Štev. 25. V Mariboru 18. junija 1885. Tečaj XIX. T^ist ljudst vu v poduk. Iiheja Tsak četrtek ¡a velja a jroitntno vred v Maribora s po^ja- pos,„,«„„«, Hst4 prodaja knjifrar Novak na velikem trga po 5 kr. -ajem na dem z» eolo leto i gld., n pol lita I gld. (lil kr , n četrt ltokopist se ne Tratijo, neplaSani listi so ne sprejemajo; let* 80 kr. — Naročnina s« pošilja opramlštvu v dUaSkoHt aemenižJo , ., ' .... . , .. , n . (Knabcnseminar). - Ooležnlki tiskovnega društvu dobivajo l!«t br«2 z-> ozn,ml!« «e {.»¿nje od navadne vrstloe, Ce se natisne enkrat 8 kr posebne naročam«. dvakrat 14 kr., trikrat 16 kr. Posilne delalnicc. Po letu, kedar solnce močno pripeka, o tacih .neh ima kmet skoraj največ dela. In to se godi po večjem vse na solncu. Tu se ve, da trpi kmet veliko vročino in senca bi mu včasih nič ne prišla neprav. Toda on, naš kmet, že ni 7.a v senco, kajti prav o tacih dneh so pri njem dela silna; če jih ne opravi, ima škodo, katere mu nihče ne povrne. On toraj dela. Ali kaj vidi, posebno, kedar pelje, recimo, seno domov po kaki večji costi ? Skoraj pod vsacim drugim drevesom, ki daje kaj sence, leži vam človek, mestno suknjo pa kako butaro kraj sebe, ter se veseli njegove sence. To so vam pa ljudje, ki so več manj v resnici doma s kmetov pa so bili prišli v mesto, v fužine i. t. n. Tam so kedaj, dokler se je njih obrt, katere so se naučili, dobro obnesla, bili svoj kruh imeli, ali ko je to prenehalo ali pa so se tacega kruha preobjeli, pognali so se po svetu, češ, da jih naj redi, čemu pa jih sicer nosi? stave po cesarstvu vživele. Pred kacimi 20 leti videl si le sem ter tje kacega „burša" na poti, iskat si dela, toda tak ni hodil nikomur v nadlego. Kmetica, katero je za požirek mleka poprosil, dala mu ga je rada in še po vrh kos kruha; mojster pa, pri katerem "je po delu vprašal, dal mu je dela ali če tega ni imel\ par krajcarjev na pot. In s „vergelt's Gott" jgpViirno si ubral daljo pot pod noge. Sedaj teh i%\eč, pač pa srečava na nekaterih cestah človek^idi, katerim bi se najraji izognil, ko bi se Zoper ljudi fe^rste človek posebno kmetje na samem, blizo vetfke ceste niso dosehmal nikjer imeli varstva. \mima država varstvo za to, da se ji odrajtuje davek o pravem času, za to nam ne manjka postav. In to je prav, nismo nikakor zoper nje. Ali da se ni skrbelo bolj za varnost imetja poštenjakov, to nas boli, posebno od tiste stranke, ki sebi vedno in na vsa usta pripisuje — rešnjo moč cesarstva. Za dosta dolgo je bila imela krmilo vlade v rokah. ; Pa ne, da bi bila to storila. Kar je ta stranka glede tega ukrenila, s tem je stoprvo razvezala potepuhom roke in noge. Ne vemo, kako človekoljubje jo je na to speljalo, resnica pa — ona jo čuti že sama — je, da je z njim — zavozila v blato. Naš kmet pogodi jo v tem bolje, če mu hodi živina v spašo, ne podere ograje, še le vtrdi jo, in potlej gleda, kje in doklej ji pusti pašo. Za nepoboljšljivo živinče ima pa še kljuko k redu. Drugače naše liberalne vlade. Naj bi si revni ljudje našli kruha, za to so jim dovolile iti križem sveta. To ni bilo še krivo, dobro pa bi v tem vse-kako bilo, ko bi bile to le do neke, gotove meje dopustile. Krivo pa je — Bog jim odpusti! — bilo to, da one niso bile bolje „kljuke" oskrbele za ljudi, ki po svetu niso toliko dela, kolikor le jela iskali. Kar se je z njimi dosehmal smelo storiti, bilo je