoiKilni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 i ,„„.».„ „	__.
c * . .	' v I^ewyorske s cvetlicami, burno-
Sadjereja v i »ogovorili
Slov.-angleški in angl.-slov.
slovar Trtna u5 In trtoreja Umna živinoreja Umni kletar Uimu kmetovalec Venki slovensko-angleSki tolmač
—.25
ristične, b<»žične, novoletue in velikonoč-ue kouiad po ducat po
_jjq; Album mesta New Yorka s kraa-
—.50 \ r—.50 ,
$1-50, —.40
nimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
1—.03 —.25
—.35
$2.00, Zilruženlh držav mali j veliki
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE Avstro-Italijanska vojna mapa KNJIGE:
£-.50 —.50 —.50 1-50
Bodi svoje sref-e kovač Doli z orožjem Pabiola Miklova Zala Preganjanje indijanskih misijonarjev	i—.40 Rodbinska creča	—.50 Slovenske novele In povesti	—.30 Socializem	—.15 -Socijalna demokracija	r—A0 Stanley v Afriki	i—.25 Trojka	—.50 Vojna na Balkanu 13 zvez.	$1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka fit.	17 s slikami	—.50 Opomba
Balkanskih držav Evrope
Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav
£2__
^-.10 i—.25 —.15 —.15 —.15 —.50 SI .50 t—.25
—.25 —.10 —.50
t-25
Avstro-Ogrske mali
veliki vezan Celi svet
Velika stenska mapa TT. S. na drugI strani pa celi svet	$1.50
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, noštni nakaznici, ali počtaih znairVah Poštnina je pri vaeh cenah že vračunana.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov« CENA SAMO 25 CENTOV.
stensko mapo cele evrope $1.50. veliko stensko mapo, na eni stkani zje-dinjene države in na drugi pa celi svet,
cena $1.50.

zemljevid primorske, kranjske in dalmacije z mejo avstro-ogrske z italijo. — cena je 15 centov.
Naročila, In denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 Cortland! St,	New York; Jf. T«

if«»ii'iiii^ifiiiiHiHTr I, .1