to, da so jih na drage stroške občin pošiljali domov; to pa, kolikorkrat se jim je bilo zlju-bilo iti z doma. Vsak človek je lehko ugenil, da tacim ljudem pride le še posilna delalnica prav. Samo liberalni To so pravi pravcati potepuhi — taki, ki jih J dobi kmet v obilem številu pred oči, ee ve, da na svoje obžalovanje. Prihaja mu drug za drugim k hiši, kedar se bliža poludne ali pa večer, ter ga prosi ali včasih že terja denarja, živeža ali prenočišča. Pri hišah, ki stoje bolj na samem ali kjer je le kaka ženska doma, se celo groze, če ne do-bodo, kar želijo. Njih druga vrsta pa je tacih, ki žive doma po vaseh, pri mestih in še bolj v mestih brez dela, brez zaslužka, brez poštenja. Nihče ne ve, pa sluti, kaj jih živi, — tatvina. Taka se jim včasih dokaže, pa kaj pomaga? Kmet si jih ne upa tožiti, ali če jih toži, tedaj pridejo v zapor, se ve, da na stroške države, tedaj tudi kmeta in kaj je potem ? Huje, kakor prej. Sedaj še ubogi kmet po noči, ko mu je toliko treba počitka, ne spi več brez straha, kajti čisto lehko, da mu tak človek požene rdečega petelina na streho, češ, da mu je bil krivico storil. Ne vemo, pa je menda že samo naključje, da teh ljudi čedalje več postaja, čem bolj so liberalne po- možje na krmilu vlade niso bili, samega človekoljubja, ali ka-li, tega umeli. Kar se je glede tega pisalo ali govorilo, to jim je bilo le bob v steno. (Konec prik.) Slovenščina pri c. kr. poštnih uradih. „Vsi narodi v državi, (tedaj tudi slovenski narod), so jednakopravni, jednakopravnost vseh de-želskih jezikov, (tedaj tudi slovenskega) v šoli, uradu in javnem življenji se od države priznava"; tako govori postava od presvitlega cesarja samega potrjena. Vlada tedaj bi morala po tej postavi ravno-pravnosti skrbeti za to, da se v krajih, kjer Slovenci prebivajo, slovenski jezik spoštuje, kakor nemški v nemških krajih. Ako imamo Slovenci v šolah slovenščino uvedeno kot podučni jezik, ako nam uradujejo uradniki slovenski, ako zamoremo na pošti, na železnicah, v brzojavnem uradu rabiti slovenščino, tedaj smo toliko dosegli, da zamoremo narodno živeti, da narodno ne umiramo. Pa zve-činoma ostajajo postave, zastran naših narodnih pravic v 19. členu osnovne državne postavo od 12. decembra 1867 zagotovljenih na papirji. Ako tedaj vlada nič ne stori ter vedno čaka. dokler se kdo ne oglasi s pritožbo^tedaj je naša in naših slovenskih poslancev sveta dolžnost, da odločno zahtevamo popolno izvršitev § 19. osn. drž. postave in nespametni bi bili, ako bi si pustili toliko časa od presvitlega cesarja dane pravice kratiti. O pravem času tedaj se ganimo! V tem nam je uzor naš neustrašeni g. Božidar Kaič, ki je pri vsaki priliki naš zagovornik in posredovalec. On se je bil namreč meseca marca obrnil do visokega ministerstva s prošnjo, naj se izdajajo pri vseh poštnih uradih na Slovenskem izročnice in sprejemnice slovensko-nemške. Pretekli mesec dobil je naslednji velevažni odlok, kateri velja za vse poštne urade na slov. Stajerju: „Vsled visokega minister-skega odloka od 27. aprila t. 1. št. 13629 ukazalo se je vsem poštnim uradom po Spodnjem Stajerju, da morajo o poštnih pošiljatvah (pisma, blago, denarna pisma nakaznice), katere se s slovenskim naslovom na pošti oddajejo ali ondi prihajajo izdajati izročnice in sprejemnice (Auf- und Abgabsscheine) slovensko-nemške in da ne bi dotični uradi čakali, dokler stranka to zahteva. O tem se Vam sporoča v imenu njegove eksce-lencije gospoda trgovinskega ministra ysled Vaše pritožbe od 27. marca 1885, in se Vam ob enem vračajo priloge. V Gradci 2. maja 1885. C. kr. dvorni svetovalec in poštni nadravnatelj Glotz, 1. r." S tem je tedaj določeno, da je dobil naš jezik tisto veljavo pri c. kr. poštnih uradih, katera mu po vsej pravici gre. Narodnjaki na noge torej! Zahtevajte na pošti vedno slovenske sprejemnice, izročnice, nakaznice itd. in zgodilo se nam bo. Trkajte in se vam bo odprlo! Gospodu Bož. Raiču pa, ki nam je zopet nekaj priboril, kličemo: Slava! Gospodarske stvari. Pravi čas porezovanju bučel. Mnogo bučelarjev porezuje sem ter tje bučele, ko je strd še tekoča in so celice še nepokrite. Stari bučelarji pa rajši takrat porezujejo, ko so celice že pokrite. Pravijo namreč, da je takrat še le strd prav dozorjena, ker ima takrat še le pravo množino sladkorja in mravljične kislobe v sebi tako, da se lahke ne spridi ali skisa. „Pr. L." Krma in mleko. Več ko ktera krava molze, več vode in siro-vine, toliko manj pa putrove maščobe ima mleko njeno v sebi. Krave, ki so bile po zimi slabo krm-ljene in so morda celo stradale tudi spomladi pri dobri klaji in strežbi pičlo putra in sira dajejo. Krompir s suho klajo daje mnogo mleka, vendar pa je puter iz takega mleka manje dobrote in vrednosti. Pivove tropine dajejo mnogo mleka, pa slabijo kravo. Sol, laneno seme, trava, otrobi, repna meterica, s slamo pomešana, pomnožijo kravino mlečnost. Trikratna molža na dan daje več mleka nego jednokratna ali dvakratna. Luk, bezeg, trenek, na paši povžit daje mleku neprijeten grenek okus, ka-lužnica, žafran mu daje žolto, vrbovnik (Wind), muškatna hijacinta modro, brošč, jagodičje rudečo barvo. „Pr. L." Kako mušice in komarje pokončati. Navadni komarji prebivajo v močvirnatih vodah in po tihih zarožinah. mušice pa v mlakah in gnojnici. Pa tudi kot ličinka in kot puža mora komar vedno na vrh vode prihajati, da se od časa do časa zraka navzame. Brž ko ji je zrak se odvzel, tudi pogine. .Da se pa to doseže, je le treba naj-tenše plasti kake oljnate tekočine. Najboljši je petrolej, katerega 1 liter zadostuje na 15 štirjaških metrov površine. Mlakuža in voda se z drogom dobro pomeša in v času jedne ure je vsa ko-marjeva zalega mrtva. Tako se je srenja Markols-heim vse nadlege komarjev osvobodila. V 24 urah je mestni urad v 300 mlakah petroleja vliti dal in to skozi celo poletje vsake tri nedelje ponavljati ukazal.* Tri leta pozneje je bil komar ali mušica v ti srenji že redka prikazen. „Pr. L." Kako na pašnih strminah travo zasejati. Kakor se na prekopih in na straneh pri grabnih lahko vidi, se take pašne strmine le težko s travo zarastejo, ker dež vsako bilkico in klico sproti poplakuje. Da se take strmine s travo hitro in zanesljivo zarastejo, priporoča se naslednje postopanje. Vzame .se semena v jednakih delih od angleške paholke in tratne latovke seme se dobro med seboj pomeša in potem v jednakib delih z dobro črno vrtno prstijo in ilovico pomeša. Cela zmes se s stanjšano gnojnico polije, t. j. na pol vode, pol gnojnice in s to zmesijo, kakor z mortom strmina prevleče, katera se je prej lepo pogladila in s škropilnico polila. Ko bi prve dni suho vreme nastalo, se mora vsak dan prevleka po večkrat poškropiti in potlačiti. V preteku 8 dni je cela strmina vsa zelena in lepo s travo zaraščena. „Pr. L." Sejmi. 21. junija: Sv. Tomaž pri Veliki nedelji, Studenci nad Mariborom; 22. jnnija: sv. Jurij na južni železnici, Sevnica, Šoštanj; 25. junija sv. Juri pod Tabrom, Konjice, Podsreda, sv. Janž na dravskem polju, sv. Lenart, Ribnica, Žetale; 26. jun.: sv. Lovrenc. Dopisi. Iz Ljutomera. Pri volitvi državnega poslanca pokazal je Ljutomer spet svoje pravo lice: Ljutomer, čeravno ima dozdaj po večini nemški obč. zastop, je vendar le slovenski trg. Uradništvo je pri tej volitvi rešilo nasprotno stranko propada; večina zavednih, veljavnih tržanov bila je na slovenski strani. Pa te zmage jim ne zavidamo, bila je Pirhova zmaga. Uradništvo še nam vselej — če odštejemo neke hvale vredne izjeme — po večini ni prijazno, ako kljubuje vladi in nasprotuje pravičnim terjatvam vseskozi slovenskega ljudstva tega okraja. Ono torej ni za vlado, in je protiv-nik ljudstva, to je toraj čudna prikazen. Dvanajst ur pred volitvijo — to ni bilo pravilno postopanja osrednega volilnega odbora — izvedeli smo še le za narodnega kandidata, in ko je ta vest razširila se med Ljutomerskimi prebivalci, bili so precej pripravljeni svojo sveto dolžnost spolniti. Povrnoli so se v našo sredino gospodje tržanje: Karba, Pre-log in Dijak. Slava jim bodi! Drugi so pa stali možato po stari navadi, ker že vejo od poprejšnjih časov, na kaj da gre. Gospod Purst pustil je svoje delalce in opravilo na polji in je prihitel k volitvi; s posebno gorečnostjo so pa delovali za dober uspeh gospodje: Sever, Smodiš, Puconja, Kardinar, Cimer-man, Polak in še drugi. To je bilo veselo in živo gibanje in tako naprej, pa bo Ljutomer v resnici naš, kar bi ne smelo nikol drugači biti. Tudi zanašamo se na tiste naše brate, ki še danes v temi zmot, okoli tavajo, ter se nadjamo od njih, da se tudi oni skoraj v našo sredino povrnejo, to je brat k bratu, znanec k znancu in Slovenec — nikakor ne k Nemcu. Neodločnim pa in tistim, ki so svoje domoljubno prepričanje pri slednji volitvi vsilili, priporočamo več poguma in možatosti. Od sv. Martina pri Vurbergu. (Volitve — lepi pogreb.) Naši pošteni možje so se v obilnem številu prvotnih volitev udeležili. To je hvale vredno! še bolje hvale vredno je, da so volili dobre narodnjake, in povsod skoraj enoglasno. Kot c. kr. komisar nas je g. okrajni glavar sam počastil ter pred volitvo v slovenski besedi gladko povedal potrebne postave. C. g. kaplan kot volilnih so od njega terjali, naj jim v „izkaznici" vse v domačem, t. j. slovenskem jeziku zaznamlja. Okr. glavar se nekoliko obotavlja, vendar njihovo željo poslednjič spolni. Nauk iz tega: ako z gospodsko v kanceliji imaš opraviti, terjaj, da se ti v domačem jeziku zapiše, in zgodilo se ti bo, potem pa veš, kaj si podpisal ali kako pismo si dobil! — O volitvi 2. jun. bili so v Mariboru med radovednimi zunaj volišča tudi nek č. g. duhovnik, dober znanec in prijatelj znanega g. dr. Ausserer-ja. Nekdo nagovori jih : „Gosp. dr. Ausserer bi rad z Vami, častivredni gospod! govoril!" in jih pelja v družbo, med katero je g. dr. Ausserer. Nepričakovano in hitro pograbita dva korenjaka č. g. duhovnika, jih vzdigneta visoko in vsa družba zakliče: „živio! živio!" — Je yse prav ! pa še bolj mi dopade se odgovor narodnega korenjaka volilea. Šel je namreč ravno memo in liberalec mu brcne besedo: „Glej mi liberalci tudi imamo duhovnika med seboj, ne samo vi!" in on korenjak se brzo odreže: „Tako, yi liberalci se toliko veselite, ki samo 1 duhovnika imate, mi na oni strani pa se ne bi tem bolj veselili, ker jih toliko (namreč 9) imamo, in od teh so eden (namreč č, g. župnik Lendovšek) celo predsednik v volilni komisiji?! Ta je pa gotovo klin s klinom zadel. — V soboto po Telovem imeli smo blagi pogreb, spremili namreč so 4 duhovniki pok. Marijo Škofič, ki je bila kakor so č. g. govornik v grobnem nagovoru omenili, vsem farmanom in daleč okoli najlepši izgled pobožnega, kršč. življenja: gotovo priden otrok : ker je po obljubi v četrtej zapovedi dosegla lepo starost, 76 let — blaga žena, ker njeni mož tako milo žaluje za njo — dobra kršč. mati, ki je otroke svoje izredila pobožno in v strahu pobožnem — dobra sosednja in blaga ženka v celej žlahti, ker jih je pokojno v tolikem številu k poslednjemu počitku spremilo — usmiljena dobrotnica božjim romarjem, beračem, potujočim..... ker skoraj ni dan preminol, da ne bi popotniki dostikrat v zlo obilnem številu pod njihovo streho prijazno bili sprejeti in oskrbljeni. Tedaj „blagor njim, ki v Gospodu umrjejo, njih dobra dela gredo za njimi". Pokojna blaga žena je pred 1 letom obhajala zlato gostijo z zdaj žalujočim možem, pridnim cekme-štrom, bila je več ko BOOkrat botra pri sv. krstu in sv. birmi, vsake letnice jih je po 80 do 90 ali 100 prišlo po pisanke; pri tem poštenem in krščanskem hramu so se 3 ptujim gosp. novomešni-kom primicije zastonj služile; v resnici „hram duhovnikov", zato pa so tudi že od nekdaj čast. gg. duhovniki z veseljem se tam glasili. Naj tedaj blaga ženka v miru počiva in večna luč ji naj sveti! Iz Središča. (Volitev poslanca za državni zbor.) Pretekli petek je bila volitev za državni zbor. Kar so pravi Središčani, so glasovali vsi za g. dr. Radaja, v celem 75, le 2 sta potegnila za Ausserer jem. Da se nam bi le vsaj tri dni pred volitvo naznanilo, da bodemo Slovenci volili, dobil bi gotovo g. dr. Badaj 50 glasov več. Na telovo pri ranej rneši so se naši dogovorili, da naj nikdo od nas ne gre drugi den volit, ob 9. uri pa smo zvedeli, da se nam priporoča g. dr. Kadaj. Kako je to sitna agitacija bila spet nazaj ! Kakim 18 volilcem se niso izročile volilne izkaznice ; nikdo jih ni reklamoval, ker se je mislilo, da se ne bo volilo. Vkljub vsem tem neprilikam tako lep broj narodnih volilcev! — Za Aussererja so je posebno potegoval in zanj glasoval nek Wenigerholz, barvar, priseljenec iz Hannoveranskega. Nekdaj je došel skoraj le s culico pod pazduho sem; dokler še ni toliko si pridobil, bil je priljuden, pravil je, da mora z nami držati, ker od nas živi. Zdaj pa, ko vže nekaj šteje pod palcem, zrastel mu je grebenj, zdaj ima za nas še samo psovanje, ter povsod vleče z nasprotniki. Za Aussererja je, kakor krava za zelenjem. Lansko leto je imenoval tega Weniger-holza komisar v volilni liomisijon. In tu ni mogel včakati, da pride čas, da bi dal Aussererju glas. Ko so volili predsednika volilnemu komisijonu bleknil je vže, da yoli dr. Aussererja, na kar je nastal grozen smeh med volilci. Letos si je dal Aussererja iz Ljutomera dognati^češ, da bo volilni shod! Keva, v trgu, v katerem so~Tra~ rodili možje kakor pesnik Modrinjak, rajni dr. Kočevar in drugi v tem trgu, ljudje, kakor jo Äusserer no bodo volilnih shodov imeli. In res došla sta dva z Weniger-holzom vred. Silno se je trudil mož, da bi vjel katerega volilca, pa vjel je samo enega. Bil je toraj silno razkačen. Po volitvi, ko jo domu šel, rekel je svojej ženi: „wenn mir so ein Lüinm'l üm etwas kommen wird, hinaus werd' ich ihn schmeissen." Tako je; prej ko so mu Slovenci pridno donašali denar, kupovali jegov „druk" in pili njegovo vino, tedaj je potegoval klobuk pred njimi. Zdaj hoče Slovence komandirati, kakor kak paša; ker pa ti niso tako neumni, da bi plesali, kakor bi jim vsak tujec godel, pa jih bode vun metal, če bodo po kaj k njemu došli. Zapomnite si to, Slovenci! Po volitvi se je on in še jeden odpeljal v Ormož da s tamošnjimi nemškutarji slavita zmago Ausserrer-jevo. V Središču za nemško rov a nje pač ni tal; Središčani so Slovenci bili in Slovenci bodo, ter stali vedno neomajano, kakor skala na narodnej strani. Iz Ljutomerske okolice. Izvedeli smo, da je finančno ministerstvo z naredbo 18. marca t. 1. št. 2401 i zn i m kom a do.volilo, da se Ljutomerskemu okraju za zmanjšavo dohodkov, katere je toča leta 1882 povzročila, še tudi za leto 1882 na zemljiščnem davku odpiše svota 983 11. 36'/2 kr. čistega davka. Koliko se je odpisalo Ormožkeinu in Gornje-radgonskemu okraju, tega danes ne vemo, da je pa storjeno, o tem smo prepričani. Da je v odločilnem kraju predrlo prepričanje, da toča za yeč let, posebno pri vinogradih, ako jih o klesti, škoduje in da so pri tem dohodki še v sledečih letih, ako ne popolnoma vničeni, vendar zdatno zmanjšani, in da so to enkrat zdaj pri nas uvažili, imamo se edino zahvaliti našemu deželnemu poslancu gospodu Kukovecu. On je zdatno pripomogel k temu, da se naredi postava, katere še do-zdaj nimamo, naj bi se pri vinogradih, ako so po toči poškodovani bili, še v sledečih letih, to je tako dolgo, dokler slabi po toči povzročeni nasledki trpijo, v razmerju taistih pri vplačevanju davka ozir jemalo. Za to pridobitev častitamo našemu poslancu temveč, ker do zdaj se to, kolikor je nam znano, še nikomur ni posrečilo, in ker taisti pri svojem postopanju ni ravno zdatne pomoči imel. Kavno tako se imamo njegovemu posredovanju zahvaliti, da so se lanskega leta po naredbi deželnega finančnega vodstva izbrisali ovršni stioški za iztirjanje davka, in da se taki za prvo in drugo stopinjo ovrhe pri nas ne predpisujejo in ne pobirajo več. Kar je taisti storil za probudo in okrepčanje narodne zavesti, za gmotni prospeh tukajšnjega okraja, kolike naprave je na tem in onem polju v djanje spravil, ne bomo omenjali, dovolj je že iečeno, da se vidi od kod je prišlo, da so mu pri poslednji volitvi v deželni zastop, dali privrženci in nasprotniki svoj glas. In vendar še se nahajajo duše, ki v svoji domišliji ne zapopadejo, od kod njegov vsestranski vpljiv in ugled pri narodu, in da je plod tega neutrudno delo, ne pa zavidanje in obrekovanje tujih naporov! On sicer ni navajen, svojega delovanja na veliko plat zvona obešati, ali koraki njegovi so vselej preračunjeni in on ve, kaj hoče. Njegovi do letos, ko si je po nesreči prst odrezal še zmiraj srečni roki, se je posrečilo nam že mnogo česar pridobiti, ali eno vročo željo še imamo, naj bi mu tudi pri tem sreča na strani stala, da bi nam s pri-pomočjo drugih merodajnih faktorjev, še tudi tako za nas potrebno železnico pridobiti zamogel. Za to svoje moči vložiti mu posebno na srce polagamo. 0